List IAR delavcev v /O N^ 98. IŠTe w decem_lDj?a 1899. Leto VII. McKinleyevo poročilo Washington, 5. d<^c. Kongresu so danes predložili tretje letno poročilo McKinl^ya. Poročilo obsega kakih 20 000 b s*di, toraj je daljše nego kt^rokoli predsedniško poročilo odkar ubst. je Zjed i njene države. V uvodu zng tavlja McKinley, da se ljudstvo veseli splošnega, velikanskega napredka m blagostanja, in zato j.- z*d<> v-s-lo in zadovoljno in z vsemi vladami na svetu v prijateljskih razmerah. Sloveči napred k blagostanja sklepa McKinley iz dejstva, da so Zjf-d. države let »s več izvozile in uvozile nego kdaj po preje. Samo izvoz je bil za več n^g 61.000.o00.-000 v<-'<"*_!i kak<>r !. 1870., medtem ko s»' jn nv iz 7,i 20 odstotkov znižal. Zjed. držav, dandanes niso samo vatanu p tr ii lastnega ljudstva zadovoljiti, ampak n: še izdelke in prid' I k ■ tudi p Si i jati v drug«' d> ž"j> . Potem sledi mnogo številk k t d<>kaz omenj ne trditve. Mf'd drugim pa vidimc pri t-m, da je vlada -I t * izdala malenkost $700 093.504.02, ii mu -S111 .-">59 v blagajni, ukora v no s navadnih davkov za Glede Kube, pravi McKinley, smo za njen razvitek odgovorni in moramo skrbeti da bodo Kubanci enkrat — kdaj tega ne pove — v istini prosto ljudstvo. Da, nič prenagliti seje McKinleyevo geslo v tem vprašanju ; toraj ostane pri tem, da se otok ob priliki priklopi Zjed. državam. Itnzmotrivanje filipinskega vprašanja prične gospod predsednik z veselo vestjo, da je na otočju sedaj kakih 45.000 vojakov, v kratkem pa jih bode 66 000. Nadalje omenja, da nam s^daj nič druzega ne kaŽH, nego v jsko nadaljevati, dokler ne bode vstaja popolnoma zatrta. Za Hawaj, Alasko in Porto itico priporoča McKinley takojšno izdajo postav za samavlado omenjeni h teritorijev, istotako za otok Xegros. Ostudno linčanje v Zjed. državah omenja McKinlev le s kratkimi besedami. Ljudstvo opominja ne raliiti sile proti hudodelci, ampak iste izročiti sodni-jam. Konečno priporoča predsednik, naj se ljudstvo za v minolem letu ' k'Jli,u [)r*'j^te dobrote zahvali božji pre- " U1!K vidnosti — in samoumevno tudi - * d< hodki McKinlevu. Drugo naj bi storil ' kongres in skrbel zato, da bode Ozemalni vzori. 000 0OO i) o in nož h. V v zh-.tu. da ,ll)do pnhodnje leto republikan- I*«.i-i"dica .::i;>re.i .val..,-a blag-.- eki fcandidatje z veliko večino na stanja je tudi zlata veljava, ktera j uovo izvoijeni". je sedaj splošna. Da bi se zlata veljava š- b"ij vtr lila k;ik< r je že j--— - priporočal McKinley, da bi tajnika zaklada pooblastili v p trebi prodajati b i d . kt -rim > < i se p. stavno! - dol--čil i/k -ti. Ni nam sicer potreba gledati čez Da t i • i Tg p v-tv< p . m^je dežele, ker se nam tuli tukaj v-ip"i- , pr p r Me K i i« y, z- ponujajo zelo zanimivi slučaji ožt-plač van ' p'»i. i ;» -t ik>m manja, al i to je mednarodno in po amerikn .-'k h t■ ;. ■ ; i-mb' dx nekterih krajih tem lepše cvete, kmalu am r p ^r- iio- Ako naši kapitalisti vidijo kako vale v s . trg .i njih sovrstniki drugod dela- O trust h pr V! K . y, da jo, se jim tudi sline cede in jih ist" a v <-;- .r j ■ pi \ i skomina kako bi to posnemali. V 01 s ja. K ngr - ij i i obračal nastopnem hočemo navesti dva sv jo p »Z"rn< -i ■ -i ja. tiii 04 ju škod- Na parnikih severo-nemškega v. 1" : i | 1 s /4 iiil" Lloyda, kteri plujejo na črti v iztoč-< in - r v t' likej 11'j Azijo, imajo sedaj za kurilce, * iru:. k s oi>l-.-*ti. delavce pri premogu itd. kaj mno-mpd Zi« ljivih trust br^z odlaš meri, kolil Razmere r inosemstvom ▼ dolgem pof Argentinijo, pi smo posredoval nil i pog »dbo. D tonu, Pa,, od u morjem h štra nismo plačali 1 ker so moriice niki oprostili. bri prijatelji, Boerc^v po pol raz] avj» ržavumi in gokrat na krovu Kitajce, njih živ- ' v I a McKi ley ljenje in uganjanje dela na Evro- 1 Chiii in pejce kaj čuden vtis. Po popiso- ■ 11 • d drugim, vanju višjih uraduikov so ti ljudje z - idnjo skie- zelo voljni pri delu, ne umaknejo u i'xi pri ilazle- e^ s prostora, kteri jim je odločen, 1 ž lili šerifov iu so prav zadovoljni s hrano, Evro- v iz Avstrije, pejci bi si j > pa komaj upali imeno- ! • lik«'dnine, vati za skromno. V obče si priprav- iJ ' s p r t- ljajo svoj • jedi sami in smatrajo ZA j ■ s m 1 d 1- i o d p a d k e kuhinje parnika, ker sm< pri klanju kak "r glave in noge, celo drob pe- , r -iranski itd. rutnine in razne oapadke rib itd., ne bode nihče več o slaboti in razpadu Avstrije pisal. Ali je pa to mogoče doseči? To je mogoče in se more. Ako se pa ne d "seže, potem bodo ravno isti najbolj trpeli, kteri bi ovirali pre- življeuje Avstrije na temu potu. vladah m- - ■ ■•■, ><1« kdo mislil. Vsakkdo že mogel je uvideti, Žalostno bi bi, ako bi bil ta ugo- da sedanja „fortwuštlerijak* ne vor r. suič n. I' .gb--jum na Anglijo more Avstriji trajno pomagati. Za in videli bod. m ., da e!oboda, Ma- deset let so sedanje notranje raz-gostan e in er a tudi pod raonar- mere zagotovljene — ne za dalje, histično vla<} - zamer« prav dobro j Za deset let se je pogodba z Avstri-obstati. Irci!? K .d vna ali ple- jo podaljšala. Kaj pa bode potem? menaka (clannish) nespravljivost Ali je ta desetletnica „Ga]genfriBt" Razmotrivanje pod trto. * 1'ištr tree i..nict*. ( Konec.) Pa to je le v republikah ali ijudc mogoče, in needinost je bila uzrok, da so Anglosaksoni podvrgli ta keltiški v obstanek Avstrije? Gotovo, če se na Dunaji ne ukrene na popolno narod in to jih š dandanes drži na drugačno pot notranje politike. To tako nizkej stopinji politične velja- pije le politika U leracije vseh na- ve. Nobeden narod ne sme priča kovati, da bi ptujci bolje proti nje ma ravnali kakor 011 sam proti sebi ravna. Kaj ni to tako? Ko bode v Avstriji čas prišel, da bodo razpadle od starodavnih dosedanjih časov prešle historične meje, zoiroma provincije — potem rodov na enakopravnem stališča Madjari bi se temu najbolj ustavljali. Da, oni se ne bodo nikdar v to vdali? Well, potem bode treba potegniti orožje in Madjari bodo v dveh mesecih kričali: dosti 1 Ko se bode stvar zopet uravnala, bode 35 milijonov srečnih avBtrijanskih kot posebna rozkošna jedila. Ako dobč take ,,oblizke'% jih čmarijo in cvrejo med časom, ko nemajo službe. Plače dobfe na mesec blizo 30 mark, med tem ko Evropejci dobe 60 do 65 mark. Glede moči vedno zaostajajo za Evropejci, vendar se nikdar ne pripeti, da bi jih kdo pijane videl, opnščajo vsako zauživanje vpijanlji-vih pijač med tem pa kaj radi kadijo opium, ako se jim le prilika podudi. Za prebivalce na kopnem je zanimivo opazovati občevanje na parniku med Kitajci in njih predstojniki. Med kakimi 40 Kitajci kakega parnika, kteri delajo v ku rilnem prostoru ali drugje, so od-deljeni tudi po trije možje, k t e r e kličejo z številkami 1, 2 in tri, ti dobe povelja in delo razdelu-jejo, ktero se tako automatično iz vršuje, kakor bi bile podobe. Ako na kopnem srečajo kakega pred stojnika, — ua kopno gredo le v večjih oddelkih, tako jim zapove duje številka 1 do 3 kakor kak pod častnik pri vojakih, — in pozdra vijo zelo uljudno. Na Kitajskem dobe taki ijuJje po kakih IS kraje, avstr. denarja na dan. Potem se gotovo ožemalcu srce smeje, ako mu kaj tacega pred oči pride! Zato si zopet drugi ožemalci izmislijo sredstva, s kterimi delavce upogibljejo. Nek delavski list nam predočuje drugo sliko. „Policijski minister na Ruskem je necega jutra pustil nalepiti objave, da imajo do opoludne vsi štrajku-joči delavci zopet delati pričeti, drugače bodo vse po odgonu odti-rali, vodje pa v zapor odtirali. Kot odgovor nato je še več delavcev delo opustilo in šlo na štrajk. Sedaj je pričela delovati policija in Kozaki. Ne da bi kalili javni mir so delavce med pretepaujem z biči,in suvanjem s puškinimi kopiti, guali na dvore tovarn. Na dvorih so može vklenili v verige, žene in mlade dekleta pa z vrvmi privezali h ko-njem, potem med pretepanjem od t rali v ječo. Več sto jih zaprli v ječe, več nego 2000 pa odtirali v njih rojstne kraje, deloma pa v druge obrtnijske kraje v južno Rusijo, kjer je manjkalo delavskih moči. Preklinjaje vsled srda nad tako gnusnim in v nebovpijočem nasilstvu so Be drugi dan delavci povrnili na delo. Rudarski štrajk v Dombrowo, kteregaBeje udeležilo 15.000 delavcev bil je na enak način končan. Rudar, kterega so po dva-meBečnem zaporu zopet opustili, je pripovedoval, da se je pri njih prijetju izjavil policijski uradnik, da le vsled pomanjkanja prostorov v istem okraju niso vse ,,upornike" zaprli; „upornike" pa imenujejo vse štrajkujoče delavce. Ni pa misliti, da ae tako godi le v krajih kjer ni ustave, ali slobode ; kapitalizem razume delavce pestiti tudi v najbolj slobodnih deželah, to pa opravljajo vladajoči krogi, kteri le tako vladajo dokler služijo kapitalizmu. Kapitalizem in ože-malstvo je mednarodno, pogajanje za delavske interese pa še davno ne: Razne vesti. Delala teden dni za UO centov. Pretresljiv prizor aocijalne bede se je razvijal te dni pred policijski m sodnikom ua Butler i>t. v New Yorku. Berta Petersen je bila zatožena, da je ukradla, na stop-njicah pred hišo stoječo steklenico mleka. Berta je delala v tovarni - za.:Iužiia na teden 90 centov. Že več dni uboga dekle ni užila nikake hrane, in skoraj lakote obnemogla. Ko je ugledala steklenico z mlekom na stopujicah pred hišo, vzbudilo se je v njej poželenje utešiti hudo lakoto, s tako elementarno in nepremagljivo silo, da je, kakor tiger na svoj plen, planila na steklenico in pobeguola z svojim ropom. V istem trenotku pa jo je prijel mlekar, kteri jo je opazoval, in'izročil policiji. Ko je mlekar pri sodniji čul ginljivo pripovedovanje delke in ker je imel še sočutje do svojega bližnjega, odstopil je od svoje zatožbe. Sodnik je odpustil detde, kteri je policaj podaril dolar. Dalje pri Ilooksett Manufacturing Co. v Hooksettu, N. II. v zadnji številki poročali, se je | doi i v Peperell in Laconia predil-uresmčil. Burnz, ktereg* so zaprli nicah 3400 delavcev priholjšek, je vse priznal. Poznal j- poštarja isf.-tako pri York predilnici v Recu! v Scarsdale in ga v pondelj' k zv čer obiskal na železnični postaji. Ko se je Fellows podal proti domu. ga je Burnz spremljal. Šla sta nekaj Carnegie proti Frickn časa skupaj, naenkrat je Burnz po- Pittsburg, Pa., 6. dec. O od-tegnol revolver in ustrelil F ilowsa. povedi H. C. Fricka. predsednika Mož je storil še tri kor:-ke in se! managerjev Carn gie Steel Co. kro-potem zvrnol na zemljo. Morilec žiJ° razue vesti. Prav bode najbrže, je nato oropal svojo žrtev in zbežal se Frick s Carnegiem glede v New York, kjer so ga v Madi&on P°s'-"vainih zadev sporekel in hoče Square Gardenu pr dirk! z \ icikli Poslednjemu pokazati, daje on gc-prijčli in odvedli v zapor. Hudo- *Pod- Friek kontrolira tudi H. C. delec trdi. da je izvršil zloči;-tvo Coke Co. in naklada svoje povsem nepremišljeno. Pri mori]- uovce v premogokope, pri kterih cu so našli 8li7 v got »vini. koks, sedaj se pa približuje trust a se Žico, to so stvari, ktere Zgubil $10.000. Frank Schneiderja, bivšega prodajalca čeyljev v Brooklynu so našli v Eagle hotelu od plina omamljenega. Prepeljali so ga v , ^ , > i, - } J. s i osem ur odda um o6o3 g asov bolnišnico kjer imajo zdravn.ki 1...... 19Q Kakor so priče pri p -smrtni preiskavi izpovedale, je mora i i-oeti Burnz ž preje namen poštar a oropati in ^pr šel radi tega ž. pari:r::t v Scarsdale. Roparski nroor med Itaiij \ni. Greeil vil le, Conn,, 6. dec. V čevljarski delalnici Guiseppe Silva in njegovega brata so danes večer našli že precej gnjilo truplo necega moža, kteremu je bila glava razbita. Poleg trupla je lež-U a krvjo namazan težak žel-zen dr »g, na kter^m so bili prilepljeni la-amorjenega. V truplu so pozi -je spoznali 401et»iega Josip d A-lisa, železniškega delavca, kter< sra so z obema Silva vred pogrešali odi zahvalnega dne. Bilje stric obeh Silva. D gnaii so, da so umorjenega povabili k pojedini na zahvalen dan ; znano je tudi bilo, daje vedno pri sebi nosil večjo svoto denarja, zato so oblasti mnenja, "da je bil umorjen in oropau. Osem nrno delo za mestne delavce. Springfield, Mass., 6. dec. Pri včerajšnji volitvi je bi'.o za j predlog, da bi mestni d-lavci d^ ali proti predlogu pa 1907 giaaov. V Nort- upanje ga ohraniti pri življenja. 1 - u > at a- 11 , . J J hampton je bil predlog tudi anrei-t Mož je prišel v hotel, najel sobo za > ,, n - . ,r JTt; j- ,, J) a 1 1 Ki ve r, Mass . b d- e Pri teden dni, se mudi potem pri čaši , . . ' , * , 4131 glasovanju za osemart o delo ;e biln pive in pripovedoval, da je pri-u -oto t! - , iT- ii- ' J F ,oddauih 7310 za, 2>>o slapov nu ,Franklin sindikatu" zgubil $ 10.. ti glasov pa 000. Njegova družina ni vedela, da je šel na Millerjev lim. Schneider se je podal nato v mu odkazano so- V Novi Angliji zvišali plačo. Boston,?, dec. V večih mestih bo, in kmalu potem je zlužkinja New Euglan držav so v nekterih zaduhala, da iz njegove sobe prihaja plinov duh. Vlomili so vrata in našli moža na postelji nezavestnega. Schneider je 60 let star in biva s ženo in tremi otroci na Lafayette Ave. v Brooklynu. Tudi nekaj Ko-čevarjev in Kočevaric je zgubilo pri tem sleparskem podjetju težko zaslužene denarje. Morilec priznal. Sum, da je 19 letni Edgar Burnz v Scarsdale ustrelil in oropal poštarja Herbert Fellowsa kakor smo cesarsko-federalističnih (zveznih) prebivalcev. Pet milijonov Madjarov, ali kolikor bi jih še po bitkah ostalo, bi v začetku ne bili prav srečni! Take rane pa zaceli čas in potrpežljivost. Pri temu bi pa Madjari zadobili čisto in mirno vest. Slednja bi jim več noč in dan ne očitala, da le njih brutalno nasilstvo podjarmuje druge narodnosti pod korono svetega Štefana. On in njih patron bi se še b časom veselili, da jih je šiba pokorjenja zadela. Kaj ne dragi čitalec? Nova politična stranka, stoječa na avstrij. federaciji se more v Avstriji ustanoviti. V govorih, v pisavi in tisku, v deželnih in državnih zborih (dunajskem in buda-peštanskem) naj se ta misel za-8topa. To stališče je eminentno avstrijausko-patrijotično. Kdo bi mogel to tajiti? To stališče bi kazalo neomahljivo lojalnost habsburški dinastiji. Kdo more to zopet ovreči? Predstoječe vrste bi pač mogle vsacega mislečega čitalca prepričati, da učenje ruskega jezika na Slovenskem nima druzega uzroka, da se slovenski narod more 11a višjo duševno stopinjo povzdigniti in vendar pri temu ostati zvest ud avstrijanske države. Duševna višja stopinja pa pomeni tudi višje gmotno stanje in kot čvrst, krepek narod v vsakem oziru bodemo mi Slovenci gotovo prav močan steber ponovljene Avstrije. Sukaj moje besede tako ali tako, napadaj jih od te ali one Btrani, zaman bodeš iskal v njih kak sled protiavstrijanskega domolj ubnega čuvstva. Čital Bem, da je gimnazijski ravnatelj gospod Senekovič 50 gimnazijcem v Ljubljani prepovedal ruski kurz obiskovati. Ako človek v Ameriki kaj tacega čita, se mu kar v glavi zvrti. Sevč, gosp. ravnatelj je storil kar se mu je od ,,zgoraj" namignilo. predilnicah zvišali plačo. V Manchester^ N. H., bode Amaskeay, največja predilnica bombaža v deželi od IS. dec. svojim 8000 delavcem zvišala plačo za 10 odst tkov. Tudi tvrdki Amory in .Star ; bodo z istim dnem zvišal plačo. V Lawrence. Mass., dobi 12.000 delavcev isto povišanje v naslednjih tovarnah : Atlantic, Pacific, Arlington, Everrett Miliš in Pemberson. Isto zvišanje plače so naznanili v Methuenu. Tanntonu in Pawtu-ckettu, Tudi v Biddefordu, Me., Ali ni to Blučaj, kteri kar *riči gotovo le na mfgljaj od^orej slovenskim državnim poslancem : „Pomagajte. Ne samo narodne, tudi človeške pravice se nam teptajo". Vsak poslauec, kteri ima količkaj možgan v glavi, lahko v zboru dokaže, da je tako postoponje duševno trinoštvo. Ako pa avstrij. ustava ne zagotovlja svojim državljanom pravico, da se njih sinovi smejo v prostih urah ta ali drugi jezik, to ali drugo vednost učiti — potem je ta dokumeut res le ustava_ pa v popolno drugem pomenu besede, kakor navadno zuači. Na merodajuem mestu bi mero-dajne osobe mogle z vso odločnostjo visoke gospode opomniti, da je ustava poroštvo, ktero zagotovlja v prvej vrsti državljanom človeške pravice. Da je mogoč obstanek ustave, ktera tepta uarodne pravice o tem je naš slovenski narod že preveč prepričan. Da pa ustava tudi pripušča ustavo osobuega iz-obraženja, to je pa še le gospod Senekovič dokazal — ponavljamo * niso Cam -giu po volji. človeška past v plamenu. Reading, Pa., 7. dec. Med deseto in jednajsto uro danes je v največji tovarni za izdelovanje no-g< vic od Nolde ct Herst Co. izbruhnil ogenj in sken j šeststo delavcev, med temi petsto deklet je bilo v veliki smrtni nevarnosti. Gaso-lin eksplozija v prvem nadstropju je provzročila p.žar in v petih minutah so bili vsi notrajnji deli obširnega poslopja v dimu in plamenu. Vsi delavci so planili < d svojega ' ia pr ti oknom in v malo minu-t h j. po rešilnih lestvah na obeh straneh tov rne vse mrgolelo ljudi. K-r so bile do tal segajoče železne lestve potegnene proti drugemu nadstropju, se bežeče dekleta niso upale skočiti doli, vsled česar je nastala ua rešilnih pripravah veli-ka gnječa. Pri vseh cknih je bilo polno prestrašenih deklet, kterim je bilo nemogoče čakati, da se lestve zpraznijo, kajti dim in plamen sta jih nadlegovala. Da bi ušle grozne smrti v plamenu, poskakale so na tlak. Le nektere se je posrečilo vjeti, 75 deklet pa je več ali m-inj hudo poškodovanih. Jedna je skočila iz tretjega nadstropja in si zlomila obe nogi. Mnogo je prav hudo poškodovanih in mogoče, da jih v.'č še to noč murje. Opoludne je tovarna popolnoma pogorela. Ob 1. uri 80 min. so se razvaline toliko ohladile, da so za-mogli pričeti z iskanjem in našli prvo ožgano truplo in pol ure kasneje drugo. Mogoče, da se bode do jutri nesreča pokazala še veliko večja. Materijelne škode je 50.000, zavarovalnina pa $150.000 pokrije. Tovarna za smodnik razletela. M o r r i s t o w n, Pa., 7. dec. Razstrelba je danes zjutraj veliko tovarno za smodnik v Sumnev-townu popolnoma razdjala. Trije delavci so bili na koščeke raztrga- f i Seveda .. I Toda misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ....... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - X1CR. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered aa second clas matter at tfce Nbw York, N. Y. Post office October 2. 1893 »glas naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatelj in urednik : Pablished by P. 8AKSKR. 109 Greenwich St. New York City Na leto velja list za Ameriko $3.- ca pol leta..............$1.60, £a Evropo za vse leto .. . gld. 7.—, ii h i« pol leta . . . . „ 3.50, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. „Glas Naroda*' izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA"' („Voice of the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po M on Order. Pi • spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. ni, šest pa je smrtno poškodovanih. To je že šesta smrtonosna razstrelba v tej smodnišnici, ktera je bila tako silna, da so potres dvanajst milj daleč na okolu, čutili. Škode je 850.000. Iz premogarskega okraja. S h a m o k i n, Pa., 7. dec. Okrajnim uradnikom od „United Mine Workers of America" je danes predsednik John Fahy sporočil, da morajo jutri večer priti k zborovanju, da rešijo važne zadeve. Ako mislijo napovedati štrajk Fahy ni hotel povedati, rekel je le, da bo razmere vedno bolj napete. Mogoče pa je, da bodo pri sledečih jamah napovedali štraj: Cameron, Luke Fidler, Hickory Ridge, Hickory Swamp, Pennsylvania in Richards. Prizadevali se bodo dalje štrajk tudi razširiti najame Viljem Penn, Lytle, Lykers in Williaui-stown. Istotako na Berwyn in White premogokope, kjer posluje 5000 premogarjev. Namen pri tem je nakladanje premoga pri vseh jamah Pennsylvania družbe onemogočiti. V Scrantonu so šli danes brea-kerjiTaylor premogokopana štrajk, vsled Česar je moralo 400 premogarjev delo ustaviti. Dečki trdijo, da morajo delati po 10 ur na dan, plačo pa dobe le za 7 ur. Premo-gokop je lastnina Delaware Lackawanna & Western zeležnice. Upati je, da bode štrajk kmalu poravnan, ako se pa to ne bode zgodilo, potem utegne nastati štrajk tudi po dru-zih Lackawanna premogokopih. Nepošteni konzul. Washington, 6. dec. J. G. Atterbury, kteremu je gospod Ma-crum izročil konzularne opravke v Pretoriji dokler dospe njegov naslednik Hay, je baje begun pred pravico iz Maysville, Mo. Atterbury je uganjal goljufije pri hipotekah in pobegnol v Transvaal, ko bo ga nameravali zapreti. S to ljudo-vlado nimajo Zjed. države pogodbe, za izročbo zločincev. Denarna veljava prva. Washington, 6. dec. Prvi predlog v sanatu je bil oni finančnega odseka glede denarne veljave. Hale iz Maine je stavil drngi predlog, kteri zahteva pacifični kabel. Predlog republikanca Chandlerja zahteva razširjenje colninskih in davčnih zakonov na Kubi in Porto-Rici in prosto trgovino med temi otoki in Zjed. državami. Demokrat Jones iz Arkansasa je hotel Ubacniti Nathan B. Scotta iz njegovega sen a takega sedeža. Dalje je imel Chandler v žepu predlog, kteri senatorjem in poBlancem pre-povednje sprejemati proBte vožnje listke na železnicah. Potem bi gospod Chandler rad S 10.000 za spominek v pomorski bitki pri Santiagu usmrtenega Yeoman El-lisa in v spomin bitke sploh. Z dvema malima predrugačenje-raa je danes popoludne sprejel republikanski odsek predlog glede denarne veljave, o kterem se bode prihodnji teden vršila parlamenta-rična borba. Vožnja na železnicah bode cenejša. Chicago, 5. dec. Pričel se je boj med železnicami radi vožnje cene potnikov, da tako hudega do sedaj še ni bilo. Vsled tega bode padala cena vožnjim listokom od Maine do Californije. Tekmovalke so pri tem boju, na jedni strani Pennsylvania in Vanderbiltove železnice, na drugi strani pa Great Northwestern, Rock Islaud, Burlington in St. Paul železnice. Boj z roparjem. Chicago, 111., 7. dec. Surova pest roparja je gospo L. Schurtzen-berg po vsem životu tako hudo izdelala, da leži sedaj v zdravniški oskrbi. Gospa Schurtzenberg je bila pri družbi rudečega križaj na Filipinah in je prijateljica predsednika McKinleya in njegove družine. Bila je od meseca maja na Filipi-in se sedaj na potu v Washington tukaj ustavila. Danes se je rano zjutraj zbudila in sicer ravno ob času, ko je ropar hotel odnesti njeno gotovino in zlatnino. Skočila je iz postelje, kričala na pomoč ter skušala zadržati na vso moč po nji udrihajočega zločinca. Konečno je tat pobegnol skozi okno pustivši v sobi ukradeni denar in zlatnino. Linčarjem ušel. Norfolk, Va., 7. dec. Kakor se iz Lumbertooa, N. C., brzojavlja, so tam obesili zamorca Neuben Rossa, kteri je Bettie Ingram, postarano belopoltno ženo kriminelno napadel, 5000 osob je bilo pri obsodbi navzočih in le veliko število oboroženih je obvarovalo zamorca pred osodo linčanja. Woebelov poraz. Frankfort, Kv., 8- dec. Državni volilni urad se je danes odločil za W. S. Taylorja republikanca govemerjem. Vkljub temu, da je urad sestavljen iz Goebelitov, si izvzemši člana Povutza, vendar ni upal, pravilnega izida volitve dotaknoti. Zavrnoli pa so volilni način republikancev v Louisville, iz kterega se da sklepati, kaj je pričakovati, ako bi prišlo do razsodnega bojevanja. Že so izvršene priprave za vmeščenje prihodnji torek. Tukaj ne verujejo, da bodo Goebeliti svoje pretenje uresnečili. Lexington, Kv., 8. nov. Nad lOOoboroženih iz Lexingtona, West-chestera, Georgetowna in drugih mest, je bilo pripravljenih, volilni urad z Goebelom vred obesiti, v slučaju, da bi isti dobil certifikat. Dohodki nasiti železnic. Washington, 5. dec. Po poročilu statistikarja naddržavne prometne komisije so znašali kosmati dohodki železniških družb v letu končujočem se z 30. dnem junija na skupuej dolžini 185.245 milj $1.307,253.484 ali $7057 na miljo; dohodki od potnikov so znašali §360,227.319, od tovora $913,358.-488, razni dohodki S33,6b7.b77. Skupni kosmati dohodki v tem letu so znašali 60 milijonov dolarjev več nego leto popreje. čistega do-hohodka so imele železnice S454,-825.379. prometni stroški so znašali $852,428.105, ali 84602 na miljo. Za dividende so izdali 882,-214.820. Učitelj surovo omorjen. S c o 11 8 v i 1 1 e, Ky., 6. dec. Ko je D. O. Sanders v cerkvi v Akers-ville ne daleč od tukaj poučeval, prišlo je notri pet mož, kteri so ga umorili v pričo njegovih učencev. Zavratni morilci so bili: brata Akers, Holand in njegova dva sina. Jeden njih je pobil Sandersa na tla, drugi ga je ustrelil s puško v hrbet, in ko je smrtno ranjeni še poskušal bežati, ga tretji večkrat zabodel. Učitelj je obdolžil petorico, da je v soboto zapalila šolsko poslopje, na kar bo jo zaprli. Ko bo jih proti po- roštvu oprostili, maščevali bo se nad učiteljem na omenjeni uačin. Poživinjena drnhal. Maysville, Ky., 6. dec. Naj« grozovitejše linčanje, ktero pozna zgodovina Zjed. držav se je izvršilo danes zjutraj v tukajšnem kraju. Žrtev linčarjev je bil zamorec Rihard Coleman, kteri je minolega avgusta umoril ženo farmerja Ja-meB Lashbrooka. Ves čas so imeli zaprtega v ječi v Covingtonu, ker v Maysville ni bil zanj varen kraj. Mislili so, da se je beenost ljudstva ohladila, in ga danes zjutraj v Bpremstvu šestih deputijev pripeljali v Maysville. Ko se je vlak bližal kolodvoru, se je pokazalo, da se jeza ljudstva še nikakor ni ohladila. Kakih 5000 meščanov iz Mason Countyja se je zbralo, da bi vzeli v svoje lastne roke osodo jetnika. James Lashbrook, mož umorjene je vodil linčarje. Ko je Cole-mau ugledal množico, vedel je, da ne pomeni nič dobrega in se upiral izstopiti, da so ga morali deputiji potegniti raz vlak. Sedaj se je pričelo strahovito delo. Deputije so v hipu premagali in kot šibo na vodi tresočo žrtev pod nepreneha-nem mučenjem vlekli do bližnega drevesa. Na istega so privezali že iz večih ran krvavečega zamorca. Njegove oči so se vrtile v divjem strahu in v njegovem obrazu se je zrcal smrtni trepet. Med tem ko so krvoloki noBili skukaj kurivo, so drugi stali pripravljeni z oljem, zopet drugi pripravljali baklje, metali so mu poživinjenci papriko v oči, mu polili obraz s hudičevim oljem, ga bili po glavi, in mu naposled iztaknoli oči. Ko je bil na tak grozovit način mučeni skoraj na pol mrtev, zažgali so gromado okolo njega in v hipu ga je zagrnol dim in plamen. Na okrog pa je tulila 2000 glav broječa pozverinje-na druhal med temi mnogo žensk in odličnih meščanov. Coleman je služil pri farmerju Lashbrook, zvabil gospodinjo v kolarnico, jo pobil s polenom na tla in oskrunil. Pozneje je prinesel iz hiše britev in jej prerozal vrat. Ko bo ga zaprli je vse priznal. M ay b v i 11 e, Ky., 7. dec. Veliko radovednih ogleduje danes kraj, na kterem so včeraj sežgali zamorskega morilca Colemana. Nemiri se niso pripetili in nikdo ne verujo vest, da so poslali milico nad liučarje. Colemanov pepel bo danes spravili škatuljo in na Potters Fieldu pokopali. V tukajšnih mestjanskih krogih ne verujejo, da bi višje porotno sodišče v tem slučaju pričelo tožbo. Xove vrste samomor. Ecley, Ind., 6. dec. Na zelo čuden, mogoče še nikdar preje izvršen način samomora, si je danes končal življenje mlad mož imenom Bystand, kteri je bil v službi pri nekem farmerju v bližini. Privezal se je na rep konja, da mu je ta glavo s kopiti zmečkal, njegovo truplo pa vlekel na pašo, včeraj so našli truplo še vedno viseče na konjskem repu. V soboto večer se je Bystand poslovil od prijateljev z opazko, da namerava nastopiti dolgo potovanje. Zopet nesreča na železnici. St. Louis, Mo., 8. dec. Vlak na Burlington železnici je danes zadel v megli na mostu pri Altona, III.. na mali železniški voz, na kteremu je bilo pet delavcev, dva od teh sta ostala na meBtu mrtva, dva pa smrtno poškodovana. Neverojetno. Mobile, Ala., 8. de9. Žena nemškega farmeija John Karla je vtorek v Selmo, kakih pet milj od tod, povila šeBtero otrok, vsi dečki, ttije so oetali pri življenju. Vsak novorojencev je tehtal blizo s funtov. „Srečna'' mati je zdrava, kaj pa ,,srečni" oče? — Nam se pa to zdi neverojetno in je diši po časnikarski raci. Pomanjkanje premoga in zvišanje cene. New Orleans, La., 6. dec. Vsled nizke vode v Mississippi in Ohio, nemorejo odpljuti ladije s premogom iz Pittsburga, valed če-sar se je pričelo pomanjkanje premoga oglašati. Cena premoga grč od $4 do 86 kvišku. Prekmorski parniki tudi čutilo pomanjkanje premoga. Pastor nkradel prašiča. Chattanooga, Tenn., 8. dec. Prvo mrzlo vreme je sosedni farmer porabil in zaklal prašiče. Drugo jutro je manjkalo največjega. Sled je peljal proti stanovanju pastorja zamorske občine v Athens, Ala. Tam so našli na jedni strani hišne ograje viseti prašiča s rivcem uav-zdol, na drugi strani ograje pa pastorja se zlomljenim tilnikom. Na ramah je imel kol, na kterem koncu je visel prašič za zadnje nogi. Kakor videti je nesel pastor svoj plen na kolu in ko je lezel čez ograje, zgubil ravno težje, padel z bremenom vred in Bi zlomil tilnik. Zamorci spoznajo vidno kazen božjo in sedaj delajo pokoro in opravljajo molitvene vaje. Mlad roparski morilec. Detroit, Mich., 6. dec. Poli cija je danes prijela Harry Ham-burgerja, kteri je bil sumljiv umora John M. Reindla, kterega hudo razmesarjeno truplo so našli v soboto v njegovej prodajalnici. Policija je trdno prepričana, da je Hamburger morilec in povod umoru — rop. Obleka Hamburgerja je s krvjo namazana in tudi druga znamenja kažejo na njegovo krivdo. Hamhur-ger je še le 20 let star in ravno na dan prijetja obhajal rojstni dan. Reindel je bil trgovec z bicikli, in v soboto ko je nameraval prodajal-nico zapreti umorjen, nato pa je morilec zapalil prodajalnico. Morilec priznal čin. Detroit, Mich., 8. dec. Harry Hamburger, 20 let stari mladenič, kterega so kot sumljivega morilca John Raindela zaprli, je zločinstvo odkritosrčno priznal. Morilec je napadel Reindela, ko je ta v svoji prodajalnici čital časopis in ga udaril z gorjačo po glavi. Napadeni je skočil po koncu in se postavil v bran, toda mladi morilec mu je se železno cevjo zdrobil glavo. Rop je bil povod krvnega čiua. Zopet zamorca linčali. Lumber ton, N. C., 7. dec. Zamorca Neuben Rossa, kteri je oskrunil Bettie Ingram, postarano belopoltno žensko, je daneB besna tolpa potegnola iz ječe in v pričo 5000 ljudi obesila. Že med sod-nijBko obravnavo bi bil padel v roke linčarjem, da ga ni varovala močna Btraža. Potres v jnžni Dakoti. F a u 1 k t o n, S. D., 6. dec. Danes zjutraj okolu 6. ure so v tukaj-šnjej okolici čutiti potres ; sunek je bil lahen in kratek. Miller, S. D., 6. dec. Danes zjutraj ob 6. uri smo tukaj čutili lahen potres in to prvi od pamti-veka. Železnica v zlati deželi- Montreal, 7. dec. Kakor ,,Canada Gazette4* poroča je Alaska & Northwestern R. R. Co. te dni prosila za inkorporacijo. Imenovana železnico od Pyramid Harbor ob Lynu kanalu, ali sosednjem kruju mednarodne meje med Canado in Zjed. državami, čez Chilkot in Dal-ton prelaza v Fort Selkirk ob Yu-konu v severoztočnem teritoriju. Evropejske in druge vesti- R i m,dec. Papež težko diha vsled prehladenja. Njegov zdravnik dr. Lapponi je odredil, da naj ostane v postelji in ne sprejema avdi-jenc. Toda položaj visokega bolnika nikakor ni nevaren. Rim, 7. dec. Državni tajnik kardinal Rampolla, je obvestil di-plomatični kor, da je papež zbolel valed neznatnega prehlajenja, in da le iz previdnosti ne zapusti sobe. Rim, 8. dec. V kljub hladnemu in deževnemu vremenu, dalje vkljub ugovoru zdravnikov, je danes papež zopet daroval sveto mašo v svoji zasebni kapeli. London, 8. dec. V svojem govoru v Queenburg je J. Powell Williams, finančni tajnik vojnega oddelka rekel med drugim, ko bodo vsi vojni oddelki dospeli v južno Afriko, bode Anglija, vpoštevši kc-lonijalne in pomorske moči imela i05.770 mož na bojišču. „Daily News" pravi, da nameravajo kakor hitro bode šesta vojna divizija vkrcana, ako potreba, sedmo pkli- cati pod orožje. Petrograd, 8. dec. Ruska družba rudečega križa je ponudila svojo službo Boercem, kakor tudi Angležem. Prvi so ponudbo sprejeli, slednji pa odklonili. C a r a c a s, Venezuela, 7. dec. General Viktor Rodriguez je sledil za generalom Pietri kot poveljnik vladiue arnade v Valenciji. General Sarria se bliža s petimi vojnimi ladijami in 3000 možmi, da bi zopet pridobil nedavno od Hernandi-stov osvojeno Marc.caibo. Inozemski konzuli v Maracaibo se boje hudega obstreljavanja kakoršno so doživeli v Puerto Cabello. Vojna med Boerci in Anglijo. M o J d e r River, 30. nov. (Zakasnjeno.) Bitka v torek se je razvila od desnega krila Angležev proti levemu. Težki topovi so streljali od Bkrajne desnice blizu Bosnians Drifta. Ob 6. uri zjutraj bo prišli polki garde čez reko. Drugi so poskušali križati reko bolj zgoraj, toda voda je bila predereča, pa tudi Boerci so prišli iz ozadja in pregnali Angleže. Potem je postalo streljanja Bplcšuo, ktero je bilo najhujše pri Modder Driftu. Dalje ob levici so prišle krogle iz ladijuih topov. Le malo boerskih krogelj se je razletelo, med tem ko so se bri-tiški šraptieli nad drevjem razleteli. Peštvo seje vedno pomikalo naprej, izstrelilo puške in se potem vleglo na zemljo, med tem ko so mu Mauserjeve kroglje žvižgale nad glavami. Pri jarkih so Angleži naskočili Boerce z bodali in jih pregnali. Coldstream garde so letele ob desni k naskoku, se poter* umaknole in zopet naskočile. Boerci so bežali pustivši svoje mrtve na bojišču. Izpod polkovnika Pa-geta so bili ustreljeni trije konji. Oranjevci so se prvi umaknoli, vsled česar.so Boerci pretili njihove topničaije postreliti. Zgubo Boer-cev ne morejo ceniti, bila je pa vsekako velika. Med premolkom boja se je mnogo Angležev kopalo v reki. Boerce je vodil general Cro-nje. Danes večer je nastala huda nevihta. Lourenzo Margnez, 6. dec. Boersko poročilo, ktero je bilo 29 nov. v Dundee, Natal, objavljeno pravi, da seje mesto Mafeking podalo. Slednje britiško poročilo iz Mafekinga od 21. nov. pravi, da je postala posadka nevoljna. Lady-smith, 29. nov. (Zakasnjeno. ) Zaduji čas je, da pride pomoč. Boerci so tretji veliki top postavili 5000 yardov oddaljeni. Poleg tega pozna sovražnik sedaj natančno občutne kraje mesta in streljanje je postalo neznosno. Ra-zun množečih boleznij postaja hrana vedno bolj pičla, od britiških zmagovalnih poročil pa prebivalci mesta ne morejo živeti. Krdelo Boercev so videli korakati ob Drakenbergu. Sicer kroži vest o needinosti med Boerci, to jih pa ne ovira mesto naprestano z 26 topovi oblegati in bombardirati. Pri Colenso je pet obokov želez-ničnega mosta razstreljenih, drugi most za vpreženo živino pa ni poškodovan. Pretoria, čez Lourenzo Margnez, 4. dec. Vse vesti o smrti generala Jouberta je pripisovati okol-nosti, da je general bolan in biva v Volksrustu ob meji med Transvaal in Natalom, 119 milj od Ladys-mitha. Med njegovo odsotnostjo vodi poveljnik Schalkburger višje povelj ništvo. Durban, Natal, 7. dec. Iz Lady-smitha se poroča, da so Boerci Bvojo velike topovo spravili bližje mesta, s kterimi napravljajo veliko škodo. Pomoč je nujno potrebna. Bombardiranje oblegalne armade je vedno hujše. Boerci imajo 32 topov, kterih kroglje so razrušile nektere britiške havbice, prodrle šotore in ubile konje. Posadka ima velike zguhe, 225 ranjenih in 207 bolnikov. Šrapnel sejerazletel v bolnišnici, nakar je bil jeden bolnik usmrten in več ranjenih. S temi poročili se ne vjema 5. dec. sem dospelo poročilo, da bo bili Boerci prejšnji dan pri sploš- nem naskoku na Ladysmith z velikimi zgubami odgnani. Da so se Oranjevci umaknili nima velikega pomena, ker so se v Kap koloniji pridružili generalu Cronju. Razun tega je baje Tugela most popolnoma razdjau, da ga ne bode moč popraviti. L o n d o n, 7. dec. Lord Methuen je brzojavil vojaemu oddelku, da je zopet prevzel poveljništvo, in da je vsako noč sKimberlevem v helio-grafičui zvezi. O naprej pomikanju ne poroča nič. Brezdvomno je, da se Boerci zbirajo dalje proti severu v velikem številu. Istotako Be je 3000 mož iz Natala pridružilo generalu Cronju, zato tudi Augleži še niso dospeli v Kimberley. Pri Spyfontein pričakujejo poprej še krvavo bitko. Boerci zasedajo ta-mošne griče in grade kamenile nasipe. Dalje pomuožujejo svoje črte ob Lazarette gori, zatočno od Kim-berleva. Iz mesta so sleiuji čas zopet poskusili več izpadov. Vročina je skoraj neznosna. V se vero iztočni Kap koloniji Boerci pridobivajo vedno več zemlje in se vsaki dan polastujejo novega britiškega posestva. Tamošno far-marsko prebivalstvo Be v velikem številu pridružuje Boercem. Na sveti večer. (I/ ruščina.) Mlada žena, kakih tri in dvajset let stara, je stala z smrtno bledim obrazom ob obali morja in zrla v daljavo. Z njenimi malimi uoži-cami v s kožulioviuo obšitih škor-njih je stala na ozkih stopujicah b zelo majajočim držajem, ktere so vodile k morju. Žena je zrla v daljavo, v brezmejno daljavo, ktera je bila zakrita z uepredorno temo. Ni bilo videti zvezd na nebu, niti z snegom pokrito morje, niti kak ogenj. Močno je deževalo. . . . „Kako hudo mora tam biti?" si je mislila med tem tem, ko je zrla v daljavo; bila je zavita v moker kožuh in veliko ruto, da Be je zavarovalo pred mrazom in dežjem. Tam v neprodornej temi, pet do deaet vrst daleč, ali pa celo še dalj, se nahaja sedaj nje mož, posestnik Litwinov z svojimi delavci. Ako sneženje poslednjih dyeh dni ni Litwinova in njegove ribiče za-medlo, gotovo Bedaj hit§ proti obali. Voda v morju je narasla in ljudje so pripovedovali, da bode led pričel pokati. Led se temu vetru ni zamogel vpirati. Ali bodo njih težke in nerodne ribiške sami preje dospele do obali, predno bode bleda žena čula rjovenje vzbujenega morja? Gospa je hudo zaželela iti doli po stopujicah. Ograja se je pričela pod njeno roko tresti, in ker je bila mokra in spolzka, je tako držala v njeuej roki kakor zelo spolsko ribo. Vsedla se je na stopnjice in Bi pričela z vsemi štirimi pomagati, da bi dol: prišla, med tem ko se je Čvrsto držala z rokami za umazane stopnjice. Veter jej je odkril kožuh-Vlažen zrak se je dotaknol njenih prsi. ,.Pomagaj sveti Nikolaj 1 — Stop-njic ni konca, ne kraja !" je šepetala mlada žena, pomikaje se naprej od stopnjice do stopnjice. Stopnjice so bile dolge* in imele devetdeset stopal. Niso se zavijale, bile so ravne in zelo Btrme, skoraj navpične. Veter jih je majal in škripale so kakor bi pretila se kaka deska odtrgati. V desetih minutah je bila žena dolej prav tik morja. Tukaj zdo-laj je vladala ista tema. Veter je še huje bril kakor gorej. Dež je kar lil, in kazalo je kakor ne bi nikdar jenjal. ,,Kdo prihaja?" bil je čuti možki glas. ,,Jaz Bern, Denis. ..." Denis je bil velik, še močan starček z dolgo belo brado, stal je ob obali, v roki imel veliko palica in tudi gledal v temno daljavo. Stal je in iskal na svojej obleki kje bi našel kak Buh prostorček, na kterem bi prižgal žvepljenko in si zapalil svojo pipo. ,,Oh Vi ste, milostiva gospa Natalija Sergejewna?" vprašal je eč / - \ , ........ . - • — - Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY^INNESQTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef AgniČ, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip P*zdirc, 1024 South 13th St., Omaha, I. tajnik: Ivan Govže, Bo* 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Gi-Obokak, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCIKNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Neb. Dopisi naj sh blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- začudenim glasom. „Pri tako slabem vremenu?! In kaj hočete tukaj početi? Za Vas hi bil prehlad po porodu v istini smrt. Pojdite domu, mamica!41 Čuti je bilo jokanje stare ženice. Bila je to mati ribiča Javseia, kteri se je z Litwinowom peljal na ribji lov. Denis je vzdihnol in dal z roko znamenj« molčanja. „He stara*', govoril je od daleč, „suj si vendar že sedemdeset let na sv^tu živela in še vedno taka k*kor malo dete, brez pameti. Saj veš, da je vt-e le božja volja. Pri tvojej Bta-rostnej slabosti bi moral^ počivati doma na klopi pri gorkej peči, ne pa tukaj sedeti na vlažnem zraku! Pojdi — Bog zapovedal!" „Da, toda moj Jewsei! On je moj edini, Denisuškal" ,, Božja volja Be z^ >di! Vzemimo, ni mu določeno, da bi se v morju potopil, potem naj led tudi stokrat — ostal bode pri življenju. Ako mu je pa sedaj določeno umreti, potnm mamica nemarno mi nič govoriti. Ne jokaj, stara! Ni sam Jewsei na morju! Tam je tudi gospod Andrej Petro\vič. Tam bo tudi Fedka in Kuzma in Aljoška Tarasov". „Živijo pa še, DeniBUŠka?" vprašala je Natalja Serge je wn a s tresočim glasom. ,,Kdo more vedeti, gospa! Ako jih ni včeraj in predvčeraujem zrc-medlo, potem še žive. In ako led ne poči, ostanejo brez vprašanja pri življenju. Gl^j kakošeu veter piha, kakor bi bil plačan zato. Bog obvaruj !" „Kdo gre tam po ledu?" je vprašala mlada žena z nenaravno hri-pavim glasom, kakor bi se prestrašila in nekaj korakov nazaj stopila. Denis je napel oči in prisluškoval. „Ne gospa, nihče ne prihaja", reknl je. ,,To je prismoda 1'etraška, kteri sedi v čolnu in vesle premika". ,,Petruška!" zaklical je Deniš. ,,Ali ti tam sediš?4i „Jaz sedim tukaj stari oče!" je oglasil šibek, bolesten glas. „Ali čutiš bolečine?" ,,Boli, stari oče! Moja moč je proč!" Na obali, tik ledu je atal čolu. Na dnu je sedel visokovzraščen dečko z uenavadno velikimi rokami in nogami. To je bil bedak Petru-ška. Zobe je skupaj stiskal in se na vsem životu tresel, zrl je v temno daljavo in trudil kaj opaziti ; tudi on je nekaj pričakoval i z morja. Njegove dolge roke so držale vesla, levo nogd pa je imel k sebi pritis-njeuo. ,,Boleha !4t rekel je Denis pristo-pivši k čolnu. „Noga boli ljubčka. Bolečiue so mu pamet zblodile. Ti Petruška, moral bi iti v gorko sobo ! Tukaj se bodeš še bolj prehladi! .. . Petruška je molčal. Tresel se je in obraze bril. Bolelo ga je bedro zadej, na mestu kjer je zvezano se živci. .,Pojdi Petruška", rekel je Denis z mehkim očetovskim glasom. ,,Vlezi se na klop k peči, potem ti bode Bog pomagal, da bode tvoja noga jutri boljšal" ,.Opazujem!" mrmral je Petru ška, b težavo usta odprši. „Kaj opazuješ, bedak?" „Led je počil". „Na kom poznaš to?" em tak ropot. Jeden ropot prihaja od vetra, drugi od vode. Veter je tudi drugačen postal: me-kak. Deset vrst od tukaj že poka led". Starček je prisluškoval. Dolgo je prisluškoval, ali iz občnega bučanja ni mogel nič posebnega čuti, samo bučanje vetra in enakomerno rož-lanje dežja. Pol ure je minolo, vse je molčalo in pričakovalo. Veter je svojo dolž-noBt storil. Vedno je postajal moč-neji in močneji kakor bi skleuol — naj velja kar hoče — ltsd se mora razpočiti in starej ženi vzeti njenega sina Jewseia, bledej ženi pa njenega moža. D^ž je med tem postajal vedno in vedno bolj slab. Kmalu je postal tako redek, da se je zamoglo videti v temi postave ljudi, in celo čoln in beli sneg. Skozi tulenje vetra se je zamoglo čuti zvonenje zvona. Zvonili so gorej v ribiški vasi, v starem zvoniku. Ljudje, ktere je na morju zalotilo sneženo metenje in d-ževanje, naj bi se pri vozenju ravnali po zvonenju, — slamnata bilka, okolu ktere noj se oklene vtapljajoči. ,,Stari oče, voda je že blizo! Ali čuješ?" (Konec prihodnjič.) Nezgoda. V grajskem med-vedjaku v Haasbergu pri Planini je ponujaj neki slaboumen revež iz Studnega skozi mrežasta vrata zaprtim mrharjem kruha. Jeden kosmatinec pa ni bil zadovoljen le s kruhom, temveč je posegel tudi po desnici ter odgriznil in pohrustal siramaku vseh pet prstov in del zapestja. * « * U boj. Dne 12. nov. našli so pri hiši Martina Veverja v Lukoviei njegovega hlapca Josipa Korošca mrtvega. Imel je prerezan vrat. Orožniki so dognali, da je Korošec tisti večer pijančeval s hlapcem Luko Vorino, in da sta se ta dva stepla. Orožniki so VTorino, našli skritega v Veverjevi hiši, in ker je Vorina priznal, da je Korošca zabodel, so ga izročili sodišču. k a m o m o r. V do-nov. seje ustrelila Drobnosti. Mohorjeve knjigo smo danes razposlali onim, ki so jih pri nas naročili. Šestero mičnih knjig je. Mi jih imamo 25 komadov več iti jih oddamo, ako se nam dopošlje $1.25 vnaprej; na naročila brez novcev ne bodemo ozir jemali. * * * Postojnski župan gos p. Miroslav V i č i č je v soboto 11. nov. nenadoma umrl, zadela ga je kap. Poštenje, čist značaj, dobro ime, delavnost, narodno zavednost, ki se ni uklanjala nikdar in niko-mu, — vse to je dičilo tega do zadnjega dih a delavuega moža. Občini postojinski je županoval 30 let, 35 let je bil občinski odbornik. Za zasluge na tem polju gaje nagradil prisvetli cesar z zlatim križcem s krono. Kljub svojim 70 letom je bil mož trden in čil ter bi bil še dolgo vrsto let z unemo deloval obč ini iu narodu našemu v prid. Lahko torej rečemo ob nagli njegovi smrti, ,,podrl se mu steber je krepak!" Lahka mu žemljica! * * * Premestitev zatiškega sodišča. Kakor se poroča z Dunaja, prijavlja ,,Wiener Zeituug" ministerako naredbo, s katero se okrajno sodišče v Zatičini premesti v ViSnjogoro. S tem je končan dolgotrajen boj, v katerem je klerikalna stranka na vse mužne načine skušala oškoditi Višnjo goro in iz poslovati, da se sedišče premesti v Št. Vid. * * ♦ Iz Gornjih Ponikevpri Trebnjem se piše ,S1. Nar.' Anton Podlogar iz Velikih Lašč, dninar pri g. Radiju je bil božjasten. Ta bolezen ga je napadala večkrat, in svoječasno bi se bil že skoraj utopil, da ga ni Pucelj iz Ponikve rešil iz apnene jame, kamor ga je božjast vrgla. Dne 10. nov. proti večeru je šel Podlogar z njive bližnji gozd, a ga ni bilo več na zaj. Ker ga tudi k večerji ni bilo bo ga šli iskat in ga našli mrtvega v gozdu. Mož se je zadušil, ker ga je vrgla božjast na usta. Umor ali či od 14. na 15. 211etna žena N. Frančič, po domaČe Gartnar, z Rateža. Vzrok samomora ni znan. Z možem sta se baje zadnji čas prav slabo razumela. Mož, kateri je v drugem koncu hiše spal, pravi da je čul strel, a kljub temu, je šel šele zjutraj v drugo sobo k ženi, katero je baje našel lepo, skoraj do vratu pokrite ; šele, ko jo je razkril, je videl, da je mrtva ter zagledal zraven nje pištolo. Moža so aretovali, ker je mogoče, da je on sam ženo usmrtil. * T * Vinska letinanaDolenj-8 k e m. Kakor se iz vinogradskih krogov dolenjskih poroča, se je letos pridelalo sicer manj vina od lani, a toliko boljša kvaliteta. Isto velja tudi o vinskih pridelkih na Krasu in v Istri. * * * Značilno. Tržaški občinski zastop je v zadnjih svojih sejah na dolgo in na široko pretresal vprašanje, bi li dal čiščenje mesta v zakup ali pa bi je prev»# v lastno režijo. Sprejet je bil predlog drja Veneziana, da se podaljša zakupna pogodba za pet let s pridržkom,^da sme občina čez dve leti prevzeti čiščenje v lastni režiji Zanimivo in značilno pri vsem tem je, kako je Venezian svoj predlog utemeljeval. Dejal je, da mesto iz narodnostnih ozirov ne sme sedaj prevzeti Čiščenja v lastno režijo, zakaj če bi to storilo, bi moralo odpustiti vse tuje podanike in jih nadomestiti z okoličanskimi slovenskimi delavci. To pa bi bilo vendar preveč, če bi ulice „larkega" Trsta snažili slovenski pometači. * * * časniški kolek — odprav-1 j e n. Po tolikem trudu v zadnjih letih se je avstrijski državni zbor vendar konečno popel do tega, da je odpravi* časniški kolek v seji v petek. Naredba stopi v veljavo z novim letom. O časuiškem koleku smo že večkrat pisali, zato rečemo tukaj samo to, da ga ima sedaj v Evropi edino še — Turčija, kar odpravo menda dosti označuje. Za kolekom pa bo treba lotiti se tudi tiskovnega zakona, ki je zastarel, da je prav — srednjeveški. * * * Morilca lastnega otro-i obsojena na visli c'e. Na Dunaju se je vršila porotna obravnava, ki je polnila sodnikom in poslušalcem srce z grozo in nepopisnim ogorčenjem. Zakonca Josip in Julijana Hummel sta imela 5 letno hčerko Anico, ki pa je bila rojena še pred njiju poroko. Spočetka sta Anico, ki je bila pridno, tiho in lepo plavolaso dekletce, ljubila; a ko se jima je v zakonu rodil sin Maks, se je začel za Anico pravi pekel. Pretepala in mučila sta jo uprav zversko. Dajala ji nista jesti in zmrzovati je morala v srajci. Trpinčila sta jo neusmiljeno. Sina Maksa pa sta ljubila in mu dala vsi, kar se je želelo njegovo srce. Sodišče je zvedelo za to trpin čenje, ali sodnik je mater in očeta samo resno posvaril. Potem pa se je mučeništvo otroka šele prav začelo. Oče pijanec je izbil otroku b pretepanjem troje zob, vrgel je Ano ob tla, da si je preklala zgorenjo ustnico, zlomil ji je rebro, mati pa ključnico. Mati je vtirala Anici ročice v vrelo vodo, jo bila z železno paličico po vsem životu tako, da je Ana imela raztrgano in raz* praskano kožo na hrbtu, nogah in prsih. Dala ji je jesti le malo kave in košček kruha za ves dan ter jo zapirala v temno mokro klet. Otrok ie vedno strašno jokal, ker je bil lačen in ves razbit. Ljudje bo mu metali skezi okno jed ter mu porivali pod vratmi piškotov. Ko je mati to izvedela, sta z m^žem okno kleti zabila in prtbila ob vratih lat, tako da ni mogel otrok dobiti od nikoder več griži jej a. Spati je morala Anica na kovčgu, čegar pokrov je bil okrogel. Seveda je padala vedno na tla ter se vsa obtol-kla. Otrok je prestal strašno veliko mraza, zato pa je bil ves otekel. Dasi že 5 let stara, je tehtala le 8 do 9 kilogramov! Bila je samo okostje. Končno pa se je Bog usmilil te mučenice ter jo poklical k sebi. Umrla je An a na kovčgu. Ko je bila že mrtva, ji je dal oče — klofuto. Obravnava proti morilcema se je zvršila med nepopisnim razburjenjem poslušalcev, ki so psovali morilca. Sodišče je obsodilo oba na smrt na vešalih; najprej naj bo obešen oče, potem pa mati. * * * V cerkvi ubit. ,,Tir. Stim-men" poročajo, da je v Lermoosu zblazuel neki mizar. Z motiko v roki je tekel v cerkev ter začel rušiti veliki oltar. Neki kmet, kije slišal ropot v cerkvi, je šel gledat, kaj je in hotel blaznika ustaviti. Mizar pa ga je udaril z motiko, da je bil kmet takoj mrtev. * * * Rabelj Seiinger je umrl na Dunaju v zvečer. Njegova rodbina je prišla iz Sedmograške na Dunaj. Seiinger seje bavil že od 18. leta z usmrčenjem ljudij. Najprej je bil pomočnik rabelja Willenba-cherja. Pred tremi leti je p^ smrti rabelja Seyfrieda postal rabelj na Duuaju. Tekom svoje rabeljske službe je sodedoval pri usmrčenju 140 ljudij; sam jih je pa obesil 43. Umrl je šele 37 let star in je zapustil dva otroka. Nedavno je bil še v Novem mestu, da bi bil obesil cigana Helda. Ker Be je justifikacija odpovedala, se je vrnil na Dunaj ter s e mudil par ur tudi v Ljubljani. Seiinger je bil vzlic svojemu poslu baje prav dober človek. Usmrtiti je znal naglo in tako spretno, da so obešeni kolikor možno najmanj trpeli, * * * Dalmatinski delavci v Egiptu. Dalmatinski „Nar. list" poroča, da število delavcev iz Dalmacije, ki iščejo pripomoč od c. kr. konzulata v Kajiri, da se povrnejo v domovino na troške svoje občine, je vsak dan večje. Dalmatinci v Egiptu delajo pri urejevanju Nila v gornjem delu dežele. Podjetje ima neka angleška tvrd-ka, ki pa svoje delavoe tako slabo plača, da si nemorejo prihraniti niti novčiča. In kljubu temu jih še vabijo v Egipet, in ljudje tudi v svoji nespameti hodijo tje delat skoro zastonj, ter se potem vrnejo v domovino izmučeni ali brez krajcarja. Dijaški način. Dijak: „Do-bro gospodinja. Soba mi dopade prav dobro, tudi s ceno sem zadovoljen. Toraj Vam bodem takoj tudi „aro" ostal dolžan". Ko,'je odstopil minister Thun, Vprašali so ee kaj bo zdaj? Liberalci delali zastonj račun. In prišel je na površje Clay. LovBki dan. Sluga (baronu): ,,Gospod baron Mišmič se priporoči in prosi, ako bi mu ne hoteli za štirindvajset ur Vaše zajce posoditi... imamo jutri veliki lov! Mu ugaja. Štine (zdravniku, kteri mu je zapisal Cognac) : „Ta pijača je pa dobra gospod doktor! Ali smem vsak dan vzeti jedno steklenico?" Profesor (pišoč v gostilni listnico) : „Pivo je pa daneB prav slabo, gospod gostilničar!" — Gostilničar (bližje stopivši) : „Pivo je dobro. . . toda Vi ste pili iz tintni-ka gospod profesor". Ne zahteva veliko. Kuharica: ,,Upam, gospa, da bodete z menoj zadovoljni; ne zahtevam mnogo, ne grem dosti z doma, in nemam ženina. Edino kar zahtevam je, da mi posodite Vaše kolo, da se vsak dan od treh do štirih vozim na sprehod". Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za S40.S0 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštniuo ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Popravek. Pri dopisu iz Cleve-landa, O. v štev, 96 se nam je uri-nila tiskovna napaka, namreč Frank Zakrajšek ni bil povožen 5. nov. ampak 25. nov. Dalje pravi nam odbornik društva, da je bil doma iz Kranjskega, a ue iz Notranjskega ; Notranjsko je pa vendar le na Kranjskem, mogoče je bil iz Loškega okraja na Gorenjskem, kar je pa tudi na Kranjskem. SLOVENSKA PRAKTIKA za katoliško ljudstvo za navadno ieto 1900 imamo naprodaj po 10 centov komad poštnine prosto ; za nje se nam lahko pošljejo poštne znamke. Ako kdo vzame 50 komadov jih damo po 6 centov, toda ekspresne stroške nemoremo plačati mi. KOLEDAR izide koncem prihodnjega tedna in ga bodemo takoj razposlali dosedaj naročenim rojakom. Zelo je zanimiv in kratko-časen ter bolj obširen nego od leta 1899. Vsakdo najde kaj koristnega v njem, velja pa le 25 ct. s poštnino vred. Naročilo se lahko pošlje v poštnih znamkah. Smešnice. Pred davkarsko komisijo, Uradnik: „Vaši dohodki se vendar niso zmanjšali od lani?" — Obdačeni: ,,0 pač, sedaj mi ne posodi nihče več!4' Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočajo se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. (20. f.) Naznanilo. Oproščenje. Sodnik (zato-žencu) : „Kupili ste steklenico viua in plačali s ponarejenim denarjem?'4— Zatočenec: „Prosim go spod sodnik, v 1 n o t u d i ni bilo pravo!" V vojašnici. Podčastnik: ,,Zakaj ste se z glavp odkimali?"— Vojak: „Na nos se mijevsedia muha". — Podčastnik: „K vragu 1 Ako zapovem „pozor" imate biti popolnoma' mirni, makari, če se Vam na nos vsede cela tropa slonov." Slovenci in Hrvatje v Cbicagi pripravite se na Maskeradni ples kterega priredi S lov. podporno društvo nSLOVENIJAn Št. 44 ČV;sko Slov. brat. podp. Jed. v soboto dne 27. jannvarija 1900 V NARODNI DVORANI na vogalu Centre Ave. in 18. ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za. osobo 25 ct 10 najlepših in karakterističnih mask bode dobilo darila vredna $75, temu sledi tudi nekoliko skupnih daril. Udeležnikom se ponuja živahna zabava iu vabi k obilni udeležbi ODBOR. Slovencem v Chicagi, 111., nazua-njamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Gledo usmrtnine se lahko zavaruje od $500 do 83000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vBak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člaui proti polovični vstopnini. Ako ž^li kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g o r i z, 764 AllportSt., Chicago, IU., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago, 111. "lace Meat Met, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutuiuo. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so B^ kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Naznanilo. liojakom naznanjam, da s^m preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0 , ter se priporočam za nadaljna naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo po vestnih in krasuo vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., 6 listov za 25 c t., na vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi' piše ; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. Za Bozic pošiljajo kaj radi naši rojaki svojim BDrodnikom darila v novcih m to najbolje store, ako se poslu-žijo posredovanja Fr. SaksSPja, 109 Greenwich St., New York, kteri jim novce najceneje, najhitreje in sigurno doma pošlje. Iz proste roke \ □m-eu ^pjcoda] v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1S90. je bila VBa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik Vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. k tiri dele boste, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam ; in nemam dedičev. Naslov je nareciti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Francoska parobrodna dražba Coijapie Generale Tri Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - il^SBRUK (Avstria). W Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogue L' Aquitaine La Bretague La Normandie La Champagne L' Aquitaine La Gascogne La Normandie La Bretagne L' Aquitaine La Gasgogne 14. dec. 21. „ 28. „ 4. jau. 1900. 11. 18. 25. 1900. 1900. 1900. 8. 15. 22. 1. febr. 1900. 1900. 1900. u ." u j i_ •* —" » 190°- Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK!. MMJIGM, kfcere imamo ▼ naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako sr nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, $1. „ „ v usnje vezane, 70 ct. Rafael, zlata obreza, $1. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata-obreza, $1.20 „ „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v ustij. vezana, 80 ct. Presvetosrce Jezusovo, zl.obr., $1.10 „ ,, M v usnje vez.,90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usuje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v uauje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct. „ ,, „ v usnje vez. ,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. SI.10 „ ,, „ v usnje80 ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evaugelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovardek nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II, del, 50 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makamilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljulumekih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam v3hhi Slov-ncem in Hrvatom v Omahi ir> okolici, da obiščejo pr vi sloven-s ki i ........... "Cjte"-^ Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA A N K A CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. ( Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. J^- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 35 centov naprej. Ponarejam sliko iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili of«jednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, _ ^ JVllCraOAN.^jjt Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoma posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigara" s barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in toSno izvršujejo. Usorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci Be tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Š*' 8pr«tii agentje se sprejme proti ngodnim pogojen. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se z am or ej o uporabiti pri vsake} godbi na lice, trobente ali piščali. Vina na orodaj. Dobra rndeea in črna v in a po 40 do 55 ceutov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno eem pripravljen ysakomu dobro postrefei z dobro pijač o^ finim w h i s k ey e m in izvrstnim; smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slo-venoem in Hrvatom v Dollar Bay Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razne IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dobei WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH .....-13«50 I, in na 15 kamnov samo Q m00 Na zahtevanje se razp siljajo ce-niki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo Za obilo naročbe se priporočam z vsem pošto vanje m : •Jakob Stonich, 89 E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL Narocujte se na Koledar „glas naroda" za leto 1900. C@zei.SL 25 ©em/fco-v. Izide prvo polovico decembra. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK ____se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najuižja cena trovrstnih harmonik je s? IS do S35 in naprej. Izvršuem tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da Bi jih lahko vsak ogleda 11a Express Oltice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio, <3 V t. š"o""o\ o a .0 » i > O o j o a i - - 1 C C o D J "S o -s 3 a o 3 C O C O J o O C ^ E ilHBi^ž^Mjii^uiB iBas e NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco ® % % izdelovalec -Alojzij 209-14th St., BROOKLYN, N. Y, 209-14tb St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (Sik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni Brnet, kakor drugi toljaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsod i: Austrian Hung. Model Tobacco fihaf" Razprodajalci dobe popust. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Podpisani priporoča vsem Siovencem svoi krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Bedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjil Mor tli VMjili Mezuij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-eih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. jpga rojaka Dra. Gj st^oiDi "n & postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, nadu* hi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, VBakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storii bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sh spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. IVAN POHEK, ura Ivana Poheka. On je na i m s-fccrfc±:r=L© nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svoiemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. H H m H m m M m m B s i_i|i_if i_f |i_i|i_iji_i|f_■fi r__*|i_ Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge PO 4r% brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". WWMWWKaH»MBB1|i Dr. O. JVAiV POHJBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo oBebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako Be zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove " dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.