PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA IN GRADBENEGA MATERIAIA NOVO MESTO, LJUBLJANSKA C. 26 TELEFON: ( 0 6 8 ) 3 2 I 434
NOVOTEHM
f u
Št 28 (2291) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 15. julija 1993 • Cena 85 SIT
Ul
|w*
cc
lil
'BEmm :nmns3
, mtmmm
t
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Izgnanci za spomin in v opomin
Več tisoč izgnancev na srečanju v Dobovi - Govoril predsednik Kučan - Državi
naslovili sedem zahtev - Po vojni zapostavljeni, danes drugače?_
DOBOVA - Preteklo nedeljo se je v Dobovi nekaj tisoč ljudi iz vse Slovenije zbralo na srečanju slovenskih izganccv iz obdobja 1941-45. Zborovanje je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije, ki je od leta 1991, ko sc je organiziralo in na brestaniškem gradu pripravilo svojo prvo skupščino, preraslo v pravo gibanje. Po vsej Sloveniji zdaj deluje 77 krajevnih organizacij s skupaj 15.000 člani.
*
3
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Udeleženci zborovanja so prisluh-^ nili pestremu kulturnemu programu' na temo izgnanstva. Na poskus raznarodovanja s pregonom v Nemčijo, Bosno, Srbijo, in na Hrvaško je spomnil Franc Šetinc, tudi sam izgnanec. Ob tem je predstavil tudi ravno za to priložnost izdan zbornik, ki obširno in temeljito prikazuje slovensko izgnanstvo, dokumente m pričevanja o njem. Delo je dokaz za vse tiste, ki še dvomijo o nameri nacistov, da bi uničili slovenski narod. Tudi ta zbornik bo pripomogel k drugačnemu razmišljanju o izgnan-
Strel bil strel v polno
Maratonec Martin Strel preplaval 60 km za čisto in prijateljsko Kolpo - Na cilju tudi M. Kučan
PODZEMEU - Da ima Kolpo rado veliko ljudi, sc je potrdilo že lanskega aprila, ob ustanovitvi društva prijateljev Kolpe, ko je svoje strinjanje z zahtevami po čisti reki, v kateri bo, kljub temu da je mejna, moč neovirano plavati, čolnariti, ribariti ter ob njej kampirati, podpisalo 1.200 ljudi. Niti ne veliko manj jih jc preteklo soboto popoldne v Podzemlju pričakalo trebanjskega maratonskega plavalca Martina Strela, ki jc prejšnji večer ob desetih v Prelesju začel v Kolpi 60-kilometrsko plavanje.
Na poti seveda ni bil sam, »aj so ga ves čas s čolni spremljali raftaši iz Straže, ki so tudi začrtali pot, ter številni drugi čolnarji. Na Vinici so ga s tamburicami pozdravili belokranjski študenti, v Adlcšičih pa člani črnomaljske ribiške družine. Na cilju v Podzemlju pri Metliki so ga poleg številnih ljubiteljev Kolpe pozdravili predsednik Republike Slovenije Milan Kučan z ženo Štefko, ministrica za delo Jožica Puhar ter predsednika skupščine in izvršnega sveta metliške občine. S Strelom jc na cilj priplaval tudi njegov prijatelj, štirikratni svetovni prvak v plavalnem maratonu Veljko Rogošič iz Splita, ki jc, ko sc jc pozdravil s Kučanom, dejal, da šport ne pozna ne politike ne meja.
Strel, ki jc poznan tudi po tem, da jc lani prvi preplaval Krko od izvira do izliva, jc na cilju povedal, da Kolpa na startu ni bila veliko toplejša od Krke. Imela je le 16 st. Celzija. Do Vinice, po 30 kilometrih plavanja, sc jc ogrela le za eno stopinjo. Čeprav jc imel prav pri Vinici veliko krizo, jc vzdržal do konca ter priznal, da tako čiste reke in tako lepe pokrajine ob njej še ni videl. Sicer pa sc namerava že konec avgusta odpraviti na Kitajsko, kjer bo v protest gradnji jezu plaval po
reki Jangce. Njegov podvig na Kolpi jc občudoval tudi Rogošič, ki mu je obljubil, da mu bo prihodnje leto pomagal, da bo postal svetovni prvak pri premagovanju 153 kilometrov dolge poti od Ravene do Portoroža.
Akcija pod imenom “Za čisto in prijateljsko Kolpo” je po besedah predsednika pripravljalnega odbora dr. Dušana Pluta dobro uspela, prav tako jc bil dosežen njen namen. Zelja društva prijateljev Kolpe, ki jo jc pripravilo, je namreč bila, da sc Slovenci seznanijo z reko, ki naj bi tudi v prihodnje ostala takšna kot doslej. Hkrati želijo, da prebivalci na obeli bregovih reke ostanejo prijatelji. Maratonsko plavanje pa jc bilo tudi športno-rekreativni izziv in v tem pogledu jc bil jx> Plutovem mnenju Strel - strel v jxilno.
M. BEZEK-JAKŠE
m \
Jen
ore biti vseeno
Izgnance Se posebej boli, ko danes poslušajo javno besedo j o tem, kako so slovenski uporniki narodu nakopali jezo močne nemške sile in s tem povzročili prelivanje kivi. Ljudem iz obmejnih j območij Posavja in Obsotelja ni potrebno dokazovali, kako resno je tretji rajh mislil z raznarodovanjem. Ravno zato jim je tuja misel o tem, da bi tiho počakali, dokler norost ne mine. Niso imeli priložnosti čakati. Dobro se zavedajo, da, če bi klonili, ne bi nikoli več bili Slovenci in njihovi domovi ne bi bili slovenski. Nemški rajh je načrtoval izselitev 250.000 Slovencev, pa mu je uspelo z domov pregnati okrog 65.000 naših
• Morala se ne oblikuje le po Bibliji, ampak predvsem v vsakdanjosti, kjer je treba pokazati, kaj je prav in kaj ni. Če nekilo ve, koliko ljudi je bilo v enem samem dnevu pregnanih z Bizeljskega, mu ne more biti vseeno. Ne more biti vseeno, ali je nekdo pri takem raznarodovanju sodeloval ali ne. (dr. Maca Jogan na skupščini izgnancev v Dobovi)
ljudi. Tisti med njimi, ki so se po štirih letih trpljenja v tujini vrnili na svoje domove, so bili postavljeni na stranski tir, ker se niso borili z orožjem. Pa vendar danes glasno in ponosno povedo, da so se tudi oni upirali in se borili za slovenstvo. Tako govorijo, čeprav je nekam izginilo spoštovanje do upora, kakor da bi se ga morali sramovati. V evropskih državah, po j katerih se tako radi oziramo, ga še vedno spoštujejo, če že j - ne kar poveličujejo.
B. DUŠIČ-GORNIK
stvu, kot jc bilo v navadi po vojni.
Visoki funkcionarji, vodstvo parlamenta, predstavniki ministrstev, poslanci in drugi ugledni gosti so izgnance v Dobovi glasno podprli. Tudi slavnostni govornik predsednik Milan Kučan jc boj izgnancev označil za drugo fronto slovenskega odpora. “Ne samo oborožen boj partizanov, ne samo široka mreža aktivistov in podpornikov, ampak tudi tisoči Slovencev v koncentracijskih taboriščih, v vojnem ujetništvu in izgnanstvu so del upora in boja slovenskega naroda,” jc dejal. V svojem govoru jc za napačno označil zapostavljanje izgnancev po vojni in poudaril, da jc država ostala dolžnik izgnancem, ukradenim otrokom, prisilnim mobilizirancem in še marsikomu.
Že dopoldne so se v prostoru dobovskega kulturnega doma na svoji drugi skupščini sešli delegati krajevnih organizacij društva. Pregledali so delo v minulih dveh letih, izvolili nove organe upravljanja (predsednik upravnega odbora je Vlado Deržič s Čateža, podpredsednica pa prof. Maca Jogan iz Ljubljane), obsodili vojno
JUNIJA IZ KRŠKEGA NIC ELEKTRIKE
KRŠKO - Poročilo o delovanju NE Krško v mesecu juniju vsebuje kar nekaj ničel. V tem mesecu namreč zaradi remonta niso proizvedli nič električne energije ir. zalo tudi niso dodatno ogrevali reke Save. Tekočinski in plinski izpusti so bili v mejah dovoljenega. V juniju so v skladišče dodali še 99 sodov s srednje radioaktivnimi odpadki, tako da jc zdaj v skladišču elektrarne 9093 sodov NSRAO.
UTRUJEN, A SREČEN - Maratonec Martin Strel je prispel na cilj v Podzemlju z dobro uro zamude, vendar so pogumnega plavalca številni ljudje s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom na čelu potrpežljivo čakali. Za njim je bilo 60 kilometrov mejne reke Kolpe. (Foto: M.B.-J.)
KRKA NEPRIMERNA ZA KOPANJE
NOVO MESTO - V teh že kar vročih poletnih dnevih jc bilo v Krki videti veliko kopalcev, zato so sc na Zavodu za socialno medicino in higieno tudi letos lotili analize te nekdanje dolenjske lepotice. V sredo, 7. julija, so skupaj z mladimi raziskovalci tabora “Krka” pobrali vzorec na trinajstih mestih od Zagradca do Brežic. Bakteriološka in kemijska analiza je pokazala, da je Krka prjmcrna za kopanje le v zgornjem toku od Zagradca do Straže in v svojem levem koritu v Kostanjevici. Na vseh drugih mestih jc presežena koncentracija koliformnih bakterij. Kljub temu so, glede na lanske meritve rezultati precej boljši.
• Skupščina društva izgnancev jc na slovensko javnost in državne organe naslovila tudi posebno spomenico. V njej so izgnanci opozorili, da so z osamosvojitvijo Slovenije in z združitvijo Nemčije dane možnosti za pospešeno povrnitev materialne škode, tako kot so jo prejeli oškodovanci iz dmgih evropskih držav in Izraela. V spomenici so pristojnim državnim organom postavili sedem zahtev. Izgnanec naj bi priznali za žrtve vojne in jim zagotovili pravice, ki jim zaradi tega pripadajo po mednarodnem pravu; Nemčiji naj se čimprej predloži konkretna zahteva po denarnem izplačilu vojne škode in odškodnine izgnancem; za izvedbo naj se pripravi 33. člen zakona o lastninjenju za realizacijo vojne odškodnine, ki jc bila že nakazana, a nacionalizirana; ob delitveni bilanci z bivšo Jugoslavijo naj se zahteva pripadajoči del iz naslova doslej prejete vojne škode; zakonsko naj se uredi in ponovno prouči izplačevanje vojne škode, tako da se izločijo vsi tisti, ki do nje niso upravičeni in končno, naj začne delovati posebni vladni organ za urejanje zadev izgnancev, taboriščnikov, ukradenih otrok, internirancev in civilnih invalidov vojne.
v Bosni in predlagali vrsto usmeritev za bodoče delo društva.
B. DUŠIČ-GORNIK
BORILI SO SE PO SVOJE - Izgnanci so s pokončnostjo, trdoživostjo in domoljubnostjo v tujini dali vedeti, da bodo obstali. Milan Kučan je v Dobovi jasno povedal, da je država izgnancem ostala dolžnik. Delegati skupščine izgnancev so izrazili željo, da bi se o odnosu do izgnanstva končno opredelila tudi vlada. (Foto: B. D.-G.)
IUdi razvpite črne gradnje
126 prijav črnih gradenj - Od 150.000 do 900.000 tolarjev - Sledi priprava prostorske dokumentacije
KMEČKE IGRE NA JUGORJU
JUGORJE - Gasilsko društvo Jugorjc pripravlja za soboto, 17. julija, ob 17. uri pri gasilskem domu na Selih pri Jugorju tradicionalne kmečke igre. V kmečkih opravilih se bodo pomerile ekipe sosednjih gasilskih društev, izbrali bodo miss prireditve, organizatorji pa pripravljajo tudi presenečenja. Gostom bodo poleg jagenjčkov in odojkov ponudili tudi lovski golaž. Ža zabavo bo igral ansambel Slavček. Prisrčno vabljeni!
NOVO MESTO - Do roka, se pravi do konca prejšnjega tedna, so na sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora na novomeški občini dobili 126 prijav črnih gradenj oz. nedovoljenih posegov v prostor.
Gre pravzaprav za vloge za odložitev izvršbe, se pravi odstranitev črne gradnje. Z vlogo in s plačilom depozita, ki znaša 2.500 tolaijcv za kvadratni meter bruto etažne površine črne gradnje, vendar ne manj kot 150.000 tolarjev, bo moč take črne gradnje po določenem postopku legalizirati. V zadnjem tednu pred iztekom roka so dobili več kot 100 vlog, saj jih jc bilo prejšnji ponedeljek komaj 23.
Natančnih podatkov še ni, kajti lahko so ljudje vloge v petek poslali po pošti, kar tudi šteje kot pravočasno oddana vloga. Po teh nepopolnih podatkih se jc s temi vlogami zbralo okoli 25 milijonov tolarjev, večina pa jih je vplačala najnižjfrNšotci 150 tisočakov, največji vpla&ft znesek pa jc okoli 900.000 tolarjdv. Vloge za odlog izvršbe so prišle tudi za najbolj razvpite čmc gradnje v Novem mestu.
Sedaj sledi priprava prostorske do-
kumentacije, tako imenovanih sanacijskih prostorskoureditvenih pogojev, ki jih bodo pripravljali po navodilih ministrstva. Seveda bodo te prostorskoureditvcnc pogoje izdelali samo za te primere, ki so “pokriti” z vlogami, za ostale pa veljajo določila novega oz. dopolnjenega zakona o urejanju prostora.
A. B.
V KRŠKEM ODKRILI PONAREJENE DOLARJE
KRŠKO - SKB banka v Brežicah jc 5. julija odkrila 20 ameriških dolarjev različnih serijskih številk po 100 dolarjev. Istega dne so ponarejene dolarje dobili tudi v podružnici Ljubljanske banke v Pišccah, in sicer 19 bankovcev po I (X) dolarjev. Tega dne so 9 ameriških bankovcev po 100 dolarjev odkrili tudi v menjalnici Pcnezi v Krškem. Policisti opozarjajo ljudi, naj bodo pri trgovanju z ameriškimi dolarji kar se da previdni.
Vlagajo v razvoj in zaposlujejo
Ob drugi obletnici samostojnosti mirenski Tom zaposluje okrog 340 delavcev, do konca leta naj bi jih delo dobilo še 50 - Še nerešeni lastninski odnosi z Adrio Caravan
MIRNA - “Pred dvema letoma smo se odločili za samostojno pot. Upam, da smo z uspehi dokazali, da nismo podjetje, ki sodi v sklad,” jc ob praznovanju druge obletnice minuli petek dejal direktor mirenskega Toma Janez Dule.
STRELA UDARILA V POSLOPJE
DOBLIČE - 6. julija okrog 13. ure jc med neurjem strela udarila v gospodarsko poslopje Jožeta B. iz Doblič v velikosti 14 m x 10,5 m, ki se je vžgalo. Požarje kljub hitremu posredovanju gasilcev uničil streho, zgorelo pa jc tudi seno. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Črnomlja in Doblič. Strela jc naredila za okrog 2 milijona tolarjev škode.
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS

Ob koncu tedna bo sončno in toplo poletno vreme.

■nanmafr
Ta dan so na Mirno prišli Tomovi poslovni partnerji, predstavniki slovenske vlade, trebanjsko občinsko vodstvo in drugi gostje. Na Mirni je bil tudi Izidor Rejc iz parlamentarne komisije za nadzor lastninjenja, ki je poudaril, da jc mirenski Tom žilava firma, ki ve, kaj hoče, in kot taka še zdaleč ne sodi v Koržetov sklad, saj je s 340 zaposlenimi in z novim zaposlovanjem za te kraje zelo pomembno podjetje.
Tom, Tovarna opreme, Mirna, jc praznovala drugo obletnico samostojnosti, čeprav industrijska tradicija te tovarne seže precej nazaj, v leto 1954, ko je bilo na Mirni ustanovljeno Podjetje za popravilo šivalnih strojev Mirna. Leta 1969 sc jc takratna tovarna priključila Industriji motornih vozil iz Novega mesta. Po nekaj reorganizacijah jc postala 1. julija 1991 samostojna delniška družba Tom, ki izdeluje tekstilne, plastične in kovinske izdelka ter oblazinjeno pohištvo. Danes so v Tomu odločeni, da bodo zaposleni firmo olastninili, pri tem pa sc ne bodo branili tudi tujega kapitala.
O Tomu jc bilo zadnje čase veliko slišati predvsem na račun nerešenih lastninskih vprašanj z Adrio' Caravan. Direktor Dule je poudaril, da se trudijo, da bi bili poslovni odnosi z Adrio kar sc da pristni, saj jc njihov drugi največji kupec, vendar brez zapletov nc gre. Po nakazilu, ki jim ga je Adria nakazala konec prejšnjega tedna, se je stanje terjatev Toma do Adric zmanjšalo, še vedno pa znaša skoraj dva milijona mark zapadlih in še nczapadlih terjatev. Odpis le -teh bi bil za Tom, katerega kapital je vreden manj kot 3 milijone mark, prevelik zalogaj, čeprav za letos načrtujejo okrog 28 milijonov mark prihodka.
V Tomu vedo, da brez posodabljanja proizvodnje nc morejo biti kos zahtevnim kupcem, zato so v razvoj in tehnološko prenovo tovarne v zadnjih letih vložili več kot tri milijone mark. Zadnja takšna večja naložba je bila v računalniško krojilno linijo, brez katere pa nc bi mogli postati dobavitelj prevlek za R 5 in Clio. Zaradi kvalitetno dobavljene robe jih je Renault lani uvrstil v kakovostni razred A, še letos pa pričakujejo mednarodni ceritifikat ISO 9000 za posamezne dele proizvodnje. Renault je njihov največji kupec, na drugem mestu jc Adria Caravan, tem pa sledi zasebno podjetje Suha krajina Commerce, ki uspešno prodaja Tomovo oblazinjeno poništvo. V Tomu dajejo velik pomen tudi dodelavnim poslom za nemškega partnerja, saj so tako v stiku z zahtevnim nemškim avtomobilskim trgom, za pomembno sodelovanje pa
štejejo tudi sodelovanje v mešani družbi TPV - Treves.
Prav oblazinjeno pohištvo je njihov novi program, s katerim so nadomestili lansko zaustavitev proizvodnje počitniških prikolic v Adrii in prenehanje izdelovanja avtomobila R 4 v Revozu. Na ta račun so
• Direktor direkcije za kakovost v Revozu Jacques Danioux je na Mimi dejal, da s Tomom sodeluj že več let. Prav zaradi kvalitete ga je Renault lani uvrstil v A razred njihovih dobaviteljev. Dodal je še, da so v Revozu zainteresirani za sodelovanje s kvalitetnimi dobavitelji, ki so čim bliže Novemu mestu.
že lani sprejeli 45 novih delavcev, do konca letošnjega leta pa imajo v načrtu sprejti še 50 novih delavcev. Ob drugi obletnici samostojnosti so prejšnji teden odprli v nekdanji Bulčcvi hiši tudi razstavni salon njihovega oblazinjenega pohištva.
J. DORNIŽ
RAČUNALNIŠKO VODENO KROJENJE V TOMU - Pred kratkim je mirenski Tom praznoval drugo obletnico samostojnosti. Ob tej priliki so nam pokazali nov stroj za krojenje, ki so ga kupili spomladi in je računalniško voden. V Tomu poudarjajo, da se zavedajo, kako pomembno je nenehno vlaganje v razvoj in tehnološko posodobitev, zato so v zadnjih letih v razvoj vložili že precej denarja. (Foto: J. Domiž)
SREČANJE Z DOMOVINO - Jože Rozman (sloji), rojen na Brezovi Rebri, z ženo Čehinjo, ki odlično govori slovensko (sedi na desni) in skupino prijateljev iz Melbourna na “Srečanju”. (Foto: T. Jakše)
Srečanje na “Srečanju”
Po sedemnajstih letih spet v domovini
DOLENJSKE TOPLICE - Tudi letošnje “Srečanje v moji deželi” je bilo priložnost za navezavo novih stikov in prijateljstev. Slovenci z različnih koncev sveta so na svoje mize ostavili napise z imeni krajev, od oder prihajajo. Tako je bilo lažje vprašati za tega ali onega. In res je bilo eno najpogostejših vprašanj: “A, vi ste pa od tam. Poznate tega pa tega?”
K mizi z napisom “Planica Mcl-
OVADILI NEKAJ KRAJANOV KALIŠOVCA
KRŠKO - Junijski dogodki v Kališovcu, ko so krajani ugrabili novinarja Gorana Rovana in snemalca Jožeta Grajžla, so več ali manj znani vsem. Ko sta snemala eno od možnih lokacij za končno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, so krajani novinarju in snemalcu preprečili delo in jima niso dovolili oditi. Zbrani krajani so sc umirili šele, ko jim je posebno izjavo podpisal državni sekretar za energetiko Boris Sovič. Kriminalistična služba krške UNZ je 6. julija zoper pet krajanov Kališovca in sosednjih vasi poslala ovadbe brežiški enoti novomeškega javnega tožilstva, ker so osumljeni kaznivega dejanja ugrabitve oseb. Za ugrabitev so ovadili: 36-lctncga F. Š., 40-let-nega D. K., 32-letno J. P., 40-Ictncga J. P. in 22-letnega M. P. Več o tem dogodku bomo pisali, ko bo preiskava zaključena.
bourne” nas je povabil Jože Rozman iz Avstralije. Izkazalo sc je, da je naš bližnji rojak, saj je doma z Brezove Rebri nad Prečno. Tam je bil rojen leta 1937 kot osmi otrok v kmečki družini. Za njim sta se rodila še dva. V petdesetih letih sc je izučil za krojača, a mu takratno vzdušje doma ni bilo všeč. Pripravljal se je na pobeg in leta 1958 jima je s sestro Ivanko uspelo priti v Italijo, od tam pa naprej v Avstralijo, kamor sta potegnila še brala in sestro. Z bratom sta skupaj ustanovila firmo za gradbeno ključavničarstvo. To je
sicer daleč od krojaštva, za katerega sc je izučil doma, a firma deluje uspešno.
Doma na Brezovi Rebri ima Jože še enega brata in sestro. Prvič ju je obiskal lata 1976, od takrat pa je minilo že kar lepo število let. “In marsikaj sc je spremenilo na boljše,” se kar ne more načuditi Jože. “Zdaj, ko smo samostojni, sc tukaj lažje diha,” je ves zadovoljen. Potem pa pove še žalostno zgodbo, tako značilno za Suho krajino. Njegova dva starejša brata Srečko in Andrej, stara devetnajst in enaindvajset let, sta bila ob partizanskem napadu na Ajdovec 1942. leta zajeta. Po hudem mučenju so ju partizani v gozdu v bližini vasi skupaj z drugimi umorili. Jože, ki je bil tedaj star pet let, je stisko in žalost tistega časa že doumel in sta mu kot kamen legla na srce. To ga je tudi gnalo v svet. Zdaj, ko sc je pri nas tudi politično marsikaj .sprostilo, sc je sprostil tudi sam. Sc bo prišel! V Avstraliji ima sina in osem nečakov. Zdaj se jim ni treba sramovati domovine svojih prednikov.
T. J.
Spomin na Rab po 50 letih
Mussolini: “Proč s pomisleki!”
Letos septembra bo minilo 50 let od osvoboditve internirancev koncentracijskega taborišča Rab in ustanovitve rabske partizanske brigade. To taborišče na kamporskem polju na Rabu je bilo namenjeno načrtnemu iztrebljanju Slovencev; bilo je najhujše izmed vseh taborišč v Italiji (Gonars, Padova, Rcnicci, Trcviso, Visco). Koliko ljudi so fašisti odgnali v ta taborišča, predvsem na Rab, niso mogla takrat ugotoviti niti vojaška poveljstva. Ocenila so, da so internirali okrog 20.000 ljudi, v povojnem zgodovinopisju pa je obveljalo število 30.000. Samo na Rab je bilo odpeljanih 15.000 Slovencev, na njem pa jih umrlo 4.600.
Spominska slovesnost ob 50. obletnici trpljenja in zatem vstaje rab-skih internirancev bo 11. septembra v Kamporju na otoku Rabu.
In zakaj se je italijanski okupator odločil za tako množičen izgon Slovencev iz domačih ognjišč, za fizično iztrebljanje prebivalstva takratne Ljubljanske pokrajine? Zaradi narodno-osvobodilncga upora Slovencev v letu 1942, ki mu okupatorji z vojaško silo niso bili več kos. Zato so vojaška poveljstva, ki jim je Mussolini zaupal obrambe) javne varnosti, začela pripravljati izgon Slovencev v taborišča. Mussolini je v govoru 11. julija 1942 v Gorici svoje vojaške poveljnike in fašistične oblastnike opozoril: “Vtepimo si dobro v glavo, da nas to ljudstvo ne bo nikdar ljubilo, zato proč s pomisleki!”
Italijani so brez pomislekov odgovorili z roško ofenzivo, ki je trajala od 16. julija do 4. novembra 1942. Od Ljubljane do Reke je osvobojeno ozemlje “česala” ogromna okupatorska vojska. Opravili naj bi z okrog 10.000 partizani, njihovimi sodelavci, aktivisti OF in člani vaških zaščitnih enot. Veliko borcev in aktivistov so Italijani ujeli, mučili in postrelili. Prizanesli niso niti starim ljudem ne ženskam, otrokom, celo dojenčkom in nosečnicam ne. Njihove domove po J Suhi krajini so požirali ognjeni zublji, cele vasi so sc spremenile v ruševine.
Preživeli taboriščniki na Rabu ne bodo nikoli pozabili noči med 29. in 30. septembrom 1942. Malo pred polnočjo je nastal strašen vihar. Potem sc je utrgal oblak. Voda je skoraj v hipu preplavila večji del taborišča, skoraj meter visoko. Po vsej dolini sc je razlegalo strašno vpitje obupanih in nemočnih mater. Reševale so bomo imetje in otroke, ki jim jih je voda iztrgala iz rok. Nikoli ni bilo mogoče ugotoviti, koliko taboriščnikov je v tej noči doletela smrt. Najhuje je taboriščnike pestila lakota. Hrane je bilo za internirance le toliko, da-so počasi hirali, zboleli in umrli.
Dandanes sc veliko govori in piše, da za trpljenje Slovencev v drugi svetovni vojni niso bili toliko krivi okupatorji, pač pa Osvobodilna fronta, v njej pa komunisti, ker so se odločili za upor. Če bi sc ne, govorijo tisti, ki jim ni mar zgodovinskih dejstev in naukov), bi ljudje tudi toliko gotja ne doživeli... Dejstvo pa je - in tudi sovražnikovi dokumenti govorijo o tem - da so imeli okupatorji namen in tudi že pripravljene načrte za izselitev ali iztrebitev vsega upornega prebivalstva v naših krajih, k nam pa naj bi naselili svoje ljudi. V tistih časih torej ni bilo druge poti kot upreti sc nasilju. Zato tudi trpljenje rab-skili internirancev ni bilo zaman in ne bo pozabljeno.
VINKO BLATNIK
“POLETNI HITI” IZ SRAKE
NOVO MESTO - Diskografska hiša Sraka, ki se v tem času pospešeno pripravlja na prvo oddajo svojega radia, je v tem času zaključila bero izdajanja kaset in CD plošč. V prodaji je najnovejši izdelek te hiše z naslovom Poletni hiti, na kateri so posnetki najboljših pop in rock izvajalcev, ki so jih snemali pri Sraki. Tako je na C'D plošči in kaseti mogoče slišati ekipo Modre kronike, Marka Pezdirca, dve skladbi skupine Rudolfovo. Na plošči so tudi Nevv Swing Quartct, Irena Vrčkovnik, Alenka Godec, Chatcau, Karli Gradišnik, Tite Kamn’s, Peter Pan in Mojca Pavlič.
Sodelovanje s Kočevaiji
Prijateljski stiki s staroselci - Pomoč pri obnovi cerkve
KOČEVJE - Skupnost Kočevarjev, ki ima svoj sedež v Celovcu, praznuje letos 40-letnico obstoja. Predsednik občinske skupščine Kočevje je po sklepu predsedstva pred kratkim podelil tej skupnosti spominsko plaketo občine kot znak priznanja za razvijanje dobrososedskih odnosov s staroselci na Kočevskem.
Ob tej priložnosti je sprejel od neke Kočcvarice bankovec za 1.000 šilingov, ki ga je darovala za pomoč beguncem. Predsednik je bankovec izročil občinskemu odboru RK.
Pred kratkim je v spremstvu voditeljev Kočevarjev dr. Viktorja Mi-hischa in dr. Herberta Kraulanda obiskal Kočevje tudi strokovnjak za obnovo cerkva g. Campidcl, ki si je ogledal kočevsko cerkev, na kateri potekajo obnovitvena dela, da bi dostojno proslavili 600-lctnico župnije. V razgovoru z župnijskim upraviteljem Marjanom Lampretom je tuji strokovnjak, ki je vodil tudi obnovo katedrale v Augsburgu (dela so trajala 5 let), dal na osnovi svojih izkušenj več koristnih predlogov, ki pa sc nekoliko razlikujejo od prvotnih zamisli Kočevcev. Pomoč pri obnovi kočevske cerkve so ponudili tudi Kočevarji, ki sc bodo udeležili več jesenskih svečanosti v Kočevju.
J. P.
Na kratko...
. ZA INVESTICIJE V OSNOVNI ŠOLI FARA sc je odločil izvršni svet občine Kočevje, čeprav še ni sprejet občinski proračun za letos.
RAZPIS ZA NADALJEVANJE del na cestnem odseku Livold-Brc-zovica je objavljen, rok za ponudbe je 28. julij, obvestilo ponudnikom pa bo sporočeno šele sredi septembra in vse kaže, da z deli letos ne bo nič, ker sc na Kočevskem zgodaj začne mraz in zima. Obljubljeno pa je bilo, da se bodo dela začela že maja letos.
NARAVOVARSTVENIKI SO ŠE VEDNO PROTI nižinski inačici ceste od Petrine do Kuželja. Če sc bodo odnosi s Hrvaško poslabšali (saj ne kažejo dobro), lahko vse to območje in KS Osilnica ostaneta popolnoma odrezana od Slovenije. Tudi o tem bo govor na sestanku predstavnikov več ministrstev in domačinov, ki bo 17. julija v Kuželju.
ODBOR ZA POČASTITEV 50-letnicc Kočevskega zbora, ki ga vodi podpredsednik republiške skupščine Lev Kreft, se bo sestal 19. julija v Kočevju. V njem so predstavniki vseh strank. Ogledali si bodo tudi Šeškov dom, kjer je pred 50 leti Kočevski zbor zasedal.
Metki Strojin v slovo
Je čas rojstva in čas smrti. Vmes je življenje. Tvoje, Metka, se je izteklo prezgodaj. Čeprav je bila bolezen tvoja življenjska sopotnica, si jo sprejela kot nekaj nujnega, vendar v globokem prepričanju, da jo boš premagala.
Upanje in vera sta te držala pokonci že takrat, ko si prestopila prag prve gimnazije in ti je bolezen preprečila nadaljnje šolanje. Klonila nisi nikoli.
Zaposlila si se v Novoteksu in kasneje v Novolesu, si ustvarila dntžino in se po rojstvu hčerke zaposlila pri Dolenjskem listu. Bila si dobra, vestna, zanesljiva in ljubezniva sodelavka. Take se te bodo spominjali tudi naročniki naših malih oglasov, ki so se srečevali s teboj.
Kot dobra žena in skrbna mati si vzgajala svojo hčerko v ljubezni, polni življenjskih resnic, kot bi čutila, da bo morala Janja dozoreti brez tvojih nasvetov in pomoči.
Za vse nas je edina tolažba načelo, po katerem si živela Ti.
Ni važno, da svojemu življenju dodamo čimveč let, važno je, da svojim letom dodamo čimveč življenja!
Tvoji sodelavci
Nekaj obrtnikov prezrlo pogodbo
V Trebnjem bodo nekateri vrnili posojila
TREBNJE - Trebanjski sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo se je pozanimal, kako so uporabili prejeta posojila vsi tisti v občini, ki so dobili kredite po Pravilniku o dodeljevanju posojil in subvencij za pospeševanje razvoja obrtništva, podjetništva in kmetijstva. Zahteval je od vseh prejemnikov omenjene finančne podpore poročila o tem, kako izpolnjujejo obveznosti, ki so si jih naložili s podpisom pogodb o teh posojilih.
Iz poročil, ki so pispela v sekretariat, je razvidno, da so vsi imetniki posojila za kmetijstvo dejavnost izpolnili svoje obveznosti. Prav tako. so v tem pogledu upoštevali določila pogodbe podjetniki, medtem ko so si bolj po domače tolmačili pogodbo nekateri obrtniki.
Po navedbah sekretariata je takih kršilcev šest. Pet od teh obrtnikov bo moralo vrnili posojilo, medtem ko enemu tega ne bo potrebno storili, ker pogodbe ni mogel spoštovati zaradi bolezni.
KOVINAR NE ŽELI BITI VEČ OI) SKLADA
ČRNOMELJ - Občinski izvršni svet je na svoji zadnji seji podprl zaključke in zahteve zbora delavcev v Kovinarju ter se v okviru svojih pristojnosti vključil v postopek za izločitev Kovinarja iz Sklada za razvoj Republike Slovenije. Sklad namreč v devetih mesecih kot lastnik podjetja ni prevzel nikakršnih obveznosti do delavcev. Zato po mnenju črnomaljske vlade ni razloga, da bi takšen lastnik razpolagal z družbenim premoženjem, h kateremu ni prav nič prispeval.
GRADBIŠČE NA TRDINOVEM VRHU - Pod vodstvom župnijskega urada Šentjernej in strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine hitijo delavci obnavljati ostanke cerkvice jv. Jere na Trdinovem vrhu. Gre za obnovo, utrditev in zavarovanje zidov, ki bodo poslej obiskovalcem najvišjega vrha Gorjancev ponazarjali nekdanji sakralni objekt. Glavna dela bodo opravili do IH. julija, ko bo pri obnovljenih ostankih sosednje cerkvice sv. llije maša, ki se je bodo udeležili predvsem prebivalci sosednje Hrvaške, napovedujejo pa tudi obisk kardinala dr. Kuhariča. Nacional-socialna zveza Slovenije pa pripravlja la dan ob 11. uri na Trdinovem vrhu zborovanje, na katerem nameravajo poudariti, da je najvišji vrh Gorjancev slovenski. (Foto: M. Vesel)
naša anketa
Slovensko cestno morišče
Slovenci z grozo gledajo agencijska poročila in seštevajo, koliko je mrtvih na tem ali onem svetovnem bojišču. Številke, ki so tako v obtoku, so velike in grozljive in opozaijajo na morijo na frontah. Toda Slovenci si lahko naredijo tragično bilanco tudi na podlagi domačih razmer, in sicer iz prometnih nesreč na slovenskih cestah. Morija na cestah je podobna moriji v vojni. Smrt v zmečkani pločevini avtomobila, ki ga državljan sam požene pod cesto ali v drugo vozilo, je videti bolj humana kot človekov konec pod gosenicami tanka, kamor te pahne samo pobesnel vojak. V bistvu je v obeh primerih enaka, če pa razmislimo natančneje, je v prvem primeru celo bolj tragična. V Sloveniji je pred časom v vsega treh dneh umrlo na cestah 11 ljudi in ob tej tragični bilanci so znova oživeli očitki na rovaš naših cest in udeležencev v prometu. Če so ceste uporabne samo deloma in če vozniki niso dorasli razmeram na cestah, ker se rado zareče, je samo ena stran medalje. Draga je ta, da vlada očitno naredi premalo za prometno varnost. Kaj pomaga, če pusti uvažati velike množine varnih in udobnih avtomobilov, ko pa se vse gostejši promet še naprej odvija v prometnih razmerah, ki jih je že zdavnaj povozil čas.
FRANC ŠMAJDEK, upokojenec iz Novega mesta: “Mislim, da so za nesreče na slovenskih cestah krivi večkrat ljudje kot pa ceste. Na prvem mestu je prav gotovo vinjenost in za pijane voznike bi bilo potrebno seči po še ostrejših kaznih. V vseh naseljih bi bilo potrebno hitrost omejiti z “ležečimi policaji”. Pa še nekaj: v takšnih avtomobilih, v kakršnih sc vozijo Slovenci, že ob manjšem trku ni mogoče preživeti.”
TOMISLAV KRALJ, gostilničar s Sel pri Dragatušu: “Glavni razlogi za morijo na naših cestah so slabe ceste ter mladi, neizkušeni vozniki s premočnimi avtomobili. Na nedavni črni vikend je vplivala še polna luna, pa velika vročina jc bila, zato so bili vozniki šc bolj utrujeni. Hkrati pa še začetek turistične sezone in zato bolj polne ceste. Ljudje bi morali premisliti, ali so sposobni za vožnjo. Pa več radarskih kontrol bi moralo biti.”
MARTIN PLUT, delovodja v metliški klavnici: “Za hude nesreče na naših ccstch jc kriv splet različnih okoliščin. Tako vreme, objestnost voznikov in precenjevanje svojih sposobnosti, slabe ceste in tehnično pomanjkljiva vozila, sedaj pa šc gneča zaradi turistične sezone. Večji nadzor policije razmer na cesti ne bi veliko izboljšal. Ljudem namreč primanjkuje osnovne vozniške kulture, ki pa bi jim jo morali vcepljati že od malega.” SLAVICA SOMEK s Senovega: “Po mojem jc varnost na cesti najbolj odvisna od ljudi, predvsem od posameznih šoderjev, ki prehitro in premalo previdno vozijo. Sama sem šele začetnik pri vožnji, saj ravno zdaj delam izpit, vendar sem prepričana, da ne bom nikoli hitro vozila. Res jc tudi, da so pri nas slabe ceste. Nekateri samo zato, ker imajo dobre avte, ne glede na okoliščine
pritisnejo plin flo Konca.
■	^9 SANDI DUŠIČ iz Brežic: “Edino
pravilo za večjo varnost jc počasnejša vožnja. Treba je omejiti hitrost ter solidno 'n dosledno kontrolirati promet. Danes H ‘•H	so mnogi avtomobili prehitri in jih
V. ! nekateri šoferji ne obvladajo. Mislim pa \.,N ,	tudi, da jc v zraku nekaj, da je neka
>*>*"'	kriza, da so šoferji zamišljeni meri vožnjo.
H	Glede na število nesreč bi bilo nujno
treba nekaj narediti, ne enkrat v -jJMr	bodočnosti, ampak že naslednje leto.”
ALFRED ŽELEZNIK,•obrtnik iz Boštanja: “Ponavadi gledamo samo na voznika. Toda upoštevajmo šc drago plat!
Poudarjam predvsem odgovornost cestarjev. Preventivno bi morali bolj skrbeti za ceste. Na cestah, na primer, jc marsikje veliko vrst asfalta, s katerimi zadelujejo jame na vozišču. Zaplate gotovo zmanjšujejo varnost vožnje. Prometni varnosti so namenjene tudi kresničke, na katere so ljudje kar pozabili, čeprav so na cesti zelo koristne.”
RUDOLF KOTAR, upokojenec iz Velike Loke: “Naj postavijo cestno signalizacijo tako, kot jc potrebno. Zdaj so znaki marsikje čudno postavljeni: omejujejo hitrost na odprti cesti, v naseljih pa ne. Na cestah opažam šc drago: bankine so na primer ponekod v ovinkih nižje za deset centimetrov in več, zaradi tega pa lahko pride do nesreče. Tudi ceste so vzrok za nesreče, čeprav nekateri pravijo, da jc toliko nesreč zaradi prenizkih kazni.”
ANDREJ KLEMENC, vodja predstavništva zavarovalnice Triglav v Ribnici: “Največjo krivdo za prometne nesreče nosijo ceste, ki so neprimerne za sodobna vozila in hitrost. Križišča so neprimerna, ceste so slabo opremljene, bankine niso urejene. Precejšnjo krivdo nosijo vozniki, ki vozijo za take ceste neprimerno. Prednjačijo mladi, ki so kot vozniki napadalni, neprimerno prometno vzgojeni. Hudo je, da vsemu temu
botruje alkohol. ....... JANEZ JERMAN, predsednik sveta
KS Rudnik-Šalka vas pri Kočevju: “Tisti, ki imajo boljše in novejše vozilo, mislijo, da lahko delajo na cesti, kar hočejo. Veliko nesrečam botruje alkohol. Predvsem na prometnih cestah bi moralo biti več policistov. Za nesreče na Kočevskem so gotovo krive izredno slabe ceste, saj nikjer v Sloveniji niso v tako slabem stanju. To šc posebno velja za cesto Koprivnik-Šalka vas.”
Veterinarska hiša je v težavah
Razprave o Dolenjsko-posavskem veterinarskem zavodu - Trebanjska vlada zahtevala poročilo o kadrovskih zadevah v ustanovi - Ali bodo v Trebnjem kaj dogradili?
TREBNJE - Če v Trebnjem in Sevnici s hudo krvjo razpravljajo o Dolenjsko posavskem veterinarskem zavodu, s to ustanovo najbrž ni vse v najlepsem redu. V zavodu se očitno nekaj kuha, medsebojni odnosi zaposlenih so menda na psu, delavski svet pa razpada. Poleg tega so posamezne zavodove enote že zabredle globoko v poslovne težave.
zadnjem zasedanju našteli kar nekaj očitkov na račun neučinkovitega dela veterinarjev. Dokaj enotno mnenje vseh poslancev, ki so se na seji spraševali o vzrokih za take razmere v veterinarski službi, je bilo, da so
Nekaj čebelarskih
LETINA BO DOBRA - Ribniški čebelarji pravijo, da bo letos dobra bera in zato po 5 ali 6 letih spet veliko medu. Zdaj pa bodo težave, kam z medom, ker ga Medcx ne pdkupujc več oz. bo odkupoval, kot jg slišati, le najboljšega, hojevega. Čebelarji so že sklenili, da bodo prodajali morebitnim kupcem med po 350 tolarjev.
DOBRI MLADINCI - Pred kratkim je bilo v Žireh tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Udeležili so se ga tudi mladi čebelarji iz ribniške občine, ki so se kar dobro uvrstili, saj so v skupini mlajših zasedli 9. mesto, v skupini starejših pa 15. mesto. Čebelarji so letos uvedli na nekaterih šolah čebelarske krožke, ponekod pa jih bodo še. Pravijo, da so dolžni poskrbeti za svoje naslednike, sc pravi za mladi rod čebelarjev.
RIBNIŠKI PATENT - Čebelarji povedo, da so čebeljo bolezen var-ozo v glavnem ukrotili, pesti pa jih še poapnela zalega. Upajo pa, da bodo tudi tej nadlogi kmalu kos, saj neki ribniški čebelar že dalj časa na svojih čebelah preizkuša svoje zdravilo za to bolezen. To zdravilo je izdelano le iz zdravilnih zelišč, njegov izumitelj pa gaje priglasil za patent.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ta tržni ponedeljek smo izpisali cene naslednjim stvarem: breskve 120, višnje 140, jabolka 70, paradižnik 120, banane 100, krompir 60, kumarice od 100 do 150, fižol v strokih 150, borovnice 200, zelje 80, pesa 150, neoluščeni orehi 350, med 280, cvetača 220, jajca 13 tolarjev. Pri Deladiniju so stale lubenice 80, marelice 180, banane 100, paprika 280, paradižnik 100, kumare 120, zelje 100, krompir 60, jabolka 100, suhe slive 250, fižol 150 in fižol v zrnju 160 tolaijcv.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotni sejem je bilo pripeljanih 175 prašičev,starih do tri mesece, in 82 starejših. Mlajših je hilo prodanih 93 po 280 do 300 tolarjev kilogram žive teže. Starejših, za katere so lastniki zahtevali od 180 do 230 tolarjev za kilogram žive teže, pa so prodali 47.
Kaj več o notranjih razprtijah, spoštovanju zakonitosti in razvojni viziji Dolenjsko posavskega veterinarskega zavoda bo jasno po poročilu o kadrovskih zadevah v tej ustanovi. Pogoj je, da bo poročilo sploh kdo napisal, potem ko ga je trebanjski izvršni svet na svoji nedavni seji od zavoda izrecno zahteval s posebnim sklepom. Podobno kot Trebanjci razmišljajo v Sevnici. Delegati tamkajšnje občinske skupščine so na
v ozadju krize kadrovski problemi.
Domnevne kadrovske probleme doživlja vsaka od tako ali drugače prikrajšanih strani po svoje. V Sevnici med drugim trdijo kmetje, da imajo veterinarji docela neučinkovit sistem
Kako do obilnega pridelka vrtnin
Julij je čas najdaljših in najtoplejših dni, čas, ko vrtnine najbolj bujno rastejo, nekatere pa že tudi dozorevajo. Zato na vse izpraznjene gredice čimprej posejte ah posadite druge vrtnine, saj je škoda, da bi v času najbujnejše rasti rodovitne gredice puščali prazne, izpostavljene sončni pripeki, ki uničuje strukturo zemlje.
Vmesne prazne prostore med paradižnikom in kumarami zastrite s pokošeno travo ali slamo, lahko pa posejete vmes tudi solato ali katero drugo nizko vrtnino, kot je korenček.
V	juliju boste z gredic pobirali grah, stročji fižol, kumare ter proti koncu meseca paradižnik. Za sprotno rabo pa že pobirate korenček, rdečo peso, zgodnje sorte krompirja, zgodnje zelje in cvetačo, čebulo in česen.
Grah obiramo vse do septembra, odvisno od časa setve in same sorte. Zrnje v strokih naj dobi končno velikost, stroki pa še ne smejo rumeneti. Tak oluščen grah blanširajte in dajte v skrinjo ali pa ga vložite v kozarec. Stroke trgajte od spodaj navzgor, tako kot dozorevajo. Ko oberete vse stroke, rastlin ne izpulite, ampak jih porežite tik nad tlemi tako, da korenine s koreninskimi mešički ostanejo v tleh in so bogat vir dušika za vrtnine, ki jim sledijo.
Prav tako bogatijo zemljo z dušikom tudi fižol in druge stročnice, katerih korenine prav tako pustite v zemlji. Fižol prcklar, ki ga obtrgujete za stročje, nastavlja še nove stroke in neenakomerno zori, zato je najbolje, da nekaj prekclj fižola ne obtrgujete, jih pustite za zrnje in seme.
V	tem mesecu bo potrebno pobrati tudi česen in čebulo, vzgojeno iz čebulčka, sejana čebula pa bo dozorela nekoliko pozneje. Čebulo in česen pobirajte v suhem vremenu, ko se posušita dve tretjini listov, in ju nato posušite v senci. Če s pobiranjem česna predolgo odlašate, ob vlažnejšem vremenu razpade na posamezna zrna in ni obstojen v skladišču. Na izpraznjena mesta lahko sedaj še sejete rdečo peso, korenje, kolerabo, nizki fižol, cvetačo, kitajski kapus in peteršilj.
Od solat lahko sejete skozi vse poletje solato sorte great lakes, ki ne gre v cvet. Sedaj pa lahko sejete tudi endivijo in radič, ki ju boste presajali po petih tednih, v avgustu,
jeseni pa s folijo zaščitili pred močnejšim mrazom.
V	juliju morate redno odstranjevati stranske poganjke pri paradižniku, in ko razvije šest cvetnih grozdov, odstranite vrh; tako boste pospešili dozorevanje plodov in debeljcnjc že razvitih plodov. Odstranjevanje vrha ni potrebno pri nizkih grmastih sortah paradižnika, ki rast poganjka zaključijo s socvetjem.
V	tem sušnem obdobju je zelo pomembno tudi zalivanje vrtnin. Zalivajte pozno zvečer z na soncu ogreto deževnico!. Solato in zelje zalivajte po listih, saj to pospešuje tvorbo glav. Kumare in paradižnik pa zalivajte po tleh, tako da ne omočite listov in pospešujete siljenja bolezni.
Proti plesni na paradižniku in kumarah lahko uporabljate pripravek Aliette, ki ima karenco (potrebno dobo do obiranja) le 3 do 5 dni.
Z dušičnimi gnojili lahko spet malo prignojite vrtninam, ki potrebujejo veliko hranil za rast in dozorevanje. To so zlasti zeljnate rastline - zelje, cvetača, ohrovt in plodovke - paradižnik, paprika, bučke. Ne dogno-jujte solatnicam in špinači, ker bi ob dognojevanju vsebovale preveč škodljivih nitratov v malo hladnejših in krajših jesenskih dneh, ko jih boste pobirali! Vrtnine vam bodo vestno skrb zanje gotovo poplačale z obilnim pridelkom. Pa veliko uspcha!v CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino
zvez, zaradi česar pride veterinar v hlev pogosto šele potlej, ko so krave že zdavnaj neobčutljive za odmerek bikovega semena. V Trebnjem menda že leta moledujejo za preprotrebno dograditev enote Dolenjsko posavskega veterinarskega zavoda. Ali bo zavod, ki ima sedež v Novem mestu, našel potreben denar za to naložbo, je zdaj očitno vprašljivo bolj, kot je bilo kdaj koli doslej. Na ta način se po mnenju mnogih dela velika krivica trebanjski enoti, kajti prav ta je med najbolj poslovno uspešnimi, če ne celo najboljša med vsemi
• Ker hkrati z veterinarskim zavodom doživlja strese tudi veterinarska inšpekcija na širšem območju; se že uveljavlja mnenje, da je kriza v zavodu nujna za izčrpavanje ustanove. Tako oslabitev n<\j bi potrebovala država, in sicer za ponovno organizacijo veterinarske službe po zahtevah političnih strank in po nareku tvorcev novega slovenskega lastnin-
cnotami v zavodu. Razpolagajo s podatki, da trebanjska veterinarska enota z denarjem pomaga svojim “sestram”, ki so prišle že precej na kant zlasti v Posavju.
M. LUZAR
DVE SLOVENSKI VINI ŠAMPION
LJUBLJANA - 28 vrhunskih poznavalcev z vseh celin je prejšnji teden v Ljubljani ocenjevalo 1100 vzorcev vin iz celega sveta. Tudi letos sc je izkazalo, da je ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin ne samo eno največjih in najpomembnejših na svetu, ampak tudi eno najstrožjih. Letos so ocenjevalci vinom podelili še manj najvišjih odličij kot prejšnja leta. Tako sta med 300 vzorci izvrstnih rdečih vin samo dva vzorca dobila veliko zlato medaljo. Zato je uspeh dveh slovenskih vin, ki sta bili razglašeni za šampiona ljubljanskega ocenjevanja, še toliko večji in odmevnejši. Kristančičev sardone iz Medane v Goriških Brdih je postal šampion (sc pravi najbolje occnjcvno vino) med belimi suhimi vini, med penečimi se vini pa je šampion zlata radgonska penina.
Kmetijski nasveti
Nov način plačevanja mleka j
BO DOVOIJ DELA 7A VSE? - Metliška kmetijska zadruga je edina v občini, ki se lahko pohvali s tako velikim številom štipendistov. V zadrugi zatrjujejo, da se tudi v prihodnje ne bodo odrekli skrbi za šolane kadre. Vsem bodo zagotovili pripravništvo, ne vedo pa še, ali tudi redno zaposlitev. Na fotografiji: večina izmed osemnajstih zadružnih štipendistov. (Foto: M.B.-J.)
Rejci krav molznic, zdaj bo šlo zares! S prvim julijem je začel . veljati dolgo časa napovedovani pravilnik o določanju odkupne ■ cene za kravje mleko, ki sicer še ni povsem prilagojen evropskim ■ merilom, uvaja pa drugačen način plačevanja mleka in zaostruje 1 higienske zahteve. S svojo prehodno naravo naj bi poskusno veljal | do konca tega leta, od tcaaj naprej pa sc bodo tudi naši rejci in ^ predelovalci mleka morali ravnati po evropskem pravilniku kako- m vosti, ki je v nekaterih pogledih še strožji.	■
Odkupna cena mleka je bila že doslej odvisna od odstotka tolscc . in higienske kakovosti. Po novem bo glede na število mikroorgam- ■ zmov v mililitru mleka, ki jih pri rejcih z nad 15.000 litri na leto -oddanega mleka ugotovijo s pomočjo štetja pod mikroskopom ali > sodobneje z bactoscani, odkupljeno mleko razvrščeno v štiri kako- ■ vostne razrede. Poleg njih bo še mleko tako imenovane ekstra kakovosti, to je mleko, ki bo vsebovalo le do 50.000 mikroorgani- a zmov v mililitru (mo/ml) in bo imelo 15-odst. pribitek na osnovno B ceno. V prvi kakovostni razred bo uvrščeno mleko s 50.000 do -B
100.000	mo/ml in z 10-odst. pribitkom, v drugi mleko s 100.000 do B
300.000	mo/ml in 5-odst. pribitkom, v tretji mleko s 300.000 do ■
800.000	mo/ml, ki bo deležno do 30-odst. odbitka od osnovne ■
cene. Mleko z nad 3 milijone mikroorganizmov bo ostalo neod- ■ kupljeno! Pravilnik natančno določa, kako je z odbitkom in plačilom ■ stroškov ugotavljanja kakovosti, zlasti če gre za ugovor in zahtevo po t.i. super analizi, ki bo po tem, kar je slišati od rejcev, večkrat a potrebna tudi v prihodnje. Mimogrede: odvzem vzorca stane okrog B 400 tolarjev.	. ■
Največja novost novega pravilnika pa je plačevanje kakovosti ■ tudi na osnovi ugotovljenih beljakovin v mleku. Več ko je v njem ■ beljakovin, boljše je in to bo nagradil tudi pravilnik. Mleko, ki bo ■ vsebovalo do 3,15 odst. beljakovin, ne bo imelo pribitka k ceni, ■ mleko s 3,16 do 3,25 odst. beljakovin bo imelo 3-odst. pribitek, J mleko s 3,26 do 3,35 odst. bo imelo 5-odst. pribitek, mleko z nad g 3,36 odst. beljakovin pa 7-odst. pribitek pri ceni. Kakovostno boljše B mleko bo po novem boljše plačano kot doslej, slabo pa slabše, ah B drugače rečeno: dobri rejci bodo nagrajeni, slabi kaznovani. V a sodobni Evropi pač zmaguje kakovost.	■
Inž. M. L. ■
Največ štipendij zadruge
Kmetijska zadruga Metlika s 170 zaposlenimi in prav toliko člani najbolj skrbi za bodoče delavce
METLIKA - Tukajšnja kmetijska zadruga velja za tisto v metliški občini, ki ima največ štipendistov, tako glede na število zaposlenih kot tudi sicer. Tudi v letošnjem letu je razpisala največ štipendij in sicer eno na fakulteti za agronomijo, eno na fakulteti za živilsko tehnologijo ter dve na srednjih šolah, kmetijski in šoli za živilsko tehnologijo. Skrb zadruge za kadre pa se ne kaže le v tem, da štipendistom pač vsak mesec razdeli štipendije, ampak med drugim ob zaključku šolskega leta pripravi srečanje z njimi.
Na tovrstnem srečanju se je pretekli teden zbrala večina od 18 zadružnih štipendistov, od katerih jih je pet študentov, ostali pa so učenci srednjih ali poklicnih šol. Štirje od njih letos zaključujejo šolanje, zato so v zadrugi razpisali na novo prav toliko štipendij. Kot so zatrdili z vodstva zadruge, bo namreč pri njih tudi v prihodnje veljalo, da bo na vsakih deset zaposlenih prišel en štipendist. Tega so se v zadrugi držali pred leti, ko je bilo okrog 270 zaposlenih, in se drže tudi danes, ko
jih je sto manj. Sicer pa bodo imeli prednost pri dodeljevanju štipendij otroci članov in zaposlenih v zadrugi-
Kljub težkim razmeram v gospodarstvu v zadrugi zagotavljajo, da bodo vsem svojim štependistom omogočili opravljanje pripravništva, niso pa še mogli zagotovo reči, ali jih bodo lahko tudi zaposlili. Menili pa so, da bodo dobri delavci zagotovo dobili delo. Kljub težavam v kmetijstvu so iz vodstva zadruge svojim štipendistom zagotovili, da zadruga ima perspektivo, saj natančno vedo, kaj hočejo. To sc ne nazadnje kaže tudi v tem, da so prvo četrtletje letošnjega leta zaključili uspešno, pričakujejo pa, da je bilo takšno poslovanje tudi ob polletju. Med pomembnejšimi nalogami, ki jih ima zadruga, so poleg skrbi za kadre tudi naložbe v njihove programe. Letos ima prednost vlaganje v predelavo mesa, saj sedaj v klavnici le koljejo in prodajejo sveže meso. V prihodnje naj bi ga tudi predelovali, in sicer do 1000 kg na dan.
M. BEZEK-JAKŠE
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Priprave na trgatev
Trenutno je glavna skrb vinogradnika, kako ohraniti čimbolj zdravo grozdje. Tako je prav, tudi to je namreč priprava na trgatev. Do trgatve zgodnjih sort nas ločita še dva meseca, zato se je že potrebno pripravljati na to najpomembnejšo delovno fazo v vinogradništvu in kletarstvu. Lahko pa bi rekli, da te faze še ne poznamo dovolj.
Toda tudi vinogradnik, ki obvlada proces alkoholnega vrenja, v tem času ni brez skrbi. Boji se namreč, ali bodo trgovci pravočasno poskrbeli za vinske kvasovke. Danes ni več dvoma o tem, ali so “kupljene” kvasovke potrebne ali ne. Nujno moramo delati z njimi. Prezgodaj je še, da bi pisal o pripravi kvasnega nastavka in o nevarnostih, ki nam tu lahko zagodejo, zato vas danes želim spodbuditi k razmišljanju, ki je bolj vezano na grozdje in razmere v vaši zidanici.
Kakšna bo kakovost letošnjega grozdja, je odvisno od mnogih stvari, predvsem od vremena. Na videz so grozdi prekrasni in vse kaže na zgodnjo trgatev. Lansko spremljanje dozorevanja grozdja v posavskem rajonu, ki smo ga opravljali na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani, nam je dajalo možnost za strokovno organizacijo predelave grozdja in alkoholnega vrenja. Letos bomo lahko nudili več podatkov: kisline v grozdju bomo spremljali ne samo glede na skupno količino, temveč tudi posamezne kisline, da bomo lažje napovedali najprimernejši čas za
trgatev. Kakovosti grozdja ne merimo samo s tehtnico za sladkor, temveč tudi po razmerju med posameznimi kislinami v grozdni jagodi, predvsem med vinsko in jabolčno kislino. Pri vinih, s katerimi želimo doseči v kakovosti največ, je seveda tak podatek zelo dobrodošel.
Podatek o skupnih kislinah in ph v jagodnem soku pa je danes nujen za vsakega umnega kletarja. Ta dva podatka povesta, ali bo mošt lahko ali težko vrel. Vinska kislina v moštu, 9 in več gramov na liter, in ph med 2,9 in 3,0, nas obvaruje posledic premajhne higiene v zidanici, mislim predvsem na čistočo posode, strojev, orodja, pripomočkov. Verjemite, da smo, kar zadeva kletarsko higieno, šibki, prepovršni.
Nekateri parijo vsako leto svoje sodčke, posebno če so novi. Skoraj popariti ali z vročo vodo pomivati je potrebno tudi prešo, posode za pretakanje mošta in vina, pipice za sode, natege za jemanje vzorcev in ostala pomagala, ki pridejo v stik z moštom. Nižje kisline v jagodnem soku, med 7 do 8 gramov na liter, in ph višji od 3,1 do 3,4, pa zahtevajo natančno higieno. Zato ne odlašajmo s pomivanjem do nedelje pred trgatvijo! Da ne “zavre” kvasni nastavek, je lahko kriva slaba čistoča v prostoru, ki omogoča veliko prisotnost bakterij in divjih kvasovk, sovražnic naših odbranih kvasovk. Enako velja za mošt v sodu. O higieni v zidanici lahko presojamo tudi že iz čistoče krtače ali metle ali spužvc, s katero pomivamo.
Pa veselo na delo, da bo veselo, ko si bomo rekli “na zdravje”.
Mag. JULIJ NEMANIČ
Zakaj posestvo na Planini nekmetu?
Delegat želi pravi odgovor
ČRNOMELJ - Delegata v občinski skupščini Vlada Starešiniča je zanimalo, zakaj je vodstvo tukajšnje kmetijske zadruge dalo leta 1989 okrog 10 ha posestva in gospodarska poslopja na Planini v 15-lctcn najem nekmetu iz Novega mesta, in to brez javnega razpisa in za majhno odškodnino. Najemnik se je zavezal, da bo na posestvu opravil določena dela in vzdrževal gospodarska poslopja, ki sedaj propadajo. To je po Starcšiničcvih besedah v nasprotju z željami tistih, ki sc zavzemajo za ureditev tega prostora.
Na delegatsko vprašanje je odgovoril sedanji direktor kmetijske zadruge Ivan Simonič. Pojasnil je, da
sta imela razgovore z zakupnikom Darkom Gajičem iz Novega mesta (na Planini naj bi redil drobnico) tedanji direktor KZ Niko Požek in vodja programa posestvo Franc Kure. Kot je Simonič lahko razbral iz zapisnika, ki je bil ob razgovoru z uporabniki posestva na Planini napisan marca 1989 na tedanjem komiteju za družbeni razvoj skupščine občine, je bilo opozorjeno, da skupščina občine narekuje uporabnikom smotrno izkoriščanje zemljišč. Po njegovem v tem primeru očitno ni bil izbran ustrezen zakupnik, zakaj pa ni bilo javnega razpisa, mu ni znano.
Toda Starešinič meni, da je takšen odgovor norčevanje iz delegatskega vprašanja. Če bi bilo posestvo oddano v najem na demokratičen način, bi bilo po njegovem sedaj bolje urejeno. Tako pa se tisti, ki ga je dal v najem, gotovo požvižga, kaj sc tam dogaja. Zato zahteva pojasnilo, kako je potekal postopek za dodelitev zemlje in hlevov v najem in kako zadruga prevetja izpolnjevanje najemniške pogodbe.
M.B.-J.

HELENA MR7UKAR
gospodinjski kotiček
Za hitro obdelavo živil
Preden začnemo uporabljati gospodinjski pripomoček, se moramo najprej seznaniti z načinom uporabe. Zelja vsake gospodinje je, da delo opravi hitro, še posebno v vročih poletnih dneh, ko nam telo potrebuje lahko hrano in čim manj predelano.
Hitra obdelava živil tudi ohranja večjo hranilno vrednost, to pa nam omogoča večnamenski strojček (multipraktik), ki je še posebno dobrodošel v večjih gospodinjstvih. Za pripravo določene jedi namestimo ustrezen nastavek (za rezanje, sekljanje, ribanje, mešanje itd.). Važno je, da sc obdelava živil vrsti po takšnem zaporedju, da nam ni potrebno vmes strojčka pomivati.
V času, ko je največ sočne zelenjave, gospodinje pohitijo tudi z vlaganjem le-te na vse mogoče načine, vendar dajmo na jedilniku prednost jedem, ki jih sestavlja sveža zelenjava. Ta s svojo hranilno vita-minsko-mineralno vrednostjo zveča odpornost našemu telesu. Sedaj je tudi pravi čas, da navajamo naše malčke na uživanje sveže in različne zelenjave; morda bo potem le manj zmrdovanja nad korenjem, zeljem, fižolom ali celo nad zeleno solato, ko se povrnejo spet v igralnice in šolske klopi.
Z univerzalnim strojčkom lahko pripravimo okusno kremno korenčkovo juho. Vejico svežega peteršilja, 20 dag očiščenega rdečega korenčka in manjšo čebulo drobno sesekljamo. V posodi segrejemo žličko margarine in dodamo sesekljano zelenjavo. Prilijemo malo vode in dušimo v pokriti posodi do mehkega. Nato jed potresemo z žličko moke, premešamo in zalijemo z vročo govejo juho. Ko je juha kuhana, jo predenemo v posodo strojčka in napravimo kremasto maso. Dodanto še žlico kisle smetane in pol surovega rumenjaka. Pred serviranjem juho segrejemo, zavreti pa ne sme, sicer sc rumenjak skosmiči.
Za surovo zelenjavno ploščo pa z univerzalnim nožem najprej sesekljamo nekaj vejic peteršilja in skozi lijak prilijemo 2 žlici limoninega soka, 2 žlici olja, sol in poper, dobro premešamo ter prelijemo v kozarec. Nato namestimo ploščo za tanko rezanje in obdelamo 1/4 glave belega in 1/4 glave rdečega zelja, 1 rdečo peso, 6 majhnih svežih kumaric, 10 dag blanširanih šampinjonov, 1 majhno čebulo in 3 korenčke. Obdelano zelenjavo stresemo v posodo, prelijemo z mešanico in obložimo z zelenimi solatnimi listi.
R IZ NKŠIH OBČIN	IZ NKŠIH OBČIN (f
Na Javorovici bo zvonil telefon
V KS Šentjernej je vse podrejeno gradnji poslovilne dvorane - Kljub temu asfaltiranje, pločniki in še kaj - 200 prošenj za telefonski priključek - Javna dela
ŠENTJERNEJ - Že dve leti je gradnja poslovilne dvorane z mrliškima vežicama prva in največja postavka v programu krajevne skupnosti Šentjernej in tako bo tudi še naslednje leto. Zaradi te gradnje so morali skrčiti ostale programe v tej obsežni in veliki krajevni skupnosti, kjer v 45 naseljih živi 5.500 ljudi, največ v Šentjerneju in okoliških vaseh. “Taka stvar se dela enkrat na sto ali še več letj zato je vse ostalo podrejeno tej gradnji,” pravi Jože Bregar, tajnik KS Šentjernej.
Predračun za to gradnjo in ureditev novega dela pokopališča znaša milijon nemških mark, vendar računajo, da bodo stroške zmanjšali in da bo vsa zadeva stala kakih 600.000 mark. “Pri tem smo računali na večjo pomoč občine, pa smo letos za ta namen dobili samo milijon tolarjev. Upamo, da se bo občina bolj izkazala vsaj drugo leto, ko naj bi bila gradnja končana,” pravi Bregar.
Medtem ko so prejšnja leta v tej prostrani krajevni skupnosti položili 20 do 25 tisoč, v najboljših letih pa
NA POČITNICE V TABOR MLADIH
DOLENJSKE TOPLICE - V Tabora mladih Slovenije je še vedno nekaj prostora za vsakogar, ki želi v naravi preganjati počitniško dolgočasje. V zagotovo najlepše urejenem tabornem prostora v Sloveniji ta čas bivajo mladi gasilci iz nekaterih slovenskih gasilskih društev, vendar se med 60 šotori in desetimi hišicami še vedno najde prostor za mlade vseh generacij. Tabor je tudi za razvajene, saj ima velik sanitarni objekt s toplo vodo, tuši in stranišči, dve Marles hišici, počitniške prikolice in okrepčevalnico z trgovinskimi cenami. Za takšno ugodje, v katerega so vključeni tudi štirje obroki hrane in kopanje v olimpijskem bazenu s termalno vodo, je potrebno odšteti najnižji penzion le 12 do 16 DEM na dan. Za mlade skrbijo pedagoško vodstvo tabora in organizatorji iz Zveze prijateljev mladine občine Novo mesto.
tudi 30 tisoč kvadratnih metrov as-lalta, bo letos tega precej manj. Tako naj bi prcplastili cesto Dobravica -Razdrto, v Dol. Stari vasi pa bodo na novo asfaltirali 1.200 m ceste. Z občino sc dogovarjajo za položitev zaporne plasti na kilometru ceste proti Javorovici ter za ureditev odvodnja-

Jože Bregar
vanja na cesti Šmarje - Pleterje. Na vrsti naj bi bila tudi ureditev kilometra lokalne ceste od Zamcškega do meje s krško občino, z republiko pa tečejo resni pogovori o utrditvi ceste Šentjernej - Mršcča vas po novi tehnologiji. Naredili bodo še pločnik od Dol. Brezovice do Šmarja, v kratkem bo zgrajen pločnik v Dol. Maharovcu, v izdelavi je projekt za pločnik Šentjernej - G. Brezovica, ki pa naj bi ga zgradili prihodnje leto.
Letos naj bi končno dobili telefon tudi na Javorovici, ki je sedaj edina vas v krajevni skupnosti brez telefona. Predračun za ta dela znaša več
V NEZNANO PO DOLENJSKI - petindvajset sedemnajstletnih slovenskih skavtov iz Stare Gorice in Trsta se je pretekli teden prvič skupaj odpravilo na I()-dnevni izlet v neznano. Le vodiči iz Slovenske zamejske skavtske organizacije so vedeli za načrtovano pot po Dolenjski. Potovali so z avtobusi, na Kočevski Rog so se povzpeli pek, z raftom so spoznali reko Krko (na sliki) in potovanje končali nekje pri Kostanjevici. Nad tem, kar so videli, so bili nadvse navdušeni in se mislijo v te lepe kraje še vrniti. (Foto: J. Pavlin)
Prošnje za štipendije že sprejemajo
Napaka v obrazcu
NOVO MESTO - Ker je kadrovskih štipendij vse manj, sc vse več učencev in dijakov zanima za republiške štipendije. Na razpis, ki je bil objavljen v dnevnem časopisju pred skoraj enim mesecem, se lahko javijo vsi, ki nimajo kadrovske štipendije in sc šolajo v kraju stalnega prebivališča ali izven kraja, naj si bo na srednji, višji ali visoki šoli.
Dijaki in študentje za republiško štipendijo izpolnijo vloge na obrazcu 1,51 “Vloge za pridobitev republiške štipendije”. Obrazec sc dobi v papirnicah, vendar ima tiskarsko napako v odstavku, kjer se vpiše osebni dohodek staršev. Pravilno bi bilo: Potrdilo o osebnem dohodku mora biti potrjeno za obdobje od L aprila do 30. junija, na obrazcu pa zaradi izpada pike napačno piše od 14. do 30.6. Najbolje je, da učenci ali dijaki vloge osebno prinesejo na Zavoda za zaposlovanje. Prve vloge so začeli sprejemati že z začetkom tega meseca, zahtevano dokumentacijo pa morajo dijaki predložiti do 5. septembra, študentje pa najkasneje do
30. septembra.
V šolskem letu, ki prihaja, bodo do republiških štipendij upravičeni študentje in dijaki, ki sc šolajo v kraju stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega člana ne presega 80 odst. zajamčene plače, tj. 20.000 tolarjev. Cc pa sc študent ali dijak šola izven kraja stalnega prebivališča, dohodek na družinskega člana ne sme presegati 27.500 tolarjev bruto. Dijaki in študentje, ki pa so že prejemali štipendijo, bodo tudi v tem letu do nje upravičeni, če dohodek na družinskega člana ne bo presegel cenzusa za več kot 20 odst.
Leta nazaj je na novomeški zavod za zaposlovanje prihajalo veliko pritožb, ker so skorajda vsi otroci obrtnikov in podjetnikov dobili štipendijo. Z letošnjim letom pa je začel veljati novi pravilnik o štipendiranju, po katerem bodo morali otroci obrtnikov in podjetnikov prinesti tudi oceno materialnih razmer, ki jo bo dal Center za socialno delo. Na novomeškem zavodu za zaposlovanje imajo okrog 3.000 štipendistov, vsako leto pa je nekaj tudi takih, ki jim prošnjo zavrnejo. Njihove pritožbe obravnava posebna komisija. Tiste pritožbe, ki jih tudi komisija zavrne, pošljejo v Ljubljano, kjer pa postopek reševanja teče zelo počasi. Še za predlansko šolsko leto ni bilo rešenih 46 prošenj, za lansko pa 146.
J. D.
kot 3 milijone tolarjev, za Javorovico pa so v šentjernejski centrali rezervirane tri telefonske številke. Zmogljivost šentjernejske telefonske centrale so že dvakrat povečali, sedaj ima 1.200 številk, na krajevni skupnosti pa imajo še 200 prošenj za telefon. “Tako nemogoče stanje, ki že resno ovira razvoj Šentjerneja, traja že dve leti, vendar sc z novomeško pošto zelo težko pogovarjamo,” pravi Bregar.
V okviru javnih del delajo za KS Šentjernej 4 delavci, in to pri čiščenju črnih smetišč in pri čiščenju potokov Kobila in Pcndirjevka oz. Cadraški potok. Krajevna skupnost skrbi tudi za 4 pokopališča, vzdržuje več kot 50 km lokalnih cest in poti in čeprav je večina že asfaltiranih, porabijo za vzdrževalna dela 2.000 do 3.000 ku-bikov gramoza. Tudi la dela potekajo v okviru javnih del. Letos pa je krajevna skupnost prevzela še čiščenje in vzdrževanje javnih površin v Šentjerneju.	^ g
Ribogojnica ob gorjanskem potoku
Ob Cadraškem potoku jo je zgradil Drago Dir ?ž, nekdaji šentjernejski poštar - 9 ton postrvi
GOMILA - Potok Pcndirjevka se v svojem spodnjem toku imenuje Čadraškj potok. Ta bistri gorjanski potok je v Gorenji Gomili domačin Drago Drobcž pred leti izkoristil in ob njem uredil ribogojnico, v kateri že peto leto goji postrvi šarcnkc. Drobcž je bil sploh eden prvih v novomeški občini, ki se je odločil za zasebno ribogojništvo.
“Pred 20 in več leti so ribiči v Čadraški potok vlagali postrvi in takrat jih je bilo toliko, da si jo ujel tudi na buciko,” sc spominja Drobcž. Potem so jih polovili s pomočjo električnega toka in 15 let jih v potoku ni bilo več. Zato je Drobcž pred petimi leti začel previdno. Za poskus, da bi videl, če je voda še primerna za gojenje postrvi, je vložil kakih 80 kg mladic. Ko se je izkazalo, da je
Drago Drobcž ob svoji ribogojnici
vse v redu, sc je zares lotil dela. Sedaj ima 3 betonske bazene in enega zemeljskega, kar zadostuje za 9 ton rib. “Celotni proizvodni ciklus od izvalitve do prodaje traja leto in pol. Seveda je pri tako dolgem času in pri taki stvari, kot je gojenje rib, vsa stvar precej tvegana.” V prvem letu, ko si je sposodil denar za nakup mladic, mu je zaradi zastrupitve poginila polovica rib. A Etrobcža tudi ta hud udarec takoj na začetku ni podrl.
Potem ko je kazalo, da bo stvar stekla, je pustil službo poštarja v Šentjerneju in sc posvetil samo ribogojnici. “Žena pa je še v službi, kajti v taki ribogojnici, kot je naša, je dela za dva, pravega zaslužka pa še za enega ne,” pravi. Ob ribogojnici ima Drobež še majhno kmetijo in eno z dragim nekako gre. Izračuni kažejo, da je za rentabilno poslovanje ribogojnice potrebno najmanj 10 ton rib, nekateri strokovnjaki pravijo, da celo 15 ton. “Vsekakor je dela in stroškov veliko, tveganje je pa tudi veliko, saj kaj lahko pride do zastrupitve, odvisen si od vremena, zlasti v takih ribogojnicah, kot je naša, kjer temperatura vode niha od 1 do 22 stopinj Celzija. Samo uvožena ribja hrana me stane do 2000 mark na mesec. Zato sem moral prekiniti prodajo na debelo, kajti tam ti plačajo šele po mesecu ali celo dveh, jaz pa imam stroške vsak dan.” K Drobezu hodijo po postrvi ljudje od Kostanjevice in Šentjerneja do Mokronoga in Novega mesta.
A. B.
OBNOVA ZVONIKA - Največje delo pri obnovi cerkva v šentjernejski župniji je obnova zvonika župnijske cerkve sv. Jerneja v Šentjerneju. Na zvoniku, ki je visok okoli 40 m, bodo zamenjali ostrešje in pločevinasto kritino, namesto katere bodo dali bakreno. Dela naj bi končali do srede septembra, potem pa naj bi na zvoniku uredili še fasado. Seveda vsa dela, ki jih financira šentjernejski župnijski urad, in to s prispevki krajanov, potekajo v soglasju z novomeških Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. (Foto: A. B.)
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente pri OOKR so prispevali: Bučarjevi iz Otočca namesto cvetja za pokojnega Vinka Kcblja 3.000 tolarjev; Tone Škerlj iz Novega mesta namesto cvetja na grob KamiTa Wcissa 5.000 tolarjev. Namesto cvetja na grob pokojnega Antona Vlašiča so darovali: Vlasičevi iz Črnomlja 7.000 tolarjev, Bunjcvčcvi iz Črnomlja 3.000 tolaijev, Fludmikovi iz Črnomlja 3.000 tolarjev. Darovali sta še Osnovna šola Šmihel 4.380 tolarjev in Osnovna šola Škocjan namesto cvetja na grob Jožinc sestre 3.000 tolarjev.
DOLENJSKI LIST
Vaš četrtkov prijatelj
Stanovanjska posojila že ta mesec
Največ vlog za dodelitev posojila za gradnjt) hiše - Rok vračila največ 15 oz. 7 let -Ugodna obrestna mera
NOVO MESTO - Na razpis za dodelitev stanovanjskih posojil v novomeški občini, ki sc je iztekel prejšnji petek, je prispelo 196 prošenj, od tega gre za 195 individualnih prosilcev in eno pravno osebo.
Gre za sredstva občinskega stanovanjskega sklada, s katerimi razpolaga upravni odbor sklada, ki je tudi sprejel razpisne pogoje in namenil sredstva za dodeljevanje posojil. Za individualne posojilojemalec je na voljo 97,5 milijona tolarjev, od tega za novogradnje in nakup stanovanj oz. stanovanjskih hiš 58,5 milijona tolarjev, za prenove oz. rekonstrukcije ter za vzdrževalna dela pa 39 milijonov tolaijev. Za neprofitne stanovanjske organizacije so razpisali 58,5 milijona tolarjev posojil.
Od 195 individualnih prosilcev jih 103 prosi za posojilo za gradnjo stanovanjske hiše, 8 za nakup stanovanj oz. hiš, 84 prošenj pa je za prenove, rekonstrukcije in vzdrževanje stanovanj oz. hiš. Obrestna mera za individualne posojilojemalce je R + 6 odst., za posojilojemalce na demografsko ogroženih območjih pa R + 3 odst. Doba vračanja posojila za novogradnje in nakup je največ 15 let, za prenove in adaptacije pa največ 7 let. Seveda mora prosilec izpolnjevati zahtevane pogoje za dodelitev posojila. Mora biti slovenski državljan, pogoj je tudi, da svoje stanovanjsko vprašanje rešuje prvič, za novogradnjo mora imeti veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po L januarju 1989, za vzdrževalna dela pa odločbo o priglasitvi del, izdano po 1. avgustu 1992. Jasno je, da mora graditi v skladu z veljavno gradbeno dokumentacijo, kar bodo seveda preverjali.
Računajo, da bo komisija vse prošnje “obdelala” v dveh tednih, tako da bodo prosilci konec julija že vedeli, pri čem so, v dragi polovici prihodnjega meseca pa jim bo denar že na voljo.	A. B.
Most že trikrat padel v vodo
Ministra, ki je obljubil nov most čez Krko pri Dobravi, ni več, mosta pa tudi ne
DOBRAVA - Od začetka tega meseca je most čez Krko v Dobravi z odločbo republiškega inšpektorja zaradi dotrajanosti zaprt za ves promet. Na obeh straneh mostu je postavljen ustrezen prometni znak, obvoz pa naj bi potekal prek mostu v Dragi. Enostavno. Kar preveč.
Seveda ljudje te zapore ne jemljejo zares in vozijo čez most. In promet je gost. Čez ta most namreč drži glavna povezava med Škocjanom in Šentjernejem. Med tema večjima krajema v tem koncu sc že od nekdaj spletajo tesne in mnogotere vezi. Vsak dan sc veliko ljudi vozi .iz škocjanskega konca v službo v Šentjernej pa tudi s šentjernejske strani Krke sc vozijo na škocjansko. Če vzamemo samo šolski okoliš: otroci, iz Dobrave hodijo v šolo tako v Škocjan kot v Šentjernej. Konec koncev čez ta most pelje najkrajša pot iz Šentjerneja na priključek avtoceste.
Skratka, most v Dobravi je nadvse pomembna točka. Tudi cesta od Šentjerneja do mostu je razen zadnjih nekaj sto metrov lepa. Most pa je opešal. A ne čez noč. To, da je sedanji most čez Krko v Dobravi “svoje dal čez”, je znano že lep čas. Že trikrat je bila gradnja novega mostu v predlogu republiškega plana, pa je vedno prav ta nesrečni most - padel v vodo. Nazadnje letos. Gradnja mostu, ki je zelo pomemben za obe sosednji krajevni skupnosti, Šentjernej in Škocjan, je bila namreč v pred-
rgu programa ministrstva za pro-nct in zveze, zgradili pa naj bi ga itos. V zvezi s tem je na vprašanje ibeh krajevnih skupnosti minister /larjan Krajnc konec lanskega leta dopisom zagotovil, da sta “grad-ija zadevnega mostu in rekonstruk-ija ceste v območju mostu vključena predlog plana za leto 1993, s cm da predvidevamo v letu 1993
Ministra Krajnca ni več, prebivalci teh krajev pa so namesto novega mostu dobili zaporo starega. Zato prebivalci obeli krajevnih skupnosti, ki jih potrpljenje že mineva, pričakujejo od novomeškega izvršnega sveta, da sc bo z vsemi močmi zavzel za gradnjo tega mostu; če pa to letos res ne bi bilo možno, zahtevajo, da most takoj usposobijo za normalen promet.
Seveda bo treba nov most projektirati z velikim posluhom in občutkom za prostor, kjer je zaradi svoje ravnosti in odprtosti vsak tak objekt še toliko bolj izpostavljen. Poleg tega sta most in cesta pred njim na lokaciji nekdanjega srednjeveškega mesta Otok, ki je v evropskem merilu edinstveno arheološko nahajališče. Mnenje novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na lani predloženi projekt je bilo odklonilno, obenem pa strokovnjaki Zavoda predlagajo, kaj bi bilo treba storiti, da bi bil novi most čim manj moteč.
A. BARTEU
PROMET ČEZ ZAPRT MOST - Takole poteka promet po mostu čez Krko pri Dobravi, ki je od začetka julija zaradi dotrajanosti zaprt za ves promet. (Foto: A. B.)
Novomeška kronika]
NOČ TRUDNA - Ob poletnih večerih Kettejev vodnjak, ki so ga pred kratkim lepo obnovili, uporabljajo mladi rolkarji kot poligon za vcžbanjc. Najpogosteje vadijo skoke na prvo stopnico. Naključni starejši sprehajalci pa sc sprašujejo, koliko časa bo kamnita stopnica zdržala. Noč trudna molči...
OBRAZEC - Novomeški gostilničar sc je odločil, da bo redno zaposlil kuharja. To, da nekdo danes službo dobi, ne pa izgubi, je dogodek, ki zasluži vso pozornost. A stvar ima svojo pot, ki se je v našem primera končala že pri prvem koraku. Za sprejem v službo je treba namreč izpolniti poseben obrazec. Tega pa v Novem mestu nimajo. Pri taki dinamiki zaposlovanja sc teh obrazcev očitno nc splača “držati”. Za odpoved službe pa ni treba nobenih obrazcev.
DRIBLERJI - Ob otvoritvi športnega igrišča na Uršnih selih so sc v malem nogometu pomerili domačini in ekipa novomeške občine. Uršcnčani so premočno zmagali. Ve sc pa, kako bi sc končalo, če bi sc pomerili v driblanju in brcanju pod mizo, in to brez sodnika. Edina olajševalna okoliščina za občinaije je dejstvo, da je bil njihov vratar pripravnik pri Dolenjskem listu, ki je pripravljen še vse požreti. Na Uršnih selih je požrl 14 golov.
MAMILA - V Brusnicah se ukvarjajo s proizvodnjo mamil. Take vesti so sc širile iz “dobro poučenih virov” in prišle tudi na ušesa za te stvari zadolženih mož. Hajdi v Brusnice po indijsko konopljo! In so jo res našli. Pa ne pri “tistem, za katerega se že ve, od kje mu ves denar”, ampak pri “eni stari babi”. Konoplja je res bila, samo ne indijska, ampak nekaj krmežljavih stebelc navadne podgorske, ki se vsako leto sama zasaja v spomin na čase, ko so to rastlino še na veliko sadili tudi v Podgorju. Tako bo še naprej glavna omama v teh krajih - šmarnica. Če pa te slučajno zmanjka, bodo potrpeli tudi s cepljenim. Sliši pa sc, da so v Gabrju opazili nekaj makovih cvetov. Jasno je, da je v bližini laboratorij za proizvodnjo heroina.
Ena gospa je rekla, da je vesela, ker je bilanca pokazala, da je premoženje novomeške občine vredno ISO milijonov nemških mark. Ona pa bi dala 50 odst. popasla tistemu, ki bi z občinskim premoženjem vzel še Občinarje.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 17. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Lota od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7,30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Perot Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru •Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Rog •Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
•Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
V	nedeljo, 18. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Glavni trg
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11, ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini market Perol Stopiče od 8. do 12, ure: Perko, market v Šentpetru
Črnomaljski drobir
ŠKODA - Ravno ko je začela pretekli teden prvič zasedati nova črnomaljska vlada - mimogrede: bila je 100-odst. udeležba - se je razdivjalo pravo neurje s točo. Ko so začele tuliti še sirene in nato zavijati gasilski avtomobili, je predsednik izvršnega sveta predlagal, da bi prekinili dnevni red in začeli z oceno škode po toči. S tem predlogom sc niso strinjali ne ministri ne toča, ki je kmalu nehala tolči. To pa ne pomeni, da ne bo letošnje poletje sc kdaj prišla. Belokranjci celo trdijo, da ne bo prej miru pred točo, preden ne bo na Mirni gori znova zgrajena cerkev. Samo to še ni povsem jasno, ali so Belokranjci tako pogumni, da sc ne boje toče, ali pa ne verjamejo, da bi jo prej omenjena cerkev “pregnala”. Zagotovo je znano le to, dr so bili z dobrodelnimi prispevki ze gradnjo cerkve doslej več kot skromni.
JJRA - Delavci Kovinarja se pritožujejo nad svojim lastnikom, Skladom za razvoj Republike Slovenije, ceš da ne vedo, koliko je ura. Razumljivo, da ne vedo, ko pa jim ura v jedilnici tovarne še vedno (ali pa morda že?) kaže zimski čas, čeprav smo ga ostali premaknili na poletnega že pred tremi meseci in pol.
PREDOR - Med Belokranjci, zlasti tistimi, ki imajo kakšen vpliv tudi v Ljubljani, je slišati mnenja o tem, tla bi pod Gorjanci izkopali predor, ki bi Belo krajino bolj približal Sloveniji. Tisti, ki si želijo, da bi se ta ideja uresničila, bodo morali pohiteti, kajti prav lahko sc zgodi, da ne bo več dolgo aktualna. Ko bo namreč prihodnji mesec odprto prvo belokranjsko letališče, se bo gotovo vse več Belokranjcev odločilo za nakup ultra lahkih letal, ki so cenejša od marsikaterega avtomobila, ki sedaj domuje v belokranjskih garažah.
(Sprehod po Metliki
ZARADI MANJŠIH nesporazumov finančne narave med pripravljalnim odborom Vinske vigredi in Društvom belokranjskih vinogradnikov, podružnica Metlika, slednji “grozijo”, da naslednje leto ne bodo sodelovali na tej največji belokranjski vinarsko-turistični prireditvi. To naj bi pomenilo, da na stojnicah in v grajski kleti ne bi bilo na voljo vin, dozorelih v kleteh na sončni strani Gorjancev. Ker ima vsak problem najmanj dve rešitvi, se ni bati, da prireditve, ki si je pridobila sloves po vsej Sloveniji, leta 1994 ne bi bilo. Grozdje na srečo namreč dozoreva tudi drugod: na Bizeljskem, na Štajerskem, Kranjci pa se lahko pohvalimo tudi z najmanj tremi pivovarnami.
NAJVIDNEJŠA PREDSTAVNIKA metliške občine, gospoda Matkovič in Matekovič, sta se družno pripeljala v Vinico, kjer je prespalo 305 slovenskih, hrvaških in avstrijskih policistov, udeležencev spusta po reki Kolpi. Tam sta kramljala s policijskim ministrom Ivom Bizjakom, nekaj vljudnostnih besed pa sta jx)klonila tudi gospodu Martinu Janžekoviču, črnomaljskemu županu. Ni znano, če sta od gospoda Bizjaka zahtevala ureditev zadev okrog maloobmejnih propustnic, a tudi to ne, če sta sc mu pritožila zaradi pogostega ustavljanja policajev, ki ne mižijo tudi takrat, ko sedi za volanom župan ali izvršnik.
Trebanjske iveri
"DVORNIK POZABLJA” -Državni sekretar Marjan Dvornik v stranki in v vladnih vrstah nedvomno visoko kotira, toda njegovi sodobniki mu nič ne prizanašajo, zlasti ne po tistem, ko sc je premestil na tajniško mesto v Ljubljano. Tudi na sestanku v Trebnjem so si ga privoščili. Ciril Kolcšnik je rekel, da Dvornik pozablja na križ. Rekli bi, da je brežiški temperamentni izvršnik mislil na cestni križ. Joda nikoli sc ne ve pri teh možeh", kaj v resnici mislijo.
POSLANSKA PISARNA - Poslanski kolegi dolcnjsko-posavskcga območja, zbrani nedavno v trebanjski občinski hiši, so se radostno povzpeli tudi v nadstropje, kjer je zdaj poslanska pisarna. Ob tej priložnosti je eden od njih navrgel Alojziju Metelku v tem smislu: ves čas si govoril, da bo to pisarna za poslance, zdaj pa vidim, da na vratih piše samo Alojzij Metelko. Čast je čast. Ampak če bodo volilci “grmeli”, bi bilo dobro, če bi bili na vratih dve imeni, ker volilcc potem ne bi vedel, nad katerim od obeh navedenih poslancev naj se znese.
CESTE - Pri Trebnjem so pred časom popravljali magistralno cesto. Drugače ostajajo različne ceste v teh krajih tradicionalno slabe. To je sila čudno, saj sc po njih bolj ali manj vozita tudi zunanji minister I-ojzc Peterle in sekretar v prometnem ministrstvu Matjan Dvornik. Prvi hodi k čebelam, dragi pa iz Ljubljane iz službe domov v Novo mesto. Med ljudstvom kroži glas, da sekretar ne bo naredil nič dobrega za to državo, če ne doseže, da bi mu popravili pot iz Ljubljane do doma.

IZ NAŠIH OBČIN
T7fm
IZ NAŠIH OBČIN
E
Vsak Iskrin stroj je unikat zase
Z razvojem opreme in orodij se v Iskri ukvarjajo že trideset let, danes pa so sposobni izdelati najsodobnejšo opremo za elektro in procesno industrijo
SEMIČ - Šest let potem, ko je bila leta 1951 v Semiču ustanovljena tovarna kondenzatorjev Iskra, so v njej naredili prvi stroj. Intenzivneje pa jih izdelujejo zadnja tri desetletja, ko je bil ustanovljen oddelek konstrukcij. V lastno izdelovanje strojev in opreme jih je gnalo pomanjkanje deviz za nakupe v tujini. Na srečo je takratno vodstvo spoznalo, da brez lastnega razvoja ne bo napredka tovarne.
Kakšen poudarek dajejo tovrstnemu razvoju v Iskri danes, pove že podatek, da je sedaj v obratu opreme in orodij 120 ljudi, do leta 1970 pa jih je bilo 25 do 30. Pomemben mejnik v razvoju Iskre je tudi leto 1976, ko je bil izdelan prvi avtomatski navijalni stroj. Od takrat je bila izdelana cela vrsta avtomatskih strojev do zadnjega, najnovejšega aparata za montažo radialnih folijskih kondenzatorjev AMM 355, ki so ga pognali nedavno tega in nadomešča štiri delavce, medtem ko je kakovost izdelkov precej boljša kot doslej. V tovarni namreč že imajo stroje, ki
prototipov, zato imamo sprva z njimi tudi težave,” ne taji Blažič.
Novih, izboljšanih, modernejših strojev bo moralo biti v Iskri vse več, saj za najbolj zahtevne tuje kupice kondenzatorji, ki bodo prišli iz tudi poldrugo desetletje starih strojev, niso več dovolj precizni. To pa bo hkrati nova priložnost za strokovnjake, ki v tovarni razvijajo opremo in orodja. “Doma razvit stroj je tudi za 30 do 40 odst. cenejši od tistega, ki bi ga kupili na tujem trgu. Zelo pomembno pa je, da z razvojem poglabljamo tudi svoje znanje, ki je pogoj
za hitrejše prilagajanje podjetja spremembam na svetovnem tržišču,” pove direktor obrata opreme Drago Črnič. Poleg 80 odst. opreme in orodij v semiški Iskri, ki je plod lastne izdelave, tovarna svoje stroje prodaja tudi tujcem. Prav sedaj se kažejo možnosti prodaje v Rusijo in Nemčijo.
M. BEZEK-JAKŠE
DEMILITARIZACIJA
ČRNOMELJ - Delegati tukajšnje občinske skupščine so sicer sprejeli javni poziv novomeške občine za razglasitev območja Gorjancev za demilitarizirano področje z ustreznim režimom naravnega varstva, vendar so nekateri imeli pripombe. Predvsem jih je zanimalo, kako bodo Gorjanci lahko demilitarizirani, če bo vojna. Po njihovem mora biti volja za demilitarizacijo podana z obeh strani, s slovenske in hrvaške, saj poziv ne bo veljaven, če ga ne sprejme tudi Hrvaška. Ob tem je bil izražen tudi dvom, ali se bodo Hrvati zares držali dogovora, če bo do njega prišlo.
• V semiški Iskri je zagotovo največ inovatorjev v črnomaljski občini. Za mnoge stroje so inovatorji prejeli številna priznanja. Sicer pa lahko vsak, ki ima inovacijo, le-to prijavi v tovarni in je zanjo deležen nagrade glede na prihranek.
opravljajo prav takšna dela kot ta, le da so v najnovejšem združeni kar trije stroji. Najnovejši stroj je krmiljen z mikroračunalnikom, vse operacije pa nadzorujejo s pomočjo elektronskih senzorjev. Po besedah Iva Blažiča, vodje razvoja opreme, so od ideje do delovanja tega stroja jx)trcbovali nekaj let, sedaj, ko je razvit, pa ga lahko naredijo v osmih mesecih. “Vsak novi stroj pri nas je nekaj posebnega, je unikat, saj jih ni moč izdelovati serijsko. Pri nas smo sposobni izdelati tudi najsodobnejše stroje. Res pa je, da je večina strojev, s katerimi začnemo proizvajati,
NAJNOVEJŠA PRIDOBITEV- Iskrin delavec Franc Nemanič ob najsodobnejšem stroju v semiški Iskri, namenjenem za montažo radialnih folijskih kondenzatorjev. Prav sedaj Iskrini strokovnjaki izdelujejo še dva tovrstna avtomata za lastno proizvodnjo, dogovarjajo pa se tudi že za naročila iz tujine. (Foto: M.B.-J.)
Parkirnina: da ali ne?
V središču Črnomlja naj bi pričeli pobirati parkirnino - Kaj pa alternativna parkirišča?
ČRNOMELJ - V Črnomlju so pripravili “odredbo o določitvi parkirnih fiovršin in plačevanju parkirnine”, s pomočjo katere naj bi naredili red v mestnem središču in ga predvsem razbremenili gneče na maloštevilnih parkiriščih, ki je največja med 7. in 16. uro. To zveni kar spodbudno, če sama odredba, ki jo je tudi izvršni svet sprejel z zadržki in pomisleki, ne bi imela nekaj lepotnih napak. Pa morda niti ne toliko sama odredba, kot vse tisto, kar utegne slediti, ko jo bodo predvidoma septembra začeli uresničevati.
Lepo je sicer slišati, da se občinski možje trudijo razbremeniti staro mestno jedro prometne gneče, toda gotovo ni dovolj le zaračunati parkirnino invpri tem ne ponuditi alternative. Zc sedaj je namreč jasno, da vsi ne bodo hoteli ali zmogli plačila parkirnine, ki je - milo rečeno - vse prej kot nizka. Predlog je namreč, da bi znašala 70 tolarjev za vsako začeto uro parkiranja. Torej toliko kot v Ljubljani! In tisti, ki imajo kakršen koli opravek v središču mesta, kjer je strnjenih največ trgovin in
V vrtcu primanjkuje prostora
Kljub prošnjam ne bodo več sprejemali novih otrok - Nič več iz Hrvaške - Največji prispevek staršev od 50 odst. povečan na 55 odst. ekonomske cene
METLIKA - Člani občinskega izvršnega sveta so se na seji, ki je bila pretekli teden, strinjali, da se delež staršev pri plačilu stroškov za otroke v vrtcu, od dosedanjih največ 50 odst. ekonomske cene poveča za 5 odst. Vendar bo to povečanje občutilo le 24 staršev, ki so doslej plačevali polovico ekonomske cene bodisi zaradi tako visokega dohodka na družinskega člana ali zaradi tega, ker je eden od staršev brezposeln in je doma.
Nedavna [»dražitev vrtca zaradi izračunavanja plačil staršev glede na lanske prejemke je namreč za nekatere jx>mcnila precejšnje povečanje prispevkov, tako da so se skoraj približali tistim, ki plačujejo polovico ekonomske cene. Največ staršev plačuje za vrtec 4 do 5 tisoč tolarjev. Res pa je tudi, da nekateri ne primaknejo iz svojega žepa za varstvo svojih otrok v vrtcu niti tolaija, ampak le tisto, kar dobijo kot otroški dodatek, to pa je pri nekaterih le 139 tolaijcv na dan. Kot so ugotovili na izvršnem svetuje nekaterim očitno ceneje imeti otroka v vrtcu kot doma, zato tudi ne čudi, da sc zanimanje za metliški vrtec zelo povečuje, medtem ko jih morajo ponekod drugod po Sloveniji zapirati.
Kot je povedala ravnateljica Branka Hauptman, bo od septembra v
Krivi naj bi bili tudi Trebanjci
Namig, da jc slovenska vlada izkoristila nekdanja lokalna nesoglasja
TREBNJE - Nekateri so prepričani,-da so gradnjo odseka avtomobilske ceste proti Dolenjski in Posavju odložili tudi zaradi nesoglasij v zvezi s traso omenjene prometnice na območju občine Trebnje. Šlo naj bi za to, da so imeli v občini Trebnje v času, ko je bilo še moč računati na omenjeno cestno posodobitev, domačini povsem različna stališča do trase. Te lokalne razprtije naj bi bili republiški načrtovalci izkoristili za izgovor, da so lahko z bodočo cesto obšli prostor južno od Ljubljane.
Na omenjene razprtije v Trebnjem je ob nedavnem srečanju s trebanjskim političnim vrhom namignil Franci Koncilija, predsednik novomeške občinske skupščine. Ob tej priložnosti jc novomeški župan izrazil upanje, da so severni novomeški sosedje svoja nesoglasja o trasi zdaj že presegli.
vrtcu 20 otrok več, kot velevajo normativi. Za vse te bi že sedaj potrebovali še eno igralnico. Boji pa se, kaj bo, če sc bodo uresničile napovedi, da bodo morali imeti oddelki manj otrok in več osebja kot sedaj. V Metliki namreč prostorov nimajo, kadra pa tudi ne. Prav zaradi pomanjkanja prostora bodo morali jeseni kombinirati redni oddelek male šole z zunanjo malo šolo, ki jo bodo obiskovali otroci iz oddaljenejših vasi. Kakšno jc zanimanje staršev za to, da bi otroci obiskovali redno malo šolo, torej da bi bili v vrtcu od jutra do popoldneva, pa pove že to, da so imeli v preteklih letih po en oddelek redne male šole in en kombiniran, letos jeseni pa bosta kar dva redna oddelka in pol.
MANJ NEJASNOSTI O KANALIZACIJI
TREBNJE - Trebnje je spričo dejavnosti izvršnega sveta očitno že bližje izgradnji novega odseka mestne kanalizaciojc, in sicer dograditvi t. i. S- in A-kanala. Da teh delov kanalizacije doslej še niso zgradili, je posledica različnih mnenj o trasi bodoče avtomobilske ceste in trebanjske obvoznice. Ko bodo naredili omenjeni A-kanal, bodo lahko začeli graditi v zazidalnem kompleksu Cvib-
PREDSTAVITEV
DEDIŠČINE
TREBNJE - Marko Kapus jc v Trebnjem nedavno predstavil z diapozitivi in spremnim besedilom dolino Temenice in Mirne. Gre za dostojen prikaz dela kulturne in naravne dediščine v omenjenem predelu trebanjske občine in smiseln povzetek trebanjskega prospekta V objemu Temenice in Mirne. Kapus jc naravni in kulturni dediščini v občini namenil doslej že precej pozornosti, med drugim je zasnoval več pohodnih poti, ki so znane tudi zunaj občine. Omenjeni predstavitvi so prisostvovali tudi nekateri poslanci in predstavniki političnega življenja iz Posavja in Dolenjske.
Ravnateljica opozarja tudi, da do prihodnje jeseni ne bodo mogli več sprejemati otrok, čeprav prošnje še vedno prihajajo. Izjemo bodo naredili le, če bo kateri od sedaj sprejetih odstopil, sicer pa nimajo več prostora. Drugače pa imajo prednost pri sprejemu otroci iz metliške občine, medtem ko jih iz Hrvaške na novo ne sprejemajo več. Na izvršnem svetu pa so sc strinjali, da štirje otroci, ki sc že nekaj let vozijo v vrtce iz Hrvaške, njihovi starši pa delajo v metliški občini, tu tudi ostanejo. Ne nazadnje tudi del bruto plače njihovih staršev ostane v Sloveniji.
M. BEZEK-JAKŠE
uradov, si bodo, če se jim bo zdel izdatek prevelik, za parkiranje poiskali drag prostor, gotovo v ^kakšni od stranskih ulic, ki so navadno ozke. S tem bodo povzročili prometni zamašek.
Na občinski vladi pravijo, da bodo takšne prve dni takšne le opozarjali, potem pa jih kaznovali. Sicer pa zatrjujejo, da plačilo parkirnine ni toliko namenjeno tem ljudem, ampak predvsem tistim, ki sc pripeljejo v službo nekaj sto metrov daleč in pustijo avto na parkirnem prostora sredi mesta ves dan. Tako prvi kot nekateri od slednjih sc bodo pač še vedno morali pripeljati v mesto z avtomobilom. In preden bi jim hiteli zaračunavati parkirnino, bi jim morali ponuditi zastonjski parkirni prostor, nekoliko odmaknjen iz centra mesta. Tega pa v Črnomlju ni in prav tu jc največja pomanjkljivost odredbe.
Nekoliko čudno jc pojasnilo, da bodo ta alternativna parkirišča zgradili z denarjem od parkirnine, ko pa je vprašanje, koliko ga bo sploh ostalo, ko bodo poravnali stroške, ki bodo nastali s pobiranjem parkirnine. In ne nazadnje: če bi v Črnomlju uresničevali pred leti sprejeto študijo o parkiriščih, kjer je zapisano, da bi morali vsako leto urediti eno, a tega niso naredili, ne bi bilo slabe volje, ki bo s plačevanjem parkirnine gotovo prišla. Ali pa jim potem morda parkirnine sploh ne bi bilo potrebno pobirati, ker bi bilo parkirnih prostorov, če že ne dovolj, pa vsaj precej več kot sedaj.
. M. BEZEK-JAKŠE
Čemjak
Tildi jug razvit
Na Sinjem vrhu ustanovili turistično društvo
SINJI VRH - Ivan Čemjak sicer ni Belokranjce, a so mu Sinji Vrh in vasi okrog njega prav na najjužnejšem delu Šlovcnijc tako prirasle k srcu, da mu ni bilo vseeno, ko je gledal, kako sc jih razvoj nikakor ne “dotakne”. Zato je začel razmišljati o društvu, ki bi se zavzemalo za razvoj teh krajev. Menil jc, da bi to delo najbolje opravilo turistično društvo.
“Sestavil sem program, ki je zajel razvoj Sinjega Vrha in devetih okoliških vasi. Dva meseca so ljudje nanj lahko dajali pripombe, a jih ni bilo, gotovo tudi zato, ker jc program tako izčrpen,” pravi predsednik društva Čemjak. Glavni cilj društva, ki jc bilo ustanovljeno sredi maja, jc doseči, da tukajšnji kraji ne bi izumrli, najpomembnejši pogoj za to pa je cesta, a na dragem mestu vodovod. “To so skromne želje. Gre za dobrine, ki jih potrebuje vsak človek za civilizirano življenje. Seveda pričakujemo pomoč občine in države in že sedaj lahko zatrdimo, da jima, če le ne bosta pozabili na nas, ne bo žal.”
Razvoj teh krajev 1» potem, ko bodo imeli osnovne pogoje za življenje, temeljil na turizmu. “Zato želimo v društvu, ki ima okrog 150 članov, torej iz vsake hiše vsaj po enega, vplivati na ljudi, da bi na domačijah uredili sobe za goste. Zavedamo sc, da bo potrebnih nekaj let, preden bodo naši načrti dobro zaživeli, toda dela smo sc lotili resno in prepričani smo, da bomo uspeli. Zavedamo se namreč, da jc bila ustanovitev našega društva zadnja možnost za te kraje. In če bi tudi mi razočarali, potem gotovo nadaljnjega pol stoletja ne bi bilo moč ustanoviti nikakršnega društva, ker ljudje ne bi nikomur več zaupali,” je prepričan Čemjak. M B J
EKI, Proizvodnja elektromehanskih komponent, d.o.o. Cr
Majer 27
;rnomelj,
ZAPOSLI
več delavk, starosti do 30 let v proizvodnji na montaži hidrostatov.
Za dodatne informacije se lahko oglasite na sedežu firme v poslovni coni Majer v Črnomlju ali po tel. 53-162 v tajništvu družbe.
Cestni načrt je slovenska prevara
Ob otvoritvi poslanske pisarne v Trebnjem so precej pozornosti namenili vladnim načrtom o gradnji avtomobilskih cest v Sloveniji - Kaj lahko naredi Brane Janc?
TREBNJE - V prostorih trebanjske občine so 6. julija odprli poslansko pisarno, o čemer je Dolenjski list pred kratkim že poročal. Otvoritev so navzoči izkoristili za pogovor o slovenskih cestah, ki so spričo vladnih načrtov o posodabljanju prometnic ena m\jbo(j vročih tem tudi na Dolenjskem.
“križ“. To pomeni zahtevo po enakomernem razvoju slovenskega cestnega omrežja.
M. LUZAR
V Ljubljani bodo verjetno še slišali za glavne poudarke iz omenjenega trebanjskega pogovora. Udeleženci otvoritve, med katerimi so bili Tone Anderlič, predsednik parlamentarne komisije za volitve in imenovanja, nekateri poslanci iz Posavja in Dolenjske in predstavniki političnih vodstev iz trebanjske, sevniške in brežiške občine, so napovedali možnost državljanske nepokorščine. Zanjo bi se po besedah Cirila Kolcšnika, predsednika brežiškega izvršnega sveta, lahko na Dolenjskem in v Posavju odločili v primera, če slovenska vlada ne bo dala zgraditi avtomobilske ceste do Obrežja. Še odločnejši kot Kolcšnik je bil Ciril Pangartnik, predsednik trebanjske občinske skupščine. Kot že večkrat doslej jc tudi tokrat predlagal blokado cest, če bi Drnovškov kabinet še naprej ignorira! upravičene zahteve Dolenjcev in Posavcev po sodobnejši cesti. Tudi Novo mesto in Sevnica odločno zahtevata sodobno cesto v Posavje, kar sta povedala predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija in Breda Mijovič, predsednica sevniške občinske skupščine. Ozračje glede načrtov o grad-
nji slovenskih avtocest jc očitno skrajno naelektreno, saj je predsednik novomeškega izvršnega sveta označil zakonsko besedilo o tej gradnji kot “prevaro”. Vse protestnike jc podprl tudi Tone Anderlič, ki je spomnil, tla jc dolenjska avtomobilska cesta nekoč že imela prostor v razvojnih načrtih in da je zato zdaj ne bi smeli črtati iz planov. Udeleženci pogovora, nastalega ob otvoritvi poslanske pisarne, veijclno precej pričakujejo od poslanca Braneta Janca. Janc, ki jc član parlamentarnega odbora za infrastrukturo, jc povedal, da sc na sejah odbora sicer močno poteguje za nekako pozabljeno avtomobilsko cesto Karavankc-Obrcžjc, vendar je pod premočnim pritiskom prekmurskega in primorskega lobija, ki vlečeta cestni naložbeni denar na svoji območji.
Kot so ob otvoritivi obljubili zbrani politiki, bodo tokrat res udarili plat zvona za dolenjsko avtomobilsko cesto. Pričakovati jc, da bodo poslali pogajalce naravnost v slovensko vlado. Tudi od parlamenta bodo zahtevali jasno besedo in Jrdno jamstvo, da bo država dala zgraditi ne samo cestno “hrbtenico” ampak celoten cestni
VSE Z NASMEHOM - Po otvoritvi poslanske pisarne so si navzoči z zanimanjem ogledali delovni kabinet poslanca Alojzija Metelka. Sproščeni pogledi so vse kaj drugega kot izostreni reliefi obrazov ljudi, ki so se še nekaj trenutkov pred otvoritvijo tako živo pogovarjali o cestah. Javnost pričakuje, da je smeh poslancev samo zatišje pred Viharjem, ki naj bi ga sicer slabotni dolenjski in posavski lobi pripravil v državnem parlamentu zato, ker bi Slovenija rada Dolenjsko in Posavje za nekaj desetletij prikrajšala za sodobno avtomobilsko cesto. (Foto: M. Luzar)
ul
Uj
IZ NkŠIH OBČIN

IZ NtkŠIH OBČIN
Skupščina ni opravila nič
Pričetek zasedanja na meji sklepčnosti je kmalu povzročil konec - O preimenovanju ulic ponovno kdaj drugič
vrne v fazo osnutka, s čimer sc je prcdlagatej predloga odloka o poslovnem času tudi strinjal.
Pri obravnavi odloka o določitvi, spremembi in ukinitvi imen ulic, cest in trgov na območju naselij Ribnica in Sodražica, ki je sledila ugotovitvi nesklepčnosti zbora združenega dela in zavrnitvi predloga ribniškega župana Franca Miheliča, da bi kljub temu skupno sejo nadaljevali, so poslanci prestalih dveh zborov najprej prisluhnili ugotovitvam in mnenju občinske stalutarnopravne komisije o pravilnosti opravljenih postopkov za preimenovanje nekaterih ulic v ribniški občini. Ugotovitve je podal predsednik komisije Franc Lovšin. Povedal je, da so sprejeti sklepi zborov zakoniti, da pa je sporno, ker sc v predhodni javni razpravi za preimenovanje niso pojavljali isti predlogi
RIBNICA - Poslanci vseh treh zborov ribniške občinske skupščine, ki so se zbrali minulo sredo dopoldan v dvorani doma 'IVI) Partizan, niso sprejeli niti ene odločitve. Že kmalu po pričetku skupne seje, ki se je zaradi nesklepčnosti zbora združenega dela pričela z zamudo, je bil ta zbor ponovno nesklepčen, meri obravnavo druge točke dnevnega reda pa je prišlo tudi do nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti in s tem prekinitve skupščinskega zasedanja.
Nepričakovano dolgo razpravo je povzročila že obravnava druge točke dnevnega reda, ki je sledila sprejemu zapisnika predhodnega skupščinskega zasedanja. Pisne pripombe na obravnavani predlog odloka o poslovnem času so posredovali ribniški učitelji in ribniški odbor Slovenske ženske zveze. Zahtevali so predvsem poostritev nadzora nad delom disco klubov, kar zadeva vstopa mladoletnih oseb in točenja alkoholnih pijač, ter predlagali, da sc zagotovijo disco matineje za osnovnošolsko mladino. Zaradi številnih pripomb, ki jih je poslance družbenopolitičnega zbora Benjamin Henigman strnil v ugotovitev, da je odlok ponekod preveč svoboden in preveč splošen in neprilagojen konkretnim ribniškim razmeram, drugod pa preveč ukazovalen, so poslanci zahtevali, da sc odlok
MEDNARODNI TABOR
KOČEVSKA REKA - Od 17. do 27. julija bo na območju Kočevske Reke mednarodni tabor študentov in strokovnjakov gozdarstva. Udeležilo se ga bo okoli 50 tabornikov, ki bodo nastanjeni v Borovcu pri Kočevski Reki. Udeleženci si bodo ogledali pragozda Krokar in Raihc-navski pragozd, proučevali krajino, ptice in divjad ter ekosistem itd. Seznanili se bodo z 10-lctnimi izkušnjami sonaravnega gospodarjenja, varovanjem naravne dediščine, obdelovali bodo zbrane podatke itd. S čolni se bodo spustili po kanjonu Kolpe, obiskali Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, krenili na pohod na Snežnik itd.
OCENILI FOTOLOVCE
KOČEVSKA REKA - V Kočevski Reki so zaključili prvi, spomladanski del turistične akcije fotolovcev “Štirje letni časi”. Komisija, ki so jo sestavljali Joco Žnidaršič, Štanc Jarni in Konrad Lampet, je ocenila 148 dia posnetkov. Prvo nagrado, z motivom Dragarskc doline, je dobil Marko Mastcrl, drugo, “Jutro na paši”, Janez Papež, oba iz Kočevja, in tretjo, “Pogled z lovske koče”, Hrvojc Oršanič iz Brežic. Posebno nagrado za najboljši lovski motiv sta si razdelila Janez Papež in Marko Mastcrl, in sicer za posnetka kanje in rjavega medveda. Turistični delavci podjetja Snežnik menijo, da tudi fotolovci lahko pripomorejo k afirmaciji nekoč zaprtega in skrivnostnega območja Kočevske Reke.
I. STANIČ
preimenovanj, kot jih je obravnavala občinska skupščina. Menil je, da bi zato moralo priti do dodatne javne razprave.'Pri poslancih, ki so zahtevali, da sc o odloku takoj glasuje, je njegova obrazložitev, da pomeni nespoštovanje volje prebivalcev zanikanje parlamentarne demokracije, naletela na ostre kritike. Prekinil jih je odhod poslanca zbora krajevnih skupnosti g. Bambiča, ki je s tem povzročil tudi prekinitev skupščinskega zasedanja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Neodgovorno ravnanje poslancev
Ribniška SKD izraža ogorčenost zaradi prekinitve skupščinskega zasedanja - Med odgovornimi za prekinitev je tudi župan
v ribniški občini in je le-tc dal preveriti občinski statutamopravni komisiji. Mnenje te komisij'c, ki ga je na skupščinskem zasedanju podal predsednik komisije Franc Lovšin, je Mihič označil kot tretji vzrok za prekinitev zasedanja. Izrazil je prepričanje, da je Lovšin, ki je tudi predsednik gibanja za občo demokracijo, v sklepe statu-tarnopravne komisije vnesel stališča svoje stranke.
M. LESKOVŠEK-SVETE
(Nezdružljivosti funkcij?
Izjava predsednika občinske skupščine Kočevje v zvezi z zahtevo delegatov enega izmed občinskih zborov o njegovem odstopu z ene izmed funkcij
KOČEVJE - Predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič je 9. julija podal za novinarje svoje mnepje o zahtevi dela poslancev občinske skupščine Kočevje, naj bi prostovoljno odstopil, ker njegovi funkcjji (predsednik občinske skupščine in direktor zdravstvenega doma) nista združljivi. Njegova izjava je, na kratko povzeta, taka:
O nezdružljivosti teh dveh funkcij so delegati vseh zborov občinske skupščine razpravljali že maja lani in rezultati so znani. Mnenje ministra brez listnice g. Janka govori o nezdružljivosti po vsebini, ne navaja pa formalno-pravnih podlag za tako mnenje. Na naslednji skupni seji, ki bo sklepčna, bodo to vprašanje ponovno obravnavali in o njem glasovali. Če bo večina delegatov menila, da sta funkciji nezdružljivi, bo ponudil odstop.
Ne ve, zakaj ne bi smel sodelovati pri projektu Kočevski naravni park, saj je povedal, da se bo odločno
zoperstavil vsem poizkusom njegove zlorabe. Obtožbe, da je zlorabil funkcijo predsednika občine v korist zdravstvenega doma, odločno zavrača, prav tako tudi, da je vplival na delegate v zvezi z rebalansom proračuna. Zaradi takih zdrah občina le izgublja. Najbolj koristno bi bilo, če bi najbolj vneti zagovorniki o (nezdružljivosti funkcij usmerili del svoje energije v oblikovanje uporabnih programov za razvoj Kočevske.
Nadalje je predsednik Petrovič poudaril, da je potrebno razpravljati o tem na seji skupščine, sc pravi vseh treh zborov, in ne le enega zbora (družbenopolitičnega), saj je predsednik skupščine, nc zbora. “V skupščini, ki me je izvolila, naj sc vse razreši, in nc le v enem zboru.” Razložil je tudi, da ni župan, ker ima župan tudi izvršno oblast, on pa je le predsednik občinske skupščine, ki takih pooblastil nima.
J. PRIMC
RIBNICA - Zaradi dan poprej prekinjene seje občinske skupščine so ribniški krščanski demokrati minuli četrtek zvečer sklicali v prostorih stranke v Šeškovi v Ribnici tiskovno konferenco. Na njej so pojasnili svoje videnje vzrokov za prekinitev skupščinskega zasedanja in izrazili ogorčenje zaradi neodgovornega ravnanja nekaterih poslancev.
Član odbora ribniške SKD in podpredsednik občinske skupščine Franc Mihič je povedal, da je SKD prekinitev skupščinskega zasedanja zelo presenetila. “Večina poslancev je vedela, da so tiste točke dnevnega reda, ki bi morale slediti obravnavi preimenovanja ulic, pri kateri je prišlo do prekinitve zasedanja, izredno pereče in pomembne za stanje v ribniški občini”, je dejal Mihič in dodal, da je bilo zato od poslancev zbora združenega dela in Združene liste zelo neodgovorno, da so povzročili nesklepčnost. Med pomembne točke dnevnega reda, ki bi jih poslanci morali obravnavati, je uvrstiti obravnavo poročila o stanju v Riku pa tudi obnovitev in okrepitev nekaterih skupščinskih delovnih teles.
Ogorčenost SKD zaradi neodgovornega ravnanja poslancev zbora združenega dela in poslanca zbora krajevnih skupnosti, ki je vede ali nc s svojim odhodom onemogočil nadaljnje delo skupščine, je Mihič podkrepil s pojasnilom, da je prav ŠKD zadnje tedne veliko storila, da bi sc uredilo gospodarsko stanje v občini. Slednje je označil tudi kot povod za sklic tiskovne konference, na kateri je med vzroki za prekinitev skupščinskega zasedanja poleg neodgovornega ravnanja poslancev navedel, da je do prekinitve prišlo tudi zato, ker je župan podvomil o legalnosti postopka preimenovanj nekaterih ulic
KULTURA V GOZDU
PODSTENE - Likovna delavnica Ex tcmporc z naslovom “Misel in korenine” je bila od 8. do 12. julija v Podstcnah v Kočevskem Rogu. Na njej je sodelovalo 12 slikarjev, največ iz Ljubljane, pa tudi iz drugih krajev, npr. iz Zagreba in Gorice v Italiji. V petek je bila v Podstcnah še prireditev za udeležence delavnice.
(S)klic iz obupa
Težko do pioračuna - Bo za občino uvedena prisilna uprava?
KOČEVJE - Družbenopolitični zbor občinske skupščine Kočevje je bil že nekajkrat nesklepčen in tako ni še sprejet niti občinski proračun. Predsednica zbora Mirica Dimitri-jevič je sklicala novo sejo tega zbora za danes, 15. julija.
Posebno zanimivo pa je vabilu priloženo pismo upa in obupa, ki ga je podpisal predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič. V njem predsednik med drugim pravi, da je nujno potrebno sprejeti nekatere zadeve, da bi omogočili normalno delo javnih služb, uresničitev nekaterih načrtov in delo skupščine jeseni. Potem nadaljuje:
“Zavedam se, da ste nekateri naveličani nastopov in obnašanja posameznih delegatov, kakršno je za mnoge nesprejemljivo. Toda tudi to je, na žalost, demokracija!” In dalje: “Z ozirom na to, da se bližajo nove volitve (spomladi 1994), vas prosim, da svoje obveznosti do volilccv, ki ste si jih naložili s podpisom kandidature, izpolnite do konca...” Itd.
J. P.
Sevniške rakete na tleh
Drago Perc ne bo nastopil na evropskem prvenstvu
in kjer razne zvezde novodobne podalspkc estrade do konca poneumljajo ljudstvo, se zmeraj najdejo bogati botri, ki sežejo globoko v podjetniško malho. Znanja, ki ga na primer predstavlja tudi vrhunsko raketarstvo, nc podpre nihče. In potem se Slovenija sprašuje, zakaj ima več pijancev in veseljakov kot izumiteljev.
SEVNICA - Dragu Percu, predsedniku Astronavtično-rakctncga kluba Sevnica, nič ne pomaga, če so mu visokošolske oblasti v Mariboru kot študentu priznale status vrhunskega športnika. Omenjeni vrhunski sevniški raketar tudi nima ničesar od tega, če je lani v ZDA na svetovnem prvenstvu zmagal. Po vseh imenitnih naslovih in dosežkih v preteklosti se mu je namreč zgodilo, da letos nc bo mogel tekmovati na evropskem prvenstvu v raketnem modelarstvu v Succavi. Za nastop na tej romunski preizkušnji mu manjka denarja.
Vsi tisti, ki so mu lani ob vrnitvi s Floride obljubljali pomoč pri nadaljnjem delu v raketarstvu, so na raketarstvo preprosto pozabili. Ni sicer dolžnost ljudi na vplivnih mestih, da bi zbirali denar za raketarskega svetovnega prvaka, ampak če so se že hvalili s sponzoriranjem, bi bilo lepo, ko bi Lili vsaj zvesti svojim obljubam.
Sicer sc da zadevo pogledati tudi drugače, iz manj osebnega zornega kota. Če smo čisto praktični: Sevnica bi sc tudi z raketarsko zlato Draga Perca lahko predstavila svetu, če si že tako želi, da bi zanjo slišali tudi onstran Lisce in celo pod Trigla-
Toda vse kaže, da bo ostalo pri odpovedi Perčcvc udeležbe na tekmovanju v Romuniji. Sevniške rakete torej v tem primeru ostajajo na tleh. Tak razvoj dogodkov sicer ne preseneča in je kar značilen za naše kraje. Za velike veselice, kjer sc cvre na ražnju, kjer točijo vino v hektih
MARTIN LUZAR
Nazoren odgovor
Dobila sta ga direktor klavnice in šole
KOČEVJE - Na pripombo Vinka Pintarja na majski seji vseh zborov občinske skupščine o grafični prilogi k predlogu o preimonovanju dela Trga Zbora odposlancev v Trg sv. Jerneja in na delo geodetske uprave ter na zahtevo Petra Šobarja na junijski seji občinske skupščine, da je treba dati odgovor na nekatere pripombe s prejšnjih sej, je za zadnjo, nesklepčno sejo skupščine prišel odgovor načelnika Geodetske uprave Braneta Kovača, dipl.inž.geod., ki se je glasil tako:
“Prikazano prcimovanjc je najbolj nazorno prikazano prav v merilu 1:2500, merilo 1:1000 je preveliko... poleg tega kartografski vir, ki je najbolj priporočljiv za prikaz pri preimenovanju ulic, ni vzdrževan”. (Iz ostalega besedila sc da razbrati, da je treba besedo “vzdrževan” razumeti kot “dopolnjevan”, op.pis.) “Geodetske uprave je resnično že desetletja konec... kajti skoraj polovica od 110 temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5000 je iz tega leta in so do danes vsi nevzdrževani”, ker Geodetski upravi ni bilo niti kadrovsko niti finančno omogočeno to vzdrževanje. Teh težav nc bi bilo, če bi občinski izvršni svet zagotovil kadre, nc pa, da jih zmanjšuje. Zato so geodetske evidence občin Kočevje in Ribnica, vredne 200 milijonov DEM, ncvzdržcvanc.
Posebno nazoren je zadnji del odgovora:
“Pričakovati od geodetske uprave, da bo vzdrževala prav tisti list, ki bi ga morali uporabiti za prikaz preimenovanja ulic, je enako pričakovanju, da bo direktor šole zgradil šolo za enega učenca oz. da bo direktor mesarije zgradil farmo za enega prašiča.”
J. P.
i
Telefonija za sto let
Ce se bodo ljudje še naprej izseljevali, bo marsičesa v Osilnici preveč
OSILNICA - Do nedavnega so imele vasi na hrvaški strani Kolpe in Čabranke telefonske priključke s slovenske pošte v Osilnici. Zdaj so Hrvatje večino vasi že odklopili od slovenske telefonske centrale in so ostali priključeni na osilniško centralo le še naročniki iz vasi Turki in Gaš-parci. Tako je pri osilniški pošti dovolj prostih telefonskih številk, da bodo lahko dobili priključke vsi, ki jih želijo. Tako bodo v kratkem priključili blizu 15 novih naročnikov.
Domačini zdaj ugotavljajo, da je dovolj prostih telefonskih številk “za sto in več naslednjih let”. To svojo trditev utemeljujejo s tem, da bodo gotovo tudi Turke in Gašparcc kmalu odklopili od osilniške pošte. Sicer pa je dovolj že sedanji odnos države Slovenije do teli krajev, ki do Osilnice še ni zgradila ceste po slovenski strani, pa tudi vedno več zapletov, ki nastajajo zaradi meje.
Zaradi vsega tega se bodo ljudje s tega konca še naprej izseljevali in sc lahko zgodi, da bo tu sodobna pošta, a brez telefonskih naročnikov. Tako je na Kočevskem tudi že nekaj bolj ali manj urejenih šol brez učencev (tudi v Osilnici in na bližnji Travi), trgovin in gostišč, ki so jih zaprli, itd.
J. P.
PRIZADEVNI NA VSEH KONCIH
VELIKE POLJANE - Že vrsto let si prebivalci te vasi v ribniški občini prizadevajo, da bi čim bolje razrešili številne komunalne in ostale probleme. V tem kraju, ki je na nadmorski višini 610 do 640 m, so že leta 1930 zgradili vodovod iz en kilometer oddaljenega Bcča. Vendar ta ni dajal dovolj vode, zato so zgradili novega. Uspešni so bili tudi pri gradnji lokalne ceste od Ortneka do svoje vasi. Uspešno razrešujejo tudi ostale zadeve na področju gasilstva in drugod. Konce minulega leta pa je bila opravljena blagoslavitcv obnovljene notranjščine cerkve sv. Jožefa in 11 novih oken. Da so vsa ta dela zmogli, jim je precej pomagal rojak dr. Viktor Novak iz ZDA, ki je prispeval precejšnjo vsoto denarja v spomin na svojo pokojno ženo Cirilo-Čcsnik Novak. Vaščani tega kraja so prizadevni tudi v pogledu obdelave in izkoriščanja kmetijskih zemljišč, čeravno jim kraška ilovica in kamniti svet nc dajeta tolikšnega pridelka kot ravninski svet.
- vd
LETOS ASFALTA NE BO
OSILNICA, DELNICE - Pred kratkim smo poročali, da bo letos asfaltiranih preostalih dobrih 6 km ceste med Kuželjem in Gašparci (Mirtoviči) na hrvaški strani Kolftc. Tako bi bila v celoti asfaltirana cesta med Brodom na Kolpi oz. Faro do Osilnice in Čabra. Te dni pa smo iz zanesljivih virov zvedeli, da je denar za asfaltiranje tega cestnega odseka počasi skopnel. Najprej je bilo obljubljano asfaltiranje celotnega odseka, nato samo dveh kilometrov odseka, pred kratkim pa je prišlo obvestilo, da letos nc bo denarja niti za ta dva kilometra. Tako je ta odsek spet prenesen v plan asfaltiranja cest za “naslednje leto”, kar se ponavlja že nekaj let. •
Še enkrat poplava, pa bo konec
Boštanjski obrtniki menda napovedali, da bodo zaprli delavnice, če jih bodo spet prizadele poplave - V septembru naj bi že gradili, potem ko občina dalj časa zbira dokumentacijo
SEVNICA • Bog dal, da nc bi bilo dežja. Kajti če bodo padavine, se lahko pripeti, da bodo v Boštanju spet narastle vode in obrtna cona bo poplavljena, kot je bila že večkrat. Če bo tamkajšnjim obrtnikom hudourna voda samo še enkrat vdrla v delavnice, pa bo to povzročilo hude skrbi sevniški občini.
Če bodo obrtne delavnice v Boštanju ob neurju spet poplavljene, večina obrtnikov menda nc bo več pognala strojev v teh delavnicah, potem ko bo iz prostorov odtekla voda. Očitno je zasebnikom dovolj moledovanja, pisanja vlog o nujnosti varovanja obrtne cone Boštanj pred visokimi vodami in cincanja. Počasi sc menda premika zlasti tisti del administrativnih in strokovnih moči, ki pripadajo občinski vladi. Tako vsaj bi lahko sklepali po razpravi na nedavni seji sevniške občinske skupščine. Kar je na tem zasedanju dejal eden od poslancev - očitno je bil iz zbora krajevnih skupnosti in iz KS Boštanj - sc je dalo razumeti
tako, kot da je krajevna skupnost svoj del nalog opravila, medtem ko občina malce zamuja.
Omenjeni “upor” boštanjskih obrtnikov, ki ga je na seji skupščine kot precej verjeten izid napovedal vplivni Slavko Vilčnik, je torej povzročil preplah v vladnih vrstah in predsednik izvršnega sveta Marjan Kurnik je napovedal začetek gradnje varovalnih nasipov za september. Vilčnikova napoved in razpoloženje obrtnikov, ki je bržčas za napovedjo, pa najbrž le ni glavna sila, ki je omehčala sevniški izvršni svet. Vlada si namreč že daljši čas prizadeva narediti vse za varovanje boštanjske obrtne cone, kar potrjuje
tudi odgovor na Vilčnikovo poslansko vprašanje, napisan 24. junija. V sodelovanju z Republiško direkcijo za varstvo voda je izvršni svet prišel do študije o varovanju boštanjske obrtne cone in sevniške industrijske cone pred visokimi vodami. Na podlagi te študije je občina Sevnica naročila pri VGI Ljubljana strokov-
• Na nedavni seji je občinska skupščina v Sevnici sprejemala predlog ustreznega odloka. Skupščina je oh tem tudi sklenila, da bodo takoj začeli pripravljalna dela, potrebna v zvezi z varovanjem omenjenega območja pred visokimi vodami.
nc podlage in pripravila osnutek lokacijskega načrta glede varovanja obrtne cone. Omenjeno predstavlja samo del doslej opravljenega dela.
L. M.
[Drobne iz Kočevja)
POLNOČNI DIRKAČI - Skozi Kočevje in tudi po Ljubljanski cesti, se (travi mimo policijske postaje, prirejajo nekateri prave dirke. Tako je v četrtek malo po polnoči neki dirkač divjal z motorjem brez izpušne cevi, da je zbudil precej ljudi tudi daleč naokoli. Take dirke so se nato ponavljale do jutra vsakih nekaj ur. Za nameček pa so sc jxi polnoči drli še otroci, ki so se poslavljali po napornem večeru v mladinskem klubu.
DEŽEVJE PRIHAJA - Nedavnega dežja so sc’razveselili kmetje in vrtičkarji pa tudi veslači na Kolpi. Najmanj pa so ga bili veseli Kop-rivničani, ker jim je popolnoma uničil že sicer skoraj neprevozno cesto do Kočevja, na kateri zdaj vozila še hitreje uničujejo. Med dežjem oz. nevihto pa je tudi treskalo, zaradi česar je bilo uničenih tudi nekaj tclcvizoijev in drugih aparatov, na primer na občini celo nekaj telefonov in tele-fnks
PRIPRAVLJAJO SE NA PRAZNIKE - V Kočevju bodo letos praznovali 600-letnico župnije, 100-letnico železnice in 50-lctnico Kočevskega zbora. Mesto sc že pripravlja na ta praznovanja in sc polepšujc. Urejajo okolico železniške postaje, pa tudi Šeškov dom, kjer je zasedal od 1. do 3. oktobra 1942 Zbor odposlancev slovenskega naroda, bodo do praznika temeljito preuredili.
[Ribniški zobotrebci]
NAFTA NA CESTI - Zaradi neprimerne hitrosti je pred kratkim padel s priklopnika na osebnem avtu v križišču Šcškove in Trubarjeve ulice sod z nafto. Nafta sc je razlila, vendar do ekološke katastrofe ni prišlo, ker so cesto zavarovali miličniki, gasilci so cesto oprali, čistil pa je tudi voznik R. J. iz okolice Ribnice, ki sc bo zaradi nepravilno naloženega tovora zagovarjal še pri sodniku za prekrške.
POBEG PO TRČENJU - Na križišču Šcškove, Kolodvorske, Uranove in Ljubljanske ceste je prišlo že 28. junija okoli 15. ure zaradi nepravilnega zavijanja do prometne nezgode, ki naj bi jo povzročil neznani voznik rdečega yuga, kateri je po nesreči odpeljal dalje. Policisti prosijo voznika in očividec, naj jim pomagajo pri razrešitvi okoliščin te nesreče.
UDRLA SE JE CESTA - V Loškem jx>toku se je v vasi Hrib prav nasproti osnovne šole udrl del cestišča. Krajevna skupnost, policijska postaja in cestno podjetje so takoj ukrepali in poskrbeli za popravilo.
FANTJE SO SE STEPLI - V eni izmed rakitniških gostiln so se najprej prepirali (dva Raktiničana in en Grčcvljan), in ker jeziki niso znali izraziti vsega, so sc začeli pretepati. Zdaj bodo vzrok spora razložili še 1 pri sodniku za prekrške.
[ Sevniški paberki)
KJE SI, MARTIN? - S trga v Sevnici je neznano kam izginil sv. Martin, natančneje kipec te nadvse čislane svete osebe. Govori sc, da je nekje na delovni mizi “spo-meničarjev”, nekateri pa menijo, da je dobil noge, čeprav je iz kamna.
RAZKOŠJE - Nekaj oseb, ki sc v gredo v Sevnici javna dela, je oni dan sedelo v baru na Glavnem trgu. Namesto da bi si ti ljudje za kratek čas odganjali mušice, ki so jim sedale na roke, noge in tam okoli, so sc zabavali bolj po svoje. Po cesti so metali tolarske kovanec. Drobiž je prijetno cingljal in to je razposajenim “javnim delavcem” povzročalo silno zadovoljstvo. Zadovoljen je bil tudi osebek, ki šteje v sevniški ekipi za javna dela za nekaj več. Očitno so omenjeni kljub svoji izjemni domišljavosti edini javni delavci v tej državi, ki sc zavedajo, daje veliko ljudi na cesti in da je potrebno kaj odstopiti tudi tem.
ENI IN DRUGI - V vrstah sevniških premožnih obrtnikov so izrazili ogorčenje nad to slovensko državo, ki da je tako oderuška. So rekli, da tako nc gre in da bi bilo nekaj narediti za dohodnino, ki da je tako visoka. Začuda sc do tega trenutka še ni oglasila siromašna sevniška gospodinja, ki je dobila odločbo, da mora plačati kar 35 tisoč tolarjev! Je že tako, da eni kričijo, drugi pa. plačujejo.
TEPEŽ - Na širšem območju Bohorja je nekaj močno narobe, saj tam že dolgo niso pretepli, priprli ali kako drugače obdelali nobene uradne osebe. Nekaj so jih. Ena od žrtev bohorskih ljudskih seg in navad je bil tudi gozdarski inšpektor. Domačini so mislili, da je eden tistih, ki je prišel delat odlagališče za radioaktivni materila, pa so ga premikastili. Bohorci so očitno podobni ižanskim gasilcem. Na Igu pravijo: ni važno, kje gori in kaj gori, mi samo polivamo. Naši posavski junaki pa sc menda ravnajo po načelu: ni pomembno, kdo pride in zakaj pride, mi kar prebunkamo.
( Krške novice
ONI ZNAJO - Krčani zadnje čase vse pogosteje izražajo svoje občudovanje nad sosedi Brcžičani. Oni znajo z oblastjo in s politiki, pravijo. V Posavje so od nekdaj odgovorne može države zelo težko privabili, da bi jim sploh povedali, kje to je in kaj jih teži. S tistimi redkimi, ki so v te kraje vendarle zašli, so sc pogovarjali boječe in mlačno. Oni 50 opravili svojo dolžnost, odšli in že po poti pozabili na vse skupaj. Tudi danes z uradnimi obiski ni dosti polje. In tu je verjetno vzrok, da so si krški sosedi omislili nogometne tekme, srečanja, otvoritve, piknike ■n druge vesele priložnosti, na katere sc funkcionarji kar lepijo. Resda taki obiski ne delujejo tako resno, menda pa sc da z njimi včasih tudi omehčati državo, da razveže mošnjo.
REGIJA - V Posavju se nadaljujejo medobčinske zdrahe, sicer bolj pohho, saj potekajo pod bremenom grožnje, da te regije sploh več ne bo in sc za to v njej o skupnih zadevah pc bo treba več prepirati. Pa bojazen očitno še ni dovolj močna. Ko tegijo potrebujejo, veliko govoričijo o njej in jo postavljajo na vidno mesto. Kadar je treba kaj na hitro potegniti samo zase, takrat na regijo pozabijo. Tri posavske občine trenutno najbolj družijo odpadki, taki in drugačni, če bodo ostali skupaj, jim bo morda uspelo zgraditi vsaj skupno odlagališče za svoje komunalne odpadke. Ce bo vsaka občina v drugi regiji, sc jim utegne zgoditi, da bo vsaka od njih dobila regijsko odlagališče. Pa ne posavskega.
VNETJE - Še nekaj je treba reči o Posavju. Če država Slovenija ne bo bolje skrbela za svoje zdravje, sc ji lahko dogodi nesreča. Posavje, ki se je v telesu države prepoznalo za slepo črevo, opozarja, da je ta delček res nebodigatreba, vendar se zelo rad vname. In vnetje slepega črevesa je lahko hudo nevarno, če ga pravočasno ne preprečijo. Nerodno Je le to, da ga ponavadi odrežejo.
. KMEČKE IGRE
KRŠKA VAS - Gasilsko društvo iz Krške vasi bo letošnjo 70. obletnico svojega obstoja proslavilo to soboto, 17. julija. Na igrišču v Krški vasi bodo ob 15. uri pripravili kmečko igre.
( Novo v Brežicah
KRPANJE - V časih stare Jugoslavije je predsednik obiskal kak slovenski kraj bolj poredko, ampak takrat sc je vedelo, kdo prihaja. Da sc mu ne bi prašilo za limuzino, so na hitro potegnili 10,20 kilometrčkov novega asfalta. To so bili časi, za katerimi lahko žalujemo. Danes predsednik pogosto potuje tudi v manjše slovenske kraje, pa od tega nimajo asfaltnih koristi. Pravzaprav sc moramo popraviti. Preteklo nedeljo, ob krajevnem prazniku Dobove in ob srečanju slovenskih izgnancev, sc je po okoliških cestah še skoraj kadilo. Dišalo je po svežem asfaltu in po starih razkošnih časih. Toda samo dišalo. Dan pred prireditvijo so namreč z asfaltom zalili samo največje luknje na cestišču.
VŠE ZA TV - Oni dan so posavski novinarji obujali spomine na vojno vihro. Ne gre jim iz glave dogodek v Tehnično remontnem zavodu Brc-gana, kjer so strokovnjaki slovenske vojske s tanki uničevali minirano polje. Snemalci ljubljanske televizije so vse pridno snemali, saj so sc odločili pripraviti dokumentarno oddajo. Težka vozila so sc morala pošteno truditi, da so razstrelila vse mine. Tisti, ki je vodil akcijo, je tik pred razstrelitvijo vsakič zakričal novinarjem in ostalim radovednežem, naj sc zavarujejo, čeprav mnogokrat potem ni bilo nič. In tako vse dokler ni počila zadnja mina. Ko je bilo vse končano, so televizijci opazili, da so snemali brez traku. In kaj je ubogim neprostovoljnim igralcem ostalo? Spet so postavili mine in jih še enkrat uničevali. Vse za našo TV.
TESNO - Brežiški harmonikarji znajo dobro zaigrati. Meh so uspešno raztegovali na slovenskem državnem prvenstvu hannonikaijcv, na različnih nastopih in nedavno še na mednarodnem festivalu (harmonikarjev v Pulju. Le doma se:jim zatika, ne s prsti, ampak z mehom. V svoji glasbeni šoli imajo namreč tako majhen prostor za interne nastope, da, če igrajo v orkestru, niti harmonik ne morejo pošteno raztegniti.
I£BR€2IŠK£Ck£T
PORODNI$NIC£V*
V času od 2. do 10. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Marjana Proscnik iz Presladola - Uroša, Aleksandra Molan s Sel - Matica, Polona Kosec iz Gazic - deklico, Bojana Juhart iz Ribnice - Melanijo, Martina Kus iz Prilip - Matejo, Slenka Martinc-Zadnik iz Krškega -Nastjo, Stanislava Račič z Dmovcga - Marijo, Marjanka Zorko iz Mi-halovca - Leo, Dragica Prosenik iz Presladola - Primoža in Andreja Zorcnč iz Trebč - Roka. Čestitamo!
11
IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
Spet je na sporedu srednja šola
Pouk v dveh stoletnih zgradbah - Na potezi je republika - Dve lokaciji in projekt za nov srednješolski center - Do kdaj samo na papirju?
KRŠKO - Srednja šola Krško se je morala ves čas obstoja prilagajati in ponujati take programe, ki so bili zanimivi za regijo (papirniški, rudarski). V začetku je izobraževala kadre za širše okolje, pozneje pa je izgubljala z odpiranjem novih tehniških in poklicnih šol v Novem mestu, Trbovljah, Celju in Velenju. Postala je predvsem šola regijskega značaja. V prihajajočem šolskem letu bo imela skupno 23 oddelkov.
Trenutno vpisuje v štiriletne programe za poklic strojnega tehnika in elektrotehnika elektronika ter v četrti letnik smeri elektrotehnik energetik. Od triletnih programov izobražuje prcoblikovalce in spajalce kovin, oblikovalce kovin, elektrikarje elektronike, samo v 3. letniku tudi energetike in samo v prvem letniku še elektrikarje motornih vozil. Na razpolago ima tudi dveletni program šolanja za obdelovalce kovin.
Pouk poteka zaradi številnih vozačev v eni izmeni, vendar v dveh zgrad-
v- vri: j-
tejMš
DOČAKALI - Letos bo država za republiško cesto proti Senovem namenila samo tretjino potrebnega denarja. Če bo šlo tako naprej, bo rekonstrukcija ceste končana šele v treh letih. (Foto; B. D.-G.)
S prenovo ceste pri Senovem so začeli
bah, ki sta stari čez sto let. Prostori so utesnjeni in neustrezno razporejeni, saj so z naraščanjem oddelkov sproti začasno reševali prostorsko stisko. Ravno tako ncplanirano so rasle tudi šolske delavnice, zato imajo prostorske težave pri praktičnem delu, laboratorijskem delu in pouku računalništva. Učilnice so premajhne, hodniki preozki, nimajo učilnice za
KRŠKA PLESALCA USPEŠNA V ITALIJI
KRŠKO - Člana krškega Društva za plesno dejavnost Sebastjan Vod-lan in Urška Klakočar sta pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav iz Krškega uspešno zastopala Slovenijo v Italiji. Za mlada plesalca je bil to prvi nastop pod državno zastavo, na festivalu, kjer je sodelovalo 2000 najboljših plesnih parov in kjer sta morala nastopati pred polnimi dvoranami s 3000 gledalci in poznavalci plesa. V pionirski kategoriji sta sc pomerila s 77 najboljših parov iz 10 držav, zato je njuno 25. mesto v latinskoameriških plesih lep uspeh. V standardnih plesih sta sc uvrstila okoli 40. mesta. Urška in Scbatjan sta zdaj na počitnicah, a bosta kmalu morala začeti z delom, saj bosta sredi oktobra spet zastopala Slovenijo na tekmovanju v Angliji.
skupna predavanja, čitalnice, večnamenskega prostora, garderob, nima-
• Doslej so že večkrat pripravljali gradnjo nove šole, nazadnje pred 10 leti, ko so zaradi pomanjkanja denarja samo adaptirali stari dijaški dom za potrebe šole. Pretekli petek se je v občini mudila delegacija ministrstva za šolstvo in šport, ki si je ogledala to šolo in predvideni lokaciji za nov srednješolski center na Spodnjem Griču in nad znanim krškim “šopingom”. Predstavniki ministrstva so bili, po ocenah predsednika IS Hermana Kuneja dokaj naklonjeni izgradnji. V Krškem naj bi se že letos lotili priprave projekta, čeprav še vedno ni znano, kdaj v bodočnosti bo prišlo do izgradnje. Republika sc bo prej morala odločiti, kaj s krško srednjo šolo.
jo primerne telovadnice in drugih ustreznih športnih površin, prav tako ne ustrezajo niti prostori za skupne službe, jedilnica, sanitarije, delavnica za hišnika in še kaj.
B. DUŠIC-GORNIK
KDO JE BOG?
Kadar je vroče in sonce žge, pravimo, da to daje Bog. Zato je Bog tisti, ki deli Zemlji sonce in dež. Kakšen je Bog, ne vem. Kadar nam gre dobro, je dober, kadar nam gre slabo, je slab. Pravimo: “Bog pomagaj!” ali pa: “Bog sc usmili,"kadar smo v sili.Zclim si, da bi Bog rešil ljudstvo pred vojno in uničenjem.
ALEKSANDRA STRUPEH 3. r., OŠ Krmelj
Stari most prek Krke in Save še vedno zaprt
Kdaj bo država dala svojo polovico denarja?
BREŽICE - Stari most prek Krke in Save pri Brežicah je v minulih letih doživel precejšnjo prenovo, vendar pa je na delu med rekama ostal nedokončan in zato še naprej zaprt za ves promet. S tem so zaprta pomembna vrata v mesto m je odrezan od prometne poti nekdaj zelo živahen del Brežic z gostišči in sejmiščem.
Most je formalno obveznost občine Brežice, saj gre za lokalno cesto, vendar pa so Brcžičani pred leti z veliko napora dosegli, da je priteklo nekaj denarja tudi iz Republiške uprave za ceste. V letu 1990 je bil prenovljen del mosta prek Save, konec lanskega leta pa je brežiška občina v stari most vložila 13,8 milijonov tolarjev za obnovo oboka prek Krke. S tem je izpolnila svoje obveznosti po dogovoru z nekdanjim direktorjem RUC. Ta je namreč podpisal, da bo drugo polovico stroškov za obnovo mostu pokrila republika. Danes ta “dolg” republike znaša okrog 40 milijonov tolarjev.
Občina sc zdaj pospešeno dogovarja z Republiško upravo za ceste in ministrstvom za promet da bi tudi onadva izpolnila obvezo. V Brežicah menijo, da sc samo zaradi zamenjave vodstva ne morejo pretrgati že dogovorjeni posli.
B. D. -G.
Naslednike Vidma niso oprostili
Občina jim bo zmanjšala dajatve v sklad stavbih zemljišč, ko bodo predložili poslovne načrte - Zmanjšanje, kompenzacije ali kaj drugega?
KRŠKO - Ze v začetku junija je poslanec Anton Janc spomnil skupščino, da je bila podjetjem, ki so nastala iz Vidma, obljubljena pomoč. Državni zbor je menda obljubil denarno pomoč, medtem ko naj bi krški IS najemojemalce oprostil plačila prispevkov v sklad stavbnih zemljišč. Krčani zaenkrat svoje obljube še niso izpolnili.
Za letos tretjino vsega potrebnega denarja
SENOVO - Pred kratkim so končno začeli z deli na republiški cesti skozi Senovo, za katero so zaradi gostega prometa in uničenosti vozišča že leta 1986 načrtovali rekonstrukcijo. Šele lani so pristojne službe pripravile vso potrebno dokumentacijo in pridobile republiško gradbeno dovoljenje.
Lani je republika načrtovala 30 milijonov tolarjev za začetek rekonstrukcije, izbran je bil tudi že izvajalec, vendar pa nazadnje pogodba z njim iz Krčanom neznanih razlogov ni bila podpisana. Tako je bila rekonstrukcija te ceste letos ponovno uvrščena v republiški program. Za dela je namenjeno spet (istih!) 30 milijonov tolaijcv, kar je samo tretjina vseli potrebnih sredstev.
Kot je povedal Franc Glinšek, občinski sekretar za gospodarsko infrastrukturo, bodo z denarjem, ki je na razpolago in ga je treba porabiti v dveh mesecih, prestavili komunalne vode, posneli brežine, “odrezali” bližnji hrib in morda jim bo ostalo še kaj. Cesta je sicer na republiških, vendar tudi na ramenih domačinov, ki morajo neprestano drezati, da se iri obnovi kaj premakne. Občina Crško bo po končani rekonstrukciji ceste poskrbela za javno razsvetljavo in za pločnike ob cesti.
B. D.-G.
Kot se je pokazalo na junijski seji skupščine, člane izvršnega sveta najbolj moti, da sta doslej zaživeli samo dve podjetji: Videm papir in Vitaccl. Vzdrževanje še ni zaživelo, zato je okrog 150 ljudi, kolikor naj bi sc jih po prvotnih načrtih zaposlilo v njem, še na cesti. Ker še ni tretjega podjetja, izvršni svet menda ni mogel ugotoviti, kakšen delež prispevkov v sklad pripade vsakemu od njih.
Po mnenju Hermana Kuneja, predsednika izvršnega sveta, obstoječima dvema podjetjema zdaj ne ustreza, da bi ustanovili še tretje. To je dokaj lahko razumeti, saj očitno ne ena ne druga firma nista sposob-ni prenesti bremena tako velikega podjetja vzdrževalcev, pa tudi dragim podjetjem se očitno zdi preveč
GOSTINCI ZA RED V SVOJIH VRSTAH
BREŽICE - Gostinska sekcija Obrtne zbornice Brežice je za včeraj sklicala zbor gostincev. Na njem naj bi se pogovorili o možnostih razreševanja problemov v gostinski dejavnosti. Gre za odpravljanje izgredov, zaposlovanja na črno, motenja nočnega mira, preprečevanje pijančevanje in narkomanije ter drugih ukrepov, s katerimi bi gostinski lokali res postali primerni za turistično ponudbo.
tvegano prevzeti to dejavnost.
Težko bi rekli, da so zgoraj našteti pravi vzroki, saj so v Krškem nedavno sprejemali občinski proračun, ki je spet pokazal, v kako veliki meri je odvisen tudi od prispevkov v sklad stavbnih zemljišč. Videm je skladu za preteklo leto dolžan 185 milijonov tolarjev, k tej vsoti pa je treba pripisati še zajeten kup letošnjega dolga. Cc bi se odločili za odpis dolgov, bi jim pri proračunu pošteno zaškripalo.
Nekaj pa sc vendarle še premika. Podjetja, ki so nastala iz Vidma, še vztrajajo pri začasni oprostitvi plače-
vanja dajatev, ki bi jim pomagala preživeti. Izvršni svet je njihovo vlogo obravnaval in zahteval pd njih poslovne načrte in nasploh čirnveč podatkov o sebi, da bi vedel, s kom ima opravka, kaj si lahko od teh podjetij obeta občina ipd. Člani tega organa namreč pravijo, da bi se le na osnovi tako temeljitih podatkov lahko odločili o pomoči.
Omenjena podjetja so izvršnemu svetu že sporočila, da bodo dostavila vse potrebno. Ko bo to storjeno, bo izvršni svet spet obravnaval vlogo.
Če imata obe strani res enake cilje, t. j. rešiti proizvodnjo papirja in celuloze v Krškem ter ohraniti čirnveč delovnih mest, potem se bosta lahko pogajali v več smereh: od zmanjšanja prispevkov do plačevanja s kompenzacijami.
B. DUŠIČ-GORNIK
£
Nekaj se kuha, ker imajo Hrvati pri nas službe
Nestrpnost ob meji narašča zaradi nezaposlenosti
SLOVENSKA VAS - Nekdaj se je hrvaško in slovensko prebivalstvo ob meji zaposlovalo ne glede na mejo, zdaj jih meja ostreje ločuje, njihove poglede na to vprašanje pa je zaostrila še vse večja brezposelnost. Samo v Slovenski vasi je zdaj nezaposlenih 19 ljudi, kar je precejšen delež vsega aktivnega prebivalstva v vasi. Težko je tudi v sosednjih Jesenicah in Veliki Dolini.
K nezaposlenosti je svoje prispevalo tudi odpuščanje slovenskih delavcev iz hrvaških podjetij. V Slovenski vasi sta v nekaterih družinah brez dela celo dva člana ali pa je kdo še vedno zaposlen na Hrvaškem in z nizko plačo ne more kaj dosti prispevati v družinski proračun. Tako nestrpnost med prebivalci iz dneva v dan narašča in vsepovprek letijo očitki zaradi zaposlovanja Hrvatov.
Zato so konec junija prizadeti nezaposleni prišli na pogovor z občinskimi funcionarji. Na sestanku so sklenili, da je treba zanje najprej poskrbeti, ter poslali dopis Medobčinski gospodarski zbornici in Obrtni zbornici Brežice. V njem so vse obrtnike in podjetnike, ki zaposlujejo ali imajo zaposlene tuje državljane, zaprosili, naj pozitivno sprejmejo ta apel.
Apel jcv prispel tudi k podjetniku Stanku Šinku, ki ima poslovne prostore v Slovenski vasi. Ker je iz govoric sklepal, da sc očitki nanašajo ravno nanj, je na nedavnem srečanju z novinarji izrazil svojo prizadetost: “Moje jxxljetjc edino na tem območju zaposljujc. Ravno zdaj imamo razpis na zavodu za dve delovni mesti, v septembru pa bomo razpisali še tri. Trenutno pri meni dela 12 slovenskih državljanov, tukajšnjih domačinov, in štirje tujci, Hrvati. Gre za šolane in visoko usposobljene kadre, brez katerih lahko takoj zaprem proizvodnjo. Takih ljudi doma ne dobim. Čutim sc prizadetega, saj ne morem na delo vzeti koga, ki nima pojma o tem poslu.”
Kot pravi brežiški izvršnik Ciril Kolešnik, je bil njihov apel namenjen vsem podjetjem in obrtnikom, ki zaposlujejo tujce, in ne le posameznikom. Poudarja, da sc občina zaveda nizke izobraženosti nezaposlenih. “Izvršni svet ne podpira zaostrovanja v Slovenski vasi in mu nasprotuje. Gre za ozke interese posameznikov, ki niso v skladu z interesi občine in dobrih odnosov s Hrvaško, res pa je tudi, da na take odnose, kot so bili včasih, ne moremo pristajati. Če je doma dovolj kadrov za neko delovno mesto, naj ga zasedejo domači, če pa primernih ljudi ne najdemo, je treba dati delo tudi tujcem. Jeseni sc bo pokazalo, da so tudi delovna mesta, kjer bi lahko zaposlili svoje državljane,” je dejal	B. D..G.
Ob meji se razvija podjetništvo
Namesto vojaškega remontnega zavoda v Slovenski vasi nastaja novo podjetniško središče - Nekateri mu obetajo razcvet - Bo država prepustila območje občini?
SLOVENSKA VAS - Konec avgusta bo že leto dni, odkar sta občina Brežice in ministrstvo za obrambo podpisala pogodbo o najemu prostorov v nekdanjem Tehnično-remontnem zavodu Bregana. Brcžičani zdaj zahtevajo, da jim država odstopi območje, ki sc danes imenuje Gospodarska cona Slovenska vas, saj so prepričani, da ho tu zraslo podjetniško središče, ki bi občini lahko nadomestilo izgube zaradi meje.
Občina je dobila v najem 32.500 prej na Primorskem.
PRI ŽUPANU - Harmonikarje brežiške glasbene šole je po uspešnem nastopu na mednarodnem tekmovanju harmonikarskih orkestrov in solistov v Pulju sprejel predsednik brežiške skupščine Teodor Oršanič in jim čestital za dosežene uvrstitve. Soliste in orkester sta za tekmovanje pripravila Božidar Bogolin in Željko Škoič, eden redkih profesorjev harmonike v Sloveniji in Hrvaški, ki je končal šolanje v Moskvi. Na sliki je. prvi z desne Uroš Vučajnk, ki je prejel največ točk med vsemi kategorijami solistov in si zato prislužil pokal mesta Pulj. Zraven njega sta še ostala dva brežiška solista - Boris Kelhar in Gregor Pemer. (Foto: B. D.-G.)
kvadratnih metrov pokritih površin in delno tudi ogrevanih površin. Vodenje poslov in iskanje podjetnikov, ki bi želeli najeti prostore v Slovenski vasi, je izvršni svet s posebno pogodbo prepustil zasebnemu podjetju Center za razvoj Posavja, ki ga vodi Vojko Omerzu. Čenč najemnine so od 2 do 6,6 marke za kvadratni meter, odvisno od opremljenosti prostorov. Polovico najemnine gre ministrstvu za obrambo, saj je lastnica območja še vedno država, medtem ko si drugo polovico razdelita občina (35 odst.) in podjetje CRP (15 odst.).
Je gospodarska cona v Slovenski vasi danes že na poti k podjetniškemu središču tik ob hrvaški meji? Ob ogledu prostorov in seznanjenju s prograpii, ki tu že tečejo ali pa v kratkem še bodo, je mogoče reči, da projekt dobro kaže. Podjetnike privabljajo razmeroma poceni prostori z vso potrebno komunalno opremljenostjo in še bolj kot to -bližina meje. Nekateri med njimi si že manejo roke, saj pričakujejo, da sc bo ravno sem preselila meja med Balkanom in Evropo, kakšna je bila
Do danes je s pogodbami oddano v najem 12 tisoč kvadratnih metrov ali 37 odst. vsega prostora. Za prostor sc zanima še precej resnih podjetij, medtem ko sc tujci še bojijo bližine Hrvaške in Bosne. Okrog 4 ha območja, ki je z ograjo ločeno od ostalih površin, še vedno uporablja ministrstvo za obrambo. V delavnicah za popravilo, motornih neborbenih vozil trenutno dela 75 ljudi.
Kot pravi direktor podjetja CRP Vojko Omerzu, je bila vojska v začetku, dokler sta bila na vhodu v območje zapornica in oborožen
Vojko Omerzu
stražar, največja ovira za bodoče najemnike. Danes te ovire ni več. Najemniki imajo vodo, cesto, elektriko, telefon in ogrevanje, kjer je pač vgrajeno, zato pa ostaja še cela vrsta dragih nerešenih zadev. Zaradi oporečne vode se je občina lotila izgradnje vodovoda iz črpališča pod mokriškim gradom, ki naj bi bil zgrajen v štirih mesecih.
V gospodarski coni sc še vedno nahajajo strupene snovi iz nekdanje Galvanikc. Zanje sc ministrstvo ne meni kaj dosti, Brcžičani pa pravijo, da take proizvodnje v nobenem primeru ne nameravajo več obnoviti, CRP že več mesecev čaka na dovoljenje za licitacijsko prodajo vozil in strojev nekdanje vojske. In kaj najbolj teži najemnike? Pogrešajo smerokaze in cesto, ki bi cono povezala z mednarodnim prehodom Obrežje, predvsem pa želijo zavarovati svoje naložbe v objekte, saj pogodbe ne povejo, kaj sc zgodi z vloženim, če ob morebitni prodaji ne bodo pripravljeni prostorov odkupiti. Nekateri so zaradi (nc)lastništva imeli težave z dokumentacijo, vendar je občina našla legalno pot, po kateri lahko zdaj pridejo do uporabnih dovoljenj. Prepričani so tudi, da bi se morala vsaj kaka tretjina najemnine vračati temu prostora, ki bi ga potem lažje ustrezno uredili.
B. DUŠIČ-GORNIK
DOLENJSKI LIST
NA ZDRA VJE POLETJU - Po nekaj neuspelih poskusili so ",Novomeški poletni večeri ’93" le zaživeli in igralka Alenka Vidrih je kot francoska pevka Edith Piaf polnoštevilni novomeški publiki, zbrani v atriju kapiteljske proštije, takole nazdravila. “Piaf”, koncert za dva, z Alenko Vidrih in Gojmirom Lešnjakom, je ob igranju Boruta Lesjaka, Saše Olenjuka in Slavka Žnideršiča in v režiji Dušana Jovanoviča navdušil. Pred poletnim premorom bo v okviru poletnih večerov še ena prireditev. To bo koncert Petre Gačnik na violini in Branka Rožmana na harmoniki. Koncert bo v petek, 16. julija, ob 20.30 na muzejskem vrtu. (Foto: T. Jakše)
Nizozemci že nastopajo
Koncerti po Metliki še v Črnomlju in Brežicah
kultura
in
izobra-
ževanje
KANADSKO-SLO-VENSKA KRONIKA
NOVO MESTO - Tc dni smo prejeli tretjo številko kanadsko-slovcnskc Kronike, glasila Vseslovenskega odbora iz Toronta, katerega urednica je Cvetka Kocjančič. V glasilu je predstavljeno Društvo sv. Jožefa iz Hamiltona, ki je sponzor tc številke, veliko prostora pa je posvečenega uspešnima folklornima skupinama Nagelj, ki prav te dni gostuje v domovini in smo ga videli tudi na Srečanju v moji deželi, ter Soči, ki bo pripotovala čez nekaj tednov in bo 1. avgusta ob 20.30 nastopila v črnomaljski Juijcvanjski dragi. V glasilu lahko beremo še o delu vseslovenskega odbora, dejavnosti slovenskega veleposlaništva v Kanadi, podrobneje sta predstavljena dva znamenita kanadska Slovenca Waltcr Ostanek in Ellvis Stojko, v njem pa je moč izvedeti še obilo aktualnih in koristnih vesti iz slovenskih društev in iz domovine.
POEZIJA NIKOLAJA SIVICA
NOVO MESTO - V četrtek, 15. julija, ob 20. uri bo v atriju proštijskega doma na Kapitlju spet kulturni dogodek. Javnosti bo predstavljena knjiga Poezije Nikolaja Sivica. Na predstavitvi bo igrala kitaristka Klara Tom-Ijanovič, pesnikova nečakinja.
ČRNOMELJ - V tukajšnjem dijaškem domu že od 6. julija biva 100-članski Nizozemski nacionalni mladinski orkester. Njegovi člani so stari od 15 do 25 let in bodo v Sloveniji ostali do 19. julija. Vsakodnevno vadijo v črnomaljskem kulturnem domu in intenzivno pripravljajo dva koncertna programa.
Tako je v torek zvečer manjša zasedba tega orkestra, Komorni orkester Holberg, že nastopila v Metliki, kjer je odprla niz kulturnih prireditev z naslovom “Pridi zvečer na Grad”, Zaigrali so Haydnovo Simfonijo Conccrtantc za violo, čelo, oboo in fagot, Gricgovo Suito Holberg in Straussovo Pizzicato polko.
V petek, 16. julija, sc bo ob 20.30 v črnomaljski športni dvorani predstavil celotni Nizizcmski mladinski simfonični orkester pod vodstvom francoskega dirigenta Roberta Bcn-
zija in s slavnim solostom, ruskim violinistom Borisom Bclkinom. Izvedli bodo Uverturo k Prodani nevesti B. Smetane, 2. koncert za violino in orkester ter Klasično simfonijo B. Prokofjeva, nato pa še Čajkovskega Romea in Julijo.
Enak program bodo naslednji večer, v soboto, 17. julija, ob 20.30 na dvorišču Posavskega muzeja lahko spremljali Brcžičani. Tam bo v nedeljo, 18. julija, ob 20.30 nastopil tudi Komorni orkester Holberg, in sicer z enakim programom kot v Metliki. Slovensko turnejo bodo mladi nizozemski glasbeniki sklenili v torek, 20. julija, zvečer s koncertom v Unionski dvorani v Mariboru, nato pa bodo odšli gostovat na Dunaj, v Budimpešto, Rotterdam in Amstcr-
Mokronožci so pokukali iz korenin
Izšla je knjižica o Mokronožcih, dobrih škratih iz Ločja, soavtorjev Staneta Pečka in slikarke Jelke Godec Schmidt - Tudi otroški projekt
MOKRONOG - Letos okoli kresa je kot četrta knjiga v zbirki Gorjanski škrat pri Dolenjski založbi v Tiskarni Novo mesto izšla knjižica Mokronožci, ki jo je napisal Stane Peček, naslikala pa Jelka Godec Schmidt. Tako zaradi teksta kot tudi zaradi zanimivih ilustracij - oboje pa je v prijetno celoto združila oblikovalka Brigita Jakovec-Erro - bodo knjigo otroci, katerim je predvsem namenjena, z veselem vzeli v roke, gotovo pa se bo ob njej z malo nostalgije ustavil tudi marsikateri odrasli.
Knjižica govori o Mokronožcih, nevidnih bajeslovnih škratih, po katerih naj bi se, kot v knjigi trdi pisatelj, imenoval Mokronog, njegov rojstni kraj. Živeli so sami v Ločju, močvirju ob reki Mirni, a so prihajali v stik z ljudmi. Da je tako, so ljudje vedeli po odtisih bosih nožič na robu močvirja in seveda po njihovih dobrih delih, s katerimi so reševali ljudi iz stisk in nevarnosti ali jim kako drugače pomagali pa jim tudi dobrohotno ponagajali. Bili pa so, dokler je človek verjel vanje in živel z naravo. Ko sc je preveč oddaljil od nje, jo začel po svoje preurejati in spreminjati, sp z ločjem, Marič-kinim hribom in vijugastim tokom Mirne odšli tudi Mokronožci. Ostali so le Mokronožani, taki in drugačni.
Mokronožci so sprehod v drug čas in drugačen svet. Mokronožči so simbol nezdružljivosti tistega časa in sveta z današnjim, so tragika odraščanja in razvoja, ki je povozil neposreden in pristen odnos do narave, vklenil in zastrupil reko, zravnal hrib in čez trato položil asfalt. Vendar človek globoko v sebi le ostaja človek, s svojimi fantazijami in hrepenenji.
Pogled v delavnico
V improviziranem ateljeju Zdravilišča Dolenjske Toplice je vse dni vladalo delovno vzdušje.
Gary Bukovnik iz San Francisca: “Tlelo sem zadovoljen. Povsod sem srečal samo prijazne ljudi. Veliko sem ustvarjal in veliko pridobil. ”
In ko Mokronožani v tihih trenutkih zahrepenijo po čistem okolju, naravi, takrat nezavedno kličejo nazaj Mokronpžcc.
Pisatelj Stanc Peček, znani mokro-noški kulturni delavec, je gradivo za knjižico hranil že kake štiri leta. Vmes sta nastala iz njega tudi scenarija za dva baleta, Vidov ples in Scicm, ki ju je korcografiral mokronoški rojak Janez Mejač, uglasbil pa Lado Jakša. Peček je prepričan, da s tem gradivo še ni izčrpano, saj nudi obilo možnosti za dograditev in nadgraditev. V zvezi s tem je tudi njegova ideja, da bi mokronoške otroke animiral za ust-vaijanjc zgodb o Mokronožcih, kakor jih vidijo in si jih predstavljajo oni sami. Izražali bi sc na različne načine, v pisanju zgodb, risanju stripov, slikanju, oblikovanju iz lesa, gline in drugih materialov, ustvarjanju lutk in pisanju lutkovnih igric. “Mokronožci v knjigi sicer odcapljajo v čas, toda zadnji stavek pušča vrata zanje le nekoliko odškmjcna, kajti če se dovolj protrudiš, bi le še morda kdaj prišli nazaj,” pravi Peček, ki je prepričan, da otroci imajo dovolj želje
DOBOVA - V polni dvorani Prosvetnega doma v Dobovi je bil 3. julija zelo uspel koncert prijateljskih pevskih zborov, in sicer Mladinskega pevskega zbora OŠ Dobova poti voastvom Pavle Bunctič, mešanega pevskega zbora “Franc Bogovič” pod vodstvom prof. Juriče Grakaliča, mešanega pevskega zbora Rupa-Peč iz Rupe v sosednji Italiji pod vodstvom Zdravka IClanjščka in mešanega pevskega zbora “Ciril Silič” iz Vrtojbe pod vodstvom Barbc.
Prijateljstvo med zbori, ki se je rodilo lani, ko je zbor “Franc Bogovič” gostoval v Vrtojbi, bo postalo tradicionalno, o čemer govori tudi listina o prijateljstvu in sodelovanju treh zborov, ki je bila na sobotnem koncertu podpisana. Po izmenjavi daril, podpisu listin ter pozdravnem govoru predsednika ZKO Brežice Ernesta Ferka so pevci koncert zaključili s skupnim nastopom, v katerem je vsak od dirigentov dirigiral eno od pesmi.
Gostom so Dobovčani razkazali
Stane Peček
in moči, da bi jih priklicali.
“Mokronog ima svojo kulturo, svoj zgodovinski spomin, na to kažejo že ledinska imena, ki nudijo dovolj snovi za fantazijo. Res je, z grobimi posegi v naravo je mladost enega rodu Mokronožanov ncprcnosno izginila, saj krajev iz svoje mladosti svojim otrokom ne morejo pokazati, ker jih ni več, a otroštvo poraja nove dragotine. Te bo treba ohraniti, da ne bomo še naprej rezali svojih korenin,” je prepričan avtor. Na svoj način je v Mokronožcih razgalil tudi svoje korenine.
T. JAKŠE
lepote domačega kraja in jih popeljali v Kostanjevico, Pleterje, Terme Čatež in Posavski muzej, v nedeljo pa so v farni cerkvi gostje iz Italije presenetili s čudovitim koncertom duhovne glasbe. Junija prihodnje leto se bodo zbori ponovno zbrali v Rupi.
J. GRAKALIČ
OGLEJTE Sl
RAZSTAVO
DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU
Dolenjski mu<te| Novo meslo april september 1993
Muzeiska 7 68000 Novo meslo Tel 068 21-169
Pesem za prijateljstvo
Uspel koncert v Dobovi - Prihodnje leto v Rupi
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 15. VII.
SLOVENIJA 1
10.15	- 0.15 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30	TEDENSKI IZBOR
11.30 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 23/52
12.30	ANSAMBEL MARELA
13.00	POROČILA
16.40	PRO ET CONTRA 17.25 OTROŠKI PROGRAM:
SNORČKI, amer. risana serija, 2/11
18.00	DNEVNIK 1
18.10	KRONIKA, kanadska dok. serija, 12/12 18.35 ŽE VESTE?
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	TV NOCOJ
20.10	ŽARIŠČE
20.40	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 6/13
21.30	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA
22.45 NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA, 5. epizoda amer. naniz.
23.15 TAJNA ORGANIZACIJA, 6. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
15.45 - 23.55 Teletekst
16.00 Video strani - 16.20 Tedenski izbor: Vetru navkljub (amer.-luksemb. film); 18.00 Sova (ponovitev): V športnem duhu (amer. naniz. 15/15); 18.30 Tajna organizacija (5. epizoda amer. naniz.) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Vršiček ledene gore (dok. oddaja, 1/2) - 20.40 Dokumentarec meseca: Selam alejkum • Mir s teboj - 21.20 Umetniški večer: Ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže: Predvečer, poln dvoma - 22.45 Znanost in resnica (angl. dok. oddaja, 1/2)
PETEK, 16. VII.
SLOVENIJA 1
,9.15 - 1.15 TELETEKST
9.30	VIDEO STRANI
10.05	TEDENSKI IZBOR
10.05	LEGENDE SVETA, 2/9
10.30	HENRIK Vlil. IN NJEGOVIH ŠEST ŽENA, angl. film
12.30	ZE VESTE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 14.40 DOKUMENTAREC MEŠECA, ponovitev
16.35 OSMI DAN, ponovitev
17.25 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade
18.00	DNEVNIK 1
18.10	VRŠIČEK LEDENE GORE, dok. oddaja,
18.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI.
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	BREWSTERJEVI MILIJONI, amer. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45 SOVA
22.45 TAJNA ORGANIZACIJA, 7. epizoda amer. naniz.
23,25 CIKLUS FILMOV CLAUDA CHAB-ROLA - ŽENSKA ZADEVA, franc, film
SLOVENIJA 2
16.45 - 23.20 Teletekst
17.00 Video strani -17.10 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz, 6/13); 18.00 Sova (ponovitev) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Tisočletje (amer. dok. serija, 2/10) - 21.10 Moški, ženske - 22.10 Homo turisticus - 22.40 Humor v baletu
SOBOTA, 17. VII.
SLOVENIJA 1
9.45	- 1.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.30	TEDENSKI IZBOR:
10.30 RADOVEDNI TAČEK
10.40	OSCAR JUNIOR
10.50 SNORČKI, amer. risana naniz, 2/11 11.15 OTROCI SIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 3/26
11.40	ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 MOŠKI, ŽENSKE 16.15 BREWSTERJEVI MILIJONI, ponovitev amer. filma
18.00	DNEVNIK 1
18.10	OTROŠKI PROGRAM
18.45	DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 11/25
19.00	RISANKA
19.14	ŽREBANJE 3 x 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
20.30	BEE GEES NA TURNEJI 1989
21.00	IJUBEZEN DA, 1JUBF.ZEN NE, 9. epizoda amer. naniz.
21.30	MELODIJE MORJA IN SONCA, prenos
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.15	MELODIJE MORJA IN SONCA, nadaljevanje prenosa
23.35	SOVA:
MATA HARI, amer. film
SLOVENIJA 2
14.15 - 23.10 Teletekst
14.30	Video strani - 15.05 Tedenski izbor: Trio Orlando; 16.05 Sova (ponovitev): Tajna organizacija (7. epizoda amc_r. naniz.); 16.50 Ciklus filmov Clauda Čhabrola: Ženska zadeva (franc, film) -18.25 Igra ljudskih množic - 19.20 TV nocoj -
19.30	Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Studio City - 21.00 Slavnostna otvoritev 41. mednarodnega poletnega festivala
Nedeljskih 60, Obzorja duha (ponovitve); 17.20 Ljubezen da, ljubezen ne (9. epizoda) -17.45 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj., 3/ 13); 18.35 Tajna organizacija (8. epizoda amer. naniz.) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Kladivo (brazilska drama) - 21.20 R + R - 21.50 Glasba Duka ElUngtona
TOREK, 20. VII.
NEDELJA, 18. VII.
SLOVENIJA 1
7.45 - 0.20 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
8.35 OTROŠKI PROGRAM 8.35 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.251IUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 19/26
9.50 POJ IN PISKAJ NA TO STARO ŽVEGL1-CO
10.30	TELEVIZIJSKA KONFERENCA
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
12.30	DRUGI POLETNI VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	VOLČJAK KAV1K, amer. film
15.20	TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 2/10
16.20	BELI LEVI, amer. film
18.00	DNEVNIK 1
18.10	SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz., 5/11
19.10	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDEUSKIH 60
21.30	NA POTI Z DR. STINGLOM, 12/12
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA
LJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, 3/13
TAJNA ORGANIZACIJA, 8. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
15.45 - 23.05 Teletekst
16.00 Video strani - 16.35 Tedenski izbor: Velika pričakovanja (angl. nadalj, 5/6); 17.30 Bcc Gees na turneji 1989 - 18.00 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Alpe-Donava-Jadran - 20.30 Nenavadna ljubezen Harte Ivers (amer. Film, ČB) - 22.25 Športni pregled
PONEDELJEK, 19. VIL
SLOVENIJA 1
10.45	- 0.05 TELETEKST
11.00	VIDEO STRANI 11.35 TEDENSKI IZBOR
11.35 LEGENDE SVETA,
12.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 11/25
12.30 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE ZNAM!
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR
ALPE-DONAVA-JADRAN KASAŠKE DIRKE ŠPORTNI PREGLED
16.40	HOMO TURISTICUS
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	DNEVNIK 1
18.10	DOBER DAN, KOROŠKA
18.40	PODJETNIŠKA MREŽA
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV
20.55 OMIZJE
22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
SO LETA MINILA, angl. naniz, 7/13 TAJNA ORGANIZACIJA, 9. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
13.15 - 22.45 Teletekst
13.30 Video strani -14.05 Tedenski izbor: Televizijska konferenca, Forum, Utrip, Zrcalo tedna,
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.15 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.40	TEDENSKI IZBOR
10.40	SREČNI PRINC, lutkovna igrica, 1/3 11.05 PAMET JE BOUŠA KOT ZAMET
11.10	PODJETNIŠKA MREŽA
11.40	R + R
12.10	KLADIVO, brazil. drama
13.00	POROČILA
15.35	TEDENSKI IZBOR
15.35 MELODIJE MORJA IN SONCA 16.50 SEDMA STEZA
17.15	OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 20/26 LISICA ZVITOREPKA, portuglaska risanka
18.00	DNEVNIK 1
18.10	PORABSK1 UTRINKI
18.35	IZ ŽIVUENJA ZA ZIVUENJE ZNANJE ZA ZNANJE
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.40	GORE IN UUDJE
21.45	KRONIKA, 13. del kanadske dok. serije
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
ALO, ALO, angl. naniz, 20. epizoda TAJNA ORGANIZACIJA, 10. epizoda amer. naniz.
SLOVENIJA 2
16.15 - 0.15 Teletekst
16.30 Video strani - 16.50 Tedenski izbor: 10000 obratov; Slovenci v zamejstvu -18.00 Sova (pono-' vilcv); So leta minila (angl. naniz, 7/13); 18.30 Tajna organizacija (9. epizoda amer. naniz.) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza -20.10 Michelangelova pomlad (TV nadalj, 4/5) -21,00. Osmi dan • 21.50 Videošpon - 22.30 Svet poroča - 23.05 Letni koncert Ave
SREDA, 21. VII.
SLOVENIJA 1
9.15	- 23.55 TELETEKST
9.30	VIDEO STRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR
, 9iQ LEGENDE SVETA 11.15 VIDEOŠPON
11.55 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUF.NJE 12.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, 12/12
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
17.05	MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadalj, 4/5
18.00	DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA, amer. izobraž. serija, 24/52
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE 20.35 FILM Tf DNA
DOMAČE OGNJIŠČE, amer. film
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
R1BICIJA, amer. naniz, 1/6
TAJNA ORGANIZACIJA, 11. epizoda amer.
naniz.
SLOVENIJA 2
14.15 - 23.00 Teletekst Opomba: 20.10 Nica: GP v atletiki 14.30 Video strani -14.55 Tedenski izbor: Gore in ljudje; 15.55 Omizje -17.10 Sova (ponovitev): (Mo, alo; 17.40 Tajna organizacija (10. epizoda amer. naniz.) - 18.30 Otroški program - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda
olas&a je
ŽIVU&US
Geslo naše oddaje je Smeh dela dobro kri, zato smo tokrat pred mikrofon povabili humorista Evgena Juriča.
1. maja letos je izšla knjiga z naslovom 1001 šala za mlade od 7 do 77 let. Gre za zbirko šal, ki jih je zbral, uredil in na novo napisal Evgen Jurič. V uvodu je zapisal več spoznanj in resnic v zvezi s smehom in zdravjem:
-	Smeh je edino zdravilo, ki si ga lahko vsak predpiše sam in sc pri tem ne more zmotiti, da bi si ga predpisal preveč. Je edino zdravilo, ki nima stranskih učinkov; če pa jih že ima, so prijetni.
-	Raziskave so pokazale, da človeškemu srcu najbolj koristi, če sc vsaj stokrat na dan od srca nasmejete. S smehom sc torej lahko
upremo infarktu.
Evgen Jurič bo zastavil nagradno vprašanje, in če boste nanj pravilno odgovorili, boste lahko dobili njegovo zanimivo in zdravju koristno knjigo.
Za pokušnjo pa tale:
Andreja ne morejo več krotiti, vsa soseščina sc pritožuje nad njim. Zato mama predlaga:
“Kupimo mu kolo.”
“Kaj? Lump naj bo še nagrajen?!” sc jezi očč.
“Ne gre za nagrado, le njegove yrago)ijc ,se bodo na večjem področju bolj porazgubile.”
Tudi v sobotni oddaji bo nagradna igra, kjer nagradni sklad Sola - majice in uro - prispeva Pivovarna Union.
V soboto na slišanjc!
Vaja Simona H20
Slovensko poletje je zadnje tedne ogrela še ena afera - afera vrnjenih in zavrnjenih odlikovanj. Kot bomba je udarila vest o vrnitvi zlatih odličij šestih vidnih slovenskih osamosvojitvenih politikov, potem se je zvedelo za zavrnjena odlikovanja nekaterih slovenskih policistov, zdaj je svoje vrnil še brigadir Krkovič. Skupna nit vseh je nedoslednost pri podeljevanju. Seveda pa ima še vsakdo svoje vzroke. Kakšne ima brigadir Krkovič?

Toneta Krkoviča našim bralcem verjetno ni treba posebej predstavljati. Mnogim v kočevskem koncu je osebno poznan, širše pa je postal znan po vojni za Slovenijo, saj je bil eden od ključnih graditeljev tako imenovane Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), katere naloga je bila po delno uspelem poskusu razorožitve slovenske TO s strani JLA maja 1990 v tajnosti organizirati slovenske oborožene sile. Ta naloga je bila takrat častno izpolnjena in je v veliki meri pripomogla k zlomu agresije na Slovenijo.
Zdaj je Krkovič poveljnik specialne brigade Moris v Kočevski Reki. Pred kratkim je bil povišan v brigadirja, to je vojaški čin, ki ga imajo le redki v Sloveniji. Zadnje dni pa se je spet pojavil v središču medijske pozornosti. Protestno je namreč vrnil lani prejeto državno odlikovanje “Srebrni znak svobode” in to dejanje pospremil z odprtim pismom Milanu Kučanu. Krkovičeva akcija je v javnosti marsikje razumljena kot politična podpora šesterici in nekatere reakcije v medijih so izražale ogorčenost nad tem, da se visoki oficir slovenske vojske spušča v politiko, ko bi vendar moral biti lepo pridno zaprt v svoji kasarni. Pri tem se po že preizkušeni metodi .komentatorji nc fotevajo pzSdja zadcv^ na»' katere opozarja pismo, ampak iščejo, 'štfctri v ozadju pisma. Teh pa na razburkane slovenski politični sceni vsakdo najde, kolikor sam hoče in- kakišne sam" želt. Eden od' komentatorjev je med vrsticami celo obžaloval, da ne živimo v Nemčiji, kjer bi predsednik takega oficirja “zmlel v prah”. Nič pa ne omenja tistih oficirjev, zaradi katerih je slovenski oficir reagiral.
Vzroki za zavrnitev odlikovanja
Tone Krkovič v pismu navaja, da so ga k vrnitvi odlikovanja vodili naslednji vzroki: vrnitev generala JLA Konrada Kolška v Slovenijo, odločno nasprotovanje tudi najvišjih osebnosti slovenskega političnega vodstva javni obeležitvi dneva slovenske države, omalovaževanje obdobja maj - oktober 1990, se pravi časa organiziranja MSNZ, vztrajno favoriziranje oficirskih kadrov JLA v TO vse do najvišjin položajev, vsiljevanje konceptualnih rešitev za organizacijo slovenske obrambe po jugoslovanskih vzorcih, vztrajno nasprotovanje preimenovanju TO v slovensko vojsko in še nekaj drugih. Z njim smo se zadnjo soboto v Črnomlju sestali novinarji Mladine in Dolenjskega lista in v krajšem razgovoru nam je dal nekaj pojasnil v zvezi s pismom.
Glede generala Konrada Kolška je dejal: “Kolšek je izdal ukaz enotam petega armadnega območja o zaprtju meje. Predsednika predsedstva republike je opozoril, da bodo, Če bo kdorkoli nudil odpor pri uresničenju te naloge, postopali po pravilih bojne uporabe enot. To pomeni, da bo Slovence, ki bo preprečeval to dejanje, eliminiran. To se je v Mariboru tudi zgodilo. Jaz sem ga imenoval in ga še danes imenujem odredbodajalca za okupacijo Slovenije.”
Kdo je favoriziral oficirje JLA?
Čeprav v Krkovičevem pismu Kučanu z imenom ni imenovan, pa v njem nastopa šc en general. To je Janez Slapar, ki je bil oktobra 1990 postavljen na celo slovenske TO. To je bilo za marsikoga presenečenje in je vneslo določen nemir v TO. “Glede
Slaparja nikoli nisem imel pomislekov,” pravi Krkovič. “Če bi jih imel, ja ne bi izbral za enega od sodelavcev v MSNZ. V tistem obdobju, ko smo pod zaščito slovenske policije vzpostavljali manevrsko strukturo slovenske vojske, pa bi bilo prav, da bi se nekdo z nosilci tega projekta posvetoval, posebej zato, ker j'e bil Slapar eden izmed vodij narodne zaščite v pokrajinah. Ampak postavjtev je prišla tako rekoč čez noc. Zanjo smo vsi organizatoiji zvedeli preko javnih občil. Zato imam pomisleke proti načinu, po katerem je bil postavljen, in tudi proti temu, daje pozneje nasprotoval ljudem, kolegom, s katerimi je prej sodeloval in jim bil enak.”
Krkovič meni, da je do favoriziranja bivših
častnikov JLA prihajalo. Kot primer navaja svetovalca predsednika republike za obrambo, meni pa, da se je to dogajalo tudi na nižjem nivoju. Do take kadrovske strukture je prišlo predvsem v času, ko jc bil Janez Slapar prvi človek v TO. “Treba pa je razlikovati,” pravi Krkovič, “jaz govorim predvsem o ljudeh, ki so bili postavljeni na visoke položaje v republiškem štabu TO in so prej, ko so še bili v JLA, odkrito grozili. Med njimi je človek - zdaj ga spet ne bom imenoval z imenom - ki je v kranjski kasarni grozil z rušenjem Kranja, in še bi lahko našteval. Imena in priimki pa v tem trenutku niso pomembni, bolj se mi zdijo pomembni trendi..”
Že prej razmišljal o zavrnitvi
Pravi tudi, da njegova reakcija nima nobenega političnega ozadja in nanjo niso vplivala imena podpisnikov Janše, Peterleta, Bučarja in drugih, saj je bil on prvi, ki je razmišljal o odklonitvi odlikovanja, še predno ga je sprejel. To je razvidno tudi iz zapisnika sestanka odbora veteranov enote MSNZ 10. novembra 1992. “Pri našem projektu ni imela politika nobenih prstov vmes, ampak smo ga oblikovali nacionalno motivirani strokovnjaki, in ko smo izbirali sodelavce za to strukturo, nismo nikogar vprašali po strankarski pripadnosti. Čeprav je pismo naslovljeno predsedniku - če bi predsedstvo še obstajalo, bi bilo naslovljeno nanj, saj je ono podelilo odlikovanje - jaz predsedniku Kučanu ničesar osebno ne vračam. Nekomu moram pač podati obrazložitev za to svoje dejanje, ki je povsem nepolitično. Jasno pa sem dal vedeti, da se pridružujem tudi Vinku Bezniku in drugim pripadnikom slovenske policije, ki konec prejšnjega meseca niso hoteli sprejeti odlikovanj. Med njihovim in mojim dejanjem ne vidim bistvene razlike.”
Kaj pa pojavljanje rivalstva in nasprotovanj med slovensko policijo in slovensko vojsko?
“Do tega je prihajalo, kolikor pač je, verjetno zaradi ljubosumja glede oboroževanja. V zadnjem obdobju je bila morda pri opremljanju nekoliko večje pozornosti deležna vojska,
	
	-< :*• ! -
	
fsry	
	
Tone Krkovič in predsednik Milan Kučan lani na drugi obletnici ustanovitve specialne brigade Moris v Kočevski Reki
prej pa policija, in tudi zato je verjetno v nekaterih okoljih prihajalo do nesoglasij,” pravi brigadir Tone Krkovič. Na vprašanje, ali je to bilo objektivno možno, odgovarja: “Dopuščam možnost zato, ker je vse možno. Že na televiziji sem izjavil, da sam nisem bil pri nobenem razgovoru ali sestanku, kjer se je odločalo o nabavi orožja. Vem za dve pošiljki, to je pošiljka armbrustov, protioklepnih sredstev, ki smo jo takrat zelo težko pričakovali, in za pošiljko avtomatskih pušk. Iz pogovorov sem slišal samo to, da so pri teh odločitvah sodelovali najvišji predstavniki slovenskega političnega vodstva. Če je tako, potem bi pričakoval od teh ljudi, da bi danes o tem Slovencem spregovorili. Mi smo sodelovali samo pri zavarovanju transporta in delno tudi pri distribuciji pošiljk po Sloveniji.”
Za organizacijo Manevrske strukture narodne zaščite je bila potrebna široka mreža ljudi, ki jim je človek moral zaupati. “To so bili časi, ko so pripadniki MSNZ tvegali svojo svobodo, saj je zaradi naših postopkov nad nami kot Damoklejev meč visela odprta grožnja
represivnih ukrepov vojaških sodišč JLA,” piše Krkovič v pismu predsedniku Milanu Kučanu. O tem sedaj pravi: “Med temi ljudmi sem znan, da človeka ne pridobim, izkoristim in odvržem. Vsi tisti, ki so v Maneverski strukturi upravičili zaupanje, pa čeprav le kot skladiščniki skritega orožja ali kar že so po svoji funkciji bili, so prejeli na mojo pobudo za svoje zasluge tudi primerno priznanje.
Na vprašanje, komu je napoti preimenovanje TO v slovensko vojsko, kar pravzaprav že zdavnaj je, Krkovič lakonično odgovarja, da je to pac v interesu določenih ljudi, ki se boje, da bi jim to škodilo pri njihovem uveljavljanju. Prav tako je kratek njegov odgovor na vprašanje o proslavljanju dneva slovenske državnosti: proslava naj bo po njegovem dostojna in vredna pomembnosti tega dneva. “S pismom sem želel samo opozoriti na negativne trende na področju svojega delovanja. Odlikovanje pa bi vrnil v vsakem primeru, ne glede na šesterico!” še pribije.
TONE JAKŠE
pravna zaščita delavcev
©o 6®Qfi cfelterogfegi sadMcla
Gospodarska kriza in vse več brezposelnih na cesti daje občutek, da je tudi vse manj pravic za delavce. Je res tako? Ali pa je morda prehod iz sistema* kjer se jo iskalo zaposlitev, ne dek\ težji, ker M mora 'vsakdo postaviti sam na noge, pokazati, kaj zna, biti uspešen pri svojem delu. Na sodišču združenega dela v Novem mestu pravijo, da po zakonu delavci danes nimajo nič manj pravic kot pred leti. Če delavcu kdo krati pravice, lahko takšnega delodajalca prijavi sodišču združenega dela, ki bo razsodilo, kdo ima prav.
Na novomeško sodišče združenega dela, ki zajema občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje, se je v letošnjih šestih mesecih obrnilo po pravno pomoč 212 predlagateljev, vendar se za enim predlogom lahko skriva več delavcev, ki imajo isti problem v istem podjetju. Od teh predlogov je 128 takšnih, ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmeija. Še pred dvemi leti sodišča združnega dela tovrstnin sporov niso obravnavala, ker sporov zaradi trajnih presežkov ni bilo. “Ker ima novomeška občina največ zaposlenih,je bilo leta nazaj tudi sporov največ iz novomeške občine. Letos se jev zadeva obrnila. Največ sporov ima občina Črnomelj,” razlaga predsednik novomeškega sodišča združenega dela Franci Cvelbar. Ti spori so nedvomno odraz težkega gospodarskega položaja, v katerem se je znašlo črnomaljsko gospodarstvo. Samo iz nekdanjega Belta imajo 70 predlagateljev kot trajnih presežkov, veliko tudi iz Kovinarja. Po številu sporov sodeč, ima glede na število zaposlenih Novo mesto manj sporov, vendar to šc nc pomeni, da sc nepravilnosti ne dogajajo. Največ novomeških sporov prihaja iz GIP Pionir, lani so imeli precej sporov zaradi trajnih presežkov, letos zaradi uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za poškodbe pri delu. Tej firmi pa predvsem zadnje čase sledi Adria Čaravan zaradi odpusta presežnih delavcev.
Pravica do ugovora zoper odločbo
Mnoge firme so v zadnjih letih ugotovile, da imajo trajne presežke. Izdelale so pro-
gram, ugotovile, koliko delavcev jc preveč, vendar ko je bilo potrebno program izvesti, se je izkazalo, da to ni tako enostavno. “V splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in tudi v panožnih kolektivnih pogodbah so se odločili, da jc odločilni kriterij pri določanju trajnih presežkov uspešnost, čeprav je ravno uspešnost težko določiti. Vse te ocene so zelo subjektivne in zaradi tega pogosto prihaja do sporov. Čeprav naj bi sc v takih primerih posluževali tudi ostalih kriterijev, kot so delovna doba, izobrazba, socialne razmere in zdravstvene razmere, večina podjetij stavi na uspešnost,” pripoveduje Cvelbar. Predvsem v manjših firmah so vprašanje trajnih presežkov delavcev rešili na elegantnejši način, tako naj bi tudi sicer firme reševale te probleme, na primer, da so delavce prerazporedili na druga delovna mesta.
Zadnje čase prihajajo na sodišče združenega dela po pravno pomoč delavci Adrie, in sicer zaradi vzrokov za prenehanje delovnega razmeija in zaradi vprašanj glede nadomestila za čas odpovednega roka in vprašanja odpravnine. “Večina delavcev pa tudi firm, ne ve, da začne šestmesečni odpovedni rok teči, ko delavec dobi v roke odločbo drugostopenjskega organa, da je trajni presežek. Nikakor pa ne, ko prejme prvo odločbo, kajti zoper njo sc ima pravico pritožiti na komisijo za pritožbe ali delavski svet, pri zasebniku pa ponovno na zasebnika,” pravi Cvelbar. O tem je delodajalec dolžan obvestiti tudi sindikat. Na sodišču pravijo, da je veliko primerov, ko delavcu delodajalec izroči odločbo o presežku
razlog odpade, to so: nosečnice, delavec na bolniški, delegati, sindikalni zaupniki.
Dokaj pogosti spori na sodišču so tudi glede odpravnine, ki pripada delavcu, Do ; odpravnine ima pravico delavec, ki je v podjetju , zaposlen več kot dve leti; višina odpravnine pa sc določi najmanj polovica osebnega dohmlka za vsako leto delovne dobe, osnova pa- jc i povprečje osebnega ‘dohodka v zadnjih treh mesecih. V praksi so te stvari zelo različne, kot pravijo na sodišču, in si skoraj vsak razlaga zakon po svoje. Na novomeškem sodišču združenega dela so v letošnjem letu prejeli 67 zadev, ki se nanašajo na denarne zahtevke. Mnogi na zakone ne dajo nič Predvsem novopečeni podjetniki in obrtniki sc na pravne zadeve slabo spoznajo, zato morajo biti o teh zadevah bolj poučeni tisti, ki pri njih sklepajo delo. Zakon namreč pravi, da delovno razmerje nastane, ko sklene delavec pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo. Samo nastop dela brez pogodbe za urejeno delovno razmerje, kjer teče delovna doba in delodajalec plačuje vse potrebne prispevke, nc zadostuje in v takem primeru delavcu ne more pomagati niti sodišče.
Sodišča združenega dela šc vedno nosijo staro, že preživelo ime, ki pa naj bi se že v kratkem spremenilo v sodišča za delovne in socialne spore. Ta sodišča naj bi obravnavala tudi zadeve, ki jih jc do sedaj obravnavalo sodišče pri Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišča združenega dela postajajo zadnja leta prava delavska sodišča, kakršna poznajo v Nemčiji. Še leta nazaj so bile predlagateljice za razreševanja sporov v velikih primerih podjetja, danes so to predvsem delavci, ki iščejo, da bi jim bile pravice, ki so jim priznane na papirju, priznane tudi v praksi. Včasih, ko sc jc našla zaposlitev za vsakega delavca, teh sporov ni bilo, danes pa so ti spori le odsev stanja, v katerem smo se znašli kot družba, ki hoče naenkrat iz netržnega v tržno gospodarstvo in iz krize v vsesplošen razcvet. Sodišča združenega dela podjetju ali ne. V posebno kategorijo sodijo | seveda nimajo moči, da bi vsem, ki postanejo tudi tisti delavci, ki jih delodajalec sicer lahko	presežni delavci, reklo, da to niso, lahko pa
da na spisek za trajne presežke, vendar jim	J>h zaščiti pri njihovih pravicah, ki jih kot
začne teči šestmesečni odpovedni rok, ko ta | presežni delavci imajo. JOŽICA DORNIŽ
in jo tudi takoj začne izvajati. “To je protipravno, odločba mora biti pismena in, mora imeti pravni poduk,” pravi predsednik sodišča-združenega dela. Ta dvostopnost pa ni potrebna samo kadar gre za- denarni zahtevek, Kako se določa višina nadomestit
Nejasnosti s'e pojavljajo tudi; glede višine . nadomestila ali odpravnine. Zakon pravi; da gre delavcu za čas odpovedi nadomestilo, ki jc v skladu z višino, ki jo določa-kolektivna pogodba za določeno panogo, oz. s splošnim aktom podjetja določena višina nadomestila oz. zajamčenega dohodka. “V primem Adrie Caravan imajo v svoji podjetniški "pogodbi določeno, da gre presežnim delavcem nadomestilo v višini osnovne plače, povečano za dodatek za minulo delo, vendar se te pogodbe pri določanju višine nadomestila niso držali, temveč se sklicujejo na zakonski minimum in na navodila republiškega ministrstva za delo, čeprav so zanje zavezujoča določila, ki so jih sami opredelili v podjetniški pogodbi,” razlaga Cvelbar.
So tudi primeri, ko so v firmi ugotovili, da jc kar četrtina njihovih delavcev trajni presežek in so se odločili, da jim pripada le 80 odst. zajamčenega osebnega dohodka, medtem ko so si tisti, ki so še delali, dobili normalne plače s stimulacijo. Takšno nadomestilo bi ti delavci upravičeno prejemali le, če bi delavci, ki so ostali v podjetju, prejemali le zajamčeni osebni dohodek.
Kdo ne more biti trajni presežek?
Vsakdo pa vendarle ne sme biti trajni presežek. Ker se tudi ta zakonska določila včasih kršijo, je prav da takšne primere naštejemo. Med trajne presežke ne smejo biti uvrščeni: starejši delavci, ki jim manjka pet ali manj let do upokojitve, tisti, ki imajo manj kot eno leto delovne dobe, matere z otrokom, ki jc mlajši od dveh let, delovni invalid II. ali III. stopnje. Presežna delavca nc smeta biti tudi oba zakonca, lahko je le eden, ne glede na to ali sta zaposlena oba v istem ebn
OTO: J. ŽNID,
reja nojev
■
mw
mm
1'
.
ste


■'	' ■ -V :
___________________________________‘ . * •
Na Sremiču pri Krškem domujejo vrabci, fazani, kure, petelini in druga perjad. Manj običajni ptiči so v teh krajih noji. Vendar tu živijo tudi ti. Redi jih Jože Zakšek
potrjujejo. Zmotno bi biio prepričanje, da se velikanski ptič, opremljen z dolgim vratom, visokimi in krepkimi nogami in “okrasnimi” perutmi, zadovolji na farmah v kaki malo večji ptičji kletki. Zlasti odrasli noji potrebujejo veliko prostora. Zakšek jim je ogradil tak prostor z visoko mrežo. “Najbolje je, če so na travi, ker sc z zelenjem tudi hranijo. Jedo sicer poleg trave tudi našo lucerno, koruzo in oves,” razodeva jedilnik ogromnih pernatih jedcev nojcrejec s Sremiča. Poleg vsega tega so noji na omenjeni posavski farmi
Zakšek je bil eden prvih, ki so v Sloveniji imeli noje. Če so se na začetku ti nerodni in čudni ptiči iz daljnih dežel, zdeli na Sremiču komu morda preveč nenavadni in celo smešni, sc je začudenje zdaj že uneslo. Zdi se, da postajajo vse bolj priljubljeni in da je na pohodu reja nojev.
Noji so pri Jožetu Zakšku že nekako stari znanci. Zdaj ima sicer mlade noje, vendar je imel pred meseci tudi odrasle. Takrat je redil dva para odraslih živali, ki ju je kupil v Bjelovaru. To so bili starejši noji, stari skoraj leto dni, ko jih je .kupil. Imel jih je približno deset mesecev, potem so čudni skakači zamenjali posavsko podnebje za gorenjsko. “Po tistem sem imel trden namen, da jato obnovim. Iskal sem starejše noje, ki bi bili godni za razplod. Ker starejših nisem dobil, sem v Izraelu nabavil mlade in te imam sedaj v hlevu. Ko bodo zrasli, jih bom prodal kot plemenske živali, nekaj pa jih bom imel doma za razplod,” pravi Zakšek.
Tistih deset mesecev je bilo dovolj dolga doba, da je Zakšek pobliže spoznal te velikanske ptiče, ki pravzaprav niso ptiči. Nekaj tega se je naučil, ko jih je opazoval, seveda pa ni šlo brez branja o teh posebnežih. Literature sicer v Sloveniji ni odkril veliko, kar je po svoje razumljivo, saj je reja nojev v naših krajih redka dejavnost, tako kot še
Mlad noj je v primerjavi s piščancem videti pravi orjak. Tudi nojevo jajce zaleže za dosti kurjih, kar je lepo videti po primerkih v roki Jožeta Zakška.
ni prav pogost posel celo v zahodnoevropskih državah. Knjige in izkušnje pa so Zakšku potrdile, da noji niso hrupne živali in da zategadelj tudi sami ne vidijo radi, da okrog njih rojrota. So tudi odporne živali in se dobro privadijo na okolje. Čeprav v njihovi pravi domovini, na primer v Afriki, redko diši po snegu, so zelo korenjaško prenašali posavsko zimo. Fotografije, ki jih ima Zakšek, to zgovorno
3 3
Mladi noji
šport
Ko so pred 15 leti svetovni gimnastični vrh osvojile deklice in s trona pregnale normalno razvita dekleta, se je začel zaton novomeških telovadk, ki so se z uspehi Jasne Dokl že prebile na pomembna mednarodna tekmovanja.
Ljubitelji ženske gimnastike se z nostalgijo spominjajo časov, ko so v svetovnih arenah blestele elegantne dame, kot so bile Larisa Latinina, Vera Časlavska, Ljudmila Turiščeva, Neli Kirn in mnoge druge. Njihove vaje niso bile le splet zahtevnih in nevarnih akrobatskih elementov, temveč-so bile tudi polne ženske elegance.
Potem se je kot meteor pojavila Olga Korbut, vrabček iz Grodnega, ki je s svojim uspehom napovedala dobo deklic v svetovni gimnastiki. Da odraslim ženskam ni več mesta v svetovnem gimnastičnem vrhu je bilo končno jasno na olimpijskih igrah v Montrealu leta 1976, ko je peresno lahka in še vsa otroška Nadia Comaneci povsem dotolkla starejše, večje in bolj razvite tekmovalke.
V letih pred dominacijo deklic je tudi novomeška ženska gimnastika nekaj pomenila ne le v državnem merilu, temveč so dolenjske telovadke pod vodstvom stroge Ružiče Kovačič dobro spoznali tudi v svetu. Pot uspeha sta zakoličili sestri Maja in Jasna Dokl, sledili pa sta jima še Nataša Kočevar in Mateja Kavšek. Kar nekaj let smo se Novomeščani ponašali z državnimi prvakinjami in reprezentantkami v športu, ki poleg atletike in plavanja sodi med tri temeljne
športne discipline in katerih medalje na mednarodnih tekmovanjih veljajo največ.
Jasna Dokl je bila gotovo najuspešnejša dolenjska telovadka vseh časov. Osvojila je tri naslove članske državne prvakinje, prinesla 13 medalj z mladinskih in članskih balkanskih prvenstev kjer so Jugoslovanke tekmovale v konkurenci Romunije in Bolgarije, ki sta še vedno sodita med najmočnejše svetovne velesile v ženski športni gimnastiki. Njen največji uspeh je poleg drugega mesta na balkanskem mladinskem prvenstvu za slovito Nadio Comaneci, zlata medalja na gredi in srebro na parterju na sredozemskih igrah v Splitu leta 1979.
Že med splitskim nastopom je čutila bolečine v poškodovani nogi, ki pa so sc ji med pripravami na olimpijado v Moskvi -olimpijske igre so bile edino tekmovanje na katerem še ni nastopila - le še stopnjevale. Zdravniki so ji svetovali operacijo, in čeprav jo je pod nož vzel največji strokovnjak, je morala nekaj mesecev počivati in olimpijske sanje so splavale po vodi. V svet gimnastike se je z bergel vračala s pomočjo priznanega slovaškega gimnastičnega strokovnjaka Milana Barborika. A odsotnost iz gimnastičenc dvorane je bila predolga, strah pred ponovno
Jasna Dokl med vajo na gredi, ki ji je prinesla zlato kolajno na sredozemskih igrah v Splitu.
poškodbo prevelik, naslednje olimpijske igre pa predaleč. Komaj šestnajstletna Jasna Dokl, veliki up novomeške gimnastike, je končala svojo gimnastično kariero, slovenski in jugoslovanski prestol pa prepustila mlajšim, ki vse do danes niso prekosile njenih uspehov. Ženska gimnastika je takrat zašla na pot, ki ji pri nas niso bili kos. V Sloveniji je namreč skoraj nemogoče najti deklice, ki nikoli ne bodo presegle določene velikosti. Trenerji iz najuspešnejših gimnastičnih držav izborajo svoje varovanke med otroki, katerih starsi niso veliko večji od 150 cm, kajti le to je trdno zagotovilo, da bo bodoča telovadka tudi po puberteti ostala dovolj majhna in s tem sposobna izvajati najtežje telovadne elemente.
Danes v ženski gimnastiki prevladujejo otroci in ženske z otroško postavo. Zadnja svetla izjema z žensko postavo je bila Svetlana Boginska, ki pa je veliko medalj osvojila predvsem na račun svojega imena. Izredno težki in zahtevni akrobatski elementi, ki jih morajo za medaljo na največjih tekmovanjih izvesti telovadke, zahtevajo majhno postavo in nizko telesno težo. Zadnja svetovna prvakinja Kirn Zmcskal in olimpijska prvakinja iz Barcelone Tatijana Gutsu sta bili nižji od 140 cm in lažji od 40 kg.
Državne reprezentance mnogih dežel so pred težko odločitvijo, ali naj imajo otroške ekipe, ki bodo tekmovalno uspešne, ali pa naj njihovo državo zastopajo normalno razvita dekleta, ki pa nimajo nikakršnih možnosti za medalje na pomembnih tekmovanjih.
Ženska gimnastika s pojavom deklic postaja vse bolj dolgočasna. Vaja je podobna vaji. Vse po vrsti izvajajo enake elemente, različne so le povezave. Razliko v kakovosti vidijo le strogi sodniki, ki ocenjujejo le tehnično brezhibnost in težo izvedenih elementov, umetniški vtis pa, za razliko od drsanja, nanje nima posebnega vpliva.
Tudi protestov gledalcev, ki so svoje simpatije zc zdavnaj namenili pravim ženskam med telovadkami, sodniki ne slišijo. Gledalci sc z nostalgijo spominjajo časov, ko jim ni bilo treba trepetati ob cirkuških nastopih pritlikavih deklic, temveč so občudovali gracilne gibe mladih dam, ki so bile že za enojni salto nagrajene z gromkim aplavzom. Če bo ženska gimnastika še naprej ubirala svojo pot, ne ozirajoč sc na zahteve publike, ji bo le ta prej ko slej obrnila hrbet, telovadke pa bodo svoje trojne salte z dvojnim vijakom kazale le sodnikom.
IGOR VIDMAR
dokazali, da so miroljubne živali. So dosti družabni, kar skušajo ljudi prepričati tudi z občasnim plesom. “Tisti večji noji, ki sem jih imel, so radi plesali predvsem ob jutrih,” si je zapomnil Zakšek. Noji očitno dajo nekaj na življenje v skupnosti, saj redko vidiš žival samo tavati naokoli.
Po izkušnjah z rejo že omenjenih odraslih nojev bo nojevski naraščaj, ki zdaj zoblje v Zakškovem “kurniku”, sremiški rejec lažje spravil “iz plenic”. Za zdaj so živali - gre za petnajst primerkov - še pod žarnicami, tako kot so lahko pod lučjo kurja piščeta. Mladi Zakškovi noji bodo še nekaj časa ostali v tako razsvetljeni in s tem tudi ogrevani karanteni. Ves ta čas Jože spoštuje stroge varnostne ukrepe, ki so zlasti v tem, da pazi na čistočo vzrejališča. Ni treba posebej poudarjati, da si mora obiskovalec pred vstopom v nojevski hlevček skrbno razkužiti obutev. Vse gre na račun znanega dejstva, da so mladi noji do starosti treh mesecev izjemno občutljivi. Prav zato na sremiške noje pazi tudi veterinar. “No, noji za zdaj niso bili bolni. Kljub temu je bil pri prejšnjih velikih ves čas zraven Janez Kebe iz brežiške enote Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda. Skrbno nadzoruje tudi te male,” poudarja Zakšek strokovnjakovo stalno pripravljenost pomagati pri morebitnih nevšečnostih pri za naše kraje nenavadni jati.
Vzreja nojev je Zakšku tudi konjiček, vendar bolj kot to posel. “Če bi bil to hobi, bi bila zadeva predraga. V nojereji vidim
perspektivo. Reja nojev je novost ne samo za Slovenijo, ampak precej tudi za drugo Evropo, kjer se s tem šele pričenjajo baviti. Čeprav je vse skupaj na začetku, se odvija dosti uspešno. Tudi pri tem poslu je pomembno, da vidiš trg. Mislim, da je slovensko tržišče za prihodnjih 5 do 10 let zagotovljeno. Sicer pa ni težav, saj obstaja tudi možnost izvoza, tudi prodaje na Hrvaško. Nekateri slovenski rejci so noje že izvažali, kar potrjuje možnosti prodaje,” pravi Zakšek, ki je bil med prvimi tremi slovenskimi rejci nojev.
Kar zadeva želje kupcev vsega, kar dajo noji, bi lahko naredili vciik spisek. Omenimo, da gre v promet tako meso kot perje, petičneži si kupujejo nojevo usnje za torbe, sladokusci segajo po nojevih jajcih, ki so velika za kakih 30 kurjih in so pod prsti podobna bolj trdemu kamnu kot krhkemu jajcu. O tem krožijo dokaj nenavadna obvestila. Glede na ta lahko mirno zapišemo, da bi si zajtrk z nojevim jajcem lahko privoščila kar številna družina in da ga ne bi bilo mogoče streti z udarcem ob rob mize, ampak bi si morali verjetno pomagati kar z žago.
Zakšek pravi, da bo noje redil tudi v bodoče. “Moji načrti so pridobiti si čim večjo farmo nojev. Imam hektar površine, ki jo bom ogradil. Želim si, da bi bilo za to ograjo čimprej polno nojev,” pravi Zakšek, pri katerem rastejo noji, kot rečeno, za domačo rabo in tudi za prodajo.
MARTIN LUZAR
©©ciloLDBeaniDB
Za ljudsko število sedem so včasih trdili, da je srečna številka. Kaj bi na to rekel Jože Kastelic, po domače Kovačev Jože iz Žabje vasi? Sedmice ga res spremljajo že vse življenje, saj je bil rojen sedmega dne, sedmega meseca in tisoč devetsto sedmega leta. Povrhu mu je življenje podarilo sedem hčera in še bi človek našel kakšno pomenljivo sedmico v njegovem življenju. Je vse to dovolj za srečo? Jože je še zelo trden možakar in mu, četudi je dopolnil že šestinosemdeset let, še na misel ne pride, da bi delal končni obračun. Za to bo še cas. Rad pa sc spominja mladosti, ko je bila Žabja vas daleč izven Novega mesta in ko so pri domači hiši, nekdaj trdni kmetiji, cvetele tri obrti: gostilna, kovačija in kolarstvo. Seveda so se zato tam ustavljali številni kmetje, trgovci, popotniki in špekulantje. Jože je tako videl in doživel marsikaj. Spomin ima tudi pri teh letih še odličen, beseda mu teče gladko in glede imen in dogodkov ne pride kar tako v zadrego.
“Kako ne!” bodo dejali tisti, ki Jožeta bolje poznajo, “lovec je. Lovci pa so vedno znali pripovedovati zgodbice.” Res, Jože je bil lovec. Se zdaj je, saj je najstarejši v lovski družini Gorjanci. Kamfu po vojni je bil med ustanovnimi člani, zdaj pa je že nekaj desetletij njen častni član. Zeleni bratovščini pa je zvest že precej dlje, saj še dvajsetega leta ni dopolnil, ko je pričel s puško in psom hoditi v gozd. Takrat je bil podzakupnik revirja, saj jc bilo to z lovnimi pravicami in lovom nasploh včasih drugače urejeno. “Red jc pa bil, celo bolj, kot je dandanes,” pravi Jože, potem pa pripoveduje o tem, kako lepo jc imel naučene pse, da so čuvali pleme in puško, in niso pustili zraven nobenega nepoklicanega.
Je pa imel svoj čas Jože na rami tudi drugačne puške, ne le lovskih. Bilo je to, ko je služil vojsko v starojugoslovanski konjenici, potem pa še triinštiridesetega leta, ko so ga mobilizirali v partizane. A v partizanih ni ostal dolgo. Ko so Nemci hitro prodirali od zasavskih hribov proti Gorjancem, so sc partizani razbežali in Jože je bil spet doma. Kmetoval jc, delal v gostilni in sc ukvarjal s kolarstvom. Tako je doživel konec vojne in novi red. Da je bil ta red nekaterim hudo nenaklonjen, jc kmalu okusil. Oblast ga jc poklicala predse in mu dala na izbiro: eni stvari se mora odpovedati, sam pa naj odloči, ali bo to kmetijstvo, kolarstvo ali gostilna. Čudna zahteva. Če človek vseh treh stvari ne bi zmogel, bi sam opustil tisto, kar ga bremeni, ne pa takole! A oblast je potihem računala na Kastelčeva zemljišča, kajti blizu mesta so bila, primerna za pozidavo. Jože pa sc ni odločil tako, kot je hotela oblast. Za kolarja sc je izučil sam in to je hotel ostati. Kmetije, na kateri so prelivali pot mnogi rodovi, tudi ni hotel pustiti. Tako sc jc odpovedal gostilni, čeprav jc tudi ta bila pri hiši že precej rodov. Enkrat sc je moral Jože pač le ukloniti. Tisti, ki ga poznajo vedo, da tega v življenju ni storil dostikrat. Bil je močan, pravi kovaški sin, in za tistega, ki mu je z zlim namenom
Jože Kastelic iz Žabje vasi prekrižal pot, se ni dobro končalo, pa naj je bil to orožnik, miličnik ali kdo drug. Svojim lovskim prijateljem je bil zvest. “Nikoli nisem dovolil, da bi kdo lovca tepel. Hitro sem napravil red. Če pa jc bil lovec kriv, sem stvar pravično razsodil,” se spominja Jože in pokaže še vedno krepke roke, ki so včasih, prav po kalandrovsko, krojile pravico.
Omenimo samo en tak dogodek iz bogate Jožetove zakladnice. Vesela lovska druščina sc jc ustavila v Drenikovi gostilni v Gotni vasi. Pa stopi k enemu od lovcev podgorski fant in ga prične tepsti. Jože jc bil takoj zraven. Ž dobro merjeno klofuto jc ohladil srboriteža, ga prijel za ovratnik, dvignil pod strop in mu dejal: “Zdaj boš pa povedal, zakaj si tepci lovca!” Fant je ves presenečen izdavil, da ga je prav ta lovec med vojno ustavil, ga vrgel z bicikla in mu ga ukradel. Nikoli vcc ni potem videl ne možaka, ne bicikla. Zdaj, ko je zrasel in je človeka srečal, je hotel po stari podgorski navadi poravnati račun. “Je res tako, kar pravi fant?” je Jože vprašal lovca. Ta je pritrdil. Bil jc v partizanih. Beli so mu bili za petami, pa je vzel bicikcl, da si je rešil glavo. Ko se je pripeljal do gozda, je vrgel bicikcl stran in stekel v varno zavetje. “Pa imaš zdaj kakšen bicikcl doma?” jc lovskega druga vprašal Jože, in ko je ta potrdil, jc dejal: “Dobro, jutri zjutraj ga postavi pred hišo, ti fant, pa ga odpelji domov. Stvar je urejena.”
Takih in podobnih lovskih in gostilniških doživetij se Jože spominja še mnogo in lovski prijatelji, čeprav so zdaj že vsi precej mlajši od njega, ga radi obiščejo in mu prisluhnejo. Hiša, v kateri živi, jc še vedno polna starodavnega miru, zunaj pa brnijo avtomobili in na nekdanji Kastelčevi posesti sc belijo bloki in stanovanjske hiše. Tudi kmetije Jožetu ni uspelo obržati v celoti. Preplavilo jo jc mesto. Kar sc tega tiče, scdmicc Jožetu niso dosti pomagale.
TONE JAKŠE
	1	0 priloga dolenjskega lista	
I: T. JAKŠE
NAGRADA V STRANSKO VAS IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 26. nagradne križanke izbral JULIJANA PUGLJA iz Stranske vasi in SONJO POŽAR iz Novega mesta. Puglju je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Požarjeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 26. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 28. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 26. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 26. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ROPOTAV-KA, ZAPORA CEST, POP, RAKEL, OLIKA, ANA, PROTEST, ON, KRT, ABSINT, KAMA, MANUAL, ORESTES, LVOV, PETERKA, JOVAN, RAJ, JEREB, KAI, ALE, ATILA, ALT.
prgišče misli
Vino ljudem ogledalo.
ALKAIOS
Brez truda pa ni nič na svetu.
SIMONIDES
Izdajstvo daru ali poklica se človeku navadno bridko maščuje.	y VIDMAR
Biti preveč tenkovesten se pravi biti bolan, resnično, zares bolan. R DOSTOJEVSKI
Mi Slovenci smo kulturen narod. Kajne? Saj imamo pri vsaki priliki na jeziku to hinavsko laž.
R. JAKOPIČ
NAGRADNA KRIŽANKA	28														
gjjsz - anP:	# -m ;					DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	FOTOGRAF SKI APARAT	PEZUSKI POLOSEL	GL MESTO NIGERIJE	STAROSLO- VANSKO PIVO	IZMIŠLJE- NOST	ŽUU OD OBUTVE	POLJSKA REKA	LJUDJE, KI GOVORIJO IKAVŠČINO	JEZA, HUDOST
					SMOLA ZA MAZANJE STRUN									
					NAUK 0 ANAUZ1									
					ČAROVNIK				IZDELOVALEC KISA					
					ZAVESTNI DEL OSEBNOSTI				NARODNI PARK V KENUI					
					ENOTA ZA CIS. ZLATA				svetišče					
												KEM. SIMBOL ZA CEZU GROBO PLATNO		
	SNEŽNI ZAMET	UGASLO OGNJ. ŽRELO	O					ANTONIO VIVALDI			RIMSKI CESAR			
acSTiS«		OTOČJE V POUNEZUl						PERCA			ŽRTVENIK			
						DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	PONIKVA VSADITEV						DOLENJSKA REKA	PERGAM-SKI KRALJ
m						ASTRO- NAVTKA GUNA								
KAMEN									ZAČETEK TEKME					
ZAČIMBA					LOŠČ				ŠAPICA					
M? MERA					VZIVEŠENA URŠKA PESEM				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	STAR ŠPANSKI KOVANEC				
Ob sobotah zvečer se ob glavno češko cesto blizu češko-nemške meje postavi nekaj sto mladih žensk, oblečenih v izzivalno izrezana krila, svetleče kratke hlačke, prosojne bluze in podobna vznemirljiva oblačila. Govorijo vse mogoče jezike od češčine, bolgarščine, romunščine in srbohrvaščine do madžarščine, nemščine in ruščine, na prodaj pa ponujajo eno samo stvar - svoje telo. Njim podobnih je po vsem svetu še na stotisoče mladih deklet, trgovina s spolnostjo namreč cveti.
12 kilometrom ceste E55 -med Prago in Berlinom pravijo “cesta poceni ljubezni”, “najdaljša javna hiša na svetu”, “cesta strasti” in podobno. Vozniki tovornjakov, gostujoči delavci in drugi popotniki, ki jih pot vodi po tej cesti, vedo, da si tu lahko ob poceni pivu in klobasi privoščijo tudi poceni spolnost. Za kakih 3.6(XJ tolarjev so jim za hitre užitke v bližnjem grmovju, v kabini tovornjaka ali v cenenih motelih na voljo mlada dekleta, nekatera komaj 15-lctna. Medtem ko sc voznik zabava z nočno prijateljico, mu njen brat še umije vetrobransko steklo za nekaj dodatnih kovancev, v bližnjem parkiranem avtomobilu pa zvodnik ali celo kateri 'od staršev mlade prostitutke izračunava dobiček tistega večera. Povsem očitno je, da gre za prastaro obrt in za brezobzirno trgovino s človeškim mesom.
A to je le primer iz krajev, ki so nam blizu. Ta žalostna trgovina cveti po vsem svetu, od vzhodne Evrope do Mehike in od Kenije do Tajske. Strokovnjaki ocenjujejo, da sc v svetovni prostituciji prelivajo ogromne ore denarja. K razcvetu “spolnega turizma”, ot pravijo delu organizirane prostitucije, je pripomogel razpad sovjetskega imperija, splošna večja gibljivost ljudi in vse večja razlika med bogatim m revnim svetom. Revni prodajajo, kar pač imajo, in če je treba tudi dekleta in otroke, pri tem pa sc pozablja na posameznika, na to, kakšne uničujoče posledice ima ta trgovina z mesom na duše vanje vpletenih, važen je le hiter profit, denar in samo denar. V mnogih dekletih se želje po boljšem življenju, o katerem so sanjarile ob filmih in slikah v revijah, prelijejo v trdo resnični, svoboda, po kateri so hrepenela, pa se sprevrže v svojevrstno zasužnjcnost.
Pred plimo trgovine s spolnostjo ni varen noben kotiček sveta. Zanesljivo je takšni trgovini še posebej ugodno okolje, kjer je doma revščina. Pomanjkanje poganja stotisoče mladih deklet in dečkov na ulice, v javne hiše, ob avtoceste. Iz odmaknjenih himalajskih vasi vsako leto prodajo kakih 7000 odraščajočih deklic v javne
hiše v Bombaju. V Braziliji vsako leto prisilijo v prostitucijo kakih 25.000 deklet, ki si morajo služiti svoj vsakdanji kruh in prinašati dobiček za zvodnike v javnih hišah, razsejanih po mestih in rudarskih naseljih. Iz Nigerije in Gane trgovci z ljudmi pošiljajo nova in nova dekleta v javne hiše evropskih mest. Iz
Kolumbije, Nikaragve in drugih revnih srednjeameriških držav prihaja vsako leto sveže mlado meso v “masažne salone” Miamija in drugih turističih mest na Floridi. Ko je padla železna zavesa v Evropi, je želja po boljšem življenju pognala na zahod stotisoče Rusinj, Ukrajink, Čehinj, Poljakinj. Mnoge od njih so imele kot začetni kapital za novo življenje v blagostanju zahoda le svoje telo. In javne hiše z vzhodnevropskimi prostitutkami so začele rasti kot gobe po dežju."
Trgovina pa teče tudi v obratni smeri: iz bogatih dežel v revne. Znano je, da nemške turistične agencije vsako leto prepeljejo okrog 100.000 turistov na Tajsko v sklopu tako imenovanih “spolnih tur”. In nihče se ne vpraša, koliko od 2 milijona tajskih prostituk je prisiljenih v opravljanje najstarejše obrti, koliko so jih v ta posel prodali njihovi starši, koliko je mladoletnih, koliko je med njimi ugrabljenih deklet iz Burme, Laosa in južne Kitajske. Važno je, da posel teče in da se kopičijo denarci.
Na predlanski konferenci Organizacije južnoazijskih žensk je bilo slišati vznemirljive podatke. Strokovnjaki so na konferenci ocenili, da je bilo v zadnjih 15 letih za prostitutke prodanih najmanj 30 milijonov deklet. Vendar poznavalci pravijo, da je to število veliko premajhno in da predstavlja le vrh ledene gore.
“Industrija spolnosti ima ogromno tržišče,” pravi Wassyla Tamzali, direktorica oddelka za ženske pravice pri Unescu. “ Med kupci in prodajalci poteka peklenska dirka razširjanja meja ponudbe, ki bi bila še bolj dražljiva. Prodaja 14-letnih dekličjo postala nekaj povsem vsakdanjega.”
MiM
Bolje, da je pesnik brez občinstva, kot da je občinstvo in ves narod brez pesnika.
O.	ELIT1S
Tudi molk je razgovor.
S. MAUGHAM
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
IBdDžJaisd:
Postaviti pri bolniku diagnozo božjast, je zelo odgovorna naloga. Zato je potrebno, da smo o svoji diagnozi prepričani. Šele takrat začnemo bolnika zdraviti.
Zelo velikokrat proglasimo za bolnika z božjastjo tistega, ki je doživel manjšo nezavest zaradi splošno znižanega krvnega pritiska in ob tem slabše prekrvavitve možganov. Nezavesti te vrste včasih tudi strokovnjak težko razlikuje od pravega epileptičnega napada. Še slabše pa je, če imamo na voljo le podatke in pričanja očividcev. V načelu pa velja, da je izguba zavesti pri možganskih pretočnih motnjah počasnejša. Pred tem je bolniku slabo, stemni sc mu pred očmi in oblije ga hladen znoj. Posebno je značilna izrazita bledica. Po kratkem času ležanja bolniku odleže, prebudi se svež in prav nič zmeden. Tudi pri teh napadih zavesti niso izjemni kratkotrajni krči udov, včasih pa uide bolniku tudi voda. Nezavesti zaradi motenega pretoka krvi skozi možgane pa zelo pogosto nastanejo zaradi čustvenih reakcij ali zaradi nenadnega vstajanja.
Epileptičnemu podoben napad lahko nastane tudi pri pospešenem bitju srca. Pri teh bolnikih že s s tipanjem utripa ugotovimo, za kaj gre.
Histerični napadi so bili nekdaj mnogo pogostejši kot sedaj. Takšni napadi so zelo podobni božjastnim, nastanejo pa v okoliščinah, kjer je okoli bolnika mnogo ljudi in bolnik želi s svojim napadom pritegniti nase pozornost.
Osnovna načela zdravljenja
Božjastni napad je bolezenski znak. Jasno je torej, da bo zdravljenje simptomatsko. Elektroencefalogram (posnetek električnih aktivnosti možganov) je pomemben diagnostični pripomoček, ki lahko klinični
sum potrdi, negativen izvid pa božjasti nikakor ne izključuje. Bolnika začnemo zdraviti takrat, ko smo o diagnozi prepričani. Nedopustno je zdravljenje z zdravili le ob sumu epilepsije. Zdravilo vedno izberemo po klinični sliki napadov in ne po clcktrocnccfalografskcm posnetku. Idealno je seveda, če sc klinična slika in elektroencefalogram ujemata. Če je možno, skušamo zdraviti z enim samim zdravilom, le izjemno uporabljamo kombinacijo dveh ali celo več zdravil. Predpisovanje zdravil spada v roke ustreznega strokovnjaka. Ko napad zadovoljivo obvladamo, lahko zdravljenje nadaljuje osebni
splošni zdravnik. Ob vsaki spremembi ali ponovnem povečanju števila napadov bolnik spet preide k specialistu.
Kaj želimo doseči z zdravljenjem? Skušamo zmanjšati vzdražnost
celic možganov. Poskušamo zmanjšati širjenje božjastnega napada iz žarišča drugam. Z različnimi posegi želimo odstraniti epileptično žarišče.
Se vedno pa ne vemo natančno, kako različna zdravila pravzaprav delujejo. Vsekakor so nam bolj razumljivi kirurški posegi, vendar je število bolnikov, ki potrebujejo take posege, zelo majhno. Zdravljenje z zdravili je torej najpomembnejša oblika pomoči. Poleg tega je treba bolniku povedati, kako nujno je, kar se da naravno, preprosto in zdravo življenje. Bolnik naj ne pije alkoholnih pijač, dovolj mora spati in se izogibati vsemu, kar mu škoduje. Kaj mu škoduje, lahko hitro sam ugotovi. Na vse te dejavnike moramo bolnike vedno znova opozarjati.
Božjastnemu otroku moramo dovoliti enakopravno igro z ostalimi vrstniki. V nekaterih primerih mu dovolimo tudi vožnjo s kolesom in celo plavanje, če so seveda napadi zelo redki in ce je možen nadzor.
Nedorečeni pa so še vedno odgovori na vprašanja o delovni zmožnosti bolnikov z božjastjo in pa o tem, ali tak bolnik lahko vozi avto. Ta vprašanja obravnavamo zelo skrbno in za vsakega bolnika posebej. Posplošitve niso priporočljive oziroma so celo nevarne.	(Se nadaljuje)
praktični križ
A
sa
______________Z
J
Za hladnejše dni
Zadnje dni, ko se je vreme nekoliko ohladilo, ne zadostuje več le obleka brez rokavov ali čez krilo ali hlače poletna majica. Še kako prav bo prišel poletni suknjič, ki sc lepo prileže krilu ali dolgim oz. kratkim hlačam. Letošnji suknjiči sc ne razlikujejo veliko od lanskih. Če pa si že morate kupiti novega, se odločite za safari jopič z našitimi žepi, pasom, izdelan naj bo bodisi iz lanu ali mešanice lanu in svile. Ker je letos v modi vse, kar diši po naravnem, tudi tu med barvami prednjačijo naravni odtenki, predvsem sivi in ljavi. Sicer pa je dolžina suknjiča klasična, rokavi pa so dolgi ali do komolca. Kot že rečeno, lahko pod suknjičem nosite karkoli, za kaj sc boste odločile, pa je odvisno predvsem od vaše starosti in drznosti.

°R°
Varčevanje v gospodinjstvu
Z umnim obnašanjem v gospodinjstvu lahko prihranite veliko električne energije in s tem tudi denarja. Zato vedno kuhajte v pokritih loncih, električni štedilnik pa izključite prej, preden je hrana popolnoma kuhana ter izkoristite toploto grelne plošče do konca. Hladilnik in zamrzovalnik odtajajte, ko se na notranjih stenah nabere ledena plast, vanju pa dajte le ohlajena živila. Normalno umazano perilo perite brez predpranja, pralni stroj pa vključite le, ko je poln. Dobrodošle so tudi varčne žarnice in svetila, ki porabijo v primerjavi z običajnimi žarnicami le četrtino električne energije. Sicer pa, ko kupujete nov gospodinjski stroj, vprašajte, kolikšna je poraba energije. Odločite sc za varčnejši model, četudi je dražji, saj boste večji izdatek kmalu nadomestili z manjšo porabo energije.
Sadni kolač
Poletje je čas najrazličnejšega sadja, zato si lahko pripravimo sadni kolač s sadjem, ki ga imamo najrajši. Za testo potrebujemo: 125 g margarine, 125 g sladkorja, 1 vrečko vanilijcve-ga sladkorja, 3 jajca, 150 g moke, 1 noževo konico pecilnega praška. Margarino, sladkor, vanilijev sladkor, jajca, moko in pecilni prašek damo v skledo in vse skupaj z električnim ročnim mešalnikom stepamo 2 minuti, da nastane gladka zmes. Z margarino dobro namažemo obod za torte, ga napolncmo s testom in ga na površini lepo zgladimo. Testo obložimo s 500 g sadja. Za to so primerne izkoščičene češnje, razpolovljene češplje, jabolka in drugo sadje. Kolač pečemo v pečici na 180 stopinj Celzija, in sicer 25 do 30 minut.
['? >“r Fižolar se je namnožil
sr
Fižolar, od tri do pet milimetrov dolg hrošček rjavkaste do sivorumenkaste barve z lisami na pokrovkah, je najhujši škodljivec fižola. Dolgotrajni mraz mu škoduje in prav to je verjetno vzrok, da se je po milih zimah v zadnjih letih tako nevarno namnožil in uničil toliko pridelka. Najbolj škodljive so ličinke, ki povzročajo črvivost fižola ter neprijeten vonj, pa že sam pogled na zalego priskuti to poljščino, ki sicer velja kot zelo priporočljiva za človekovo prehrano. No, za vrtičkarski kotiček je bolj pomembno zapisati, kako pridelek ubranimo pred fižolarjem. Najprimernejši čas za to šele prihaja. Fižolarja najbolj učinkovito zatiramo na polju, ko začno stroki dozorevati. Nekdaj so priporočali zelo strupene fosforne estre (paration, malation ipd.), zdaj pa najbolj priporočajo piretroide, kot so fastac, decis, baytroid idr. Škropiti je potrebno, ko sc da odkriti vsaj 5 jajčec ali ličink na 100 strokih. Seveda je nujna tudi čistoča in red-v shrambi, v kateri je potem uskladiščen pridelek.
Koristno članstvo
V Avto moto zvezi Slovenije bo še do konca leta tekla akcija za pridobivanje novih članov, pospremljena z lepimi nagradami, odvisno pač od števila novih članov, ki jih bo posameznik zbral, na koncu leta pa še z žrebanjem za vse udeležence akcije. Povečanje članstva pa je najlepša nagrada za vse člane AMZS, saj le to omogoča širjenje ugodnosti, ki jih lc-ta nudi s svojimi razvejenimi službami, med katerimi omenimo: brezplačen prevoz v prometni nesreči poškodovanega vozila iz vseh krajev Slovenije in do 50 km iz zamejstva; brezplačen prevoz pokvarjenega vozila do 80 km (skupna pot vlečnega vozila), nad to razdaljo pa s članskim popustom; brezplačno pomoč službe “Pomoč-informacijc” pri okvari vozila ali motocikla; brezplačno kontrolo in nastavitev žarometov, kontrolo hladilne tekočine in zavor; 10-odstotni popust pri plačilu rednega tehničnega pregleda v določenih tehničnih bazah in še bi lahko naštevali.

priloga dolenjskega lista
11
3Q0*&A
* TOfZEtt
MIRNSKA SV. DOROTEJA - Cerkev na Mirni slovi zaradi figuralno poslikanega oboka v prezbiteriju. V obočnih polah so upodobljene figure štirih cerkvenih očetov, angelov, muzikantov in svetnic. Ena od njih je tudi sv. Doroteja s košarico cvetja. Plemenito figuro ogrinja vrhnje brokatno ogrinjalo, sestoječe iz rafinirano potekajočih, skoraj estetizirajočih, vendar do telesa in do blaga logičnih gub. Poslikavo oboka v mirenski cerkvi iz leta 1475 umetnostni zgodovinarji pripisujejo mojstru Bolfgangu ozirom^ njegovi delavnici, ki je slikala tudi v cerkvi v Crngrobu pri Skorji Loki. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič)
Grem j)0 pod med njivami in travniki. Črički se oglašajo in sliši se glasno petje gozdnih ptic. Premišljujem o ljubezni: kako sploh pride do nje, zakaj je večkrat nesrečna? Ob tem se spomnim jvo-jega prvega srečanja z njim.
Ko sem ga prvič videla, se mi ni zdel nič posebnega, a ko sem še isti dan zvečer legla v posteljo, se je v meni dogodila preobrazba in fant mi je, kdo bi vedel zakaj, postal všeč. Ko je naslednjič prišel k nam, sem ga že videla z drugačnimi očmi. Vsakič, ko sva se videla, mi je bil ljubši in v meni se je začelo rojevati ljubezensko upanje.
Potem ga ni bilo več, kot bi odsekal. Dan za dnevom sem vsa nesrečna čakala, če bo prišel, a ga ni bilo. Odločila sem se, da ga pokličem. Od njegovega prijatelja sem zvedela za njegov naslov in telefonsko številko, pozanimala pa sem se tudi, če ima že dekle. Globoko sem si oddahnila, ko sem zvedela, da še ne. Ljubezen je prijetna, če ti jo tisti, ki ga imaš rad, vrača. Hudo pa je, če živiš v negotovosti, tako kot sem jaz.
Prišla sem do glavne ceste in odpravim se po njej. Do doma imam šekibmeterpoti Razmišljam o svojih čustvih in domišljija me zanese...
Nenadoma zaslišim za seboj hrup motorja. On je, moja skrivna simpatija. Ustavi in me vpraša: “Te zapeljem domov?" Seveda sem šla z njim. Pripeljal me je do hiše in ugasnil motor. Nasmehnil se mi je in toplo mi je postalo pri srcu. “Bi šla z mano v kino?" me je povprašal. Beseda je dala besedo, pogled je tonil v pogledu in.Jzpovedala sva si ljubezen...
Ah, ta moja fantazija! Kako živo sem sanjarila! V resnici sem sama sredi ceste in počasi hodim naprej. Ozrem se okoli, morda bom pa res zaslišala motor. Pa so le črički peli in v gozdu ptice...
Zvečer je močno deževalo. Zaprla sem se v sobo, legla v posteljo, zaprla oči in se prepustila sanjam o ljubezni. V sanjah je vse tako preprosto in lepo...
Lastovice in vojaški škorenj
Med pesniki, ki so v slovensko literaturo stopili kot soavtorji Pesniškega almanaha mladih, izšlega pred nekaj več kot desetletjem, je Igor Likar eden najproduktivnejših in vsestranskih ustvarjalcev. Poezija je torej le eno od mnogoterih področij, na katerih aktivno deluje, seveda poleg gledališča, ki mu je poklicno zapisan. Napisal je štiri zvočne in šestnajst radijskih iger ter zbirko novel, pesmi pa je zbral v štirih zbirkah. Četrta pesniška zbirka LASTOVICE IN VOJAŠKI ŠKORENJ je zdaj že štiridesetletnemu Likarju izšla pred kratkim pri Cankarjevi založbi.
■------------1 Zbirko sc-
I icoru^r I stavljajo štirje cikli,
I 1 nastali v štirih letih, ■ 8 od 1988 do 1991, in j po osrednjem ciklu
I LASTOVIC F I
I IN VOJAŠKI I
I I
flOCfl 9.
iJz	zajiLčJzocr
Vdove pa take - Vdove grdo kvantajo, smrt moža je precej pozabljena, gonijo se ko /cuzlje. Letos 1870. se jih je sila veliko omozdo.
Brezvestni starši - Otroke poženo v službo, potem jemljejo od njih zasluženi denar na posodo in ga zapijajo sede v krčmi po 3 in več dni do zadnjega solda. Uboge hčeri pa si ne morejo se potrebnih cunj kupiti
Pijančki tod pogostoma stokajo pod ostrim ali potrebnim jarmom svojih treznejših zen.
Opravljajo starše - Jezične deklice opravljale so grede čez kapiteljski breg svoje matere, da jim ne morejo nikakor ustreči, tna: Ge prinesem soli, ni slana, če cukra, ni sladak druga: Je taka je, naši materi pa bi bila komaj dobra taka vaga, ko bi dobila tri funte za enega itd. Tudi možice slišal sem opravljati starše. Sin pravil o materi, da ima tako bodeč jezdc, da se mora poskočiti, kedar z njim piči.
Vesela vdova - Vdova B. zapravila je za ples in druge veselice od nedelje do pustnega torka 17 for. O belem dnevu legla je za vasjo v blato px. se dala f Sama je pravila, da je imeja z enim orgie v zidanici. Oba stil se slekla in- plesala naga: Ljubosumni hlapec, do zdaj nje žrebec, opazivši to skoz luknjo ključa, trkal ‘^eta vpričo drugih govore ljubčkom, da jim bodo dače Ravsat spotoma, če jih domu spremijo. O tempera, o mOres!
Dopolnila je 18 let. Izhajala je iz stroge družine, predvsem je bil zelo strog njen. Ni hodila na zabave z vrstniki, ni pa tudi bila tudi taka svetnica, za kakršno jo je imel oče. Počela je marsikaj, vendar vse na skrivaj. Hodila je v bližnjo diskoteko, vendar ni nikoli ostala dlje kot do 9. ure zvečer. Dnižba, ki jo je imela, je poznala alkohol - njegove dobre in slabe strani Imela je tudi dosti fantov
V letu, ko je dopolnila 18. leto, se je zresnila. Diskoteka jo je začela dolgočasiti, saj njenih vrstnikov tam skorajda ni bilo, zato je obiskovanje diskoteke opustila in se nekaj časa resneje oprijela šole. Za rojstni dan je skupaj s sošolcem priredila zabavo. To je bil zanjo enkraten dogodek, nekaj novega, novo doživetje. Ves dan se je pripravljala nanj in ga nestrpno pričakovala.
Končm je prišel večer. Nekaj časa. je bilo ozračje napeto, nato• se je sprostili* Pijače je. bilo. na
<|ZGUbfl
pretek Vsi so pili, zato ni hotela bit j izjema: pa tudi neumno bi se počutila, če bi bila edina trezna. Alkohol ji je stopil v glavo. Kmalu pa ji je postalo slabo. Morala je na svež zrak.
Šla je na balkon in sedla na stol. Kmalu se ji je pridružil prijatelj. Nekaj časa je stal in jo gledal, potem pa jo je nenadoma objel. Tudi ona ga je objela. Nekaj časa sta nepremično stala objeta, nato sta si začela burno deliti poljube. Strast ju je potegnila za seboj...
Že tisti večer je vedela, da je naredila napako. Tolažila se je s tem, da ni bila samo njena krivda, pač pa tudi njegova. Veliko je premišljevala o dogodku. Upala je, da se bosta vzljubila, želela si je njegove ljubezni, toda vse je ostalo le pri željah. Med njima je zavlar dala nekakšna napetost in’ nista mogla biti ne prijatelja ne kaj drugega. Tako je ugubila prijatelja ifi upanje.
lastovicf I je knjiga tudi naslov-I licna- v njej upesnjeni svet je razpet med dva pola istega časa: prvega simbolizira lastovica, drugega vojaški škorenj. To je svet, razpet med željami in stvarnostjo. Pesmi zvečine govore iz poudarjene in izostrene intime, iz tistega položaja lirskega subjekta, ko je videti vse, izhodi in spoznanja, brezizhodno, a jc tudi zelo produktivno. Likaijeva zbirka jc izpoved človeka, ki ga prizadevajo okrutnosti militarističnega sveta in časa. Pesem govori neposredno iz stiske na smrt prestrašenega človeka, kajti to je čas, ko “tanki izginjajo/ v zrelem žitu” in ko “otroci/ sedajo/ preo zapahnjena vrata/ pravljic”. Likar nas po svojih pesniških pokrajinah vodi v dokaj resignativni drži, vendar do konca pokončen. Govorica Likarjevih pesmi je lapidama, brez odvečnih metafor in drugih pesniških okraskov. To jc pesnikov ustvarjalni slog, njegovo “vtiskovanje v belino papirja”. Sicer pa pesnik pravi, da “vse skrivnostno nam uhaja/ iz pis-menk”.	IVAN ZORAN
Katedrala Lotse
V kar zajetnem kupu slovenske alpinistične literature bomo le stežka našli delo, ki bi ga lahko primerjali s knjigo Tomaža Ravnikarja KATEDRALA LOTSE - IZPOLNJENA ŽELJA, ki jc nedolgo tega izšla pri Cankarjevi založbi. Posebnost knjige ni zgolj v tem, da opisuje izjemen podvig - solistični vzpon Toma Česna po južni steni himalajskega osemtisočaka Lotscja, o katerem se jc sloviti Rcinhold Messner izrazil, da jc mističen podvig; v središče .pozornosti javnosti pa jc prišel ponovno letos *. v aferi, hi jc vrgla.scnco suma v resničnost ^. podviga - ampak tudi v tem, da knjige ; LJti napisa) junak, vzpona, pač pa'njegov .Spremljevalec, človek od strani.
O Česnovem vzponu namreč pripoveduje snemalec iz mini himalajske odprave, ki se je leta 1990 odpravila v južno steno Lotscja premagat problem prihodnosti, kot so vzpon imenovali alpinisti. Ravnikar, izkušen filmar in dolgoletni snemalce ljubljanske televizije, jc, tistikrat ustvaril izreden film, ki ga zdaj nadgrajuje s knjigo; tako jc Česnov podvig trajno zabeležen šc v knjižni obliki. Seveda jc govorica knjige nekaj drugega kot filmski jezik, v nji jc Ravnikar dobil možnost strniti svoje gorniške in filmske izkušnje, izpovedati stvari, ki so se mu porodile na teh poteh jn hkrati izrisati zanimivo ozadje priprav, organizacije, problemov dokumentiranja in vsega tistega, kar stoji v ozadju takšnih podvigov, ter seveda samo vzdušje tega izjemnega podviga. Knjiga jc zanimiva tako za bralca, ki išče v nji zgolj dogodke in podatke, kot za tistega ljubitelja tovrstnega branja, ki zna prisluhniti globljim plastem pripovedi in premislekom, ki se prav tako razkrivajo na njenih straneh,
MILAN MARKEIJ
Pevci so tudi
ljudje
Ljubitelji opere in konccrncga petja so sc gotovo razveselili knjige Juana Vasleta PEVCI SO TUDI LJUDJE, ki jo jc pred kratkim izdalo TD Ognjišče. V nji je avtor, po rodu argentinski Slovenec, objavil pogovore s 26 opernimi in koncertnimi pevci, ki jih jc imel kot novinar v desetih letih svojega dela na raznih koncih sveta. V knjigi nastopajo nekateri zdaj že pokojni umetniki, nekateri sc šc kopljejo v
________________ soncu slave, nekateri
pa so svoje žc odpeli, eni so zelo, drugi pa manj znameniti pevci. V pogovorih in srečanjih z njimi jc izvedel marsikaj zanimivega o človeški in čustveni plati njihovega umetniškega poklica, za katerega jc značilen poseben način življenja, neprestano potovanje od enega velikega opernega prizorišča do drugega, učenje in vaja ter stalna napetost v boju za uspeh, ki jim zagotavlja doseženi položaj. Sogovorniki so Vasletu pripovedovali o sebi, o svojih tovariših, o velikih opernih osebnostih, o težkih in radostnih trenutkih svoje kariere in življenja. Vsi zapisi niso pravi intervjuji, nekatere avtor gradi iz posameznih izjav in veznega besedila, v katerem predstavi biografske in druge podatke o umetniku, večina pa ima za. svoj osnovni del klasičen kratek novinarski intervju z vprašanji in odgovori. Med 26 predstavljenimi pevci so tudi trije slovenski: glasbeni umetniki: Ežertndra^ Golob in Pusar.
MILAN MARKEIJ
Tudi skoraj vsi godbeniki so bili Slovenci. Ves čas obstoja je godba brez pomišljanja sodelovala na vseh slovenskih prireditvah. V letih 1875., 1891. in 1899. pa so se vneli
*	,	-------■ ~------- •	■■■	IVU ou JV V1IVI1
spori okoli vodenja godbe med slovenskimi društvi in
piBii mms
»"7Sr\ie ?■ ”pr'mi'T»»saraSj	rn *+ ^ “ * «■"* «•**
;odbe
(Polak je recenzijo poslal uredniku Illyrisches Blatt Leopoldu Kordešu, ki si je ni upal objaviti. Po mnenju nekaterih literarnih raziskovalcev naj bi jo pri njem videl odloženo na mizi dr. janez Bleiweis, ki je nato vsebino na kratko povzel in objavil v svojih Novicah v že omenjeni “Domorodni novici”.)
Drugi vzrok za omembo te uprizoritve je v igralcih. Najbrž ni samoslučaj, da najdemo na letaku za uprizoritve, ki je ohranjen v NUK, med imeni igralcev (pripisana z roko) Maksa Jabomiga (v vlogi Matička), Franca Polaka (v vlogi Zmešnjave) in Janeza Recherja (v vlogi Budale). Maks Jabornig je bil v narodni gardi v Novem mestu prvi poročnik, Janez Richer je bil nadporočnik, Franc Polak pa se je na veliko zavzemal za narodno gardo kot urednik časnika Sloveniens Blatt. Vsi trije so bili pozneje (glede na čas uprizoritve “Matička”) preganjani in zasliševanj. Najbrž jim je bila pridana črna pika tudi zaradi sodelovanja v tej uprizoritvi.
Prebujanje speče narodne zavesti
Vrnimo se zdaj k narodnostnemu sporu v obdobju snovanja narodne garde v Novem mestu. Kaj je dajalo meščanski gardi oznake nosilca nemškutarstva? V njej je bila zbrana mestna elita. Število gardistov je bilo omejeno,
Edina enotna oznaka, ki jo je premogla, so bile pentlje in pasice v slovenskih barvah. Izvežbani in opremljeni pripadniki meščanske garde so se ob njih nosili kot pavi. Začetne nerodnosti pripadnikov narodne garde so pri vežbanjih vzbujale posmeh. Le težko so dojemali poveljevanje v nemščini. V takšnih razmerah so njihova revnost glede opreme, slovenščina, ki so jo govorili, in oznake v slovenskih barvah postali dejavniki, ki so jih združevali in narodnostno povezovali. Na zunaj vidna neenakost obeh enot je povzročala notranje nasprotje. Slovensko usmeijeni posamezniki v vodstvu garde pa so najbrž to nasprotje še vzpodbujali in ga narodnostno barvali.
zgodovinski vodnik, 1976, str. 68). Narodna garda je nato (najbrž v odgovor) priredila pobratenje gard širšega novomeškega okoliša (Sloveniens Blatt št. 11 od 12. septembra 1848, str. 41 v “Locales”). Prireditev je bila 10. septembra pri gradu na Otočcu, gostitelj pa je bil zavedni Slovenec, otoški graščak Vincenc baron v. Schweiger.
Pobratenja so se udeležili gardisti z Dvora, iz Trebnjega, Novega mesta in Mokronoga, blizu 300 mož. Iz Novega mesta so prišli na Otočec v vojaškem redu, za slovensko zastavo in v spremljavi godbe gardisti iz Novega mesta, Trebnjega in Dvora, mokronoški pa z manjšo zamudo iz šmarješke smeri. Domnevamo lahko, da je bilo pobrate-
niP nrirpipnn ~r rvimonnm r\r\\rr\nr\*i	J	J___
narodne (jarde nrireipnih \/p.< VfpSJooriro *An	®	^	««	•«	•	.	.	............
h-«??"?tfarc!e PrireJe,nih Meščanska garda je bojko- O odklonilnem odnosu slovenske strani do prireditev C’ _ 50 )>h organizirali Slovenci, slednji meščanske garde govori tudi poročilo o plesni prireditvi
z žrebanjem, ki je bila 1. oktobra 1848 v Kazinu (Sloveniens Blatt št. 14 od 3. oktobra 1848, str. 56, v “Locales”). Poročilo dokaj podrobno opisuje prireditev, vendar je vseskozi obarvano z ironijo. Spotika se ob prisotnost otrok in ob obnašanje udeležencev. Kljub vsemu pa je na tej prireditvi, a ■ 1,1 v ,:—■ —• -■ --— ■——- /	ki so jo organizirali nemškutarji, bil zbran za narodno
da je bila prireditev namenoma slovensko obarvana, da	gardo največji denarni prispevek (287 florintov in 49 krajcarjev),
n!vz<< 1 a spečo narodno zavest, in komentira Meščanska garda je svoj nemškutarski značaj ohranila uc*e1ezbe. ••• samo od kaste uniformiranih meščanov	ves čas obstoja. Pri tem je svojstveno vlogo igrala njena
m bilo nikogar... Ah je to naključje. Bog vedi! Gre samo	godba na pihala. Meščanska garda je za njeno delovanje
za majhno napetost med kompanijami? Mogoče, tudi to	namenjala le majhne denarie. Obstoj so ji zagotavljali
orno pogoltnili. Ce pa je vzrok za to v otopelosti do prispevki podpornih članov, ki so bili domala vsi Slovenci.
jui uigdiii^udu oiuvciiu, sieunji pa tiste, ki so jih organizirali prvi. Več potrditev za to nam ponujajo objave v Sloveniens Blatt.
19. julija 1848 je bila v prostorih Kazina slovenska prireditev pod naslovom “Beseda”, ki je bila prirejena v korist narodne garde. Časniško poročilo (Sloveniens Blatt št. 6 od 8. avgusta 1848, str. 24 v rubriki ‘locales”) pove,
vztrajalo pri svojih pogovor m sporazumevanje.
Zbiranje prispevkov za narodno gardo
Narodna garda v Novem mestu je imela velike težave s pridobivanjem denaija za svoje delovanje. To je razbrati iz njenih že citiranih vlog št. 11 in št. 35 iz junija in julija 1848, ki ju je naslovila na predsedstvo novomeškega okrožja. Upravni svet garde v obeh dopisih opozarja na neoprem-Ijenost garde in na to, da je z čgemo kompanije meščanske garde brez orožja ter da nima denaija niti za osnovno delovanje. Opozarja tudi na ogroženost javnega reda in miru v mestu in okraju v primeru, če gardi ne bo omogočeno delovanje. Sklicuje se na paragraf 10 ministrske odredbe 7451 od 8. aprila 1848 in na deželno odredbo od 10. decembra 1831, po katerih bi gardi morali zagotoviti financiranje oblastni organi. Dopis št. 35 vsebuje tudi očitek, da je bila meščanski gardi iz okrajne blagajne izplačana akontacija, čeprav se je dolžna vzdrževati sama.
Mestno vodstvo je ob svojem siceršnjem odklonilnem odnosu do garde kot financer odpadlo. Mile prošnje upravnega sveta za denar iz Bezijkasse (okrajne blagajne) so ostajale neutešene. Bile so deležne običajnega birokratskega postopka, izgovarjanje na pristojnosti, povpraševanje po predpisu, ki bi določal izplačilo in večnih odlaganj.
Da bi dobili pravo predstavo o teh zapletih, moramo upoštevati takratni avstrijski birokratizem in centralistično ureditev uprave. Ustanavljanje garde je sovpadalo z zmedo, ki je ob centralistično vodeni upravi zavladala ob marčni revoluciji 1848.
H1M
M 8'fffi

■r
%
O
dežurni poročajo
IZTOČIL JE GORIVO - 4. julija jc V. P. iz Črnomlja parkiral osebni avto pred gostilno Ogulin v Cerovcu, kjer je bila veselica. Ko sc je nekaj minut pred polnočjo vrnil do avta, je ugotovil, da mu jc neznanec iztočil okoli 25 1 goriva in ukradel orodje. Lastnika je oškodoval za 2.500 tolarjev.
SPRAVIL SE JE NAD PRIKOLICO - V času od 6. do 7. julija jc neznan storilec na tovornem peronu ob železniški progi v Trebnjem z enoosne prikolice odvil priključek s hidravlično zavoro, zaključne luči, dva plastična klina ter odsevnike. S tem dejanjem jc lastnika L. P. iz Trebnjega oškodoval za 50.000.
UKRADLA ŽENSKO KRILO - K. M. iz Črmošnjic jc utemeljeno osumljena, da jc 7. julija ob 12.30 v Novoteks-ovi trgovini Julija izkoristila trenutno odsotnost prodajalke in ukradla žensko krilo in ga skrila v torbico, nato pa odšla. Prodajalka jc šla za njo in ji krilo, vredno 6.352,50 tolarjev, vzela.
OTROK STEKEL PRED AVTO
DRAGATUŠ - 9. julija malo po 20. uri sc jc 4-letni otrok Mart ib Ž. iz Dragatuša igral s skupino otrok na dvorišču stanovanjske hiše. Naenkrat jc stekel na lokalno cesto Dragatuš -Butoraj, takrat pa jc po cesti z jugom pripeljal 41-lctni Alojz Kuzma iz Brda-reev. Začel jc zavirati, vendar je otroka vseeno zbil po cesti. Otrok sc jc v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
POKOPAL GA JE HLOD
MRČNA SELA PRI KOPRIVNICI - 8. julija malo po 19. uri še je pri nakladanju smrekovega hloda na voz smrtno ponesrečil 49-lctni L. J. iz Mičnih sel pri Koprivnici v občini Krško. Ponesrečeni je tega dne v neposredni bližini hiše sam nalagal na voz sveže posekane smrekove hlode, pri čemer ga je eden izmed hlodov stisnil ob voz. Na kraju nesreče je poškodbam podlegel.
NAŠLI SO GA MRTVEGA
MALENCE - 11. julija malo pred 12. uro so ob lokalni cesti Kostanjevica - Malcncc - Zaboršt v Malcncah, občina Krško, našli mrtvega 60-let-nega Z. F., ki je po vsej verjetnosti tam obležal zaradi prevelike količine popitega alkohola. Tuja krivda za smrt jc izključena.
SPECIALEC GROZIL Z OROŽJEM
LOŠKI POTOK - “Sin nam pijan grozi z orožjem,” so 1. julija obvestili policijsko postajo v Ribnici. Policisti so ugotovili, da jc doma grozil z orožjem B. B. Govoril jc, da bo z avtomatsko puško, v kateri jc imel tri naboje, ustrelil mamo, očeta in nato še sebe. B. B. jc rezervist specialne enote Moris iz Kočevske Reke in je imel doma to orožje, skupaj z borbenim kompletom so mu ga zdaj policisti odvzeli, za nameček pa so ga ovadili tožilstvu v Kočevju.
V
Civovič ni kriv, ker se je branil
Pred skoraj sedmimi leti je v tragičnem prepiru zgubil življenje 22-letni Zvonimir Šoštarič - Ramo Čivovič oproščen obtožbe, da je šlo za prekoračen silobran
NOVO MESTO - O tem sporu smo pred časom že pisali. Ker je tokrat sodba pravnomočna, je prav, da osvežimo spomin. Pred skoraj sedmimi leti sta se v novomeškem lokalu G - klub sprla 22- letni Zvonimir Šoštarič in someščan Ramo Čivovič. Gostje lokala so ju ločili, venda sc Zvonimir Šoštarič ni pomiril. Kmalu potem, ko jc Ramo Čivovič prišel domov, je nekdo potrkal na njegova vrata. Pred vrati je bil Šoštarič. Vdrl jc v stanovanje in med prerivanjem ga je Čivovič šestkrat zabodel z nožem. Šoštarič je zaradi izkrvavitve malo kasneje umrl v novomeški bolnišnici.
pritožil na Višje sodišče v Ljubljani, ki je novomeškemu sodišču naročilo, naj izvede javno obravnavo. Na obravnavi jc sodišče Čivoviča oprostilo
Kmalu po tistem, ko so Zvonimirja pokopali, so Čivoviča priprli, vendar so ga kmalu izpustili, ker jc
novomeški javni tožilec odstopil od kazenskega pregona, ker naj bi Čivovič to dejanje storil v silobranu. Od takrat naprej jc tekel dolgotrajen sodni proces. Soštaričevi so skušali dokazati, da jc bil za tragičen dogodek kriv Čivovič. Njihov pooblaščeni odvetnik dr. Peter Čeferin je nadaljeval s pregonom kot tj. subsidiarni tožilec. Na predlog preiskovalnega sodnika jc vložil obtožnico, Čivovičcv zagovornik pa ugovor nanjo in sodišče jc postopek ustavilo.
Zoper ta sklep sc jc dr. Čeferin
Vedno več indijske konoplje
Kakšno “cvetje” sadijo otroci v lončkih? - Kaj vse raste na samotnih krajih v gozdovih?
KOČEVJE - Policisti so v zadnjem obdobju našli na raznih krajih v kočevski občini posajeno indijsko konopljo, ki jo predvsem mladi uživajo oz. kadijo kot mamilo. Zasegli so tudi semena te rastline. Rastline in semena, obojega jc več vrst, so poslali v analizo, kjer ugotavljajo količino haluciogcnc snovi v njih, nato pa jih komisijsko uničijo.
Policisti menijo, da jc takih nasadov mamila v občini še veliko. Zato predlagajo staršem, naj pogledajo, kaj vse sadijo njihovi otroci v lončkih in cvetličnjakih doma. Če rastlin ne poznajo, sc lahko oglasijo na policijski postaji, kjer jih bodo o vsem podrobneje poučili. Policisti jim bodo v sodelovanju s socialnim skrbstvom tudi svetovali, kako naj vplivajo na otroka, ki uživa mamila.
Glavna sezona “žetve” indijske konoplje bo konec avgusta in v začetku septembra. Do takrat naj bi bili še posebno pozorni tudi na razne skrite nasade indijske konoplje na gozdnih jasah in drugih odročnih ter skritih krajih. Te nasade naj bi pomagali odkriti predvsem lovci, gobarji, nabiralci zdravilnih zelišč in drugi. Sumljive nasade naj prijavijo na policijski postaji.
J. PRIMC
VOZIL PO NAPAČNI STRANI -3. julija ob 19.30 sc je 53-lctni Alojzij Grablovcc iz Bršljina peljal z mercedesom od Šmihela proti Kandiji. Ko jc pripeljal do pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, je opazil, da mu iz nasprotne smeri po njegovem voznem pasu pelje jugo, ki ga jc vozil 36-letni Nikola Hrnjak iz Zavin-ka. Ker je Grablovec pričakoval, da bo Hrnjak zavil levo na parkirni prostor, jc, da bi preprečil nezgodo, zavil v levo na nasprotni pas. Tedaj pa je Hrnjak sunkovito zavil v desno na svoj pas in med vozili jc prišlo do trčenja. V nezgodi sc je lažje telesno poškodovala sopotnica v Grablovčcvcm vozilu,
39-letna Marija Švigelj iz Novega mesta. Na vozilih jc bilo za okrog 130.000 tolarjev škode.
ZBIL PEŠAKINJO - 5. julija nekaj po 21. uri jc 58-letna Ivana Zagorc iz Novega mesta pri stavbi Skupščine občine Novo mesto na Ljubljanski cesti prečkala na prehodu za pešce v trenutku, ko je na semaforju že gorela rdeča luč. Tedaj pa jc iz Ločne s katrco pripeljal 23-Ictni Bojan Krnc iz Novega mesta, ki je zaviral in se umikal, vendar jo jc vseeno zbil po cesti. Hudo poškodovano pešakinjo so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na vozilih jc za okrog 120.000 tolaijcv škode.
tožbe. Zoper to sc jc dr. Čeferin pritožil na Višje sodišče v Ljubljani, ki je razsodilo, naj sojenje začnejo znova. Predlagalo je tudi, naj pri novem sojenju ne sodelujejo sodni-
UKRADEL JE PSA
KOČEVJE - 30. junija jc N. I. iz Šalkc vasi prijavil na policijski postaji v Kočevju, da mu je neznanec ukradel psa mladiča pasme rotveiler. Že naslednjega dne jc dobil psa nazaj, iz česar bi sc dalo sklepati, da se prijava tatvine na policiji splača. Resnici na ljubo pa moramo dodati, da jc psička našel lastnik sam, in sicer v Kopru, kjer sc jc z njim sprehajal neki G. E. iz Kopra, ki jc zdaj osumljen divjega lastninjenja psička.
O NEZGODI ZVEDELI Z ZAMUDO
RIBNICA - Z desetdnevno zamudo so ribniški policisti zvedeli za hujšo nezgodo, ki sc je zgodila že 19. junija, te dni pa so jo tudi že raziskali. Prometna nesreča sc jc zgodila na cesti pri Rakitnici, o njej pa policije niso obvestili niti udeleženci v nesreči, niti domačini, niti zdravstvena organizacija, čeprav jc zaradi nesreče mladoletnik K. D. iz Rakitnice na zdravljenju v bolnišnici UKC v Ljubljani. Policisti so ugotovili, da jc do nesreče prišlo, ko jc mladoletni K. S. iz Rakitnice vozil na kolesu z motorjem svojega brata K. D. po lokalni cesti iz Kota proti Rakitnici. Peljal jc po levi strani in na nepreglednem ovinku trčil v nasproti vozeči traktor. Oba z bratom sta padla po cesti. Mopedist se jc poškodoval po stopalu desne noge, njegov brat pa po kolenu in stegnu desne noge. Nudena jima jc bila zdravniška pomoč, nato pa so K.D. odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
ki, ki so sodelovali na prejšnjem. Vendar jc bil Čivovič tudi na drugem sojenju oproščen. Šoštarič naj bi bil tisti, ki je sledil Čivoviču in vdrl v njegovo stanovanjc. Čivovič sc ga je ustrašil, saj je bil v Novem mestu znan kot dober karateist. Po bcsc-
• Zoper ta sklep se jc dr. Čeferin pritožil na Višje sodišče v Ljubljani. Konec aprila letos jc Višje sodišče v Ljubljani obravnavalo pritožbo zoper sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu z dne 27. oktobra lani in razsodilo, da sc pritožba zavrne kot neutemeljena, ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je Čivoviča namreč oprostilo.
dah predsednice senata jc Šoštarič napadel Čivoviča, ki pa sc ni imel kam umakniti, branil pa jc tudi svojo ženo. Čivovič se jc branil z nožem. Ponoven sklep novomeškega sodišča jc bil, da Čivovič ni kriv kaznivega dejanja umora v prekoračenem silobranu.	J. £
DESET TRČENJ Z DIVJADJO
KOČEVJE - V juniju in do 5. julija sc jc zgodilo na cestah v kočevski občini deset prometnih nesreč, v katerih je bila udeležena divjad, predvsem srne in košute. Pri tem jc bila v nekaterih primerih povzročena večja, v drugih pa manjša materialna škoda, sreča v nesreči pa jc, da ni bil noben voznik ali sopotnik poškodovan. Do nesreč prihaja predvsem v večernih in jutranjih urah in takrat naj bi bili vozniki zaradi divjadi bolj pozorni na cesti.
KJE KAMPIRATI?
KOČEVJE - Poročali smo že, da policisti v tej turistični sezoni ne bodo dopuščali divjega kampiranja. Šotore in prikolice bo možno postavljati le na urejenih in registriranih prostorih, ki imajo dovoljenje pristojnega občinskega organa in so ali bodo v kratkem ustrezno označeni. Na policijski postaji smo zvedeli, da ima dovoljenje doslej le kamp gostišča Samsa na žagi ob Kolpi, v kratkem pa naj bi dovoljenje dobila še Konda v Dolu ob Kolpi in gostišče Kovač v Osilnici. Povedali so še, da so doslej policisti ugotovljene divje tabornike le opozarjali, poslej pa jih bodo prijavljali sodniku za prekrške.
Motoristi premalo pazljivi
Ta teden štiri prometne nesreče, v katerih so se motoristi huje poškodovali - Kolesar podlegel poškodbam
BRONASTI ZNAK V KOČEVJE
KOČEVJE - Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije je pred kratkim z bronastim znakom odlikovalo Svet za varnost v cestnem prometu pri občinski skupščini Kočevje, ki ga vodi Vinko Zajc. V obrazložitvi jc poudarjeno, da jc odlikovanje podeljeno za dosežke na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Na kočevski policijski postaji vsak mesec analizirajo prometne nezgode, vzroke zanje, kdaj se dogodijo itd. Ugotovili so, da jc na kočevskih cestah trenutno kar zadovoljivo stanje, saj ni bilo težjih prometnih nesreč, kot smo jim bili priče prav na začetku glavne turistične sezone na ostalih slovenskih cestah. Kljub temu pa bodo policisti še poostrili prometno kontrolo, in to predvsem na kritičnih mestih v Kočevju in na magistralni cesti, ki pelje skozi občino. Proti kršiteljem prometnih predpisov bodo strogo ukrepali.
KRŠKO, NOVO MESTO - Prejšnji teden smo pisali, da naše ceste zahtevajo vse več življenj. Tudi ta teden ni šlo brez smrtne žrtve: za poškodbami prometne nesreče jc v brežiški bolnišnici podlegel 33-lctni kolesar. V večini prometnih nesreč so bili udeleženi motoristi. Vse nesreče pa so sc zgodile zaradi človeškega faktorja - trenutka nepazljivosti, nepravilnega prehitevanja, vožnje po nasprotnem voznem pasu.
Prva tovrstna nesreča sc je zgodila 5. julija ob 22.25 na magistralni cesti v naselju Log pri Boštanju v sevniški občini zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznika kolesa z motorjem, 18-letni S. G., je v nepreglednem ovinku nenadoma začel prehitevati avtobus. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal z jugom 23-lctni O. B. Pri trčenju sc jc voznik motornega kolesa hudo poškodoval.
Dan po nesreči pa je življenje zahtevala prometna nesreča, ki sc jc zgodila 7. julija ob 23.35 na regionalni cesti Križaj - Drnovo pri naselju Veliki Podlog v krški občini zaradi vožnje 26-letncga motorista Š. T. po nepravilni
strani ceste. Motorist jc pri tem trčil v 33-lctnega kolesarja M. J., ki je vozil pravilno po svoji strani, vendar brez luči. V nesreči sta sc oba težje poškodovala in so ju odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, kjer jc naslednjega dne kolesar M. J. podlegel poškodbam.
8. julija okrog 16. ure sc jc 16-lctni F. S. iz Zbur peljal s kolesom z motorjem proti Čclcvcu in vozil po sredini ceste ter opazoval očeta, ki jc na njivi žel pšenico. V tem trenutku jc nasproti pripeljal s tovornjakom 27-letni Š. G., ki jc opazil nasproti vozečega motorista in začel zavirati. Vendar je motorist vseeno trčil v tovornjak in padel po cesti. Hudo poškodovan sc zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode jc za okrog 20.000 tolarjev. 9. julija okrog polnoči sc jc 22-lctni S. R. peljal z motornim kolesom znamke Jawa po regionalni cesti Brežice - Dobova proti naselju Mostec. Pri diskoteki Maksimilijan jc trčil v golfa, ki jc pripeljal po prednostni cesti. Pri trčenju seje motorist težje poškodoval.
J. D.
POSLEJ PO LEPŠI CESTI DO MIRNE? - Konec prejšnjega ledna so delavci Cestnega podjetja popravljali enega najbolj dotrajanih delov ceste, ki pelje od Trebnjega na Mimo, in sicer od prehoda z železniško progo za Sevnico proti vasi Dol pri Trebnjem. Ta del ceste so preplastili, popravila in preplastitve pa bi bil potreben tudi ostali del ceste. Tega bi bili najbolj veseli ljudje, ki se vsak dan vozijo po tej cesti, in tudi tamkajšnja podjetja, ki po njen privažajo material in odvažajo svojo robo. (Foto: J. Domiž)
m
P0 D0LENJSK, ■ DEŽELI®
•	Tudi domačije s psom niso več varne, čeprav naj bi pes služil prav varovanju hiše in gospodarskega poslopja. Pred kratkim je namreč nekdo v Cegelnici lastniku Z. Š. iz zajčnika ukradel 5 zajcev, s sabo pa je odpeljal tudi psa, ki je bil privezan v bližini. Zajčki bodo verjetno končali v obari, upajmo pa da bo vsaj pes ostal pri življenju. Takšne želje niso nič posebnega, če človek ve za gurmanske poslastice nedaleč stran živečega ljudstva.
•	Kurji tatovi nimajo počitnic, vsaj po policijskih poročilih o ukradenih kokoših sodeč, ne. Ob osem kokoši je bila 8. julija lastnica M. L iz Zalisca, s tem pa tudi ob 5.000 tolarjev, kolikor so bite vredne kokoši. Nič manj se verjetno ni nad kurjimi tatovi razjezila lastnica S. M. iz Semiča, ki jc bila naslednji dan ob pel kokodajs, vrednih 2.500 tolarjev.
•	Tudi človeška škodoželjnost očitno ne pozna meja. Kaj vse ti
lahko nekdo stori, ki mu nisi
PO
volji, si lastnik sadovnjaka v Birčni vasi, ki pa živi v Mariboru, do dne, ko je v svojem sadovnjaku zagledal posušena sadna drevesa, ni niti predstavljal. Maja meseca mu je neznan storilec zalil z neko tekočino II jablan, dve hruški in oreh, ki so se potem posušili. Jc s tem škodoželjnežu bolje pri srcu? Kaj pa, če se jutri kaj podobnega zgodi njemu?
UNIČIL
UNIČENI AVTO
KOČEVJE - V Kočevju sc pogosto dogajajo posebne zanimivosti in tudi neumnosti. Ena takih sc jc zgodila 29. junija. Polnoletni kočevski “državljan” Č. Š. je tistega dne po mestu drvel z avtom, da ga jc zanašalo po vozišču, dokler ni v bližini policijske postaje, na križišču Ljubljanske ceste in Ceste na stadion, trčil v obcestno ograjo. Avto jc bil popolnoma uničen, na dirkaškem vozniku pa so v zdravstvenem domu našli le sled poškodbe. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so bili presenečeni, saj so ugotovili, da jc bil avto brez luči, brez vrat ih celo brez strehe, sc pravi praktično že pred nesrečo uničen in seveda tudi neregistriran. Za nameček pa dirkaški šofer ni imel niti vozniškega dovoljenja.
Na meji le po predpisih
Mnogi, ki prečkajo mejo, ne poznajo vseh predpisov, zato prihaja do zapletov
KOČEVJE - Večina ljudi pri prehodu meje ali med vožnjo po sosednjem hrvaškem ozemlju nima težav. Nekateri pa so nam le potožili, da doživljajo tudi neprijetnosti.
Tako nam jc upokojeni general in narodni heroj Jože Ožbolt iz Belice povedal, da mu vsakič ob prehodu meje na hrvaški strani vsaj enkrat temeljito pregledajo avtomobil, da gre že za ponižujoča dejanja, da takih pregledov ni bilo niti med italijansko okupacijo. Na neko nevšečnost nas je opozorila tudi trgovka v Papežih. Pri preverjanju pa se jc izkazalo, da gre predvsem za nepopolno poznavanje predpisov tako kupcev kot trgovke.
Za pojasnilo o tem smo vprašali na več pristojnih mestih na našem območju. Komandir policijske postaje v Ribnici Jože Poštrak je povedal, da so na nedavnem sestanku v Čabru obravnavali nesporazume in zaplete, ki nastajajo ob t.i. zeleni meji, sc pravi tudi tam, kjer ni uradnih prehodov, a ljudje vseeno gredo prek meje. Na takih prehodih poteka promet v skladu s predpisi. V načelu lahko prehajajo mejo na običajnih prehodih, kjer ni uradnega mejnega prehoda (ni obmejne policije in carine), le tisti prebivalci teh krajev, ki imajo tam stalno prebivališče (ne pa tisti, ki imajo stalno prebivališče na primer v Ljubljani, ti morajo prek uradnega mejnega prehoda), nadalje dvolastniki, šolarji in delavci, ki sc vozijo vsak dan v šolo ali na delo, in tisti, ki prihajajo v te kraje po službeni poti oz. dolžnosti (zdravniki, veterinarji, novinarji itd.).
Domačini in že omenjene skupine prebivalcev pri prehodu ntcjc izven uradnega prehoda nimajo težav. Zapleti pa nastanejo pri tistih, ki imajo stalno prebivališče drugod. Policisti občasno kontrolirajo prehode obeh držav in kršitelje (po mnenju prizadetih) neživljenjskih predpisov kaznujejo oz. predlagajo za kaznovanje. Ob strogem upoštevanju takih predpisov pa nekateri domačini z območja Osilnice sploh ne bi mogli’ domov, če imajo stalno prebivališče izven te krajevne skupnosti, saj samo po slovenski strani ni dostopa do njihovega doma. Vendar take primere policisti obeh držav rešujejo življenjsko.
J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
DRAZBENI OKLIC
Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 12.7.1993, opr. št. St 6/92, v skladu z določili 2. in 3. odstavka ZPPSL v stečajnem postopku nad dolžnikom NOVOLES SIGMAT, d.o.o., Brestanica - v stečaju
razpisuje javno dražbo
ki bo dne 30.7.1993 ob 10. uri na sedežu dolžnika v Brestanici.
Na dražbi bodo naprodaj:
1.	stari objekt stečajnega dolžnika, vratarnica, telefonska centrala, kompresor, lakirna kabina 3100x1550x750, lakirna kabina 1250x2000x600, novi objekt - hala velikosti 40x40 m, kontejner vnetljivih snovi s pripadajočim zemljiščem pare. št. 414/2, 414/3 pri vi.št. 475, k.o. Rajhenburg, in stavbišče s poslovno stavbo pare.št. 238 pri vl.št. 475, k.o. Rajhenburg, ter pare.št. 393/2, 407/1, 408/1, 411/1, 403/4, 402/3 in 411/
2,	vse pri vl.št. 488, k.o. Rajhenburg,
po izklicni ceni 725.212,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Ogled sredstev in podrobnejše informacije je glede izklicnih cen in načina prodaje mogoče dobiti na sedežu dolžnika med 18.7.1993 in 29.7.1993 dopoldne.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun dolžnika ali sredstva deponirati najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini, pa takoj po javni dražbi.
Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 7 dneh po končani dražbi in plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe oz. pod pogoji, ki bodo definirani v pogodbi. Ce uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek plača prodajalec, vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva pa plača kupec.
Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno.
Formule v Sevnici
Za gorske naslove dirkači iz osmih držav
SEVNICA - Organizator mednarodne gorske hitrostne avtomobilistične dirke Sevnica 93, avtomobilski klub Top racing tcam iz Sevnice, pričakuje na štartu prek 100 dirkačev iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Tekmovanje bo potekalo na 4 km dolgem cestnem odseku med Impoljco in Studencem z višinsko razliko 174 m. Nastopili bodo vozniki z avtomobili skupin N (razredi do 1600 cem, do 2000 ccm in nad 2000 ccm) in A (isti razredi) ter razreda II. Gorsko hitrostna dirka bo štela z.a slovensko in avstrijsko dr-ž.avno prvenstvo, pokal Daihatsu Cha-rade in gorski pokal veteranov, kjer bo z dirkalnikom iz svojega časa nastopil tudi sloviti Stirling Moss. Dirka bo prava paša za oči, saj bodo gledalci lahko videli tudi bolide formule 2, formule Ford, Opel Lotus in super VW, Italijan Aguzzoni pa bo nastopil s prototipom Oscla. Najboljši bodo na sevniški progi dosegli hitrosti prek 185 km na uro.
TABORILO 100 PLANINCEV
BREŽICE - Skoraj 1(X) članov planinskega društva Brežice je teden dni preživelo v planinskem taboru v Kamniški Bistrici. Brežiški gorniki - med taborečimi je prevladovala šolska mladina - so dopoldneve izkoristili za obisk gorskih vrhov in planin Kamniških Alp, popoldneve pa so jim krajšale družabne igre in tekmovanja. Da bi bili stroški tabora čim manjši so za oskrbo in kuhinjo poskrbeli sami. Med gorniškimi sprehodi so si ogledali tudi planšarijc na Veliki planini, kjer imajo letos težave zaradi pomanjkanja vode.
ŠPORTNA
OBVESTILA
NOGOMET - Športni center Vita Trebnje bo v soboto, 17. julija, ob 19. uri pripravil nočni turnir v mini nogometu. Turnir je rekreativnega značaja. Igra se na igrišču z ogrado na male gole 150 X 100 cm. Igrajo štirje igralci brez vratarja. Prijavnine ni. Prijave sprejemajo na telefon 44-990.
NOGOMET - Nogometni klub Zburc obvešča vse udeležence turnirja Trapina 93, da bo tekmovanje v nedeljo, 18. julija, ob 8. uri na igrišču pri osnovni šoli Šmarjcta in ne v Zburah, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki Dolenjskega lista. Za prestavitev turnirja sc Zburani opravičujejo vsem ljubiteljem nogometa.
NOGOMET - Nogometni klub Tabor - Zidaki bo v nedeljo, 25. junija, ob 8. uri na igrišču Mihovi-ca pri Šentjerneju pripravil turnir v malem nogometu. Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmovanja. Za najboljše so pripravili denarne in uporabne nagrade.
NOGOMET - Nogometni klub Straža bo v soboto, 24. julija, ob 19. uri na na travnatem igrišču v Straži pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali na igrišču do začetka tekmovanja. Organizator obljublja bogate nagrade.
NOGOMET - Nogometni klub Polana bo v soboto, 31. julija, ob 19. uri na igrišču Ljudski vrt v Škocjanu pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali na igrišču pol ure pred začetkom tekmovanja. Organizator obljublja lepe nagrade.
Zvezde so zvečine odšle
Studio D so zapustili tuji zvezdniki - V klub so povabili 4 manj znane igralce - Novi trener prihaja iz Maribora
NOVO MESTO - Iztekel sc je prestopni rok nogometašev in sedaj je v glavnem že znano, kdo bo v sezoni, ki sc začne 22. avgusta, oblekel zeleni dres Studia D.
Iz novomeškega nogometnega prvoligaša so odšli skoraj vsi zvezdniki, ki so sc moštvu Studia D priključili pred letom. Že pred koncem prvenstva so skupaj s trenerjem Nedeljkom Gugoljcm zapustili klub Mohor, Prelogar in Primož Gliha. V prestopnem roku pa se je uprava Studia D odpovedala še Oblaku, Martinoviču in Kosiču. Od nogometašev, ki so v Novo mesto prišli pred letom, je ostal le vratar Pavic.
V Studiu D sc bodo tudi letos skušali okrepiti s tujimi nogometaši.
Tokrat so se v upravi edinega dolenjskega prvoligaša odločili nekoliko drugače. Ne bodo kupovali dragih in zaradi njihovega zvezdniškega obnašanja pogosto nezanesljivih igral-
cev. V svoje moštvo so povabili nogometaše, ki ne zahtevajo veliko, a kljub temu lahko ponudijo veliko znanja, borbenost, požrtvovalnost in sc želijo izkazati.
V drugi prvoligaški sezoni bodo poleg domačih igralcev na novo oblekli zeleni dres Studia D Igor Jelič iz Šibenika, Midhad Arnau-tovič iz Tuzle, Anton Brdik iz Trbovelj (Oria Rudar) in Simon Pirc iz Krškega, v svoj klub pa se bo vrnil Envcr Kroni, ki je nekaj časa igral za Belo krajino.
Novomcščani so sc odločili tudi za zamenjavo na trenerski klopi. Trener Vid Horvat, ki je krmilo med sezono sredi največje krize uspešno prevzel od Nedeljka Gugolja, je odstopil. Zamenjal ga bo Ingmar Bloudek, ki je do sedaj vodil mariborski Branik.
I. V.
Uspešni doma in na tujem
Vrhunski rezultati Rovana - Lopatičeva še vedno uspešna - Brežičani najboljši v metih in skokih
OTVORITEV IGRIŠČA - Krajani Urinih sel so uresničili svoj veliki sen. Pri železniški postaji so v soboto odprli športni center z igrišči za košarko, odbojko in nogomet. Za vas zelo pomemben objekt je krajanom pomagala zgraditi novomeška občina, ki je prispevala denar za asfalt. Vsa zemeljska dela, postavitev ograje in športnih rekvizitov so s prostovoljnim delom opravili krajani in člani novoustanovljenega Športnega društva Uršna sela. Na otvoritvi je krajanom spregovoril novomeški župan Franci Koncilija, igrišča pa je odprl predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič, ki je v prijateljski nogometni tekmi med izvršnim svetom in ekipo Urinih sel dosegel pravi evrogol, kar pa novomeškim politikom vseeno ni pomagalo, da ne bi krepko izgubili proti žoge bolj vajenim športnikom z Urinih sel. (Foto: I. Vidmar)
v
Šport iz Kočevja
•	Nogometaši Avtobuma bodo prvo tekmo jesenskega dela nove sezone tekmovanja v 2. državni ligi odigrali doma z mariborskim Železničarjem. S pripravami na novo sezono bodo začeli že v ponedeljek, 11. julija. V prestopnem roku sc je kočevsko moštvo močno okrepilo. Pridružili so se mu: vratar Pejkovič in Šafa iz SCT Olimpije, Novak iz Gorice in B. Lučič iz ajdovskega Primorja. V klubu bosta še naprej igrala Komočar in Bošnjak, odšli pa bodo Magič, Murdanovič, Stojanovič, Smajič in Žmavc. Kočevske nogometaše bo vodil novi trener Perica, ki se je tako poslovil od aktivnega igranja. Cilj Avtobuma je tudi letos osvojitev 1. ali 2. mesta in s tem napredovanje v 1. državno ligo.
•	V odbojkarskem klubu Lik Tilija so pred dnevi podaljšali pogodbo o sponzoriranju. Odbojkarice bodo v prihodnji sezoni nastopale v isti postavi kot do sedaj, manjkala bo le Nataša Briški, ki je odšla v Ljubljano. Po njenem odhodu bodo priložnost za igro dobile mlade igralke, ki so se do sedaj kalile v pionirski in mladinski ekipi.
•	Tudi v prihodnji sezoni bo moštvo kočevskega namiznoteniškega prvoligaša Melamina nastopalo v isti postavi kot do sedaj. Po besedah kočevskega trenerja so v klubu zelo zadovoljni s podaljšanjem pokroviteljske pogodbe z Melaminom. V pretekli sezoni so sc Murn, Špclič in Lesar srečno rešili izpada, obstanek v ligi pa je njihov cilj tudi v novi sezoni.
MEŽNAR 3. V SOTINI
SOTINA - Na 7. dirki za državno prvenstvo v motokrosu je član novomeškega motokluba Ludvik Mežnar v kategoriji do 80 ccm zasedel 3. mesto za Lukovčanom Jelenom in domačinom Roganom, ki mu je odlično uvrstitev prinesla domača proga, saj stanuje tik ob tekmovališču v Sotini. Od ostalih Novomeščanov se je Jani Jordan uvrstil na 10. in Sandro Windish na 13. mesto. V skupni uvrstitvi za državno prvenstvo po 7 dirkah vodi Jelen pred Roganom in Novomcščanom Mežnarjem.
BREŽICE - Člani Atletskega kluba Brežice so v maju in juniju veliko nastopali na tekmovanjih doma in na tujem ter dosegli nekaj izrednih uspehov.
Na mednarodnem atletskem mitingu v Udinah so brežiški skakalci ob palici dosegli trojno zmago. 1. je bil Jurc Rovan s 485 cm, 2. Ivan Kastelic in 3. Uroš Novak (oba 360 cm). V Hartcnbcrgu v Avstriji sta se izkazala Katja Tomažin z 2. mestom in osebnim rekordom v teku na 100 m (12,37 s) ter Jurc Rovan, ki je bil 3. v skoku v višino (190 cm) in v metu kopja (58,88 m - osebni rekord). V Beljaku je bil Zvonko Milat drugi na 400 m z ovirami (54,12 s).
Na Hanžckovičcvcm memorialu v Zagrebu se je izkazala sedmerobojka Vladka Lopatič z drugim mestom v
TRIATLON LISCA 93
SEVNICA - V soboto, 17. julija, bo ob 9. uri na sevniškem kopališču štart 8. triatlona Lisca. Tekmovalce čaka 1.000 m plavanja v bazenu, 42 km kolesarjenja in 10 km teka. Moški bodo razvrščeni v 6 kategorij - mladinci do 22 let, člani od 23 do 30 let, člani od 31 do 40 let, mlajši veterani od 41 do 50 let, starejši veterani od 51 do 60 let in super veterani starejši od 60 let. Ženske sc bodo pomerile v kategorijah do 35 in nad 35 let. Organizator triatlona Lisca 93, Športna zveza Sevnica, pričakuje nastop večine najboljših slovenskih tekmovalcev, manjkali bodo verjetno le udeleženci kvalifikacij za svetovno prvenstvo v ironman triatlonu v Rotu, ki bodo po 3,6 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka še kako potrebni počitka.
Sajevec vse boljši
Na sprint triatlonu zmaga Igorja Kogoja - Peter Sajevec najboljši mladinec
KAMNIK - Tekmovalci triatlonskega kluba Novo mesto so svoj niz uspešnih nastopov nadaljevali tudi v Kamniku, kjer so nastopili na sprint triatlonu za pokal triatlonske zveze Slovenije. Progo, sestavljeno iz 500 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka, je daleč najhitreje premagal najboljši slovenski triatlonec vseh časov Igor Kogoj, član novomeškega triatlonskega kluba, ki je s časom 55 minut in 29 sekund zmagal tako v svoji skupini kot tudi v absolutni konkurenci.
V mlajši mladinski kategoriji (13 do 16 let) je s časom 1:03,46 slavil vse boljši Peter Sajevec (Novo mesto), ki je premagal tudi vse starejše mladince. Med mlajšimi mladinci sc je na 3. mesto uvrstil Siniša Delajkovič in na 4. mesto Jože Jakša (oba Novo mesto). S tem pa še ni bilo konca uspešnih nastopov Novomeščanov. Goran Pešič je bil s časom 1:07,13 drugi med starejšimi mladinci in Janez Avsec s časom 59,18 ravno tako 2. pri članih in 4. v absolutni razvrstitvi.
I.	V.
Prvaki in rekorderji
Gordana Djurič 4-krat popravila državni rekord - 4 naslovi državnih prvakov za Topličane
Ustanovili so svoj klub
V Orehovici so zmagali Logar, Ribič, Gramc in Filip ■ Po tekmi so ustanovili kolesarsko društvo
DOLENJSKE TOPLICE - Mladi atleti iz Dolenjskih Toplic so na zadnji tekmovanjih dosegli nekaj izjemnih uspehov. Boštjan Šimunič je na velikem mednarodnem mitingu v Zagrebu v troskoku prvič v življenju preskočil mejo 15 m. Na ekipnem državnem prvenstvu v Celju sta Boštjan Šimunič m Gordana Djurič v troskoku zmagala z veliko prednostjo pred tekmeci. Gordana je letos že četrtič postavila nov državni rekord, v Celju je preskočila 12,75 metra, Boštjan pa sc je s 14,92 metra dolgim troskokom znova približal meji 15 metrov.
Da v Dolenjskih Toplicah zelo dobro delajo z mladimi, so dokazali na državnem pionirskem prvenstvu. V sko-
ku v daljino je pri mlajših pionirkah s 518 cm zmagala Melita Honnjcc, pri starejših pionirkah pa s 505 cm Klavdija Murn. Ekipa mlajših pionirk je bila na državnem prvenstvu druga. Medaljo so Topličani osvojili tudi med mlajšimi mladinkami, kjer je bila Andreja Blatnik z 11,40 m tretja.
Čeprav atletika ne velja za drag šport, pa treningi, priprave, nastopi in oprema niso zastonj, zato je tudi majhna a udarna topliška vrsta močno odvisna od pokroviteljev. Tako kot mnogim novomeškim šprotnikom je tudi njim letos pomagala zavarovalnica Tilia, trgovina Roni pa je poskrbela za njihova atraktivna športna oblačila.
I. V.
OREHOVICA - Kolesarsko društvo Krka in krajevna skupnost Orehovica sta v soboto pripravila cestno kolesarsko dirko za dečke in mladince na 6,3 km dolgi krožni progi Orehovica - Gracarjev Turn - Pristava - Gorenje Mokro Polje - Orehovica. Tekma dečkov A in B je štela za pokal frutabcla, dirka mlajših in starejših mladincev pa za pokal Slovenije. Največ uspeha so imeli člani novomeške Krke, popolno zmagoslavje jim je z zmago med mlajšimi mladinci preprečil Ptujčan Uroš Gramc. Zelo dobro so sc odrezali tudi mladi kolesarji iz Metlike, Črnomlja in Krškega.
Med dečki B - vozili so 2 kroga - je prvi prispel na cilj Klemen Logar (Krka),
2.	mesto je osvojil Rajko Vidic iz Metlike, tretji pa je bil Bor Vrščaj iz Črnomlja. Med dečki A (vozili so 4 kroge) je zmagal Novomcščan Peter Ribič nad Urošem Dularjem (Savapro-
jekt Krško) in Goranom Galamičcm (Krka). Mlajši mladinci so vozili 10 krogov. Zmagal je Uroš Gramc (Ptuj) nad Mihom Macelctom (Krka) m Klemenom Tuškom (Rog). Najdaljšo progo so imeli starejši mladinci. Po 15 krogih je prvi pripeljal na cilj Branko Filip (Krka) pred Tadejem Križnarjem (Sava) in Andrejem Hauptmanom
(Rog)-
Prizadevni krajani Orehovice so, kot se za prave Dolenjce spodobi, po končanem tekmovanju pripravili kolesarsko veselico, s katero so proslavili ustanovitev kolesarskega društva Orehovica, ki ne bo konkurenca novomeškemu klubu, pač pa bo v kraju pod Gorjanci nastal še en center, kjer se bodo rojevali in kalili mnogi talenti, ki bodo skušali ponoviti uspehe Papeža, Smoleta, Glivarja, Finka, Eržena, Štanglja in drugih.
I. V.
teku na 100 m z ovirami (14,25 s) in
3.	mestom v skoku v višino (175 cm), Branko Grubič je bil 2. v metu kladiva (56,60 m) in Matej Podvinski tretji (54,32 m). Jurc Rovan je v Zagrebu zmagal v skoku ob palici (480 cm), v Italiji pa je na mednarodnem tekmovanju dcscterobojcev zbral 6073 točk in osvojil 6. mesto.
Na mednarodnem mitingu v Gorici so 3. mesto osvojili: Alenka Novak v suvanju krogle (11,19 m), Branko Grubič v metu kladiva (55,32 m), Katja Tomažin v teku na 100 m (12,47 s) in Jurc Rovan v skoku ob palici (480 cm). Na pokalu Savaria na Madžarskem so brežiški atleti nastopili v slovenski reprezentanci. Alenka Novak je bila
2.	v metu diska (38,76 m), 2. mesto je osvojil tudi Grubič v metu kladiva (55,60 m), Matej Podvinski pa v isti disciplini
3.	mesto (53,18 m).
Zadnji večji uspeh so brežiški atleti dosegli na ekipnem državnem mladinskem prvenstvu, kjer seje moška ekipa uvrstila na 5. mesto, med posamezniki pa sta se najbolj izkazala - Grubič v metu kladiva s 1. mestom in odličnim rezultatom 59,74 m in Rovan z 2. mestom v skoku ob palici (480 cm) ter 3. mestom v metu kopja (55,30 m).
POLDE ROVAN
TURNIR V
MALEM NOGOMETU
Trgovina »RONI« iz Novega mestavbo v nedeljo 18. julija, ob 8. uri v Žabji vasi pripravila turnir v malem nogometu. Prijave sprejemamo po telefonu (068) 28-018 od 9. do 22. ure. Žrebanje parov bo 16. julija ob 21. uri v bifeju »REZELJ«, cesta komandanta Staneta 34, Novo mesto. Prijavnina znaša 4.000 SIT.
Nagrade:
1.	mesto 25.000,00 SIT, pokal, 10 pizz.
2.	mesto 17.000, 00 SIT, pokal, 2 zaboja piva.
3.	mesto 10.000,00 SIT, pokal, 1 zaboj piva.
4.	mesto tolažilna nagrada.
Nagrajeni bodo tudi najboljši
igralec, strelec, golman ter ekipa za fair-play.
BELE - DRŽAVNI PRVAK
LJUBLJANA - Na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem je član strelske družine Kru-no Brežice, Novomeščan Mirko Bele, zmagal v disciplini malokalibrska pištola proste izbire. S 535 krogi je nekdanji mladinski prvak Jugoslavije premagal vse državne reprezentante in brežiškim strelcem prinesel prvi naslov državnega prvaka. V ekipnem tekmovanju so Brežičani (Bele, Sabadoš in Sotler) osvojili 5. mesto. Po tekmovanju je 25-lctni Mirko Bele povedal, da ni verjel v zmago, ker ima za tak uspeh preslabe pogoje za vadbo. Med tekmovanje ni mislil na nasprotnike, tekmoval je predvsem sam s sabo.
E. SEČEN
BALINARJI KRKE VODIJO
NOVO MESTO - Končan je spomladanski del tekmovanj v Dolenjski balinarski ligi, v kateri tekmuje 5 klubov iz občin Trebnje, Sevnica, Krško in Novo mesto. Po petih kolih vodi novomeška Krka s 6 točkami, kolikor jih ima tudi drugouvrščeno Krško. Trctje-uvrščena Dana z Mirne in četrto-uvrščena Dolenja vas imata po 4 točke, medtem ko je zadnji Cestar brez točk. Izidi: Krka - Cestar 14:1, Krško -Dolenja vas 10:5, Dolenja vas - Krka 6:9, Dana -Krško 11:4, Cestar - Dolenja vas 7:8, Dana - Krka 2:13, Cestar - Dana 5:10, Krško - Krka 8:7, Dolenja vas - Dana 9:6, Cestar - Krško 1:14.
PELIZONA ZAOSTALA NA ŠTARTU
LESCE - Kasaške dirke v Lescah so minile v znamenju močnega deževja in razmočene steze, kar je slabo vplivalo na rezultate tekmovanja, saj so najboljši kasači dosegli tudi do 5 sekund slabše kilometrske čase kot pred tednom v Krškem. Kljub temu so Šcntjcrncjčani dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Košak je bil z Areno Hanovcr 5 kilometrskim časom 1:27,73 drugi. Se bolje sc je odrezal Stane Lipar, ki je z Edži Hanovcr osvojil 2. mesto na 3. in 6. dirki. Kilometrska časa 1:24,63 in 1:25,88 ob izredno neugodnih razmerah sta še vedno zelo dobra. Manj športne sreče je imela Pelizona: na štartu jo je oviral hrvaški kasač, ki sc je izognil lužam na progi, tako da je zaostala več kot 70 m. Zagrebški veterinar Krešo Lučič, ki še vedno drži vajeti Pclizonc: ni obupal: na cilju 1.800 metrov dolge proge sta ujela vodilne, a kaj več kot
4.	mesto s kilometrskim časom 1:24,86 se ni dalo doseči.
EKIPA DRŽAVNIH PRVAKOV - Pet mladih topliških atletov je osvojilo kar 4 naslove državnih prvakov. Z leve proti desni: skakalki v daljino Klavdija Murn in Melita Hohnjec ter troskokaši Boštjan Šimunič, Gordana Djurič in Andreja Blatnik. (Foto: I. Vidmar)
DRAŽBENI OKLIC
Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 12.7.1993, opr. št. St 6/92, v skladu z določili 2. in 3. odstavka ZPPSL v stečajnem postopku nad dolžnikom NOVOLES SIGMAT, d.o.o., Brestanica - v stečaju
razpisuje javno dražbo
ki bo dne 2.7.1993 in 3.8.1993 med 10. in 14. uro na sedežu dolžnika v Brestanici.
Na dražbi bodo naprodaj:
1.	osnovna sredstva, katerih seznam je razviden iz cenitve št. 010393 iz marca 1993, ki je sestavni del tega oklica, po izklicnih cenah, ki so razvidne iz cenitve št. 010393 iz marca 1993, povečane za prometni davek;
2.	repromaterial, gotovi izdelki in polizdelki, katerih knjižna vrednost je cca 70.000,00 DEM po izklicni ceni 26.250,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Ogled sredstev in podrobnejše informacije je glede izklicnih cen in načina prodaje mogoče dobiti na sedežu dolžnika med 18.7.1993 in 1.8.1993 dopoldne.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun dolžnika ali sredstva deponirati najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini, pa takoj po javni dražbi.
Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu za osnovna sredstva v 7 dneh po končani dražbi in plačati kupnino v dveh obrokih, prvi obrok v 30 dneh po podpisu pogodbe, drugi obrok pa v 60 dneh po podpisu pogodbe.
Izklicne cene za repromaterial so v cenilnem elaboratu in se povečajo za prometni davek; prometni davek odvaja prodajalec, franko tovarna prodajalca. Kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 3 dneh po končani dražbi in kupnino plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe. Po plačilu celotne kupnine lahko kupec odpelje kupljeno osnovno sredstvo iz tovarne prodajalca. Kupec mora osnovno sredstvo odpeljati najpozneje v 8 dneh po plačilu 100% kupnine.
Če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek plača prodajalec, vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva pa plača kupec.
Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Razprodaja družbenega premoženja
Kam s certifikati? - V igri bo veliko interesov - “Trgovci z novci” sc že pojavljajo"
S sprejetjem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sc je uradno začela privatizacija družbenega premoženja v Sloveniji. V podjetjih ne bo nikoli več tako, kot je bilo. K nam prihaja kapitalizem v pravem pomenu besede - z vsemi posledicami in pastmi, ki jih prinaša ta druž-bcno-ckonomski sistem.
Svobodni sindikati Slovenije so že na prvem kongresu leta 1990 s posebno resolucijo terjali takšne spremembe pri gospodarjenju z družbeno lastnino, da bi imeli od njih kaj koristi tudi tisti, ki so jo zadnjih 45 let ustvarjali, ne le petični domači in tuji kupci. Pa sc je obrnilo drugače: oblast je v večji meri kot delavce zaščitila predvojne kapitaliste, tj. povojne razlaščenec, ne da bi pogledala v dokumente o njihovem nekdanjem gospodarjenju in tako dognala, ali je bilo njihovo premoženje res njihovo ali pa so bili do vratu zadolženi, na kar je opozoril tudi naš znani ekonomist dr. Aleksander Bajt.
Tudi drugi ukrepi v zvezi z privatizacijo lastnino niso upoštevali prispevkov delavcev pri ustvaijanju družbenega premoženja, npr. stanovanjski zakon, ki je omogočal nakup stanovanja le imetnikom stanovanjske pravice, prispevke vseh tistih, ki si tega statusa niso nikoli pridobili, pa kar podružbil oz. podržavil. Nova zakonodaja v tem in dragih primerih je bila skrajno krivična do delavcev.
Da bi zaščitili interese svojih članov, so v sindikatih s pogajanji, izrednimi konferencami in celo s protesti dosegli v lastninskem zakonu tiste pravice, do katerih so delavci upravičeni. Dosegli so dvoje: pri notranjem odkupu imajo delavci zdaj namesto prvotno predvidenih 25 odst. večji, 50-odstotni popast. Podjetje lahko opravi interno razdelitev ter vplačilo delnic za notranji odkup tudi na podlagi potrdil, ki jih izda delavcem na podlagi neizplačanega dela osebnega dohodka po kolektivni pogodbi. S tem sc je znatno povečala možnost, da delavci postanejo večinski lastniki podjetij in s tem njegovi (so)upravljalci.
V programu notranjega odkupa, v katerem mora sodelovati najmanj tretjina delavcev, pa delavci ne morejo nastopati kot individualni kupci delnic. Delavske delnice je namreč treba sešteti in jih upoštevati kot njihov skupni vložek za pridobitev (sojlast-ništva podjetja. Notranji odkup in interese delavcev delničatjev bo lahko predstavljal samo en “kupec”: ali sindikalni voditelj, odvetnik, stro-
kovnjak ali tisti, ki mu bodo delavci zaupali.
Jasno je, da bo v igri veliko interesov. Družbena lastnina je postala mikavna, promet z delnicami in certifikati pa dobičkonosen posel. Zato sc na obzorju že pojavljajo prvi “trgovci z novci”, ki želijo z nakupom certifikatov čez noč obogateti.
In kako naj sc tej nevarnosti (še dodatni razlastitvi) delavci izognejo?
Delnice, ki jih bodo na podlagi certifikatov dobili delavci, bodo imele sprva nizko ceno in bodo kot rečeno, “lovišče” za različne špekulante. Pritisk na delavec, naj delnice prodajo, bo izredno močan. Vendar v zakonu piše, da delavci odločajo o usodi delavcev samostojno, samo po sebi pa sc razume, da mora biti njihova odločitev tudi dobro premišljena. Zato je treba vedeti: lastniške certifikate bodo imetniki lahko uporabili na različne načine, tako za pridobitev delnic in deležev v podjetjih, kjer so (ali so bili) zaposleni: za nakup delnic kateregakoli podjetja, ki se preoblikuje z javno prodajo, če kupec delnic v takšnem podjetju vidi ekonomski interes; za nakup delnic p<x>blaščcnih investicijskih dražb; možne pa so tudi druge oblike naložb certifikatov.
Republiška vlada (njen pooblaščeni organ) bo za slehernega imetnika
certifikatov odprla račun pri Službi družbenega knjigovodstva. Potrebna pa bo previdnost pri dokončni odločitvi, kako in kam s certifikati. V nekaterih poslovno slabših podjetjih sc že dogaja, da delavce silijo, da bi vlagali ccriifikutc za pridobitev delnic znotraj podjetja. Zato naj delavci sami, predvsem pa s pomočjo in sodelovanjem sindikata, ugotovijo poslovno učinkovitost “svojega” podjetja, njegovo perspektivo in kakovost vodenja. V slaba podjetja ali celo podjetja, ki so pred stečajem, je vlaganje nesmiselno. V takšnih primerih bi šlo za čisto prevaro, saj bi delavci certifikate vlagali v nič! Delavci naj certifikate vložijo v uspešnejša podjetja ali pa z naložbo še počakajo. Bistveno drugače pa je, če je podjetje uspešno, ima tržno in dohodkovno zanimiv program in zaupanja vredno vodstvo.
Tako ali drugače: dejstvo je, da z lastninskim zakonom vstopamo v svet delničarstva, kapitala in iz tega pridobljene moči novih lastnikov dosedanjega družbenega premoženja. Delavci in njihovi sindikati ne bi smeli biti oguljufani vsaj za tisto, kar jim sodi po zakonu. Če bodo to zadnjo priložnost zamudili, bo “vlak odpeljal” brez njih, premoženje in moč pa bo dobila peščica izbranih.
VINKO BLATNIK
Še: Kakšna vaba in za koga?
Delavci TSS: “Gospod Borštar, za nas ste vi glavni krivec za propad TSS” - Zaključek polemike o razmerah v TSS?
Bivši direktor Tehnoloških sistemov Sevnica Dušan Borštar sc skuša v prejšnji številki Dolenjskega lista z medlim posplošenim odgovorom na prispevek novinarja Dolenjskega lista Pavla Perca znova vzvišeno postaviti v vlogo razsodnika in svojo osebno odgovornost za propad, stečaj TSS preprosto prevroči na tuja pleča. Še nedavno je skašal jahati na naših hrbtih, ki se menda niso dovolj upognili pred njegovo prevzvišenostjo, ko je ponujal svoje koncepte rešitve bolj kot gradove v oblakih, v katere preračunljivi in, priznati je treba, tudi pretkani direktor gotovo sam ni verjel. Zdaj si je našel spet drugega dežurnega krivca, tokrat novinaria, čigar pisanje o TSS v celoti podpiramo ter ga ocenjujemo kot korektno in objektivno.
Našemu bivšemu direktorju bi lahko spet zastavili vrsto vprašanj o njegovih
POČITNIŠKO RIBARJENJE - Otroci iz Dobrave poletne počitnice najraje preživljajo doma. Na drugi strani Krke, ki je tu topla in prijetna za kopanje, imajo prijetno plažo. Če dež Krko shladi in je prehladna za kopanje, si krajšajo čas z ribolovom. To najraje počno z mostu. Tile na sliki so lovili rdečeočke. (Foto: A. B.)
y
Se: Kdo v resnici kali nočni mir
S tem prispevkom zaključjemo polemiko o Jakšetovi gostilni
Na članek L M. v DL 20. maja,	med drugim navaja, da je v soboto,
ie oblatil Jakšetovo gostilno na	26. junija, ansambel igral do 4.30.
ki je oblatil Jakšetovo gostilno na Drski, sem odgovoril v DL 1. julija pod enakim naslovom. L. M. sc z mojim odgovorom v ničemer ne strinja, kar je sklepati iz njenega odgovora 7. julija. Očita mi, da nisem tisti, ki bi lahko sodil o teh zadevah, in mi daje navodila, kako bi moral pisati. No, na tako oceno L. M. le povem, da niti malo nisem mislil biti sodnik v tej zadevi, napisal sem po svoji vesti le nekaj resnic o Jakšetovi gostilni, o nastopajočih in o obnašanju gostov na cvickariji ter izrekel obsodbo zaradi žaljivih napadov.
L. M. mi očita, da nisem tisti, ki bi lahko pravično sodil, v isti sapi pa sama želi biti absoluten sodnik, ki v svoji anonimnosti lahko vse povprek piše, žali in napada, ne da bi se predstavila s celim imenom. Iz teh razlogov sem sklenil, da ni vredno več polemizirati, rad bi le omenil novi napad na Jakšetovo, ko L. M.
junija,
Ta dan je bila namreč gostilna zaprta, saj je bila pri Jakšetovih ohcct, in sicer v notranjem zaprtem prosil sosede
toru. Ko sem povprašal imajo v bližini hiše, če jih ohccti pri
de,
Jakšetu kaj vznemirjajo, je bil odgovor obraten, da je to poživilo za oči in obujanje lepih slovenskih navad.
Torej, to pove, da so domači sosedje prilagodljivi v svojem okolju, kasneje priseljena L. M, pa sc ne more prilagoditi temu okolju in si očitno zeli, da bi sc okolje podredilo njej.
Vsem je znano, da so si pravi sosedje v morebitnih sporih vedno skušali najprej povedati z oči v oči in nato poiskati ustrezno rešitev, ker je to najbolj civiliziran način. Zato svetujem, naj se L. M. predstavi spornemu sosedu, ki bo gotovo našel čas za ustrezno rešitev zadeve.
RUDI HRVATIN
nenavadnih poslovnih potezah oz. odločitvah, ki so, milo rečeno, sporne in so tudi prispevale, da smo se znašli tako rekoč na cesti. Ta vprašanja bi lahko g. Borštar slišal, če bi kdaj, ko je ladja TSS začela toniti, utegnil med nas. Mogoče si tega tudi ni upal, ker pač ne bi znal ničesar modro in trezno pojasniti, ali pa sc mu ni zdelo vredno med nas delavce, ki nas, tudi precej starejše od njega, ni znal niti po človeško pozdravljati, čeprav smo 30 in več let trdo in pošteno delali in bi si še radi sami služili kruh, zdaj pa smo odvisni od tuje pomoči oz. podpore.
V teh razmerah doživljamo njegovo občasno vozakanje z bivšima kolegicama oz. sodelavkama po Sevnici in njenih lokalih kot provokacijo. Vsaj 10 delavcev TSS je razjarjenih zaradi njegovega prispevka pri propadu TSS, pripravljenih na vse drugačne argumente, kot bi jih slišali, če bi prišli med nas takrat, ko je gotovo še bil čas za rešitev naše tovarne.
Delavci TSS
Novomeška TV poskusno na kanalu 41
NOVO MESTO - Zaradi dotrajane opreme za prenos 'JV signala od studia v mestu do kabelskega vozlišča na Marofu (posledica je bila vse slabša slika lokalnega televizijskega programa) so sc pri Televiziji Novo mesto odločili za boljšo zvezo. Od minulega četrtka poizkusno pošiljajo svoj signal z mobilnim mikrovalovnim linkont na Trdinov vrh, od tam pa z manjšim začasnim oddajnikom moči 100 W proti vozlišču na Marofu.
Tako je za lokalni program Vaš kanal v kabelskem omrežju zagotovljen občutno boljši sprejem od dosedanjega, hkrati pa ga lahko spremljajo tudi gledalci, ki nimajo priključka na novomeško kabelsko razdelilno omrežje. To velja seveda samo za vse tiste v smeri od Trdinovega vrha proti Novemu mestu in Trebnjemu.
Lokalni program Vaš kanal teče vsak dan med šesto in poldcseto uro zvečer, ostali del dneva pa bo na ta oddajnik zato, da bi ga na svojem sprejemniku lažje našli, še nekaj dni priključen satelitski glasbeni program MTV. Hišno televizijsko anteno je za sprejem kanala 41 seveda treba obrniti proti oddajniškemu stolpu na Trdinovem vrhu.
Če bo šlo vse po načrtu, bodo pokrajinski televizijski program na tem kanalu s Trdinovega vrha lahko še pred jesenjo gledali tudi v Posavju in Beli krajini, ko bosta začela delovati stacionarna mikrovalovna zveza in že kupljeni televizijski oddajnik z desetkrat večjo močjo.
M. MOŠKON
DOLENJSKI LIST
Jože Zakrajšek
Včasih je bil župan brezplačen
O reorganizaciji občin - Za črne gradnje je najbolj kriva občina
GREBENJE - Veliko je govoric o tem, da naj bi bilo po novem v Sloveniji več občin, ki bi bile precej manjše, kot so sedanje. Mnenja o tem predlogu so različna. Jože Zakrajšek, upokojenec iz vasi Grebenje, je na nase vprašanje, kam naj bi sodila njegova vas, odgovoril tako:
“V stari Jugoslaviji je naša vas skupaj z vasema Junče in Marolče spadala pod občino Velike Lašče, preostale vasi Slemen pa v občino Sodražica, medtem ko danes sodimo v občino Ribnica. Naši otroci oz. vnuki hodijo zdaj v šolo v Velike Lašče, ker pri Gregorju ni osemletke. Matični urad imamo v Sodražici, pošto v Ortneku, župnijo pa pri Sv. Gregorju.
V naši vasi smo za to, da bi sodili v občino Lašče, do koder je le 4 km, medtem ko je do Sodražice 6 km, vendar to ni toliko pomembno, ker ima danes že vsak svoj avto. Pomembnejše od sedeža občine je, da je delo uradnikov učinkovito. Včasih so bile majhne občine. Župan ni dobil plače, pač pa le tajnik in morda še kakšen uslužbenec, pa so vse opravili.
Neka gospa iz Lašč je bila zaradi popravila stare hiše stokrat na občini v Ljubljani, pa ni nič opravila.
Tudi za črne gradnje niso krivi ljudje, ampak občinski aslužbcnci, ki ne povedo, kje lahko gradiš, in ker sploh težko prideš do vseh potrebnih dokumentov. To je tako: daš prošnjo na občini, jo kolkuješ, odgovora pa ni. Kaj potem, porka duš, ne bi na črno gradil!”
J. PRIMC
France Senica
V soboto, 3. julija, smo pokopali borca in aktivnega udeleženca NOB Franceta Šenico, ki je stopil v partizanske vrste spomladi leta 1942, kjer so mu zaupali kurirsko službo. Bil je borec Cankarjeve brigade, 18. divizije in 9. korpusa. V bojih nad Škofljico pri Ljubljani je bil kot mitraljezec ranjen. Po italijanski kapitulaciji bi moral prevzeti četo, pa sc je raje spet posvetil kurirstvu. Ža zasluge v vojni je prejel visoko odlikovanje.
Družina Franca Šcnicc izhaja iz majhne kmetije. Celo mladost se je otepal z revščino. Hišo in gospodarsko poslopje so imeli pokrito s slamo in tudi vodnjaka niso imeli. Kljub temu je France ljudem v stiski vedno priskočil na pomoč.
France sc za politiko ni zanimal. Ko je kapitulirala kraljevina Jugoslavija, je z vaškimi fanti začel zbirati orožje. Italijanskih okupatorjev niso mogli videti. Ko so sc pojavili prvi partizani v Meniški vasi, je France odšel z njimi, saj je hila večina topli-ške doline partizanska. Po vojni sc je France posvetil furmanstvu. Ker pa je bil med vojno trikrat ranjen, so se kmalu pokazale posledice. Več let je bil nesposoben za delo.
Z mislijo, da bi hoteli nekateri popolnoma omadeževati partizanski boj, sc ni mogel sprijazniti. Boril sc je proti sovražniku ter za boljše življenje delavca in kmeta, ne za ideologijo. Za Francijem je ostal spomin, ki bo še dolgo živel v srcih njegovih soborcev, prijateljev in sovaščanov.
TONE VIRANT
Medijski bojkot?
Premalo pisali o lovskih zborih in rogistih
Na zaključni in razširjeni 18. seji dne 18. junija 1993 je prireditveni odbor 20. srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je bilo 12. junija v Globokem, med drugim obravnaval tudi poročanje o pravkar končani prireditvi v javnih občilih. Pri tem je ugotovil, da razen objave v časopisu Naš glas iz Krškega in poročanja na sam dan prireditve v radijski oddaji Studia D iz Novega mesta v ostalih občilih ni bilo niti besede o naši prireditvi, čeprav smo z novinarji bili za to dogovorjeni. Izglodalo je, kot da gre za nameren bojkot oz. informacijsko blokado o tej zadevi.
Gornje sc nanaša tudi na vašo hišo, zato vam v zvezi s tem izrekamo naše ogorčenje in protest. Vaše novinarke, ki dela na področju brežiške občine, kljub dogovoru ni bilo na prireditvi. Vpašujemo vas, ali svojstvena kulturna manifestacija slovenskih lovcev, ki je po množičnosti takoj za šentviškim pevskim taborom (sodelovalo je 29 skupin s preko 600 nastopajočimi pevci, rogisti in godbeniki iz vseh predelov Slovenije, zamejstva in sosednje Hrvaške) in ki je na 4 koncerte v štirih različnih krajih ter na skupen nastop v Globokem privabila preko 2000 obiskovalcev, res ne zasluži primerne predstavitve ali vsaj kratkega poročila v mediju, ki ga pokrivate? Vprašanje je tembolj umestno ob spremljanju vaših poročil, kjer je pogosto veliko informacij povsem lokalnega pomena, in vendar jim namenjate veliko prostora in pozornosti. Lahko samo ugibamo o vzrokih za tak odnos, ki je vsekakor vreden javne graje. Pričakujemo, da nam v zvezi z našim protestom pismeno odgovorite.
JOŽE VERSTOVŠEK, predsednik prireditvenega odbora
Pripis: Spoštovani Globočam, kolikor poznam kolege novinarje, nihče od nas nima časa ne volje, da bi načrtoval medijsko blokado. Še posebej, če gre za ljubiteljsko dejavnost, saj je večina izmed nas tudi sama vključena v marsikatero od njih. Ni res, da o prireditvi nismo zapisali niti besedice. Dolenjski list je o srečanju v Globokem pisal tisti četrtek pred prireditvijo. Ocenila sem namreč, da bo tako najbolje za prireditelje (brezplačna reklama), za obiskovalec (pravočasno obvestilo) in za časopis (aktualnost).
BREDA DUŠIČ-GORNIK
Zlatomašnik Leopold Povše
Njegova vroča želja je: svetu naj zavlada mir!
V	nedeljo, 4. julija, so v farni cerkvici sv. Erazma v Soteski s prisrčno slovesnostjo proslavili zlato mašo Leopolda Povšeta. V petdesetih letih opravljanja duhovniškega poklica je zlatomašnik doživel marsikaj lepega pa tudi hudega. V svojem življenju je izdal več pesniških zbirk. Snov za svoje pesmi je poiskal v številnih slovenskih farah, kjer je služboval. Veri svoje matere sc je predal z vsem srcem, zato je doživel mnoga ponižanja, saj je bil dolgo časa duhovniški poklic zaničevan.
Nekaj časa je delal tudi kot učitelj. Skoraj da je ni fare v Zasavju, da ne bi tam služboval. Med vojno so bila vrata njegove hiše odprta za vse vojskujoče. Zanj so bili vsi le ljudje, ki niso sami krivi za vojno. Po vojni je bil zaradi intrig obsojen na 8 let ječe, vendar so uslišali njegovo prošnjo po pomilostitvi in je odsedel le 8 mesecev. Odpuščal je vsem, tudi tistim, ki so mu zažgali gospodarsko poslopje.
V	soteško faro je prišel leta 1977 že ves betežen in bolan, a kljub temu zvesto opravljal božjo službo vse do danes. Farani so ga vzljubili in mu za zlati jubilej od srca čestitajo ter želijo oddiha, ki ga je še kako potreben.
Njegova vroča želja je, da bi v svetu zavladal mir in da bi ljudje živeli v svobodi vere in v edinosti. Da bi bil brat bratu brat in ne sovražnik.
TONE VIRANT
ŠE DVA KOZOLČKA
OSILNICA - Kulturno-športno društvo “Tone Ožbolt” iz Osilnice je v sodelovanju z zainteresiranimi podjetji in ustanovami postavilo na območju krajevne skupnosti Osilnica še dva turistična kozolčka, ki turiste seznanjata z zanimivostmi na tem območju, izleti in sprehodi, gostinskimi objekti in drugim. En kozolček so postavili v Osilnici, drugega pa v Mirtovičih blizu otočka na Kolpi. Tudi ta kozolček je izdelal Marjan Leš, kipar iz Gerova.
Odprto pismo
črnomaljskima predsednikoma
K pisanju me je navedlo “sporočilo javnosti”, da je skupščina občine Črnomelj sprejela odlok o odlaganju smeti na DKO pri Vranovičih do zapolnitve na čuden način razširjene deponije.
Kje so vaše obljube, gospod predsednik občine Črnomelj, da boste uredili stvari tako kot je potrebno? Ali sc zavedate, da smo na Vranovičih tudi ljudje, da nas je samo sto, vendar hočemo vseeno živeti?
Kje je vaše upoštevanje pravic, gospod predsednik IS SOB Črnomelj, zakaj kršite ustavo? V ustavi namreč jasno piše v 39. členu, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Ali po vaše zakon določa, da ne smemo zvedeti o tako važnih stvareh drugače kot iz Dolenjskega lista? Ali res nismo vredni, da bi nas vsaj prek predstavnice KS obvestili, da nas boste moralno in še kako drugače še naprej uničevali?
Naj navedem še 44. člen ustave, ki govori: “Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.” Torej, “predstavniki ljudstva”, začnite že delati po zakonih, po ustavi itd., ne igrajte sc z našim zdravjem in ne pošiljajte policije, in to še specialne enote, na goloroke ljudi, na ljudi, ki hočejo samo zdravo in mirno življenje. Naše orožje so samo traktorji in naša telesa, ki smo jih postavili kot blokado v začetku tega leta, vi pa imate v oblasti vse, vendar se zavedajte, da s silo ne morete reševati stvari!
JANEZ JAKŠA Vranoviči 5
Prijatelj že od “rojstva”
Opel Krevs širi ponudbo
TEŽKA VODA - Tudi mehanične delavnice niso več tisto, kar so bile nekoč, ampak sc vse bolj specializirajo in posodabljajo, hkrati pa prilagajajo svoje delo potrebam sodobnega potrošnika. Če se nekatere velike firme na tem področju že pojavljajo z geslom: “Kupite vozilo pri nas in dobili boste še mehanika!” pa nekatera zasebna podjetja, ki so zrasla iz skromnih delavnic, nikakor nočejo zaostajati. Eno takih je tudi “Opel Krevs" s Težke Vode.
“Novosti uvajamo tako hitro, da se jih avtomobilisti niti ne zavedajo. To, kar je bilo včasih dostopno le na servisih v tujini, je zdaj vsakdanja praksa tudi pri nas. Težimo pa tudi k celovitosti ponudbe. Tako smo nabavili stroje za montažo gum in uravnovešanje koles, stroj za brušenje zavor, bobnov in diskov, stroj za brušenje ventilov ter mizo za popravila težko poškodovanih karoserij. Nabavili smo tudi vozilo za prevoz karamboliranih vozil, pri čemer razmišljamo, da bi za stalne stranke uvedli posebne ugodnosti pri prevozu do delavnice,” pripoveduje Franc Krevs, lastnik servisa.
r. 5 A , , r ' ^ j
France Krevs
Pri stalnih strankah seveda ne misli le tistih, ki pogosto karambolirajo svoja vozila, ampak tiste, ki so si izbrali mehanika za svoj avtomobil, tako kot si izbirajo svojega osebnega zdravnika. Tudi vozilo namreč najbolje servisira in popravlja tisti, ki ga spremlja vse od '“rojstva”. K celovitosti ponudbe pri Opel Krevsu tako samoumevno sodi tudi avtomobilski salon, v katerem je moč kupiti nainovejši model oplovc Corsc, pa seveda vse druge avtomobile iz Oplovega programa. Ekipa mehanikov v Krevsovem servisu sc tako seznani z vozilom in njegovim lastnikom ob rojstvu njunega skupnega znanstva ter ju spremlja v dobrem in slabem, dokler to traja. To pa je tisto, kar modernemu človeku, tako ali tako preobremenjenemu z drugimi skrbmi, daje občutek varnosti m zaupanja.
T. J.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Jezikovne počitnice 93
NOVO MESTO - Od 18. julija do 7. avgusta bodo za slovenske otroke iz avstrijske Koroške, ki si želijo izpopolniti in poglobiti znanje iz slovenskega jezika v matični domovini, potekale jezikovne počitnice. Organizirata jih Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport - enota Novo mesto ter Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
Letošnjih udeležencev s Koroške je 34. Najmlajši so stari 10 let, najstarejšemu pa je 17 let. Vsi bodo bivali pri družinah gostiteljicah, in sicer večina v Novem mestu in neposredni okolici, ter v Vavti vasi, Straži, Dolenjskih Toplicah, na Otočcu in v Šmarjeti.
Ob organizirani jezikovni yzgoji bodo potekale tudi glasbene, športne in likovne dejavnosti ter različne kulturne aktivnosti. Načrtovani sta tudi dve celodnevni ekskurziji, obiski
kulturnih ustanov in delovnih organizacij ter ogledi naravnih znamenitosti.
Središče aktivnosti Jezikovnih počitnic 93 bo na Osnovni šoli Grm v Novem mestu. Začetek dejavnosti bo vsak dan ob 9. uri.
Otroci gostitelji naj bi svoje goste spremljali tudi v dopoldanskem času, zlasti na ekskurzijah, ogledih in obiskih. Za vse prisotne otroke bo vsak dan organizirana brezplačna malica. V času, ko bodo otroci iz Koroške vključeni v dejavnosti po programu, bodo za njihove gostitelje organizirane športne in druge aktivnosti.
Udeleženci Jezikovnih počitnic in drugi, ki bodo z njimi v govornih kontaktih, bodo uporabljali v vseh situacijah in okoljih za sporazumevanje samo slovenski jezik.

1.	V centru Novega mesta ugodno prodamo pisarne 350 m2, možna delitev na manjše enote.
2.	V centru Novega mesta prodamo trgovski lokal 18 m2, z izložbo, možnost živilske dejavnosti.
3.	Glede na oglas,objavljen v Salamonovem oglasniku dne 01. 07.1993 o prodaji stanovanjske hiše v Črnomlju na naslovu cesta Padlih borcev 9a, lastnika Hutar, obveščamo vse zainteresirane stranke, da je prodaja ustavljena.
Vse informacije SILAN, d.o.o., Ljubljana tel.: 061/374-876, 374-472, 372-625
PLAVA LAGUNA
posebna ponudba za počitnice v Poreču
7-dnevni paket
aranžma
17. do 24. julij
En otrok v sobi s starši zastonj!
počitnice v objemu sončnih poreških lagun
hotel MATERADA:
hotela DELFIN in ALBATROS
hotela LILA in GALEB
polpenzion poln penzion
polpenzion poln penzion
polpenzion poln penzion
18.200 sit za osebo 20.300 sit za osebo
16.800 sit za osebo 18.900 sit za osebo
14.700 sit za osebo 16.800 sit za osebo
V ceno je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle.
Velik popust za otroke, tudi do 100 odst.!
Cene zajamčene za vplačila do 15. julija pri poslovalnicah A banke.
Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč, tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044.
S
<
0
Spet ameriško pismo
IZROPANE PRIKOLICE - Te dni, ko se trume Slovencev ponovno odpravljajo letoval na hrvaške morske obale, si delavci nekdanjega IMV lahko le ogledujejo žalostne posnetke svojega kampa v Privlaki pri Ninu, kakih 2o km od Zadra. Tu je pravo razdejanje, čeprav vanj niso vdrli srbski uporniki in ga niso obstreljevali z granatami, pač pa je v njem bivala hrvaška vojska, kot zatrjujejo domačini. Pred dnevi si je kamp ogledal Slavko Novak iz Revoza in ob tem naredil skrivoma nekaj fotografij. Stanje je porazno: od 80 prikolic jih je v kampu samo še 60, prav vse pa so izropane. Štedilniki in hladilniki niso iz prikolic zgolj odmontirani, ampak kar iztrgani, šipe so razbite, vrata polomljena, blazine pokradene. Skoda je že na prvi pogled ogromna. Krona vsemu je to, da tamkajšnja zadruga zahteva za varovanje in uporabo prostora 200.000 nemških mark! Verjetno del krivde za povzročeno škodo nosijo tudi odgovorni ljudje bivšega IMV, ki so si ob razpadu industrijskega giganta iskali čim boljše položaje v novih podjetjih, na dnižbeno bogastvo pa so pozabili. Tako se zdaj z razdejanimi prikolicami ukvarja sindikat, ki pa delavcem pred bližajočimi se kolektivnim dopustom nima kaj ponuditi. Na sliki: ena od razdejanih prikolic. (Besedilo: Jože Žura, foto: Slavko Novak)
Sindikat za soglasje
Prizadeti bi bili upokojenci
Sindikat upokojencev Slovenije je bil na svoji ustanovni skupščini 29. junija seznanjen z zavrnitvijo soglasja k statutu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s strani Državnega zbora Republike Slovenije.
Sindikat upokojencev Slovenije je ugotovil, da bo zavrnjeno soglasje k statutu Zavoda onemogočilo delovanje Zavoda in njegovih organov v skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Brezpravno stanje, do katerega lahko pride zaradi zavrnitve soglasja k statutu Zavoda, bi v veliki meri otež-kočilo delovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s tem pa bi bili prizadeti interesi in pravice upokojencev.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je Državni zbor zavrnil soglasje k statutu, kljub temu da so vsa njegova pristojna delovna telesa ugotovila, da ni nobenih razlogov za zavrnitev soglasja.
Poslancem Državnega zbora predlagamo, da na prvi seji ponovno obravnavajo to problematiko in izdajo soglasje k statutu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Predsednik sindikata upokojencev IVAN KRAMER
AVGUSTA
HUMANITARNA POMOČ
KOČEVJE - Iz Oer Erkenschwicka v Nemčiji, s katerim kočevska občina že nekaj let prijateljsko sodeluje, je prišlo obvestilo, da bo Kočevje v dneh od 16. do 18. avgusta obiskala delegacija te občine, ki bo pripeljala v Kočevje tudi humanitarno pomoč. Ob tej priložnosti sc bodo pogovorili o nadaljnjem sodelovanju med obema občinama. Že zdaj pa je sklenjeno, da bodo v tej nemški občini sprejeli na začetku prihodnjega šolskega leta na njihovo osnovno šolo učitelja in 3 učence iz višjih razredov kočevskih šol, ki bodo tako lahko poglabljali znanje nemškega jezika.
Po dolgem času je spet prispelo pismo rojaka Emila-Milana Černeta iz Clevelanda v ZDA. V uvodu je zapisal, da redno dobiva skoraj vse slovenske časopise, na TV-Scola (mednarodni kabelski TV sistem) redno spremlja poročila iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in drugod. Vse to pa primeija z ameriškimi poročili. Tam je tudi ogromno Srbov, Bosancev in Hrvatov. Pravi, da mu vse to pomaga, da stvarno presodi današnji položaj na Balkanu. Nato pa piše dalje:
“Veliko je konferenc o prekinitvi ognja in sovražnosti, hkrati pa boji trajajo. Neodločnost zahodnih zaveznikov je nevarna za svetovni mir. Zaradi tega bo - kot kaže - Srbija obdržala večino ozemlja, ki ga je zasedla, hkrati pa sc bo z etničnim čiščenjem znebila muslimanov, in prav za to pri tej stvari gre.
Naš ameriški zunanji minister je rekel na TV, da se ZDA ne bodo mešale v notranjo politiko sprtih držav in da imajo ZDA že en Vietnam dovolj. Tudi predsednik Bill Clinton je to potrdil, saj je bil Vietnam za nas grenka izkušnja, ki je terjala življenje 54.000 ameriških vojakov. Kaj takega ne bomo več tvegali. Evropske zadeve naj rešita Evropska skupnost in Nato. Največ, kar bi Američani naredili, bi bilo, da bi nad Srbijo morda poslali letala. Poudarek je na besedi morda.
Tukajšni Srbi emigranti pravijo: 'Zdaj bodo plačali muslimani za vse, kar so srbskemu narodu naredili hudega v zadnjih 600 letih.’ Pri tem omenjajo Kosovsko bitko in Čele kulo pri Nišu, ki je narejena iz glav srbskih junakov. Pravijo, da tako govorijo tudi v Srbiji. Sožitja med Srbi in muslimani torej ne bo, kot kaže, nikoli več.
Predlagana delitev Bosne na tri manjše republike pomeni uresničitev gesla 'deli in vladaj’, znanega še iz rimskih časov. Potem bi bilo ozem-
INVALIDI V ZREČE
NOVO MESTO - Društvo invalidov občine Novo mesto obvešča svoje člane, da bo od 15. do 25. oktobra organiziralo skupinsko zdravljenje v zdravilišču Zreče. Prevoz tja in nazaj bo organiziran z avtobusom. Plačilo je možno tudi na obroke. Prijave sprejemajo do 25. septembra v društveni pisarni. Tam boste prejeli tudi vsa potrebna navodila.
lja lažje etnično očistiti. To pa pomeni, da za prebivalstvom ne bi ostalo nobene sledi, kot da jih tu ni bilo. Potem bi se tu naselili Srbi in nova država bi bila vzpostavljena. Izgnanci pa morajo prej podpisati 'prostovoljno izjavo’, da se odrekajo vsemu svojemu premoženju in posesti.
Tvoj sosed je postal tvoj najhujši sovražnik, saj s prstom kaže, koga je treba izgnati, koga ubiti, kaj požgati in komu kaj dati... Torej: če te sosed treplja jx> rami, še ne pomeni, da ti je prijatelj. Morda komaj čaka, da ti porine nož v srce.
Vse, kar sc dogaja na območju Bosne, Hrvaške in Srbije, še ne bo kmalu rešeno. Ko pa bo rešeno, bo to najverjetneje v korist Srbije.
EMIL-MILAN ČERNE Cleveland - ZDA”
Koga boli glava?
“Ta črni” nismo krivi za vse
Že tako imamo ljudje dovolj svojih skrbi, pa nam jih nalagajo še drugi. Beremo o aferah, samozvani narodnjaki in kmetje brez zemlje ustvarjajo trušč, ko pa reflektorji ugasnejo, sc potuhnejo. Na položajih so ostali isti ljudje, le barve so spremenili. Le poglejte v prve klopi naših cerkva. Koliko je novih krstov?
Peterle in SKD ne bomo vedno krivi za vse. Solniki pravijo, da so jim “ta črni” znižali plače. Mar res? Kdo pa sedi v vladi, kdo so svetniki, kam spada večina poslancev, da ne govorim o predsedniku in njegovem aparatu? Kdaj sc bodo volilcem odprle oči? Mar res za vsem tem stoji le denar?
Koliko zaslužijo delavci in kmetje? Kdo pobira razlike? Tisti, ki so pri koritu. Kriza naj sc porazdeli tudi med poslance, policaje, učitelje, direktorje, ki jih nihče ne odpušča.
Kje imajo vest tisti, ki služijo še poleg službe. Če so vodilni navlekli delavec od vsepovsod, naj jih pa še naženejo in obdržijo tiste, ki nimajo drugega zaslužka kot delavsko plačo.
Od delavcev pobirajo davke in dohodnino. Zakaj finančno ministrstvo ne prime tistih, ki “nič” ne zaslužijo - gostilničarje in šušmarje vseh vrst? Tiste ki pri kmetu kupujejo vino po sto tolarjev, prodajajo ga pa po 600. Kje je kontrola? So mar vsi podkupljeni?
PETER REPOVŽ
mobitel
NIŽJE CENE ZA VSE VRSTE MOBITELA
Cene posameznih vrst mobitela so odslej nižje celo do 70,000.00 SIT.
Mobitel ni več luksuz, saj je postal nepogrešljiv pri vsakdanjih opravilih, hkrati pa je zdaj dostopen kar najširšemu krogu uporabnikov.
Z najnovejšim znižanjem cen smo se približali evropskim cenam in še več, Mobitel lahko dobite tudi na obročno odplačevanje.
Obiščite nas, predstavili vam bomo posamezne vrste mobitela in vam svetovali pri nakupu.
e roda ja in informacije: Mobitel d. d., Dunajska 22. Ljubljana, tel. 123 010, fax III 110 in pri pooblaščenih zastopnikih
Klinični Center Ljubljana
vabi več
ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV
in
MEDICINSKIH SESTER
na delo
Oglasite se nam in povabili Vas bomo na pogovor!
V prijavi navedite osebne podatke in priložite dokazila o izobrazbi ter jih pošljite na naslov:
Klinični center Ljubljana Kadrovska služba Bohoričeva 28, 61000 Ljubljana
Kandidate bomo o izbiri obvestili pisno.
Za dodatne informacije nas pokličite po telefonu (061) 316-790.
BENEFDT
INTERNATIONAL
Ljubljanska 27, Novo mesto tel. (068) 323-558
Za NOVO specializirano trgovino LEVIŠ proizvodov
iščemo 2 prodajalki za nedoločen čas
zaželjena srednja šola in delovne izkušnje, ki pa niso pogoj. Poskusno delo 6 mesecev.
V prodajalni obutve
zaposlimo 1 prodajalko za nedoločen čas
zazeljena srednja šola in delovne izkušnje, ki pa niso pogoj. Poskusno delo 6 mesecev.	.	„
Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na gornji
naslov.
HOLDING IMV, d.o.o^Novo mesto Zagrebška c. 20
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnine, ki leži na zemljišču pare. štev. 1 1o4
k.	o. Kandija.	,	..	, .
l.	Celotna površina nepremičnine, ki je naprodaj,znaša 158
m2 in je v naravi pašnik.	. ,
2 Javna dražba bo v petek, 30.7.1993,ob 8.00 uri v sejni sobi ADRIA CARAVAN, d.d., Skalickega 1, Novo mesto.
Javna dražba bo opravljena pod naslednjimi pogoji:
— izklicna cena je 5.500 DEM, plačljiva v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB DB, ki velja za podjetja na dan plačila.	. .
3.	Dražitelj mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino HOLDING IMV d.o.o. Novo mesto v višini 10% izklicne cene na žiro račun’štev. 52100-601-16476, s pripisom »Var-
4.	Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti.
5.	Pogodbo mora dražitelj kupec skleniti v 8 dneh po končani javni dražbi in poravnati kupnino v skladu s pogoji, ki bodo naknadno dogovorjeni.
6.	Kupec postane lastnik ob sklenitvi pogodbe.
7.	Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8 dneh po končani javni dražbCbomo menili, da odstopa od nakupa, plačana varščina pa mu zapade.
8.	Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom plača kupec.
9.	Prodajali bomo po načelu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali.
10. Vse informacije o poslovnem prostoru so na voljo po telefonu 068/323-202 int. 320, g. Zorko Albert.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica
MARIJA
KLEMENC
iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vence, cvetje in udeležbo na pogrebu. Hvala sosedi Mari za poslovilni govor, cerkvenim pevcem in g. dekanu za ganljive besede slovesa.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.
Spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi našega ljubega moža in: očeta
ANTONA
URBANČIČA
z Rožnega Vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala g. kaplanu za lep cerkveni obred, govorniku Vladu Požesp ter pevcem za zapete žalostinke. Posebno smo hvaležni dr. Francu Žnidaršiču, ki je pokojnemu vedno stal ob strani in mu lajšal bolečine. Zahvala tudi zdravnikom in ostalemu osebju Kliničnega centra za vso pomoč.
Žalujoči: žena Ljudmila, sinova Evgen in Janez ter hčerka Milka z družinami, bratje, sestra in ostalo sorodstvo
mJELOVICA
ku .=
L^A.2 izolacijskimi slekUaMi«
m H
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
IVANKA
NARDIN
1914-1993
Sela 19 pri Dolenjskih Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikoma za poslovilne besede, g. župniku in pevskemu zboru iz Vel. Gabra.

"essr
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naših
TADEJE in MAJE ŠKEDELJ
Dobrava 13
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani. Hvala, ker ste s svojo pomočjo, prisotnostjo in s spremstvom na njuni zadnji poti pokazali, da v bolečini nismo sami.
CEMENTNI IZDELKI
Dol. Nemška vas 22, Trebnje tel. (068) 45-564, 45-448 fax. (068) 45-564
Po zelo ugodni ceni nudimo:
—	strešnik
—	vrtni robniki
—	cestni robnik
—	cestni robnik
—	kozolčni stebri
25,00 SIT/kom.
140.00	SIT/kom.
170.00	SIT/kom.— 8 cm
220.00	SIT/kom.— 12 cm 7.000,00 SIT/kom.
NOVO MESTO, Ob potoku 5, tel./fax: 068/22-772
METLIKA, Vinogradniška 41,068/58-716
KRŠKO, CKŽ 21,0608/21 -236
TREMEX Trebnje
KERA TRADE Zagorje ob Savi
MK TRGOIMPEX Kočevje
Trgovina obutve
BENEFDT
INTERNATIONAL
Ljubljanska 27, Novo mesto - JAVNA SKLADIŠČA
obvešča cenjene stranke, da bo zaradi preureditve ZAPRTA do sredine avgusta.
Obiščete nas lahko v drugi polovici avgusta v preurejeni trgovini na Ljubljanski 27, Novo mesto (javna skladišča), kjer vam bomo ponudili bogato izbiro najnovejših modelov obutve.
Leviš
specializirana prodajalna
že kmalu v Novem mestu ... LEGENDA ŽIVI
Vsi njeni
Žalujoči: njuni najbližji
ZAHVALA Življenje si celo garal, vse za hišo in družino dal, 1	•»-» I	/e sferf/ ostale so povsod i	od dela tvojih pridnih rok.		ZAHVALA
		V 58. letu starosti seje kruta usoda poigrala s teboj in nam za vedno iztrgala iz rok skrbno mami, staro mamo, ženo, taščo, sestro in teto
Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak		
A*! k	JOŽE “	“ TRBANC		PAVLO ŽAGAR iz Cvišlerjev 5, Kočevje
iz Dolenjih Dol 19		
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za nesebično pomoč, GD Dole za lepo organizacijo pogreba, GD Škocjan, GD Grmovlje, Gd Zagrad, Mesarstvu Bobič, Avtohiši Pionir Novo mesto, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Pljučnemu oddelku Novo mesto, govornikom za besede slovesa in g. župniku za lepio opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!		Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno lepo cvetje, vence in sveče ter vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vaščanom Oneka, Koprivnika in Cvišlerjev, godbenikom, g. župniku za lepo opravljen obred ter g. Trdanu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Mami, vedno boš ostala z nami. Žalujoči: mož Tone, hčerke Fani, Irena, Marija, Darja z možem, vnučki Peter, Sašo, Jure, Žiga in ostalo sorodstvo
Žalujoči: vsi njegovi		Kočevje, 9. julija 1993
If TEM TCnill I IIA C 7 AIIIKil A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -V I tIVI I tUNU VAo £ANIIYI A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE ___________
tedenski koledar
Četrtek, 15. julija - Egon Petek, 16. julija - Elvira Sobota, 17. julija - Aleš Nedelja, 18. julija - Miroslav Ponedeljek, 19. julija - Vincenc Torek, 20. julija - Marjeta Sreda, 21. julija - Danijel
LUNINE MENE
19. julija ob 13.24 - mlaj
kino
BREŽICE: 15. in 16.7. (ob 20.30) ameriška akcijska komedija Kuffs. 17. in 18.7. (ob 18.30 in 20.30) ameriška komedija Ne meč’te se stran. 21.7.
(ob 20.30) ameriška kriminalka Pod krinko.
ČRNOMELJ: 15. in 16.7. (ob 21. uri) ameriška psihološka drama Igra solz. 17.7. (ob 21. uri) in 18.7. (ob 20. uri) ameriška ljubezenska drama Oddaljena obzorja.
KRŠKO: 16.7. (ob 20. uri) in 18.7. (ob 18. uri) ameriška drama Moj privatni Idaho.
METLIKA: 16.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška ljubezenska drama Oddaljena obzorja. 18.7. (ob 21. uri) ameriška psihološka kriminalka Igra solz.
NOVO MESTO: 15.7. (ob 10. uri, 18.30 in_20.30) ameriška akcijska komedija Špiclji. Od 16. do 18.7. (ob 18.30) ameriška kriminalka Ne pozabi. Od 16. do 17.7. (ob 20.30) ameriška melodrama Od tod do raja.
kmetijski stroji
ŽETVENI KOMBAJN Klas, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)75-212.
ŽITNI KOMBAJN LANZ, širina kose 210 cm, prodam. ® (068)87-096.
MOLZNI STROJ Vitreks Virovitica prodam. Žagar, Rogovila 13, Mirna Peč.
2728
SILOKOMBAJN VIHAR 40,20 m3
mešanih drv, cca 8 m3 smrekovih, 4.5 m3 hrastovih desk in motorno žago 070 prodam. ® (068)57-149.	2738
IMT 533, Zetor 47 18 s kabino, Uni-verzal 445, Tomo Vinkovič 419 in Steyr, 28 KM, ugodno prodam ali menjam za drug traktor ® (061)738-619.	2768
STAREJŠI rabljen traktor kupim. ® (061)738-619.	2769
KOSILNICO MUTA in dve traktorski prikolici prodam. ® (0608)43-264.
2789
TRAKTORJA ŠTAJER, 28 KM, in Štajer, 18 KM, ter Z 750 prodam. ® 42-571.	2792
KOVAŠTVO ANDREJ MUŠIČ Loka Testenova 47 61234 Mengeš tel.: (061) 738-619
izdeluje in prodaja:
-	kultivatorje z ježi in valji
-	okopalnike, osipalnike, izruvače krompirja, medvrstne dognojevalnike
-	planirne deske
-	sadilnike krompirja
Stroji so primerni za vse vrste traktorjev.
Plačilo na dva čeka!
V____________________________________
motorne vozila
HUNDAY 1.3 LS, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. ® (068)53-003. 2732 R 5 CAMPUS, letnik 1992, in ostrešje za hišo, 10 x 11 m, prodam. ® (068)24-801, po 20. uri.	2734
Z 101, letniki 1984, prodam. Jože Debevc, Grbe 8, Šentjernej.	2735
R 4 GTL, letnik 1983, lepo ohranjen, prodam. ® (068)73-346.	2736
KARAMBOLIRANO VOZILO od letnika 1987 dalje odkupim. ® (061) 218-941.	2739
JUGO 45, letnik 1988, prodam. ® 23-486.	2743
R 25, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam po ugodni ceni. ® (068)50-123.
2745
126 P, letnik 1988, prodam. Slavko Luzar, Gor. Brezovica 13, Šentjernej.
2747
OPEL VEKTRO 1.6 GLS, 6/91, kovinske črne barve, prodam ali menjam ® (068)45-251.	2749
GOLF, 12/89, bele barve, 53.000 km, lepo ohranjen, prodamo. ® (068)24-248.
2752
126 P, letnik 1987, prodam. Plantan, Vel. Podljuben 1, Uršna sela.	2761
R 5 CAMPUS, letnik 1989/90, rdeče barve, prodam. Jože Počrvina, Jurka vas 12, Straža.	2802
JUGO KORAL 60, letnik 1990, 33.000 km, nekaramboliran, garažiran in s prvotnim lastnikom, prodam. Cena 5.500 DEM. ® 21-093, dopoldan, 24-949, popoldan.	2803
126 P, letnik 1987, prodam. ® 27-971, zvečer.	2804
GOLF bencinar, letnik 1982, prodam.
® (068)26-642.	2805
R 4 GLT, letnik 88, prevoženih 28.000 km, prodam. ® (068)26-927.
UGODNO PRODAM ALFO 33 1,5
TI, letnik 87, registrirano do julija 1994. ® 28-164.
JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® 73-205.	•	2762
LADO SAMARO, letnik 1990, prevoženih 43.000 km, tehnični pregled narejen pred registracijo, prodam za 6.500 DEM. ® 26-250, popoldan. 2764 JUGO 45, letnik 11/90, prodam. » (0608)79-794.	2765
R 4, starejši letnik, registriran do 5/94, ugodno prodam. ® (0608)41-411, od 7. do 15. ure.	2772
Z 128, letnik 10/89, prodam. ® 65-676.	2776
Z 750, letnik 1983, registrirano do 11/93, prodam. Avto je kot nov. Andrej Hočevar, Stopiče 95, Stopiče. 2779 GOLF D, letnik 1987, prodam. ® (0608)82-226.	2782
JUGO 45, letnik 1990, prodam. Pirc, Grm 18, Trebnje.	2783
JUGO 55, letnik 1985, prodam. ® 27-282 v petek od 14. do 20. ure. 2790 R 4, letnik 1987, registriran celo leto, prodam. ® 22-886.	2798
OPEL VEKTRO 1.6 I, letnik 1991,
ter R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Informacije ® (068) 322-083, dopoldan, Starič.	2800
obvestila
PRODAM nemško ovčarko z rodovnikom, staro 2 meseca. (068)45-616.
PRODAM parcelo za vikend in vinograd v izmeri 30 arov. Strajnar Martin,, Zdinja vas 21.
Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo mesnice MESARSTVA BOBIČ v Škocjanu, Novem mestu in Sevnici v času od 19. 7. do 3. 8. ZAPRTE zaradi dopustov in vzdrževalnih del.
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsakdan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ti: (068)49-567.	2462
YURENA,
tel./fax. 23-434
šola tujih jezikov Novo mesto
Poletna šola angleškega jezika za učence osmih razredov osnovne šole — priprava za srednjo šolol
caotšlMDra AVTOHIŠA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
—	prodaja celotnega programa vozil RENAULT
—	ugodni kreditni pogoji, leasing
—	R5, dobava takoj
—	odkup in prodaja rabljenih vozil
NOVO NOVO NOVO
—	krediti za nakup vozil na 4 leta
Tel. (068) 324-533
IZVAJAMO napeljavo vodovodnih inštalacij, adaptacijo kopalnic, popravila električnih štedilnikov, čiščenje in popravila grelnih bojlerjev, sesalcev, fenov in likalnikov. ® 25-482, po 15. uri. 2715
-|NN|n[T-
Dol. Kamence 25a Novo mesto
— Vsa vozila HYUNDAI po ugodnih cenah
— Prodaja novih in rabljenih vozil
— Odkup rabljenih vozil — Leasing, krediti Delovni čas od 7,—12. in od 13.—17. ure.
Tel. fax (068)23-902.
AVTO ALARMNE Wampire montiram v še vedno vaš avto. Cene od 240 DEM. Enoletna garancija. ® 22-891.
ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662.	2387
^	-N
B&M UNETIČ
Trgovsko uvozno-izvozno podjetje, d.o.o.
Rostoharjeva 62, Krško Tel. (0608) 31-407
Ugodna prodaja
traktorskih gum za vse vrste traktorjev in delovnih strojev BARUM ter vseh vrst gum za osebne avtomobile in kamione znamke NOKIA, VEDES-TEIN, AVON, SAVA, G00DYEAR.
Za vse pri nas kupljene gume brezplačna montaža.
Po naročilu nudimo tudi alu “felge" za vse vrste avtomobilov.
Delovni čas:
vsak dan od 7. do 17. ure,
sobota od 9. do 13. ure.
\__________________________________s
KAMNOSEŠTVO VLADO SIMONIČ, Lokve 5 c, Črnomelj, izdelujemo okenske police, stopnice in nagrobnike iz marmorja in granita. Plačilo na obroke brez obresti. Možna dostava. Na zalogi italijanski beli pesek za grobove po 1.000 SIT vreča. ® (068)52-492.
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
i DOLENJSKI LISTI
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rus tja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje
1.100	tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani
3.100	tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale
324-006; tele/az 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in Utrni: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
—	Imančno-inlormativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme
in
prodaja programskih pake-tov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber)
RAČKA, d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
računalniški sistem
Zavod za računalniško izobraževanje PE NOVO MESTO
vabi k vpisu v poletne
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE
za mlade v tednu od 19.-23. julija in od 26,—30. julija 1993
Podrobnejše informacije dobite v naši učilnici na Cesti Herojev 3 v Novem mestu (stranski vhod v OŠ Center) še v petek, 16. julija, med 10.00 in 12.00 uro.
RTV §ERVIS ROŽIC
Pod Trško goro 45, Novo mesto tel. (068) 21-229 in
Dunajska 116, Ljubljana — Bežigrad tel. (061) 182-471, int. 18
razpisujemo prosta delovna mesta:
1.	elektromehanika
2.	monterja SAT anten (možnost priučitve)
3.	šoferja »B« kat.
(pasivno znanje nemščine)
Pisne ponudbe pošljite na naslov: RTV SERVIS ROŽIČ, Pod Trško goro 45, Novo mesto.
Obenem sporočamo, da imamo akcijsko prodajo SAT anten po 469 DEM z montažo!
Gostišče HRIBAR Motel Trebnje
vas vabi v soboto, 17. julija, na družabni plesni večer.
Najsimpatičnejši in najboljši par bosta nagrajena. Za obiskovalce pripravljamo presenečenje!
Za dobro plesno glasbo bo skrbel duo SANTANA.
ELEKTRONIK TRGOVINA IN SERVIS
Kettejev drevored 5,
pri športni dvorani, Novo mesto
tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure
Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov.
na mesec
—	pralni stroj že za 33 DEM
—	nladilniki in
zamrzovalniki že za	24 DEM
—	štedilniki že za	29 DEM
—	glasbeni stolpi že za 27 DEM
—	mikrovalovna pečica 25 DEM
—	Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila.
—	Šivalni stroji SINGER in ELNA
Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE;
1.	BARVNI TV
2.	VIDEOREKORDER
3.10 nagrad; MALI GOSPODINJSKI APARATI
Akcijski popust
Avtomobili TAVRIA
cena s prometnim davkom
589.477,00 SIT
Prodaja in servisira Avto servis Šutar Stara vas 21,68275 Škocjan tel. (068) 76-039
Servisna mreža po Sloveniji in rezervni deli zagotovljeni!
Trgovsko podjetje
zrso^
Gmajna 6 68274 Raka
išče za potrebe svoje trgovine na »RANČU« delavca za fizična opravila. Inf. po tel. (0608) 75-086 dopoldne ali tel. (068) 24-329 popoldne.
zrno
d.o.o.
trgovsko podjetje Gmajna 6, Raka
umetna gnojila
— urea	845 SLT vreča
NPK 15x15x15 975 SLT vreča
gradbeni material
—	cement	498 SLT vreča
—	apno	357 SLT vreča
—	armaturne mreže
9/6	3.749 SLT kom
10/6	4.341 SLT kom
4,2/4,2	1.150 SLT kom
—	set za fasado 1 kg 34 SLT
—	hrastov lamelni parket extra ki.
m2	1.182	SLT
—	lepenka 1	rola	783 SLT
—	timbitekt3mm
rola	2.525	SLT
IZREDNO UGODNO:
klinker, schiedel dimniki in pestra izbira kvalitetnih italijanskih ploščic.
Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Tel. (0608) 75-086
Š~ M & A GARANT
oaa
•	prodaja plinov
•	servis plinskih in električnih trošil
•	plinske peči in pretočni plinski boj-lerji iz programa BERETTA že od 139.000,00 SIT dalje
•	pooblaščen servis, garancija rezervnih delov
• izvajanje plinskih hišnih instalacij
Se priporočamo!
Rumanja vas
tel. (068) 85-459
del. čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure
ZAHVALA
77 SI ZAPRT sam vase in o svoji bolesti molčiš in v sivem mraku premišljaš,
KAKO ZAMAN HREPENIŠ.
(S. Kosovel)
Dotrpela je naša draga žena, mamica, hči, sestra, snaha
METKA STROJIN
z Mestnih njiv 12
Progarjeva Metka iz Mirne Peči
Po težki in zahrbtni bolezni je za vedno odšla od nas stara komaj 38 let. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v času bolezni kakorkoli pomagali. Posebna zahvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju kirurškega oddelka v Novem mestu, številnim prijateljem. Hvala vsem, ki ste jo tako množično pospremili k sjovesu, ji podarili prekrasno cvetje, svečke in sočustvovali z nami, sodelavcem Dolenjskega lista, delavcem Železnice, dijakom 2.c Gimnazije, prebivalcem Mestnih njiv, Mirnopečanom, vsem delovnim organizacijam in mnogim prijateljem njenih bratov in sester, sorodnikom od blizu in daleč, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem in govornici za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA!
Mož Ivan, hči Janja v imenu vseh njenih
1
Sporočamo žalostno vest, da je huda bolezen strla
našo sodelavko
METKO STROJIN
Od nje smo se zadnjič poslovili 9. julija na novomeškem pokopališču v Ločni.
Kolektiv Dolenjskega lista
Delavca za izvajanje strojnih instalacij zaposlim za nedoločen čas. »AKVASOL« Novo mesto, tel. (068) 27-871, od 7. do 15. ure.
tapakcim ^
export-import
Velika Cikava 25, Novo mesto tel. (088) 322-625, 23-826
ALI VESTE...
*	da vam v AKUMULATORSKI DELAVNICI TASEV brezplačno preverimo akumulator v vozilu, odkupimo starega, ponudimo novega iz programa TOPLA Mežica in VESNA Mari-•bor po ugodnih cenah ter ga brezplačno zamenjamo?
*	da po ugodnih cenah odkupujemo vse vrste starih akumulatorjev?
*	da se podjetja in trgovine v TABAKUM-u, d.o.o., lahko oskrbijo z vsemi tipi industrijskih ali starter akumulatorjev za nadaljnjo prodajo ali lastne potrebe?
*	da vam nudimo možnost nakupa traktorjev UNI-VERSALE, -TV, CARRARO, TORPEDO, ZETOR, SAME...
*	da imamo veliko izbiro motokultivatorjev, frez, BCS kosilnic, škropilnic AGROMEHANIKE, STIH L in različno ročno orodje?
*	da vam pomagamo z nasveti in dobavo namakalnih sistemov, priključkov kmetijskih strojev domače in tuje proizvodnje, olja CASTROL, VALVOLINE, TEXACO, INA, gum za traktorje in osebna vozila?
Po ugodnih cenah nudimo obrezovalce na laks KAVVASAKI, ALPINA, STIH L, HUSOVARNA...
Pripričajte se in nas obiščite na Veliki Cikavi 25 pri Novem mestu ali nas pokličite po tel. (068) 322-625, 23-826!
VARUJMO OKOLJE!
\__________ ______________J
službo dobi
DVE NATAKARICI pripravnici ali kuharici pripravnici za delo v gostilni iščem. Šifra: »DOBER OD«	2716
PRIJETNO, sposobno dekle dobi honorarno ali redno zaposlitev v gostinskem lokalu v Tredbnjem. Šifra: »ŠANK -60.000«	2722
KOMUNIKATIVNIM omogočamo zaposlitev pri prodaji vrhunskih artiklov za dom in družino. Zaslužek od 1.600 -2.100 SIT na uro. Pogoj lasten prevoz. ® ■ (068)47-174.	2729
DELAVCA na mizarskih strojih takoj zaposlim. OD po dogovoru. ® (068)84-633, vsak dan od 6.30 do 14.30.	2741
DEKLE za delo v strežbi v gostinskem lokalu v Kostanjevici zaposlim. ® (068) 85-802. po 21. uri.	2756
ČE ŽELITE DOBER ZASLUŽEK z delom na terenu, pokličite na ® 23-977, 15. uri.	2758
preklici
NADA POHAR se opravičujem Antonu Fincu za vso moralno škodo, ki sem mu jo povzročila z neupravičenim razglašanjem mojega suma o njegovi zli nameri pri trošenju starih britvic in odpadnega železa po moji košenici ter se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe. 2711
posest
V	OKOLICI METLIKE ali Semiča kupim gospodarsko poslopje ali več zemlje. Sajevec, Vavta vas 9, Štraža. 2719
V	BOJANJI VASI pri Metliki pro-
dam manjšo kmečko hišo z vodo, elektriko in telefonom in z 1.5 ha zemlje ali brez nje. ® (068)60-107.	2721
NJIVO in vinograd v Metliki prodam. ® (0611571-399.	2723
HIŠO v Črnomlju prodam. ® (068)24-801, po 20. uri.	2733
V	BRESTANICI ob stari cerkvi
ugodno prodam starejšo enonadstropno hišo z garažo, telefonom in vrtom. ® (061 )340-126 po 15. uri.	2742
V	SEMIČU zelo ugodno prodam
gradbeno parcelo z vso urejeno dokumentacijo. V račun vzamem tudi avto. W (068)50-123.	2746
STAREJŠO ZIDANICO in vinograd v Drašičih pri Metliki prodam. ® (061)570-104.	2755
NA STANU pri Mirni prodam 2 x 20 a zemlje ali skupaj, voda, elektrika, asfalt, primerno za vikend. ‘S 47-009, do 15. ure.	2778
ZAZIDLJIVO PARCELO v Sodražici z gradbeno dokumentacijo in delnim izkopom prodam. ® (061)860-398.
LEKAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
NEPREMIČNINE
Posredujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski.
tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
VIKEND z vinogradom na Vinjem vrhu ugodno prodamo. ® (068)21-155.
prodam
GOBELIN Pokrajina, primeren za dnevno sobo, ugodno prodam. ® (068) 87-563.	2649
KVALITETNO VINO, 300 1 modre frankinje in 200 1 roseja, prodam. 21-006, po 20. uri.	2717
STAREJŠO OVCO za zakol prodam ali menjam. Zvonko Derenda, Poklek 10, Blanca, ® (0608)43-068.	2718
SUHO BOROVO OBLOGO, 24 mm - 47 m2 in 16 mm 14 - m2 poceni prodam. ® (068)23-355.	2724
TRI KRAVE prodam. Lamovšek, Trebelno, ® 49-624.	2730
MLADO KRAVOs teletom, starim 9 tednov, in traktor Ferguson, 48 delovnih ur, poceni prodam. Branko Bajič, Kuljaji 7 pri Radatovičih.	2731
STARO KMEČKO PREŠO in drugo poljsko orodje, primerno za okras vikenda, prodam. ® (0608)79-716.
VINO, rdeče in šmarnico, prodam po ugodni ceni. ® (0608)32-644.	2740
SREDNJE ŠNAVCERJE, barve poper - sol, z rodovnikom, odličnih staršev, prodamo, ® (063)854-107.	2744
680 KOSOV strešne opeke Kikinda, model 272, prodam. ® (068)44-137^
ANGLEŠKE SETRE prodam. ® (042)812-075.	2751
KRAVO, brejo 9 mesecev, staro 6 let prodam. Jože Udovč, Hrušica 7.	2753
POCENI PRODAM enoetažno peč Emo Celje, 23.000 kal., malo rabljeno, dva fotelja in ležišče. tJ 24-373.	2754
GUME SAVA EXACT 155 R 13, 4 komade, nove, nevožene, prodam po 4.500 SIT komad. ® (068)20-255.
2757
UGODNO PRODAM več kosov rabljenega kuhinjskega pohištva, štedilnik, hladilnik, pomivalno mizo, stole itd. ter sedežno garnituro. ® (068)23-180.
2760
TELICO in kravo s prvim teletom prodam. Ban, Vel. Brusnice 71, ® 85-819.	2763
PRALNI STROJ in zamrzovalno skrinjo prodamo. ® 24-716.	2766
KAMNOSEŠKI VRTALNI STROJ starejše izdelave prodam. ® (061)738-619.	2770
RABLJENO zamrzovalno skrinjo in štedilnik prodam. ® 24-303.	2771
CVETLIČNI IN KOSTANJEV MED prodam po 300 SIT. Dostava na dom. ® 85-116, zvečer.	2773
TRIDELNO OMARO, komodo, dva kavča, štedilnik (2 plin, 2 elektrika), pralni stroj, vse dobro ohranjeno, prodam. ® 22-435, v petek in soboto.	2774
BARVNI TV, nov, teletekst, ekran 51 cm, garancija eno leto, servis v Novem mestu, zelo ugodno prodam. ® 23-087.
2775
KOLO BMX s tremi prestavami, malo rabljeno in dobro ohranjeno prodam. Kolo je za otroke od 9 do 15 let. ® 73-083.
2780
BREJO KRAVO s tretjim teletom prodam. Murn, Podgrad 17.	2784
SPALNIČO poceni prodam. ® (068)58-695.	2785
VINO šmarnico prodam. ® 48-506.
2786
UGODNO PRODAM učbenike za 8. razred osnovne šole. ® (0608)34-625.
2788
KANU CANADIER, model Prijon, dolžine 5.30 m, malo rabljen, prodam za 700 DEM. ® (068)51 -822.	2794
PRAŠIČE, težke 80 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. ® (068)25-315.
2795
GAŠENO APNO za beljenje prodam. Nace Junkar, Ržišče 3, Kostanjevica.
2796
KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Bojan Grum, Plešivica 9, Grosuplje.	2801
BARKO PASARA, 5.20 m, kompletno opremljeno za bivanje, z motorjem T -18 in prikolico, prodam. ® (068)23-905.	2806
ČRNO PUDLICO, staro dva meseca,' prodam. Novo mesto, ® 21-163. 2807
PRODAM nemško ovčarko z rodovnikom, staro 2 meseca. (068)45-616.
VSE VRSTE PSOV iz celega sveta dobite pri nas! ® (063)38-989.	2720
NA ZALOGI imam nekaj italijanskih kombiniranih vozičkov s kombinacijo stolčka k mizici in sedeža za avto. Po želji pošljemo prospekt. Cena je ugodna - na dva obroka. ® (068)26-331.	2767
ZA POMOČ starejšemu človeku na kmetiji iščemo družino. Naslov v oglasnem oddelku.	2797
V SEVNICI na Glavnem trgu oddam urejen lokal najboljšemu ponudniku, najraje za pisarno ali drugo mirno obrt. ® (0608)41 -264, dopoldne.	2799
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE v
Trebnjem najameva ali kupiva. ® (061) 714-112.	2726
PRI BREŽICAH oddam za daljšo dobo opremljeno trisobno stanovanje s kuhinjo, garažo, uporabo vrta in njive. ® (061 )446-123, po 20. uri.	2748
DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem. ® 20-544, od 16. do 17. ure.	2759
ENOSOBNO STANOVANJE v
Novem mestu ali okolici za čez počitnice iščeva. ® (0608)61-055, interna 77.
—	- N
Iščemo izkušenega trgovca-poslovodjo (zaželeno poznavanje zabavne elektronike in glasbil) za samostojno delo v maloprodajni enoti v Novem mestu. V poštev pride tudi komunikativen glasbenik s poznavanjem maloprodaje.
Cenjene ponudbe na naslov: LM TRADE, d.o.o., Stara cesta 9, 63000 Celje, tel.: (063) 36-
ZAHVALA
Delo, trud - tvoje je bito življenje.
Pridne roke, ki so delale za nas.
Hladen dom bo postal brez tebe, za otroke, ki odhajajo in se vračajo v tvojo vas.
V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož. in oče
FRANC
ŠTAMCAR
mizar iz Šentruperta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, ki so pokojnega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje ter sv. maše. Hvala g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Posebej,se zahvaljujemo gospej Mimi Simončič, sinu očetovega brata Franca Stamcarja ter Ivanu Ruglju za pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Angelca, hčerka Ljuba, sinova Franci in Darko z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka Kakor v zelenem, prostranem gozdu!
(S. Kosovel)
V 14. letu starosti nas je zapustil naš dragi
JAKA MRZLJAK
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo Osnovi šoli Loka Črnomelj za organizacijo slovesa ter g. kaplanu za lep poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
MARIJA
UDOVIČ
rojena DRAGMAN
PRODAM parcelo za vikend in vinograd v izmeri 30 arov. Strajnar Martin,, Zdinja vas 21.
iz Lobetove 27
razno
ŽAGAM DRVA po mestu in v bližnji okolici. ® 25-214.	2695
GROB na pokopališču v Šmihelu oddam. ® (061)319-361.	2713
IMATE narodnozabavni ansambel, pa nimate harmonikaša? Pokličite na ® (068)23-281.	2714
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo zdravnikom in osebju dermatološkega in žilnega oddekla novomeške bolnišnice, Službi družbenega knjigovodstva, Upravnim organom občine Novo mesto, g. Slavki Novak za pomoč v času bolezni, pevcem in g. župniku za opravljen obred.
Vsi njeni
V SPOMIN
19. julija 1993 bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
ZLATKO ŠEPETAVC
Gregovce, Bizeljsko
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in prižigate svečke na njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi najbližji
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in sosed
ANTON SLADIČ
Pot na Goijance 58
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnemu pomagali v zadnjih dneh življenja in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje je trpljenje, trpljenje pa so dela, po katerih ostane večno lep spomin.
V 75. letu starosti seje od nas poslovila mama, tašča, stara mama, prababica in teta
IVANKA MAVRETIČ
iz Drašičev
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom Plutovim in Guštino-vim za pomoč, sodelavkam iz Kometa in Iskre, gospodu Jožetu Milči-noviču za lepo opravljen obred in drašiškim pevkam za zapete pesmi.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
VILJEMA SRAJA
iz Reštanja pri Senovem
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne slovesnosti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, stric, boter in svak
JOŽE
GORJANEC
iz Dol. Suhadola 8, Brusnice
Ob sjovesu hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu STZŠ Novo mesto, govornici, pevkam in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
portret trpa trdna
Jože Nemanič
Čeprav se je Jože Nemanič z Božakovega pri Metliki odločil za srednjo kmetijsko Solo, se je že pred tem vedelo, da ne bo gospodar na domačiji. Ko je nekaj let predtem oče postal invalid, so odločili, da ga bo nasledil Jožetov najstarejši brat. "Med otroki se mora vedeti, kdo bo nadaljeval z gospodarstvom. Pri nas seje, čeprav smo vsi garali za hišo, družino, pravi Jože, ki letos končuje ljubljansko fakulteto za agronomijo, smer vinogradništvo in sadjarstvo. Delo so si razdelili, kot se na kmetiji spodobi, in Jože je postal družinski svetnik, kot ga radi imenujejo sosedje. Čeprav jih ima šele 25, je znal tako dobro združiti prakso, ki si jo je pridobil doma, in teorijo s fakultete, da ga v znanju in izkušnjah na njegovem področju v vasi težko kdo prekaša. A mulo je tistih, ki pridejo k njemu po nasvet. “Nihče ni prerok v svoji deželi,” se nasmehne Nemanič, čeprav dobro ve, da znanja ni nikoli preveč, zlasti kmetom pa ga še močno primanjkuje.
Kakor koli je zasukal pogovor, se je njegova pripoved vedno končala prav pri znanju. Tudi sam se je zavedal, da mu srednja šola ne bo'zadostovala, zlasti še, ko je začel v sadovnjaku s 550 jablanami, ki sta ga pred štirimi leti zasadila z bratom, z raziskovalnim delom, ki ga bo strnil v diplomski nalogi. Vendar v nalogi z njim nikakor ne bo zaključil, saj sc je prejšnjim letos pridružilo še tisoč sadik jablan, na katerih bo Jože prav tako preizkusil svoja
dognanja, ki jih zagovarja v diplomski nalogi. “Tema te naloge je povsem moja zamisel. Izhajam iz tega, da tudi drevo z veliko krošnjo lahko polno obrodi že v tretjem ali četrtem letu rasti. O tem tako rekoč ni literature, zato morajo moja dognanja izhajati iz spoznanj, do katerih se dokopljem v sadovnjaku. V svoji nalogi želim združili teorijo in prakso, znanost in naravne zakonitosti. Za znanost bodo moja dognanja morda le kaplja v morje, zato pa toliko pomembnejša za sadjarje, "pravi Nemanič. Njegov življenjski moto je namreč: "Delaj tako, da bo prav!" Vendar mora biti to delo enostavno, a dajati dobre ekonomske učinke. Vedno ima namreč pred očmi, da mora upoštevati predznanje, ki ga ima kmpt, da bo lahko doumel novosti. Zal je še veliko kmetov neizobraženih, kar je po njegovem močno zgrešeno. Tisti, ki prevzamejo kmetijo, bi morali imeti po njegovem vsaj strokovni izpit iz kmetijstva.
Jože je že lani dobil na fakulteti ponudbo, da bi se zaposlil kot asistent. A priložnost, ki bi jo marsikdo zagrabil z obema rokama, je odklonil, čeprav bi se mu s tem lahko na široko odprla vrata za napredovanje. “Imam svoj pogled na svet in vrednote in ta ponudba se ni skladala z njimi. Odločil sem se ostati na vasi in si tu ustvariti družino ter se zaposliti v metliški kmetijski zadrugi, M me štipendira. Bolj kot znanost me namreč zanima praksa, preizkusi. Jožetova skrb naj bi bila torej v prihodnje, da bi sadje v Beli krajini dobro obrodilo. Toda, kot sam pravi, dobra letina ■ še ni dovolj, sadje je potrebno tudi prodati. Meni, da med belokranjskimi sadjarji na trgu ne bi smelo biti zavisti, kajti le če bodo držali skupaj, bodo močni. In znova se ustavi pri preslabi osveščenosti ljudi. “Kmet je lahko uspešen le, če je čustveno vezan na zemljo, toda če mu primanjkuje izobrazbe, ga lahko čustva premetajo iz kota v kot," pojasni začami krog, iz katerega se je sam na srečo že izvil.
M. BEZEK-JAKŠE
DNEVI DALMATINSKE KUHINJE
OTOČEC - Dalmacija jc šc vedno daleč. Hotel Grad Otočec jo bo vsaj za dva dni skušal pričarati v Motelski restavraciji. V petek,v 16., in v soboto, 17. julija, bo kuhar Sime iz Zadra pripravljal sveže morske ribe in školjke tako, kot jih znajo pripraviti le v Dalmaciji. Oba večera bo nastopala klapa Maraska, pa tudi glasbeni duo, ki bo igral za ples, prihaja iz Zadra. Generalni pokrovitelj prireditve jc Casino Otočec.
PLES V PENI
OTOČEC - Včeraj zvečer so v Clubu diskoteke Otočec pripravili Večer metliške črnine, danes se vrtijo cvcrgreeni, zapela bo pevka Mika. Se posebej zanimivo bo v soboto, ko bo ob večeru disko glasbe prvič na Dolenjskem mogoče plesati v peni.

HM
■
PRIČAKALI SO JUNAKA SANDIJA - Sandiju je po prihodu na cilj v Žabji vasi prva čestitala mama (na sliki). Bo naskakovanje njegovega rekorda postalo praznik in veseli dan te krajevne skupnosti? (Foto: J. P.)
Jože Zupančič
“SPOZNAJMO SE” V VINICI
VINICA - Krajevna skupnost Vinica pripravlja v nedeljo, 18. julija, ob 15. uri v viniškem kampu prireditev “Spoznajmo se”, na kateri se bodo srečali prebivalci, ki živijo v krajih na skrajnem severu, jugu, vzhodu in zahodu Slovenije. Tako se bodo srečali prebivalci Robidišča iz KS Brcginj v tolminski občini, krajani Pinc iz KS Dolina Orešje v lendavski občini, prebivalci Budincev iz KS Čepinci v murskosoboški občini ter Damlja iz viniške krajevne skupnosti. Predstavniki krajevnih skupnosti bodo ob tej priložnosti podpisali tudi listino o prijateljstvu in sodelovanju. V prihodnje naj bi bila prireditev tradicionalna, in sicer vsako leto v drugi občini. Izkupiček od letošnje, na kateri bodo nastopili tudi Helena Blagne, Jože Skubic, ansambel Slapovi, Toni Gašperič, na ogled pa bo šc modna revija, bodo namenili razvoju Damlja. Na prireditvi bodo izbrali tudi kraljico piva Union, dekleta pa se lahko prijavijo za lepotno tekmovanje najpozneje do 14. ure na dan prireditve.
Zmagal in izgubil zavest
Sandiju Bayerju je uspelo s kolesom in peš priti iz Novega mesta na Triglav in nazaj v dobrih petnajstih urah
ŽABJA VAS - Triindvajsetletni Sandi Baycr ostaja junak Žabje vasi na obrobju Novega mesta. Malo je športnikov rekreativcev po Sloveniji, ki bi zmogli to, kar je že drugič uspelo njemu in njegovi spremljevalni ekipi. V 15 urah in 17 minutah je s kolesom prekolesaril pot od Novega mesta do Vrat na Gorenjskem, sc peš povzpel na vrh Triglava, sc vrnil v dolino in spet s kolesom v Novo mesto. Vmes jc bilo 283 kilometrov.
Svoj podvig jc Sandi tako kot lani
Motoristi in Trebanjski koš ne gredo skupaj - Neprijazni redar v diskoteki - Grozljivka za otroke - Prijazni šentjemejski zobozdravnik - Luknjasta cesta proti Dobravi
Francelj iz Trebnjega sprašuje, zakaj časopisi niso objavili imena policista, ki je na grob način ukrotil nevarnega motorista na Trebanjskem košu, in zakaj niso policisti ukrepali, če so motoristi res imeli orožje, ki pa ga Francelj ni videl. Meni, da grobo ravnanje policista zlasti ne sodi na javno prireditev, ki so sc je udeležili tudi italijanski in avstrijski gostje, ki bodo v svojo domovino prinesli kaj slabo sliko naše dežele.
Tudi mlada obiskovalka diskoteke Lukna se nam jc pritožila nad grobostjo. Prijateljico, ki ni plačala vstopnine, jc pred vhodom v lokal napadel redar. Najprej jo jc udaril v hrbet in po obrazu, nato pa še grobo odrinil. Ko so se očividci pritožili lastniku diskoteke, je ta le zagovarjal redarjevo negostoljubno ravnanje z mlado gostjo.
Milena Severje slepo zaupala programu počitniških aktivnosti, ki jih jc njena 10-lctna hčerka prinesla domov ob koncu šole, in jo skupaj s 7-letno sestrico prejšnji torek poslala v Dom kulture, kjer naj bi v okviru matinejskega programa ob desetih dopoldne vrteli izbrane filme za otroke in mladino. Deklici sta
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
f*
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žulj če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
prišli domov objokani in prestrašeni, saj so jima v kinu zavrteli grozljivko Frcdijcva smrt. V Domu kulture so otrokom nataknili tudi očala, da bi jim trodimcnzionalna slika grozote Fredijcvc smrti pričarala še bolj resnično. Mnenja o tem, kateri filmi spadajo med izbrane in primerne za otroke in mladino, so očitno različna.
K sreči pa prav vsi naši bralci ne doživljajo le nasilja. Martina iz Dolenjega Vrhpolja bi se prek našega časopisa rada zahvalila šentjemejske-mu zobozdravniku Krcšimirju Uršiču in Silvi Kušljan, ki sta ji prijazno priskočila na pomoč, ko je v ordinaciji izgubila zavest.
Anton Slak iz Žužemberka vabi odgovorne za ceste, naj se s svojim, ne službenim avtomobilom vsaj enkrat zapeljejo po cesti Žužemberk -Dobrava. Meni, da ostanki makadama med tema krajema pravi cesti niso niti podobni. Kako jc s cesto Žužemberk - Dobrava, smo se pozanimali na novomeški občini, kjer so nam povedali, da cesta spada neposredno pod republiško upravo za ceste ter da občina in krajevna skupnost ne moreta storiti veliko. Že nekaj let zahtevajo asfaltiranje ceste, vendar je vsakič izpadla iz plana. Cesto upravlja Cestno podjetje Novo mesto.
Zvonka Glavan iz Šmarjete prosi svojega soseda invalida, naj jo neha zmerjati z novinarko, kar ona ni, kot tudi on ni invalid, če cel dan betonira in zvečer šc nakosi za živino. Želi, da bi jo sosed pustil pri miru, ker mu ona nič noče.
Na pisanje ogorčene sosede Jak-šetovc gostilne na Drski sta se pritožili kar dve bralki Dolenjskega lista. Marija, ki tudi živi v neposredni bližini gostilne, pravi, da je bila prireditev ob cvičkariji na dovolj kulturni ravni in da glasba drugih sosedov ni motila. Gospo, ki prav gotovo ni doma s kmetov, motijo petje in iztrebki gostilničarjevega petelina, ne spotakne pa sc ob številne pse, ki so onesnažili že vse zelenice in otroška igrišča ob blo-
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja.
kih. Marija upa, da sc soseda ne bo spravila še na gostilničarjeve lipe, če jo moti že vse, kar je v zvezi z Jakšctovimi. Njihova gostilna stoji tam že prek 100 let, zato so lahko vsi, ki so se vselili v njihovo soseščino, vedeli, kam gredo.
Enakega mnenja je tudi Nežka iz Šegove, ki ji jc žal, da glasbe pri Jakšctovih ni večkrat. Pohvalila jc tudi ravnanje gostilničarja, ki sc na pisanje sosede ni odzval, čeprav so njeni prispevki škodili ugledu njegovega lokala, saj kdor molči, desetim odgovori.
I. V.
načrtoval že za praznik dneva slovenske državnosti, vendar mu jc načrte pokvarilo vreme. Za to soboto je kazalo, da bo ugodno vreme. Lani ga jc vso vožnjo pral dež, na Triglavu pa jc celo snežilo. Letos je imel glede tega nekaj več sreče, čeprav bi mu veter na Triglavu, ki je v sunkih pihal tudi s hitrostjo več kot 100 km na uro, in vožnja z vetrom v prsi nazaj proti Ljubljani kmalu vzela vso moč. To sc mu je poznalo tudi na cilju. Imel je le toliko časa, da jc sprejel lovorov venec, odprl šampanjec, povedal nekaj zanimivosti s poti in od utrujenosti omedlel. Prijatelji iz ekipe so ga z hladnimi obkladki kmalu spravili k zavesti
Na pot so ga vaščani Žabje vasi pospremili v soboto natanko ob polnoči. S Sandijem se jc peljala 15-članska spremljevalna ekipa, v kateri so bili sodniki, snemalci, medicinski tehnik, mehaniki in šoferja. Iz Novega mesta je kolesaril skozi Žužemberk, Krko, Grosuplje, Ljubljano, Medvode, Kranj, Podbrezje, Jesenice, Mojstrano do Vrat, kamor je privozil ob 5. uri in pet minut. Nekaj minut zatem sc je skupaj z 15-letnim Rokom Piletičem že vzpenjal na vrh Triglava, ki ga je pričakal, zavit v meglo, z nekaj kapljami dežja in močnim vetrom.
Druga kriza jc nastopila pri Brezjah, kjer jc zaradi premočnega vetra v prsi že nameraval odstopiti. “Očitno so bili čajčki, ki sem jih pil za moč, premalo. Spil sem dva decilitra piva in pojedel sendvič. To mi jc dalo moč, da sem sc zlahka upiral vetru.” Zanimivo je, da jc Sandi 144 kilometrov dolgo jrot od Novega mesta do Vrat prevozil s povprečne? hitrostjo 30,5 km/h, nazaj pa jc bila ta hitrost za tri kilometre manjša.
Za konec velja zapisati šc to: Sandi jc v soboto shujšal za dobre tri kilograme. Nikoli ni bil pravi kolesar. Poganjanje pedalov jc le njegov konjiček. Pa tudi kolo si je kupil sam tako, da je nabiral jurčke in jih prodal. Njegova skrita želja jc, da bi s kolesom obkrožil kopni del sveta in da bi sc našel kdo, ki bi ga poskušal premagati in prej kot v 15 urah in 17 minutah prekolesariti in prehoditi pot iz Novega mesta na Triglav in nazaj.
J. PAVLIN
Kot čisto pravi toplar
Jože Zupančič je po vzorcu bistriškega toplarja naredil kozolec - Kozolec morda v tujino
TREBNJE - Dvojni kozolec iz Bistrice pri Mokronogu, ki ga je v svoji knjigi kot posebnost predstavil dr. Janez Bogataj, je dobil dvojnika. Tega je naredil Jože Zupančič iz Dolenjih Selc pri Dobrniču.
Pomanjšani kozice, ki ga je sestavil Zupančič, ima streho dolgo 305 in široko 180 centimetrov, visok je 170 centimetrov in tehta 250 kg. “Naredil sem ga natančno po tistem kozolcu, ki stoji na Bistrici. Napravil sem ga v merilu ena proti šest. Samo velikost jc razlika, drugače ima moj pomanjšani kozolec vse tisto in vse tako, kot sem videl pri tistem pravem,” zatrjuje Jože Zupančič.
Kozolec jc pokrit s pobarvano gumirano pluto. Mojster je sprva mislil maketo pokriti s slamo, pa se ni dalo, ker je hotel, da bi streha držala in da ne bi porušila razmerja 1:6. Vseh sestavnih delov je v kozolec vgradil 6.000. Za to, da je vse dal skupaj, kot jc treba, je potreboval 200 ur. Kar je tako nastalo, jc po Zupančičevih besedah vredno 3.000 mark, in toliko jc kozolec tudi cenil, ko ga jc pred dnevi na prikolici pripeljal na prireditev Iz trebanjskega koša.
Izdelava kozolca, tudi pomanjšanega, jc resna stvar. “Kar težko
se jc lotiti takega dela. Veliko ga je in vse drugo moraš dati na stran in sc lotiti kozolca. No, delal sem ga poleg službe, tako za hobi.” Tako opisuje svoje rezbarjenje Zupančič, ki dela v Tesnilih, sicer pa je mizar in očitno mojster tudi za sode in mnoga druga mizarska opravila, brez katerih ne more shajati ne domače ne sovaščanovo kmečko gospodarstvo. Glede resnosti dela pa Župančič bolj med smehom pove še nekaj: večkrat ko jc “cimpral”, mu jc žena rekla, da je malo otročje, ker se s tistim igra. Kakor koli je, Jože bo naredil še najmanj en kozolec.
Mogoče bo naredil še kakšno kopijo bistriškega. “Za ta kozolec, ki sem ga sestavil, se zanimajo sorodniki tistih ljudi, od katerih jc ta pravi kozolec. Tako jc možno, da bodo pomanjšani kozolec peljali s seboj v tujino, kjer živijo,” pričakuje Zupančič.
Cc Jožeta vprašate, zakaj sc je vsega tega lotil, pravi: “V Dolenjskem listu sem prebral članek. Na koncu tega piše umetnostna zgodovinarka: ,Ali bomo sposobni ohraniti podedovano kulturno dediščino! Ravno zato sem začel delati kozolec, da bi na svoj način pokazal, da to zmoremo,” jc ponosen Jože Zupančič.
L. M.
Kaj je m sliki?
3.000 TOLARJEV ZA STARI GRAD - Na večini kuponov, ki so do ponedeljka prispeli v naše uredništvo, je bil odgovor pravilen: Stari grad pri Otočcu. Srečo pri žrebu je imel tokrc.t Andrej Povše iz Dobovega 3, p. Otočec, ki bo denarno nagrado prejel po pošti. Če tokrat niste imeli sreče, si sedaj pazljivo oglejte fotografijo in nam kupone z vašim odgovorom pošljite do ponedeljka, 19. julija, na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto.
Kaj je na sliki?...............................
Moj naslov: ...................................
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia skega lista dodelil nagrado JOŽETU ŽAGARJU z. Vinice. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica jc ta teden takšna:
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 (8)
Fantič mlad - ANS. VINKA CVARLETA Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Naših 20 let - ANS. FRANCA MIHELIČA Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET Nič ni lepšega - ANS. TONIJA VERDERBERJA Na mnoga leta - ANS. MIRO KLINC
Predlog za prihodnji teden: Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA
■-»š
s
P C I
, Cilasujem za:
S
Moj naslov:
1
Kupone poSljile na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
■ ■ ■ ■ ■
■ ■■■■■
KDAJ SE BODO V KRKI POJAVILI RAKI? - Če lahko verjamemo strokovnjakom in dobrim poznavalcem Krke, potem se stanje Krke izboljšuje. Po nepotrjenih podatkih so ribiči menda v njenem koritu že našli rake; za kakšno vrsto gre, nihče ne ve, resnica pa je, da jc v Krki vedno več raznovrstne favne, kamor lahko štejemo tudi školjke. Kaj pomeni školjka velikanka (tehtala je 200 gr), ki so jo ribiči našli pri Dobravi, pa bo moč natančno odgovoriti kdaj drugič. Če v Krki resnično živijo tudi tako velike školjke, je to dober znak, kajti stari ljudje se spomnijo, da jih je bilo v reki pred petdeset in več leti veliko, potem pa so kar izginile. Zdaj samo lahko upamo, da se bodo po katastrofalnem letu 1882 v Krki spet pojavili raki, ki jih je več kot pred sto leti pobrala račja kuga. Na sliki: školjka velikanka, ki je prava redkost v Krki.
KDO PRI FAS NE ŠTRAJKATI?
Fritz je bil videti zlobno zado-m voljen.
-	Učiteljištrajkati. Warum? Za-■ kaj?
-	Nezadovoljni so s plačami.
.- Kmetje tudi štrajkati. Zakaj?
-	Nezadovoljni so z vladno poli-„ tiko do njih.
„ - Cariniki štrajkati.
ir. - Pravijo, da imajo prenizke
m plače.
-	Policisti audi? Tudi? Warum?
-	Fritz, policisti trdijo, da so za svoje delo preslabo plačani.
-	Pa dohtarji? Pa medicinska sestra?
*	- Plače, plače, plače.
-	Ajzenponarji groziti s štrajk.
-	Železničarje tudi ta vlada odri-mva na stranski tir.
-	Trgofci groziti.
-	S stavko, Fritz. Prepričani so, da so njihove plače mizerija.
-	Zaposleni na radio kričati, kajne?
-	Ne samo da kričijo, ampak tudi napovedujejo stavko.
-	Wantm?
-	Ne delaj se nevednega, Fritz. Po celem svetu ljudje štrajkajo predvsem zaradi denarja.
-	Premalo geld?
-	Razumljivo. Menda nisi slišal, da bi kje kdo stavkal zato, ker bi dobil preveč denarja?
-	Štrajkati tudi elektrikarji?
-	Ce ne bodo danes, bodo pa jutri.
• Pa vodovodarji auch?
-	Tečen si, da veš. Tudi vo-
dovodarji bodo šlrajkali, ja.
-	Nur zaradi plača?
-	Predvsem zaradi nizkih plač, ja.
-	Štrajkati tudi vzgojiteljice v frtcih?
-	Natiirlich, Fritz.
-	Prfoksi v srednja šola?
-	Stavkajo, Fritz, stavkajo.
-	(Vantrn?
-	Sit sem te, res! Zaradi nizkih plač, Fritz.
-	Kdo pri fas v Repičcva Draga ne štrajkati?
-	Poslanci v državnem zboru.
-	Warum oni ne štrajkati?
-	Oni so edini, Fritz, ki so vsaj delno zadovoljni s svojimi plačami.
TONI GAŠPERIČ