LETO Lil, št. 21 PTUJ, 27. MAJ 1999 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / ta teden
\f
Zagiia /e vržena
čeprav so nekateri držali ves čas fige v žepu, je ptujsko golf
igrišče dočakalo svoj dan. Naključje ali ne, odprli so ga 25.
maja, ki smo ga včasih praznovali kot dan mladosti. Nostalgi-
ja za starimi časi ali kaj drugega? Če drugo ne, so golfisti
spomnili tudi na to, da smo bili nekoč priče obdobju, ko smo
tudi kaj odpirali, ne samo zapirali.
Za tem dogodkom pa se prav gotovo skriva še veliko več. Ne-
katerim bo tudi odstiranje uspešnosti skupine ljudi, ki je znala
brez velikih strategij začeti in uspešno dokončati dokaj veliko
investicijo in eno najpomembnejših v zadnjem obdobju za
ptujski turizem, dalo še veliko dela. Medtem pa bo čas naredil
in pokazal svoje, kako so bili uspešni v svojih načrtovanjih, ker
tudi oni niso brez dolgov. Če bi sodili po začetni odmevnosti, so
bili prav gotovo uspešni. Novo ponudbo v okolju, ki se kljub
številnim danostim vse prepočasi turistično razvija, bi bilo treba
dobesedno izkoristiti in pritegniti še kakšnega investitorja, da bi
tudi Terme doživele razcvet, kakršnega smo priče v drugih slo-
venskih naravnih zdraviliščih. Ptuj kot starosta slovenskih
mest sploh nima več hotela; odkrito povedano pravega, resnici
na ljubo, niti nikoli ni imel. Bo žogico z golf igrišča ujel še kdo,
ki razmišlja in dela v prid ptujskega turizma in ga ne mučijo
samo črne misli? Štejejo namreč samo dokončane investicije in
to tiste, ki tudi uspešno delujejo. Za začetek lahko ponudimo še
tretjo možnost, ureditev grajske restavracije. Le dvesto milijo-
nov tolarjev je potrebnih za njeno usposobitev. Zakaj bi jih is-
kali s pomočjo mednarodnega kredita, če pa imamo sposobne
ljudi doma? Morda pa jim 1 r , j f)
ne zaupamo ali pa jih ngC/^^cU^
znamo motivirati?
V Cirkovcah nadaljujejo tradicijo obujanja starih ljudskih šeg in navad. Na binkoštno nedeljo so
pripravili pastirske igre.	Foto: Majda FridI
Po noših obiinah: Podlehnik
Občina Podlehnik je
zaživela v začetku leto-
šnjega leta na območju
nekdanje krajevne sku-
pnosti Podlehnik, ki je
bila v prejšnjem štirilet-
nem obdobju del občine
Videm. Je majhna, hri-
bovita in obmejna obči-
na z mednarodnim me-
jnim prehodom Grušk-
ovje in pomembno ma-
gistralno cesto Maribor
- Zagreb. Nekaj nad 2
tisoč prebivalcev si od
nove občine obeta pred-
vsem boljše življenjske
pogoje. Občina tako v
svojih razvojnih načrtih
stavi največ na gradnjo
vodovodnega omrežja,
dograditev osnovne šole
za potrebe devetletke,
razvoj kmetijstva, male-
ga gospodarstva in tu-
rizma.
Prilogo o občini Podleh-
nik na straneh 7, 8, 9 In 10
je pripravil novinar Jože
Bračič.
Gozdnatost in redka naseljenost sta značilnosti občine Podlehnik.
Foto: J. Bračič
2
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||
DUBROVNIK / 19. konvencija evropskega
združenja karnevalskih mest
Podprli sreianie kuren-
tov leta 2000 v Ptuju
Od 9. do 16. maja je v Dubrovniku potekala 19. konvencija evropskega združenja karnevalskih
mest, na kateri je sodelovalo več kot sto delegatov. Evropsko združenje karnevalskih mest
združuje 44 nacionalnih združenj iz 25 evropskih in 19 neevropskih držav oziroma več kot sto
mest in organizatorjev karnevalov. Polnopravna članica FECC je od leta 1991 tudi Slovenija,
najaktivnejši član pa Ptuj, Branko Brumen, vodja projekta kurentovanja, pa je član
predsedstva združenja. Na konvenciji v Dubrovniku so poleg predstavnika Ptuja sodelovali tudi
predstavniki Cerknice, ki so novi člani, in Slovenskih Konjic, ki so se včlanile lansko leto. Novi
član združenja pa je od letos tudi Moziije, a njegovih predstavnikov v Dubrovniku ni bilo.
Vsakoletna konvencija je pri-
ložnost za izmenjavo izkušenj
med organizatorji karnevalov na
različnih področjih, od organiza-
cije do financiranja. Letos je bila
središčna tema financiranje. Pre-
davali so predsednik FECC Hen-
ry van der Kroon, direktor Kar-
nevala Rijeka Josip Silov in vodja
projekta ptujskega kurentovanja
Branko Brumen. Dogovorili pa so
se tudi o izmenjavi karnevalskih
in pustnih skupin.
"Glavni cilj našega letošnjega so-
delovanja je bil, da dosežemo
partnerstvo evropskega združenja
karnevalskih mest pri našem pro-
jektu, ki ga pripravljamo za 40-let-
nico ptujskega kurentovanja. Gre
za srečanje kurentov in kurentu
podobnih likov. Posebej sem ve-
sel, da je bil na generalni
skupščini sprejet predlog sklepa,
da Evropsko združenje pristopi
kot partner k našemu projektu.
Pomeni, da bo jubilejno kurento-
vanje projekt najširše možne ev-
ropske dimenzije," je po vrnitvi iz
Dubrovnika povedal Branko Bru-
men.
Primerjava financiranja ptujske-
ga kurentovanja z drugimi po-
dobnimi projekti v okviru ev-
ropskega združenja karnevalskih
mest je pokazala, da v precejšnji
meri izstopa po višini lastnih ko-
mercialnih virov na račun javnih
sredstev.
Ptuj se je s svojim kurentovan-
jem, ljudmi in bogastvom kulina-
rike še posebej priljubil predsed-
niku evropskega združenja karne-
valskih mest Henryju van der
Kroonu, ki se je prejšnji konec
tedna z nekaterimi svojimi sode-
lavci že četrtič mudil v našem
mestu. Ponovil je že izrečeno po-
dporo srečanju kožuharjev leta
2000 v Ptuju in pri tem poudaril,
da se je tudi njemu zelo priljubila
kurentova oprava, ki jo tudi z ve-
seljem obleče. Ob tej priložnosti je
znova pohvalil prijaznost naših
ljudi in bogastvo kulinarike. To-
krat ga je navdušila gostilna Ama-
deus.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.0.0., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
% 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
% (062) 771-261, 779-371,
771-226; faks (062) 771-223.
Ceioietna naročnina
6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to-
larjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23/58-92 z dne
12.2.1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja iz
13. točke tarifne številke 3, za kate-
rega se plačuje petodstotni davek
od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
vwvw. radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik&radio-tednik.si
tednik@amis.net
Henry van der Kroon prejšnjo soboto v Ptuju v pogovoru z
Brankom Brumnom.	Foto: Langerholc
LENART / certifikat kakovosti za ravnanje z odpadki
fSO 9001 za
Letnik - Saubermacher
Podjetje za odstranjevanje odpadkov Letnik - Saubermacher
iz Lenarta je marca uspešno opravilo certiflkacijsko presojo
in si pridobilo mednarodni standard kakovosti ISO 9001. Di-
rektorju Antonu Letniku je certifikat v petek, 21. maja, predal
minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar.
Podjetje Letnik - Saubermacher
je prvo slovensko podjetje, ki je v
začetku devetdesetih pričelo
ločeno zbiranje odpadkov. Sprva
so na osnovi pogodbe z občino
Lenart o pilotnem projektu
odvažali odpadke iz 250 gospo-
dinjstev. S širjenjem dejavnosti po
registraciji leta 1991 se je
povečevalo tudi število gospo-
dinjstev. Odpadke danes odvažajo
kar iz 12 tisoč gospodinjstev v
sedmih občinah. Imajo pa tudi
lastno kompostarno, kjer predelu-
jejo biološke odpadke.
Za pridobitev certifikata ISO
9001 je moralo podjetje izpolniti
stroge kriterije, ki jih po ev-
ropskih normah predpisuje Slo-
venski inštitut za kakovost in me-
roslovje. Med glavne se uvrščata
uspešno poslovanje in skrb za pro-
fesionalno izvajanje storitev na
področju ravnanja z odpadki. An-
ton Letnik, direktor podjetja, pri-
dobitev certifikata ocenjuje tako-
le: "Certifikat ISO 9001 za nas po-
meni predvsem potrditev prehoje-
ne poti in tudi pot za naprej. Že
doslej smo delali z evropsko teh-
nologijo in dosegali evropske nor-
me."
Sicer pa podjetje Letnik - Sau-
bermacher velja za uspešno
mešano podjetje, v katerem se
združujeta domači in tuji kapital.
Letno ustvari okoli 200 milijono
tolarjev prometa. Zaposluje 19 lju-
di. V načrtu imajo širitev, kar pa
je odvisno od pridobivanja konce-
sij.
Minister za okolje in prostor dr.
Pavel Gantar je lenarško podjetje
uvrstil med najuspešnejša
tovrstna v Sloveniji in ga poi-
menoval "svetel zgled" drugim.
Poudaril je, da severovzhodna
Slovenija po kvaliteti storitev na
področju ravnanja z odpadki vodi
pred osrednjo Slovenijo. "Certifi-
kat ISO 9001 pomeni pomembno
priznanje, s katerim je dokazano,
da je podjetje, ki je šlo skozi
proces certificiranja, izkazalo vi-
soko stopnjo učinkovitosti voden-
ja in s tem tudi uspešnosti," je po
podelitvi povedal minister dr. Pa-
vel Gantar.
AnemariKekec
Podjetje Letnik - Sauber-'
macher skrbi za odvoz
odpadkov v občinah Lenart,
Ormož, Šentilj, Pesnica, Sv.
Ana, Benedikt in Cerkvenjak,'
kjer je sistem ločenega zbi>
ranja odpadkov (biološki
odpadki, papir, steklo) že
uveljavljen. Problem gospo-
dinjskih odpadkov želijo do<
končno rešiti tudi z ločenim
zbiranjem kovin, plastike in
posebnih odpadkov, s čimer
bi na odlagališča deponirali
le še 35 - 40 odstotkov
odpadkov. S certifikatom
ISO 9001 se uvrščajo med
redka komunalna podjetja, ki
jim je s kvalitetnimi storitva-
mi na področju ravnanja z
odpadki uspelo doseči tako
pomemben znak kakovosti,
Certifikat ISO 9001 sta direktor podjetja Letnik - Sauber-
macher Anton Letnik in družbenik l-ians Rotli iz Avstije pre-
jela od dr. Pavla Gantarja, ministra za okolje in prostor
tedenski komentar iz ILIRIKE -
BORZNOPOSREDNIŠKE HIŠE
Promet na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je v pre-
teklem tednu povišal. Večje vsote denaija so predvsem posle-
dica sklenjenih poslov s svežnji na delnici SKB banke. Slo-
venski borzni indeks se je v tednu dni povišal za pol odstotka
na vrednost 1780 indeksnih točk.
Zanimivosti v uradni kotaciji pretekli teden ni manjkalo. Večja
količina delnic SKB banke je zamenjala lastnika. Abanka je pridobila
več kot 10 odstotkov delnic v SKB, kar je tudi pozitivno vplivalo na nje-
gov tečaj. Vrednost delnic je v sredini prejšnjega tedna naglo naraščala^
vrtinec poslov s svežnji pa je potegnil za seboj tečaj delnice, ki se je
dvignila na vrednost 2740 tolarjev, najvišji posel s svežnjem pa je dose-
gel ceno celo 2900 tolarjev za delnico. Vendar pa se vrednost delnice p"
umiku Abanke ni obdržala na tej ravni, saj se je petkov enotni tečaj ob;
likoval pri vrednosti 2469 tolarjev za delnico. Lepo rast je dosegla tudi
delnica Krke. Dobra novica o povezovanju podjetja s švicarskim kon-
cernom Novartis je poživila trgovanje z njeno delnico, tečaj pa se je ok-
repil za 2,5 odstotka na vrednost 28.211 tolarjev. Drugo farmacevtsko
podjetje Lek je teden zaključilo 2 odstotka nižje. Uprava Leka je
predstavila štirimesečne rezultate poslovanja. Težke razmere na tujili
trgih in neizplačilo dividend lastnikom je negativno vplivalo
vrednost delnice, ki je padla na 35.287 tolarjev. Padla je tudi delnic^
naftnega podjetja Petrol. Vrednost se je v enem tednu znižala za dober
odstotek na 25.348 tolarjev, Istrabenzu pa se vrednost ni spremenila in
se še vedno giblje malo pod 3.000 tolarji. Čeprav v ozadju trgovanja t
delnicami SKB banke, je pretekli teden zopet porastel Mercator. NjegO'
va vrednost je po padcu zopet pridobila 1,3 odstotka, kupci pa so za del'
nico plačevali 8.772 tolarjev.
Na prostem trgu se je zanimanje za delnice pooblaščenih investi-
cijskih družb zmanjšalo. Indeks PIK je v prejšnjem tednu padel za sla^^
odstotek na vrednost 1024 indeksnih točk. Polni pidi se na svol'
vrednosti zopet nekoliko izgubili. Triglav steber I je padel za en odsto;
tek na vrednost 663 tolarjev, za enak odstotek pa se je znižala tud'
vrednost Pomurskemu skladu, katerega cena se giblje malo nad 550 tO'
larji. Padcem na borzi sta se pridružili tudi Aktiva avant I, ki je padla ^
slab odstotek, na 308 tolarjev, in Kmečki sklad, ki je po lepi rasti ^
začetku meseca padel na 315 tolarjev. Ostale delnice prostega trga tr^'
nutno stojijo v senci trgovanja z delnicami podjetij iz A in B kotaci)^
Delnica Gorenja se je po objavi uspešnih rezulatov le obrnila v po^'"
tivno smer, tako da je enotni tečaj porastel na 1941 tolarjev.
Če izvzamemo trgovanje s svežnji, je na trgu še vedno zelo malo "čist^'
ga" prometa, ki bi lahko pozitivno vplival na gibanje tečajev. Lik^'^
nostni problemi pa bi znali biti rešeni v začetku junija, ko bodo zapa^
blagajniški zapisi in se bo del denarja verjetno prelil tudi na ^
vrednostnih papirjev.
Matjaž Bernik, llirika BP^
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
3
ponpejurn^ kommnnramo
NEKDANJI POSLANCI V PTUJU
V Mestni hiši v Ptuju je ptujski župan Miroslav Luci prejšnjo so-
boto sprejel okrog 35 poslancev nekdanjega zbora občin Re-
publike Slovenije, ki so letos ob svojem šestem tradicionalnem
srečanju obiskali Ptuj. Ob tej priložnosti je župan poudaril velike
zasluge tega zbora v odločilnem in zelo občutljivem času na
začetku tega desetletja. Poslanci zbora občin so prvi soglašali z
razpisom plebiscita za samostojno Slovenijo in pripravili ustavna
dopolnila za sprejem nove ustave. Srečanje poslancev nekdanje-
ga zbora občin je organiziral Janez Zampa. Prisotne je podzravil
tudi Ivo Bizjak, nekdanji predsednik zbora občin.
DIPLOMA ZA PTUJSKI MOST
Gospodarska zbornica Slovenije je 20. maja v Ljubljani podelila
diplomo za najboljšo jekleno konstrukcijo v letu 1999 za novi
ptujski most za pešce in kolesarje čez Dravo v Ptuju. Priznanje so
prejeli: investitor mestna občina Ptuj., arhitekt prof. mag. Peter
Gabrijelčič, konstruktor Marjan Pipenbaher ter izvajalca del: SCT,
d.d., VG in Meteorit, d.o.o. Novi ptujski most za pešce in kolesarje
pa je tudi v izboru za evropsko priznanje za jeklene konstrukcije v
Sloveniji, ki bo podeljeno v Londonu.
NOVI ZASEBNI ZDRAVNIKI V PTUJU
Prejšnji petek je župan Luci podelil nove koncesije za zasebno
zdravstveno dejavnost na področju zdravstvenega varstva
predšolskih otrok ter šolarjev, mladine in študentov. Zasebne
zdravnice bodo s prvim avgustom letos postale Svetlana Klinkon in
Iris Zrilič, ki bosta imeli ordinaciji na Zoisovi pot 1/b (prvi ptujski
zdravnici, ki bosta tudi kotzasebnici nadaljevali delov dosedanjih
ordinacijah) ter Branka Andolšek Tominc in Brigita Habjanič Mere,
ki bosta imeli ordinaciji na Rogozniški cesti 32. Slednja je dobila
koncesijo za področje zdravstvenega varstva šolarjev, mladine in
študentov.
IZŠEL KATALOG SLOVENSKIH MEST
fe dni je Center za promocijo turizma Slovenije izdal še zadnje-
ga od petih predstavitvenih katalogov slovenskih turističnih
področij - katalog slovenskih mest. Izšel je v nakladi sto tisoč izvo-
dov v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. V
katalogu se predstavlja tudi Ptuj. K tekstu Darje Verbič sta diapo-
zitive prispevala Črtomir Goznik in Stojan Kerbler.
ZLATI PRIZNANJI ZA ZORO PLIBERŠEK IN
SILVO BRODNJAK
§d 20. do 22. maja so v Portorožu potekali dnevi strokovnega
izobraževanja tajnic. Na večeru Zveze kluba tajnic so tudi letos
podelili zlata priznanja za izredne dosežke in zavzeto delo v tej sta-
novski organizaciji. S Ptujskega sta ga prejeli Zora Pliberšek, ki je
zaposlena v mestni občini Ptuj in je podpredsednica Kluba tajnic
Ptuja in okolice, ter Silva Brodnjak, ki je zaposlena na ptujski
ekonomski šoli. Za tajnico leta je bila letos proglašena Vesna Ko-
ren, ki je zaposlena v ljubljanski Fontoni. Med finalistkami je bila
tudi Maja Flisar, ki je zaposlena na OŠ Križevci pri Ljutomeru in je
članica Kluba tajnic Ormoža in okolice.
ŽENSKI DISPANZER PO NOVEM NA
POTRČEVI
Po več kot dvajsetletnih prizadevanjih je ženski dispanzer
končno le dobil nove prostore. Uredili so jih v srednjem traktu
zdravstvenega doma na Potrčevi 19/a v Ptuju, kamor bodo s
Čučkove v kratkem preselili tudi laboratorij. Na novi lokaciji dela
od ponedeljka, 24. majo.
PRIPRAVE NA TEKMOVANJE ZA MISS
SLOVENIJE '99
Glavni organizator izbora za miss Slovenije '99 agencija Video-
ton Geržina nas je obvestila, da bodo že junija pričeli letošnje
regionalno tekmovanje. Teh bo devet, z vsakega pa se bodo po tri
najlepša uvrstila v polfinale tekmovanja predvidoma konec avgus-
ta. Finale bo 1 1. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Na programu |e informativna oddaja z več prispevki. Začetek
bo v znamenju pričetka nove turistične sezone, premierno po
bo predstavljen videofilm, s katerim se je Ptuj predstavil na
mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu v Združenih
arabskih emiratih, ljudski pesnik Mirko Jaušovec je predstavil svo-
jo prvo pesniško zbirko, v Ptuju je bilo sedmo regijsko srečanje
mladih raziskovalcev iz osnovnih šol, Filatelistično društvo Ptuj
praznuje 50-tetnico, ptujski vrtec je praznoval 1 5. praznik, ogle-
dali pa si bomo lahko tudi v Nemčiji nagrajeni film Tinčka Ivanuše
Ne utihni, stari mlin in poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmago-
vati.
Pripravila: MG
OD TOD IN TAM
GORISNICA •
Jutri zveier
poslanski veter
v kulturni dvorani v Gorišnici
se bosta jutri zvečer, 28. maja,
ob 19. uri predstavila poslanca
državnega zbora Franc Pukšič
in Alojz Vesenjak. Organizator
prvega poslanskega večera v
gorišniški občini je občinski od-
bor Socialdemokratske stranke,
vodja pripravljalnega odbora pa
Janko Ivanuš. Poslanca bosta
predstavila svoje delovanje v
državnem zboru in odgovarjala
na zastavljena vprašanja.
TM
LiHMll •
Se/e odborov
Na svojih prvih sejah se bodo v
ponedeljek, 31. maja, v prosto-
rih občine Lenart sešli kar štirje
odbori občinskega sveta. Na-
jprej se bo sestal odbor za
varstvo okolja in urejanje pros-
tora, zatem odbor za družbene
dejavnosti, odbor za gospo-
darstvo in finance in kot zadnji
še odbor za kmetijstvo. Odbori
bodo obravnavali sporazum o
ureditvi premoženjskih razme-
rij med občinami Benedikt,
Cerkvenjak, Sveta Ana in Le-
nart ter predlog odloka o pro-
ročanu občine Lenart. Na svoji
prvi seji pa se bo v sredo, 2. juni-
ja, sešla tudi pogajalska skupina
za pripravo pripomb in dopolnil
k osnutku lokacijskega načrta za
odsek avtoceste Maribor, ki jo je
na zadnji seji imenoval lenarški
občinski svet.
AK
SLOVENSKA BISTRICA •
Dobrodelni
komert Sožitja
Sožitje - Društvo za pomoč
duševno prizadetim občine Slo-
venska Bistrica, ki vključuje
okoli 200 varovancev raznih sta-
rosti, opravlja vse leto številne
aktivnosti. Sem sodijo redni
obiski težje in lažje prizadetih
na domu, izleti, enodnevna
srečanja, letovanja in še marsi-
kaj.
Da pa bi poleg denarja, ki jim
ga za njihove potrebe odmerja
država, zbrali še nekaj dodatnih
prepotrebnih sredstev, so se pri
izvršilnem odboru Sožitja
odločili za dobrodelni koncert,
ki bo drevi ob 19. uri v Športni
dvorani Slovenska Bistrica. Iz-
kupiček bodo namenili za razne
aktivnosti, največ pa seveda za
prepotrebna letovanja svojih va-
rovancev. Svoje bodo brez dvo-
ma prispevali tudi nastopajoči,
od Alenke Pinterič, Veselih Šta-
jerk. Bratov iz Oplotnice, Katje
Koren, Ložniških pevk, plesne-
ga para Aljaž Škorjanec in Vale-
rija Rahle do mlade in obetavne
pevke Maje Dobrotinšek.
VT
TRNOVSKA VAS •
Danes seja
obiinskega sveta
v prostorih občine Trnovska
vas bo danes ob 18. uri 5. redna
seja občinskega sveta. Svetniki
naj bi sprejeli sklep o financi-
ranju političnih strank,
obravnavali osnutek pravilnika
o plačah občinskih funkcionar-
jev in nagradah članov delovnih
teles občinskega sveta ter članov
drugih občinskih organov in o
povračilu stroškov. Potrdili naj
bi tudi vaška odbora za Trnovs-
ki Vrh in Ločič ter komisijo za
elementarne nesreče, pogodbo
za modernizacijo ceste Skrinjari
in gradbeni odbor. Svetniki
bodo obravnavali tudi osnutek
odloka o uporabi grba in zastave
občine Trnovska vas in predlog
za odkup poslovnega prostora za
potrebe veterinarske postaje
ZAK. Imenovali naj bi še člana
v svet območne izpostave sklada
za ljubiteljske kulturne de-
javnosti, obravnavali vloge za
potrditev javnih del in sprejeli
sklep o programu priprav spre-
memb prostorskega plana.
AK
PTUJ0
Regijske igre
spetialne olimpiade
Jutri ob 9.30 uri se bodo na
ptujskem stadionu pričele re-
gijske igre specialne olimpiade
mariborsko-pomurske regije.
Organizator letošnje prireditve
je Zavod za varstvo in us-
posabljanje dr. Marijana
Borštnarja iz Dornave. Duševno
prizadete osebe se bodo pomeri-
le v več disciplinah: atletiki,
košarki, namiznem tenisu in
vožnji z vozički. Podelitev me-
dalj bo ob 14. uri.
MS
VURBERK •
Štajerska poje '99
Turistično društvo Vurberk
organizira že 8. srečanje pevskih
zborov Slovenije Štajerska poje.
Prireditev bo na grajskem dvo-
rišču v Vurberku 7. avgusta. Va-
bijo vse zbore (moške, ženske in
mešane), da se do 15. junija pri-
javijo na naslov: Turistično
društvo Vurberk, Vurberk 85,
2242 Spodnji Duplek, s pripi-
som Štajerska poje. Vsak zbor
bo na prireditvi zapel dve slo-
venski narodni pesmi, dve pes-
mi pa sta skupni. Prijava naj za-
jema: ime zbora, število članov
in popoln naslov, ime in prii-
mek zborovodje s točnim naslo-
vom in naslove pesmi z avtorji
besedila.
MS
BORI m Idriart od
4. do 31. julija
Tudi letos bo na Borlu medna-
rodni poletni festival IDRI-
ART, 15. Potekal bo štiri tedne.
Prvi teden je klasičen, na njem
bodo razmišljali o notranjih
kvalitetah moškega in ženske. V
drugem tednu bo Miha Poga-
čnik gostil prijatelje iz tujine,
zadnja dva tedna pa sta namen-
jena mladini iz Slovenije in dru-
gih dežel; dejavnosti bo vodila
Ana Marie Beeren iz Amsterda-
ma. Boštjan Rihtar pa je organi-
zatpr mednarodne likovne kolo-
nije. Drugi posebni projekt za
mlade, delavnica senzorialnega
gledališča v režiji Gabriela Her-
nadeza iz Kolumbije, bo potekal
ves festival. Ves čas festivala bo
organiziran tudi program za ot-
roke in otroški vrtec.
MS
PREIELI SMO
Odgovor na pamflet g. J. Laha, objavijen
v 20. številki Tednika
"Marsikateri nuli se dozdeva, da je elipsa, po kateri potuje
svet."	Lee)
Janez, se ti ne zdi, da z velikostjo elipse že krepko pretiravaš?
Lep pozdrav
Danilo Toplek
ffOl^RI SE ...
tamburaško kon-
hmtiranje na borlskem gradu po-
p0$treno s pokanjem stolov in
l^on/em poslušalcev. Znanost
sidaj proučuje, ali so stoli poka-
li zaradi visokih tonov, teže ali
slabega materiala.
... DA so nas poučili, da pri
golfu ni več lukenj, temveč so
jamice. Razlika med luknjo in
jamo je menda ta, da v prvo kaj
vtakneš (na primer prst), v dru-
go pa padeš.
... DA so golfisti pričakovali,
da se bosta ob otvoritvi igrišča
zbrala na množičnih demon-
stracijah oba njegova nasprot-
'niha.
... DA je iz Maribora pred
dnevi krenila štafeta solidarnos-
ti. Od nekdanje Štefete mladosti
se loči po tem, da ni usmerjena
na jug in ne zapravlja, temveč
pomaga.
... DA dneva mladosti nismo
proslavljali javno, intimno pa je
morda kdo le dokazal svojo
mladostno poskočnost.
... DA ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve spo-
roča, da se lahko mesec ljubezni
zaradi slabega vremena po-
daljša v junij in se še naprej lah-
ko delajo družine.
... DA bodo zavezniki nado-
mestili izpad turistvo na Jadra-
nu z nekaj deset tisoč svojimi
ljudmi. Zal bodo imeli hrano in
prenočišča s seboj, so pa menda
veliki izvenpenzionski pot-
rošniki
VIDI SE ...
...DA novinarji Tednika
združujejo obvezno s koristnim.
Poleg načrtovanja nove številke
se ukvarjajo tudi z jutranjo telo-
vadbo.
4
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||
KUITUKA IZOBRMZeVAMiE
UUBUANA / ob stoti obletnici rojstva antona blodnjaka
SimpoMil Q A* Slodniaku
Bliža se 13. junij, ko je bil pred sto leti rojen slavist, prešer-
noslovec, literarni zgodovinar, pisatelj biografsldh romanov
ter naš slovenskogoriški rojak prof. dr. Anton Slodi^ak. Prav
gotovo se bodo marsikje spomnili njegove stoletnice, na pri-
mer v ptujski knjižnici ali v rodnih Bodkovcih - v fari sv.
Lovrenca v Slovenskih goricah oziroma Juršincih. Tudi naše
najvišje kulturno telo, to je Slovenska matica, ni mogla ali ni
hotela mimo i\jega, saj je z njo dosti sodeloval in prav v tej
založbi je izšlo marsikatero njegovo delo. Slovenska matica,
ki vleče korenine že daleč v prejšnje stoletje, je pripravila v
Ljubljani v torek, 11. maja, simpoz^ o njegovem življenju in
delu. Ob navzočnosti Slodnjakove žene (iz rodbine znanih
Milčinskih), hčerk ter drugih sorodnikov iz Ljubljane ter
rodnih Juršincev in znanih osebnosti iz slovenske literarne
zgodovine, slavistike in bibliotekarstva je o nJem govorilo de-
vet razpravljavcev.
Goste je pozdravil predsednik
Slovenske matice prof. dr. Joža
Mahnič ter pojasnil tako na
začetku kot še enkrat na koncu
predavanj o motivih, ki so vodili
ustanovo, da počasti Slodnjakov
jubilej in to prav zaradi njegove
velike erudicije, premočrtnega
značaja ter še dodal, da "to
razglabljanje ni pogrevanje starih
stvari, temveč obujanje vesti tis-
tim, ki te vesti nimajo". Tudi pro-
fesor in nekaj časa tudi ptujski
gimnazijski učitelj Kajetan Gantar
je v imenu upravičeno odsotnega
predsednika SAZU Franceta Ber-
nika govoril o letih, ko je bil še
sam na univerzi in so takrat (1.
1958) Slodnjaka odstranili brez
vsakih vidnih zunanjih razlogov,
ta in podobne krivice pa so ostale
nerazjasnjene do današnjih dni. V
imenu profesorja Vilka Novaka, ki
je napisal Spomine na Slodnjaka,
je odlomke iz njih prebral igralec
Janez Albreht. Dr. Jože Pogačnik
je govoril o osebnosti profesorja
Slodnjaka, o svojih stikih z njim
ter seveda o njem ter njegovem
delu. Kot znanstvenika ga je obde-
lal Darko Dolinar z oddelka
SAZU za biografski leksikon,
medtem ko je prof. Vrbnjak v refe-
ratu Slodnjak preučevalec štajerske
kulturne in književne tradicije ugo-
tavljal, koliko je obdelal Štajercev
(Davorina Trstenjaka, Božidarja
Raiča, Leopolda Volkmerja, Anto-
na Krempla, posebno pa Stanka
Vraza) ter drugih in jih ena-
kovredno ovrednotil z ostalo slo-
vensko literaturo. Dr. Janko Kos
ga je zlasti obdelal kot jezikoslovca
ter pokazal na nekatere nejasnosti,
ki se pojavljajo ob njem in z njim.
Postavil si je vprašanje, ali je bil
Slodnjak dejansko svobodomislec,
antiklerikalec, saj je bilo pri njem
krščanstvo kot vrednota ter seveda
nihanja zlasti v prvih mla-
dostnejših obdobjih, rahel oportu-
nizem v povojnem obdobju ter
zrele in blagohotne, razumevajoče
sodbe v zadnjih literarnih zgodo-
vinah. Skoraj enako pomemben
kot prešernoslovec je bil "levstiko-
slovec" in o Slodnjakovem razisko-
vanju Frana Levstika je govoril
Jože Faganel. V obdelavi moderne
je bil, če ugotavljamo Slodnjakov
odnos do Murna, Ketteja, Cankar-
ja in Župančiča ter njihovih lite-
rarnih sopotnikov, po mnenju J.
Mahniča na primer do Cankarja
rahlo dobrohoten, Župančiča je
ponekod povzdignil, drugje pa
ošvrknil, do Meška rahlo odkloni-
len. Kontekst svetovne književnosti v
Slodnjakovi obravnavi slovenske
književnosti je obdelala mariborska
slavistka Silvija Borovnik, ki pa je
malce enostransko oziroma neazu-
mevajoč Slodnjaka poudarjala nje-
gov antiklerikalizem ter zbujala
rahle nasmeške ob ogorčeni tezi,
češ da je Slodnjak omalovaževal
ustvarjajoče ženske v slovenski li-
teraturi. Zadnji je govoril prav
tako z mariborske univerze Miran
Štuhec o Slodnjakovih romanih,
to je zlasti o trilogiji biografskih
romanov Prešeren-Levstik-Can-
kar ter o avtobiografskem romanu
Pohojeni obraz.
Seveda se je skozi vsa predavanja
vlekel tudi Slodnjakov odnos do
literarnih zgodovinarjev, ki so na
tak ali drugačen način vplivali
nanj, to je do Žigona, Kidriča in
Prijatelja, ter o tem, kateri mu je
najbolj nasprotoval ali mu je bil
bliže. Skratka, Slodnjak je bil pro-
fesor in literarni zgodovinar, ki je
raziskoval naše literarne ustvarjal-
ce, ob tem pa je postal vreden, da
spregovorimo tudi o njem oziroma
je sam vstopil v literarno zgodovi-
no, ki pa ni domena le ozkih stro-
kovnjakov, temveč je obenem tudi
vedenje o nas samih. Škoda le, da
se ni srečanja udeležil marsikateri
njegov študent, ki bi o njem vedel
še mnogo povedati, kot na primer
Lev Detela, ki precej govori prav o
letu 1958 in Slodnjaku v svojem
Časomeru življenja, ali tudi še kdo
drugi.
E./.
S simpozija.
Foto: IS/I. Slodnjak
PTUJ / nedeljska matineja muzeja v dominikanskem samostanu
Predstavitev arheološkega gradiva
Tudi letos bo na eni izmed nedeljskih matinej predstavljeno
arheološko gradivo. Matineja bo 30. maja ob 11. uri v prvem
nadstropju dominikanskega samostana, v prostoru zbirke
drobnega arheološkega gradiva. Osrednji dogodek bo otvori-
tev razstave D(iis) M(anibus) - Bogovom onostranstva.
Predstavljen bo izbor najdb iz treh grobov, odkritih na
območju antične Petovione. Dva grobova so izkopali na
vzhodnem, enega na zahodnem grobišču takratnega mesta.
Arheološka izkopavanja so potekala pod vodstvom kustodinje
muzeja dipl. arheologinje Zorke Šubic, kustosa muzeja dipl.
arheologa Blagoja Jevremova ter konzervatoija dipl. arheolo-
ga Ivana Tuška z Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor.
Doslej je bilo na območju
antične Petovione odkritih preko
5.000 skeletnih in žganih grobov.
Med njimi prevladujejo slednji, saj
je bil ta način pokopa prisoten še v
3. stoletju. Pokojnike so sežigali na
posebnih prostorih, imenovanih
"ustrina", ali na mestu pokopa. Po-
kopavali so jih na grobiščih, ki so
se raztezala ob vseh vpadnicah v
mesto, zunaj strnjeno naseljenega
prostora. Po tem, ko se je mesto
krčilo, so začeli pokopavati tudi v
opuščene stavbe nekdanjih
mestnih četrti. Po priznanju
krščanske vere pa so bila grobišča
skoncentrirana okoli cerkva. Dos-
lej je bilo na območju takratnega
mesta odkritih sedem grobišč. Na-
jvečji sta se raztezali ob državni
cesti, ki je vodila od Akvileje do
Savarie. Zahodno grobišče, na ka-
terem je bilo odkritih preko 3.000
grobov, se je raztezalo na današnji
Hajdini. Tukaj je bilo tudi središče
vojaškega pokopališča, o čemer
nam pričajo odkriti nagrobniki le-
gionarjev VIII. Avguste in XIII.
Gemine. Vzhodno grobišče, na ka-
terem je bilo v sedemdesetih letih
odkritih preko 1.000 grobov, se je
raztezalo ob cesti, ki je potekala na
zemljiščih vzhodno od potoka
Grajene. Eno izmed grobišč je bilo
tudi ob cesti (osnova današnje
Prešernove ulice), ki je vodila od
mostu preko severnega dela
današnjega Muzejskega trga in ob
južnem robu grajskega griča. V
njem je bil odkrit marmorni nag-
robnik mestnega župana Marka
Valerija Vera iz 2. stoletja. Po mi-
toloških reliefnih upodobitvah na
njem ga poznamo pod imenom
Orfejev spomenik.
Rimljani so svoje pokojnike pre-
Prstan s plastično upodo-
bitvijo ženske glavice.
Jantar. Pridatek v žganem
grobu 5/1977.
puščali manom, ki so jih častili kot
bogove onostranstva. Prepričani
so bili, da se življenje s smrtjo ne
konča. Verovali so, da dobi duša,
ko se reši telesne ječe, božjo nara-
vo. Duša umrlega pa se umiri šele
po opravilu pogrebnih slovesnosti
in pokopu trupla. Zaradi tega so
pri pokopu dajali rajnim za popot-
nico razne predmete, jim nabavlja-
li grobne parcele, na katerih so
postavljali nagrobnike, pepelnice,
sarkofage ali grobnice.
Pri Rimljanih je bil grob sveti
kraj, kjer so opravljali darovanja.
Po pokopu umrlega je tam poteka-
la pogrebščina, na kateri so jedli
predpisane jedi. Deveti dan po
smrti pokojnega je bila opravljena
daritev, s katero se je končalo tudi
žalovanje za njim. Javne svečanos-
ti v čast manom, imenovane Pa-
rentalia in Feralia, so prirejali vsa-
ko leto od 13. do 21. februarja. V
teh dneh so bila svetišča zaprta,
uradniki si niso nadeli oblačil svo-
je stopnje, pogasili pa so tudi vsa
ognjišča. To so bili v bistvu dnevi
javnega in zasebnega žalovanja za
svojci.
V vseh grobiščih so prisotni
različni načini in oblike pokopov.
na osnovi katerih spoznavamo re-
ligiozno, ekonomsko in socialno
strukturo takratne družbe.
Na območju Petovione je bilo
odkritih več grobov z bogatimi in
številnimi pridatki. Mednje lahko
z gotovostjo prištevamo tudi gro-
bove, označene s številko: 24/1973,
5/1977 in 7/1988, ki bodo
predstavljeni na nedeljski matine-
ji. V grobovih so predmeti, izdela-
ni iz gline, stekla, brona, železa,
kosti, opala in jantarja, ki so tudi
najštevilnejši. Med slednjimi naj
omenim lepo okrašeno stekle-
ničko s podstavkom in žepkom,
reliefno okrašeno škatlico za nakit,
reliefno ploščico z upodobljeno
psičko z dvema mladičema, pla-
denj s plastično upodobitvijo ribe
in gosi, igralne kocke, pa tudi veli-
ko število gladkih in reliefnih
prstanov. Po plastičnih mitoloških
upodobitvah na njih ali pričeskah
na ženskih likih se da razbrati mi-
selno obzorje in moda pričesk, ki
je bila takrat razširjena med pre-
možnejšimi sloji. Po vsej verjet-
nosti so izdelke iz jantarja, ki so
jim skozi vso antično obdobje pri-
pisovali apotropejsko moč, izdelali
v italskih delavnicah oziroma v
Akvileji, s katero je imela Petovio-
na zelo dobro trgovsko povezavo.
Na naših tleh je njihova uporaba
izpričana od 2. polovice 1. do
vključno 3. stoletja.
Na enem izmed prstanov je plas-
tična upodobitev Amorja s panovo
piščalko v rokah. Tudi na priredit-
vi ne bo manjkalo glasbe. Na orgli-
ce bo zaigral Miro Božič iz Ljubl-
jane. Za dobro malico bodo
poskrbeli člani Rotary kluba Ptuj.
Izkupiček od prodanega bodo na-
menili za otroke, ki jih je prizadela
cerebralna paraliza.
Marlana Tomanli-Jevremev
Prstan, s plastično upo-
dobitvijo Amorja s krilci. V
rokali drži panovo piščal.
Jantar. Pridatek v žganem
grobu 5/1977.
msmssssiiim
Bralna znaika v
mladinski knjiiniti
Bralna spretnost - pravilno,
dobro branje z razumevanjenn
prebranega - je temelj za
vsestranski in uspešen razvoj
otroka: tisti, ki dobro bere, do-
sega boljši šolski uspeh, lažje
poišče pomoč in se zaposli,
kvalitetneje izrabi prosti čas ...
Kako pomembna je bralna spo-
sobnost, poudarjajo tudi socio-
logi, saj ugotavljajo, da preživi
človek skoraj petino budnega
časa ob branju. Morda se zdi ta
podatek na prvi pogled pretiran,
a samo pomislite, kaj vse je nu-
jno brati: cene in račune, trgovs-
ke ponudbe, jedilne liste, ulične
naslove, različne programe,
vozne rede, navedke na emba-
laži, mnoge podnapise, neštete
formularje in položnice,
spričevala, obvestila in reklame,
plakate, navodila in pojasnila,
pogodbe in prošnje, ponudbe,
opomine, pa še skrite pošte in
»švingl listke«, koledarje, avto-
mobilske oznake in številke,
sporočila policije in tudi tista od
davkarije, prometne predpise in
oznake, športne rezultate,
stavne listke, radijske in TV oz-
nake, računalniške znake, naka-
zila, potrdila, opravičila
Med osnovnošolskimi de-
javnostmi, ki jim je bralna spret-
nost na prvem mestu, je vodilna
bralna značka. Tekmovanje za
bralno značko se je po zgledu iz
drugih dežef pričelo davnega
leta 1960 na osnovni šoli Preval-
je, kjer staji postavila temelje pi-
satelj Leopold Suhodolčan in
profesor Stanko Kotnik. Kmalu
se je ta oblika bralnega gibanja
razširila po vsej deželi, značke
pa so dobivate imena po titera-
tih, ki so bili kakorkoli povezani
s krajem tekmovanja (Bevkova,
Cankarjeva, Gregorčičeva, In-
goličeva, Jurčičeva, Kajuhova,
Kersnikova, Kosovelova, Kranj- i
čeva, Levstikova, Miklošičeva, ^
Potrčeva, Prešernova, Prežiho- j
va, Seliškarjeva, Župančičeva ..M
bralna značka). Danes to bralno |
tekmovanje ne temelji na mno- s
žičnosti, marveč je poudarjeno ?
kvalitetno branje knjig, ki so ot- 4
rokom pri srcu, mentorji pa upo-^
rahljajo najrazličnejše vzpodbu-^^
de in oblike dela z učenci. |
Na večini šol potekajo priredit-1
ve ob zaključku bralnega tek-|
movanja v maju. Mnoge šolel
obiščejo znani domači literati in |
ilustratorji; tisti mentorji bralnej
značke, ki jim iz različnih razlo-j
gov ni uspelo povabiti ustvarjal-1
ce med otroke, pa skušajo 1
marljive bralce drugače nagra-|
diti. Slednjim radi priskočimo na I
pomoč v mladinskem oddelku 1
Knjižnice Ivana Potrča.	|
Minuli četrtek in petek smo ta-1
ko v pravljični sobi gostili USPE-1
ŠNE TEKMOVALCE ZA BRAL- ;:
NO ZNAČKO osnovne šole I
Breg. Na razredni stopnji so tek- \
movanje vodile učiteljice - raz- i
redničarke, učence predmetne
stopnje pa je do osvojitve zna- ;
čke pripeljala šolska knji-
žničarka Majda Forštnarič. ZakI- :
jučna prireditev je bila pravi kul- i
turni užitek: Teja Pinterič, Duša- ^
nka Hrga In Donja Streher so ;
pele in pfesale ob spremljavi i
učitelja glasbe Tomija Kožarja, j
tekmovalci pa so prisluhnili iz-J
brani poeziji in pravljici. Pose- ^
bne pohvale sta bili deležni še 1
osmošolki Suzana Kozel in Nina ^
Žula, ki sta za bralno značko ^
tekmovali vsa osnovnošolska |
leta. Prireditev je bila nagrada |
tudi za mladinske knjižničarje, J
saj veliko otrok poišče knjige za ^
tekmovanje prav v mladinskem i
oddelku knjižnice Ivana Potrča.
mi«naiaemeniii
filmski kotiček
Osem milimetrov (8MI\H)
Kaj so to ekshibicionistj, sadisti, sužnji in gospo-
darji, najtrši porniči? Če končno želite izvedeti,
katere stvari v resnici ponuja Salomonov oglas-
nik, tega filma ne smete zamuditi.
Zasebnemu detektivu (Nicholas Cage) je zaupan
primer, kot ga še ni srečal v svoji karieri - preveriti
mora, ali je smrt mladega dekleta na pornografski
kaseti avtentična. Pri bezanju v podzemlje, ki se
ukvarja s pornografijo, pa nevede spravlja v ne-
varnost svojo ženo in otroka, hkrati pa se vse bolj
približuje svojemu odgovoru...
Film Je klasična kriminalka - Cage skuša razvo-
zlati umor dekleta, ki ga niti sam ni poznal, toda
njena usoda ga močno prevzame. Pomografsko
podzemlje zaradi njegovega interesa spoznamo
celo bolje, kot bi sami hoteli. Zdi se, da se pri
njem uresniči rek: pri druženju s hudičem se ne
spremeni hudič, pač pa sam postajaš vedno bolj
podoben nJemu. Tako se vam bo morda zdelo,
da je interes detektiva prevelik in celotna stvar
vam bo postajala vse bolj sumljiva ...
So grozljivke, zaradi katerih majhni otroci spijo
ob prižgani luči, in so komedije, ki vas lahko
spravijo v dobro voljo na najbolj črni dan. Neka-
teri filmi imajo pač to moč, da na gledalcu pusti-
jo neizbrisan pečat. In morda boste prav zaradi
te srhljivke začeli drugače gledati na nekatere
ljudi - upam si celo trditi, da bodo v noči ogleda
tega filma sumljivi prav vsi: od starčka v parku
pa do sosedove kure...
Če mislite, da o spolnosti že vse veste, premisli-
te še enkrat. In to temeljito. Zelo verjetno Je nam-
reč, da vsega sploh nočete izvedeti.
Nataša tvran
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
5

V. NEDEUA / vožnja s helikopterjem za najboljše
Koliko stane helikopter?
učence OŠ Velika Nedelja je bil 12. maj poseben dan. Ker
$0 bili najboljši na tekmovanju o cestnoprometnib predpisih,
Id je potekalo preko Interneta, so poleg 77 čelad prejeli tudi
posebno nagrado. Ob 13. uri jih je obiskal helikopter Mi-
nistrstva za notranje zadeve in popeljal osem najboljših učen-
cev pod nebo.
Med gosti, ki so se pripeljali s
helikopterjem, je bil tudi Ivo
Ussar, načelnik operativno-ko-
munikacijskega centra poli-
cijske uprave v Mariboru. Med
drugimi nalogami je zadolžen
tudi za stike z javnostjo. Pove-
dal je, da je policiji eden osnov-
nih ciljev partnerstvo in sodelo-
vanje z občani in tovrstne akcije
prispevajo k njihovi populariza-
ciji. Učenci so si polet zaslužili,
saj so pokazali zelo dobro znan-
je iz prometne varnosti.
Da ne bi bilo učencem ob
čakanju na helikopter dolgčas,
so pripeljali iz policijske postaje
vodnikov službenih psov iz Ma-
ribora konja in policijskega psa
Herosa.
Pristanek helikopterja je bil
atrakcija za celoten kraj. Ko se
je elisa nehala vrteti, so otroci
trumoma zdrveli in si od blizu
ogledali to čudo. Prijazni letals-
ki tehnik Miha Meško je odgo-
varjal na njihova vprašanja. Eno
prvih je bilo: "Kje se helikopter
natanka?" Zanimalo jih je tudi,
kako visoko lahko leti in koliko
stane. Nato se je osem izbrancev
vkrcalo in na višini 200 metrov
so se odpeljali do Ptuja s hitrost-
jo 180 kilometrov na uro. Vse-
kakor je zanimivo, če si lahko
pogledaš domačo hišo iz zraka.
Helikopter je vzletel še enkrat.
Tokrat je popeljal odrasle, med
njimi tudi mentorja Stanka Za-
mudo, učitelja in organizatorja
računalniških dejavnosti, ki ima
največ zaslug za tako uspešen
izid tekmovanja.
Maida FrIdI
Helikopter pod velikonedeijskim gradom
Kakšen je helikopter od blizu?
PTUJ / v klostru deluje ansambel spoznanje
Skoii glasbo spoznavajo življenje
Delo glasbene skupine Spoznanje se je začelo že pred mnogi-
mi leti. Takšno ime si je najprej nadela mladinska skupina, ki
se je zbirala na mladinskih srečanjih v kloštru (minoritskem
samostanu), vodil pa jih je p. Danilo Holc. Pozneje je iz skupi-
ne nastal ansambel, za nekaj let je delo v Spoznanju zamrlo,
dobro leto pa mladi glasbeniki pod vodstvom p. Janeza Fer-
leža nadaljujejo ^ubite^sko ustvaijanje. V samostanu jih lah-
ko srečaš vsako soboto popoldan, ko pridno vadijo, se ob teh
priložnostih veliko pogovarjajo in izmenjujejo svoja »spoznan-
ja« o življenju.
»Odprimo srca življenju in naj
nas vse napolni tisto pravo
Spoznanje,« pravijo mladi v an-
samblu, kajti vsak posebej in vsi
skupaj imajo neko svoje
spoznanje, ki ga želijo deliti z
drugimi. So člani pred kratkim
ustanovljenega združenja kato-
liške mladine KAM, po glasbe-
nih poteh pa so vključeni tudi v
Kolpingovo organizacijo, ki se
ukvarja s socialnim delom.
Prepričani so, da Spoznanje še
zdaleč ni samo glasba, saj želijo
ustanoviti še nekatere druge
sekcije, v prvi vrsti molitveno,
tu pa sta še nogometna in rol-
karska. Za zdaj so uspešni in
želijo svoje spoznanje deliti z
drugimi, ki so v skupini zmeraj
in ob vsaki priložnosti dobro-
došli.
Edini na Ptuju so si izbrali rit-
mične duhovne pesmi, pravi p.
Janez, čeprav imajo nekateri
člani skupine (sedaj jih je že de-
vet) radi tudi druge zvrsti glas-
be. Na nastopih, teh so imeli v
zadnjih mesecih precej, pa
večkrat zaigrajo tudi mirne ročk
skladbe in se tako poskušajo
približati tistim, ki ne hodijo v
cerkev. Izbira pesmi je ponavadi
v rokah vodje ansambla p. Ja-
neza, ki bi sicer raje to prepustil
komu drugemu v ansamblu,
vendar je zmeraj tako, da mora
nekdo reči zadnjo besedo. Tudi
sam kdaj napiše kakšno pesem,
predstavlja pa se še kot samosto-
jni pevec.
glasba in
duhovniški
poklic
»Glasbo imam neverjetno
rad,« pravi p. Janez, »saj se lepo
poda k duhovniškemu poklicu.
Zelo rad delam z mladimi, ki
potrebujejo prijatelje, druženje
in si želijo najti srečo v življen-
ju. Spoznanje smo zato, ker bi
radi spoznali pravo pot življenja
in jo pokazali tudi drugim, ki
morda tavajo v temi in ne vedo
kam. Upamo in verujemo, da se
poučujemo v tistem pravem
spoznanju, ki vodi k sreči, lju-
bezni, ki vodi k tistemu, ki je
sam sreča, ljubezen. V cerkvah
so morda še malo zadržani ob
poslušanju različnih zvrsti glas-
be, ki jo igramo, ampak biti
moraš potrpežljiv in upati na
najboljše, na tisto, kar bo prine-
sel čas. Z ansamblom Spoznanje
želim ljudem preprosto poveda-
ti, da se v kloštru živi, v skupino
pa pritegniti mlade, da se tukaj
družijo in ustvarjajo. Kdaj v pri-
hodnje bomo morda lahko sku-
paj ustanovili mladinski center,
to je naša velika želja.«
Člani ansambla Spoznanje so
peli in igrali že po mnogih cer-
kvah v naši okolici, sodelovali
na mnogih prireditvah, tudi
med pevci v Stični, imeli so sa-
mostojni koncert na Dobrotah
slovenskih kmetij in julija lani
prvi priredili večji nastop, ko so
v družbo povabili še nekatere
glasbene prijatelje. Pred kon-
cem leta so bili povabljeni na
božično-novoletni koncert v
Gorišnico, januarja pa so nasto-
pili v Gallusovi dvorani Cankar-
jevega doma s pesmijo o
Slomšku, kajti prav letošnje
1999. leto je posvečeno Antonu
Martinu Slomšku. Tako so ime
Spoznanja ponesli že daleč po
Sloveniji, odpirajo se jim nova
pota v glasbi in vedno znova
skupaj iščejo svoja spoznanja o
življenju in sreči. Kmalu se lah-
ko nadejamo tudi prve kasete in
zgoščenko ansambla Spoznanje.
Taf/ana Mohorko
V ansamblu Spoznanje
igrajo in prepevajo: Aleš
Zoreč, Rok Obretan, And-
rej Erbus, Peter Cafiita,
Gregor Rihtar, Anja Pinta-
rič, Vlasta Zoreč, Tatjana
Vogrinec, Sabina Ha-
meršak in p. Janez Ferlež.
Mladi glasbeniki Spoznanja so tudi letos nastopili na
prireditvi Dobrote slovenskih kmetij.	Foto: Laura
Deset let od smrti umetnostne
zjgodovinarke in etnografinie
SteHie Cobeli
Ptujčani so pred desetimi leti že nekaj mesecev vedeli za novico o težki bolezni nekdanje ravna-
teljice ptujskega muzeja dr. Štefke Cobljeve. Res je kmalu poročal ptujski radio, da je v
ponedeljek, 15. maja 1989, izdihnila na Golniku, kjer seje zdravila. Sama je bila o svojem kon-
cu popolnoma prepričana, saj je skrbno sestavila oporoko, s katero je zapustila svojo bogato
zapuščino delno sorodnikom in delno kulturnim ustanovam. Tako je svoje arhivsko gradivo
prepustila mariborskemu arhivu, slike in drugi likovni material mariborskemu muzeju, zbirko
zlatnin ter drobne etnološko in delno umetnostnozgodovinsko zanimive drobne plastike
celjskemu muzeju, bogat knjižni fond pa tedanji ptujski Študijski in ljudski knjižnici.
Bila je ženska, ki ni sklepala
kompromisov, kot je zapisala ob
njeni smrti ena od novinark,
vendar je zaradi svoje po-
končnosti in pristne prleške
trme žela nasprotovanja in
včasih celo sovraštvo, čeprav
tudi sama ni "šparala jezika". Ko
Sem pred več kot dvajsetimi leti
iskal gradivo za pomembne Slo-
venjegoričane, sem ji pisal. Lju-
beznivo mi je poslala podatke o
svojem dotedanjem delu. Sicer
pa je bila v navajanju dejstev
stvarna, nič kaj vzhičena. V se-
(lemdesetih letih mi je pripove-
doval njen predhodnik prof.
Jože Curk, kako je trmasto rila
skozi vse križe in težave, si za-
vezovala čevlje z žico ali obi-
čajno "špago", prehodila marsi-
katere evropske in neevropske
kraje (58 držav Evrope, Azije,
^frike in Amerike) v času, ko je
plo težko priti ven, prijateljeva-
s pomembnimi evropskimi
''nietnostnimi zgodovinarji, go-
vorila različne tuje jezike, o
^^nier bi marsikaj povedala tudi
||)ena ostalina, ki jo hrani mari-
borski arhiv, o njenem doktora-
^^ iz umetnostne zgodovine in
^tnografije. Dr. Curk je še pris-
nekako tako: "Če so z mano
^obali češnje, bodo videli, da to
z njo ne bo šlo."
Poglejmo nekaj osnovnih po-
datkov, da bomo jasneje razu-
meli njeno pot ter življenjske
poti in stranpoti. Rojena je bila
18. decembra 1923 v Oblakih
pri Juršincih v trgovski družini.
Med osmimi otroki je bila
najstarejša. Določeno je bilo, da
bo nadaljevala družinsko tradi-
cijo ali se kam poročila, vendar
je vmes posegla vojna. Sodelova-
la je tudi v partizanskem giban-
ju, zbirala hrano ter sanitetni
material, oblačila in drugo.
Februarja 1945 so jo Nemci uje-
li in preživela je tri smrtne ob-
sodbe ter uspela pobegniti k
partizanom. O njej in njeni širi-
ni zelo toplo piše pred kratkim
umrli duhovnik in partizan Lo-
jze Lasbaher v svojih spominih
Moja protirevolucija. V povo-
jnem času mu je pomagala
pripravljati novo mašo kljub
vsem političnim oviram. Ko
sem jo nekoč vprašal o njenem
partizanstvu, je samo zamahnila
z roko ter odgovorila: "To ni po-
membno." Bila je namreč oseba,
ki ni iskala posebnih privilegi-
jev zaradi svojega političnega
udejstvovanja.
Čeprav je bila stara več kot
dvajset let, se je po vojni vpisala
na gimnazijo v Mariboru. Kot
sama izjavlja, je na njeno
ukaželjnost malo vplivala tudi
dednost. Po materini strani je
bila namreč iz rodovine Stanka
Vraza. Ob šolanju doma in v tu-
jini, kjer je študirala med stra-
dežem, se je zaradi preživetja
morala naučiti tudi poglobljene
komunikacije z ljudmi. V Beo-
gradu se je vpisala na Visoko
novinarsko-diplomatsko šolo
in zatem na umetnostno zgodo-
vino in etnologijo. Leta 1965 je
v Ljubljani doktorirala iz umet-
nostne zgodovine, njen mentor
je bil dr. France Štele. Leta 1973
je magistrirala v Beogradu iz et-
nografije ter dobila naziv znan-
stvenega ■ svetnika. Njen testa-
mentni dar celjskemu muzeju je
imel svoje korenine že v času
študija, ko je zbirala gradivo za
monografijo Straussov. Ta-
mkajšnji muzejski delavci so jo
vselej sprejemali z veliko topli-
no ter ji nudili vso pomoč prav
do smrti.
Pred študijem je službovala v
Ptuju, kjer so jo iz meni nezna-
nih vzrokov odstranili ter jo ho-
teli po nekaterih pričevanjih
celo likvidirati. Njeno znans-
tveno delovanje lahko zasledu-
jemo na osnovi gradiva za njeno
bibliografijo, ki sem ga uspel
zbrati 1. 1990, kjer sem notiral
okrog 300 bibliografskih enot.
Njen prvi katalog (o Moši Pija-
di) se pojavi 1. 1959 v Slovenj
Gradcu, njen zadnji članek pa
smo lahko prebrali v Večeru
februarja 1989, to je slaba dva
meseca pred njeno smrtjo.
Razstavni katalogi z njenim
avtorstvom ali vsaj sodelovan-
jem se pojavljajo v Moskvi,
Ljubljani, precej tudi v drugih
neslovenskih in neevropskih
mestih, največ pa v Beogradu
ter pozneje v Ptuju in drugje. V
Beogradu se je zaposlila kot kus-
tos Muzeja sodobne umetnosti,
od tam pa je prišla leta 1976 na
Ptuj za ravnateljico ptujskega
muzeja. O njenem delu v muze-
ju ne bi govoril, ker so zadeve še
preveč žive. Ko je v Mariboru
Mojca Zupančič na prvem spo-
minskem večeru (18. decembra
1989) opisovala njen odnos do
sodelavcev, se mi je porodila mi-
sel, da se je Štefka ob nerazume-
vanju, ki ga je tu doživljala, rah-
lo motila, saj se je preveč osre-
dotočila le na konflikte s sodela-
vci, premalo pa na splošno kli-
mo v kulturi, kjer je prevladova-
lo občinsko, če že ne splošno po-
litično geslo "Divide et impera".
To je bil tudi eden od vzrokov,
zakaj ni dala svoje celotne zbir-
ke Ptuju. Leta 1980 se je tudi za-
radi nerazumevanja s sodelavci
in nekaterimi občinskimi struk-
turami invalidsko upokojila.
Kljub temu pa je še vedno veli-
ko delala z likovnimi amaterji, v
Somaliji pa je v mestu Hargeysi
postavila mestni muzej in
pozneje v glavnem mestu Moga-
dišu še nacionalnega. Šele leta
1989 so Ptujčani vsaj delno priz-
nali njeno delo in kulturni po-
men s podelitvijo velike oljenke,
toda takrat je bilo že jasno, da se
ji odštevajo poslednji dnevi. Po-
kopali so jo 17. aprila 1989 na
novem rogozniškem pokopa-
lišču in kmalu odkrili na njeni
rojstni hiši tudi spominsko
ploščo.
Ko preglejujemo njen bogati
ustvai-jalni opus, pa naj bo s
področja umetnostne zgodovine
ali etnologije, najdemo sledove
njenega dela v vrsti tujih držav,
predvsem v Beogradu, ob tem
pa lahko ugotovimo, da je bil
vendar levji delež njenega delo-
vanja v Ptuju in okolici; to se
kaže v člankih, katalogih in pos-
tavitvah zbirk. Iz neznanih
vzrokov, na kaj skrivnosten
način, je zgorela viničarija, ki jo
je uredila na takratnem Orfeje-
vem trgu (sedaj je postal parki-
rišče). Ne vemo pa tudi, kako je
z njenim viničarskim muzejem
na Gorci v Halozah ali z etno-
grafskim muzejem v grajski sta-
vbi v Veliki Nedelji. Enako
čakajo na obširnejše obdelave
zbirke v Celju, Mariboru in Ptu-
ju. Vsaj za gradivo, ki ga je po-
dedovala Knjižnica Ivana Potr-
ča in ga hrani v domoznanstve-
nem oddelku (več kot 3100
enot), lahko povemo, da je zaen-
krat urejeno po mednarodni de-
cimalni klasifikaciji. Uporablja-
jo ga zlasti študentje in strokov-
ni delavci za zahtevnejše razis-
kave, vendar je težnja, da bi bilo
v novih knjižničnih prostorih
primerno postavljeno ter
računalniško obdelano.
Prav zaradi njenega velikega
pomen za Ptuj in samo knji-
žnico sem pripravil ob desetlet-
nici njene smrti 150 razstavnih
enot o njenem življenju in delu
s primerki dragocenih knjig. V
vitrinah najdemo poleg mono-
grafije o Straussih, ki je izšla v
slovenščini ter še obširneje v
nemščini, tudi delo o Majšper-
ku (Industrijski Majšperk), mo-
nografijo o ptujskih ljubitelj-
skih likovnikih, kataloge o Ja-
nezu Mežanu, Albinu Lugariču,
Janu Oeltjenu ter drugih slo-
venskih in tujih umetnikih, pa
še marsikaj drugega. Razstava je
odprta na hodniku študijskega
oddelka knjižnice od 22. maja
do 10. junija, ko jo bo zamenjala
spominska razstava ob stoletni-
ci rojstva njenega bližnjega roja-
ka dr. Antona Slodnjaka.
E.J.
Popravek
v prejšnjem Tedniku
smo ravnatelja Šolskega
centra Ptuj Branka Kumra
pomotoma prekrstili v
Branka Brumna. Za napa-
ko se bralcem in gospodu
ravnatelju opravičujemo.
Urednik
6
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||
#>0 HASIH MHAHH
sv. ANDRAŽ V SLOVENSKIH QORICAH /
pogovor s francem krepso, zupanom
"M/ nam žaif ker smo se
odloiili za svojo obiino"
v Slovenskih goricah je v začetku leta pričelo delovati kar ne-
kaj novih občin. Mednje se uvršča tudi občina Sv. Andraž, ki jo
vodi mladi, ambiciozni župan Franc Krepša. Štirimesečno
obdobje je seveda prekratko za oceno opravljenega dela in
uresničitev vseh zastavljenih ciljev, zato smo z županom govo-
rili predvsem o problemih, ki pestijo to mlado občino s 1311
prebivalci, veliko le dobrih 17 kvadratnih kilometrov.
TEDNIK: Sv. Andraž v Slo-
venskih goricah je mlada občina.
Kot večina tovrstnih v Sloveniji
se verjetno tudi vaša ubada z ne-
katerimi težavami. Katere so tre-
nutno najbolj pereče?
Franc Krepša: "Naša občina de-
luje res šele dobre štiri mesece.
Ubadamo se s težavami, podobni-
mi kot so se novo nastale občine
pred štirimi leti. Največji problem
je bil vzpostaviti funkcionalno
občinsko upravo. Zaenkrat nam je
to uspelo, tako da smo v polni ses-
tavi in delamo skladno s potreba-
mi."
TEDNIK: Kako je z delitveno
bilanco z nekdanjo občino Destr-
nik-Tmovska vas?
Franc Krepša: "V bistvu nismo
imeli kaj dosti deliti. Delili smo
edino račune, ki so za december
prihajali v januarju, in vsa osnov-
na sredstva, torej računalniško
opremo in podobne stvari, ki niso
toliko vredne."
TEDNIK: Na tem področju še
torej stvari niso dorečene in bo
potrebno še nekaj časa, preden
bo vse urejeno?
Franc Krepša: "Doreči še mora-
mo nekaj glede šolskega zavoda,
saj je prišlo do nove situacije, nas-
tale so namreč tri nove občine,
obstaja pa skupni šolski zavod.
Ostalo pa je bolj ali manj
dorečeno."
TEDNIK: Štirje meseci so rela-
tivno kratek čas delovanja nove
občine. Kaj ste v tem času posto-
rili za svojo občino?
Franc Krepša: "Mislim, da se
lahko pohvalimo, saj smo bili med
prvimi, ki smo uredili zadeve za
funkcioniranje oziroma delovanje
občine. Omenil bi statut, razne
odloke, ki se nanašajo na
občinsko upravo, postavili smo
odbore in vse, kar je potrebno za
normalno delovanje občine."
TEDNIK: Ob svoji izvolitvi ste
napovedali delitveno bilanco z
nekdanjo občino Destrnik-
Tmovska vas, sprejetfe pro-
računa, ureditev komunalne
infrastrukture, gradnjo nove
transformatorske postaje, nadal-
jevanje gradnje vodovoda, uredi-
tev krajevnih cest, ureditev pros-
torov za delovanje občine in
gradnjo novega šolskega objekta
s telovadnico. Kaj od tega ste v
tem času že uspeli uresničiti?
Franc Krepša: "Uspelo nam je
sprejeti proračun, ki za občino Sv.
Andraž v Slovenskih goricah zna-
ša 97 milijonov tolarjev, od tega
25 milijonov sredstev pričakuje-
mo od države, zgradili smo trans-
formatorsko postajo, pripravlja-
mo tudi projekte za modernizacijo
cest oziroma komunalno infra-
strukturo. Prijavljamo se na razpi-
se na pristojna ministrstva, ki naj
bi sofinancirala nadaljnjo iz-
gradnjo vodovoda. V načrtu za le-
tos pa imamo tudi spremembo
prostorskega plana, prizadevamo
si za gradnjo šolskega objekta, ki
je v našem kraju oziroma občini
eden izmed najbolj perečih prob-
lemov. Poudariti moram, da so
naloge zastavljene dologoročno,
kajti najprej bomo prijavljali ide-
jne projekte, s katerimi bomo
skušali priti v štiriletni plan, ki ga
razpisuje šolsko ministrstvo, nato
pridobili dokumentacijo za šolski
objekt, pozneje pa seveda tudi
kandidirali za sredstva mi-
nistrstva za šolstvo in šport."
TEDNIK: Kako bi lahko opisa-
li svojo občino?
Franc Krepša: "Sv. Andraž v
Slovenskih goricah je pretežno
kmetijska občina, kar je v smislu
financiranja največji problem, saj
pride glavnina sredstev v pro-
račun na osnovi zaposlenih, a
vemo, da je malo tistih, ki pri-
našajo denar v občinski proračun.
Seveda pa nismo tako revni za
obiskovalca, ki pride v naše kraje.
Imamo veliko perutninarskih
farm in kmetij, ki se ukvarjajo s
pridelavo sadja in vina, vendar so
to panoge, ki v občinski proračun
prinesejo bolj malo denarja."
TEDNIK: Kje pa vidite
možnosti razvoja občine? Nema-
ra turizem, tukaj je namreč veli-
ko vinogradov in možnost uredit-
ve vinsko-turistične ceste. Ali
morda razmišljate tudi o tem?
Franc Krepša: "Na področju tu-
rizma že uresničujemo dolgo-
ročne projekte, kot je označevanje
turističnih kmetij in vinskih cest.
Imamo dve turistični kmetiji, kjer
ponujajo turistične storitve. To
področje bomo poskušali v pri-
hodnjih letih še oživiti."
TEDNIK: V vaši občini pa je
tudi veliko naravnih in kultur-
nozgodovinskih znamenitosti?
Franc Krepša: "Omenil sem že
turistične kmetije, veliko je
kužnih znamenj, ki spominjajo na
hude dogodke v preteklosti. Dela-
mo pa že na projektu obnove stare
kmečke hiše, kjer bo prikazano,
kako so ljudje živeli pred več kot
sto leti, in to bomo vkjučili tudi v
turistično ponudbo občine."
TEDNIK: Po uveljavitvi novih
lokalnih skupnosti je bilo v Slo-
veniji veliko pomislekov, zakaj
toliko občin, zakaj toliko novih
in majhnih občin. Kaj lahko po
tem času poveste, ali je to dobro
za kraj, ali bi bilo bolje, če bi os-
tali v večji, denimo stari ptujski
občini?
Franc Krepša: "Tako je boljše;
mislim, da s takšno ureditvijo lo-
kalne samouprave lahko pridejo
na plan lokalni interesi. Manjši
kraji se v večjih občinah dejansko
izgubljajo, ljudje pa svojih intere-
sov ne morejo izraziti, če pa jih, se
ti ne upoštevajo, tako da nam ni
popolnoma nič žal, da smo se
odločili za svojo občino."
Anemari Kekec
Župan Franc Krepša
JURSINCI / pripravljajo se na občinski praznik
13. junij posveien rojaliu
dr. Antonu Slodnjaku
Juršinčani bodo letos avgusta na lovrenčevo praznovali že peti
občinski praznik, ob tej priložnosti pa se bodo pohvalili z no-
vimi pridobitvami in naložbami. Še prej, 13. junija, se bodo
poklonili rojaku dr. Antonu Slodnjaku in se spomnili njegove
100. obletnice rojstva. Pripravljajo slavnostno akademijo, bo-
gat kulturni program in srečanje s Slodnjakovimi sorodniki v
rodnih Bodkovcih.
"Plodno delo tega velikega Slo-
venca, na katerega smo občani iz-
redno ponosni, se je končalo z nje-
govo smrtjo leta 1983. Vedno zno-
va ugotavljam, da je na tem maj-
lem koščku slovenske zemlje, v
osrčju Prlekije, stekla zibelka po-
membnim ljudem, med katere
vsekakor sodi dr. Anton Slodnjak.
Z velikim spoštovanjem se spo-
minjamo tudi drugih rojakov, še
posebej Janeza Puha in dr. Štefke
Cobelj. Zaradi Slodnjakovega dela
in izrazov domoljubja, ki jih je
vedno in povsod kazal do svojega
rojstnega kraja Bodkovcev, smo se
dolžni z vsem spoštovanjem
spomniti 100. obletnice njegovega
rojstva, v našem kulturnem domu
mu bomo v juniju posvetili kul-
turni dan in se ga spomnili kot ve-
likega rodoljuba, pisatelja in
preprostega človeka, ki je vedno
rad zahajal v svoj rojstni kraj.
Pred leti smo mu odkrili spo-
minsko ploščo, po njem pa poi-
menovali tudi domače prosvetno
društvo," pravi juršinski župan
Alojz Kaučič.
šolski
prizidek z
dvorano
drugo leto
Ne teče pa vse gladko pri načrto-
vani gradnji večnamenske dvora-
ne s telovadnico pri juršinski os-
novni šoli, kjer so sicer temlje
položili že lansko jesen. Vse sku-
paj se je zavleklo, pravi juršinski
župan Kaučič, in kljub temu da so
bili za gradnjo prizidka izbrani že
leta 1994, so se pred časom morali
ponovno prijaviti na razpis mi-
nistrstva za šolstvo in šport.
Kaučič je povedal, da bo občina
pri načrtovani investiciji zagoto-
vila svoj delež v višini blizu 270
milijonov tolarjev, ostalih 50
odstotkov pa naj bi pokrili z
državnimi sredstvi. Tudi če
Juršinčani še tako kmalu ne bodo
dobili odgovora s šolskega mi-
nistrstva, bodo še letos pričeli ze-
meljska dela in pripravili vse
potrebno za pričetek gradnje, ki
naj bi se po besedah župana
Kaučiča pričela na spomlad pri-
hodnje leto. Poleg nove telovadni-
ce bodo v občini bogatejši tudi za
večnamensko dvorano in vrtec, z
novimi prostori pa bodo zagoto-
voljeni pogoji za 9-letko.
Z ministrstva za kulturo so
Juršinčani pridobili tudi sredstva
za ureditev Puhovega muzeja v
Sakušaku. Nameravajo namreč
kupiti eno od starejših s slamo
kritih hiš, ki bi bila primerna za
ureditev muzeja, s katerim se
Juršinčani želijo oddolžiti rojaku
Puhu, muzej pa vključiti v turis-
tično pobudbo kraja in občine ter
vinske turistične ceste.
asfaltirali
štiri cestne
odseke
Poleg priprav na občinski praz-
nik in slovenosti, povezanih s Pu-
hom in dr. Slodnjakom, se v
občini na veliko posvečajo tudi
infrastrukturnemu področju,
predvsem modernizaciji cest.
Zupan Kaučič je povedal, da bodo
letos na novo asfaltirali štiri
manjše odseke cest: Juršinci -
Štampoh, Kujzjak - proti Bezjaku,
Juršinski Vrh in Bodkovci - Bra-
tislave!, za nove naložbe pa
potrebujejo 38 milijonov tolarjev.
Občani bodo prispevali svoj delež
v višini 3,5 milijona tolarjev. Ure-
diti nameravajo še večje parkirišče
proti pokopališču in notranjost
kulturnega doma, ki na obnavo
Župan Alojz Kaučič pravi: "Tudi
z manjšim proračunom se bo
treba znajti."
čaka že nekaj let, sicer pa so
prejšnji mesec končali obnovo fa-
sade na zgradbi kulturnega hra-
ma. Za lepši videz Juršincev je
poskrbela tudi KZ Ptuj, ki je ob
prodajalni kmetijske zadruge in
skladišču postavila betonski zid,
kraj pa je bogatejši za obnovljen
zvonik na cerkvi sv. Lovrenca in
obnovljeno samopostrežno trgo-
vino Marcatorja SVS Ptuj.
Kljub temu da je letošnji juršin-
ski proračun nekoliko skromnejši
kot prejšnja leta, pa se z veliko
vnemo lotevajo novih naložb, saj
se nikakor ne želijo odpovedati
razvoju. Župan Kaučič je še pove-
dal, da poleg proračuna računajo
tudi na sredstva za demografsko
ogrožena območja - letos vsaj 5
milijonov tolarjev, s 167 milijoni
tolarjev, kolikor je težak letošnji
proračun, pa se bodo že nekako
znašli in jih koristno porabili.
Tatjana Mohorko
Za zgradbo juršinske osnovne šole bodo še letos pripravili
zemljišče, prihodnje leto pa pričeli gradnjo večnamensiie dvora-
ne - telovadnice in vrtca.	Foto: TM
Znamka Demo/ - znamka kvalitete
v Majšperku 29 ima sedež Šiviljstvo Demol Jožefe Leskovar.
Gre za družinsko obratovalnico, ki jo je po smrti moža prevze-
la Jožefa, v trgovini pa je poslovodkinja hčerka Lidija, ki je
končala VEKŠ. Druga hčerka Branka bo šla v jeseni študirat
nemški jezik, sin Dušan obiskuje srednjo elektro šolo in je v
delavnici v veliko pomoč, ko odpove kateri od strojev. V to ga
je že od malega vpeljeval oče.
S krojaštvom so pri Leskovarje-
nih pričeli leta 1981, s šiviljstom
leta 1991, od lani pa imajo v sre-
dišču Mjašperka tudi prodajalno,
kjer ob lastnih izdelkih težke kon-
fekcije ponujajo še izdelke drugih
proizvajalcev, da se lahko ljudje
pri njih oblečejo od pet do glave.
Začeli so tako kot mnogi tekstil-
ni obrati z dodelavnimi posli; na-
jveč jih je bilo za Kors Rogaška
Slatino. Ko pa je ta zašel v težave,
so začeli šivati pod svojo znamko
Demol. Kljub vsem težavam, ki se
na področju tekstila dnevno doga-
jajo, so zadovoljni, malo pa jih je
strah, kako bo v bodoče z desig-
nom; zanj je prej skrbel mož, čez
noč pa se je vse obrnilo. Trenutno
še delajo z modeli, ki jih je naredil
on. V okviru dodelavnih poslov
šivajo za izvoz preko drugih firm.
Za delo, pravijo, trenutno ni
težav, res pa je tudi, da ni tako, kot
je bilo včasih, ko so vedeli za celo
leto naprej, kaj bodo delali. So pa
težave zaradi plačil, tudi zato so
odprli lastno trgovino, da bi se
težavam nekako ognili. Delajo v
eni izmeni, skupaj z Jožefo je
osem delavcev. Težko pa je priti
do dobrih šivilj; še posebej je to
pomembno zanje, ker šivajo težko
konfekcijo. Še zmeraj pa tudi šiva-
jo obleke za pevske zbore, godbe
na pihala in druge. Najbolj jih je
strah, da bi kakovost padla.
O načrtih je v tem obdobju še
prehitro govoriti, pravi Jožefa, ki
je pogosto ob vsem drugem delu
tudi za strojem. Če bo le šlo tako
naprej, kot je trenutno, bo dobro,
pravi. O dolgoročnih načrtih pa je
težko govoriti tudi zato, ker nima-
jo naslednika v stroki. Prepričani
pa so, da če bodo obdržali kvalite-
to, se bodo njihovi stroji še vrteli.
Znamko Demol dobro poznajo
tudi obiskvoalci mednarodnega
celjskega sejma, kjer smo jih lani
opazili. Njihovi izdelki namreč v
ničemer ne zaostajajo za izdelki
naših priznanih tekstilnih tovarn.
MG
Jožefa Leskovar je sicer nosilka obrti, vendar pogosto tudi za
šivalnim strojem.	Foto: Črtomir Goznik
PREiEU SMO
Odgovor, pojasnilo k sestavku
(Tednik št. 17, str. 15: Dobivamo interdisciplinaren, lobiran, pro-
račun Mestne občine Ptuj za leto 1999)
Brez želje po ocenjevanju proračuna Mestne občine Ptuj za leto
1999, še manj pa polemiziranja z avtorjem članka v GIZ-u ocenju-
jemo, da kaže zaradi objektivne obveščenosti javnosti dati odgovor
- pojasnilo na del članka, ki navaja (zavaja) upravičenost sofinanci-
ranja dejavnosti GIZ-a.
V zvezi z GIZ-om sta zapisani vsaj dve neresnici, ki terjata odgo-
vor: GIZ nima zveze z občinsko infrastrukturo in GIZ iz leta v leto
povzroča izgubo.
1.	V GIZ-u opravljamo dejavnost javnega pomena (interesa) na
področju pospeševanja razvoja turizma na ptujskem območju. Naša
dejavnost je kot takšna opredeljena v zakonu o pospeševanju turiz-
ma v Republiki Sloveniji. Tudi v zakonu o lokalni samoupravi je
pospeševanje razvoja turizma opredeljeno kot naloga občin. Naša
dejavnost (turistično informacijski center, promocija, prireditve
javnega pomena .,.) se povsod v Sloveniji in državah EU financira
iz javnih sredstev občin, regij in držav. In to ne z manj kot 30% kot
v našem primeru, temveč skoraj v celoti. Ne nazadnje je Mestna
občina Ptuj ena od soustanoviteljic in večinsko udeležena pri up-
ravljanju GIZ-a.
2.	Poslovna poročila GIZ-a, obravnavana tudi na Mestnem svetu,
pričajo, da je naše finančno poslovanje vsa leta od ustanovitve (leta
1994) pozitivno.
Za GIZ Poetovio Vivat:
Branko Brumen
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
7

Predstavljamo obilno Podlehnik
Občina Podlehnik je svojevrstno doživetje. Sestavljata jo ozka dolina, ki jo je prav nepri-
jazno razdelila magistralna cesta Maribor - Gruškovje in prijazno haloško hribovje na obeh
straneh. V tem času je vse v bujnem zelenju: bogati gozdovi, obetajoči vinogradi, sa-
dovnjaki in vmes kakšna njivica. Idiličen in popoln kraj za sprostitev in oddih, malo manj
idiličen za življenje in delo ter vsakodnevno bitko za tanko skorjo kruha. Primernost za
počitek se dokazuje v številnih počitniških hišicah, ki so s svojo arhitekturo delno - žal dol-
goročno - nekoliko skazile haloško podobo, toda še ne toliko, da bi bilo zares moteče.
Središče občine je stisnjeno v ozki dolini in ga s hribov ni kdove kaj videti. V strogi center
sodijo dvorana z gasilskim domom in sedežem občine, šola, stanovanjski blok, nekaj za-
sebnih hiš, dva ali trije gospodarski objekti, policijska postaja - in to je skoraj vse. Kljub
majhnosti pa se je in se še vedno v Podlehniku marsikaj dogaja. Deluje precej aktivnih
društev s področja kulture, gasilstva, lovstva, podeželskih žena, precej je tudi gospodars-
kih in upravnih aktivnosti. Podlehnik je aktivno živel kot krajevna skupnost in obeta še
večjo razvojno aktivnost kot samostojna občina. Dolgotrajno in vztrajno prizadevanje za
občino je napajala odločna želja, da v tem delu Haloz poskrbijo sami zase, da dobijo od
države, kar jim pripada, in da ta sredstva vložijo v zagotavljanje boljšega življenja. Menda
se ljudje, ki so nekoč množično odhajali, že vračajo. Urejap nekdanje domačije, gradijo
nove, in če ne drugače, preživijo tu prijetne ure vsaj ob koncu tedna in praznikih.
Del utripa nove občine Podlehnik bomo predstavili na naslednjih štirih straneh Tednika.
pihalni orkester kulturnega društva podlehnik
Muzika za celo stoletje
Današnji orkester, v glavnem sestavljen iz mladih muzikantov
Brez godbe ni prave slovesnosti, naj bo ta vesela ali žalostna. V
Podlehniku imajo glede tega srečo, saj ima sedanji pihalni or-
kester že stoletno tradicijo, prvič so njegovi instrumenti zaz\'e-
neli že leta 1895. Danes šteje orkester 30 članov, njegov
predsednik je Srečko Feguš, dirigent in strokovni vodja pa pro-
fesor Milan Feguš.
Po omenjenih začetkih je bila
godba s krajšimi premori stalni-
ca kulturnega dogajanja v Pod-
lehniku. Njeni člani niso bili sa-
mo Podlehničani, prihajali so
tudi iz drugih krajev, celo Vid-
ma in Leskovca, dokler ni v 70.
letih dejavnost godbe počasi
Usahnila. Leta 1976 so za
predsednika Kulturno-prosvet-
■lega društva izvolili Maksa
Peguša. Dve leti kasneje so usta-
'lovili najprej pevski zbor, leta
1^80 pa se je znova rodil pihalni
Orkester. Začel je z osmimi čla-
od tega je bilo pet članov
prejšnje godbe. Mladi so že
obiskovali glasbeno šolo in šte-
''ilo članov orkestra je rastlo,
'^ko da se je leta 1982 podvojilo,
'^aks Feguš se spominja, da je
Orkester ustanovil na prigovar-
'^iije brata Konrada, v začetku
je pomagal tudi Maksimiljan
^guš. Pravzaprav je delovanje
'^''kestra po ponovni ustanovitvi
^^sno povezano z družino
saj je prve strokovne ko-
z obveznim branjem not,
Naredil pod vodstvom profesori-
Marije Feguš.
'^aks skrbno hrani podatke o
orkestra. Letno imajo 20
25 nastopov, udeležujejo se
^^ilnih revij, sodelujejo pa
tudi na številnih prireditvah v
domačem kraju in zunaj njega.
26. junija jih čaka pomemben
nastop na reviji pihalnih orkest-
rov v Rogaški Slatini. Zanimiv
je tudi podatek, da so imeli od
ponovne ustanovitve leta 1980
kar 753 vaj, ki v povprečju traja-
jo po dve uri.
Maks Feguš se spominja, da se
je orkester najhitreje razvijal v
času, ko so imeli finančno in
moralno podporo ZKO Ptuj in
njenega sekretarja Dušana Ko-
žarja. V občini Videm za delo-
vanje orkestra ni bilo pravega
posluha, kako bo v novi občini
Podlehnik, pa še ni mogoče reči.
Večina istrumentov je last čla-
nov orkestra, tako da je največ
sredstev potrebno za uniforme,
avtorske pravice in druge
stroške, povezane z vajami in
nastopi. Uniforme so sicer še iz
časa ustanovitve leta 1980, ven-
dar so jih sproti obnavljali.
V stoletni zgodovini je pihalni
orkester Kulturnega društva
Podlehnik danes številčno in
strokovno najmočnejši. Njegova
dejavnost je zakoreninjema med
ljudmi občine Podlehnik, kul-
turno podobo občine pa širi tudi
izven njenih meja. Upajmo, da
bodo ubrane viže prišle tudi do
ušes tistih, ki upravljajo z
občinsko blagajno.
Podlehniška godba v sredini petdesetih let
gostinstvo, ribolov, nočitve
Turizem ob podlehniškem jezeru
Ko smo v novi občini Podlehnik, ne moremo mimo zanimivega
in prijetnega kotička ob podlehniškem ribniku, ki mu je glede
na velikost mogoče reči tudi jezero. Tam, kjer je pred leti stala
ribiška hišica, je danes sodoben motel, vse skupaj pa je za-
okroženo v sodoben turistični center. Lastnik je Stanko Skledar
z ženo Terezijo.
Podlehniški ribnik je vedno
poln rib, ponaša se z urejeno
okolico, sprehajalnimi in kole-
sarskimi potmi, ob njem pa je
tudi zimsko-poletni vrt v veli-
kosti 200 kvadratnih metrov z
240 sedeži. Pred njim je plato s
poletno teraso, ki lahko ponudi
dodatnih 300 sedežev, notranja
restavracija ima 150 sedežev, v
prvem in drugem nadstropju
novega objekta pa je lepo
opremljenih 45 ležišč. Pre-
nočevanje v mirni haloški idili,
s prijaznim pogledom na gladi-
no ribnika in na zelene haloške
griče je lahko pravi užitek in
počitek za mestne goste. V
nočitveni ponudbi so v glavnem
dvoposteljne sobe visoke kate-
gorije in nekaj apartmajev. V
vseh sobah so telefonski ISDN
priključki, kopalnica, WC. V
pritličju je moderna restavracija
s sodobno kuhinjo. Prostori so
kot nalašč za poslovni turizem,
sestanke, seminarje in podobna
srečanja v mirnem haloškem
okolju. Ob koncih tedna pripo-
ročajo rezervacije, predvsem če
gre za obiske večjih skupin. Ob
vznožju ribnika je tudi veliko
parkirišče za 200 do 250 vozil,
vse skupaj pa je odmaknjeno od
prometne ceste.
Turistično-gostinski objekt ob podlehniškem ribniku
staro pustno izročilo podlehnika
»Bog vam daj sreie pri hiši...«
Orači iz Podlehnika so znana pustna skupina - tako v svojem
kraju, obiskovalcem ptujskega in še katerega pustovanja, pa
tudi sicer, zunaj meja ožje domo\1ne. Njihov čas je omejen na
nekaj pustnih dni, njihovo poslanstvo in izročilo pa še vedno
živo kot pred desetletji in stoletji. Danes so pustni liki Podlehni-
ka organizirani v kulturno-folklornem društvu. Poleg oračev so
tu še pokaiji, pevska skupina Kopači in rusa. Društvo zadnja
leta vodi Zlatko Gajšek.
• Presojo, kako stare so koreni-
ne podlehniških pustnih
običajev, bi bilo potrebno pre-
pustiti strokovni raziskavi. Kro-
nika sedanjega društva, ki bo os-
tala zapisana, pa se začenja leta
1939. Takrat je Janko Gajšek,
sedanji najstarejši član društva,
začel oživljati pustne vragolije.
Vse do leta 1967 je s svojo skupi-
no oračev gostoval po bližnji in
daljni okolici. Takrat se je na
pobudo Etnološkega društva
Ptuj skupina podlehniških
oračev udeležila ptujskega kar-
nevala, ta nastop pa ji je odprl
vrata na številne folklorne prire-
ditve blizu in daleč. Skupina
oračev je pod okriljem Prosvet-
nega društva Podlehnik pozneje
nastopala na folklornih in
pustnih prireditvah po Sloveni-
ji, Italiji in Madžarski. Konec
sedemdesetih let je Janko
Gajšek ustanovil še skupino
ljudskih pevcev Kopačev, ki je
nastopala daleč okoli, po nekaj-
letnem zatišju pa znova prepeva.
Leta 1992 so ustanovili še sa-
mostojno skupino korantov, ki
šteje okoli 15 članov. Danes de-
lujoča skupina oračev je nastala
okoli leta 1960 kot otroška sku-
pina. Z obiskovanjem domačij
in oranjem za debelo repo so
znanilci konca zime in dobre le-
tine. Ljudje bi kar pogrešali, če
se ob pustnih dneh ne bi oglasi-
le dobrohotne želje: "Bog vam
daj sreče pri hiši, pa na dvoriši,
v štali, pa na poli in v gorici.
Gospodarju in gospodinji in
vsem pri hiši pa še sto let zdra-
vja in veselja. Hup, prmoj sto-
krat, to pač more biti."
Skupina oračev iz Podlehnika z značilnimi, rogatimi koranti
8
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||

pogovor z zupanom vekoslavom fricem
Naiprel šola in vodovod
Na ozko dolino in obsežno haloško gričevje razdeljena občina
Podlehnik meri 46 kvadratnih kilometrov in šteje 2.054 prebi-
valcev. Ima 40 kilometrov lokalnih cest in 90 kilometrov
javnih dovoznih poti. Občino, ki je zaživela z začetkom
letošnjega leta, poleg župana vodi osem neposredno izvoljenih
članov občinskega sveta, upravo pa bodo sestavljali trije za-
posleni in delavec, zaposlen v okviru javnih del.
Razmere za življenje na
območju podlehniškega dela
Haloz niso preveč rožnate. Kar
devetdeset odstotkov prebival-
cev še nima vodovodnega
priključka in tako je prav
gradnja vodovodnega omrežja
največji izziv nove občine.
Elektriko imajo tako rekoč na
vseh domačijah, število tele-
fonskih priključkov pa je že ne-
kaj časa nad povprečjem v
državi.
Od omenjenih 40 kilometrov
lokalnih cest je asfaltiranih le 16
kilometrov, poudari župan Ve-
koslav Fric. Pa še od tega so štir-
je kilometri ceste povsem dotra-
jani zaradi plazov. Cesta Zakl -
Kamen (Zg. Gruškovje) je
povsem neprevozna. Sploh so
plazovi velika težava haloškega
območja, njihova sanacija pa
zahteva velika sredstva. Občina
zato kandidira za pridobitev na-
menskih republiških sredstev.
Župan meni, da bo mogoče let-
no asfaltirati po kilometer ceste,
tako ni težko izračunati, kdaj bo
cestni problem v občini v celoti
rešen. Ostala sredstva bodo, vsaj
v prvih letih življenja nove
občine, prvenstveno namenjena
gradnji vodovodnega omrežja in
dograditvi osnovne šole.
proračun
znaša
159 milijonov
Prejšnji četrtek je svet občine
sprejel proračun za leto 1999.
Prihodki naj bi po znašali 159
milijonov tolarjev. Od tega
bodo iz državne blagajne dobili
109 milijonov, lastna sredstva
pa bodo pridobili iz pred letom
in pol uvedenega samopris-
pevka, od taks, ki jih je uvedla
že prejšnja skupna občina Vi-
dem, morali pa bodo uvesti tudi
davek na stavbna zemljišča, saj
njegovo uvedbo pogojuje država
s svojimi predpisi.
Večji del od države dobljenih
sredstev bo občina porabila za
financiranje dejavnosti skupne-
ga pomena, torej osnovnošols-
kega izobraževanja, predšolske
vzgoje, zdravstva ..., za investi-
cije bo ostalo le 58 milijonov to-
larjev. Tako bodo lahko v prvem
letu za razvoj turizma, drobnega
gospodarstva in kmetijstva na-
menili le okoli 7 milijonov to-
larjev. Občina mora poskrbeti
za razvoj kulture, športa in del
proračunskih sredstev bodo na-
menili tudi za te namene.
Konkreten je načrt ureditve
travnatega igrišča, saj so edini
sedanji športni objekti ob os-
novni šoli.
Del sredstev bo občina name-
nila tudi za prostorskoureditve-
ni načrt in s tem določila, kje bo
mogoče graditi. V okviru tega
projekta bo določila del površin
za gradnjo gospodarskih objek-
tov, vendar takšnih, ki ne bodo
pretirano obremenjevali okolja.
Pomembna naloga je ureditev
zdravstvene postaje in zagotovi-
tev pogojev za redno, petdnevno
tedensko delo splošnega in zo-
bozdravnika. Menijo, da bo
problem najlažje rešljiv z za-
sebno zdravniško prakso, saj
imajo z Zdravstvenim domom
Ptuj dokaj slabe izkušnje.
V občini je precejšnje število
socialno ogroženih ljudi. Za
subvencioniranje stanarin in
otroškega varstva bodo porabili
okoli 10 milijonov tolarjev, za
pomoč ostarelim pa dodatnih 11
milijonov tolarjev.
Najpomembnejše postavke v
letošnjih investicijah bodo
gradnja vodovoda, za kar
načrtujejo 19 milijonov tolarjev,
za modernizacijo cest 14 milijo-
nov ter za dograditev šolskega
prostora 18 milijonov tolarjev.
vodovod v
dveh letih?
Razvojna prioriteta občine je
vsekakor gradnja vodovoda za
vse naše občane, poudarja
župan. Gre za zelo zahteven pro-
jekt, ki bo po sedanjih pred-
računih veljal okoli 300 milijo-
nov tolarjev. S pomočjo pro-
računskih sredstev in drugih vi-
rov bi bilo mogoče ta cilj doseči
v štirih letih. Ker pa je voda os-
nova za življenje in pogoj za raz-
voj gospodarskih, predvsem tu-
rističnih dejavnosti, si bodo pri-
zadevali akcijo speljati prej,
morda v dveh letih. Investicijo
bi seveda pokrivali nekaj nas-
lednjih let. Čeprav bi bila zaradi
tega nekoliko dražja, bi se dol-
goročno zagotovo bogato obres-
tovala. Skozi Podlehnik bo slej
ko prej stekla avtocesta in
občina mora ob tem iztržiti čim
več: več izvozov in nadvozov, da
se bo del prometa ustavil tudi v
lepih Halozah. S tem bi cesta
prinesla nove možnosti razvoja
turizma. V občini Podlehnik so
idealne možnosti za lovski in
ribiški turizem, planinarjenje,
vinotoče in še bi lahko našteva-
li. Za vse to je potrebna oskrba s
pitno vodo, ki ji bodo posvetili
največ pozornosti in sredstev.
Tudi ob razvoju turizma in dru-
gih dejavnosti pa želijo ohraniti
neokrnjene Haloze, zato bodo
gradnjo do neke meje vzpodbu-
jali v dolini.
kaj pomeni za
občino
imednarodni
mejni prehod
gruškovje?
župan pravi, da zaenkrat
predvsem breme. Posebej za lju-
di, ki živijo na drugi strani pre-
hoda, saj je ta za kilometer in
pol pomaknjen v notranjost Slo-
venije. Ljudje iz Zg. Gruškovja
morajo ob vsakem odhodu od
doma prečkati mejni prehod,
kar povzroča težave. Po ukinitvi
zapornice na mejni cesti je sicer
nekoliko lažje, vendar je s tem
okrnjena učinkovitost nadzora
nad prehodi čez mejo. Pred
vstopom Slovenije v Evropsko
unijo bo ta problem zagotovo
potrebno rešiti s prestavitvijo
prehoda na dejansko državno
mejo.
dograditev
osnovne šole
Osnovna Šola Martina Koresa
v Podlehniku je bila zgrajena
leta 1971, že lep čas pa prostors-
ko ne zadostuje za enoizmenskj
pouk in štirje razredi imajo
pouk popoldan. Tudi telovadni-
ca, ena prvih v bivši občini Ptuj,
ne ustreza več sodobnih zahte-
vam. že v skupni občini Videm
je bil sprejet plan za gradnjo
nove telovadnice ter preuredi-
tev sedanje v dva oddelka vrtca
in štiri učilnice. Urejena je že
vsa dokumentacija in občina se
je že prijavila na letošnji razpis
države za sofinciranje gradnje
objektov, potrebnih za zago-
tavljanje pogojev za devetletno
osnovno šolo. Gradnja večna-
menske športne dvorane bo vel-
jala okoli 560 milijonov tolarjev.
Kljub temu da bo država svojih
70 odstotkov sredstev zagotovila
šele v letih novega tisočletja, bo
gradnja v Podlehniku stekla že
letos, zatrjuje župan. Poleg
sredstev iz letošnjega proračuna
so nekaj denarja prihranili iz
prejšnjih let in tako razpolagajo
s 36 milijoni tolarjev. Računajo
tudi na sredstva donatorjev, vse-
kakor pa so odločeni, da bodo
pogoje za devetletko izpolnili
do leta 2004.
Trenutno obiskuje osnovno
šolo Podlehnik 264 otrok v 16
oddelkih in dveh oddelkih male
šole. Naslednji dve leti bo otrok
v prvih razredih nekoliko manj,
nato pa se bo njihovo število
znova povzpelo na okoli 250.
Župan občine Podlehnik in ravnatelj OS Martina Ko-
resa Vekoslav Fric
Predstavljamo svetnike obiine Podlehnik
Svet občine Podlehnik ima
osem članov, izvoljenih po
večinskem sistemu. Na zadnji
seji sveta prejšnji četrtek so na
predlog komisije za statutarna,
mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja imenovali tudi
člane odborov in komisij, ki
bodo delali na nekaterih
področjih. Svetniki občine
Podlehnik so:
•	Alojz Grabrovec, Podleh-
nik 3/e, orodjar - samostojni
podjetnik, tudi predsednik
športnega društva Podlehnik
•	Miran Krajnc, Podlehnik
5/e, ekonomsko-komercialni
tehnik - poslovodja
•	Anton Gabrovec, Zg.
Gruškovje 26/a, komercialist -
prodajalec
•	Hedvika Breznik, Podleh-
nik 6/a, pedagoška delavka -
učiteljica
•	Janez Trafela, Podlehnik
7/c, kovinostrugar - trgovski
potnik, tudi predsednik Kultur-
nega društva Podlehnik
•	Rudolf Jerenec, Podlehnik
6/a, predmetni učitelj
•	Milan Vido Vič, Zakl 13/b,
šofer - špediter
•	Anton Žerak, Podlehnik
8/a, živilski tehnik - samostojni
podjetnik. Od zadnje seje sveta
občine Podlehnik tudi
podžupan. Na vprašanje, zakaj
se je odločil za funkcionarja v
novi občini, je povedal: "Glede
na to, da sem bil eden tistih, ki
smo si uspešno prizadevali za
ustanovitev občine Podlehnik,
želim sedaj z svojim znanjem in
izkušnjami prispevati k njene-
mu čim uspešnejšemu razvoju,
predvsem s pobudami in ideja-
mi na gospodarskem področju.
Največje možnosti občine vidim
v negovanju in razvijanju tega,
kar ima, torej kmetijstva,
predvsem vinogradništva in
živinoreje, malega podjetništva
in turizma. Menim da imamo
kljub svoji majhnosti dovolj
volje in sposobnih ljudi, da
bomo uspeli razvoj občine pos-
pešiti."
Nadzorni odbor občine ses-
tavljajo:
Mira Maučič, Zakl 41, Se-
bastjan Toplak, Dežno l/d, in
Franc Šprah ml,, Podlehnik 6.
Alojz Grabrovec
Janez Trafela
Miran Krajnc
Rudolf Jerenec
Anton Gabrovec
Milan Vidovič
Hedvika Breznik
Anton Zerak - svetnik
podžupan
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
9
v J "	v	^ '	.
župnija sv. trojica v halozah
Mcisevciiffe v štirih terkvah
$edež župnije je danes pri Sv. trojici. Cerkev in župnišče na
vzpetini sta lepo vidna iz doline, pa tudi s številniti okoliškiti
gričev. Oba objekta sta za oko privlačna zaradi svoje
mogočnosti in beline, zelo lepa pa je tudi notranjost cerkve.
Nekoč, v času samostana, sta bila oba objekta povezana s
hodnikom. Župnik pri Sv. trojici v Halozah je od jeseni p.
/Uojz Klemenčič, ki upravlja župnijo, z njim pa sta še p. Mir-
Ko Veršič in p. Tine Gašparič.
Iz pisnega materiala, ki ga je
prijazno pripravil p. Lojzek, kot
mu pravijo domačini, povzema-
mo naslednje podatke: Župnija
ima štiri cerkve. Za najstarejšo
velja devica Marija vnebovzeta v
Podlehniku. Cerkev stoji pod
hribom nekdanjega gradu Lich-
tenek, ki se omenja leta 1334. Po
lepem gotskem slogu prezbiteri-
ja lahko sklepamo, da je iz sredi-
ne 15. stoletja. Pozidal jo je
najbrž dominikanski red in s
posestvom vred odstopil bratom
minoritom. Vsekakor je to mes-
to prvotni sedež vikariata, ki je
cerkvenopravno spadal pod
župnijo Videm pri Ptuju.
Za cerkev Sv. duha na
Rodnem Vrhu prav tako ni da-
tuma zidave, omenjana pa je leta
1652 kot podružnica sv. Vida.
Čez 40 let je to mesto bilo tudi
sedež samostojne kuracije s stal-
nim duhovnikom.
Za najmanjše velja svetišče
žalostne matere Božje pri Novi
Cerkvi. Graditi so jo začeli mi-
noriti 22. avgusta 1742 na svo-
jem posestvu v Stanošini pod
nribom Gojkovo, na katerem so
imeli uradno poslopje.
Sedanja farna cerkev Sv. troji-
ce pa je iz leta 1654 in s svojim
italijanskim baročnim slogom
mogočno dominira nad podleh-
niško dolino. Po svojih dimen-
zijah daleč presega vsa okoliška
podeželska svetišča. Od 1732.
leta je to mesto samostojen vika-
riat (s prvim vikarjem), pozneje
župnija pod patronatom mino-
ritskega samostana v Ptuju.
Nesporno je, da je današnja žup-
nija nastala iz treh samostojnih
duhovnij (vikariata v Podlehni-
ku, kuracije Sv. trojica in kura-
cije pri Sv. duhu) med letoma
1790 do 1800. Prva zapisana
krstna matica 2. maja 1784 pa je
eden od pisnih virov nastanka
sedanjega trojiškega župnijske-
ga urada.
"Maše so v vseh štirih cerkvah,
ob nedeljah in praznikih tudi na
Rodnem Vrhu, ob sobotah v
Podlehniku, ob praznikih v
Novi Cerkvi in tako naprej.
Župnija je po površini zelo veli-
ka, po številu ljudi pa bistveno
manjša kot nekoč. Njihovo šte-
vilo se je v desetletjih prepolovi-
lo s prejšnjih štiri na sedanjih
dva tisoč. Samo v letošnjem letu
je bilo že 18 pogrebov in samo
dva krsta," pripoveduje p. Lo-
jzek.
Sv. trojica je znana po duhov-
nih vajah, s katerimi minoriti
izpolnjujejo svoje poslanstvo
pomoči drugim. Gre za duhov-
no pripravo določenih skupin:
birmancev, šolske mladine po
letnikih, prvoobhajancev in
staršev, duhovnih vaj pa se ude-
ležujejo tudi razne druge skupi-
ne, od skavtov do skupin zakon-
cev in starejših ljudi. Pri Sv. tro-
jici je prostora za bivanje 30 do
50 ljudi in sem prihajajo tudi iz
drugih župnij, tako rekoč iz vse
Slovenije. Duhovne vaje izvaja-
jo domači duhovniki v lastni
režiji ali pa imajo skupine svoje
voditelje. Zanimanje za tovrstna
srečanja je zelo veliko in prosto-
ri župnišča pri Sv. trojici so ob
koncih tednov in praznikih v
glavnem zasedeni.
S p. Alojzem Klemenčičem se
pogovoriva še o drugih stvareh.
Pove, da imajo otroci verouk
kar v podlehniški dvorani, da ga
obiskuje okoli 270 otrok in da
načrtujejo veroučno učilnico v
spodnji, podlehniški cerkvi, ki
je bližje šoli. Potoži o težavah s
pevskim zborom. Cerkveni zbor
sicer imajo, vendar manjka mla-
dih in predvsem moških. V času
Maksa Feguša, ki je bil organist
kar okoli 50 let, je uspešno delo-
val tudi pevski zbor. Danes žup-
nija nima niti stalnega organis-
ta, čeprav je nekaj upanja v mla-
dih, ki se v tem času še glasbeno
izobražujejo. Časi se spreminja-
jo, ljudje imajo vse manj časa,
poleg tega je vse povezano s fi-
nancami. Nekoč je cerkev orga-
nistu zagotavljala bivališče,
košček zemlje, skratka pogoje za
preživetje, danes pa je drugače.
Prihodki komaj zadoščajo za
redno vzdrževanje objektov, za
kakršnekoli investicije pa že
zmanjkuje denarja. Toda to je
temnejša plat zgodbe o trojiški
župniji, ki tako deli usodo z
ljudmi, ki so tod še ostali. Mno-
gi, ki so odšli, pa se menda že
počasi vračajo ...
Pogled na cerkev in župnišče pri Sv. trojici z bližnje Gorce
Cerkev Sv, duha na Rodnem Vrhu
Cerkev device Marije vnebovzete v Podlehniku
Cerkev žalostne matere Božje pri Novi Cerkvi
GORCA, nekdanji turistični biser haloz
Objekt ima novega lastnika
Nekoč so v njem živeli gos-
podje, pozneje se je imenoval
sindikalni dom Gorca. Bil je
pojem dobre gostilne in mno-
gi se Podlehnika še vedno na-
jraje spomnijo prav po gos-
tišču Gorca. V zadnjem
obdobju je menjal nekaj upo-
rabnikov, ki so bolj ali manj
uspešno ohranjali njegovo
gostinsko poslanstvo in nje-
gov sloves gostoljubnosti, le-
pote in dobre postrežbe. Mor-
da je tudi zaradi denacionali-
zacijskih peripetij pred ne-
davnim časom v njem ugasni-
lo še zadnje gostinsko življen-
je. Danes je od daleč še
vedno biser med haloški-mi
griči, od blizu pa precej
zapuščen starček. Kljub te-
mu pa občine Podlehnik ne
moremo zapustiti, ne da bi se
pozanimali za njegovo usodo.
V kraju in okolici se sliši, da je
objekt pred kratkim zamenjal
lastnika. Bolje rečeno, po
daljšem času je spet dobil lastni-
ka, ki se bo zagotovo pobrigal
zanj. Ker vprašati ni greh, se z
direktnim vprašanjem obrnem
na Antona Žeraka, direktorja
zasebnega podjetja Meso izdelki
Žerak iz Podlehnika. Res je.
potrdi, pridobili smo lastništvo
znanega turističnega objekta na
Gorci. Podjetje je zanj odštelo
lepe denarce in že to mora biti
garancija, da mislijo z njegovo
ponovno oživitvijo zares. Po
vsem, kar se je z objektom doga-
jalo v zadnjem desetletju, je jas-
no, da bo potrebno za njegovo
ponovno ureditev v sodoben tu-
ristično-gostinski objekt še
precej denarja. "Ko bomo papir-
no in finančno pripeljali stvari
tako daleč, se bomo lotili obno-
ve objekta," potrdi Anton Žerak.
Zaenkrat še ni povsem jasno,
kakšna bo nova vsebina bivšega
gostišča, niti ne, kdaj bi lahko
pričakovali njegovo odprtje.
Pravzaprav so ustrezen program
in dobri kadri poleg zagotovitve
denarja še največji problem. Ne-
kaj je ob tem povsem jasno: po-
novna oživitev gostišča Gorca bi
bila dobra popestritev turistične
ponudbe tega dela Haloz in
idealna uglašenost z načrti gos-
podarskega razvoja občine
Podlehnik, ki temelji prav na
turizmu.
P. Alojz Klemenčič (levo) in p. Tine Gašparič pred ol-
tarjem farne cerkve pri Sv. Trojici
Gorca še vedno ponosno kraljuje nad Podlehnikom
10
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||

motel podlehnik
23 let gostinsko-tuHstiine ponudbe
Petrolov motel v Podlehniku je nastal vzporedno ob gradnji
magistralne ceste, ki je bistveno skrajšala pot sodobnim noma-
dom. Ti so s to cesto dobili najkrajšo pot s severne Evrope na
Balkan in naprej proti bližnjemu vzhodu. Cesta je zaradi do-
godkov v Jugoslaviji zadnje desetletje nekoliko manj obremen-
jena, kljub temu pa ima motel Podlehnik številne prehodne
goste, ki jim nudi prehrano, osvežitev in počitek. Zgrajen je
prav na mestu, ko se človeku po naporni vožnji prileže oddih.
To omogoče tudi veliko parkirišče, ki ga pogosto uporabljajo
tudi šofeji tovornjakov.
Kot je povedal direktor Franc
Hercog, je bil motel zgrajen leta
1976. Lani jeseni in čez zimo je
doživel izdatno obnovo, tako je
bivanje v njem še prijaznejše.
Štirideset zaposlenih je
pripravljeno gostom ustreči
vsak dan, tudi ob nedeljah in
praznikih. Poleg gostinskega
dela ima motel nočitveni del, v
katerem je v dvoposteljnih so-
bah okoli 65 ležišč.
Motel Podlehnik je seveda
znan tudi domačim gostom
predvsem po speciali tetah, kot
so ajdovi žganci, sirovi štruklji,
meso iz tunke, kremne rezine in
po dobri pijači. K njegovi pestri
ponudbi sodijo tudi sodoben
bencinski servis, menjalnica ter
dvorana za razne sestanke in
zaključene skupine. Organizira-
ne skupine si lahko poleg stand-
ardne ponudbe naročijo po-
sebne turistične menuje. Motel
je znan tudi po tradicionalnih
prireditvah, kot so silvestrovan-
ja, pustovanja, martinovanja, že
25 let je v njem tradicionalni
obrtniški ples, poleg tega pa
vrsta priložnostih prireditev,
kot so različne slovesnosti ob
koncu šolskega leta in podobno.
Motel Podlehnik je, kot že
rečeno, neposredno ob magist-
ralni cesti, pa kljub temu toliko
odmaknjen od nje, da je mogoče
v njem v miru počivati in se
pripraviti na nadaljevanje poti.
S svojo lego je idealna izho-
diščna točka za izletniški tu-
rizem v Haloze ali bližnji Ptuj.
Zagotovo že danes idealno do-
polnjuje turistično podobo Ha-
loz, ob krepitvi vloge turizma v
tem delu Slovenije pa se bo nje-
gov pomen v gospodarskem ut-
ripu nove občine še stopnjeval.
Petrolov Motel v Podlehniku, obraščen z bujnim zelenjem
športno društvo podlehnik
Ureditev igrišia
za veliki nogomet
v občini Podlehnik je aktivno tudi športno društvo. V njem de.
lujejo štiri sekcije: nogomet, košarka, kegljanje in kolesarstvo.
Društvo šteje okoli 80 članov, njegov predsednik je Alojz
Grabrovec.
Danes se podlehniški nogome-
taši udeležujejo tekmovanja v
ligi malega nogometa, košarkar-
ji sodelujejo v zimski ligi,
kegljaška in kolesarska sekcija
pa se udejstvujeta predvsem
rekreativno. Za nogometno in
košarkaško dejavnost uporablja-
jo športne objekte pri osnovni
šoli v Podlehniku. Njihova veli-
ki načrti pa so vezani na prido-
bitev zelene nogometne
površine, kjer bodo pogoji za ve-
liki nogomet in sodelovanje v
medobčinski nogometni ligi. V
to ligo se nameravajo vključiti
že letošnjo jesen, vendar bodo
morali zaenkrat gostovati na
drugih nogometnih terenih.
Svet občine Podlehnik je na
zadnji seji sprejel sklep, da je
potrebno pridobiti občinsko
lastništvo zemljišča v Dežnem,
kjer bodo zgradili vsem predpi-
som ustezajoče nogometno
igrišče. Na tem mestu so
občasno že igrali nogomet,
površina ni primerna za
kakršnekoli druge namene, po-
leg tega pa bo iz dosedanje neu-
rejene postala lepa in vzdrževa-
na zelena površina ob vznožju
podlehniškega ribnika. Z začet-
kom nastopanja v medobčinski
nogometni ligi bodo začeli
vzgojo mladih nogometašev in
tako dolgoročno zagotovili
dobre rezultate ter uspešno pro-
mocijo nove občine.
Začetek urejevanja travnatega igrišča
prostovoljno gasilsko društvo podlehnik
46 kvadratnih kilome-
trov požarnega okoliša
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1971. Med glavnimi ustanov-
nimi člani so bili Božo Šlehta, Maks Novak, Ludvik in Franc
Šprah, Janez in Ivan Kurež, Avgust Murko in morda še kdo.
Društvo ima danes 75 članov, od tega je na operativnem podro-
čju aktivnih 50 članov. Predsednik društva je Janez Amuš.
PGD Podlehnik je prva leta po
ustanovitvi gostovalo v zad-
ružnem domu, kjer imajo pisar-
no in sejno sobo še danes, leta
1979 pa so dogradili garažne
prostore, v katerih imajo danes
tri gasilske avtomobile: žal že
skoraj dotrajano avtocisterno
TAM 110, ki je stara 24 let, te-
rensko vozilo WAZ in orodno
vozili - kombi znamke Merce-
des MB 310. Lani so uspeli na-
baviti novo vozilo znamke
MAN-LAZ 225 4x4, ki bo s svo-
jimi zmogljivostmi in pogonom
na štiri kolesa idealno za hribo-
vito območje občine Podlehnik.
Za vozilo so odšteli 9,3 milijona
tolarjev, za nadgradnjo pa bodo
po predračunih potrebovali na-
daljnjih 8,5 milijona tolarjev. V
nadgradnji vozila bo cisterna,
visokotlačna črpalka in druga
pripadajoča oprema. Dokončna
oprema novega vozila je naloga
letošnjega leta, za uresničitev
tega načrta pa pričakujejo
pomoč občine in občanov. V
bližnjih načrtih društva je še na-
bava zaščitnih oblek in nekaj
druge nujne opreme za uspešno
posredovanje v primeru požarov
in drugih nesreč ter dograditev
ali preureditev sedanjih garaž.
Lani je bilo na območju PGD
Podlehnik kar 17 požarov, pos-
redovali so še v dveh prometnih
nesrečah in pri reševanju ob ve-
likih jesenskih poplavah.
Prostovoljno gasilsko društvo
Podlehnik ima 46 kvadratnih
kilometrov požarnega okoliša, v
glavnem na težko dostopnem te-
renu. Šestdeset odstotkov
območja je zaraščenega z gozdo-
vi, v Podlehniku sta dve ben-
cinski črpalki, motel, šola, na
njihovem območju je mejni pre-
hod Gruškovje, vse to narekuje
dobro opremljenost društva in
visoko stopnjo usposobljenosti
gasilcev za učinkovito posredo-
vanje. Društvo skrbi za neneh-
no usposabljanje svojih članov
in preverjanje njihove usposobl-
jenosti. Tako so se v lanskem
letu udeležili mnogih gasilskih
tekmovanj in dosegli nekaj
dobrih uvrstitev. Članice so v
ligi na območju bivše občine
Ptuj dosegle prvo mesto, pio-
nirska desetina pa je bila na re-
gijskem tekmovanju tretja. Ne-
kaj njihovih članov se je v
lanskem letu izobraževalo na
Igu in so usposobljeni za nošnjo
in uporabo dihalnih aparatov.
26 članov je uspešno opravilo
osnovni tečaj za gasilca, trije za
gasilskega častnika, eden od čla-
nov pa je opravil usposabljanje
za sodnika gasilskih disciplin.
Podlehniški gasilci so aktivni
tudi na družabnem področju.
Tradicionalen je postal avgus-
tovski Mitjev memorial (gre za
turnir v malem nogometu), prav
tako septembrsko pionirsko ga-
silsko tekmovanje za pokal
Podlehnika. Tekmovanja se iz
leta v leto udeležuje več ekip,
lani je sodelovalo kar 18
društev. Tradicionalno je tudi
prvomajsko kresovanje in posta-
vitev majskega drevesa, letos av-
gusta pa bodo organizirali še ve-
liko prireditev Podlehniška noč
in k organizaciji pritegnili
občino ter sponzorje, izkupiček
prireditve pa bo namenjen opre-
mi novega vozila.
Podlehniški gasilci uspešno
sodelujejo z Gasilsko zvezo Vi-
dem na tekmovalnem,
izobraževalnem in operativnem
področju. Uspešno je tudi sode-
lovanje s policijsko postajo v
Podlehniku, osnovno šolo in
drugimi društvi v novi občini.
Predsednik Janez Arnuš in podpoveljnik Franc Milošič ob no-
vem vozilu, ki potrebuje še nadgradnjo
LOVSKA DRUŽINA PODLEHNIK
4600 hektariev lovišča
Malo nad Podlehnikom, v Zaklu 40, imajo člani Lovske
družine Podlehnik lep gasilski dom, ki so ga preuredili iz bivše
domačije. Družina šteje 44 članov in svojo lovsko-gojitveno de-
javnost opravljajo na 4.600 hektaijih. Starešina lovske družine
je Marko Maučič.
Ker gre za hribovito in
gozdnato območje, v njem
prevladuje v glavnem visoka di-
vjad, v prvi vrsti divji prašiči in
srnjad. Magistralna cesta Hajdi-
na - Macelj lovišče deli v dva
dela, kar predstavlja precejšen
problem tako z vidika
ogroženosti divjadi na eni in
ogroženosti prometa na drugi
strani. Ob predvideni gradnji
avtoceste, ki bo še dodaten grob
poseg v ta del Haloz in ki bo pri-
nesla tudi ograditev ceste, si
bodo lovci prizadevali za zgradi-
tev čim več podhodov za divjad.
Tudi lovska družina je po-
memben dejavnik društvenega
življenja in dela v novi občini
Podlehnik. Poleg lovskih
srečanj se v lepo urejenem lovs-
kem domu dogaja marsikaj, od
družabnih do strokovnih
srečanj. Lovci tako svoje prosto-
re mnogokrat odstopijo drugim
društvom, delovnim organizaci-
jam ali državnim institucijam.
Njihove redne gostje so tudi čla-
nice lani ustanovljenega
Društva podeželskih žena, ki v
sodelovanju s kmetijsko sveto-
valno službo prirejajo številna
strokovna srečanja v obliki pre-
davanj in tečajev, njihova
srečanja pa so predvsem v
zimskem času povezana tudi s
prijetnim druženjem.
Dom Lovske družine Podlehnik v Zaklu 40
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
11
IZOBRAŽEVANJE
pTUJ / ekonomska šola ptuj
Uvaiitnie metode usmerjevalnega teksta
pobudo ravnateljice Ekonomske šole v Ptuju Branke Kampl
gegvat so se profesorji gospodarskega poslovanja, računo-
vodstva in upravnega poslovanja vključili v projekt učenja s
pomočjo metode usmerjevalnega teksta (leittext metode). Vod-
ja projekta je Axel Becker (Deutsche Gesellschaft fiir Techni-
jche Zusammenarbeit GTZ) in koordinatorica projekta Mirja-
na Kovač, višja svetovalka na CPI Ljubljana.
Metodo so razvili v Nemčiji ob
lioncu osemdesetih in v začetku
devetdesetih let. Osnovni razlog
23 nastanek in razvoj te metode je
bil, da bi pri dijakih vzpodbudili
sposobnosti za opravljanje vedno
z^tevnejših delovnih nalog, ki
jih zahteva hitro spreminjajoče se
delovno okolje. Značilnosti meto-
de so:
1. pri dijakih razvija sposobnos-
ti, da si neodvisno organizirajo
svoj učni proces:
-	pomaga dijaku, da spozna praz-
nine v svojem znanju in spremos-
tih;
-	nauči dijaka uporabljati infor-
macijske vire (knjige, priročnike,
zakonodajo...);
-	daje osnovo za medsebojno so-
delovanje;
2.	struktura učne enote, ki je bila
razvita z metodo usmerjevalnega
teksta, je podobna popolni aktiv-
nosti;
3.	omogoča razčlenjevanje nalo-
ge in zagotavlja, da so na voljo po-
trebne informacije za rešitev nalo-
ge;
4.	naloga je povezana s strokov-
nim predmetom;
5.	^avna naloga učitelja pri tej
metodi je, da dijaku svetuje pri
vprašanjih.
Metoda je zelo primerna za pri-
dobivanje novega znanja. Učna
snov mora imeti "rdečo nit" in pri-
peljati dijaka do učnega cilja.
Upoštevati mora izkustveno
znanje dijakov.
Pravila postavljanja vprašanj pri
metodi usmerjevalnega teksta:
-	izogibati se moramo odgovo-
rom z DA ali NE,
-	ne smejo biti preveč enostavna,
-	odgovor ne sme biti že v
vprašanju,
-	ne smejo biti preveč splošna,
-	ne smejo biti dvoumna,
-	upoštevati morajo že pridoblje-
no znanje,
-	ne smejo biti preveč komplek-
sna,
-	ne smejo vsebovati nezdružlji-
vih pojmov,
-	ne smejo biti nerazimiljiva.
-	ne smejo voditi dijaka v
napačno smer.
Za dijaka je zelo pomembna
predstavitev rezultatov:
-	zaradi medsebojne primerjave
pridobljenega znanja,
-	da omogočijo ustvarjalno dis-
kusijo,
-	da se naučijo nastopanja,
-	da se naučijo argumentiranja,
-	hkrati je to ugodna priložnost
za ponavljanje in utrjevanje učne
snovi,
-	različni odgovori zahtevajo
diskusijo, zakaj tako.
prve izkušnje
uporabe
metode
Pri problemsko postavljeni učni
uri smo izhajali iz t^a, da dijaki
že imajo predznanje in da bodo
problem lahko rešili s pomočjo
dosegljive literature. Skozi posa-
mezna vprašanja so bili vodeni do
končnega cilja. Iz analize realizi-
ranih učnih ur smo prišli do nas-
lednjih spoznanj:
-	skupinsko delo je potekalo v
tekmovalnem duhu,
-	dijaki so ustvarjalno sodelovali
znotraj skupin,
-	poročevalci so na izviren način
predstavljali rezultate,
-	prisotna je bila večja motivira-
nost za delo.
Na koncu so dijaki izrazili željo,
da bi lahko ta način dela vpeljali
kot stalnico ali pa vsaj občasno.
Izrečene besede: "Veliko smo se
naučile!" pa pomenijo, da smo na
pravi poti.
Mag. Avgust Kokol
Vodja projekta Mirjana Kovač.	Foto: Nini
Strokovna ekskurzija v tovarno Opel
Ko se šolsko leto bliža h kraju, se dijaki odpravijo na razne iz-
lete ali strokovne ekskurzije, na katerih svoje znanje nadgradi-
jo z ogledom kakšne tovarne, razstave, muzeja ... Vajenci prve-
ga letnika druge generacije avtomehanikov ŠC Ptuj - Poklicne
in tehniške stojne šole, ki se izobražujejo po sistemu dualnega
izobraževanja za poklic avtomehanika, so že v začetku šolske-
ga leta izrazili željo, da svoje v šoli pridobljeno teoretično
znanje kronajo tudi z ogledom kakšne svetovno znane avtomo-
bilske tovarne. Željam po ogledu so znali prisluhniti stari,
učitelji in tudi podjetniki avtomehanične stroke, še posebej pa
Marjan Hvaleč, zastopnik podjetja Opel in lastnik podjetja Av-
tohiša Hvaleč v Kidričevem, ki je tudi vzpostavil stike s tovarno
Opel, ki ima sedež v mestu Riisselsheim v bližini Frankfurta.
S pomočjo turistične agencije Glo-
bus se je v sredo, 21. aprila, na pot
odpeljalo 29 vajencev v spremstvu
profesorjev in Marjana Hvalca. Po
dolgi vožnji, ki je minila zelo
sproščeno, smo ob sončnem vzhodu
prispeli pred glavni vhod Oplove
tovarne Russelsheimu. V uri in pol
vodenega ogleda smo si od blizu og-
ledali jedra avtomobilske proiz-
vodnje, kot so obrat za stiskanje
pločevine, proizvodnja karoserije in
končna montaža Oplovih vozil.
Vodič je tovarno in njeno delovanje
predstavil v nemškem jeziku, zato je
vajencem pomagala s prevajanjem
profesorica Monika Stebih.
Naslednji dan smo se ustavili še v
Munchnu, kjer smo si ogledali
tehnični muzej in mestno jedro.
Preden smo zapustili mesto, smo si
ogledali še olimpijski kompleks s
stolpom in nogometni stadion no-
gometnega kluba Bayern. V poznih
popoldanskih urah smo zaključili
naše strokovno izobraževanje z od-
hodom iz Miinchna in vožnjo preko
Salzburga in Gradca proti Ptuju.
Vtisi o videnem in doživetem na
strokovni ekskurziji so zelo lepi in
bogati. Imeti možnost ogledati si av-
tomobilsko tovarno tako velikega
renomeja, ki je po prodaji vozil na
tretjem mestu v Nemčiji, in to v ju-
bilejnem 100. letu od ustanovitve, je
za bodočega strokovnjaka s področja
avtomehanične stroke prav gotovo
izjemna čast. Za doživeto in poučno
strokovno ekskurzijo se vajenci l.d
zahvaljujemo staršem, profesorjem,
Marjanu Hvalcu in Obrtni zbornici
Ptuj, ki so omogočili izvedbo stro-
kovne ekskurzije.
Razrednik L d
Jožef Trantura
12
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||
OO TOD fff TAM
PTUJ / maraton profesorja in učenčev
Profesor AiimovU boliši h la 25 sekund
v sredo popoldne se je na ptujskem peš mostu zbralo kar nekaj
ljubiteljev teka, saj so se v velikem maratonu pomerili učenci
in njihov profesor telesne vzgoje.
Učenci 4. č Poklicne in
tehniške elektro šole Ptuj Dam-
jan Rajh, Milan Bukšek, Jože
Raj h, Borut Pungračič, Igor
Kostanjevec, Damjan Toplak,
Aleksander Irgolič, Darko Kos,
Andrej Voglar, Boštjan Arnuš
in Andrej Voglar so sprejeli iz-
ziv, da se poskusijo v velikem
maratonu (42,195 kilometra) s
svojim profesorjem telesne
vzgoje Radom Ačimovičem;
sam je že več let poskušal izzvati
kakšen razred, ki bi tekmoval
proti njemu, in šele letos so se
našli pravi. Profesor je bil na
začetku prepričan, da bo gladko
zmagal, vendar je na koncu šlo
za las. Učencem je z nasveti in
pri pripravi pomagal maratonec
Mirko Vindiš.
Učenci so za tek oz. prireditev
pridobili vsa dovoljenja, spon-
zorje, reklamo in vse zelo dobro
organizirali. Tekmovalo je deset
učencev (vsak je tekel približno
štiri kilometre), medtem ko je
profesor Rado Ačimovič, znani
triatlonec, tekel ves maraton
sam. Med tekom se je prednost
učitelja povečevala od dveh do
petih minut, a so zadnji trije
tekači razliko počasi zmanjšali
in po dobrih treh krogih okoli
ptujskega jezera jim je zmanjka-
lo do zmage le nekaj metrov - 25
sekund.
Med tekom se jim je pri-
družilo kar nekaj tekačev oz. ko-
lesarjev, med drugim njihov
razrednik Radovan Milovano-
vič in ravnatelj Raj ko Fajt. Or-
ganizatorji si želijo, da bi tek
postal tradicionalen in da bi k
prireditvi privabili še več profe-
sorjev in učencev.
MUan Kro/fic
4. Č Poklicne in tehniške elektro šole (od leve): Damjan Rajh, Milan Bukšek, Jože Rajh, Borut Pun-
gračič, Igor Kostanjevec, Damjan Toplak, Aleksander Irgolič, Darko Kos, Andrej Voglar, Boštjan
Arnuš in (v sredini) profesor Rado Ačimovič.	Foto: Nini
ptuj / poi<:licna in tehniška
kmetijska soia
Med kot ^
zdraiff/o in hnmo
V Kmetijski šoli na Ptuju so pod koordinacijskim vodstvom
učiteljice gospodinjstva Nade Pignar pripravili seminar o
medu, ki so se ga udeležili predvsem učitelji naravoslovnih
predmetov iz vse Slovenije.
Seminar je potekal tri dni na
vseh lokacijah Kmetijske šole
Ptuj. Udeležencem so predavali
razhčni strokovnjaki, veliko so
izvedeli o čebelarstvu, pred-
vsem pa vse o medu. Spoznali so
tehnološke postopke pridobiva-
nja medu, embaliranje in trže-
nje medu ter naredili nekaj pra-
ktičnih vaj (dekorativni izdelki
iz voska in izdelovanja lecta).
MIlan Kraim
PREJELI SMO
Kaj je z našo mladino
v ptujskih in okoliških vrtcih se pojavlja problem, o katerem
želim napisati nekaj besed. Kot primer bom vzela enoto Hajdi-
na. Tukaj se ob večerih zadržujejo mladoletniki, vendar če bi se
le družili, bi bilo vse v najlepšem redu, a med vikendi uničujejo,
pulijo igrala na igrišču, lotili so se celo stavbe, strehe, fasade,
šip, rolet. Čez prvomajske praznike so sneli žlebove, ki so bili
pred kratkim na novo montirani, in popolnoma zalepili rolete.
Starši naših varovancev so zelo ogorčeni, ko pripeljejo otroke
v vrtec, pa se ob jutrih srečujejo s kupom smeti, kajti mladi,, ki
se zadržujejo pred vhodi v vrtec, kadijo, pijejo, se drogirajo, ob
tem pa odmetavajo ogorke, pločevinke, kartone, steklenice kar
na zelenico, kot da ne vedo, kaj je koš, kanta za smeti... Delavke
pa vsako jutro pred vrtcem počaka kup smeti, ki jih morajo
počistiti, da se prebijejo do vhoda.
Sprašujem se, kaj je z našo mladino. Problem je resnično
zaskrbljujoč. Ali se starši teh otrok vprašajo, kje hodi njihov
otrok, s kom se druži, kaj počne, ko je zdoma do 3. lu-e zjutraj ali
še dalje? Delavci vrtca ostajamo nemočni, tudi sosedom se dela
škoda, če preveč povedo, kdo je odgovoren za tako početje mla-
dib. Prijave na policiji niso zalegle in okrožnica v šoli tudi ne,
za WZ pa nastaja velika gmotna škoda Ta denar bi bil lahko
uporabljen v druge namene.
Tako ne gre več naprej. Trudili se bomo, da bomo ugotovili
krivce in nastalo Škodo bodo morali poravnati.
Daniela Hotko	^
Koordinatorka seminarja Nada
Pignar.	Foto: Nini
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
13
PO HMŠm KRAJIH
CERKVENJAK / celostni razvoj podezeua
feifiel/l so doM
zadnji seji cerlivenjaši^ega občinskega sveta so med dru-
gim razpravljali tudi o poročilu o uresničevanju projektov ce-
lostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Zasnovali so jih že
v okviru nekdanje krajevne skupnosti in z njimi pospešili pri-
pravo razvojnih projektov in programov.
Občina Cerkvenjak ni skriva
razvojnih teženj, zato si tudi novo
občinsko vodstvo na čelu z župa-
nom Jožetom Kranerjem priza-
deva papirnate analize čimprej
spraviti v prakso. Razvojni pro-
jekti CRPOV omogočajo konkre-
tizacijo posameznih opravil in so
lahko dobra podlaga za pripravo
investicijskih programov za posa-
mezna področja. V prvi vrsti naj
bi z njimi pospešili razvoj kme-
tijstva kot ene najvažnejših gospo-
d^kih panog, dopolnilnih dejav-
nosti na kmetijah, malega gospo-
darstva in tiuizma. Kmetijska po-
sest je tudi v tej občini razdroblje-
na, kmetijstvo pa se srečuje z vse-
mi aktualnimi problemi, ki ta čas
žulijo slovenskega kmeta. Drago-
cen pripomoček v razvojnih priza-
devanjih jim bodo lahko progra-
mi CRPOV, ki so bili zasnovani
širokopotezno in bi z nekaterimi
dopolnitvami lahko pomenili
začetek pozitivnih sprememb,
zlasti kar se tiče dopolnilnih dej-
avnosti na kmetijah. V poročilu so
strokovnjaki opozorili, da so
prednosti kmetijstva v cerkven-
jaških goricah naravne danosti za
sadjarstvo, govedorejo, zelenja-
varstvo in vinogradništvo. Po-
^avje zase so precejšnje količine
industrijskega sadja, ki bi ga
lahko s pridom prodajali za prede-
lavo. Prednost je tudi dokaj neo-
bremenjeno in solidno ohranjeno
naravno okolje s številnimi ele-
menti prvobitne krajinske podo-
be. Ob tem pa ni odveč opozorilo,
da bo del občine Cerkvenjak, zlas-
ti dolina Brengove, doživel bistve-
ne spremembe zaradi načrtovane
gradnje avtoceste od Lenarta do
Cogetincev.
Slabost kmetijstva v
cerkvcnjaških goricah pa je po
mnenju strokovnjakov neugodna
izobrazbena stnikttu^ majhna
posest,	neinformiranost,
vprašanje nasledstva in neprimer-
ne razvojne vzpodbude. Razvoj
kmetijstva naj bi postavili na dol-
goročne temelje in mu dodali še
dopolnilne dejavosti ter tiu-izem.
Slednji ima v občini Cerkvenjak
velike možnosti zlasti zaradi bo-
gastva naravne in ktilttu-ne
dediščine, kulinarike in odličnih
organizatorjev, ki se trudijo po-
nudbo popestriti s tradicionalni-
mi prireditvami in etnografskimi
posebnosti krajev.
Marjan Teš
LENART / 4. seja občinskega sveta
Avtocesto UoriboF - lenort
iuiguje fifoh ned kraioni Molne
Lenarški občinski svet je imenoval posebno pogajalsko skupi-
no, ki mora najkasneje do 1. junija pripraviti vse pripombe v
zvezi z načrtovano traso avtoceste Maribor - Lenart.
Svetniki lenarškega občinskega
sveta so večji del svoje zadnje seje
namenili razpravi o osnutku loka-
cijskega načrta za odsek avtoceste
Maribor - Lenart. K razpravi so
povabili tudi direktorja Urada za
prostorsko planiranje Republike
Slovenije, predstavnike ministrst-
va za promet in zveze ter projek-
tante trase avtoceste. Seje pa so se
udeležili tudi ogorčeni prebivalci
Močne, ki se z načrtovano traso ne
strinjajo. Svetniki so zato na po-
budo župana Ivana Vogrina spre-
jeli sklep o imenovanju pogajske
skupine z resornimi ministrstvi,
ki bo predložila vse pripombe
občanov o načrtovani trasi avto-
cesti. Poleg svetnikov jo bodo ses-
tavljali še prizadeti krajani
Močne. Tem bi načrtovana avto-
cesta razpolovila vas in uničila več
kmetij, za krajane sprejemljivejša
severna varianta, ki Močno zaobi-
de, pa je po besedah državnega
podsekretarja Angela Polajnerja
z ministrstva za promet in zveze
in prostor dražja kar za 3 milijar-
de tolarjev. Občani morajo svoje
pripombe, kot je dejal Jože No-
val^ direktor urada za prostorsko
planiranje Republike Slovenije, ki
je obe možni varianti podrobneje
predstavil, oddati najkasneje do 1.
jimija. Sicer pa naj bi bil ockek av-
toceste Maribor - Lenart zgrajen
do leta 2004.
Poleg aktualne problematike so
svetniki prvi del seje namenili še
razpravi" o zaključnem poročilu o
izdelavi razvojnega projekta
CRPOV za območje KS Sv. Jurij
in potrdili razvoj projekta ter
pooblastili KS Voličina in KS Sv.
Jtuij za vodenje aktivnosti pri iz-
vajanju razvojenga projekta
C^OV. Potrdili so sklep o prija-
vi in sofinanciranju izdelave raz-
vojnega projekta CRPOV za KS
Sv. Trojica ter imenovali projekt-
ni svet. Imenovali pa so tudi pred-
sednike in člane delovnih odbo-
rov sveta in sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu.
Svetniki so v četrtek nedo-
končnao sejo nadaljevali minuli
torek, ko so obravnavali še pred-
log odloka o proračunu, se sezna-
nili s premoženjsko bilanco in
razpravljali o zaključnem račtmu
stanovanjskega sklada občine Le-
anart za leto 1998. Javno je bil
razgrnjen zazidalni načrt za del
industrijske cone ter predstavljen
osnutek sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta za novi center
v Lenartu ter osnutek dopolnitev
prostorskoureditvenih pogojev za
mesto Lenart.
AK
Fnn€u Kraintu v spomin
Več kot desetletja je trpel in
upal, da bo prema^ bolezen ali
vsaj ublažU njene posledice,
vendar zamaiL Trpel in dotrpel
je dober in pošten človek Franc
Krajnc iz Maistrove 9 v Ptuju,
12. maja smo se poslednjič pos-
lovili njega na ptujskem po-
kopališču.
Rojen je bil 16.7.1925 v Rabelčji
vasi, danes je to novi del Ptuja.
Nj^ovo šolanje v ptujski gimna-
ziji sta prekinili vojna in nemška
okupacija. Tudi prisilno mobilizi-
i^n je bil v takratno redno
nemško vojsko. Po končani vojni
ie nadaljeval šolanje in leta 1947
^turird na ptujski gimnaziji.
Takoj za tem se je zaposlil v ta-
kratnem domu onemoglih v Mu-
^tincih, srečal se je s problemi
Po^či in varstva potrebnih sta-
"^jŠih ljudi, ne da bi slutil, da bo
prav to področje čez leta postalo
slavno torišče njegovega
^pesnega delovanja. Vmes je mo-
še na doslužitev vojaškega
^oka, potem je po službeni
dolžnosti delal kot referent v
l^Pravnih organih ptujskega okra-
ji in bil selaetar trgovskega pod-
aja Rožnik Ptuj. Ob delu je
^ončal višjo šolo za socialne de-
lavce v Ljubljani. Maja 1955 je bil
'^enovan za upravnika doma
^kojencev in oskrbovancev v
^itfetincih. Takrat se je začelo
11'^ovo pomembno delo na po- ,
^očju socialn^a varstva, po- i
^^mbno ne samo za ptujsko ;
oinočje, temveč za širši slovenski |
P'"ostor. Pod njegovim vodstvom '
so bile povečane zmogljivosti
doma upokojencev v Muretincih,
zrastel je nov dom na Ptuju, nastal
enoten zavod Dom upokojencev
Ptuj z enoto v Muretincih. Danes
je to eden najlepših in najbolj ure-
jenih upokojenskih domov v Slo-
veniji, saj so znali graditi na do-
bro in trdno zastavljenih temelj-
ih. V skrbi za pomoč potrebne je
delal tudi kot odbornik občinske-
ga ljudskega odbora Ptuj, več
mandatnih dob predsednik in
član sveta za socialno varstvo,
predsednik socialnega sklada, dve
mandatni dobi poslanec socialno-
zdravstvenega zbora takratne
skupščine SRS. Ni bil le nosilec
funkcij na naštetih področjih,
temveč je resnično veliko naredil
za ljudi, zlasti za starejše, bolne in
onemogle. S to skrbijo je bilo po-
vezano tudi njegovo delo po letu
1979, ko je bil izvoljen za pod-
predsednika izvršn^a sveta SO
Ptuj, kjer je opravljal predvsem
naloge s področja socialnega in
zdravstvene^ varstva, družbenih
dejavnosti, civilne zaščite in kra-
jevne samouprave. Deloval je tudi
v podobnih organih, odborih in
komisijah pri takratnih družbe-
nopolitičnih organizacijah, kjer je
s svojo poštenostjo, preudarnostjo
in strpnostjo često odločilno pris-
peval k rešitvam v zadovoljstvo
večine ljudi. Leta 1986 je bil upo-
kojen s polno pokojninsko dobo
družbeno delaven pa je ostal še
naprej, zlasti v raznih odborih so-
cidnovarstvenih	zavodov.
Rdečem križu, AMD Slovenije
itd. Bil je zmeden mdi v osebnem
življenju. Ljudje so ga spoštovali
in užival je splošno priljubljenost.
Dobro leto po upokojitvi je zaradi
bolezni moral opustiti družbeno
in društveno delo. Prizadeval si je,
da bi premagal ali vsaj ublažil pos-
ledice kapi, vendar zaman. Po
sedmih letih je bolezen še huje
udarila. Moral je iskati pomoč v
domu, ki ga je dolga leta sam vo-
dil. Osebje mu je to znalo s hva-
ležnostjo vračati. 2^vedal se je
minljivosti življenja na zemlji, ob
tem spoznanju se je poslovil od
svojih ljubih in dragih, od svojih
prijateljev in sodelavcev ter ob bo-
lezni utrujen zasnul večni sen.
Ostaja nam njegov lep vzgled del-
avnosti, himianosti in poštenosti.
F. Fideršek
PTUJ / novici z oš olge meglič
HitmmHami oktiji na Olgki
Na šoli smo na pobudo delavcev šole konec meseca aprila iz-
vedli dve humanitarni akciji.
Prva je bila namenjena našemu
učencu Lukcu, ki se mu je zgodilo
to, kar si noben starš in otrok ne
želi. Zbolel je za redko boleznijo,
ki je težko ozdravljiva. Zdravljen-
je je dolgotrajno in predstavlja za
starše veliko finančno breme.
Učitelji so o Lukcu spregovorili
učencem na razrednih tu-ah in
staršem na roditeljskih sestankih.
Tako učence kot starše je bolezen
našega Lukca hudo pretresla in
bili so mu na poti k ozdravitvi pri-
pravljeni pomagati po svojih
močeh.
Svoje prispevke smo učenci,
starši in učitelji zbirali v šoli ali
jih nakazali na žiro račun "Pomoč
otrokom" v sklopu akcije Iskrica
Nedeljskega dnevnika.
Njegovi sošolci, razredičarka in
učiteljica oddelka podaljšanja
bivanja so ga razveselili z likovni-
mi izdelki, ki so mu poživili sobi-
co in mu skrajšali ter polepšali bi-
vanje v otroški bolnišnici v
Ljubljani. Zaradi napornega
zdravljenja ne more obiskovati
pouka, zato smo mu na šoli orga-
nizirali pouk na domu. Nj jova
razredničarka ga obiskuje nekaj-
krat tedensko, odvisno od njego-
vega počutja. Lukec je kljub bo-
lezni zagnan in uspešen pri šol-
skem delu.
V začetku meseca maja nas je
Lukec z mamico v šoli že obiski.
Za Lukca vsi skupaj stiskamo pes-
ti, mu želimo, da bi premagal bo-
lezen in se vrnil med nas ponovno
zdrav in igriv.
Druga akcija je bila namenjena
otrokom pritožnikom. Tudi
naših otrok se je dotaknila vojna
na Kosovu in stiska njihovih
vrstnikov, ki jo vsakodnevno
doživljajo. Za otroke pribežnike
smo zbirali šolske potrebščine,
igrače, higienske pripomočke in
oblačila. Akcijo smo uspešno
zaključili, saj so se učenci odzvali
v lepem številu.
Del zbranih sredstev smo
obdržali, ker jih bomo uporabili
za pomoč pribežnikov, ki so že na
naši šoli di bodo šele prišli, del
zbranih sredstev pa smo odstopili
Rdečemu križu, s katerim smo
bili dogovorjeni že pred pričet-
kom akcije.
Z rezultati obeh htunanitamih
akcij smo bili zelo zadovoljni, kar
pomeni, da imajo naši otroci do-
bro razvit čut za podporo in
pomoč ljudem v stiski.
Fanika Novak
Simona Planine
PREŠEL! SMO
'^Pet minut pred
dvanajsto''
Ob gledanju reklamn^a posterja naše znane ve-
letrgovine, je bil na naslovni strani poslikan z
uro, ki je kazala pet minut pred dvanajsto, sem se
spomnil pripovedi nekdanjega sodelavca -
nemškega jetnika v SZ, ki je proti koncu druge sve-
tovne vojne moral vlivati tankovske kupole v veliki
železarni za Uralom- Na "kapiji" tega kombinata so
namreč takrat tudi postavili gromozansko uro z
enakim položajem kazalcev, kjer je veliki pred-
stavljal Stalina, mali pa Hitlerja.
Preden sem pogledi v notranjost oglasnika, sem
v zvezi z uro razvozlal, za kaj gre, in mislim, da je
že vsakdo, ki je uspel prebrati ^rnji odstavek tudi
zadel, da gjre za strašenje občanov s tanjšo denarni-
co pred bližajočim se davkom na dodano vrednost
(DDV). V naši demokraciji je pač dovoljeno tudi
takšno strašenje in zavajanje potrošnikov oziroma
občanov Slovenije!
Ali bomo res s prvim julijem "zadavljeni", kot nas
strašijo trgovci? Tudi sam sem bil pred kratkim
opozorjen od tr^vca, ko sem se zanimal za motor-
no koso (flaksarico), da naj ne čakam z nakupim
na DDV.
Zdaj pa k temu, kaj vemo in česa ne vemo o no-
vem davku, ki se nam bliža. Mnogo se o njem govo-
ri in piše, pa nam je vendar malo jasnega. Nazorno
razlago bodočega davka ali morda samo nov^a
načina pobiranja le-tega, ki sem jo pred kakšnim
mesecem slišal na TV, sem raziunel tako, kakor
tudi samo ime davka pove, da bo ta obdavčitev le za
dodano vrednost v proizvodu, ki smo jo sami doda-
li (dodana vrednost). Naveden je bil tudi primer:
gozd - les - mizar - miza. Zato sem tudi ti^vcu s
flaksarira odvrnil: "Saj je ta uvožena in pri nas ni
bilo k njej dodano nobeno delo ali material - nobe-
na vrednost;/' pa se mi je nasmehnil. Nakar sem iz-
koristil "svojih pet minut pred dvanajsto"!
Nekaj več jasnine, zdaleč pa še ne jasnosti smo
lahko izvedeli zadnje dni iz časopisja, kjer mi-
nistrstvo za finance oglašuje približne spremembe
relativnih cen po uvedbi DDV. Govori o treJi sku-
pinah, in sicer: skupina proiz\'odov, kjer bi se cene
celo znižale od 1,7% do 5,7%, skupina proizvodov,
kjer ne bi smelo biti cenovnih sprememb, ter sku-
pina, k^r naj bi se cene povišale v limitu 4-1,7% do
5,2%. Ce torej matematično izenačimo tisti - oz.
prve skupine in tisti + iz tretje skupine, dobimo
spet 0. Torej še vedno ostaja nekaj zadreg, ki jih še
ne ve nihče pojasniti. Tudi kaj bo z "lukstiznimi"
proizvodi, za katere imamo sedaj znatno višji pro-
metni davek, pa z večino proizvodov, ki imajo se-
daj 20% stopnjo prometnega davk^ po uvedbi
DDV pa bi naj bila kot gornja meja višje stopnje
19%, in še je dilem.
Torej "pet minut pred dvanajsto" želijo izkoristiti
prav vsi. Trgovci z večjim prometom in s tem
večjim donosom in maržo in država, ki se ji prav
tako lepo zdi, da se ji z večjim prometom na račun
obstoječih prometnih davkov dobro polni "vreča".
Potrošniku s tanko denarnico pa bi lahko vsaj zara-
di te zmešnjave svetovali, da naj počaka, da se
"vroča župa ohladi".
Rcgho Topokrvec
Ob odhodu prijatelja
odvetnika Jožeta Vidoviia
Vsaka beseda je odveč, vsaka
tolažba zaman. Ostaja le
bolečina, ostra in neizrekljiva.
In onstran te bolečine utripajo
spomini, odblesk resničnosti.
Neke^ pomladnega dne, ko so
na Ptuju ljudje histerično ponuja-
li svoja življenja za Trst, za cono
A in cono B, se začenja zgodba
najstniške ljubezni. 13-letna gim-
nazijka in tri leta starejši vajenec
avtomehanske stroke sta sklenila
svoje roke, si objubila zvestobo do
groba, se pustila začarati pomlad-
ni ljubezni in odtavala v komaj
prebujene sanje, daleč od ponore-
lega sveta. Jože in Vida, pojem
zase. Fenomen najstniške ljubez-
ni, ki je z leti spreminjala le kvali-
teto vrednot. Ljubezen kot darilo,
vendar ne podarjena. Za ure-
sničitev prebujenih sanj je Jože
dodobra garal. Po poklicni šoli je
v rekordnem času končal srednjo
šolo, ob delu pravno fakulteto,
pripravništvo in pravosodni izpit.
Vmes poroka. In življenje več ni
bilo zasanjano zrenje v prihod-
nost, ampak osrečujoč vsakdan.
Skupno hrepenenje po otroškem
smehu sta luresničila Mitja in
Nataša. Valovanje ljubezni v tej
družini, ki se je radodarno preta-
kala med Jožetom in Vido do
Nataše in Mitja in se obogatena
vračala k svojemu izviru, je
večkrat zapljusnila tudi med nas,
ki smo bili blizu. Spominjam se,
skoraj 30 let je tega, da sva z
Jožetom istočasno začela poklicno
pot v pravosodju. V isti številki
tu-adnega vestnika je bilo zapisa-
no, da je Jože imenpvan za tožile^
jaz pa za sodnico. Čez nekaj let je
Jože postal predsednik občinske-
ga sodišč^ obdan z zagtiano sod-
niško ekipo in pridnimi delavci.
Bilo je to obdobje trdega dela, pa
tudi velikega prijateljstva in pri-
jetnih trenutkov skupnega
druženja. Nikoli ne bom pozabila,
da je v tistem dokaj trdnem poli-
tičnem obdobju Jože našel dovolj
volje in poguma in se zavzel za tis-
te, ki smo imeli nalepko "moralno
politične neprimernosti". Dočaka-
li smo prvo veliko reformo v
sodstvu. Jože se je, za tiste čase
zelo revolucionarno, zavzemal za
tureditev sodstva, kot ga imamo
danes na Ptuju. Vendar so vrhovi
bili proti. Dobili, smo temeljna
sodišča z enotami in Jože je odšel
v Maribor. Verjetno so že takrat
nastale prve zamere, ki so
povzročile njegovo poznejšo bru-
talno politično diskvalifikacijo.
Nedvomno pa so v letu 1984 bili
poteptani vsi ideali, ki so Jožeta
navdihovali pri delu v sodstvu. In
tako se je naslednjih 15 let zapisal
odvetništvu. Spet je usoda hotela,
da sva skoraj istega dne zaprise-
gla, da bova častno izvrševala od-
vetniški poklic. Ob zadnji reformi
sodstva je bil skupaj z okrožnim
sodiščem na Ptuju ustanovljen
tudi zbor odvemikov, ki je sedaj
ostal brez predsednika, upravni
odbor Odvetniške zbornice Slove-
nije pa brez svoj^ vestnega
člana. In tu se resničnost počasi
končuje. Varen in trden objem
ljubečih otrok in žene je razkleni-
la moč, ki se ji nihče ne more
upreti. Roke, ki sta jih pred toliki-
mi leti sklenila zasanjana najstni-
ka, je razklenila smrt. Vzvišena
objuba iz skoraj otroških duš -
zvesta do groba - je bila lu-e-
sničena.
Je čas resničnosti in čas spomi-
nov; odblesk resničnosti, v kate-
rih je Jože za vse nas, ki smo ga
imeli radi. Ta odblesk je večen. S
temi besedami izrekam neizreklji-
vo, saj vem, da je vsaka beseda
odveč in vsaka tolažba zaman
vpričo bolečine, ki je vdrla v naše
duše ob Jožetovem odhodu.
Božena Čačkovic
14
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||
' ^ t
ffvfccnralcl nasveti
Musake
Po nepredvidljivem izpadu se zopet srečujemo pri kuharskih
nasvetih, \ katerih bomo danes govorili o musakah.
Musake so pravzaprav srbske
narodne jedi, vendar za njihove
velja, da so precej pikantne. Pri
nas jih pripravljamo zmerno
začinjene in jih pogosto servira-
mo kot tople začetne jedi, sploh
tiste, ki jih pripravljamo iz neko-
liko bolj redke zelenjave. Za vse
musake velja, da so pripravljene
iz zelenjave, kot so bučke,
jajčevci, cvetača, brokoli ali
krompir, kar je neke vrste osnov-
no plast, in nadeva. Nadev pri-
pravljamo iz različne drobovine,
še pogosteje pa iz hašejev vseh
vrst mesa (haše imenujemo zmle-
to in prepraženo meso). Se bolj
kot tople začetne jedi pa musake
srečujemo kot samostojne ali kot
glavne jedi v tem letnem času,
zraven pa ponudimo različno ze-
leno solato. Mogoče jih pripravl-
jamo sedaj zaradi tega, ker zahte-
vajo nekoliko več priprave.
Osnovno krompirjevo musako
pripravimo tako, da nekoliko de-
belejši krompir operemo, olupi-
mo in nato narežemo na pol cen-
timetre debele lističe, ki jih v sla-
nem kropu blanširamo oziroma
kuhamo eno do dve minuti.
Blanširan krompir poberemo iz
vrele vode ter ga ohladimo. Za
pet oseb potrebujemo vsega sku-
paj pol kilograma krompirja.
Med tem časom si pripravimo
mesni haše tako, da 10 dekagra-
mov čebule fino sesekljamo in jo
na manjši količini maščobe zlato-
rtmieno prepražimo, dodamo 30
dekagramov mlete svinjine,
lahko pa vzamemo tudi mešanico
svinjine in govedine, in 2 stroka
strtega česna. Temeljito pre-
mešamo in dolijemo 2 decilitra
tople vode ali juhe, dodamo še
sol, poper in lovorjev list ter
dušimo 10 minut. Nato pripravi-
mo še bešamel omako tako, da v
kožico damo 10 dekagramov
margarine, in ko se stali, prisipa-
mo 3 žlice gladke moke ter na-
rahlo prepražimo. Zalijemo s pol
litrom mleka in začinimo s soljo,
poprom in muškatnim oreščkom.
Omako mešamo tako dolgo, da se
zgosti, nato jo odstavimo in do
mlačnega ohladimo. Mlačni oma-
ki dodamo 3 rumenjake in trd
sneg 3 beljakov.
Ne prevelik pekač premažemo z
margarino, potresemo z ostro
moko in dno prekrijemo z
blanširanim krompirjem. Nanj
enakomerno porazdelimo tretji-
no mesnega nadeva, prelijemo
narahlo z bešamel omako in pos-
topek še dvakrat ponovimo.
Zadnja plast naj bo blanširani
krompir, ki ga prelijemo z
bešamel omako ali decilitrom
kisle smetane, ki smo ji dodali
eno jajce. Tako pripravljeno mu-
sako damo v pečico, ki smo jo
ogreli na 220C, in pečemo pol
ure. Musako lahko narežemo na
rezine, po želji dekoriramo in po-
nudimo s solato.
Na enak način lahko pripravi-
mo musako iz jajčevcev, bučk in
cvetače, le da krompir zamenja-
mo z omenjeno zelenjavo. Bučke
in jajčevce pred uporabo
narežemo in nar^lo solimo, pus-
timo takole stati vsaj 10 minut,
nato dobro ožmemo, za boljši
okus pa jih na hitro opečemo z
obeh strani na maslu ali margari-
ni. Če pa pripravljate musako iz
cvetače ali brokoli j a, pa omenjeni
zelenjavi do polovice skuhamo v
slani vodi.
Vsi tisti, ki ste se že naveličali
omenjenih musak, pa si lahko
pripravite nekoliko okusnejšo
krapovo musako, lahko pa upora-
bite tudi file drugih rib. Pripravi-
mo jo tako, da očiščenega krapa
filiramo in ga narežemo na rezi-
ne, jih narahlo solimo in popra-
mo ter na manjši količini
maščobe na hitro opečemo. Za 4
osebe zadostuje 1 kg ribjega file-
ja. Maščobi, ki je ostala od
pečenja, dodamo 5 dekagramov
na kocke narezane slanine in jo
na hitro prepražimo, nato doda-
mo 25 dekagramov poljubno na-
rezane rdeče paprike in pražimo 2
minuti, zalijemo z vodo in
dušimo 5 minut. Posebej pripra-
vimo 70 dekagramov krompirja,
ga narežemo in 2 minuti kuhamo
v slani vodi. Dobro namaščene-
mu pekaču najprej pokrijemo
dno s krompirjem, potresemo s
polovico prepražene parike in sla-
nine, nato naložimo vse opečene
ribe, ponovno papriko in po vrhu
prelo-ijemo s krompirjem. Vse
skupaj prelijemo s kislo smetano,
ki smo ji dodali cela jajca. Vzame-
mo 2 decilitra kisle smetane in 2
^ jajci. Pečemo v
C'V . pečici pri tempera-
turi 220C 20 mi-
/TtfeS^ nut.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
11. MAJAlojz Rozman, Hum pri Ormožu 27, Branko
Kontarček, Hum 21/a, Branko Škrinjar, Obrež 96,
Sonja Šneberger, Mestni Vrii 22, Marija Vidovič, Dor-
nava 34, Marija Cvetko, Pršetind 2, Vesna Emeršič,
Mezgove} 3, Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a. Majda
Zemtjič, Podgorci 44, Suzana Gabrovec, CMD 10,
Ptuj, Dušan Kokot, Lasigovci 10/a, Ana MihoHč, Mez-
govci 50/a, Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27,
Jože Horvat, Vintarovci 26, Darja Četi, Podvinci 73,
Angela Golčman, Dornava 16, Andreja Mihelač, Saga-
dinova 11, Ptuj, Branko Golob, Bresnica 27. Irena Lju-
beč, Spuhlja 133, Marinka Vogrin, Dornava 92/b, Da-
rijan Lafi, Orešje 72, Milica Petek-Rlipovic, Ul. 25v
maja 9, Ptuj, Brigita Ču§, Mezgovci 64/a, Simona Lju-
beč, Zg. Hajdina 107/a, Stavko Vidovič, Dornava 34,
Dragica Fric, Dornava 122, Brigita Sezjak, Formin 39,
Jožica Petek, Zagorci 74, Alojz Horvat, Juršinci 19/a,
Janez Horvat. Dornava 38, Milan Golob, Dornava
142/b, Jožica Bezjak, Ul. 25. maja 3, Ptuj, Martina
Florjanič, Strelci 9, Andreja Zakšek, DogoštČa 36, Eri-
ka Mibeiač, Sagadinova 11, Ptuj, Marjeta Mendaš,
Moškanjci 84/a, Roman Petrovič, llčeva 15, Ptuj, Da-
vorin Arnuga, Belšakova 31, Ruj. Romana Jurič, Dor-
nava 115, Bojan Vrabt, Zg. Hajdina 1/a, Jože Levak,
Rimska ploščad 8, Ptuj, Darko Čuš, Mezgovci 64./a.
13. MAJ - Matija Kolarič, Žigrova 10, Ormož, Marija
Klemenčič, Hardek 45, Marjana Rižnar, Pacinje 5/b,
Renata Kacijan, Breg 31, Olga Golob. Prerad 49, Si-
mona Majerič, Selška 6, Ptuj. Vera Resnik, Ul. heroja
Lacka 8, Ptuj, Stanislav VrtiČ, Dornava 55/b, Vlasta
Pisanec, Potenci 21, Marija Vidovič, Mezgovci 2/b,
Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a, Klavdija Setko, Cesta
na Hajdino 32, Kidričevo, Boris Petek, Dornava 88/d,
Anica Herga, Dornava 129, Lidija Vrbančič, Tomaž
25, Milena Čuš, Dornava 91/b, Boštjan Majerič,
Destmik 1/a, Vesna Zagoranski, Ul. 5. prekomorske
12, Ptuj, Nežka Šamperl, Spuhlja 28, Janez Zavec, Zg.
Leskovec 9/b, Irena Laura, Formin 47/e, Milena Pri-
možič, Orešje 73. Mojca Lozinšek, Grajena 35, Martin
Krajnc, Strmec 20, Slava Potrč, Prerad 48, Eva Pauli-
nič, Kraigherjeva 26, Ptuj, Janez Meško, Mezgovci
56/a, Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož, Lizika
Simonič, Dornava 1/a, Helena Horvat, Sp. Polskava3,
Neža Mislovič, Dornava 35, Angela Meško, Mezgovci
56/a, Branko Rojko, Grajenščak 28, Bogdan Gajser,
Mezgovci 40, Dragica Gašparič, Trnovska vas 1/a,
Andrej Štumberger, Dornava 4, Marina Burg, Tržeč
41, Ivan Auer, Pobrežje 151/a, Vinko Kokol, Dornava
87, Franc Viher, Nova vas 106/a, Alojz Pihlar, Dorna-
va 66/a, Veroni-ka Leben, Slomi 9, Milan Štumberger,
Mezgovci 40, Marija Bezjak, Borovci 14/a, Albin
Strgar, Vintarovci 38, Irena Jurič, Štrafelova 17, Ivan-
ka Smigoc, Muretinci 25, Marija Vesenjak, Placerovci
1, Elizabeta Majcen, Pacinje 27/a, Miro Emeršič, Lan-
cova vas 56, Tomas Kokol, Dornava 74, Martin Majar,
Mezgovci 57/a, Vera Popušek, Podvinci 13, Majda
Kramberger, Krčevina pri Vurbergu, Ivan Vidmar, Po-
brežje 23/a, Gizela Držaj, Brstje 14/b, Robert Lovec,
Partizanska 21, Poljčane, Slavko Jesih, Prvomajski
trg 15, Poljčane, Aljoša Lovišček. Malečnikse, Jože
Polajžer, Nadole 32, Franc Murko, Slovenja vas 54,
Branko Intihar. Gerečja vas 27, Stanko Cmrečnjak,
Stmišče 1, Martin Polak, Starše 55/b, Franc Kuri,
JanežovcI 3. Vladko Stočko. Tržeč 25 b, Ro.man
Lešnik, Gerečja vas 103, Gorazd Primožič, Kraigher-
jeva 7, Kidričevo, tvan Klinger, Križni Vrh 66, Jože
Kurnik, Žikarce Peter Spaninger, Mejna 6, Mi-
klavž na Dravskem polju, Branko Kurnik, Žikarce 92/b,
Ivan Zemljane, Dornava 141, Zvonko Vidovič, Apače
24, Anton Ratek, Kicar 118/13, Franc Herga, Dornava
129.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEČ«
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 226. NAD
m
dvševno xdr€svie
87. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakoncev in družine -
na splošno - /. nad.
Še poseben vidik, ki govori za
predzakonsko svetovanje, je
vsesplošno samostojno izbiran-
je partnerja. Ker nič več ne izbi-
rajo starši za otroka, ta prevza-
me veliko odgovornost, ki ji je
kos le, če je osebnostno zrel,
ima primerne življenjske
izkušnje in znanje o številnih
rečeh: od spolnosti do pravnih
zadev, ki zadevajo zaJcon in
družino. Ta vidik ima še toliko
večjo težo, ker se mladi dokaj
zgodaj poročijo in je zato njiho-
va osebnostna zrelost in sposob-
nost za realistično konfrontaci-
jo s svetom toliko manjša.
Tesno povezano z doslej
omenjenimi potrebami po pred-
zakonskem svetovanju je tudi
dejstvo, da je spolnost v zakonu
vedno važnejša in so problemi
spolnosti - od nezadostnega in-
formiianja do raznih motenj -
eden glavnih motivov za posvet
pri strokovnjakih.
Tudi tako imenovani "mešani"
zakoni in problemi, ki izhajajo
iz njih, so pomembra izvor po-
svetov s strokovnjaki. Med take
zveze in zakone se štejejo tisti, v
katerih obstajajo med partnerji
izrazitejše socidne, rasne, regi-
liozne, starostne, ^Itume, na-
cionalne ali izobrazbene razli-
ke. Nobenega dvoma ni, da ima-
jo taki zakoni v poprečju slabšo
prognozo in je zato svetovanje v
takih primerih še posebej po-
trebno.
Tudi sama sociologija sodob-
nega zakona, odpravljanje zas-
tarelih predsodkov o vlogi moža
in žene v zakonu, informacije o
temeljnih problemih mentalno-
higienskega življenja, planiran-
je in vzgoja otrok ali informaci-
je o družinski zakonodaji so
eden od predmetov in nalog
svetovanja.
Še posebno važno pa je naučiti
mlacie ljudi medsebojnega ko-
municiranja, saj je med mladi-
mi opaziti, kako površno, neza-
dostno, neprimerno in okrnje-
no je njihovo govorjenje. Pri
tem seveda ni mišljeno samo
posredovanje informacij in mis-
li, pač pa medsebojno komuni-
ciranje na čustvenem področju.
Naslednjič pa o tem, kakšno bi
naj bilo najustreznejše predza-
konsko svetovanje.
mag. Bojan Šinko
PREJELI SMO
Nekateri
mladostniki v
Vitomarcih in
njihov odnos do
ljudi in okolja
živiva v Vitomarcih in na naji-
no smolo naša hiša stoji nasproti
šole in naš vrt ob ovinku - pod
igriščem. To ni le šolsko, ampak
je zasedeno skoraj dan in noč: do-
poldne se tu nadzorovano igrajo
šolski otroci, popoldne in ponoči
pa se tu dogaja marsikaj... Šola in
igrišče sta tu šele 23 let, naš vrt pa
že stoletje.
Ker stoji šola z igriščem na
vzpetini, se že od vsega začetka
dogaja, da se žoga kotali navzdol, j
na naš vrt, ali pa prileti nanj po '
zraku, kadar jo kdo "nabije", pa j
tudi na bližnjo njivo. Tako so
otroci iskali žoge na vrtu ali na
njivi v koruzi, krompirju, tudi v
(zrelem) žitu, ki ga gojimo zaradi
slame, dan na dan, dnevno nešte- j
tokrat. Tu in tam sva opozarjala:
"Ne hodi preko gred, pojdi okoli,
kolikor se da, prizanesi žitu."
Tako je šlo 22 let, žoga je pač
okrogla, ograja okrog igrišča pa
prekratka in prenizka.
Vse do maja lani ni bilo večjih
konfliktov med uporabniki
igrišča in nami. Tedaj sva v sobo-
to opozorila skupino mladih, ko
so zlomili grm ribeza na vrtu:
"Nabijajte žogo na drugem koncu
igrišča, tam pod njim ni vrta."
Ponoči so v tla "zabili" vseh 10
troletnih z napol zrelimi sadeži
bogato obloženih grmov ribeza,
polomili vrhove in veje mladih
breskev, populili za koš zeljnih,
pesnih, cvetačinih sadik. Ko smo
obvestili starše otrok, nihče ni
nič vedel, noben otrok ni bil
ničesar kriv. Nasprotno: čez 14
dni so otroci uničevanje ponovili,
dokončno. Letos sva v nedeljo.
16. maja, zjutraj ponovno zagle-
dala razdejanje že kar pred vho-
dom v našo garažo: za koš potrga-
nega cvetja, polomljenih vrtnic,
na vrtu pa podrte sohe brajd, p
bregu razmetanih 20 troletnih, s
sadeži bogato obloženih jagodnil
grmičev, nekaj grmov izpul j ene-
ga krompirja, polomljene veje
breskve. Uničen je trud dveh os-
tarelih, osamljenih ljudi, še bol)
pa boli duša.
Sprašujem se, kdaj bo pravna
država obstajala tudi za naju h
ne bo več motena najina posest
Bo občina še naprej plačevali
elektriko, da bo skupinica "nade
budnežev" lahko na vso moč gla-
sno poskakovala po igrišču tudi
do 3. ure in svetila celo noč, s£
prevažala z mopedi, torirala, nam
kratila spanec in parala živce? Se
bo kdo (starši, šola) še kdaj zganil
in poskrbel za DELOVNO vzgo-
jo Nadine, jo naučili tudi poseja-
ti, ustvarjati..., ne le uničevati, jo
naučil pravilnega odnosa do
okolja, ljubezni do cvetja, ki tudi
mimoidočemu lahko polepša
dan? Kdaj bo kdo naredil red in
preprečil ponočevanje osnov-
nošolcev in mladoletnikov in vse
spremljajoče pojave? Le s čim svi
si tako uničevanje zaslužila;
Mogoče je to plačilo za 20-letnc
prizadevanje za kulturni napre
dek kraja, za tisoče brezplačni!
ur delovanja v prid kraju?
Vida - Franček Toš
PiSE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU * V VRTU ^ V VRTU ^
Hladna in deževna pomlad ovira razvoj vrtnega rastlinla
Letošnja vremensko nič kaj prijazna pomlad vrtnarjem ni najbolj na-
klonjena. Po cvetnem nastavku se je obetala dobra sadna letina, a je po
neenakomernem cvetenju in slabi oprašitvi pokazala povsem drugačno
podobo. Majniško cvetje v okrasnih vrtovih in po zelenicah ni tako
dehteče, vrtnine pa željno pričakujejo toplega pomladanskega sonca.
Vrtno rastlinje ostaja občutljivejše za rastlinske bolezni in škodljivce,
kar od vrtnarja zahteva še večjo zavzetost za skrbnejšo in pravočasno
nego.
V SADNEM VRTU pri koščičarjih - češnjah,
višnjah, slivah in češpijah - letos, kljub dobremu
cvetnemu nastavku ni bilo običajnega bujnega
cvetenja. Zadnje dni se je večji del zasušenega
cvetja z dreves že osipal. V hladnem in dežev-
nem vremenu v času cvetenja je prišlo do obo-
lenja cvetja zaradi cvetne gnilobe, ko so cvetni
organi, preden se je cvet odprl, segnili, se
posušili in odpadli. S cvetno monilijo okužena
drevesa po odpadanju bolnih in posušenih cve-
tov v času vegetacije najmanj v treh presledkih
poškropinrK) z baycorom, ronilanom ali sumile-
xom, da preprečimo okužbe cvetnih brstov s to
nevarno glivično boleznijo, ko se bodo formirali
avgusta za rod v naslednjem letu. V naslednjem
letu pa moranno pri obolelem drevju posvetiti po-
sebno pozornost pravočasnemu škropljenju še
pred brstenjem, da cvetne brste zavarujemo pred
okužbami.
Konec nnaja je skrajni čas, da oplevemo ribe-
zove grme in nasade malin. Iz koreninskega vra-
tu je v ribezovem grmu pognalo mnogo po-
ganjkov. Mnogi med njimi so zakrneli in zaostali v
rasti. Glede na sorto in vzgojno obliko grmov od-
beremo tri do pet najbolje razvitih in po grmu
enakomerno razporejenih poganjkov, ki bodo v
naslednjem letu služili kot nadomestni les oziro-
ma ogrodne veje ribezovih grmov za izločene
stare in izrojene, vse druge poganjke izrežemo in
grm oplevemo, pri čemer smo posebej pozorni
na slak, ki se je pričel bujno razraščati. Če vzga-
jana maline ob žični opori, odberemo zdrave in
lepo raščene koreninske izrastke v medsebojni
razdalji na 10 do 15 cm, vse druge letošnje po-
ganjke pa izpulimo s koreniko vred, da nasada
ne bi zgoščali in odvzemali talne rastlinske hra-
ne.
Na drevesih, ki smo jih letos precepljali, opravi-
mo nego cepilnega mesta, oplevemo poganjke v
bližini cepiča in z lokom zavarujemo cepiče ozi-
roma mlade poganjke iz njihovih brstov, da jih ne
polomijo ptice. Pri odstranjevanju poganjkov iz
podlage smo pozorni na to, da obdržimo neko
ravnovesje v listini površini, s čimer zadržujemo
premočan pritisk drevesnih sokov na cepič.
V	OKRASNEM VRTU nas zaradi pogostega
deževja sili tudi pogostejši košnji vrtne trate.
Opravljati jo moramo že tedensko, kljub naglemu
priraščanju pa jo po vsakem drugem odkosu
pognojimo z 1 kg KAN-a na 100 nrr površine, s
čimer pospešujemo rast plemenitih vrst trav, za-
viramo pa rast širokolistnih plevelov.
Sejančke eno- in dvoletnih okrasnih cvetnic,
aster, phloxa, salvij, tagetesa, kapucink, verben,
cinij, marjetic, vrtnega maka in drugih, ki smo jih
sejali na prosto na cvetlične grede, brž ko so
vzklili in jih je mogoče prepoznati in razlikovati od
plevela, oplevemo in razredčimo na dokončno
razdaljo, da se bodo razrastli in neovirano pričele
tvoriti cvetne poganjke. Med rastline potrosinno
namensko mešano lahko topno rudninsko gnoji-
lo in jih plitvo okopljenno.
V	ZELENJAVNEM VRTU presajanj na prosto
blitvo ali mangold, je pa še čas, dajo posejenno.
Blitva je vrtnina, ki v izboru v donnačih vrtovih
ni najpogosteje zastopana, čeprav v naših vre-
menskih in talnih razmerah dobro uspeva, pa
tudi vrtnarjem v pridelovanju ni neznana. Pred
nedavnim nam je strokovnjakinja za kuharstvo
gospa Pignarjeva priporočila in predstavila toliko
raznovrstnih jedi iz blitve, da se preprosto ne mo;
remo izogniti pridelovanju te izvrstne vrtnine tudi
na domačem vrtu. Blitva je podobna krmni in
sladkorni pesi, njeni listi pa vsebujejo veliko žele-
za, vitaminov in rudninskih snovi. V prehrani je
pomembna, ker uravnava presnovo. Uspeva v
navadnih in tudi v sušnih tleh, bolje na ilovnati kot
peščeni zemlji. Njeno pridelovanje je enostav-
nejše kot druge vrste podobnih vrtnin. Ko so se-
janci dovolj veliki, jih razredčimo na razdaljo rasti
30 cm, na enako razdaljo pa tudi sadimo sadike.
Blitva se odlikuje po tem, da ne gre tako hitro v
cvet kot špinača. Liste pričnemo obirati, ko so
dovolj veliki, z zunanje strani rozete, tako da ne
poškodujerTX) njene sredice, da se bolje
obrašča. Spomladanski posevek pobiramo vse
do pozne jeseni, jesenski pa dobro prezimi z3
porabo spomladi. Po načinu uporabe razlikuje-
mo pecljati mangold, katerega listna rebra pri'
pravljamo kot beluše, in listnato blitvo, katere lis;
te pripravljamo kot špinačo. Priporočljivi sta sorti
srebrnolistni mangold z uporabnimi rebri in listi;
ki so po videzu tako mikavni, da ga sadimo med
obrobe okrasnih cvetličnih rastlin, ter listni maP'
goid z rumenozelenimi močno nagubanimi listi-
Miran Glušič, ing. ag*'
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
15
OD rc» f if nuM
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
ZVočfte Izoloclle
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
Na sliki 2 je prikazana zvočna
in obenem tudi toplotna izolaci-
ja tal proti zemlji.
Zvočna izolacija se izvede
tako, da na hidroizolacijo
položimo npr. trdo izolacijsko
ploščo v debelini 8 cm. Povsod,
kjer je možno, da pride do stika
cementnega estriha s steno,
položimo dilatacijski trak, ki
onemogoči vsakršen stik ce-
mentnega estriha s steno, s
čimer preprečimo prenos udar-
nega zvoka in dejansko zagoto-
vimo izvedbo "plavajočega"
poda. Nadvse pomembno pri
tem je, da se cementni estrih ni-
kjer ne dotika tudi kakršnih
Icoli kovinskih cevi (vodovod,
ogrevanje), saj bi s tem izničili
vso protihrupno zaščito, ki jo
plavajoči estrih zagotavlja.
Zgled nerazumevanja po-
membnosti in namena plava-
jočega estriha je, da mnogo gra-
diteljev misli, da je njegov na-
men predvsem toplotna izolaci-
ja in ne protihrupna.
Vgradnja plavajočega estriha
se v večstanovanjskih gradnjah
uporablja že dolga leta, gradbin-
ci ga vgradijo tako rekoč v vsako
stanovanje. A kaj, ko ostanejo
skoraj vse vertikalne kovinske
instalacije v neposrednem stiku
s cementnim estrihom. To po-
meni, da niso zvočno ločene od
trde površine, po kateri se širi
udarni zvok, ki se tako po ceveh
prenaša iz etaže v etažo. Kar po-
skusite sami ugotoviti, kako je v
vašem stanovanjskem objektu,
ali so instalacijske cevi elastično
pritrjene, kakšna je pritrditev
kopalne kadi, splakovalnih kot-
ličkov, odvodnih kanalizacij-
skih vertikal itd.
Energetskosvetovaina
pisarna na Ptuju, Mestni
trgi, tel. 778 516, je
odprta za brezplačno sve-
tovanje občanom vsak po-
nedeljek in sredo od 16 do
Svetovanje je na-
menjeno učinkoviti rabi
energije v gospodinjstvih.
To je pomoč vsem, ki na-
meravajo oplemenititi
svoj denar z vlaganjem v
učinkovito rabo energije.
Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabe
sodobnejših ogrevalnih
naprav in večjo uporabo
obnovljivih virov energije
prispevate k varovanju
okolja, zmanjševanju
stroškov za energijo in iz-
boljšanju bivalnih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi
obišče na objektu in po sve-
tovanju vam pošljemo do-
mov poročilo o nasvetu. V
ENSVET pisarnah si lahko
občani ogledajo tudi razpo-
ložljivo strokovno literatu-
ro.
Za zmanjšanje zvočne pro-
pustnosti stropne konstrukcije
vgrajujemo t.i. plavajoči estrih,
kjer se površina tal s pomočjo
ustrezno elastičnega materiala
loči od medetažne konstrukcije
(slika 3). Prikazana je zvočna
izolacija tal oziroma stropa med
dvema stanovanjema, kjer
položimo na armiranobetonsko
ploščo 5-centimetrske pohodne
izolacijske plošče, nato dvojno
PVC folijo, nanjo pa položimo 5
cm plavajočega estriha. Biti
mora armiran, da ne razpoka za-
radi elastičnosti materiala, ki je
pod njim. Plavajoči estrih po-
meni, da je dilatiran od stene in
zatesnjen z dilatacijskim tra-
kom iz stiroporja ali mineralne
volne. Če je stropna plošča v is-
tem stanovanju, zadošča 2 cm
izolacijskega materiala. V tem
primeru estriha ni potrebno ar-
mirati.
Na sliki 4 je prikazano, kako
povečamo zvočno izolacijo ste-
ne, ne da bi povečali njeno
površinsko maso. V tem prime-
ru uporabimo oziroma zazida-
mo namesto enojne stene dvoj-
no, vmes pa namestimo lahek
izolacijski material, ki absorbira
(duši) zvok. Taki materiali so
novoterm, tervol, kaširan stiro-
por. Če je stropna plošča med
dvema stanovanjema, mora v
tem primeru biti 5 cm pohod-
nega izolacijskega materiala. V
istem stanovanju pa zadošča 2
cm izolacijskega materiala. V
tem primeru estriha ni potrebno
armirati. •
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. ing.
Avro. nema govorita ihveka
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste ob vstopu v sobo ali pisarno
takoj uganili razpoloženje navzočih, ne da bi vedeli, o čem je
tekel pogovor? Morda ste kdaj začutili, da ima vaš otrok
težave, pa čeprav je bil kilometre oddaljen od vas? Ste morda
kdaj pozorni na to, kako se z nekaterimi neznanci zapletete v
prijeten razgovor, medtem ko čakate avtobus, z drugimi pa si
razgovora ne želite?
Kaj se dogaja v teh in mnogih
drugih primerih, ki jih doživlja-
mo dan za dnem? Kakšne vrste
komunikacija je to?
Odgovor na to vprašanje se
skriva v skrivnostnem, sijočem
energijskem polju okoli člove-
ka, ki mu pravimo tudi avra.
Čeprav se morda zdi, da je bese-
da nova in kar malo modna, pa
je resnica drugačna. Sposobnost
zaznavanja ali celo videnja
avričnega polja okoli človeka so
imeli nekateri posamezniki že v
kulturi starega Egipta, Grčiji,
Indiji ter kasneje tudi ljudje, ki
so sooblikovali kulture, poveza-
ne s krščanstvom. O tem pričajo
upodobitve iz teh časov, ki svete
oiože in žene prikazujejo s po-
sebnim sijem, halom, okoli gla-
ali kar s sijem okoli celega te-
lesa, kar poznamo pod imenom
avreola.
Od takrat pa do danes je pote-
kalo veliko raziskav in razprav o
^em, kako avrični sij pokazati in
''okazati, saj večina ljudi nima
Sposobnosti zaznavanja in vi-
''enja teh pretanjenih nefizičnih
^■^ergij. Tako je zgodovina
^hranila nekaj imen, ki se nave-
^iejo na tovrstne raziskave,
^ot začetnika resnejših znanst-
venih raziskav obstoja bioener-
Si)skega avričnega sevanja šteje-
Jl^o nemškega barona Reinchen-
^^cha, ki je živel v 19. stoletju.
, kleti svojega gradu pri Duna-
ie deset let delal z mnogimi
^'izitivnimi posamezniki, ki so
, temi opazovali avrični sij in
. ^^ve okoli ljudi, živali, rastlin
tudi predmetov. Energijo, ki
^ )o zaznavali, je poimenoval
Kot raziskovalec teh poja-
)e znan tudi Wilhelm Reich,
' bil nekaj časa tudi psihoa-
nalitik in Freudov učenec. To
isto nevidno energijo je imeno-
val orgon in je tudi izdeloval na-
prave, s katerimi je bilo moč to
energijo zgostiti ter jo usmeriti,
na primer na obolele dele telesa.
Pravi preobrat pri raziskovan-
ju bioenergijskega sevanja, ki je
le del celotnega avričnega se-
vanja, pa je prineslo odkritje
Semjona Davidoviča Kirlijana.
Skoraj povsem po naključju mu
je uspelo razviti fotografski pos-
topek, s pomočjo katerega lahko
vidimo paličasto avro, ki seva iz
fizičnega telesa. Kakšna je njena
intenzivnost, je odvisno od po-
sameznikovega energijskega
stanja. Na temelju tovrstnega
slikanja energijskega sija se da
pri človeku ugotoviti njegovo
zdravstveno stanje in celo napo-
vedati prihajajočo bolezen. Tis-
to, kar je ob tem še dodatno pre-
senetilo, je dejstvo, da se ta
energijska polja obdržijo tudi še
po tem, ko je živo tkivo, iz kate-
rih izvirajo, že uničeno.
KAJ Ji AVRA
Toliko o raziskavah, ki so
potrdile mnenje, da je avra polje
Več o avri človeka in doga-
janju v njej boste lahko iz-
vedeli na predavanju, ki ga
pripravlja Duhovna univer-
za v ponedeljek, 31. majaj, ob
18. uri na OS Mladika, Zni-
daričevo nabrežje 1. Ob tej
priložnosti bo tudi predsta-
vitev Duhovne univerze in
možnost vpisa v njen že
uveljavljeni vzgojno-izo-
braževalni program, po-
svečen osebni in duhovni
rasti. Vstop je prost.
finega sevanja, ki obdaja člove-
ka in druga živa bitja ter seva v
okolico. Vsi imamo poleg
fizičnega telesa tudi avro, ki pa
je sestavljena iz različnih "slo-
jev" zelo finih energij. Ena od
teh je energija, ki jo oddaja naše
fizično telo in je bolj znana pod
imenom bioenergija. Kakšna je
njena moč in kvaliteta, je odvis-
no od našega fizičnega počutja
in zdravja. Znotraj avre je tudi
zelo barvit sloj sevanja, ki je po-
vezan z našimi čustvi. Če nas
pograbi jeza, je to burna čustve-
na reakcija, ki se v avri odraža
kot močnejše, skoraj agresivno
energijsko dogajanje. To se se-
veda čuti v avri, in četudi si pri-
zadevamo jezo prikriti, jo ljudje
v bližini lahko začutijo. Podob-
no je v času zaljubljenosti, le
mnogo prijetneje. Zaljubljenca
sta lahko ure in ure brez besed
in se "kopata" v energijah, ki jih
oddajajo njuna čustva. Ta sloj
imenujemo čustvena ali tudi
astralna avra.
Tudi misli so energija. Vse,
kar je v naših mishh, se kot pre-
tanjeno energijsko sevanje
odraža v tistem delu avre, ki jo
imenujemo mentalna avra. To
so zares fini svetli žarki kot pol-
je sevajočega plina.
Vse navedene energije, ki so
povezane s fizičnim telesom,
čustvi in mislimi, se znotraj
avričnega polja prepletajo, hkra-
ti pa so po finosti različne. Naj-
lažje zaznavna je prav bioener-
gija, ki jo z malo ustrezne vaje
lahko začuti skoraj vsak. Viden-
je in zaznavanje drugih slojev
avre pa je mnogo težje in je po-
vezano z duhovnim razvojem
človeka. Ko se človek duhovno
prebuja in raste, se to odraža
tudi na njegovi avri, tako da se
pojavi najfinejši energijski ovoj,
imenovan duhovna avra. Ta je
odsev trdnega in trajnega stika s
svojim notranjim izvorom - du-
hovnim jedrom.
Renata Bokan
BODO POSLANCI PRISlUENI SPREMENITI SEDANJI ZAKON O
VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
Spremenil Eokeno o ¥olii¥oh?
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
Vodja poslanske skupine DE-
SliS Anton Delak je povedal, da
tozadevne odločbe še ni preučil.
Stališče te stranke pa je, da je za
Slovenijo najprimernejši pro-
porcionalni volilni sistem.
Kako bodo o dvokrožnem
večinskem volilnem sistemu
glasovali v DZ, še niso razpravl-
jali. Po besedah predsednika
SKD Lojzeta Peterleta bodo v
DZ sicer glasovali za dvokrožni
večinski volilni sistem, čeprav
je SKD zagovarjal mešani volil-
ni sistem. Predsednik SNS
Zmago Jelinčič pa je med dru-
gim izjavil, da je US znova do-
kazalo, da ni ustavno sodišče,
temveč ekspozitura določene
desno usmerjene stranke, ter da
mu je za dobro slovenske države
in lastnega naroda le malo mar.
V DZ bo SNS glasovala proti
dvokrožnemu večinskemu vo-
lilnemu sistemu. Kakšno bo sta-
lišče političnih strank oz. njiho-
vih poslancev ob razpravi in gla-
sovanju o političnem volilnem
sistemu, pa bomo šele slišali.
# Kaj menijo nekateri pravni
in politološki strokovnjaki
V Večeru dne 3/XII.1998 je
poročilo o pogovoru pravnih in
politoloških strokovnjakov o
volilnih sistemih. Na pogovoru,
ki so ga imeli na fakulteti za
družbene vede v Ljubljani 2.
KIL 1998, je bivši sodnik US
mag. Matevž Krivic, čigar kriti-
ko omenjene odločbe US sem že
omenil, pojasnil, zakaj omenje-
ne odločbe pravno ni mogoče
izvršiti. Dejal je: "Kaže upošte-
vati, da je poslancem pri glaso-
vanju v državnem zboru po us-
tavi zagotovljena svoboda. For-
malnopravno jih torej ni
mogoče prisiliti, da glasujejo
proti svojemu prepričanju. Tudi
če poslanci ne bodo uzakonili
dvokrožnega večinskega volil-
nega sistema, jih lahko za to
kaznujejo le volivci na nas-
lednjih parlamentarnih volit-
vah (da jih ne izvolijo). Ustavno
sodišče namreč v primeru, ko je
razsodilo v prid večinskemu vo-
lilnemu sistemu, ni razveljavilo
nobenega zakona, marveč je le
podalo odločitev ugotovitvene-
ga značaja."
S stališči mag. Krivica se
strinjajo še mnogi priznani in v
javnosti cenjeni strokovnjaki,
med katerimi je tudi profdr.
Ivan Kristan, bivši sodnik US
Jugoslavije, ki v svojem članku
Problem pravne države v Sobot-
ni prilogi Dela 23.1. 1999 meni,
da omenjena odločba US dejan-
sko ni uresničljiva, saj poslan-
cev ni mogoče prisiliti, da bi
glasovali za neki zakon, ker bi to
bilo v nasprotju z načelom svo-
bodnega mandata. Po 82. členu
ustave RS poslanci "niso vezani
na karšnokoli navodila". Profe-
sor dr. Tine Hribar, eden od
snovalcev sedanje ustave RS, v
intervjuju z novinarjem Matijo
Grahom v Sobotni prilogi Dela
10. IV. 1999 med drugim pravi:
"Toda spoštovati je treba ustavo
v celoti. Tudi tisti člen, ki pravi,
da so poslanci "predstavniki
vsega ljudstva in niso vezani na
kakrškoli navodila". Zato me-
nim, da ima France Bučar prav,
ko pravi, da morajo tudi o volil-
nem sistemu poslanci glasovati
po svoji vesti, ne pa po takšnem
ali drugačnem nareku od zunaj.
Če novi volilni sistem nasprotu-
je poslančevi vesti, ga nihče ne
more prisiliti, da glasuje zanj,
tudi ustavno sodišče ne. Gre za
poslančevo avtonomnost. V pri-
meru volilnega sistema za nje-
gov lastni premislek o njegovih
posledicah za odnose med ljud-
mi, za dobro države in naroda.
Tudi avtor tega članka so-
glašam z mnenji in razlogi z
omenjenimi strokovnjaki.
Nasprotno stališče od navede-
nega pa je opisano v obrazložitvi
omenjene odločbi US, kjer je
poudarjeno, da mora državni
zbor referendumsko odločitev
obvezno preliti v zakon. Če tega
ne bi storil, ima US na voljo raz-
lične sankcije (razveljavitev za-
kona, ugotovitev protiustavnos-
ti, odpravo protiustavnosti).
Po mojem mnenju obraz-
ložitev omenjene odločbe US, ki
je sicer formalno oprta na bese-
dilo določbe v 90. členu ustave
in 25. členu ZRLI, ni dovolj
prepričljiva, ker ne pojasni, ali
poslanci ne glede na 82. člen us-
tave, ker so predstavniki vsega
ljudstva, morajo brezpogojno
sprejeti odločitev na PZR, ki je
včasih sprejeta z zelo neznatnim
številom glasujočih volivcev.
• Ali lahko US svojo odločbo
spremeni
Ob očitkih, da je US pri spre-
jemu omenjene odločbe za-
grešilo več zlasti procesnih na-
pak sta se pojavili vprašanji, ali
je možno zoper katerokoli
odločbo US vložiti kakšno iz-
redno pravno sredstvo in ali
lahko US svojo odločbo na last-
no pobudo spremeni. Pritrdilno
na ti vprašanji poleg drugih
pravnih strokovnjakov odgovar-
jata tudi že prej omenjena prof
dr, Ivan Kristan v prej omenje-
nem članku in mag. Matevž
Krivic v svojih člankih Ali us-
tavno sodišče lahko popravi
hude procesne napake in Ušlo je
Jančiču, ne pa Podobniku", ob-
javljenih v Večeru 19. KIL 1998
in 22. 11. 1999. Negativno pa je
odgovoril bivši sodnik in pred-
sednik US RS prof dr. Peter
Jambrek, ki je svoje stališče, da
so odločbe US RS dokončne in
da jih ni mogoče odpraviti, raz-
veljaviti, spremeniti in nado-
mestiti z novo odločbo, obširno
razložil v svojem članku, objavl-
jenem v Sobotni prilogi Dela 20.
2. 1999. Ker se po njegovem
mnenju nasprotniki njegovega
stališča opirajo na 6. člen zako-
na o ustavnem sodišču (Ur.l.
RS, št. 15/94), je analiziral ta
člen, ki se glasi: "O vprašanjih,
ki niso urejena s tem zakonom,
ustavno sodišče glede na pravno
naravo zadeve smiselno upo-
rablja določbe zakona, ki urejajo
postopke pred sodiščem." On
meni, da je sicer dopuščena sub-
sidiarna uporaba formalnega
pravila drugega sodišča v usta-
vosodnem postopku, vendar je
taka uporaba nujno omejena le
na tehnične, poslovniške in pro-
cesno izvedenske določbe.
Nadaljevanje prihodnjič
Mirko Kostanjevec
16
četrtek, 21. maj 1999 - TEDN|||

PTUJ / državno tekmovanje v agilitiju
Uspešna Plujeanka s koker španjelko Dona
Kinološko društvo Ptuj je na prvi majski dan organiziralo
tekmo za državno prvenstvo v agilitiju (preskakovanju psov
čez ovire) z močno mednarodno udeležbo. Tekmovanje je v
lepem sončnem vremenu potekalo na društvenem poliginu v
Budini, tekmovalo pa je 84 tekmovalcev v štirih kategorijah
iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Tekma je za slovenske ude-
ležence hkrati štela kot izbor za državno reprezentanco, ki
bo Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu v agilitiju le-
tos v Nemčiji.
Kot že večkrat doslej je bila
prireditev na Ptuju zelo dobro
organizirana, saj je tekmovanje
kljub rekordnemu številu tek-
movalcev potekalo tekoče in
brez zapletov. Igor Cebek iz KD
Ptuj je dejal, da tudi gledalcev
ni manjkalo in zagotovo so
uživali v predstavah štironožcev
in njihovih vodnikov. "Tisti, ki
poznamo agiliti, se zagotovo
strinjamo, da je agiliti v prvi
vrsti zelo zabavna športna, kino-
loška, rekreacijska in tekmoval-
na disciplina, ki veže ljudi.
Nasploh je tekmovanje potekalo
v zelo sproščenem in prijetnem
vzdušju, saj so gledalci s plos-
kanjem in navijanjem pozdravi-
li prav slehernega tekmovalca.
Najuspešnejši psi so v veliko ve-
V kategorji A1 mini je
ptujska kinologinja
Barbara Varvoda s
psičko Dono stala na
stopničkah.
Foto: Kosi
selje in ponos lastnikov dobili
pokale in priznanja, vendar to
ni najpomembnejše. Pomem-
bno je to, da smo navezali nove
stike in obnovili stara prija-
teljstva. Prepričani smo, da so
vsi sodelujoči, ki so prišli v naše
starodavno mesto Ptuj, od nas
odšli z lepimi vtisi in se bodo
zagotovo še vrnili. Zahvala za
uspešno izvedbo tekmovanja
gre mnogim članom Kino-
loškega društva Ptuj, ki so se s
svojo prizadevnostjo in trudom
znova izkazali," je med drugim
še povedal Igor Cebek.
Od ptujskih tekmovalcev je
velik uspeh v kategoriji Al mini
z 2. mestom dosegla Barbara
Varvoda z angleško koker špan-
jelko Dono, v tej kategoriji sta
nastopila še Sandi Strihič z Lor-
dom (dosegel je 10. mesto) in
Alenka Zorko z Brinom (do-
segla je 11. mesto). V kategoriji
A2 standard je Igor Cebek osvo-
jil 6. mesto, ostali ptujski tek-
movalci Herbert Čihal z Bully-
jem, Boštjan Šterbal z Astonon
in Jasna Drakšič z Dinom pa sc
dosegli zadovoljive rezultate.
r. Mohorkt
PTUJ / fotografski natečaj balonarskega kluba
številni slovenski in tuji balonarji se strinjajo, da imata Ptuj in okolica odlične pogoje za letenje s
toplozračnimi baloni. Pokrajina pod platneno kupolo je tako razgibana in obenem tako pomirjujoča, da
mnogi prizore uklenejo v objektive in jih podoživljajo še kasneje ob fotografijah. Balonarski klub Ptuj
se je odločil, da bo zbral čimveč takšnih fotografij in med njimi izbral najboljše. Zato na svoj naslov na
Rimski ploščadi 5 na Ptuju do konca letošnjega junija pričakujejo čimveč fotografskih podob (velikost
vsaj 18 krat 24 centimetrov), ki so bile posnete iz balona ali pa balon(e) prikazujejo v ptujskem okolju.
Posebna komisija pod vodstvom mojstra fotografije Cirila Ambroža bo izbrala najboljše fotografije, ki
bodo v letošnjem avgustu v ptujski Mestni hiši razstavljene pod naslovom "Ptuj in baloni". Razstava bo
posvečena ptujskemu občinskemu prazniku, 1930-letnici Ptuja, in bo obenem popestrila letošnje tretje
balonarsko tekmovanje za pokal Ptuja. Da Balonarski klub Ptuj, ki to tekmovanje organizira od samega
začetka, letos praznuje petletno delovanje, pa pri vseh teh častitljivih jubilejih in praznikih niti ni tako
pomembno. Fotografija fotoateljeja Langerholc je tu za pokušino, ali sožitje med Ptujem in baloni res
obstaja.
efem
Foto: Langerholc
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
17
PO HMŠm MRMSIH
DESTRNIK / veselo na urbanovo nedeljo
Glasbeni popotnik 1999
Družba Radio-Tednik Ptuj in Gasilsko društvo
Destrnik sta minulo nedeljo na Destrniku pripravila
glasbeno prireditev Glasbeni popotnik 1999 z vodi-
teljem Smiljanom Greifom. Priljubljena prireditev je
že tretjič doslej na Destrnik privabila več sto ljubitel-
jev ljudskih pevcev in narodnozabavnih ansamblov.
Letos je nastopilo 13 skupin in posameznikov, med
njimi tudi folklorna skupina z Destrnika in zvesta pos-
lušalka nedeljske oddaje Lizika Kure iz Ptuja. Zbrane
je pozdravil tudi destrniški župan Franc Pukšič. Ne-
kaj utrinkov s prireditve smo zabeležili tudi mi.
AK,MS
Najprizadevnejši ustvarjalci Glasbnega popotnika so bili tudi le-
tos voditelj Smlljan Greif, Marjan IrgI in radijski tehnik Rado
Škrjanec (od leve proti desni)
Destrnik je bil tretje leto gostitelj priljubljene glasbenen priredit-
ve Glasbeni popotnik 99
Destrniška godba na pihala
ŽAMENCI / začetek letošnje gasilske medobčinske lige
Najbolišl
Žameniani
V nedeljo je bil v Žamencih
začetek tekmovanja v gasilskem
ligaškem pokalnem tekmovanju,
ki sta ga organizirala Gasilska
zveza MO Ptuj in GZ Gorišnica.
Pomerilo se je 20 tekmovalnih
enot iz okoliških prostovoljnih
društev. Pri ženskah je bila na-
jboljša ekipa iz Žamencev, na dru-
gem mestu ekipa iz Moškanjcev,
na tretjem pa Mala vas. Med
moškimi ekipami sta prav tako
dosegli najboljši čas domači ekipi
iz Žamencev, na tretjem mestu pa
so bili gasilci iz Male vasi.
Naslednje tekmovanje bo 12. ju-
nija na Ptuju. Z nedeljskim gasils-
kim ligaškim tekmovanjem so se
začele tudi prireditve ob
letošnjem občinskem prazniku v
občini Dornava.
MS
Ženska ekloa iz Žamencev.
Foto: Laura
Mambovii potuje jo na svetovno prvenstvo
"To je največji uspeh Plesnega kluba Mambo iz Ptuja dos-
lej, zato smo še toliko bolj veseli in navdušeni. Veliko volje
in energije smo vložili v nastop, to se nam je obrestovalo in
nam prineslo drugo mesto ter vstopnico za svetovno
prvenstvo," je dan po klubskem uspehu ves navdušen dejal
vodja PK Metod Peklar.
Mambovci so se na državnem
prvenstvu v Ljubljani predstavili
v dveh kategorijah: poleg članske
hiphop formacije, kjer so dosegli
laskav naslov vice prvakov, so
imeli še nastop v kategoriji solo
hiphop mladinke Nataše
Petrušič, ki je s sedmim mestom
za las zgrešila finale. Zasluge za
uspeh ima po strokovni plati
vodja hiphop formacije PK Mam-
bo Borut Žuran, za pripravo ko-
reografije je poskrbel Ljubljančan
Gena, mlade plesalce pa so ob-
lekli v butiku IN Barbare Rabuza
na Ptuju. V skupini je plesalo le
11 plesalk in plesalcev, pet jih je
nastopilo celo prvič, sicer pa so
bili Ptujčani po številu plesalcev v
skupini najskromenjši. Vehko
vadbe in strokovnega izpopolnje-
vanja jih čaka še v pripravah za
nastop na svetovnem prvenstvu,
ki bo letos poleti v Nemčiji, tja pa
mambovci	potujejo	s
prvouvrščeno hiphop formacijo
Kazine.
V soboto, ko se državno
prvenstvo preveša v drugi del nas-
topov, pa bo barve PK Mambo
zastopal še Jernej Slejko v kate-
goriji hiphop člani - solo. Zaželi-
mo mu uspeh!
T, Mohorko
V PK Mambo so bili izredno veseli doslej največjega plesnega
uspeha
18
četrtek, 27. maj 1999 - TEDNIK

OD TOD IN TAM
KOG • Skof
dr. Vekoslav
Grmič na Kogu
v petek, 28. maja, ob 18. uri se
bo v prostorih krajevne skupnosti
KOG pričel predzadnji študijski
krožek projekta Z boljšim razume-
vanjem v družini v enaindvajseto
stoletje. Tokrat se bo krajanom in
drugim gostom pridružil posebej
spoštovani gost škof dr. Vekoslav
Grmič. Pogovor bo tekel o pome-
nu vere za posameznika, par in
družino ter o tem, kako lahko vera
človeku pomaga, da prebrodi
težave, ki se dnevno porajajo v
družinski, vaški in širši skupnos-
ti.
Majda FridI
ORMOŽ • 40 let
glasbene šole
v soboto, 29. maja, slavi Glasbe-
na šola Ormož 40-letnico svojega
obstoja. Ob 18. uri se bo pričela
slavnostna otvoritev razstave
Naših 40 let v avli občine Ormož.
Program se bo nadaljeval ob 19.
uri s slavnostnim koncertom
učencev glasbene šole na graj-
skem dvorišču. V primeru dežja
bo prireditev v Domu kulture
Ormož.
Majda Fridi
ORMOŽ •
30 let območne
obrtne zbornice
30-letnico ustanovitve območne
obrtne zbornice Ormož bodo
člani proslavili na slavnostni seji
v soboto, 29. maja, ob 11. uri v
Domu kultiure. Prireditev bo
spremljal kulturni program.
Majda Fridi
DORNAVA •
Prireditve ob
občinskem
prazniku
v občini Dornava 14. junija
praznujejo občinski praznik, že
prej pa bo v njegov počastitev
vrsta prireditev. Jutri, 28. maja, se
bo ob 12. uri ustavila prleška kon-
jenica. Ob tem bo priložnostni
blagoslov konjev in konjenikov. V
nedeljo, 30. maja, bo ob 7. uri pri
ribniku v Polencih tekmovanje v
ribolovu. V torek, 1. junija, bo v
delavnicah dr. Marijana Borštnar-
ja od 8 do 14. ure dan odprtih vrat.
V	sredo, 2.junija, bo ob 17.30 in
19.30 uri v zasebni glasbeni šoli
Nocturno letna produkcija.
MS
KIDRIČEVO«
V	torek seja sveta
Svet občine Kidričevo bo v to-
rek, 1. junija, na 5. redni seji
(pričela se bo ob 18. uri) med dru-
gim razpravljal o plačah občin-
skih funkcionarjev in nagradah
članov delovnih teles, sklepali
bodo o odloku o občinskih cestah
ter kategorizaciji občinskih cest
in kolesarskih poti v občini. Loti-
li se bodo odloka o komunalni
taksi za investicije za zagotavljan-
je preskrbe prebivalcev s pitno
vodo v občini. Sklepali bodo tudi
o potrditvi premoženjske bilance,
o predlogu za razpis naknadnega
referenduma, o imenovanju
podžupana, dali bodo mnenje k
imenovanju ravnatelja OŠ Cir-
kovce, ob koncu pa naj bi ustano-
vili še odbor za gospodarjenje s
premoženjem občine Kidričevo.
-OM
PTUJ#
Leon Pišek
razstavlja v
gostilni Lužnik
Skoraj ne mine mesec, da v gos-
tilni Lužnik na Ptuju ne bi odprli
kake nove slikarske razstave; v
maju se tam predstavlja mlad sli-
kar Leon Pišek, študent peda-
goške fakultete v Mariboru, doma
iz Cirkovc. Razstavil je svoje
zadnje izdelke - slike iz življenja
in vsakdanjega dela haloškega člo-
veka, prepletene z naravo in izred-
no barvitostjo. Otvoritvena slove-
snost je bila pred kratkim, ude-
ležili so se je številni Piškovi sli-
karski prijatelji, osrednji nagovor
je imel podžupan MO Ptuj Ervin
Hojker, za glasbeni utrinek pa je
poskrbel kantavtor Zlatko Verze-
lak.
Leon pa ne razstavlja samo na
Ptuju, temveč s še nekaterimi
ptujskimi slikarji tudi v Ljublja-
ni. Poleg tega ga precej ustvarjan-
ja čaka še na likovnih kolonijah in
srečanjih, pa tudi v domačem pro-
svetnem (hoištvu Vinka Koržeta,
Cirkovce, kjer je že nekaj let pred-
sednik likovne sekcije.
T. Mohorko
PTUJ#
Nova knjiga
dr. Ive Miki Curk
v viteški dvorani na ptujskem
gradu se bo v sredo, 2. junija, ob
18. uri pričela predstavitev knjige
arheologinje in konservatorke dr.
Ive Miki Curk z naslovom Arma
virumque"- ob tvarnih virih o
rimski dobi na Slovenskem, ki jo
je izdalo izobraževalno
založništvo DZS. Estetsko obliko-
vano delo avtorice, ki je na Ptuju
in v njegovi okolici več let razi-
skovala rimske ostaline, je vsebin-
sko zanimivo in bogato s slikov-
nim gradivom.
Majda Fridi
PTUJ • Razstava
ob 50-letnici
filatelističnega
društva
Filatelistično društvo Ptuj pri-
pravlja ob 50-letnici svoje^ delo-
vanja in v okviru prireditev ob
1930-letnici mesta Ptuja filatelis-
tično razstavo, ki jo bo svečano
odprl župan mestne občine Ptuj
Miroslav Luci danes, v četrtek,
27. maja, ob 18. iu:i v refektoriju
minoritskega samostana na Ptuju.
•OM
PTUJ • Šesti
spust po Dravi
Na pragu nove sezone pripravlja
brod^ko društvo Ranča Ptuj tra-
dicionalni, že 6. spust s kajaki in
kanuji po Dravi od Starš do Ptuja.
Na 10 km dolgo razburljivo vodno
pot po stari strugi Drave se bodo
podali to soboto, 29. maja, ob 10.
uri v Staršah. Cilj regate bo okoli
11. ure pred gostiščem Ribič v
Ptuju.
•OM
IJUBIJANA#
Je novinarstvo
poklic ali obrt?
v okviru programa PHARE pri-
pravlja Sindikat novinarjev Slove-
nije (SNS) okroglo mizo pod nas-
lovom Novinarstvo - poklic ali
obrt? Pogovor bo danes, 27. maja,
povezoval pa ga bo Mirko Štular.
V razpravi naj bi novinarji odgo-
vorili na nekaj pomembnih
vprašanj: kako pomemben je štu-
dij novinarstva za novinarsko
delo, kaj je odločilno za sprejem
mladih ali novih novinarjev v
uredništva in kdo o tem odloča,
kaj uredništva pričakujejo od no-
vih sodelavcev, ali je diploma iz
novinarstva odločilno merilo,
kako mediji sodelujejo s fakulteto,
kdo je danes dober novinar ipd.
•OM
SV. TROJICA / 15. krajevni
praznik
Suefa Trojiia praznuje
v krajevni skupnosti Sveta Trojica v Slovenskih gori-
cah so se v nedeljo z deskanjem na jezeru Sv. Trojica in
državnim prvenstvom v motokrosu v Oseku pričele pri-
reditve v počastitev 15. krajevnega praznika.
V ponedeljek je bilo tradicionalno srečanje starejših krajanov,
odkrili so spominsko ploščo akademskemu slikarju Maksu
Kavčiču, zvečer pa pripravili še koncert zborov osnovne šole in
učencev glasbene šole od Svete Trojice. Sinoči je bil kulturni
večer v izvedbi domačih kulturnih društev, danes pa bo nastop
ženskega noneta iz Voličine in Završkih fantov z gosti.
Še posebej slovesno bo jutri, ko bodo v Oseku odprli nov vodo-
vod in izpeljali gasilsko vajo. Pripravljajo pa tudi nočni nogomet-
ni turnir za pokal krajevne skupnosti in promocijski nastop an-
sambla Izvir s predstavitvijo krajevne himne Trojiško jezero.
Sobotne prireditve se bodo pričele z jutranjo olepševalno akcijo
ureditve trga, razstavo kulinarike in slik ter slavnostno sejo kra-
jevne skupnosti in društev. Še isti dan bo predaja planinskega
žiga, podelitev ^turističnega nageljna in družabno srečanje kraja-
nov s skupino Štajerski odmev. Prireditve ob 15. krajevnem praz-
niku Svete Trojice se bodo iztekle z državnim prvenstvom ribičev
in prvo redno kinopredstavo v nedeljo, 30. maja. Ves teden pa bo
v lovskem domu Dobrava na ogled tudi razstava lovstva.
AK
OPLOTNICA/ 22. maj prvi praznik občine
Prflrctt traditioiudmh prindUev
Do lanskega leta še krajevni praznik so letos v okviru novo
nastale občine Oplotnica praznovali kot prvi občinski praz-
nik s tradicionalnimi prireditvami, kot so v prvi vrsti prikazi
kmečkih običajev, dejavnost društev in vaških odborov z vse-
mi značilnostmi teh pohorskih in podpohorskih krajev.
Vrsta prireditev od petka, 21., do
nedelje, 23. maja, je bila tudi
športno obarvane. Tako je v pe-
tek, 21. maja, v telovadnici pote-
kalo medldubsko tekmovanje
najmlajših karateistov v katah in
športnih borbah. Sobotni praz-
nični dan so pričeli s tekmovan-
jem ribičev v lovu rib s plovcem
za laskavi naziv "ribiškega carja".
Tekmovalno vzdušje je bilo čutiti
tudi pri gasilcih veteranih, natan-
ko opoldne tega dne so opravili še
tekmovanje v malem nogometu.
Tudi srečanje starejših občanov
občine Oplotnica ni manjkalo. V
oplotniški graščini so pripravili že
tradicionalne razstave kulinarike,
zelišč, likovnih izdelkov ter
ročnih del, pozno popoldne pa je
bil še koncert domačega pihalne-
ga orkestra. Dan so zao^ožili z
jubilejnim koncertom ob desetlet-
nici ženskega pevskega zbora
KUD Oplotnica.
Nedelj^ zadnji dan praznični
dan, se je pričela s tekmovanjem
lovskih družin v streljanju na gli-
naste golobe in odprtjem razstav v
graščini. Na svoj račun so prišli
tudi ljubitelji malih živali.
Osrednja prireditev ob prvem
prazniku občine Oplotnica se je
pričela s prikazom kmečkih
običajev nekoč in danes. V povor-
ki je sodelovalo 24 kmečkih vo-
zov, na enem je bil celo napis o
kmečkem puntu zoper mačehov-
ski odnos kmetijskega ministrstva
do slovenskega podeželja. Oplot-
niški župan Vlado Qobovnik je
ob tej priložnosti povedal, da so
ljudje v teh krajih ponosni na svo-
jo tradicijo in to tudi radi
pokažejo širšemu občinstvu. Sicer
pa je bilo v njegovem nagovoru
čutiti veselje ob tem, da je Oplot-
nica končno le samostojna občina,
Oplotničani, ki so se vseh priredi-
tev, še posebej osrednje, ude-
leževali v velikem številu, pa so
bili nekoliko razočarani, ker si za
njihovo praznovanje ni vzel časa
Ciril Smerkolj; namesto njega je
prišel Boris Jež, direktor sveto-
valne službe.
Na osrednji prireditvi so se
predstavili tudi Bratje iz Oplot-
nice, dobri znanci številnih ptuj-
skih festivalov, in ob svoji 15-let-
nici obiskovalcem zapeli neka]
svojih uspešnic. Da so ti še pose-
bej toplo nagradili svoje muzikan-
te, ni potrebno posebej govoriti,
Ob tej priložnosti so podelili šte-
vilna priznanja za športna tekmo-
vanja, občinski praznik pa so skle-
nili v veselem in prijetnem
vzdušju, za kar pa so poskrbeli
Primorski fantje.
Vida Topoiovec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Z ljudmi, ki se kar naprej ukvar-
jajo s kompromitiranjem svojih
osvobodilnih dosežkov, je zago-
tovo nekaj narobe. V slovenski
(novejši) zgodovini žal ne
nnanjka primerov takšnega sa-
mouničevalnega in samopod-
cenjevalnega početja. Tako je
bila šele zadnji čas kolikor toliko
objetivno določena pomembna
vloga generala Maistra v bojih za
slovensko severno mejo. V neka-
terih političnih krogih sistema-
tično ponujajo "zločinsko" podo-
bo narodnoosvobodilnega boja
in nasploh dvomijo o njegovi po-
trebnosti in upravičenosti. Letos
snrio imeli nekaj poskusov krimi-
naliziranja osamosvojitvenih bo-
jev. Naprej je Slovenijo pretresla
afera Vič - Holmec, v kateri so ne-
kateri "policijsko-obveščevalni"
krogi poskušali razširiti izmišljije
o "zločinih" in "tatvinah" sloven-
skih vojakov med boji za samos-
tojno Slovenijo. Pred nekaj dnevi
pa je poslanec državnega zbora
in župan občine Trebanje Ciril
Pungartnik podcenjevalno govo-
ril o pripadnikih Teritorialne
obrambe, ki so sodelovali v akci-
jah na Medvedjeku, češ da so se
tam pretežno sončili in "mar-
tinčkali"...
ZLORABE IN
RESNICE
Seveda je dobro, ker so vsi naj-
novejši poskusi neodgovornega
kompromitiranja vloge obo-
roženega boja za sarrKDStojnost
doživeli takojšnjo (večinsko) ob-
sodbo in zavrnitev. Poskrbeti pa
bi bilo treba tudi za pravočasno,
na dejstvih temelječo uradno
osvetlitev vseh spornih dogod-
kov. Zelo jasno bi bilo treba
ločevati tudi med nedvoumnimi
in zlonamernimi konstrukti in mo-
rebitnimi odprtimi vprašanji in
premalo pojasnjenimi dejstvi iz
časov prizadevanj in bojev za sa-
mostojno Slovenijo. To sta dve
različni zadevi, ki ju ne bi smeli
pomešati. Ob upravičenem upi-
ranju potvorbam bi namreč mo-
rali preprečevati tudi kakršnekoli
poskuse onenragočanje kritične
analize teh dogajanj in razjasnje-
vanja morebiti premalo ali eno-
stransko predstavljenih in po-
jasnjenih dogodkov. Kakršnokoli
preprečevanje takšnega dialoga
in vsiljeno "idealiziranje" tega
časa bi bilo lahko tudi dolgo-
ročno škodljivo, kar še zd^
kažejo nekateri enostranski pris-
topi pri prikazovanju in vredno-
tenju NOB.
Poslanec in župan Trebnjega
Ciril Pungartnik je "martinčkanje"
slovenskih teritorialcev na Med-
vedjeku omenil med razpravo o
zakonu o vojnih veteranih, ko je
primerjal razmere med drugo
svetovno vojno in desetdnevno
vojno za Slovenijo. Dejal je, da
agresor v vojni za Slovenijo ven-
darle ni naredil vsega, kar so de-
lali agresorji med drugo vojno,
s^ bi bilo drugače malo verjetno,
da bi kateri od 'listih fantov, ki so
bili na Medvedjeku in so se lepo
sončili in martinčkali", ostal živ.
(Večer, 22. maja 1999)
Generalni sekretar Združenja
veteranov vojne za Slovenijo
Drago Bitenc je ob tem v protest-
ni izjavi zapisal, da je "suverena
in samostojna Slovenija v prvi
vrsti rezultat boja pripadnikov
TO, pa tudi vseh, ki so kakorkoli
sodelovali v pripravah, organizi-
ranju in vodenju projekta samos-
tojne Slovenije, ki je ne nazadnje
omogočila omenjenemu poslan-
cu nastop v hramu slovenske de-
mokracije. Res je, da ima lahko v
demokratični državi vsak svoje
mnenje in ga lahko tudi javno
predstvi, kar vsekakor velja tudi
za Cirila Pungartnika. Vendar pa
demokratičnost dovoljuje tudi
protest tistih, ki so v času osamo-
svajanja z orožjem v roki na
položajih branili demokratično
Slovenijo tudi za ceno svojih živl-
jenj." Bitenc je v svojem javnem
protestu citiral tudi pisanje vete-
ranskega glasila Veteran:
"Dediščina, ki jo je naša genera-
cija zapustila naslednjim rodo-
vom, je samostojnost, žalostno
pa je dejstvo, da jo moramo bra-
niti pred podlimi izjavami tistih, ki
pobirajo predvsem najlepše plo-
dove slovenske demokracije."
Pungartnikova izjava je močno
razburila člane občinskega od-
bora Slovenskih krščanskih de-
mokratov v Trebnjem, ki so - kot
piše Dnevnik - z velikim prese-
nečenjem in nezadovoljstvom
sprejeli njegove besede, da so
bili slovenski vojaki in policisti
"fantje, ki so se martinčkali in
sončili na travniku". Poslanec
SDS in predsednik parlamentar-
nega odbora za obrambo Rudolf
Petan je Pungartnikov govorjenje
označil za vnovičen poskus dis-
kreditacije osannosvojitvene voj-
ne za Slovenijo. Opozoril je, da
pomeni Medvedjek eno ključnih
dejanj za uspeh v boju za osa-
mosvojitev. Tam je osem pripad-
nikov slovenskih enot izgubilo
svoja življenja.
OPRAVIČILO IN
OPOZORILO
Konec preteklega tedna se je
na posebni seji sešel tudi odbor
državnega zbora za obrambo.
Predstavniki LDS, katere član je
tudi Pungartnik, so Pungartnika
nekritično branili, češ da je na-
pravil zgolj primerjavo NOB in
desetdnevno vojno za Slovenijo.
Jelko Kacin (LDS) je dejal, daje v
Pungartnikovi razpravi videl
sanno primerjavo med narodnimi
heroji NOB in desetdnevno vojno
in nič več. S čudno (žaljivo) izja-
vo za NOB pa se je pojavil prvak
Slovenskih krščanskih demokra-
tov Lojze Peterle. "Jasno je, kaj
so hoteli okupatorji s slovenskim
narodom, in jasno je tudi, kaj je
pod okriljem NOB želela komu-
nistična partija. Med osamosvoj-
itvijo pa je odpor proti JL^ vodila
legitimna demokratična sloven-
ska oblast' (Delo, 21. maja
1999).
Odbor državnega zbora za
obrambo je ugotovil, da so bile
izjave poslanca LDS Cirila Pun-
gartnika o dogodkih na Medved-
jeku "neprinnerne, nepotrebne in
neresnične". Odbor je tudi pou-
daril, da pričakuje, da se bo Pun-
gartnik opravičil udeležencem
bojev na Medvedjeku in "prekli-
cal" svoje izjave.
Pungartnik je po seji odbora
dejal, da obžaluje nastale posle-
dice izjave, ki jo je izrekel v parla-
mentarni razpravi o zakonu o voj-
nih veteranih. Vsem osebno pri-
zadetim se iskreno opravičuje in
obžaluje neprijetnosti, ki so nas-
tale kot posledica zlorab njegove
izjave za politične potrebe neka-
terih strank. Obžaluje in obsoja
uporabo in zlorabo svoje izjave,
saj naj bi bila, kot je zapisal v
sporočilu za javnost, iztrgana iz
konteksta, uporabljena za nepo-
trebno, nezaželeno in škodljivo
politizacijo dogodkov iz osamo-
svojitve Slovenije. V izjavi naj bi,
piše Pungartni, izrekel svoje
izkušnje in poglede ter primerja-
vo druge svetovne vojne in osa-
mosvojitvene vojne, ki ju je sam
neposredno doživel. Kot zatrjuje,
ni imel namena nikogar žaliti ali
zmanjševati pomena osamosvoj-
itve, še manj pa prizadeti pripad-
nikov TO, ki so bili vpoklicani na
Dolenjskem in so opravljali
vojaške dolžnosti, kot so znali in
jim je bilo ukazano od nadreje-
nih, poroča STA.
Komentator Večera piše, da je
Pungartnik s slabo premišljeno
izjavo ponovno odprl medvejski
dosje. Bitko torej, ki se je podob-
no kot v aferi Vič - Holmec že ve-
likokrat zlorabila za politične,
osebne in še kakšne obračune.
"Prav ta bitka je bila nekaj časa
poligon za obračune med polici-
jo in vojsko o zaslugah v osamo
svojitveni vojni na Dolenjskem
Pojavile so se z Medvedjekoir
povezana imena, ki so se kasne
je zavihtela v sam vrh državne
politike in uprave. Denimo BoriJ
Likar, Albin Gutman ... Skratka
bitka se je vselej uporabljala zž
diskreditacijo takšnega ali dru
gačnega nasprotnika. Vse to je
posledica dejstva, da se
določeni osamosvojitveni proce
si po letu 1991 niso neodvisne
ovrednotili in zaključili. Več r&
snic je ustrezalo vsem: tistim. I«
so si na vsak način želeli pridobi
čim več zaslug in čim bolje
obtežiti uniformo, in onim, ki sc
svojo resnico zaklenili v sefe^
dokler je niso potrebovali..."
Predsednik republike Milaf^
Kučan je preteklo nedeljo na slo
vesnosti v Pekrah dejal, da se v
vsakdanjih prepirih in polemikafi
prelahkotno pozabljajo dejstva
predvsem enotna volja ljudi, ^
so hoteli družbene sprememb«
in lastno samostojno državo
"Kar naprej se izklicuje domneV'
no nepravično razdeljeni tak"
imenovani osannosvojitveni kapi'
td. Brez sramu nekateri zase ka^
naprej terjajo priznanja, ki naj ^
jih spet drugi ne zaslužili, kot d^
bi bila osamosvojitvena vojna na;
gradni natečaj, pri katerem
dobijo in drugi izgubijo..." Kuč^
je kot neznosno lahkotno^'
označil tudi govorjenje o "dor^
nevnih zlih dejanjih slovenskii|
policistov in teritorialcev, ki naj ^
jih bili zagrešili v spopadih z enf"
tami jugoslovanske vojske . •"
Jak Kopri^''
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
19
OD rOD IM FAM
IliLDEN / ČETRT STOLETJA SLOVENSKEGA DRUŠTVA
Slovesno ob lubilelv
l^onec minulega tedna sta bila Hilden in del nemške pokrajine
porenje-Vestfalija v znamenju praznovanja 25-letnice delovan-
ja slovenskega kulturno-športnega društva Maribor-Hilden, v
l^aterem je tudi veliko naših rojakov, predvsem iz okolice Dor-
jave, Gorišnice, Juršincev, Hajdine in Ptuja. Četrt stoletja svo-
jega dela so naši rojaki proslavili z več kulturnimi in zabavnimi
prireditvami; najpomembnejše med njimi so se udeležili tudi
predstavniki iz domovine.
Ob srebrnem jubileju je hil-
jenski župan Giinter Scheib,
velik prijatelj Slovencev, v sobo-
[0,22. maja, pripravil v hildens-
1(1 Mestni hiši slovesen sprejem
li predstavnike slovenskega
Iculturno-športnega društva, ki
so se ga udeležili tudi
predstavniki kulturne uprave
Hildna, predstavnik mesta Ma-
ribor, slovenski likovni umetni-
ki ter pevci moškega komornega
zbora iz Ptuja. Ob čestitkah je
Giinter Scheib izrazil zado-
voljstvo nad dobro organizirani-
mi Slovenci v Hildnu, ki so prek
svojega društva pomemben ses-
tavni del tega prijaznega mesta.
Štirim po njegovem mnenju na-
jzaslužnejšim Slovencem v
Hildnu je zato izročil posebna
priznanje občine - bronaste me-
dalje Fabricius Hiidanos. Pre-
jeli so jih prvi predsednik Jože
Pahič, Friderik Visinski, Er-
nest Vidovič in Alojz Kroflč,
sedanji predsednik društva. Slo-
venskim rojakom je ob jubileju
čestital tudi glavni tajnik Slo-
venske izseljenske matice Janez
Rogelj in jim izročil posebno
priznanje.
Isto popoldne so pevci
moškega komornega zbora Ptuj
pod vodstvom Franca Lačna v
hildenskem domu starejših
pripravili skupni koncert z
mešanim pevskim zborom Alm-
rausch Hilden, s katerim že ne-
kaj let uspešno sodelujejo, v slo-
venskih narodnih nošah pa so
dlani nemškega občinstva ogreli
tudi člani slovenske folklorne
skupine društva Bled iz Essna.
Osrednja slovesnost ob srebr-
nem jubileju slovenskega
društva v Hildnu pa je bila
zvečer v veliki dvorani v
bližnjem Gruitnu, ki so jo naši
rojaki iz Hildna in širše okolice
do konca napolnili. Okoli 500 se
V počastitev 25-letnice
Slovenskega kulturno-
športnega društva Maribor-
Hilden so v preddverju
Mestne hiše v Hildnu
pripravili razstavo Umet-
nost iz Slovenije, na kateri
so razstavili svoja dela aka-
demska kiparka Viasta Zor-
ko in akademski slikarji
Andrej Grošelj, Rado Jerič
ter Zoran Ogrinc.
jih je zbralo iz širše okolice, tudi
po 200 km daleč so prišli
predstavniki slovenskih društev
Lipa iz Neussa, Franceta
Prešerna iz Burscheida, društva
Slovenski zbor iz Krefilda, Slo-
venskega kulturnega društva
Prerod in drugi.
Ob 25-letnici je slovenskemu
društvu v Hildnu čestital slo-
venski veleposlanik v Nemčiji
Alfonz Naberžnik in se zahvalil
za slovensko besedo, ki jo v
društvu sredi Nemčije prek svo-
jih sekcij pridno gojijo že četrt
stoletja in so naravni človeški
most med Slovenijo in Nemčijo,
še posebej s Slovenci, živečimi v
Mariboru in Ptuju. Osrednji go-
vornik predsednik Slovenske iz-
seljenske matice dr. Anton
Bebler je obljubil še večjo skrb
države do rojakov, izrazil željo
po sodelovanju z mlado zdoms-
ko generacijo ter obljubil, da bo
v kratkem pripravljen nov krov-
ni zakon za Slovence po svetu.
Ob jubileju je društvu izročil
posebno priznanje matice - veli-
ko lastovko. V imenu maribors-
kega župana Borisa Soviča jim
je čestital član mestnega sveta
Miroslav Blažič in izročil
občinska priznanja trem članom
društva: Alojzu Ducmanu,
Mirko Plohlu in Vladu
Krajncu - slednji ima posebne
zasluge za slovensko dopolnilno
šolo v Hildnu.
V imenu župana mestne
občine Ptuj Miroslava Lucija je
predsednik komornega zbora
Boris Pelcl zdomcem ob jubile-
ju izročil spominski kristalni
kelih z grbom mestne občine ter
knjigo o Janezu Puhu, ptujski
pevci pa so svojo čestitko začini-
li s slovensko pesmijo. Najzas-
lužnejšim članom se je s priz-
nanji oddolžilo tudi društvo,
praznovanje pa so nadaljevali z
zabavnim delom, za kar so vse
do jutra skrbeli člani ansambla
Frajerji iz Vojnika pri Celju.
Kot je povedal predsednik
Alojz Krofič, je bilo kulturno-
športno društvo Maribor-Hil-
den ustanovljeno leta 1974, prvo
slovensko srečanje zdomcev pa
je bilo pri našem rojaku Janku
Ciguli, ki je doma iz Dornave.
Slovensko društvo v Hildnu je
bilo eno prvih v pokrajini
Vestfalija, ki je uvedlo slo-
vensko dopolnilno šolanje - že
leta 1975. Njihova prva učitelji-
ca je bila Zofka Češnovar, po-
sebnost pa je v tem, da dopolnil-
ni pouk slovenskega jezika v
Hildnu še danes financirajo
nemške oblasti, tudi po zaslugi
hildenskega župana Giinterja
Scheiba. Članstvo v društvu žal
upada, danes jih je le še okoli
100, kajti precej se jih je že vrni-
lo v domovino, nekateri v druge
kraje, nekaj pa jih je žal že poko-
jnih. Sedež društva je v prvem
nadstropju stavbe na Heiligen
Strasse 39, kjer se sestajajo ob
sobotnih popoldnevih in
nedeljskih dopoldnevih. Med
sekcijami je najaktivnejša
kegljaška, ki je nastopila že na
svetovnem prvenstvu, najak-
tivnejša pa glasbena z ansam-
blom naših rojakov Stattenber-
ger Muzikanten, na novo pa je
zaži-vela tudi nogometna sekci-
ja.
Alojz Krofič se je v svojem
imenu in v imenu slovenskega
društva zahvalil vsem Sloven-
cem in drugim, ki so tako ali
drugače naredili 25-letnico še
lepšo, še posebej županu mestne
občine Ptuj Miroslavu Luciju za
darilo in občinski kelih, županu
občine Maribor Borisu Soviču
ter županu občine Dornava
Francu Seguli.
M.Ozmec
V preddverju hiidenske Mestne hiše so razstavili svoja dela štir-
je slovenski likovni umetniki.	Foto: M.Ozmec
BORL / NA GRADU DRŽAVNO SREČANJE TAMBURASKIH IN
MANDOLiNSKiH SKUPIN
Slišal seje iven
tamburie in nondolin
Vled starodamimi zidovi gradu Bori je v soboto izzvenelo 19.
<lrža\iio srečanje tamburaških in mandolinskih skupin ter or-
kestrov Slovenije. Prireditev je bila posvečena praznovanju
100-letnice Kulturno-prosvetnega društva Francka Kozeia,
Cirkulane, domačini pa so srečanje uspešno organizirali s
pomočjo Sklada RS za ljubitejske kulturne dejavnosti in
domače občine Gorišnica, odbora za kulturo, ki ga vodi Slavica
C>1tanič. Tamburaši so na srečanje prišli z različnih koncev
Slovenije, med najbližjimi so bili tamburaši iz Vidma, dekliška
skupina iz Ormoža in domačini - KPD Cirkulane.
Osrednji nagovor je imel
Sorišniški župan Slavko Visen-
ki je poudaril pomen vses-
lovenske kulturnega dogodka v
''bčini Gorišnica in na gradu
^orlu, kjer vsako leto pripravijo
nekaj kulturnih in
družabnih prireditev. Srečanje
sta po strokovni plati spremljala
Tomaž Habe in Damir Zajec
ter strokovni sodelavec pri skla-
du Vladimir Brlek, celotno pri-
reditev pa sta posnela tudi Ra-
dio in Televizija Slovenija.
Na 19. srečanju tamburaških
in mandolinskih skupin so nas-
topili: tamburaški orkester Is-
kraemeco iz Kranja pod
vodstvom Tomaža Kukoviča,
skupina Varalo iz Črnomlja pod
vodstvom Antona Grahka, sku-
pina Koleda iz Velenja pod
vodstvom Mileta Trampuša,
tamburaši Kavkler KUD Janko
Živko Poljčane pod vodstvom
Marijana Drea, tamburaši
KUD Dobreč Dragatuš pod
vodstvom Antona Grahka,
KUD Hoče pod vodstvom Mi-
rana Kvasa, KPD Fran ček Ko-
zel Cirkulane pod vodstvom
Boštjana Polajžerja, tambu-
raški orkester Vrhpolje pod
vodstvom Milana Kontarčka,
skupina Bisernica KD |anko
Kermelj iz Reteč pri Skofji
Loki, ki jih vodi Janez Ker-
melj, tamburaši PD Franceta
Prešerna pod vodstvom Jožeta
Smigoca, dekliška tamburaška
skupina Ormož pod vodstvom
Maje Frangež, orkester Mando-
lina iz Ljubljane pod vodstvom
Dušana Nedoviča, tamburaški
orkester KUD Oton Župančič
iz Artič pod vodstvom Draguti-
na Križaniča, tamburaški or-
kester glasbene šole Črnomelj
pod vodstvom Silvestra Mi-
helčiča ml. in orkester Akord iz
Celja pod taktirko Matjaža
Brežnika.
T. Mohorko
ll^niburaška skupina KUD Hoče med nastopom v viteški dvorani
® Sorlu.	Foto: Langerholc
Hildenski župan Giinter Scheib (drugi z leve) je ob jubileju odli-
koval štiri Slovence. Bronasta odlikovanja Fabricius Hildanus
držijo v rokah (od leve) Jože Pahič, Ernest Vidovič, Alojz Krofič
in Friderik Visinski
Predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Anton Bebler
(levo) je predsedniku društva Alojzu Krofiču izročil veliko las-
tovko
LENDAVA
Športno sreianie diabetikov
Petega junija bo v Lendavi četrto športno srečanje diabetikov
Slovenije, ki ga organizira Zveza društev diabetikov Slovenije.
Srečanja se bodo udeležili tudi člani ptujskega društva diabeti-
kov. Prijave sprejemajo vsak dan v diabetoloških ambulantah
in 2. junija na sedežu društva, pa tudi na telefonskih številkah
782-964 in 746-506. Cena je 500 tolarjev, odhod je ob sedmi uri
petega junija izpred avtobusne postaje v Ptuju. Poleg tega
Društvo diabetikov Ptuj vabi svoje člane na zdravstveno preda-
vanje, ki bo 12. junija ob 9. uri v Narodnem domu v Ptuju.
MG
Mm Knema oosDotnnio
Pod tem naslovom se ljudski pevci in pevke KPD Stoperce v
občini Majšperk predstavljajo z drugo kaseto, ki je pred krat-
kim izšla v založbi naše družbe Radio-Tednik Ptuj. Pesmi zanjo
je pripravil in posnel glasbeni urednik Ivo Ciani, na kaseti pa
se stoperški pevci predstavljajo kar z dvajsetimi pesmimi.
Ljudske pesmi opevajo različne
letne čase, govorijo o ljubezni,
poroki, lepotah narave, o običajih
in praznovanju haloškega člove-
ka, opevajo kmečko gospodinjo v
Halozah, to pa je tudi naslovna
pesem z druge kasete. Stoperški
pevci želijo s pesmijo ljudem po-
vedati, da je ljudsko izročilo s
tega konca Haloz zelo obsežno in
ohranjeno, s pesmijo p" se sto-
perški pevci predstavljajo na do-
mala vseh prireditvah v domačem
kraju in po vsej občini, kamor jih
pač povabijo. Minulo nedeljo so
se v stoperškem domu krajanov
znova predstavili s pesmijo, dru-
ga kaseta pevcev KPD Stoperce
pa je že naprodaj.
TM
Foto: Ivo Ciani
w_
četrtek, 27. maj 1999 - TEDNl|(
I	! / & V i i j' a.
spodnje podravje
Po ieMkovem deževju^
spef poplave in plazovi
Zaradi daljših intenzivnih padavin, ki so v četrtek, 20. maja,
zajele severovzhodno Slovenijo, so v popoldanskih in večernih
urah narasli vodotoki in meteorne vode poplavili tudi širše
ptujsko območje. Kot je povedal Janez Mere, svetovalec župa-
na mestne občine Ptuj za zaščito in reševanje, so poplave nas-
topile okoli 16.30 na območju primestne četrti Rogoznica.
Voda je zalila in preplavila vse
spodnje prostore Ribiškega
doma v Rogoznici, kleti v
Belšakovi ulici, Novi vasi in
Štukih, v TPC Drava ter skla-
dišče Marketa v CMD. Poplave
so se proti večeru razširile tudi
na območje mestne četrti Ljud-
ski vrt, predvsem ribnika, v
Štuke, v PČ Grajena ob potoku
Grajena in v MČ Jezero, kjer je
v več objektih močno narasla
podtalnica in povzročila pre-
cejšnjo škodo.
Tudi ob magistralni cesti
Ptuj-Lenart je na več mestih
prišlo do razlitja meteorne
vode, ki je zaradi zamašitve ob-
cestnih jarkov preplavila ces-
tišča. Nasploh so vse poplave na
tem območju nastale predvsem
zaradi izjemno močnih padavin
in infrastrukturnih ovir (pre-
majhnih ali prehitro zamašenih
prepustov).
Proti večeru in ponoči je
močno narasla in prestopila
bregove tudi Dravinja v občini
Majšperk in vsi njeni pritoki.
Vode so preplavile in močno
poškodovale nekatere lokalne
in regionalno cesto, močno
deževje pa je na območju Haloz
povzročilo tudi plazenje tal,
tako da so posamezni plazovi
ogrozili tudi nekaj stano-
vanjskih objektov. Nekatere
ceste so zaradi poplav bile dalj
časa zaprte. Sicer pa dokončnih
podatkov o obsegu in
povzročeni škodi na območju
obeh občin do zaključka redak-
cije še ni bilo na voljo, saj so
prijave o škodi še zbirali.
M. Ozmec
Hudourniške vode so vdrle iz jaška nad ribiškim domom v
Rogoznici in si skozi kletne prostore utrle pot do nižje
ležečega ribnika.	Foto: M. Ozmec
od 24. do 30. maja teden gozdov
Slaba vest zaradi gozdo^
Gozdovi pokrivajo več kot polovico slovenske pokrajine in so
njena bistvena pr>ina. S 55 odstotki gozda smo četrta najbolj
gozdnata država Evrope. Od skupne površine Slovenije, ki
znaša dobra 2 milijona hektarjev, zavzemajo gozdovi kar mili-
jon in 100 tisoč hektarjev in so razporejeni tako, da prevladu-
jejo kar na treh četrtinah slovenskega ozemlja.
Gozd se je ohranil predvsem v
višjih in strmejših legah, ki so
za kmetijsko pridelavo manj
primerne, tu pa je njegov varo-
valni pomen še toliko večji.
Zaščitna vloga gozda se v danih
geoloških, klimatskih in hidro-
loških razmerah kaže v varstvu
naselij, tehnične infrastrukture
in kmetijskih zemljišč pred
naravnimi nesrečami. Sedanje
razmere, ki omogočajo rabo
zemljišč za razmeroma stabilno
kmetijsko proizvodnjo, je v Slo-
veniji mogoče ohraniti le z rela-
tivno visoko stopnjo gozdnatos-
ti. Gozdovi so za Slovenijo, ki
nima veliko drugih naravnih
virov, tudi gospodarsko zelo
pomembni. Gozd je v našem
okolju varuh življenja, saj ne-
nehno popravlja, kar človek v
naravi pokvari in uniči. Ko
gozd preraste izčrpana kmetij-
ska zemljišča, deponije odpad-
kov ali gramoznice, se začne
proces revitalizacije uničene
narave. Čez desetletja ali stolet-
ja bodo tako naše napake vsaj
delno popravljene. Te enkratne
vloge gozdnega ekosistema se
še ne zavedamo dovolj. Gozd je
kožuh zemlje in nam zagotavlja
varno prihodnost. Kljub temu
pa skušamo v najhujši zimi ta
kožuh sleči in uničiti. S pretira-
nim izkoriščanjem, one-
snaževanjem in pomanjkanjem
finančnih in intelektualnih vla-
ganj v gozdove tanjšamo ta
zaščitni plašč.
Pred letošnjim tednom goz-
dov se gozdarji sprašujejo, v
kakšni meri je spoštovanje goz-
da zasidrano v sistemu naših
vrednot in etičnih načel. Mno-
gokrat je naš odnos do gozda
zgolj navidezno spoštljiv. Radi
imamo drevesa, rastline in živa-
li, ko pa moramo zaradi njih
zmanjšati lastno udobje, se naša
ljubezen velikokrat neh;
Včasih se niti ne zavedamo, da.
svojim početjem škodimo narj
vi, in ne poznamo daljnosežni]
posledic svojih dejanj. Zadnj
dnevi maja so priložnost, d^
preverimo svoj odnos do gozdj;
Gozdarji skušajo prispevati sv(^'
delež k osveščanju tako javnosti
kot tudi gozdarske stroke. Ij
kot so med drugim zapisali
strokovnjaki Zavoda za gozdo.
ve Slovenije, območne enotj
Maribor: ustavimo se za trenu,
tek v vsakodnevnem hitenju \i
pomislimo na svoj odnos (l(
gozda. Če bomo ob tem občuiilj
vsaj malo slabe vesti, lahkt
upamo, da bo naša prihodnosi
in prihodnost naših otrok boj
zelena.
J£
Gozdovi so tudi gospodarsko pomembni. Foto: M. Ozmec
PTUJ / mladi forum pomaga
Štakta solidarnosti za varno hišo
Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Slovenije je
tudi letos organiziral štafeto solidarnosti. Tokrat so zbirali
sredstva za varno hišo v Mariboru, kamor se bodo lahko zate-
kli v varno zavetje trpinčene in pretepene ženske in otroci.
Udeleženci štafete solidarnos-
ti so se v sredo, 19. maja, nekaj
pred enajsto uro s kolesi pripel-
jali iz Maribora v Ptuj. Na
ploščadi pred Mercatorjevo bla-
govnico jih je v imenu mladih
pozdravil Jernej Centrih in po-
vedal, da ustanavljajo mladi
forum ZLSD tudi v Ptuju in na
Hajdini. Ustanovni sestanek bo
v ponedeljek, 7. junija, ob 17.
uri v Ptuju, ob 19. uri pa na
Hajdini, udeležil pa naj bi se ga
tudi Borut Pahor, predsednik
stranke ZLSD Slovenije.
O pomenu štafete solidarnosti
in zbiranju sredstev za varni
dom v Mariboru je govorila
Anka Osterman, predsednica
območnega odbora Združene
liste v Ptuju, ter mimoidoče
pozvala, naj za nujno potreben
dom v Mariboru prispevajo
sredstva po svojih zmožnostih.
Nekaj mimoidočih je sicer pris-
pevalo nekaj denarja za varno
hišo, pravega odziva pa žal ni
bilo.
Kljub temu je po končani slo-
vesnosti potekal dobrodelni
koncert mladih ptujskih alter-
nativnih glasbenikov. Štafeti
solidarnosti so se pridružili še
mladi Ptujčani, nato pa so s ko-
lesi pot nadaljevali do Ki-
dričevega in naprej proti Slo-
venski Bistrici in Celju, kjer je
štafeta prenočila. Ob zbiranju
sredstev za varno hišo so pov-
sod pripravili priložnostne kul-
turne in zabavne programe.
-OM
Udeležencem štafete solidarnosti so se na kolesih pri-
družili tudi mladi Ptujčani.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / za večjo kvaliteto zivuenja starejsih
Dober odziv mladih prostovoliiei
y okviru projekta Z združenimi napori za boljšo kvaliteto živl-
jenja starejših, ki ga ob mednarodnem letu starejših izvajajo v
mestni občini Ptuj, so v aprilu pričeli izobraževati moderator-
je skupin starejših za samopomoč. Te so sredi maja pričele že
aktivno delovati, njihovo vsebino in načrte pa so predstavili
javnosti na torkovi tiskovni konferenci v prostorih centra za
socialno delo v Ptuju.
Koordinatorka programov
Anka Osterman je povedala, da
so z anketo med starejšinai
uspešno zaključili program A. Na
torkovem projektnem svetu so po-
vedali, da o vsebini in ugotovit-
vah ankete že sestavljajo zakl-
jučno poročilo in ga bodo 22. ju-
nija predstavili javnosti, 29. junija
pa bo v Ptuju ola-o^a miza, na ka-
teri bodo analizirali vse pomemb-
nejše ugotovitve ankete. Tudi
drugih šest programov omenjene-
ga projekta poteka po predvideni
dinamiki.
Vida Milimič z Območnega
združenja Rdečega križa Ptuj je
povedala, da je stekla akcija mer-
jenja krvnega pritiska in zdravst-
venega svetovanja. Do sedaj so se
s prostovoljci, ki to akcijo opravl-
jajo, sestali že dva krat in ugotovi-
li, da gre v večini primerov za
upokojene zdravnike in medicin-
ske sestre. Ti od 22. aprila, ko so
akcijo začeli, opravljajo merjenje
in zdravstveno svetovanje vsak
četrtek med 18. in 19. lu-o na enaj-
stih že objavljenih mestih v Ptuju
in bližnji okolici. V začetku z od-
zivom niso bili najbolj zadovoljni,
sedaj pa se starejši vse pogosteje
odločajo za tovrstno skrb nad
svojim zdravstvenim stanjem.
Dogovarjajo se, da bi merjenje tla-
ka in zdravstveno svetovanje
uvedli tudi v Supermestu in Mer-
catorjevi blagovnici, da bi se za to
lahko odločilo čim več mimoi-
dočih. Akcija namreč ni namenje-
na le starejšim, ampak vsem, ki
želijo storiti kaj za svoje zdravje.
Tudi Andreja Samojlenko, ki
ob pomoči kolegice Zdenke
Unuk vodi program skupin sta-
rejših za samopomoč, je z zado-
voljstvom ugotovila, da uspešn
deluje že sedem takih skupin,
njih pa je zajetih 65 starejših. Sku
pina deluje v stanovanjskem blc
ku v Volkmenevi ulici, dve sta
Domu upokojencev Ptuj, po en
pa še na Bregu, v domu brato
Reš, na Potrčevi in Vičavi.
Doktorica Mateja Kožuh Nc
vak, ki v projektu sodeluje kc
strokovna svetovalka, je ugotovi
la, da je vsak od programov ned
vonrno pomemben delček v mc
zaiku za kvalitetnejše življenj
starejših. Izrazila je veselje, da s
v Ptuju uspeli povezati in cel
združiti nevladno in vladno orgi
nizacijo oziroma njeno institua
jo. Presenetil jo je predvsem oda
mladih prostovoljcev, ki so goni!
na sila pri delu posameznih skt
pin.
Omenjene skupine niso zaprte,
njih pričakujejo še druge, stare al
mlajše, ki so potrebni druženja al
skupinske pomoči, zato jih vabijt
naj se oglasijo na Centru za social
no delo v Trstenjakovi 5 a na Pw
ju ali pokličejo po telefonu 787 5
39 ali 787 56 54.
M. Ozm&
Dumir Najviri iretji
Tehniški šolski center Nova Gorica in Društvo matematikov,
fizikov in astronomov Slovenije so bili organizatorji državne-
ga tekmovanja iz flzike, na katerega se je uvrstil tudi ptujski
gimnazijec Damir Najvirt skupaj s svojim mentorjem Viktor-
jem Vidovičem.
Na regijskem tekmovanju,
kjer je Damir gladko zmagal, se
je uvrstil na državno tekmovan-
je, žal pa zaradi prenatrpanosti
urnika v šoli (šolsko leto se
bliža koncu in napovedanih je
veliko kontrolnih nalog) ni
imel veliko časa za pripravljan-
je na to tekmovanje. Vendar je
zaradi velikega količine znanja,
ki ga je pridobil pri pouku,
predvsem pa sam s knjigami,
osvojil tretjo nagrado in samo
tri točke so mu manjkale do
najboljšega mesta.
Damir Najvirt je dijak tretje-
ga letnika Gimnazije Ptuj, svo-
jo prihodnost pa bo najbrž po-
svetil raziskovanju v svetu fizi-
ke.
Milan Krajnc
Tretjenagrajeni Damir Naj-
virt.	Foto: Nini
KIDRIČEVO / regijsko tekmovanje kaj ves o
prometu
__V
Zmaaoslavie OS Liudski vrt
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-
tu občine Kidričevo se je pod predsedstvom
Jožeta Soršaka v petek, 21. maja, izkazal za
odličnega organizatorja regijskega tekmovanja
Kaj veš o prometu, ki se ga je udeležilo 52 učen-
cev iz 13 osnovnih šol s ptujskega območja. Mla-
di tekmovalci so po pisnih testih o cestnopro-
metnih predpisih pred strokovno komisijo doka-
zovali še svoje znanje v spretnostni vožnji po
prometnem poligonu in ulični vožnji. Splošna
ocena komisije je bila, da so bili zelo dobro pri-
pravljeni in da je njihovo znanje o varnosti v
cestnem prometu spet širše. Zasluga za to gre
nedvomno predvsem mentorjem in ravnateljem.
Regijski prvak med posamezniki je postal Rok
Dežman iz OS Ljudski vrt, ki je svojo nalogo
opravil brez kazenskih točk. Drugo mesto je dose-
gel Marko Malek iz OS Grajena z le 3 kazenskimi
točkami. Oba se bosta udeležila 8. državnega tek-
movanja Kaj veš o prometu, ki bo to soboto v No;
vem mestu. Tretji je bil Jure Tikvič iz OŠ Ljudsl«
vrt s 15 kazenskimi točkami, 4. Sandi Ilič iz OS
Ljudski vrt, 5. Rok Bezjak iz OŠ Grajena-Ljudski
vrt itd. Najbolje uvrščeni so prejeli bogate prak-
tične nagrade.
Y ekipni konkiurenci je postna absolutni prvak
OŠ Ljudski vrt pred domačo OŠ Kidričevo in tret-
jeuvrščeno OŠ Grajena. Na regijskem prvenstvu
Kidričevem so sodelovali še mladi tekmovalci ^
OŠ Videm, Destmik, Mladika iz Ptuja, Cirkovce,
Juršinci, Leskovec, Cirkulane, Zavrč, Olga Megli'-
in Hajdina.
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
23
ZA RAZVEDHIIO
24
četrtek, 21, maj 1999 - TEDNIK

MALI OKIC / zlatoporocenca marija in mihael
fridauer
50 skupnih lef
v soboto, 15. maja sta si zakonca Marija in Mihael Fridauer iz
Malega Okiča 17 po 50 letih ponovno potrdila zakonsko zvezo.
Slovesnost je bila opravljena v poročni dvorani borlskega gradu
in v cerkvi svete Barbare v Cirkulanah.
Mamika in Halča, kot ju po
domače kličejo prijatelji, sta
prvič stopila pred matičarja 20.
februarja davnega leta 1949.
Zlati ženin je okusil vse tegobe
življenja v drugi svetovni vojni,
v ruskem ujetništvu in s služen-
jem kruha v sosednji Avstriji,
nevesta Marija pa kot gospodin-
ja in delavka na poljih in vino-
gradih. V zakonu se jima je ro-
dilo 8 vnukov in 6 pravnukov,
nekaj pa jih je še na poti. Jesen
svojega življenja še vedno
preživljata delovno. Njun topli
dom je vedno urejen, vrt in vi-
nograd pa vzorno obdelana. Ve-
selita se vsakega obiska prijatel-
jev, znancev in sorodnikov, na-
jbolj pa vnukov in pravnukov, s
katerimi rada deliua vesele tre-
nutke. Na slovesnosti je bilo zla-
toporočencema izrečenih na
tisoče lepih želja, sama pa si na-
jbolj želita trdnejšega zdravja.
Zlatoporočencema tudi naše
čestitke!
V. Mlakar
haloze
Gobe rastejo
21. maja zjutraj nas je obiskal
Janez Geiser iz Dolene 6, ki je to
jutro ubral svojega prvega
letošnjega jurčka. Srečo ob lepi
najdbi je želel deliti tudi z dru-
gimi, zato ga je prišel pokazat.
Povedal je, da je svojo letošnjo
gobo našel dokaj pozno, v
prejšnjih letih so pričele rasti že
veliko prej. Je pa letos že veliko
lisičk. Janez je strasten gobar,
nabira pa samo prave gobe. V
družini jih vsi radi jedo - dobre
so v juhi, pražene ali posušene.
MG
Janez Geiser s prvim letošnjim jurčkom. Foto: Kosi
KIDRIČEVO / uspelo prvo srečanje odltimerjev
Obiudovanp
vredni stari lepoUi
Na binkoštno soboto je bilo nadvse veselo in živahno tudi v
občini Kidričevo, kajti tam so se na 1. srečanju zbrali lastniki
starih motociklov in avtomobilov. Pobudnik in glavni organi-
zator zelo odmevnega srečanja oldtimerjev je bil Stanislav Ko-
res iz Spodnjih Jablan, ki je tudi sam lastnik, restavrator in
dirkač s starodobnimi motorji, poleg tega pa velik poznavalec
našega rojaka Janeza Pucha. Z relijem so se spomnili Pucha,
ob tej priložnosti pa je Zgodovinski arhiv Ptuj v Kidričevem
pripravil razstavo o delu in življenju slavnega Slovenca in veli-
kega Prleka Pucha.
Stanislav Kores je bil po
srečanju lastnikov starih moto-
ciklov in avtomobilov izredno
zadovoljen z udeležbo, saj je ta
presegla načrtovane številke.
Organizatorji so imeli v eviden-
ci kar 78 vozil, na srečanju pa
naj bi sodelovalo 140 udeležen-
cev, ki so v kidričevsko občino
prišli iz različnih koncev Slove-
nije. Iz Kopra, Sežane, Tržiča,
Ljutomera, Murske Sobote, Ma-
ribora, Celja, Ptuja, pa celo iz
Švice so se pripeljali udeleženci
relija in v petih urah z nekaj
vmesnimi postanki in ogledi
prevozili 35 kilometrov dolgo
pot.
srečanje
prijateljev v
spomin na
pucha
"Krenili smo iz Kidričevega,
kjer je bila naša začetna in tudi
končna postojanka, ustavili smo
se v Talumu in si ogledali proiz-
vodnjo pnevmatik Intra lastni-
ka Silva Rihteriča, potem smo
vozili na Ptujsko Goro, kjer sta
nas prijazno sprejala ptujsko-
gorski župnik in majšperški
župan Franc Bezjak. Pot smo
nadaljevali po vaseh do Cirkovc,
v Spodnjem Gaju pri Pragers-
kem so nam sprejem pripravili
zaposleni v Mesnici Jožeta Fin-
gušta, obiskali smo tudi Ope-
karno v Pragerskem, se povese-
lili z domačini v Starošincah in
reli zaključili v Kidričevem.
Ljudje na Dravskem polju so
nas izredno dobro sprejeli, pub-
lika nas je čakala ob cesti in
pozdravljala, torej smo s prvini
srečanjem dosegli veliko in lah-
ko razmišljamo, da postane tra-
dicionalno. Udeležba je bila
odlična, take nismo pričakovali,
zato so se pojavile tudi manjše
težave, a smo jih kar dobro pre-
magali. Naši prijatelji odltimer-
ji so nam prišli pokazat pravo
bogastvo motociklov in avtomo-
bilov, nekateri so bili pravi po-
sebneži. Veseli smo bili tudi šte-
vilnih obiskovalcev v
Kidričevem, ki se jim je prvič
ponudila taka priložnost. In vi-
deli so marsikaj, pa tudi spozna-
li, koliko truda so lastniki mora-
li vložiti v obnovljene lepotce."
Pri restavraciji Pan je bila v
popoldanskem času sklepna slo-
vesnost, na kateri so za dobro
voljo skrbeli muzikantje in ple-
salci FD Vinka Koržeta iz Cir-
kovc, zbrane^ pa je pozdravil
župan Alojz Šprah. Udeleženci
srečanja oldtimerjev so ob tej
priložnosti prejeli posebne zah-
vale in maskoto organizatorja -
divjega prašiča, narejenega iz
gline in izdelanega v Opekarni
Pragersko. Zakaj ravno divjega
prašiča? Kores je povedal, da so
do maskote prišli čisto po nakl-
jučju, menili so namreč, da je
Dravsko polje pač bogato z di-
vjimi prašiči, če pa želiš, lahko v
teh krajih kupiš tako divjega kot
tudi doma rejenega prašiča. Pra-
vi, da se je maskota dobro prije-
la, srečanja pa da naj bi postalo
tradicionalno. Kores računa
tudi na več podpore v občin'
Kidričevo, kjer bi vsekakof
potrebovali tudi kakšno ljubi-
teljsko društvo za ohranjanje
tehnične in kulturne dediščin^'
Sposobnih in zagnanih ljudi
imajo več kot dovolj, pa tudi ljU'
biteljev in lastnikov motociklo^
in avtomobilov bi se v občil"
našlo še dosti več.
Tatjana Mohorko
Nekateri so občino Kidričevo prevozili na motorjih
Lastniki starih avtomobilov so našli varno zavetje v
svojih lepo obnovljenih jeklenih konjičkih. Foto: TM
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
25

karting
Veliko zmagoslavje Z. Dominka
športni delavci AMD Ptuj na čelu s predsednikom Urošem
l^angerholcem so pripravil tretjo dirko za državno prvenstvo. V
štirih razredih je nastopilo 46 tekmovalcev. Nad 2000 gledal-
cev je navdušeno spremljalo predflnalne in finalne dirke. Me-
ritve v dopoldanskem času so določile uvrstitev na startna
mesta; na 750 m dolgi progi je dosegel Aleš Prek najboljši čas.
V finalnih vožnjah je v najšte-
vilčnejšem razredu med
najmlajšimi potekala borbo zlasti
za drugo mesto, ker je zmagovalec
vodil vso vožnjo. Med mladinci je
do 16. kroga vodil Bajželj, takrat
pa ga je prehitel kasnejši zmago-
valec, Bajželj pa si je prislužil 5
kazenskih točk zaradi nevarne in
zaviralne vožnje. V slokartu so
bili zapleti še večji. Naprej si je za-
radi nepravilnega starta Stojšič
prislužil 5 kazenskih točk, nadal-
jni razplet pa prinesel B. Podles-
niku diskvalifikacijo zaradi
nešportne vožnje, ogrožanja so-
voznikov in izpodrivanja in tako
je zmagal drugouvrščeni.
Največje pričakovanje je bilo v
zadnji dirki najmočnejših kartov,
saj je ljubljenec gledalcev Zvonko
Dominko, ki je zmagal po
ogorčenem boju že v predfinalni
vožnji, izpolnil vsa pričakovanja
in tudi v finalu s prepričljivo
vožnjo in rahlo prednostjo po-
begnil najnevarnejšima zasledo-
valcem.
Ob uvodni svečanosti je prisotne
pozdravil župan občine Hajdina
Rado Simonič, najboljšim pa so
pokale podelili podžupan Martin
Turk, direktor Športnega zavoda
Stanko Glažar in Ivan Vidovič,
vodja oddelka za družbene de-
javnosti pri MO Ptuj, ter Jože
Čeh, direktor dirke.
Na zmagovalne stopnice so sto-
pili: v razredu N-60: Rotar-Mos-
te, Senica-Rebus, Rožič-Rebus,
Strožič-Velenje, Studen-Moste,
11. David Klobasa in 12. Darjan
Klobasa, oba Ptuj; v razredu A-
100 J: Jurca-Rebus, Lisjak in To-
mazin, oba Portorož; v razredu
SLOKART: Prek, P. Podlesnik,
Kerin, vsi Moste; v razredu FC-
125 Dominko-Ptuj, Klemenčič in
Bužga, oba Moste, 4. Pleteršek, 7.
Šeruga, oba Ptuj.
Po treh dirkah je vrstni red nas-
lednji: N-60: David Rotar-Moste
109 točk, Rok Bizjak AMRK
Kranj 104, Klavdija Senica
AMTK Rebus 101 ..., 10. David
Klobasa 66, 11. Darjan Klobasa
65 točk (oba AMD Ptuj); A-lOO-J
Rok Jurca-AMTK Rebus 109, Do-
men Kerman-Moste 105, Nejc
Bajželj - Moste 90; slokart: Aleš
Prek-Moste 108, Ivan Stojšič-
Moste 103, Asja Zupanc-Moste
86; FC-125 Zvonko Dominko-
AMD Ptuj 112 točk, Aleš Repič-
Moste 105, Mitja Klemenčič-
Moste 100,4. Emil Pleteršek 86,5.
Jože Šeruga 84 točk, oba AMD
Ptuj.
Naslednja dirka bo za pokal Slo-
venije-Hrvatske v Čakovcu in bo
štela tudi za točke državnega
prvenstva.
-anc
Zmagovalec Zvonko Dominko.
Foto: Langerholc
prvenstvo fiat seicento sporting
Na otvoritveni dirki presenetil dež
Enaindvajset dirkačev, med njimi se jih večina ponaša s
precejšnjimi dirkalnimi izkušnjami, seje v petek, 14. maja, na
dirkališču Al Ring v sosednji Avstriji prvič pomerilo na pokal-
ni dirki prvenstva Fiat Seicento Sporting. Dirko je precej
pokvarilo vreme, saj je ves čas, tako na uradnem treningu kot
na dirki, deževalo.
Dejstvo, da se pokalna prvenstva
med seboj precej razlikujejo, potr-
juje podatek, da je bil četrti ude-
leženec ptujskega moštva Fiat
Prstec Racing team hitrejši od
lanskega prvaka v pokalu Clio
Cup. Močno deževje so v glavnem
znali izkoristiti izkušenejši dir-
kači, zato so rezultati ptujskih
voznikov nekoliko pod pričako-
vanji, zasedli pa so sedmo, osmo,
deveto in trinajsto mesto. Zmaga
je pripadla moštvu Avto Trebnje,
za katerega vozi Lojze Udovc,
lastnik le-tega pa je organizator in
vodja projekta Samo Valant, prav
tako priznan reli voznik. Sed-
mouvrščeni voznik Aleksander
Meznarič je za odlično uvrstitev
prejel pokal za najboljšega debi-
tanta na dirki.
Vsa vozila so predelana na enak
način in so med seboj tehnično
enaka, seveda pa lahko pričakuje-
mo, da bodo Fiatovi pooblaščeni
trgovci poskrbeli za razne dovol-
jene posege.
Naslednja, nekoliko težja gors-
ko-hitrostna preizkušnja čaka
voznike predelanih "sportingov"
12. in 13. junija, ko bo Slovenija
gostitelj zanimivega tekmovanja.
Danilo Majcen
kolesarstvo
Naporni vikend za ptu/ske kolesarje
Mladi kolesaiji Perutnine Ptuj pod vodstvom Mitje Mahoriča
so imeli minuli konec tedna zelo naporen in kljub vsemu do-
segli odmevne rezultate.
Na Bledu so vozili krožno dirko.
Pri starejših mladincih je bila
dolžina proge 60 kilometrov /20
krogov/. Odlično tretje mesto je
pripadlo Gregorju Gazvodi, šesto
pa Andreju Omulcu. Pri mlajših
mladincih so vozili 30 kilometrov
/10 krogov/. Enajsto mesto je os-
vojil Aljoša Belšak. Pri dečkih A
je bila proga še krajša, saj so vozili
15 kilometrov /5 krogov/.
Dvanajsti je bil Matej Fradl,
osemnajsti Sergej Pukšič in de-
vetnajsti Nino Brunčič. Pri
dečkih B so vozili 12 kilometrov
/4 kroge/. Deseto mesto je pri-
padlo Maticu Marholtu. Pri
dečkih C so vozili 6 kilometrov /2
kroga/. Šesti je bil Nelej Brunčič,
šestnajsti pa Martin Šegula.
V	italijanskem Terenzanu so vo-
zili cestno dirko v dolžini 100 ki-
lometrov in imeli zelo visoko po-
vprečno hitrost 43 km/h. Deveto
mesto je pripadlo Matjažu
Finšgarju, medtem ko je leteče in
gorske cilje osvojil Gregor Za-
gorc, ki je vodil slabi kilometer
pred ciljem, kjer so ga ujeli.
V	avstrijskem Feldbachu so sta-
rejši mladinci vozili kronometer v
dolžini 22 kilometrov. Drugo
mesto je osvojil Gregor Gazvoda,
deveto pa Matjaž Finšgar. Pri
mlajših mladincih je v vožnji na
kronometer peto mesto pripadlo
Aldu Ilešiču, osemnajsto pa
Aljoši Belšaku. Ta vožnja na kro-
nometer je bila kot generalka za
državno prvenstvo, ki bo na Ptuju
25. junija.
Danilo Klajnšek
KIKBOKS / svetovni pokal v debrecenu
Ptujiani med
najboljšimi na svetu
v Debrecenu na Madžarskem je potekala
tekma za svetovni pokal WAKO organizacije
v kikboksu v disciplinah semi, light in full
kontakt v vseh kategorijah. Nastopilo je 680
tekmovalcev iz 11 držav vsega sveta, iz Slove-
nije 50 tekmovalcev.
V	semi kontaktu so bili najboljši: Dorotej
Kline, Nadja Šibila, Davorin Gabrovec, Matjaž
Šibila, Matjaž Vindiš (vsi Ptuj) in Brigita Ple-
menitaš (Izlake). Druga mesta so osvojili: Sabi-
na Kolednik, Robi Simonič, Renata Polanec,
Maja Ozmec (vsi Ptuj) in Tomaž Rogelj (Nova
Gorica). Tretja mesta so osvojili: Andrej Vin-
diš, Sebastjan Kristovič, Katja Janžekovič,
Damjan Golub (vsi Ptuj) in Jure Vetrešek.
V	absolutni kategoriji je drugo mesto osvojil
Matej Šibila (Ptuj), ki je tesno (12:13) izgubil v
finalu. Tretje mesto so v absolumi kategorji os-
vojili Nadja Šibila, Matjaž Vindiš in Davorin
Gabrovec (vsi Ptuj).
V fiill kontaktu je v vseh kategorijah nastopilo
80 tekmovalcev. Milan Korotaj je osvojil drugo
mesto, David Župevec pa tretje.
Prihodnji konec tedna reprezentanca Sloveni-
je odpotujejo na svetovni pokal v Piacenco v
Italijo.
Milan Krajnc
PLANINSKI KOTIČEK
Po haloški
planinski poti
V soboto, 29. maja, vas Pla-
ninsko društvo Ptuj vabi na tra-
dicionalni 8. pohod po haloški
planinski poti. Pohod poteka po
4. etapi poti, in sicer čez Jelovi-
ce, Kupčinji vrh, vrh Donačke
gore do Rudijevega planinskega
doma pod Donačko goro.
Začetek pohoda bo v Narapljah
med 7.30 in 9. uro.
Pohodnike bodo na start v Na-
raplje vozili posebni avtobusi z
avtobusne postaje Ptuj z odhodom
ob 7.30, 8.00 in 8.30 uri. Vmes
bodo stali še na AP na Sp. Hajdini
ob 8.10 uri, v Kidričevem ob 8.30
in 8.50 uri ter v Majšperku ob 8.50
Uri (ostala postajališča in ure pos-
tankov bodo objavljena v društve-
nem okencu ali jih izveste v pisar-
ni društva).
Na prvi kontrolni točki pohoda
si bodo pohodniki lahko nabavili
dnevnik pohoda, vodnik-dnevnik
haloške planinske poti in
razglednice. Vsi pohodniki bodo
dobili tudi spominsko darilo. Za
prevoz, čaj in spominsko darilo
bodo starejši pohodniki prispevali
300, mlajši pa 100 tolarjev. Na
kontrolnih točkah bo poskrbljeno
tudi za dobro razpoloženje in ok-
repčilo.
Na terasi pred planinskim do-
mom bo svečani zaključek pohoda
s podelitvijo bronastih, srebrnih
in zlatih značk ter planinsko ra-
janje.
Vrnitev na Ptuj je predvidena iz
Stoperc, do koder je od planinske-
ga doma eno uro hoda. Avtobusi
bodo iz Stoperc na Ptuj vozili ob
18., 19. in 20. uri.
Pot je primerna za vse starostne
skupine, z malo kondicije pa bo
omenjeno etapo poti mogoče pre-
hoditi v šestih urah.
S planinskimi pozdravi in na
svidenje na pohodu!
Odbor za informiranje in
propagando PD Ptuj
26
Četrtek, 27. maj 1999 ■ TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Poseben čar spremljanja novih pe-
smi je v tem, da se vsak teden pojavi
nekaj dobrih ter zanimivih pesmi, ki
si jih velja zapomniti, in nekaj solid-
nih pesmi, ki pa bodo šle v pozabo.
To je neke vrste glasbeni jln In jang -
v vsakem dobrem je nekaj slabega
In v vsakem slabem je nekaj dobre-
ga!
Ameriška super zvezda MADONNA se
je rodila 16. avgusta 1958 in je popu-
larna že več kot petnajst let. Pevka je
zapela dinamični plesni komad BEAU-
TIFUL STRANGER )K)j()KXXv stilu
komada Ray of Light, v začetku pa je
ta atraktivni komad narejen tudi po rit-
mih flat beat.
Simon Fuller je bil osnovni manager
skupine Spice Giris in sedaj podpira
novo dekliško slupino 21 st CENTURV
GIRLS, ki pripadajo gibanju Girl-Po-
w/er. Dekleta za naslednje stoletje izva-
jajo živahen zabavni komad 21 st CEN-
TURV GIRLS	ki sodi v pop-
rock-glam glasbeni stil.
CHEMICAL BROTHERS so svoj vrhu-
nec v "break-beat" glasbeni dosegli s
hitoma Setting Sun in Block Rockin'
Beats. Kemična brata sta v svojem
študiju zmešala dokaj neužiten komad
HEY BOY, HEY GIRL ki bo všeč
ljubiteljem ekstremne plesne glasbe.
Britanska pevka LULU je bila deležna
največje pozornosti, ko je skupaj s
skupino Take That zapela uspešnico
Relight my Fire. LULU prepeva melo-
dično srednje hitro popevko HURT ME
80 BAD	ki ima razgibano
besedilo in izredno dober odgovor na
vprašanje: What Kind of Ansvver is
Maybe.
Ameriška diva LAURVN HILL je člani-
ca tria The Fugees, v katerem sta tudi
Wycleff Jean in Pras Michael. LAU-
RVN je bila letos osrednja zvezda po-
delitve grammyjev in njena nova od-
kritosrčna r&b skladba nosi naslov
EVERVTHING IS EVERVTHING
)t()K)K)Kter se nahaja na albumu The
Miseducation of Lauryn Hill.
Nikki Bratcher, Kia Thornton in Tonia
Tash sestavljajo trio DIVINE, ki se
lahko pohvali s čudovito soul balado
Lately. Tri odlične vokalistke so zapele
še eno klasično soul balado ONE
MORE TRY ki jo je v originalu
prepeval George Michael.
ANOTHER LEVEL je popularna britan-
ska skupina, ki je na lestvice poslala
že štiri pesmi: Be Alone No More, Fre-
ak me, I Guess I was a Fool in I Want
you for Myself. Kvartet predstavlja
novo soul pesem FROM THE HEART
^NeK; ki jo najdete na zgoščenki
Another Level.
JULIOIGLESIAS jr. je sin večnega šar-
merja Julia Iglesiasa, ki pa ima na
glasbeni sceni še sina Enrigueja Igla-
siasa. Mladi JULIO je prav tako velik
šarmer in njegova čudovita soul bala-
da ONE MORE CHANCE ttttt
bo segla do srca predvsem najstni-
cam.
Tekmovanje za popevko Evrovizije bo
letos v Izraelu, saj je lani zmagala
Dana International s popevko Diva.
Najbolj glasbeno državo v Evropi Veli-
ko Britanijo bo zastopala nova skupina
PREClOUS s popevko SAY IT AGAIN
Kot verjetno veste, bo Slo-
venijo zastopala Darja Švajger^ ki bo v
angleščini zapela popevko Se tisoč
let.
>>>
Švedska pevka ROBVN je zaslovela z
r&b ter pop obarvanim hitom Do you
Know. Mlada ROBVN se vrača z neko-
mercialnim pop/rock ter r&b koma-
dom ELETRIC ^MeK, ki ga je produ-
ciral Max Martin.
Britansko skupino MIKE & THE ME-
CHANICS sestavljajo Mike Rutherford,
Paul Xoung in Paul Carrack. Mehaniki
so vrhunski glasbeniki in to dokazujejo
v melodični pop/rock skladbi NOW
THAT VOUVE GONE	ki gre
hitro v uho ter jo boste dostikrat slišali
na radiu.
Irsko skupino THE CORRS so progla-
sili za najlepšo na svetu, njeni člani pa
so Jim, Sharon, Andrea in Caroline
Corr. Lepota pa ni vse, saj skupina
nudi fantastično glasbo, zbrano na al-
bumih Forgiven not Forgotten in Talk
on Corners. Irski mojstri CHIERANS
gostijo člane skupine THE CORRS v
tradicionalni pesmi I KNOW MV LOVE
ttttz albuma z naslovom Tears
of Stone.
SARAH McLACHLAN sodi v novi val
ameriških folk/rock pevk in njen zadnji
odlični studijski album Surface so
prodali v več kot šest milijonih primer-
kov. SARAH pa na novo izdaja svojo
ljubezensko folk balado I WILL RE-
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na siiki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in
če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone
Merkurja Ptuj podarili zgoščenko.
Da sta bita pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Modern Talking, je
ugotovil tudi Aleksander Bec, Senčak 25, Juršinci. Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ati prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ruj. Rok: četrtek, 3. lunlj.
NAJLEPŠI
KLOBUKI
Prejšnji teden smo si v gleda-
lišču ogledali predstavo Klobu-
kovci. In tako smo si v šoli iz-
mislili tekmovanje za najlepše
okrašen klobuk.
Vsi učenci smo imel zelo buj-
no domišljijo, saj so se naši klo-
buki med seboj razlikovali.
Prvo mesto je dosegla Urška
Skaza, drugo Anja Hasemali in
tretje mesto sva si delili Barbara
Zaje in Anita Bubnjar. Za na-
grado smo dobile čokoladnega
LUJZEK
Dober den vsoki den! Ma-
jnik, mesec cvetja in ljubezni,
se posbvla! Kak je hitro mina,
pa še dež ga je skoro^ vsoki
dru^ den doj zaleva. Še juruj
preskočimo, pa bo za nami
polovico totega leta. Bližja se
nam začetek leta dvataužnt.
Različni preroki obetajo kunec
sveta. Jaz se še kak otrok
spunim tiste pesmice, ki nekak
tak poje: ''En taužnt pa še in še,
dvataužnt pa nikdar več.''' Jaz
ali mislim, ke nede tak hujdo
in se bo svet še dale naprej
suka po vsemirji. Jaz sen celo
še pl^ra, da bi se prijava na
izlet na luno, saj mi Mica že
celo živleje provi, da me luna
nosi in sen kak provi
mesečnik. Ke se toga tiče, mam
jaz resen probleme in jih moj
sosid Jtak komentira, da je
pre bojše, če te nosi Uda kak pa
luna...
Najbrž ma človik še prav in
pametno razmišla. Zaj sen se
spuna tiste Kmetčove pesmi, ki
poje o bledi luni. Nekak tak
gre: "Bleda luna mimo plava,
skoz oblake in megle, mene
gleda in me vpraša, kaj mi je,
kako mi gre. Tebi lunca bom
j povedal, kaj na srcu mi leži, da
ponoči in podnevi meni spati
ne pusti." Ja, lepa pesem, skoro
je že tejko stara kak jaz.
Ovokrot sen po radiji
j posluša Kmetčovega Tuna, ki v
I Halozah živi, obdeluvle gorico
j in svojo ženico. Včosik še tudi
I harmoniko raztegne in kokšno
okroglo zašpila. Mogoče se bo
še spuna, da sen mu negda
tudi jaz besedilo za eno pes-
rruco napisa in je potli z istim
rmslovom plošča gramofoska
\ grotala ... Ja, to so bli še ccyti,
j ko smo bU mhdi in lepi, zaj pa
I smo samo še lepi in slepi.
I Kak vidite, morije rm Bal-
koni še neje kunec. Begunci
bežijo, pa na vejo kon in kod.
To so hujde in krute stvari,
tisti, ki so za vse to krivi, pa se
smejejo in skrivkjo. Žalostno,
pa resnično. Lidje smo hujši
kak živina.
Ker se proti kunci bližamo,
I van morem še to povedati, da
I naj i je hčer Jula povobla v
toplice za en ^eden dni. Nesma
1 se še odločla, če glih rmm je
I sosid Juža že obeča, da bi v
I tistem cajti un za živino
i skrbeja, saj v toplicah še ne-
ma/o hotela za krave, pese, pu-
jceke in mujceke.
Te pa srečno. Vas lepo po-
davlja LUJZEK
Foto: Kosi
zajca. Tudi drugi učenci niso
ostali praznih rok, saj je vsak
dobil bonbone.
Anita Bubnjar, 4. b,
OS Hajdina
KOLO
Kolo je prevozno sredstvo,
ki rado zaide na cesto.
Kolo je lahko tudi igrača,
ki nam spomine na vrtec
vrača.
Kolo je lahko v glavi,
kjer naših misli nikoli ne po-
zabi.
Pri tem ves čas pleše in se vrti,
da naše znanje naokrog razgla-
si.
Kolo se v življenju vrti,
v njem plešemo tudi mi.
Tina Kajzer, 6. a,
OŠ Cirkovce
REKA
Moja najbližja reka se imenuje
Polskava. V njej je voda čista in
včasih tudi umazana. V njej
živijo pižmovke, razne vrste rib,
včasih, ko je bila voda čista, so v
njej bili tudi raki. Ob vodi raste-
jo razne rečne trave, grmovje in
vrba. Reka je nevarna, kadar na-
raste. Ob vodi rad zidam jeze,
opazujem živali, ko je poletje, se
kopam. Ljudje do reke niso pri-
jazni, kadar mečejo vanjo od-
padke. V njo odlagajo tudi
mrtve živali, nafto in konzerve.
Reka je umazana in zastruplje-
na. Postavili bomo tablo, na njej
bo pisalo: Ne meči odpadkov!
Luka Pukšič, 2. r.,
OŠSela
POVODNI MOŽ
Zgodilo se je lani, ko je Urška,
ki je bila 18-letna "pankerica",
bila "nažgana" in "zadeta". Bili
so na plesu. Vsi so plesali, a
Urška ne. Veliko fantov jo je
prosilo za ples, a z nobenim no
hotela plesati. Potem pa je prišel
v disko neki možak. Imenovali
so ga Povodni mož. Nihče ni ve-
del, zakaj prav Povodni. Neka-
teri so govorili, da zato, ker je
več ur presedel ob Ljubljanici,
da se je celo pogovarjal z njo.
Urška ga je nekaj časa opazova-
la, potem pa stopila do njega in
ga vprašala: "A greš plesat, sta-
ri?" "Seveda," je privolil. Plesala
sta in plesala, dokler ni on rekel,
ali gresta k njemu domov. Rekel
je, da mu je še ostal gramček he-
roina. Povodni mož je pripeljal
svojo "čebulo" in odpravila sta
se. Peljal jo je do Ljubljanice in
se tam ustavil. Stopila sta z mo-
peda in ga prislonila ob plot.
Vprašal jo je, ali se gre "furat" z
njegovim čolnom. Najprej ni
hotela, potem pa je privolila. Ko
sta se vozila, je naenkrat Povod-
ni mož dvignil roke in nastal je
velik vrtinec. Zapeljala sta se
vanj in ni ju bilo več nazaj. Iska-
la ju je policija, še ameriški "ef-
biajevci" so prišli, a Urške in
Povodnega moža niso našli ni-
koli več.
Luka Vidovič, 1. a,
OS Kidričevo
ZAKAJ IMAM
RADA POMLAD?
Pomlad se je pričela 21. marca.
Ptice so priletele z juga. Štorklje
si pripravljajo gnezda. V gozdu
so izpod zemlje prikukale prve
spomladanske cvetlice. Tudi na
vrtu že cvetijo tulipani in narci-
se. Spomladi sonce sije, zato je
toplo. Le aprila je vreme mu-
hasto.
Pomlad imam rada zato, ker je
veliko rožic, ptički pojo in zato
ker je toplo. Lahko se vozim s
kolesom, rolerji in igram s prija-
telji.
Maruša Zorli, 3. c,
OS Gorišnica
LETA
Leta minevajo,
čas beži,
ozreš se nazaj
in en, dva, tri,
šestnajsto leto ti preži.
Star sem šestnajst,
ponosno poveš,
a ti se ne zaveš,
da so to najlepša leta
in hkrati najtežja.
A ti nič ne skrbi,
raje potrpi,
saj kmalu bo boljše.
Vse mi zaupaš,
saj si moj brat
in jaz tvoja sestra,
za vekomaj.
(Pesem je posvečena bratu
Jerneju)
Petra Oblak, 4. b,
OŠ Gorišnica
URŠKIN DNEVNIK
Povodni mož je Urško odpeljal
v svoj povodni grad v Ljubljani-
co. Skupaj sta preživela veliko
lepih trenutkov in se na skrivaj
zaljubila. Iskreno ljubezen sta si
izpovedala na poročni dan. Nju-
na sreča ni dolgo trajala, saj je
povodni mož, oče treh sinov,
umrl za neozdravljivo boleznijo.
Po očetovi smrti so se sinovi od-
pravili v širni svet. Urški so os-
tali le še spomini, podvodni
grad in dnevniki, ki jih je naj-
rajši prebirala. Rada se je spo-
minjala slabih in dobrih trenut-
kov.
17. marec 1602
Sonce je zahajalo, morje je ut-
ihnilo, ko si me prvič poljubil
na lice. Srce mi je zagorelo.
28. december 1604
Na svet so privekali trojčki.
Tako so minevala leta. Ob pet-
deseti obletnici rojstva so jo obi-
skali sinovi Janez, Peter in Pa-
vel ter se pozanimali o
dediščini. Mati jim je odgovori-
la: "Pot do bogastva je v dnevni-
kih." Jezni so odšli domov, dok-
ler jim mati ni začela umirati- |
Nikogar ni zanimala smrt, le j
bogastvo. Na smrtni postelji jim j
je dala dnevnike in rekla: "To je |
bogastvo. Hranite ga, kajti dra-1
goceno je!" Vsi so ostrmeli, saj'
ni bilo nikjer nobenega bogast-
va. Zadnje materine besede so
bile: "Knjige so bogastvo."
Sandra Pišek, 7. b,
OŠ Kidričevo
tednik - Četrtek, 21. maj 1999
Z9
SPOKT
HOGOMCT
i. SLOVENSKA UOA
Rezultati tekem 27. kroga: Železničar - Alumi-
nij 3:2, Drava - Elan 3:1, Šentjur - Goriške ope-
Icarne 2:0, Esotech Šmartno - Jadran Šepič 0:1,
liudar Trbovlje - Factor 1:1, Slovan Slavija - Za-
gorje 2:2, Nafta - Dravograd 2:4, Tabor Sežana -
perot. Pohorje 1:1.
1.	DRAVOGRAD 27 17 7 3 60:23 58
2.	TABOR SEŽANA 27 14 6 7 49:32 48
3.	FEROT. POHORJE 27 14 6 7 48:33 48
4.	ESOTECH ŠMARTNO 27 13 7 7 44:27 46
5.	ŽELEZNIČAR	27 12 9 6 48:27 45
6.	ALUMINIJ	27 12 8 7 49:37 44
/ZAGORJE 27 12 6 9 43:39 42
8.	DRAVA	27 10 9 8 42:35 39
9.	ŠENTJUR	27 10 6 11 33:38 36
■10. ELAN 27 10 6 11 42:53 36
11.	GORIŠKE OPEKARNE 27 9 6 12 35:47 33
12.	JADRAN ŠEPIČ 27 9 4 14 30:38 31
13.	NAFTA	27 8 6 13 31:41 30
14.	FACTOR	27 5 11 11 26:38 26
15.	SLOVAN SLAVIJA 27 4 6 17 27:57 18
16.	RUDAR TRBOVLJE 27 3 5 19 13:55 14
Tekme naslednjega krog? ■ v ngdgljp, ?Q.
fliaja. ob 16. uri: Aluminij - Rudar Trbovlje, Za-
gorje - Drava, Goriške opekarne - Tabor Sežana,
Ferot. Pohorje - Nafta, Dravograd - Slovan Slavi-
ja, Elan - Železničar, Factor - Esotech Šmartno,
Jadran Šepič - Šentjur.
DRAVA - BLAN 3:1 /1:0/
STRELCI: 1:0 Korez /22/, 2:0 Čeh /59/, 2:1
Zlobko/70/,3:lKorez/78/
DRAVA: Zver, Fridauer, S. Golob, Šket, A.
Vršič, T. Vršič, M. Emeršič /B. Emeršič/, Hab-
janič /Krajnc/, Pučko /Lenart/, Čeh, Korez.
Nogometaši ptujske Drave so zmagali lažje, kot
so pričakovali. Ves čas so bili veliko boljši na-
sprotnik in gostom iz Novega mesta že na začetku
dali vedeti, da igrajo odločno na zmago. V 22. mi-
nuti pa sta Fridauer in Korez izvedla lepo akcijo,
po kateri je slednji s strelom z glavo dosegel
vodeči zadetek za domače.
V 59. minuti je Aleš Čeh mojstrsko izvedel pros-
ti strel z razdalje okrog dvajset metrov in žoga je
končala za hrbtom nemočnega gostujočega vratar-
ja. Gostje se niso kar tako lahko predali in v 70. |
minuti so uspeli izid znižati. Vse dvome glede ;
zmagovalca pa je odpravil mladi Matjaž Korez, ki I
je ukradel žogo gostujoči obrambi in dosegel še
tretji zadetek za Dravo.
Danilo Klajnšek
ŽELEZNIČAR - ALUMINIJ
3:2 /1:2/
STRELCI: 1:0 Dvoršak/24/, 1:1 Emeršič /32/,
1:2 Hertiš /39/, 2:2 Šahmanovič /48. iz 11 m/, 3:2
Draghusa /55/
ALUMINIJ: Lampreht /Mulec/, Sambolec,
Vidovič, Žolek, Kancler, Rozman /Koren/, Per- i
kovič, Hertiš, Emeršič, Kolar, Hojnik.	|
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v Ma- j
riboru proti Železničarju zaigrali dokaj dobro, |
vendar so na koncu ostali brez točk, kar je vseka-
kor slaba tolažba. Domači nogometaši so prvi po-
vedli v 24. minuti, vendar je osem minut kasneje
rezultat Milan Emeršič z mojstrskim strelom ize-
načil. Do odhoda na odmor so bili boljši Ki-
dričani in so z zadetkom Mitje Hertiša povedli v
39. minuti.
Začetek drugega polčasa je pripadel domačim
nogometašem, ki so najprej rezultat izenačili s
strelom iz 11 metrov, v 55. minuti pa je slabo pos-
redoval vratar Aluminija Lampreht in domači so
prišli v vodstvo. Nogometaši Aluminija bi si na
podlagi prikazanega zaslužili vsaj točko.
V naslednjem krogu bodo Kidričani gostili eki-
po Rudarja iz Trbovelj.
Danilo Klajnšek
3. SLOVENSKA LIGA - SEVER
Rezultati tekem 23. kroga:.Gerečja vas - Usnjar
0:0, Tim Laško - Hajdina 4:0, Mm Brunšvik - Po-
brežje 1:3, Kungota - Starše 2:4, Montavar Rogo-
za - Mons Claudius 4:0, Dravinja - Unior Zreče
0:3, Kovinar - Paloma Šega 2:1.
1.	MONTAVAR ROGOZA 23 17 3 3 54:19 54
2.	PALOMA ŠEGA 23 11 10 2 48:24 43
3.	STARŠE	23 9 10 4 43:23 37
4.	USNJAR	23 10 7 6 41:31 37
5.	TIM LAŠKO	23 10 5 8 35:27 35
6.	UNIOR ZREČE 23 8 10 5 34:19 34
7.	POBREŽJE	23 9 5 9 32:34 32
8.	DRAVINJA	23 8 6 9 30:29 30
9.	KOVINAR	23 7 8 8 27:27 29
10.	HAJDINA	23 6 10 7 28:33 28
11.	GEREČJA VAS 23 7 2 14 27:43 23
12.	MM BRUNŠVIK 23 - 6 5 12 26:45 23
13.	MONS CLAUDIUS 23 6 3 14 33:63 21
14.	KUNGOTA	23 3 4 16 22:63 13
Tekme naslednjega kroga: v soboto, 29. maja,
ob 17.30: Hajdina - Mni Brunšvik, Mons Claudi-
us - Kovinar, Paloma Šega - Kungota, Usnjar -
Dravinja, Unior Zreče - Tim Laško, Pobrežje -
Montavar Rogoza; v nedeljo, 30. maja, ob 17.30:
Starše - Gerečja vas.
6ER. VAS - USNJAR 0:0
GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger /Pa-
veo/, Slaček, Krajnc, Zajšek, J. Perko, Lečnik,
Turk /Šijanec/, Kaučevič, R. Perko, Pacher
/Pungračič/.
Nogometašem Gerečje vasi ni uspelo premagati
močno oslabljene ekipe Usnjarja iz Šoštanja ter
tako mogoče priti do rešilnih točk za obstanek
med tretjeligaši. Domači nogometaši so vse
srečanje imeli terensko pobudo in priložnosti,
vendar pa so bili nespretni pred gostujočimi vrati.
Danilo Klajnšek
TIM LAŠKO - HJUDINA
4:0 /2:0/
STRELCI: 1:0 Sotenšek /36. iz 11 m/, 2:0
Vodišek /40/, 3:0 Žurej /78/, 4:0 Žurej /88/.
HAJDINA: Brodnjak, Mlinarič /Bedrač/,
Šalamun, M. Krajnc, Vrabl, Bauman, Ladinek,
Mlakar, R. Krajnc, Vrbanec, Smrke /Rozman/.
Nogometaši Hajdine so na gostovanju v Laškem
doživeli pričakovan poraz, vendar niso računali
na tako visokega. Domači so v vsakem polčasu do-
segli po dva zadetka, kar je bilo dovolj za visoko
zmago.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Hajdine
gostili ekipo MM Brunšvik.
Danilo Klajnšek
MNZ PTUJ - I. RAZRED
Rezultati 20. kroga: Polskava - Pragersko 0:2,
Boč - Gorišnica 0:1, Eltehšop R. - Bistrica 0:3,
Slovenja vas - Središče 4:0, Stojnci - Videm 4:1,
Ormož - Dornava 1:6.
1.BISTRICA	20 11 5 4 52:23 38
2.	STOJNCI	20 12 1 7 34:32 37
3.	ORMOŽ	20 11 3 6 47:30 36
4.	DORNAVA	20 8 7 5 42:27 31
5.	SREDIŠČE (-19 20 10 2 8 52:45 31
6.	GORIŠNICA	20 9 3 8 34:36 30
7.	SLOVENJA VAS 20 8 4 9 32:34 28
8.	VIDEM	20 6 7 7 36:35 25
9.	ELTEHŠOP R. 20 7 3 10 33:39 24
10.	PRAGERSKO 20 6 6 9 30:37 24
11.	BOČ	20 5 3 12 24:50 18
12.	POLSKAVA	20 3 4 12 15:43 13
Razpored tekem 21. kroga: v nedeljo, 30.maja,
ob 17.00 Stojnci - Slovenja vas, Videm - Eltehšop
Rogoznica, Bistrica - Boč, Gorišnica - Polskava,
Pragersko - Ormož, Dornava - Središče.
MNZ PTUJ - II. RAZRED
Rezultati 16. kroga: Tržeč - Hajdoše 2:3, Mar-
ko vci - Apače 3:2, Lovrenc - Grajena 1:0, Bukovci
- Leskovec 1:1, Podvinci - Zavrč 4:1.
1.	MARKOVO	16 12 1 3 42:15 37
2.	GRAJENA	16 11 2 3 42:17 35
3.	HAJDOŠE	16 8 5 3 33:19 29
4.	LESKOVEC (-1) 16 7 4 5 45:31 24
5.	TRŽEČ	16 7 1 8 27:29 22
6.	LOVRENC	16 6 7 4 25:20 21
7.	APAČE	16 5 6 5 25:35 21
8.	ZAVRČ	16 4 3 9 21:43 15
9.	BUKOVCI	16 2 4 10 20:34 10
10.	PODVINCI	16 1 3 12 17:54 6
Razpored tekem 17. kroga, v nedeljo, 30. maja,
ob 10.30 Podvinci - Markovci, Zavrč - Tržeč, Haj-
doše - Bukovci, Leskovec - Lovrenc, Grajena -
Apače.
Športne navite
ROKOMET • Turnir ob
50-letnici rokometa
Moški rokometni klub Ptuj bo v soboto v
športni dvorani Center izvedel prvi del prazno-
vanja 50-letnice rokometa v Ptuju. To bosta
mednarodni turnir članov in turnir starejših ve-
teranov. Na turnirju članov, ki ga bodo začeli
ob 10. uri in bo trajal do približno 17. ure, bodo
nastopili avstrijski drugoligaš Linz, slovenska
l.B ligaša Velika Nedelja in Ormož ter domači
drugoligaš. Vmes bo okrog 14. ure turnir nek-
danjih igralcev Velike Nedelje, Ormoža in Dra-
ve. Pokrovitelj turnirja je župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci, doktor medicine.
I.k.
MALI NOGOMET • Nočni
turnir na Ptujski Gori
ŠD Ptujska Gora pripravlja to soboto, 29.
maja, ob 19. uri na igrišču na Ptujski Gori tretji
nočni turnir s prehodnim pokalom v malem no-
gometu. Za najboljše so pripravili denarne na-
grade (80, 40 in 20 tisoč tolarjev) in pokale. Če
bo slabo vreme, bo turnir naslednjo lepo sobo-
to.
UO
KARATE m
Turnir v Oplotnici
v petek, 21. maja, je v Oplotnici potekal kara-
te turnir za dečke in deklice ob prvem občin-
skem prazniku novo nastale občine Oplotnica.
Člani karate-do kluba Ptuj in Markovci so se
zelo potrudili in zasedli visoke mesta predvsem
v katah.
Karate DO klub Ptuj: kate: 1. Luka Mlakar,
3. Aljaž Valič, David Holer, Žiga Zupanič, Žiga
Zupanič, Žiga Mihelič. Borbe: 3. Luka Mlakar,
Žiga Mihelič.
Karate DO kluba Markovci; kate: 1. Matjaž
Tement, 3. Marsel Žnidarič. Borbe: 3. Matjaž
Tement, Marsel Žnidarič.
Andrej Cafuta
NAMIZNI TENIS / NTK PETOVlO
V maju so potekala prvenstva RS za mlajše kadete in mlajše ka-
detinje, kadete in kadetinje ter mladinke in mladince. O rezul-
tatih prvenstva za kadete in kadetinje smo že poročali, saj je
bilo prvenstvo na Ptuju.
Mlajši kadeti pa so se borili za
naslov državnih prvakov v
Domžalah. Odmeven rezultat je
Uspel Janu Janžekoviču, saj je
zasedel 5. mesto med posamez-
niki in 2. v dvojicah. Tekmo-
vanja so se udeležili še Rok
Serona, Jernej Šilak in Doris
lirčič, a jim ni uspela uvrstitev
v finalni del turnirja.
Mladinci in mladinke so
državno prvenstvo igrali v
Ljubljani. Ptujske barve so bra-
'lili Nejc Janžekovič, Danilo
t^iljak. Urban Ovčan, Tine
^elcl. Maša Samojlenko, Petra
Jurič in Vesna Terbuc. Uvrsti-
tev v finalni del je uspela Nejcu
Janžekoviču in Danilu Piljaku.
^'ejc, ki je veljal za enega favori-
tov prvenstva, saj je v letošnji
Sezoni zmagal na dveh odprtih
turnirjih RS, je izpadel že v
osmini finala. Prijetno prese-
nečenje pa je pripravil Danilo
Piljak, ki je osvojil tretje mesto.
V maju je bil odigran tudi
zadnji letošnji TOP-24 za kade-
te in kadetinje. V prvih kvalitet-
nih skupinah sta za Ptujčane
nastopila Danilo Piljak in
Maša Samojlenko. Danilo je
osvojil 1. mesto in tako še en-
krat potrdil, da je najboljši ka-
det v državi, medtem ko je Maša
osvojila 10. mesto. V drugih
kvalitetnih skupinah so tekmo-
vali štirje Ptujčani. Med kadeti
je Urban Ovčar osvojil 1. mesto,
Jan Janžekovič pa 9. Med kade-
tinjami je Vesna Terbuc zasedla
3. in Petra Jurič 4. mesto.
Minuli konec tedna se je 12
igralcev in igralk udeležilo med-
narodnega prvenstva Zagreba za
kadete in kadetinje. Tekmovali
so tako v konkurenci ekip kot
posameznikov. V ekipnem delu
velja omeniti uvrstitev mlajših
kadetov Jana Janžekoviča in
Jerneja Silaka v tretji krog ter
uvrstitev kadetov Danila Pilja-
ka in Urbana Ovčarja v četrti-
no finala, kjer sta morala priz-
nati premoč avstrijskih repre-
zentantov. Med posamezniki se
je v finalni del turnirja uvrstilo
7 igralcev in igralk NTK Peto-
via (Danilo Piljak, Urban
Ovčar, Jan Janžekovič, Goran
Zavec, Doris Drčič, Vesna
Terbuc in Maša Samojlenko).
Najdlje pa je uspelo Danilu Pil-
jaku, ki je na koncu osvojil 3.
mesto. Zraven omenjenih igral-
cev in igralk so se tekmovanja
udeležili še Leonida Logar,
Luka Rebek, Luka Šparl in Pe-
tra Jurič.
D.S.
PLAVANJE
Tudi na sprinterskem prvenstvu v finalu
Na kopališču Kolezija je bilo minuli konec tedna sprintersko
prvenstvo Slovenije v plavanju, kjer se je 406 plavalcev iz 16 slo-
venskih klubov pomerilo na 50 m individualnih in štafetnih dis-
ciplinah. Ptujske barve je zastopalo 15 plavalcev in plavalk. To
število nas postavlja med srednje velike klube v državi, kamor
sodimo tudi po številu članov, ki se giblje med 80 in 100 plaval-
ci. Na državnem tekmovanju lahko nastopijo samo tisti, ki
dosežejo na različnih predtekovalnih tekmah vnaprej postavlje-
no normo. Že samo za uvrstitev na državno tekmovanje je po-
trebno trenirati vsaj dve leti.
V soboto je bilo tekmovanje v
prosti in prsni tehniki. V prosti
tehniki pri dečkih je med
našimi plavalci najbolje plaval
Blaž Horvat, Maks Laura pa je
izboljšal svoj najboljši rezultat.
Pri kadetih je Matevž Božičko
z novim osebnim rekordom
26,64 v popoldanskem finalu
osvojil odlično 6. mesto, pri ka-
detinjah pa je bila najboljša
Anja Ogrizek. V prsni tehniki
so Gregor Brglez, Miha Šori,
Marko Šosterič in Danijel
Turk popravili osebne rekorde,
presenetila pa je najmlajša, a
obetavna udeleženka prvenstva
Tina Radolič, ki je bila s časom
47,11 deveta.
Nedeljski del je bil po večin-
skem mnenju v znamenju naj-
lepše in najatraktivnejše disci-
pline, štafete 4x50 m mešano.
Napovedoval se je srdit boj med
ljubljanskima kluboma Ilirijo
in Ljubljano z mariborskim
Branikom. V ta boj se je ne-
pričakovano in na veliko veselje
trenerke Tanje Rozman uvrsti-
la ptujska štafeta v sestavi Bemi
Pihler, Boštjan Maračič, Uroš
Gojkovič in Matevž Božičko.
Že v predtekmovanju so iz-
boljšali svoj rekord in se uvrstili
s časom 2.14,27 v finalno tek-
movanje med najboljših 8 v
državi. Naj zapišem še to, da so
vsi ptujski plavalci kadeti, ki so
med 16 klubi (nekateri klubi so
imeli v predtekmovanju tudi po
3 ekipe) tekmovali tudi z do v
povprečju 4 leta starejšimi pla-
valci, dosegli velik uspeh. Tek-
movati z ekipami, kjer je imela
skoraj vsaka v svojih vrstah ude-
leženca olimpijskih iger ali sve-
tovnega prvenstava, ni kar tako.
V finalnem obračunu so zmagali
plavalci Ilirije (za njih je tekmo-
val tudi trenutno najboljši pla-
valec v Sloveniji Peter Mankoč)
pred Branikom in Ljubljano.
Ptujčani smo popravili dopolda-
nski rekord na 2.12,84 in bi bili
prvi, če bi upoštevali uvrstitve
samo kadetskih štafet (žal te
niso v programu tekmovanja).
Ob navijanju in navdušenju
nad dobrimi rezultati, ki kažejo
na napredek v vseh smereh, po-
zabimo na vsakdanje čeri, ki nas
poskušajo ovirati. Plavanje je
glede na kriterije v podrejenem
položaju in ustvariti t.i. plavalni
raj bo težko. Vrhunski šport,
množičnost, izboljšanje materi-
alnega stanja, organiziranost,
komercialnost, strokovnost in
medijska vizibilnost so naše
usmeritve. Poleg imperativa, da
naj bi znal vsak plavati, in želje
približati ta šport širši publiki,
je to še poseben izziv v okolju,
kjer so nekateri pregovorno
odtrgani od dogodkov. Nisem
edini, ki sprejema ta izziv.
Franjo Rozman
l¥exda dneva spet Geni Mauember
v nedeljo je bil v Ljutomeru še
en, izredno zanimiv tekmovalni
dan za kasače, ki si ga je ogleda-
lo dobrih 1000 gledalcev. Za Le-
narčane je bila glavna atrakcija
peta dirka, v kateri je slavil Nike
Lobel, ki je še pred kratkim
doživel hudo nesrečo. Tokrat ga
je odlično odpeljal Špindler
Ivan. V osrednji dirki sta se na
prvo mesto pripeljala Doris MS
in Viktor Marinšek z doseženim
časom 1:19,3.
Rezultati dirk: 1. dirka, za 3-
letne kasače: 1. Risa Red (Pu-
har, Ljutomer), 2. Fonda AS
(Slavič, Ljutomer) in 3. Dabi
(Hočevar, Lj. Stožice); 2. dirka,
za 3-4-letne kasače: 1. Ameri-
can Express (Oražem,
L j. Stožice), 2. Ben Quick B
(Gorjanc, Brdo) in 3. Filder
(Hanžekovič, Ljutomer); 3. dir-
ka, za 3-12-letne kasače: 1.
Brižitka B (Vidic, Brdo),
2.Crown	(Puhar, Ljutomer) in
3.	Arabela (Žnidarič, Ljuto-
mer); 4. dirka, za 3-12 -letne
kasače: 1. Felicia (Jagodic,
Brdo), 2.Patrezze Lobell (Osol-
nik, Komenda) in 3. Aramis II
(Mikša, Slov.gorice); 5. dirka,
za 3-12-letne kasače: 1. Nike
Lobel (Špindler, Slov. gorice),
2. Mister Lobell (Sagaj, Ljuto-
mer) in 3. Labamba (Antolin,
Ljutomer); 6. dirka, za 3-12-let-
ne kasače: 1. Chajkovsky (Hro-
vat, Lj. Stožice), 2. Frick (Ma-
rinšek, Komenda) in 3. Fabian
(Slana, Ljutomer); 7. dirka, za
3-12-letne kasače: 1. Doris MS
(Marinšek, Komenda), 2. Meri
Lobell (Babič, Ljutomer) in 3.
Ahaja (Sagaj, Ljutomer); 8. dir-
ka, za 3-12-letne kasače: 1.
Gerd November (Tramšek, Lju-
tomer), 2. Benjamin C Lee (Ma-
koter, Ljutomer) in 3. Hex Mer-
chant (Žan, Lj. Stožice).
Naslednji tekmovalni dan bo
30. maja v Mariboru.
M. Toš
SERVIS KOLES
TENIS OPREME TER SMUČI
Šport Servis Davorin Munda s.p.
3cwenski trg 1,2250 Ruj, tel.: 062/778-587
30
Četrtek, 27. maj 1999 - TEDNIK
POSL€^NA SPOROČILA IM ŠPORT
košarka
Ptujski kadeti letos ne bodo v L SKL
Košarkaški klub Ptuj je v so-
boto, 21. maja, organiziral kvali-
fikacijski turnir za vstop v 1.
SKL v športni dvorani Mladika.
Na turnirju so sodelovale ka-
detske ekipe KK Ptuj, KK Lju-
tomer in KK Rogaška 98.
Prva tekma je bila na sporedu
ob 10.00 uri med KK Ptuj in KK
Ljutomer. Gostje so povedli že na
začetku tekme in vodili do konca.
Tekma se je končala z izidom
73:79. Tekmo med KK Ljutomer
in KK Rogaška 98 so dobili igral-
ci KK Rogaška 98. V tekmi med
ptujskim klubom in klubom iz
Rogaške so gostje po koncu
polčasa vodili že za 30 točk, a je
Ptuj je naredil preobrat in skoraj
zmagal; ptujski igralci so izgubili
le 105:108.
Končni vrstni red: 1. KK
Rogaška 98, 2. KK Ljutomer, 3.
KK Ptuj. V nadaljnje tekmovanje
sta vodili le prvi dve mesti.
Ptujčani upamo, da bomo imeli
naslednje leto več sreče in znanja.
Ekipo so sestavljali: Ivan Tušek,
Miha Požgai, Goran Štumerger,
Samo Kralj, Matej Grabrovec,
Tine Ačimovič, Timotej Peter-
nik, Blaž Bedenik, Tomaž Štum-
berger. Jure Šmigoc, Igor Peter,
Borut Hrenko, Niko Kralj, Žiga
Omladič, Radovan Korošec, Mar-
ko Čuš, Marko Ferme in Jernej
Stojakovič. Ekipa KK Ptuj se je
udeležila turnirja pod strokov-
nim vodstvom trenerja Tomaža
Žmauca.
Tomaž Štumberger
mali in veliki atletski solski pokal
Pokali v pravih rokah
Medobčinskega tekmovanja v
malem in velikem atletskem šols-
kem pokalu v vseh štirih konku-
rencah se je udeležilo kar 577 mla-
dih atletov in atletinj iz 11 osnov-
nih šol. Pri mlajših so prepričljivo
slavili dečki iz OŠ Mladika ter
deklice iz OŠ Olge Meglič, pri sta-
rejših pa ponovno premoč fantov
iz Mladike in deklet iz primestne
šole Ljudski vrt.
Izidi:
-	starejši dečki - 60 m: 1. Čuš
(LV Ptuj) 7,42; 300 m: 1. Horvat
(ML Pt) 40,62; 1000 m: 1. Tikvič
(GR Pt) 3:00; 4 x 100 m: 1.
Ljudski vrt Pt 49.8; višina: 1.
Zemljarič (Dor) 178; daljava: 1.
Omladič (OM Pt) 5.49; krogla: 1.
Bedenik (LV Pt) 12.56; žogica: 1.
Hrnčič (ML Pt) 80.85; ekipno: 1.
Lj.vrt Pt 15496, 2. OM PT 15048,
3. Dornava 14503.
-	starejše deklice - 60 m: 1. Čeh
(LV) 8.35; 300 m: 1. Hren (Pod)
47.30; 1000 m; 1. Sbull (br)
3:21.55; 4 x 100 m: 1. O. Meglič
Pt 56.1; višina: 1. Čeh (LV) 148;
daljava: 1. Kokol (LV) 4.35;
krogla: 1. kelenc (OM) 10.37;
žogica: 1. Brumen (OM) 50.90;
ekipno: 1. Lj.vrt 13938, 2. OM
12669, 3. Dor. 11259.
-	mlajši dečki - 60 m: 1. Serdin-
šek (LV) 7.85; 300m: 1. Bezjak
(Mla) 44.88; 1000 m: 1. Marhold
(Mla) 3:17.03; višina: 1. Forštna-
rič (Goriš.) 140; daljava: 1. Miha-
Ijinec (Mla) 4.85; žogica: 1. Šime-
nko (VLS) 57.55; ekipno: 1. Mla
9416, 2. OM 9294, 3. Mar. 8878.
-	mlajše deklice - 60 m: 1.
Čuček (Mla) 8.59; 300 m: 1.
Kosi(OM) 49.74; 1000 m: 1.
Osenjak (Br) 3:46.34; višina: 1.
Pignar (Gor) 133; daljava: 1. Vin-
diš (Mla) 4.36; žogica: 1. Bohinc
(OM) 46.50; ekipno: 1. OM 9149,
2. LV 8562, 3. Cirkulane 8356.
Ivo Komik
strelstvo
Juršimi v drugi državni ligi
Strelska družina Juršinci se je
kot zmagovalec regijske lige v
streljanju s pištolo udeležila kva-
lifikacij za drugo državno ligo.
Pravico do kvalifikacij so imeli
zmagovalci in drugouvrščene eki-
pe regijskih lig (sedem regij).
Zmagovalci so bili strelci SD
Železniki iz Kranja s 1598 kr.,
drugouvrščena je bila SD Juršinci
v sestavi Majda Raušl, Mirko
Moleh in Simon Simonič s 1590
kr., tretji so bili SD Predoslje
1586 kr. Posamezni zmagovalec
tekmovanja je bil Mirko Moleh
iz Juršincev s 546 kr., najboljša
članica pa Majda Raušl s 531 kr.
Majda je do sedaj najboljša
ptujska strelka s pištolo nasploh.
Mladinec Simon Simonič je bil s
513 krogi drugouvrščeni mladi-
nec tekmovanja.
Strelci Juršincev so se uvrstili v
drugo ligo in med najboljših šti-
riindvajset ekip Slovenije, imajo
pa možnost uvrstitve v prvo
državno ligo. Do zdaj so tekmo-
vali v državnih ligah strelci SD
Ptuj v prvi in drugi ligi, v državni
dopisni ligi pa Ptuj, Petovia avto,
Juršinci in Mercator. Strelska
družina Juršinci je v samem vrhu
v tekmovanju pionirk in kade-
tinj. Za načrtno delo in rezultate
je največ zaslužen trener Darko
Pavlin.
Alojz Raušl
REGIJSKA LIGA 1
MK PUŠKO IN PIŠTOLO
Strelci SD Kidričevo so 23.
maja tekmovali v Mariboru v
drugem krogu regijske lige z MK
puško in pištolo.
Rezultati - ptiška trostav ekipno
člani: 1. Kidričevo I 725 krogov
(Jurček Lamot 253, Gorazd Ma-
loič 240, Albert Frčeč 232), 2. SD
Petovia avto 677 (Zvonko Hajduk
203, Simon Simonič 234, Boštjan
Simonič 244), 3. SD Kidričevo II
651 (Igor Premužič 220, Aleš
Ivančič 214, Miran Kramberger
217); posamezno: 1. Jurček La-
mot 253 krogov, 2. Boštjan Simo-
nič 244 krogov, 3. Gorazd Maloič
240 krogov; MK pištola drulov -
člani: 1. SD Petovia avto 674 kro-
gov (Zvonko Hajduk 214, Boštjan
Simonič 232, Simon Simonič
228), 2. SD Kidričevo 604 (Jurček
Lamot 232, Igor Premužič 197,
Gorazd Maloič 175); MK leže
pionirji: 1. Uroš Frčeč 213'
Pištola proste izbire: 1. SD Peto-
via avto 745, 2. SD Juršinci 671'
Posamezno: 1. Boštjan Simonič)
Petovia avto, 251, 2. Jurček La-
mot, Kidričevo, 249, 3. Majda
Raušl, Juršinci, 248.
G.l^-
ORMOŠKA LIGA
Občinska strelska zveza Orm^z
je izvedla 3. krog občinske lige^'
športnem streljanju s serijsko n^a'
lokalibrsko puško. Ekipni rezul"
tati: 1. SD Ormož 690 krogov, \
SD TSO 674, 3. SD Miklavž 65?.
4. SD Miklavž II. 544, 5. SP
Tomaž 492 krogov. Posamezni
uvrstitve: 1. Andrej Stanič
krogov, 2. Vesna Mele 234,
Darko Vernik 233, 4. Miran Mi'
halič 230, 5. Boštjan Špacapa"
229.
LukP®^
fEDNIK - Četrtek, 27. maj 1999
31
Igrišče /e odprfo!
Prvi trije, ki so preizkušali novo igrišče za golf in izvedli začetne udarce na prvi
in peti luknji (od leve proti desni): Adam Osmančevič, profesionalni učitelj gol-
fa v ptujskem klubu, prof. VVilliam Barnett, profesionalni igralec golfa in arhi-
tekt ptujskega igrišča, in Franc Gojčič, Ptujčan, ki se je doslej največ naučil od
Osmančeviča
S temi besedami je nekaj pred štirinajsto uro v torek po-
poldan predsednik Golf kluba Ptuj mag. Danilo Toplek
oznanil, da je gradnja petega igrišča za golf v Sloveniji
končana in da ga predaja namenu. Besede je namenil
vsem prijateljem golfa, investitorjem, izvajalcem in dru-
gim, ki so z naklonjenostjo spremljali to gradnjo. Otvorit-
vene slovesnosti se je udeležilo več sto ljubiteljev tega
najmnožičnejšega individualnega športa na svetu in dru-
gih gostov. Po najnovejših podatkih ga igra že 70 milijo-
nov ljudi, v Sloveniji pa tri tisoč.
Že na dopoldanski tiskovni
konferenci so predstavniki Golf
kluba Ptuj in investitorja gradnje
družbe Golfinvest podrobneje
predstavili projekt od njegove ide-
je do realizacije. Prve ideje segajo
v leto 1987 in so vezane na projekt
■ revitalizacije borlskega gradu. Po-
kazalo pa se je, da teren ni na-
jboljši in tudi prebivalci niso
sprejemali ideje. Z ustanovitvijo
Golf kluba Ptuj v letu 1992, danes
ima že 330 članov, pa je ideja pos-
tala že stvarnejša. Prvo šolo golfa
so organizirali v letu 1993 na no-
vem vadbišču v Kidričevem. Za
lokacijo bodočega igrišča je bila
izbrana hajdinska gmajna, nero-
doviten, zamočvirjen in zaraščen
svet, ki je v glavnem služil kot od-
lagališče odpadkov in je bil v de-
nacionalizacijskem postopku
vrnjen agrarni skupnosti. Pri nje-
ni ustanovitvi so pomagali inves-
titorji in je bila tudi prva agrarna
skupnost v Sloveniji, ki je komp-
leks kot celoto dala v najem, kar je
bilo za upravičence veliko bolje,
kot če bi ta svet z nekaj rodovitve
zemlje, nekaj gozda, močvirja, de-
lili na 60 delov, je med drugim po-
vedal Danilo Toplek.
V letu 1995 je bilo ustanovljeno
podjetje Golfinvest, d.o.o., katere-
ga osnovna dejavnost je izgradnja
in upravljanje igrišč za golf, šolan-
je novih igralcev, organizacija tur-
nirjev in podobno. Priprave na
gradnjo so se pričele v letu 1996,
gradnja igrišča v letu 1997, s
spremljajočimi objekti je bilo
igrišče izgrajeno letos maja.
Igrišče obsega 18 igralnih polj
in ustreza vsem predpisom
mednarodne golf zveze. Idejni
projekt zanj je izdelal prof Wil-
liam Barnett, profesionalni igra-
lec golfa in arhitekt za golf igrišča
iz ZDA. Ptujski projekt je bil nje-
gov najtežji doslej, saj je moral
rešitev za 18 igralnih stez poiskati
na sorazmerno majhnem prosto-
ru. Dolžina igralnih stez je 5234
metrov (rumena odbijališča), paar
igrišče pa je 73. Celotno igrišče je
opremljeno z računalniško vo-
deno namakalno napravo. Novo
slovensko igrišče za golf si bodo
igralci zapomnili tudi po vodnih
ovirah, ki so prisotne na kar 15 od
18 stez. Igrišče in golf hišo so gra-
dila domača podjetja, oprema pa
je iz uvoza. Golf hiša je netipična,
saj niso želeli graditi dvorca ali
kopirati kakšne kmečke hiše, is-
kali so objekt, ki je funkcionalen
in primeren današnjemu času.
Naložba v ptujsko igrišče za golf
je veljala okrog 400 milijonov tolar-
jev. Letos bo na njem organizira-
nih že 24 turnirjev, prvi v soboto.
Na popoldanski otvoritveni slo-
vesnosti je najprej govoril mag.
Danilo Toplek, predsednik Golf
kluba Ptuj in eden od ustanovitel-
jev Golfinvesta. V imenu mi-
nistrstva za malo gospodarstvo in
turizem se je oglasil državni pod-
sekretar Jože Smole in med dru-
gim povedal, da je z igriščem Ptuj
dobil dodatno zanimivost, zaradi
katere ga bodo obiskovali domači
in tuji gostje. Z njim lahko zado-
voljimo še tako zahtevnega gosta.
V imenu mestne občine Ptuj je go-
voril podžupan Milan Cuček in
poudaril, da je izgradnja tega
igrišča dokaz, da je turizem pri-
ložnost tega okolja. Nove prido-
bitve pa se veselijo tudi v občini
Hajdina, je povedal župan Rado
Simonič.
Predsednik Golf zveze Sloveni-
je Milko Vovk pa je prepričan, da
bo to igrišče poneslo ugled Ptuja
in njegove tradicije po vsem svetu.
Med drugim je napovedal, da se
bo v naslednjih letih eden od po-
membnejših evropskih golf tur-
nirjev odigral na ptujskem
igrišču.
V največji športno-rekreativni
investiciji v tem letu v Sloveniji
vidijo mnogi priložnost za ptujski
turizem, saj danes skoraj ni mesta,
ki ne bi investiralo tudi v iz-
gradnjo igrišča za golf Torkovo
odprtje igrišča je bil tudi pomem-
ben družabni dogodek z izbranim
kulturnim programom. Znani
ptujski enolog Tone Skaza pa je
ob tej priložnosti predstavil novo
blagovno znamko svojih vin Ma-
gister Vini.
MG
Predsednik Golf zveze Slovenije Milko Vovk izroča
predsedniku Golf kluba Ptuj mag. Danilu Topleku
spominsko plaketo ob odprtju igrišča.
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ • V četrtek, 27. maja, ob 18. uri
bo imela avtorica razstave v Miheličevi
galeriji "Rujski slikarji 20. stoletja.
I^ove pridobitve" dr. Marjeta Ciglenečki
javno vodstvo po razstavi. Zadržali se
boste lahko pri ogledovanju razstavlje-
nih umetnin in poklepetali o sodobnem
likovnem utripu v našem lepem mestu
ter morda odgovorili na vprašanje: Ali
Ptuj potrebuje mestno galerijo?
PTUJ • V dvorani glasbene šole Karola
Pahorja na Ptuju bo nocoj ob 19. uri
koncert dijakov Srednje glasbene in ba-
letne šole iz Maribora. Predstavila se
bosta rogist Niki Banjac in za klavirjem
Nataša Vester. Jutri, 28. maja, ob 19.
uri pa bo v dvorani glasbene šole nasto-
pila pianistka Maša Poljanec, študentka
podiplomskega študija na Akademiji za
glasbo v Ljubljani.
SLOVENSKA BISTRICA • "Sožitje" -
Društvo za pomoč duševno prizadetim
občine Slovenska Bistrica vabi na
dobrodelni koncert za svoje varovance,
ki bo drevi ob 19. uri v Športni dvorani
Slovenska Bistrica.
SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH •
V okviru prireditev ob 15. krajevnem
prazniku bo nocoj, v četrtek, 27. maja,
ob 20. uri v kulturnem domu nastop
ženskega noneta iz Voličine in Završkih
fantov z gosti.
STOPERCE • Ob dnevu šole bodo jutri
(v petek), 28. maja, ob 15. uri na
podružnični OŠ Stoperce pripravili slo-
vesnost ob 180-letnici pouka, ob tej pri-
ložnosti pa predstavili projekt Smeh v
podplatih.
SLOVENSKA BISTRICA • Sklad RS za
ljubiteljske kulturne dejavnosti -
območna izpostava Slovenska Bistrica
in ZKD Slovenska Bistrica vabita na 24.
revijo odraslih pevskih zborov in komor-
nih skupin občin Slovenska Bistrica in
Oplotnica, ki bo v petek, 28. maja, ob
19. uri na notranjem grajskem dvorišču.
Če bo vreme slabo, bo prireditev v stari
telovadnici v Slovenski Bistrici. Predsta-
vilo se bo 13 zborov in komornih skupin
iz obeh občin.
SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORI-
CAH • KUD Emest Golob Peter
pripravlja jutri, v petek, 28. maja, pro-
mocijski nastop ansambla Izvir s
predstavitvijo krajevne himne Trojiško
jezero.
PTUJ • V nedeljo, 30. maja, ob 11. uri
bo v prvem nadstropju dominikanskega
samostana, v prostoru zbirke drobnega
arheološkega materiala, nedeljska mati-
neja z otvoritvijo razstave Bogovom
onostranstva. Predstavljen bo izbor
najdb iz treh grobov, odkritih na
območju antičnega Ptuja.
PTUJ • V nedeljo, 30. maja, bo ob 18.
uri v Narodnem domu v Ptuju tretji letni
koncert, ki ga prireja ženski pevski zbor
javnega vzgojno-varstvenega zavoda
Ruj in na katerem se bo predstavil tudi
otroški pevski zbor vrtca.
SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORI-
CAH • V kinu Sv. Tojica bo v nedeljo,
30. maja, ob 20. uri prva redna ki-
nopredstava.
PTUJ • V Mestni hiši so prejšnji petek
odprti razstavo fotografij na temo utrinki
iz življenja gozdov na Ptujskem. Razsta-
va sodi v aktivnosti ob tednu gozdov od
24. do 30. maja. Avtor fotografij je Fer-
do Hernak, diplomirani inženir
gozdarstva iz Zavoda za gozdove Slove-
nije, območne enote Maribor. Razstava
bo odprta do 4. junija.
PTUJ • Na hodniku študijskega oddelka
knjižnice Ivana Potrča je od 22. maja do
10. junija na ogled razstava o življenju in
delu dr. Štefke Cobelj ob 10-letnici njene
smrti.
ZAVRČ • Do nedelje, 30. maja, bo v
občini Zavrč, na Švabovem, slikarsko-
kiparska kolonija v organizaciji galerije
Vegom ad Art iz Ljubljane. Otvoritev
skupinske razstave vseh sodelujočih
avtorjev bo v ljubljanski galeriji 17. juni-
ja.
PTUJ • V galeriji Drava bodo 1. junija
ob 19. uri odprii likovno razstavo Jožeta
Krambergerja.
PTUJ • V sredo, 2. junija, se bo ob 18.
uri v viteški dvorani na ptujskem gradu
pričela predstavitev knjige dr. Ive Miki
Curi< Arma virumgue - ob tvarnih virih o
rimski dobi na Slovenskem.
KINO PTUJ • Do konca tedna je ob 19.
in 21. uri na sporedu film Mamin sinko
(Waterboy).
Z AVTOM PRED
TOVORNJAK
v Pavlovcih pri Ormožu je v so-
boto, 22. maja, ob 15.40 voznica
osebnega avtomobila 30-letna
D.F. iz Ruja s stranske na glavno
cesto zapeljala v trenutku, ko je po
njej vozil tovornjak s cisterno 24-
letni B.S. iz Dornave. Vozili sta
trčili, pri tem sta se voznica
osebnega avtomobila in njena so-
potnica lažje ranili, hudo pa sta se
ranila mladoletna sopotnika, 11-
letni Š.K. in 12-letni D.Č.
Z AVTOM NA
NASPROTNI VOZNI PAS
Po Titovi cesti v Slovenski Bistri-
ci je v soboto, 22. maja, ob 1.35
vozila osebni avto 40-letna M.K. iz
Miklavža na Dravskem polju. Ne-
nadoma je zapeljala levo na nas-
protni vozni pas in trčila v osebni
avto, ki ga je vozil 32-letni D.P. iz
Slovenske Bistrice. D.P. je bil pri
tem huje ranjen, njegov sopotnik
pa lažje.
VLOMIL V TRAFIKO
v noči na torek, 18. maja, je nez-
nanec vlomil v trafiko na avtobusni
postaji v Ormožu. Iz ročne blaga-
jne je pobral nekaj gotovine, krep-
ko pa se je založil s tobačnimi iz-
delki in vžigalniki.
VLOMILK OBISKAL
MINI CENTER
v noči na četrtek, 20. maja, je
neznanec vlomil v trgovino Mini
center na Trgu svobode v Slo-
venski Bistrici ter odnesel 5 GSM
aparatov in slušalko prenosnega
telefona. S tem je lastnika Š.R. s
Črešnjevca oškodoval za okoli
četrt milijona tolarjev.
ZGOREL OSEBNI AVTO
v soboto, 22. maja, okoli 5. ure
je M.L iz okolice Lenarta vozil
osebni avto skozi Vukovski Dol.
Med vožnjo se je avto nenadoma
vnel in zgorel. Škode je za okoli
pol milijona tolarjev.
ZGOREL STANOVANJSKO-
GOSPODARSKI OBJEKT
v petek, 21. maja, okoli 3. ure je
izbruhnil požar na stanovanjsko-
gospodarskem poslopju v Ste-
pišnikovi ulici 6 v Slovenski Bistri-
ci. Poslopje je zgorelo v celoti.
Vzrok požara še ugotavljajo,
škode pa je za dobra dva milijona
tolarjev.
SMRT V SILOVITEM
TRČENJU TOVORNJAKOV
Na regionalni cesti med
Poljčanami in Slovensko Bistrico,
v bližini naselja Cigonca, sta v
ponedeljek, 24. maja, ob 10.40 si-
lovito trčila tovornjak za prevoz
razsutega tovora, ki ga je vozil 49-
letni T.S. iz Poljčan, in tovornjak za
prevoz osebnih avtomobilov, ki ga
je vozil 38-letni T.B. iz Mokronoga;
vozil je 6 osebnih avtomobilov, od
katerih so trije ob trčenju padli s
prikolice in dajali videz, da je v
trčenju bilo udeleženih tudi več
osebnih avtomobilov. V trčenju je
izgubil življenje zasebni avtopre-
voznik T.S. iz Poljčan, voznik dru-
gega tovornjaka T.B. pa je bil
ukleščen v kabini; iz nje so ga
rešili gasilci, reševalci pa hudo
ranjenega odpeljali v mariborsko
bolnišnico. Prometni policisti,
preiskovalni sodnik, namestnica
državnega tožilca in izvedenci so
imeli veliko težav, ko so skušali ra-
ziskati vzroke prometne nesreče,
vendar dokončno ti vzroki še niso
znani. Nastala je tudi velika gmot-
na škoda, saj je poleg obeh to-
vornjakov poškodovanih tudi vseh
6 osebnih vozil. Zaradi nesreče je
bila cesta ves dan zaprta.
FF
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Matejka Fric,
Gorišnica 23 - Leo; Marjana
Mesaric, .Majšperk 36 - Mo-
niko; Terezija Kekec, Sovre-
tova pot 54, Ptuj - Vido;
Ljuba Kamenšek, Kočice
52, Žetale - dečka; Polona
Zelenko, Vičava 113, Ptuj -
Emo; Suzana Levanič, Ul. 5.
prekomorske 2, Ptuj - Niko;
Ana Paj, Pongrce 4, Cirko-
vce - dečka; Lidija Kumer,
Žerovinci 39, Ormož - Leo;
Matejka Pigner, Ob potoku
15, Rače - Fram - Mitja; Ana
Haložan, Ul. 5. prekomorske
6, Ptuj - Anemarijo; Tatjana
Županič, Obrež 14, Ormož -
Melindo.
POROKE - PTUJ: Roman
Godec in Ksenja Hebar, Do-
lena 65; Franc Petrovič in
Vesna Topoiovec, Tovar-
niška c. 6, Kidričevo; Igor
Ornik, Dvorjane 15/d, in
Elizabeta Krajnc, Drstelja 7;
Aleksander Lovrec, Peščeni
Vrh 35, in Darja Šneberger,
Trubarjeva ul. 2, Ptuj; Vilko
Kramberger in Tamara
Murko, Ul. Jožefe Lackove
5, Ptuj; Daniel Horvat in
Mateja Filipovič, Ul. 25.
maja 9, Ptuj; Franc Špurej,
Rošnja 17/a, in Andrejka Je-
renko, Slovenja vas 29/d;
Milivoj Radolič in Renata
Repec, Kungota pri Ptuju
126; Miran Čuš, Starše 86/a,
in Nataša Novak, Kraigher-
jeva ul. 11, Ptuj; Matjaž
Vnuk, Miklavž pri Ormožu
22, in Nina Urbanič, Pod
vrhom 19, Maribor.
POROKE - ORMOŽ:
Franc Majcen, Zagorje 16,
in Anica Kosec, Zagorje 16;
Janez Prijol in Silva Trunk,
Trnovci 3; David Krajnc,
Lešniški Vrh 10, in Gordana
Siviloti, Rakuševa 2, Ormož.
UMRLI SO: Jožef Vidovič,
Dravska ul. 24, Ptuj, 1935
- t 14. maja 1999; Ivan Ku-
mer, Rimska ploščad 23,
Ptuj, 1937 - t 14. maja
1999; Alojzija Zadravec, ro-
jena Puhar, Miklavž pri
Ormožu 16, * 1926 - t 14.
maja 1999; Jakob Debevc,
Ročko Pohorje 38, * 1936 -
t 6. maja 1999; Konrad Ne-
mec, Bresnica 34, ^ 1943 -1
13. maja 1999; Jožef Ribič,
Lancova vas 80, 1926 - t
17. maja 1999; Ana Cvetko,
rojena Petek, Rucmanci 14,
'^1914-t 14. maja 1999; Ja-
kob Kralj, Pristava 1,^:^1931
-t 15. maja 1999; Ida Ornik,
rojena Krajnc, Hiš 60,
1925 - t 20. maja 1999;
Ljudmila Rop, Veliki
Brebrovnik 88, * 1927 - t
21. maja 1999.