f

fl


!

S E R N

A L I

VON - U S E T *E K

T E C H

METHODEN-BUO.UOU

POSSEIiEN

S A

DUSCHELNE UZHENIKE

u

CjESARSKICH KRJVLESTOH

DUCHELLACH.

STEMZHES USE G NAD LOVIM PER V0LE1NAM
TE RIMSHKE CJESARSKE  , TUD CMSARSK'
KRALEST APOSTOLSKE CjESARIZE

PER SCHLACHTNIMV GOSPODO JOSEPH

V. KURZBOK , CESARSKEM DRUKARJO TECH
BOUQUO U BREINERSKI GASSE PER SVETI TROIZ
U NEGOU EESTEN HISH N. II52.
SALOSHENE.

£ a it i> f $  «I m e t ji er

itt &ett f<ttferlic&* fDiutjlic&en

0taatcn. ---

XtXit %l)tcv  tom* faif. attd) 5 ©mgl. apofh £H«j

allergn»t>tgfm: jDrucFftepbett.

s? 3  a m,

$ep Sofepfc <Eblen 4)011  $«t5&čcr f, f. U,
«nb $ucf}bžnbl«r, 1777.

PREDGOVOR.

v

efchlu se je, de te dufehelni nor-
maluzhenike, ali C £<Wbfcf)Ulmete
ftet) ta prava Saftoptioft teli
Normal Methodenbuquou, des
so sa jim lih taifte naprei brale inu reskla-
dale, nilTa fapopadli, inu tu niem naprei branu
inu refchloshenu nilTa oni nafai refchloshiti inu
prou poduzhiti famogli ; ja tudi nilTa Tnali ta
Sera, ali ta pravi inu leftni Sapopadek inu Sa-
ftopnofl: teh Methodenbuquotf od tega islozhiti,
kar je ii taifteh k’ reskladainiu inu poduzhei-
niu frauen perftaulenu; Satega vola tedei se je
ta toku imenvan Sera teh Methodenbiiquou u

jkrat-

I /V-

2

23 o 111  i> c.

2 > Stfajtuns fiat gctefiret, S «8
& W Fu  ^antfcfculmeijfer ,  t>etten rnatt
«* ^JjpggSh  £t3cr i>aS $?etljDtett&ucf) i)ie teh¬
ten 33orIefungengefcaltett, uiit
Inerctuf 6 efol)lctt fcrtttetie nam*
licfce $?fltew jur 2SieS)erj)oIungaučtem33u'-’
cfce nadnulefen ,  nic&t alteit 9?m?en tafcon ge*
f)abt  &a&M, ten m<m ju toffen teredtfiget
nmr; man Jmtte, roemt man taru&er mit ip*
ncn ftc& in ti tt ©efprdd) einlief, oter fte prit*
fttt, Umaht,  taj? fte tas> $£ 6 efentlidf)e unt
•t>auptfdd)ltcf)ffr nictt geljorig Don tem untct*
fc&eiten, roa$ im tfletloten&uc&e jur (šrldm
terung uul) (šrmeiterung teigefe&et ift; tiefcč
J^at &en Octttfc&iujj t>cranlafTet, tgl sasefentlicfce
tun aUtm  u&rigcn atjufontent, unt in gegen--

2 i 3  ntrtrti'

PREDGOVOR,

kratkeh islozhkah inu fapopadkah skup sbrau
inu naprei podaulen.

Leta vonufetek teh Methodenbuquou bo
giih drugem vonufetkam imenvan Sem, inu
udem taiftem , katire sa se to popraulenu inu
pobulshainu poduzheinie naprei ufeli, frauen
inu red dem Methodenbuquam naprei dan inu
perporozhen. En takfchni uzhenik ga ima ime¬
ti fa vifcha fvoiga poduzheinia, inu Skufchainia,
inu ifprafchuvainia teh fuojeh, on ima uffe,
kar se mo prou sdi, ali she vezh, kar se ii Me-
thodenbuquah naide, sbefleda naprei nefti; on
ima opominat fuoje pofchlushauze k’ fpet res-
lagainin tega fhe reslofchenga ta Sern brati,
ude u taidmu fapopadenu dober fapopafti, inu,
kader se je fhe ude to ftrillu, raun leta rezh is
Mothodenbuquou naprei ufeti inu brati. Per
ifprafchuvainiu inu skufchainiu ima fadodi biti,
de ne le udaki to povedat, ampak tudi Uriti
ima, kar se ii temuSernu fnaide.

Tudi se je ii ordenge ali verfti enu iau
drugu premenilu, preftaulu, inu tudi merskei
pogmiralu inu fraun perdaulu, kar sejefadobru
vidlu, od tega perviga vondajainia teh Metho-
denbuquou. To preftaulainie je blu potrebnu,
nekei favol te tabellarske vifche , po kateri
nida ulfi ftuki teh Methodenbuquou poftauleni;

inu

P o v v  c b  c.

umrtigem 2lulsuge in fursen <§«$ett totsu*
ftellen.

£)iefer 2(ulsug, ten ntan nact tem 93 ti*
fptele aitterer dtnlicten 2utlsuge ten tferit
nennet, jft fceftimmet um ten mirflidjen ©djul^
meiftern, melcte fic& tie brrkjjerte
tefannt umeten follen, netft tem tftetteten*
tucte tn tie |>itnt gegefcen su merten. £>er*
je s »ge, ter fie unterricttet, nimmt itn sum
ieitfaten feinel 93ortragel, unt ter jpru*
fung, tie er mit itnen anftetlet, er fattn allel,
unt metttt er el fur gut jrntet, noct metr
ali im tttettotenfcucte ffett, j>ei tem munt'
lictem SSortrage tinjnfe$en; ererinnert feine
Sutorer sur &Bietertolung tel gefagten su
erft ten ft'ern su lefett ,  unt altel tafeltft te*
Itntlicte fict moi;l sn (jemerfen, alltamt ater f
menn le&terel gejcteten ift, ten ndmlicten
2lrtifel roeitlduftger audj aul tem tftetto--
tentudje fcursunetmen, unt su lefett- 33et
tem s ]3rufen fann ter ?etrer sufrieten feyn,
menn jeter tal md)t nur su fageu ,  fontern
auct su t()un meijj, roal in tem iferneftetet

$fan tat feiit 93ctenfen getatt in ter
Ortnung unt auct jbttft einel unt tal attte*>
re su anternr mie aud) mancte rcicttige 3 vt*
fai?e fteisufugen, roelcte unl tie (šrfatrung
Uit  ter erfteit 2lulgaf>e tel Iftettotentuctel
ali gut gescigettat; tie tatellarifcte gorm,
an meldie ntau ftdj tet ten 2lrtifeln tel $ie-
ttatentuctel eten nidjt getunten tatte, unt
sum $tetl auct tie 93eguemlietfeit ter @d)u^
meijfer feltft, netil tem SSerlangen Umen
21 4  rcdjt

PR ED G O P A K,

itm Rekei tudi klohkoti tem uzhenikam , inu
ulTem fadofti ftriti.

Saguifchnu je tu poduzheinie lofcheifchi
Jlurjenu j koku se pak ta vonufetek ali Sern
ima napreinefti, je letu fapopaftj inu ftriti.

I. Kir je ta vonufetek po te tabellarske vi.
fchi ali tabellarsku skup flofchen, se ima
tudi raun po te tabellarski vifchi tem
Preparan dam (ali tem, kateri se poduzhe,
inu fa poduzheinie perpraulaja) naprei ne-
fti, koker ena druga tabella na tabla pif-
fat, inu toku ozhiti.

a. Kader je fhe ta uzhenik en vekfchi del ali
tal is tem drugem potrebnem fraun resd-
leinam tem Schulmeiftram ali poduzheni-
kam naprei perneffu inu nauzku, tudi to
potrebnu resdliu, tok ima on tem Prsepa-
randam ne le gor dati, doma zhes ultak
vekfchi Stuk ude taiftu, kar se je naprei
bralu, inuneslu, narpoprei u temu Sernu,
pokler u Methodenbuquah prebrati, am¬
pak on more tudi u temu perhodnimu na-
preibrainiu te Praeparande isprafchuati ,
toko de nieh vezh tali, ali sai neki od te
ledne Saftopnofli tega vekfchiga Stuka od-
govariti, inu letu kar sa se zhes ta na-
prenefchena rezh ali Materia fapopadli, na
dan dati inu sami islofchiti fnaja.

3 ,  U/Te

P o v v  e b e,

rec f)t  ttu$Itc5 ju fcptt, mac&te btefe Hetite
Serdnberung ttotbroenbig.

gKatt fcbmeic&elt ftc& burcb btefe Slrbeit
l>eit Unterrtc&t ber ©c&ulleutemerflic&erletdl)*
tert ju baben. 2Bač ben ©ebraucb biefee
©c&rift betrift, fo ^a5ett tJteiettigc« / toele&e
barau$ unterioeifen ,  folgeitPe^ ju merfen,
uttt> ju beobac&ten:

O SDa Ptcfer 2lu$jug tabellarifdb oerfaffet
ift, fo faitn bet £ebrer bet ^rdpatan*
ben benfelben ta&eUartfd^ abbanbeln,
toie etne anbere Sabelle att bie Q:afcl
fc&reiben, uitb folc&en baburcb beu @c&ul*
leuten beibringen.

2 ) £atber ?ebter cittctt £aupttbeil, mitbeit
baju ge&origen 9iebenabt&eilungen beu
©djulmeifterit in$ ©ebdc&tmj; gebrad)t,
unb ba$ 9?6t&ige erldufert, fo rnug er
beu ^rapatanben nic&t nut aufgeben
ttadj ber Sorlefung ju £aufe uber iebe$
£auptftucfe bačjenige, baoonbie Sorle*
fung tft ge&alten toorben, erftinbetn
.terne, alčbann aucb tu beitt gtfetboben*
&uc&e nacbiulefe«, fonbern er mug bar*
uber tu ber ndc&ften Sorlefuna bie $r a*
paranbeit befragen, unb jtoar fo, ban
bie tttebreffen, ober bocb oerfc&iebeue
uber ba«? 2Befentlic&fte eineč ieben -fbaupt*
tfucfeč antioorten, unbbabeitoa^, un)
tote fte ftcb bie oorgetragene bttaterie ge*
merfet laben/ an $ag legen.

3 5

3 - © 3 $''

PREDGOVOR.

3. Uffe taiftu ,  kar se je napreineslu, se ima

koker hitra je mogozhe, ali she taifti dan,
al pak ta drugi u diainiu iskafati, ali se
ima tem Praeparandam ena perlofchnoft
dati uffe taiftu u diainiu viditi; toko po-
ftavem, zhe se je ad fposnainia teh bushta-
bou naprei bralu , tok ima ta uzhenik na-
katere fante, naprei ufeti , u tem kraju
tega poduzkeinia, inu tem Praeparandam
na taifteh pokafati, toko ftriti , koker
on shnim dela, ali zhe se pak le maihnu
Pra;parandu fnaide, tok. se imaja u Klaftii
ali v r erfti fnaidet, inu u lete ima on niem
uffe rezhi od Stuka do Stuka, kar je u
napreibrainiu inu napreinesheiniu naprei
perfchlu, it diainu iskafanu biti, se ima
opominat, na fuojeh tovarfchah ali raun-
prseparandah letu delati, inu skus letu ena
lohkota iadobiti.

4.  Koker se je per enmu vekshimu Stuku inu

rezhi fturilu, raun toko se ima tudi, kul-
ker je mogozhe per temu drugmu ftriti.

TA-

P d V  r C t> C.

5) £)ašieuuje, roa$ ift ^elc^ret tootben, tttug
te« ‘J.ftaparanten, (o fcalt al$ moglid),
e$ fei) nun »o# a« tem ndmlieten $a<je,
oter ant foltjenten prafttfcf) <jc^ci< 5 ct mer*
ten, otcrtie^raparanten muffcn menicj*
ftenč ©elegenteit ertalten, es ju feften;
ntcnn alfo j. 95. tie SSorlefung pon
fenntnijj ter 35ue&ftaf>eit ift get ilten mor*
ten, fo nimmt ter ?el;rer einige Znaten
an tem Otte  te$ Unterrtcfftč, unt jeiget
ten ^rdparanten ta$ Serfafjren an ten#
felten, oter $at er nur rnenigc ^rdparan#
ten fo tejtetlf er ftmeniitber $lafTejuer*
ftfjeinen , in tiefer mug i&nett alleč pon
©tud ju@tucf, wa$tn ter SSorlefung
borgefotnnten ift, praftifct gemiefen iver«'
ten, ter £efjrer muč fte crinnern ftd)
tarin, eftoa an ten $)?itprdparattte«
ju u&en, unt taturct cine §ertig£eit ju
ertoerfcen.

4) $Bie manteieinem£>auptftucfe eSgemadjf
l)at,  foutug manami, fo Piel alš e$ ftdj
bei  ietem tl)\m  Idjjt, tei tem anteni ber*
fatren.

Zkl*

TA BELLA RSKI SAPOPADEK
TEGA SERNA OD METHODNEH-
BUQUE.

N  Stran

otervifchaine od poduzhilla zhes. (ubukuah)
Kai se pod poduzhillam faftopi. . . 2
Na koga poflebnu (tiberljnupO per te¬
mu napreipiflanmu poduzhillu pride. 2
Kai en uzhenik per temu ftriti ali fo.

puftiti ima. .

Potreba inu noz tega poftauleina, zhes
poduzhillu inu bukue fa uk • • 4
To gorpoftauleine skus ta zelaSchul-
ordenga. 6

I, Resdleine . Od C-^aupp ali vekshih ftukou
od poduzheina.

l. (£aupt)ali vekshi stok od skuppoduz-
heina.

Kai se pod skup poduzheinam faflo-
•♦♦♦•  • ♦ • • •
Koku se ima tu skupoduzheine

ftriti. . ..30

Noz tega Skuppoduzheina . . .32

2. Vek-

$af>e(larifd()er $ern$

»on 2S)!et(>ot>enfeii(&e.

VriltletfUttfl bon bet’ fefcrmt fiberfjnupt, šiitč
5 B$aš man unfer febrart Perffrbe. . . 3
SEBorauf eš u&erijaupt £>ei ber Porge*
f<&riebenen ieljrart anfčmmt. ; 4 3

5 B>a$ ein iebrec 6 et ber Porgefefjricbe*
nen iefjtarf f^un ttnb Infien foti. . . 3
Siofljtoenbigfett nnb Stufeen ber žSefKm*
mung , u 6 er bie ieljrart unb £e(jr 6 fl/
djer. 5

$£)ie SSejlimrttungen burcfj bie aligemei*
ne ©c&uforbnung. 4 .....  7
I. Si&tifjeUunS. 33 on ben |>miptf}ucf'en ber £eljrs
arf.

t,  ^auptftucf/ pon bem gufammenunfetricfc
ten.

503a$ unfer bem 3 ufammenunterricbfen
Perfianbert roerfce. ...... 29

SSBic bei bem ^ufanimenunferric&fen ž«
Perfa^ren fet). ....... 31

Stojen be$ 3wfawmenMnterrtc^ten6. . 33

3. £<Wt»

T/1&ELLARSK1 SAPOPADEK

i. Vekshi stok , od skupbraina

Kai se pod skupbrainam faftopi

Tu faderfchaine per skupbrainu. , 34

Zil inu Konz tega skupbraina. * .
Mittelne ta zil ladeti. . . * . . gg
Noz tega skupbraina. * . * . * 40

3. Vekshi stok,  od buchflabou methode

Popidaine te buchflabou methode . 40
Tu faderfhaine per buchflabou me¬
thode..

Nuz te buchflabou methode. . . 44

4. Vekshi stok , od Tabelle.

Kai ena Tabella je. ......  46

Leftnufli ene dobre Tabelle. . . 46

Suneina podoba teh Tabeli. . . 48

Sadershaine per nuzu teh Tabeli. , 5:3

Noz teh Tabeli.54

5. Vekshi stok , od catechifiraina

Kai se catechifiraine imenuje. » . 56

Tu pravu fadershaine per catechiii-
rainu. . . . ......  58

Noz tega catechifiraina. (58

II. Resdleine  od tega, kar se uTrivialshulah
uzhi.

j. Vekshi tsok,  od tega, kar Schulmash-

tra u poduzheinu ii Religionu am-

gre. /70

Ta Schulmashter ima fadofii Sposnai-
na od Religiona imeti. .... 70

trna

(C«t>eUanfcf>eb 3Tn$aIt«

©eife,

2. ^(JUptftucf/ bon bem

2£a» man unter bem 3 w fammenlefen
Ucrfie^e-

©až SSerfaljren 6ci bem gufammenfe*
fen. . * «»«•*•  * ♦ . 35

Tlbftcljfen bež 3 u f ammen ^f enž * ♦ ♦ ♦ 39
SSKtfel btefe Tlbftcbf ju erretdjen. . ♦ 39
Sftuben bež gufantmenfefenž. . . . 41

3. >£){UiptffttCf/ bonber-tSucbfhbenmettmbe.

©t.' 5 ?efcbretbun<) berŠucbfhtbenmetfjobe. 41
©až 58 erfaferen bet ber Šucbftabenme*

fbobe. . ..»43

Sftufeen ber 33ucb|Ia6enmetbobe. . . .45

4. £>auptftucf, bon beti 'Sabell.n.

203 až eine ‘iabeUe ifl.. - . . . .47

©igenfcfjaffen etner gufen ‘tabelle, . . 47
'Jleuferlicbe ©eftaft ber Nobeden. . . 49

SSerfaljren bet bem ©ebraucbe ber Xa-
belien. , • . . . . . . • • 53

fftufeen ber Nobeden.55

f. $auptftM/ bom jfateebiftren.

5 C 6 až j?afecbtftren Ijetfje. . . . • • 57

©až redite SJerfaljren 6et bem $aiecf)tV
ftren. . . . . * . ... .59

Ulufcen bež ^afecbtftrenž..69

II. ŠtfttljeUung bon bem, maž in ben ?rtbtalfc^u»
len ju tebren tjl.

:  t.  £<nipfffticf, bon bem, maž bemScbuf#

metjler bet bem Unterrtef/f tn ber 9 te>’

Itgton obfiegf.. . 71

" ©er ©cbulttteijler jod genugfame jfennfr
nt|Te bon bet Steltgton Ijaben, j . < 7 *

©otl

TEH A SERKA OD METHODNEBUKOK.

Stran

Ima te  Snaidke tega podtizhilla

nuzat... . 70

Ima frauen uftati med catechifa-
tionam-tiga duhouniga. . . 75

Ima on po c&techifationo fpetto
catechifirat (roie&erljofen ) . 74

Ima ta Evangelium napreiufeti. 74
4. Vekshi s tok,od  spofnaina tehbuchftabou.

Napreiopominvaine.. 76

Sadershaine per sponainu teh buch¬

ftabou. *.78

Od buchftabirskeh tabelz. . . .84
Od fpet braina teh buchftabou (me*
fcerljolen).84

Od spremneina teh buchftabou. . .84
Od prauga vonisrezheina teh buch¬
ftabou* ♦ ♦ * e • • fr • .8d

3, V eh hi stok , od Buchftabiraina.

Vifcha inu noz te buchftabirske tab¬
le . . * • * . • * ♦ ♦ . %6

Nuzaine te buchftabirske table. . . 8g

Spouneine od odlozheina teh buch¬
ftabou. 9°

Od nuzaine teh imenskeh ali buch-

ftabirbukouz. . ..94

Od tabeli zhes fposnaine teh buch¬
ftabou inu tega buchftabiraina. . 98

4, Vekshi stuk,  od braina po samem.

Kai je braine po samem. ♦ • ioa

Sadershaine per brainu po samem. . ioz

Od

bes  Bevns »on £Hetl;obcnBucf).

©eife.

©od ftdj Ber icBrbordjeile 6<&ie=

nen.71

©od >»d(?rciib ber .ftakdnfation
beS@eit"Hid)en gegentoarrig blei*

ben.73

©od nad) bet .fidfecbtfarion trne*

berljolen.  75

©od bas (Ebangeltum bornefjmen. 75
2. 4>dUptftucf / bom ž8ud)|laben(:ennen.

SBorennnerung.77

33erfa(jren bet bern Sudjflabenfennen. 79

-SBott Sucbffabtrfaffcm.85

SBon SKneberljolen ber 23 urf)|laben. . 85

95 om SSerdnbern ber 3 $ucbffriben. . 85
SBon ber ricf)figen TluSfpradje ber žSudj®

jlaben.87

S. £>atiptftucf t  bon bem 35 ud)|labiren.
žBefcbajfenljeit unb 9 tufjen ber 35 ucfj*

fiabirtafef.87

©ebraudj bet žpudiffabirfafel. ... 89
©rinnerung bon ber SSerfcfjiebentjetC

ber SSucfjfiaben.91

S8ont ©ebraudje bes Omamen* ober

35ucf)jfabtrbucbletn..95

33 on ben 'tabeden ft6er bte ©rfennfr
ntfj ber SSucbftabeit unb bes

ffabirenS. .   99

4« ^flUptftUCf / bon ben ©injefnlefen.

$Q 3 aS Stnjefnlefen fet).103

SSerfatjren bet ben ©inictnlcfen. . • 103
£5  S 3 on

TABELLARSKI SAPOPADEK

Stran.

Od braina tega piflanga inu latins¬
ki ga.104.

Noz tega braina po samem. . . . 106

5. Veksbi stok,  od pifsaina.

Napreiperpraulaine k’pifTajnu. . . 106
Saderfhaine per poduzheinu u pif-

sainu... . iog

Diaine tega uzhenika per fazhetku
te ure fa pifsati. . . . . . .116

Od popraulaina teh falloriou u bu-

kuah tega pifsaina.118

Kai je merkat favol napreipifsaina- 124

Samerkuaine favol buqui tega pif¬
saina. ....  128

6. Veksbi stok , od prou pifsaina.

Kdu seima proupifsaine uzhiti. . . 130
Koku se imaja shularie u proupif-

sainu skushat. -132

Perdauk od diktando pifsaina.

Ta uzhenik more diktirat fnati. . 138
Ta uzhenik more vedet, na kai
on te shularie fraun vaditi ima. 140

7. Vekshistok,  od raitajna.

Koku se u raitengah poduzhi. . . 142

Kai favol exempelnou.146

Kai je strit per von fdelainu teh e-

xempelnou.  148

Kai per popraulaitiu teh exempel-

nou. .   150

Poffebnu vifhaine.152

8 Vek s*

<EabeUarifd?er %nfyalt

©eife.

58 on fefen bež ©efcfmebenen unb bež

£afeinifd)en. . ..105

Sftufeen bež ©injelniefenž. ....  107

J. ^»auptftucf, bon bem ©cfjreibett

SBorbereitung jum ©cbreiben. . • . 107
SBerfaljren bei bem llnf errtdjf im ©cfyrei*

ben.109

©efd;dffe bež feljrerž 6et bem Ttnfan-

ge ber ©d)reibefhtnbe.117

S3om SSerbcffern bec g-e^Ier in ben
©d>reibebud)ern. 119

50 $až toeaen bec SBorfc^rift j« beobacfj*

fen fet} .. 12j

■žlnmevfungen rcegen ber ©djreibebu*
djer. f .129

6 ,  $auptftucf, bon ber 9 tecf)tfr&reibuftg,

ŠBenn bie 0lec^ffe^ret6ung ju iefcren fen. 131
f£Sie bie ©djuler in ber ^ecbffc^reibung
5« fiben fmb. 133

^nfeang bom ®iffanbofcbveiben.

JDer fefcrer muf; ju biffiren miffen. 139
$E>er feijcec mufj roiffen f  rooran er
babei bie ©cbulec geročljnen foll- 141

7, £aUj}tftU(f f bom Siedjnen.

$B 3 ie im 3 ied>nen ju unferridjfen. . . 143
50 >až roegen ber ©jrempel ju beobacf)'
fen. ..........  147

5 G 3 až bei ber llužarbeičung ber 0 rem«

pef ju ff^un ifh.149

SBaž bei ber SBerbefferung ber ©item=
pel ju beobucbfen ifr. . . . . . i5 E
SBefoubere. TUnoeifungcn. . • • * , 53

$8 2 ' *. 4 >*upfr

'CEHA SERKA OD METHODNEBUKOK,

Stran.

8 . Vekshi stok.

Koku shularie bres buqui se kei

uzhiti famoreja.

Skuš buhftabou method inu tabel-

larsku napisvaine.158

Skuš vezhkrat napreipovedaine ali

napifsaine. . . ..n?o

Skuš posojeine tek buqui. . . . 162

Skuš katehisiraine , koker je ua-
preipifsanu.  . i6i

XII. Resdleine. Od tega, kar en shulmash-
ter, ali uzhenik pred ozhmi imeti
ima , inu pokom se ima vifhat.

1. Vekshi stok , od imenitnost tega shuls-

kiga stanu. 166

2. Vekshi stok , od teh dobreh leftnufti

inu zhednoste enga shulmafhtra.

Ta brumnoft.170

Lubefen.172

Frishnoft 7

Poterpefhlivoft, .‘ .....  174
Sadollimetie. j

Pridnoft.176

3. Vekshi stok , od modrufti enga uzhe-

nika.

Perlofhnofti, per katereh on fuoja
modruft pokafat famore. . . .178

4. Vekshi stok , inftruzion fa uzhenike na

kmeteh.196

5. Vekshi stok , resdleine teh uzhilla fa

trivialshule.208

6, Sbuls -

bes Betns t>om JTIetl?obett bud>e.

©eite.

8 . £<ntptffwf,

SBte ©djuler oljne £e1jr&udjer <tw?as
lernen fonnen.

>£ 5 urcf) t>ic žBucfjflabenmetljobe , nnb
burrf) bač tabellartfc^c 2lnfdjret&en. 159
®urcb oftereš 93 orfagen obet Tlnfdjrei*

ben.. • 161

$£>urcf> ®arfetljn ber 53 udjer. . • • 16?
35 urcf> borfcljriftmdfngeč j?atecfn|tren.. 163

III. 5 H>tJjeiIung. 58 on bem mas etn ©cfjul*
mei|}er obet ieijrer bor Tlugen boben,
unb toonodj er ftcf? rtcbfen foff.

1. »jbauptftucf 1  bon ber SSBtdjttgfeit be$

©cbulamtž.1^7

2. ^5aupt(lucf, bon ben guten Srtgenfč&afc

ten ober Xugenben eineš ©rfjultnei*

llerg.

Sie ^rommigfeit.171

£iebe.173

Sftunterfeir. ?

©ebulb. y-  • . ... • • .175

©enugfamfeit. J

S)er fiteifi.  .. 177

3, ^)rtttptftUCf, bon bet $(ugljett etneč
©c&ulleljrerS.

©efegenljeiten, babei er feine j?fug»

Ijeit jetgcn muf?.179

4- ^auptftucf ,  Snffruffion ffit ©c&ullelj-

ret attf bem £anbe.197

5. , 2l6ffcet(u;tg ber Ce^rgegen*

jldnbe fur ^rtbujlfc&ulen. . . . . 209

S 3  3 <J.£aupt'

TABELLARSKl SAFOPADEK d c.

Stran.'

tf. Vekshi stok, shulske  pofiave fa otro¬
ke na kmeteh. ..218

7. Vekshi stok,  od shulskiga strahu, inu

II. Resdleina teh ur fa uzheine ene

kmetufhke shule na dan tega
spregledvaina te shule. . . . 270

III. Opominvaine favol te defsete stra¬

ni tega ferna.

IV. Formular k’tabell te pridnoste.

V. --Sa extrakt.

PODUZ-

C«bett«wf4>er ^n^aUfces Eernsvom ttTetljob.

©eife.

6 .  £attpfftutff ©djulgefefee ffit $mbec

bet £anb|cl)ulen.219

7. £Wtft«<f / »P« btv  ©c§«[jwc^t. . . 245

Tfnfjan^.

I. ^abetlen.

Sion (Srfenntrjtfj ber 23ucf>jfci6en. r : 2 ?j
50om S5uc^fla6ircn- ......  2<5c

58 om iefen .265

II. Tlbtbeilnng bet teljrfhinben <inecfanb=

fcbule ,  on bem ‘toge bet ©obulutui
terfncbung. 27 r,

III. (Jrnnnerungett roegen ber ©. 10. er#
roefctiren šSucbeš.

IV. formular jur $(eifšfabetle.

roefctiren 33 ucbeš.

IV. formular jur $(eifšfabetle.

V. -j um (Irjctvacl.

18  4 €ttt*

d^te>*4 C o 3 im

a

PODUZHEINIE

OD UKA USSEH REZHI.

^.Kai se failopi skus ta befseda te vifhe poduzhiti.

Pod vifha tega poduzheinia, ali ta befseda
te Methode se faftopi ta vifha, po kateri
en uzhenik suoje shularie uzhy.

Ta vifha pod uzhiti je fa nemške fhule
u zesarskeh kraleveh dufhellah naprei-
pifsana inu fapovedana.

B,  Kai se tedei fadobi skus ta napreipifsana

vifha tega uka.

i, Poffebne vifhe inu vednofti per poduzhei-
niu; to katiri safbrani, inu napreipo-
ftauleni , lofhi ,  bel po ordenge, inu
bushi.koker dosehmal ta mladoft poduzhiti.

a.  Nuzainie inu faderfhainie teh nepreipiffa-
neh buquou, inu tudi na ta uk, kateri
se fadobi, to poduzheinie, inu vifhainre
prou u diainiu striti.

3. Vednoft inu fveftu faderfhainie u temu
uku po leteh ozhitnu ofnaneneh povelah
inu fapoudi.

C. Kai en uzhenik per temu poduzheiniu striti,

ali fapufliti ima.

i. Enmu uzheniku nima fadofti biti, ta refum-
noft teh, shulariou oglishtat inu nie is
funeiuzheinam napouniti.

On

C o )

Q  inleitung

33on Per £ef>rart ubcr^aupt

A. SBag man unter feijrart berfielje.

Unter £ebrart obet SOtcfljobe berffel )t  man bie
SOaetfe, nacf) roeicbet etn £ebrec feine ©djil*
(er unterrtcf>(et.

SDiefe SBeife ju unterricbten, obet bie ieljrarf
ifi ffir bie beutfcben Sesute« m ben £atferlicb=
f&niglicben ©taaten borgefdme&en.

B. SOBorauf e» fi&ertjaitpf &ei ber borgefcfme&entft

£eljrart ančomme.

1. Huf SBortfjeife bci bem llnferrtc^te; biefe ftnb ge*

ma^Jctunb toorgefcfjrieben, mn leic&fetf or »
bentfiefjer unb grunblid!?er ate bteljec bie 3u-
genb ju unterricbten.

2. 7 (uf ben ©ebrauc^ ber borgefcfjrie&enen feljw
buefjer nnb Tlnfeitungen, uttb auf ben Unter*
,ricf>t ,  ben man gibf, oon ber teljrart unb
ben Tlnfeitungen gefcorig 0e6raud) ju macfjeit.

S. TUif bie 5temifni^ unb genaue Sefolgtmg ber
megen bež llnterricf)teS offentltcb bečannt ge*
macf)ten "Hnorbnungen.

C. 5 EBa$ ein £e(jrer čt&erfcaupt 6ei biefec ieljrart

tfjun unb lafien joti.

i, ©er frfcrer foU (6  nicfjt babet bemenben lafien,
ba$ ©ebdcf)frtt# ber ©cf)ii(er ju 6earbeifcn, unb
fte b(o0 mit 'iiušroenbiglcrnen ju befč^afrtgen^
33  5 2. ©c

4 ( o )

2. On ima pofTebnu ta pamet teh fhulariou

gorodpret inu resuetliti, inu ne meniti,
debe fadofti blu, te buque ii roka ufeti,
inu suoje fhularie isprashati, ali upra-
shainia is neh brati, inu te odgavora ii
teh buquah od beffede do beffede fash-
lishati.

3. On ima prou pregledat, al ta shular to

nauzhenu prou faftopi inu is suojem bef-
sedam taiflii povedati fna.

4. Uflak ftuk , u katermu on te fuoje pod-

uzhi, ima on toku uzhiti, koker se u
temu uffakdainimu shiuleiniu nuzaja.

5. U rezheh , katire iz temudiainiu obftoje,

ima ta uzlienik suoje shularie naprauti po¬
teh napreinefTeneh regelzah volnu, hitru,
inu fpodobnu delati inu se fadershati.
D.  Potreba inu noz te buque inu vifha tega
uka napreipuftauti.

j, Ta kratki zhas , ii katirmu ta mladuft
pofTebnu na dushelli (ali na kmeteh) te
nemške shule objishe , te vifhe inu
fnaidke napreinesti, de se ta mladuft to
potrebnu hitru inu dobru nauzhy, inu
ufta douguft na ftran pufti.
s. Ludie, katire nifta uftan sami od sebe kei
fnaidet inu ifbrati, inu od katirga be
jeh nar mein kei dobriga fbralu ali fnesh*
lu, ima potreba ene napreipiiTane ali poft-
dulene vifhe se po talili faderfhati.

3. Is vezh urfhahou je nuznu, de podlofh-
ni enga poglavaria ii eneh inu enakeh
* regel-

5

2 . Sv fo« borjuglidj ben SBerfianb ber ©cfjufet

aufffdrest, unb m'd)f glauben ,  ba§ er ge#
nug tfjue, rnenn er baS £cljc 6 ucf) in bie#anb
nimmf, nnb feine ©cf)uler auSljoret f  obet
menn er bte §ragen barauš Ijerliefi, unb
bie im 33ucbe beftnblicben llntroorten 5Q5orC
fur SBort ju fjoren befommf.

3 * 0 r fo« genau erforfcfjen, ob ber ©cbuler baš
Srlernfe recfrf berltelje, unb ob er babon
mit eigenen SJBorfen ju reben trifle.

4.  Sebe5 ©futf bartn er bie Sugenb unterridj#

v tet f  mu^ er fo lefjren, toie man e$ im gemei-

iten feben bvaucl>ef*

5 . Sit SDingen ,  mo eS auf bas 5X)un anfommf ,

foll ber fefcrec bie ©djuler geneigf macben,
nacb ben bcigebrad)čen ©runbfdgen unb Ste*
gefn millig, feetig, unb anftanbig ju berfaljren.

D, Siofljrccnbigfetf unb Slufeen ber žSefHmmung
fiber bie feljrart unb £el)rbitcf>ec.

1 , ®ie furje geif, tit roelcber bie Sugenb befonberS
auf bent fanbe bie beutfcfjen ©djufen befucfter,
mad?ef es nodjmenbtg, SSorfbeile ju gebrau#
djen, umifcr bal Sftorijtge gefc&roinb unb guf
beijubringen, unb alfe SEBeirlauftigfeit ju ber#
meiben.

a. £eute ,  bie fel 6 j? etmaž ju erjtnben ober ju mdlj#
len nicbt im ©ianbe ftnb, unb babon bte
menigjien bon felbfi cine gute Tlrf maslen
unb gebraucbett rnurben, beburfen einer 93or*
fcf)rtf£, unb aud) einer Tlnletiung um ftdj
banacf) ju ricbfen.

3 . ifl aus fe^r bielen Urfacben bortljeilfjiaft ,
bafj bie Unfertljanen eines ©taoteč in einer*

lei

6

If&mi  ( 0  ) l

regelzah inu fundamentah poduzheni bo¬
ja tud na ena inu enaka vifha.

1 .  Te povella inu fapoude, katire sa von dane
ta VI dan  Grudna (Decembraj ulet 1774.
uli MDCCLXXIV. fa uffe shule, katire
u sebi fapopadeja:

1. Ta pravi urfhah, ali permoneinie ena vifha
tega poduzheinia fa ufle dufhelle.
a.  U sebi fapopade , de ta prava dobruta
inu ifvelizhainie tega folka se suetla krai-
liza siunu kserzu ufameja.

I.  Togorrounainie te mladofti uboinga spolla
je ta nar imenitnishi fundament tega prauga
ifvelizhainia tega folka.
c.  Na enmu dobrimu gor rounainu inu vifhai-
niu te mladofti u teh mladeh letah lefhy tu
perhodnu fhiuleinie teh ludi, inu ufta do¬
bra miftu zelga ludftva, Katiru se nikol fa-
dobiti namore, zhe si ne skus dobru fnai-
dene vifhe tega gorrounainia, inu poduzhiti
ta tema te navednoft pokafhe, inu uftakimu
ta niegoumo stanu shlisheozhi uk noter na
da, inu nauzhi.

a. fvlittelne skus katire te shulordenge , gor-
poftaulaine stanovitne sturjene boja.
a.  IJ uftaki dufhelli je ena toku imenvana shul-
kornmiflia gorpoftaulena No. 1.

1) Tashulska kommiflia ima žela vifha tega
poduzheinia teh nemskeh shulstem uzhe-
nikami ured žele dufhelle pod saboi.
a) Ona ima to obderfhainie tega naprei inu

__gon

*)  Lete numereali stiveinii kafheja nataiftu, pod katerem se

to nap.eipiffano u shulordenge Ihajde,

(& 1 SSŽ (o ) 7

Ui  ©runbfd&ett erjogen, unb auf eitterfei
SSetfe unterricfifet roerben.

E. SDie 33effimmungen t)urcf> bie am 6 . SDecenu
bet 1774. metilu  allgettuine ©djulotbnung :
biefe entfcdlf

1 . ®en 33eweggrunb jur ^cflfefeuttg emet allge*
meinen .fanbfc&ulorbnung.

a, $DaS roabre SBofji bet llnterfbaneti (tegf 9)Jaje#
fiat bet jlaiferintt fefcc am £er$en.

b, $2>ie (Erjieljiitig bet Sugenb beiberiei ©e*
fcblecfjts jjl bie roic&figfie ©runbfage bet tvalj*
reti 0/utffeiigfeif bet Šftafiott.

c, 33on etnet guten ©tjieljuttg unb ieifung bet*
Sugenb ut beti et|len Saljren kdngf bie gute
fimffige icbenSare bet Sftenfcben unb bie £)en*
futtgSarf gatijec S36lferfcf>aftett a6, fte fanti
niemals evreicbet tuerbett ,  men« tticfjc burdj
roofcfgefrojfene ©tjieljung' unb teljratiffalfen,
bie ginfternifj bet Untuifienfjeit aufgefidref,
unb jebem bet fetnem ©tanbe angemeffene
Unferricbf berfrfjaffef roirb.

2 , Sftirtef babutefj bie ©cbuleinricbtung bauerljaft
gemacbt roitb,

a, 3n jebet ^robtnj tfl ettie ©cbuffommiftton be-

jMt No. 1. O

1 ) 2)ie ©cbuifommiffion Ijat bie ©inleifung, unb
©rricbfuttg bet beutfdjen ©cfjulen bes ganjen
ianbeg fammt ben £e^rern unf et iljrer 'Hufftcbf.

2 ) ©le Ijat bie SSeibe^altung ber borgefcbriebeneii

it$x»

Sit flumnn tvetftn auf (ene, unf« ttntn In »N ef&«lM#minj
tat anfltfubm m fin&tn »ff.

S ( o )

gori poltaulenga poduzheinia, inu tu do*
pouneinie te generalordenge oskerbeti.

b. Sa troine shule gor poftaulene,

3) Normalshule No. 2.
a)  Normalfhule se le taifte imenujeja, katire
sa ta regelza uffeh teh druiihzele dufhelle.

U uftaki dufhelli je le ena sama Normal,
shula, kir se shulkommiffia fnaide.
a) Vekshi ali (-^upt) shule.

Te nemške vekshi shule sa le u veksheh
mestah, tudi u kloshtrah gorpoftauti, ii
taifieh se vezh uzhenikou, inu od vezh
rezhi uzhi, koker ii Trivialshulah fnaide.
3) Gmein ali Trivialshule.

Trivialshule sa u ufllh meihneh meftah, ter-
gah, vaiTeh inu krajeh kir se Farre, ali
filial zerkve fnaideja.

. Kar se u 'gmein ali trivialshulah teh maih-
neh mestou , tergou , na dushelli ali
kmetah potrebnu uzhiti more No. 5.
a.  Ta vera ali (Religion).

1 ).  Sposnainie teh bufhtabou.

c.  Bufhtabirainie.

d.  Brainie drukaneh inu piiTaneh rezhi,
nemsku inu latinsku.

e . KurrentpilTainie.

f  Te stir vifhe te raitenge, inu ta samen*
ska raitenska Regelza Detri.
g. Ta prava vifha, inu poduzheinie kprau-
mu leftnimu laderlhainiu, inu (hisnostj
( 5 U>Ktbfri}a|t) ali hiffinu gospodarstvu po
nauku teh sturjeneh buquou, ■ 4.

9

g&mi  ( o )

£e 1 jratt, fotooljl alš bie £anbfung unb, bfe
S3otfjieljung ber ©eneraforbitung ju beforgen.
b. ©S ftnb bretcdei ©d)u(en ongeorbnef. al$
i) 9ftormaIfcf>ulen No. a.

a) 9iormalfd)uIen ljeifktt nut biejenigen ©dju*
(en ,  roelcfee bie Suc&tfdjnur aUec itbrtgett
©d)u(en in ber ^.Vobinj ftnb.

b) 3 n jebec Q)robin£ ijt eine cinjtge Storma!«
fcbule, roo bie ©dmlfommiffion i|l.

a) ^)aupffd;uten.

©ie beutfcben Jpauptfdnttert ftnb tn gro|fem
©tdbten, oucf) roofel in ^fbftevn attjulegen, et5
toerben barin bon meljmn ie^revn,  tneljrere
©egenjtdnbe gefefjret, niš ‘Sribialfdjulen.

3 )  ©ernetne obet ‘Sribtalfdjulen.

©ie ‘tribialfc&ukn ftnb in aUert F(eincn ©tab*
ten, fOcdvFten, nitb auf bem fanbe, voenig*
fienS an allen .Orten, tno fid) ^fanbtrdfett
ober babon entfernte $i(ia(fird)en befinbeit.
3 . SBaš> in getneitten ober £ribidlfct>ti(en ber ffei*
nett ©tdbfe, SftdrFte, aufbem £anbe tto tfa
toenbig geleferef toerben mufj. No. 5 .

a. ©ie S(eltgion.

b. ©as SBudjfiabenFennen.

c. ©aS š&ucbjtabiren.

d. ©aS fefeit gefcfjriebener unb gebrucfter
©ad)en, 'fotooljl bcufcf) a(S (ateinifd).

e. ©ie $urrentfd)rift.

f. ©ie bier Slecbnungsaiten , tmb bie einfa*
dje Sicgd ©etri.

g.  ©ie gcfcortge tlnfeitung jur 3ved>tfcbaffer»js
fjeif /  unb 2Birt^fd)aft nad> 9tta(3 gob« &« £
(jieju berfafjten žBvcfter,

10

C o )

Kdu ima uzhiti, No. 6.

a.  U te pravi vire (Religion) prou inu po*
pounamapoduzhit, to je te nauke te vi¬
re inu dolfhnoft suoiga stanu na preinefti,
se u uffaki shul tem duhounem zhespuili.

I.  Te (shulmaiftri) imajo to vonisklarlainie
tega kershanskiga nauka, katirga ta fai-
master ali nemeftnik derfhi, proufapo-
pafti, de oni taifliga stem shulariam spet
sprashat famoreja.

c.  Kar je od tega fa funei uzhiti, koker
te previfhajozhe kraje is S. pisma, ta tabel-
larska vifha teh rezhi &c. imaja te uzhe-
nike tem shulariam na ta fhe vedena ali-
fnana vifha naprei pernefti, inu is taifte-
ga jeh isprashati.

d.  Tudi je dolfthnoft teh shulmaflro, de
oni skus uprashainie taiflu isprashaja,
kar sa se te atrozi is buqui sa brainie
od viere ali Religiona famirkaii.

Is kai fa enih buque se ima uzhiti. N. 7.

a . Savol glihe tega poduzheinia , katire
more prou is potrebe se derfhat, imaja
te uzhenike is obeneh drufeh buque ko¬
ker is teh napreipiffaneh uzhiti.

I.  Samerk taifteh buque , is katereh se
shularie teh trivialshul uzhit moreja.

Ta A B C tabelza.

Te imenzke buquize fa mejsta, fa du»
shella alikmetia,inufarrepakta A, B s
C, inu buhftabirbuquize.

Te

II

5

<&}£St C 0  )

4 . 553er fc^ren fotf. No. 6.

a. 3 n ber Slefigion audffifjrlicf) ju unferricfj*
ten, bad tfi, bie ©laubendlefjren, ttn& £e-
6 enSpfJtd)rciJ ju ecftdren j bieibt in alletr
©cf)u(eit ben ©eifHicben uberlnficn.

b. 35ie ©e&ulmeijier muffen bie ©rffnrungen
ber cfovifHic&en leljre, n>cI<J?c ber ^)farcer
nber Sjifnviud fjalt ,  tnoljf nierfen, bamif
fie im ©tanbe ftnb ,  fie mi( ben ©cbitlern
ju roieberfcolen.

e. 92>a^ bon biefen ©egentlnnben audroenbig
ju fernett ifi , aid bie ertneifenben ©fetlen
aud ber fceiligen ©cfmft, bie tabellarifcf)e3Dif>
poftfton bet SDJnferien «. fea6en bie £?I?rer ben
©djufern burcfj bie bebannten SBordjcife bei*
jubringen , »mb fie barttber uudjufjSren.
d. Tlud) ijl ber ©djulmeifter ©cfniibigEeit, baf;
fie bttrcf) $ragett uber, badjenige Unferfa#
cbungen anjfellen, toad .ftinber aud betu ju
fedubungen befhtpmfen 9^ucf>e bie Siefigion
befreffenb ftti) gemerfet Ijaben.

. Tiud toad fur žfiftcbrr ju iebven fen No. 7 .
a* SCBegen ber ©informigfeit ber fel?rarf ,  bie
uitumgdngltcb mufj beobacbfet me rben, follen
bie £efirer aud feinem anbern Sucije lef^-
ren ,  u(d bie borgefcfjrieben ftnb.
b. ®ad 33 erjeid)nifj berfenigen SŠitcber, aud roek
d)en bie ©djiiler ber Xribialfcf)u(en leme«
nififfen.

71 8 € 'SajTcm.

Sad 2 Ramenbficl)Iein ffir ©fdbie f  ftir bad
£anb aber bad 7t 25 S unb SSucbiTatir--
bficf^kiti,

S ZDai

12

C o )

Te buque tega brainia, inu ia dufhella
she poftebnu kTazhethu tu brainie je.
Ta evangelium.

c. Samerk taifteh buqui, is katereh, inu
po katereh te shulniafter se uzhit, inu
poduzhiti ima, one sa:

Te methodenbuque inu taifteh sern.

Ta buhftabirska tabella.

Vifhainie klepupiflainu , inu fraun na-
preipiftainie, (2Sorfd}riften.)

Vifhainie k’prou piflainiu.

Euque fa raitenge.

Te respartene, inu reflofhene evange-
lie.

Ta reskladane katehismus.

Te shulskepoftave.

6.  Koku se ima poduzhiti, No. 8.

a.  Ta shulmafter ima uffe taiftu popolna-
ma striti, kar je u methodenbuquah fa
uzhiti fapopadenu, inu niega amgrede.

I,  Per uku se nasme tolk na to sunei-
uzheinie gledat, ampak bel na to pamet
inu faftopnoft, detaifta bode gor odper-
ta, resuetlena, inu uffe toko fastoplivu
sturjenu, de se bo uftak zhes to naprei-
neftenu, inu faftoplenu prou, inu po-
polnama von dau , inu odgovoru.

7, Koku imajaklaffi noterpoftauleni biti. No. 9.

a.  Shularie, kateri se ene rezhi uzhe,

ok oni lih nifta ene starofti inu enega
spolla , sa skup u enmu klafsu, ka¬
teri spet po faftopnoft teh shulariou

farno-

*3

C O ) &&&?$

©aS iefebucf) unb fur bas tanb nodj t>e*'
fonbevs gum Tinfange bor fefeubuttgen.
£)as ©bangdium.

e. SDaS SBergCtcfjnifj berjenigen Surfjev, auS
l»elcf)en, unb tnonacf; boe ©cf>ulmei|let ler*
nen unb lefjten foll, |tnb :

3)a§ 9ttetl;>obenbuU? unb befien $ern.

SDic S3udjfia&i«a6et(e.

Sie 7in!eifung jum ©t^onfcfjreibon neb{t
SBorfcf)riften.

3)ie Sfnfeitung jur Slecfjtfcfjreibung.

3DaS 9iecf)enbucf>,

5)ie edaufetfen unb jergfieberten ©bange#
iie n,

Ser evlduterfe j?atecf)ismuš»

Sie ©dfmfgefefee.

6.  2Bie ju fefjren fei). No. 8 »

a, SDcr ©cfjufmeijlec muf? atfeS busjenige gej
nau befoigen ,  n>ds ir. begi ju bem Unreeric^te
bet feftter feerauSgegebenen 9 Jietbcbenbucbe
ffic iijn gebocigcS um|Tdnb!icf> enrt;a(£en ift.

b. ®ei bem Ur.cerncbfe muf; nicf)f 6 !o£ auf bas
©ebdb&ftiif gsfefen ,  n od)  bie Sugenb blofj
mit bem Tludtoenbiglertien gepiaget ,  fonbern
ber SBcrjTanb betfefben muf? aufgebidcet ,  i(jc
allež berfldnblicfj gemacfet, unb bie 2 ln!ei»
fung gegeben merben ,  fiber bas ©dernte
ftd) riciffig unb bolijMnbig auSjubruefen.

7 , SOSie $(a|Jen einjutid>teri feijn. No. 9 .

a. ©cbufer bie einerld ©egenjianbe lernett,
SSBenn jie gleicf? oerfcbiebcned TliterS unb ©e#
fcbieebfd fini? ,  get) 6 ven jufammen in cine
ivinffe; rodite mietret nad; ž$efd;affe : teit
£ 2 bev

H

<S§K££&  ( °)

famore naprei spartene biti ; inu
toko:

h.  De ti nar bulshi, ti sredni, ti slabi ali-
fadni shularie skup se fnaideja.
g. Kdai se ima ta uk na dufhelli u teh shulah
fazheti. No. io.

a.  Po fimi.

i) Na dufhelle, ali na kmeteh se ima shula
ii fimi ta i. december ali gruden fazheti,
inu terpi narmein do konza martia ali
suiheza.

2) U tem zhaffu boja poffebnu otrozi od IX. ali
devetgado XIII,trinaifiiga leta poduzheni;
fatu kir vezh tal teh otrok te ftarofti u temu
drugmu zhafsu tega leta fuojim starsham
u domavhimu opravilu C 9 Birtfcf;aft) na
porouzhi inu slufhba strezhi moreja.

b.  U letni.

1) Na kmetie, se bo ta letnashula fazhela
na pondelek po te pervi velika nozhni
nedelli, inu neha u S. Michaelu.

2) U zhaffu te fhetue pak se bo ta uk tri
tedne vonspuflu.

3. Ob temu zhaffu imaja otrozi od Vf.
sheftga do konza VIII. ali tega osmega
leta u shula hoditi, fatu kir u fimi favol
fhleht pota, uremena, inu slabga ob¬
lazinila se takfhninamoreja lohku u shula
poslati-

4) Pa vonder starsham inu jerafiam, ali
(SBormunbern ) je perpushenu te main-
shi otroke ii fimska inu te starshi ii le¬
tna shula poslati.

5 ) Ta

15

C o ) tmCfa

©er Jdljigfeif ber ©cftfifer tann mitec  a6*
getl^cifet roerben j alfo jroar:

b. ©a£ bie begfen ,  bie mittefmajfigen ,  bie
f#iec!)fen ©cjjiHer jufammen fomrnen.

8. SBenn bae £el?ren auf bem £anbe in ben @cfju*
len  anjufangen fen. No. io .

a, 3m Vinter,

j.) 3 luf bem £anbe roirb bie $Qinferfd?uIe mif
bem eirflcn ©ecember angefangen unb bauert
toenigtfene bie &ibe bee SSRdrjen.

O 3« biefer roerbei* borjilgffcf) bie jfrnber bon
bem pten bie ju bem ijfen Safjre unfetv
ricftfet; roeif biemeii}en.#inber biefce^lltere
in ber nbrigen 3aljrejei£ iijren Tiefrern bei
ber 503 ictijf 4 )aft ©ienjle letfien Eonnen.

b. 3m ©ommer.

i) iuf  bem £anbe roirb bie ©omerfdjufe an bem
SRonfage na$ bem iten©onnfage nadjOjtern
angefangen ,  unb enbiget ftcb ju SSRic&aefie..

a) SBdljrenb ber Tierntejeit aber rcirb ber Uit*
ferrid)f burcf> brei £Bod)en auegefe§ef.

3) 3 U  biefer £eit  fcaben bie j^inber bon 6ten
bie Srnbe bee gren 3a^ree bie ©djufe ju
befucljen ; mil fie im  ŠBinfer roegen fibier
SSBege ,  unb raufjer SBittecung , unb roeif
bie meiften fd)fed)r geEieibef finb, jum ©d)u(-
gefjen nicfrf Jeidbf Eonnen angeljaifen roerben.

4)  ©oc& bfeibi ben Ttcfcern ober SSormunbern
fren ,  fomofjl ffeitterc 5\inbec in bie SEBtnter*
jcljufe, a(e bie groffern in bie ©ommer*
fc^ufc ju fcf;icfen.

£ 3 5. ©ec

i<5 C o ) lmj&&

5) Ta shulmafter pak se more k’temuuku
ena poflebna ura fbrati, iakai sizer' be
temdrugem otrokam ta uk prekratki per-
shel, kateri po orrienge u shula gre¬
do.

9. Rdai se more ena rezh fa uzhiti.konzhat. Na r.

a.  U tem napreipoftaulenem zhafiu ima
uflaka rezh fa uzhiti noter da konza to-
ko, inu žela naprei neffena biti, de ja
te shularie lohku famirkaja.

I.  Keb se pa te shularie ene rezhi u enmu
kurfu, alinapreipoftaulenmuzhaHuna bli
prou nauzhili, se ima taifla she enkrat, ali
vezhkrat naprei neiii u vezhehkurfah, ali
zhaffah

10. Kdu je dolfhan u shula jiti. No. 12.

a.  Otrozi oboinga spolla imajau shula jeti,
koker hitru sa taifti u ta VL leit stopili,
inu zel bres ulTega vonufetka.

i.  Ta shulmalier ima dekelze od fantou
odlozhene sedeti puftiti.

u. Kogajeh nima nafai derfhati u shula jeti.

a.  Siufhbe nei boja kai fa ene ozhia, tu¬
di teh srotiz, nimaja otroke od shule na¬
fai derfhati. No. 14. Gosposke nimaja
take spod trinaiflem letam gor ufet, deb
to slufhbo teh srotiz dopounili, ali oni
imaja sai taifte , katiri she niffa tolku
flari, po fimi it shula puftiti jeti.

i.  Keb pak drugi ludie otroke pred trinai-
ftem letam u slufhba ulelli, jeh oni

more-

17

( o )

5) ®er ©cfmtmeijfer muf? aberitt biefemfiaUe
gu bemUnfem'd)£e eine befonbere©tunbe tttdffcj
len, wei( fonff bic ubvigett ©cbfifer, metcffeju
berfetben Sabrjett orbentficfjec 9 £eife tri
bic ©tffute fommcit mfijfen, in ber Unter-
toeifung ttnlrben berfurjef rcerben.

9, StBenn etn f ebrgegenfianb ju enbigen fet>. No. 11.

a. SBaljrenb eineg ©cfnitfuvfeg muffen bie Sie*
getn eineš iefjrgegentfanbeč boUfianbig bis
žutn Srnbe / unb bergefialc borgefragen t»cr/
beti ,  bafj bic ©cbutev fie molj! faffen fonnen.

b. 2Beiin rtber bic ©cbiiter ben febrgegenfbtnb
iti einctn ifurfc noct) nicbt genug grternet
baben ,  fo muffen fte fofdien nocb in einent,
obet aucf) in mescem $ urfen tt'ižberfjo!cn,

lo.SBec jumScfnttgeben berbunben fetjn fot!. No.i2.~

a. .^inber beibertei ©efc&tecfftg geijoren ot^ne
2tušnal?me in bic ©ct)ule ,  unb stvar fo bdb
ftc bag 6 te  3afjr angefcetett tjabeit,

b. SDie 9 Kdgbdf>en muf bcr ©ctfutmeiffec nictjc
uuferbenJCnaben, fonbern aufeigenen 33 dn»
fen bon benfet6en abgefonberi fi&en lajfen.

ii.  SGBnS nm ©ctiutgc^cn nict)£ binfern fotf.

a. 35 ic 2Baifen= unb (inbere SMenfie fotten bie
SSefucbung ber©cf)uten nic^tfjinbcrn. No. 14*
SDie |)errfcbaf(en fotten bte jlinbcc untee
13. 3a^cen nicbt jurn Ttbbienen bcc StBau
fenfabre nebmen, obec bodb biejentgen r  tt>ef*
ctfe biefeg 'Kfter nidft emtcfief ^aben t  in bie
SSBinčerfcfnite getjen taffeit.

b. 2Benn tjingegen anbere icufc .ffiitbev boe
bem 13(011 Satove itt 35 tenflc neumen, fo

£ 4 fo!"

18  g^kSi C ° )

morcja u fimi, al sjutri, al po poldan u
^hula poslati.

c.  Uffak shulmafter od takeh pol fuoiga
plazhilla ufame, zhe oni pak sares na-
premoreja, tokunezh nima ufeti.

12. Od ur inu zhaffa, ob katirehse to u shule
naprei neiTenu fpct prebrati, inu med saboi
poskushacimore. No. 15 . (523uberljolungž*
ffunben.)

a.  Ob nedellah popoldanshimu duhounimu
opravillu se imaja od shulmaftra u shu-
li poffebnu po letu due take ure daper-
nefte, prizha faimastra, ali niegovga
nameftenka.

i.  Mlade ludie noter do dueiffet leits e ima¬
ja per teh urah fnaidet.

‘c.  U temu zhaffu ima ta shulmafter niem ta
epiftel, ali lift, ta evangelium taiftiga
dneva naprei brati, nieh k’brainiu, pif-
iainu raitengam derfhati, niem u shuli
nauzhenu spet napreinefti, inu u glavi
obderlhati.

d,  Poffebnu ima ta shulmafter ob teh urah
k’brainu derfhati, katiru se u buquah fnai<
de od viere ali Religiona, dobriga fader-
fhainia, gorirounaina h'praumu faderfhai-
niu,  domazhiga inu kmetufhkega dela,
(■tpflušs uno ffinlMiurtffcbofrO
3 . Koku se imaja katalogi zhes marlivost, ali-

flils, ali pridnoll, inu gorjemleinie u uku der¬
fhati,

( o ) 19

fotlcn fit berbunben fepn/ biefe(6en jut33efu»
cfmng ber SBinferfcbuie enttoeber SBor* obet
SftacbmitragS anjubaffen, unb
e. SBennnicbtbie offenbarellnbermogenbekbor*
banben ijf, fo fanti ber ©djutmeifter bic -S>aI6#
fdjeib bež ©cbullgelbes bon bergieicben ieuten
fobern.

12. S 3 on ben SBieberboIungSjfunbein No. 15»

a. (5s folieit jmo SBteberbofungšfhinben anbett
©onnfagen nacb bem 2E)?ittaggoefeSbien|!e in
ber orbentficben©cbufe borndntiicf) im ©ommec
bon bem ©cbulmeifter unter ber 2lufftcfrt be$
^ifarretž obec feine$93ifariu$ gebaffen toerben.

b. 3unge £eute foden ,  bi S fie baš šote Sabe
erreicbet ija&en, ftd) in biefen SOSieberbo*
iungsffunben einfiiibe«.

c. 3 n biefen 3Bteberbo(ungšfhtnben foK ber
©cbufmeijler t^nen bie (čpiftef ,  ba$ €ban*
gefium bes udtnficben ?age$ borfefen/ fteint
iefen ,  ©dn-ei&en unb Sternen 66en , ifc
nen bas mdbrenb bes ©c&ulgebens €rlernfe
loieber bofragen unb im ©ebdcbfnijfe erbalten.

<1. 33efonberS fott ber ©cfjufmeifiet 6ei biefen
&6ieberbofungSf}unben ju £efet!6ung<n, bie
in ©cbufbiicbern beftnbficben ©tucfe bon ber
Sieligtonšgefcbicbfe/ ©itreniebre/ Ttnleitung
jurSiecbrfcfeaffenbek, #auS*unb £anbn>frfb'
fcf>aft roabfen.

13.  SBie liber ben g-feifj / unb ben Jovegang im
£evnen j?atafogen ju fubren fepn. No. 16 .

H  5  3 «

ao C P )

fhati, No. 16. ktemu zilu imata duaflozhe-

na famerka derfhana biti.
tu  Ta famerk teli otrok, katiri sa ii stanu
ii shulajeti.

1. Ta shulmafter, zheon fraun tudi zerku
previdi, ima is kerftneh buqui staroft
uffazega domazhga otroka naidet, iDu
sheft let stare famirkat, inu is tega en
tak famerk, ali katalog skupisprauti.

2. Uffaki shulmafter ima ene buque imete
u katereh te platelze is buftabam tega
A, B, C, imaja fafnamnane biti, uffakemu
bustabo naketere platelze pustiti, inu na
tajste le te -jemena teh otrok , ka¬
teri so fa shula , s’tem fazheten busta-
bam perpiffati, inu tokotapoprejshen fa-
merk sturiti.

3. On ima u te buque staroft tega shularia,
dan, nakatermu je ta perukrat u shula
pershel, tudi letu, kar se je poprei der-
god nauzhu , kdai je edn u en vikshi,
klafs pershel, ali kei nouga s&zhel se
uzhiti. fapiftati.

4. Ta shulmafter ima tudi fapiftat uffaki
meffez is kataloga te marlivoft, ali tega-
fliffa, ali pridnofti, raun it te buque te¬
ga famerkuainia , kulkukrat je uffak teh
fantou von uftal-

5. K’ladnimu ima on od fazhetka,ali h’kon-
zu teh buqui na enmu poffebnimu pla-
telzo uffaki meffez famirkat, kolku*

krat

CQ

C O 21

gu bi'fc m (Jnbstrecf mfiffen jmei berfdjiebe?
ne S5erjeidin:f[e gebalten roerbcn.
a. 25a0 a>erjcidjnifj bet fc^ulf^tgen $inber.

1 . ®er ©cfjuimeifter r  rnenn ev jugieid) ben
Kircfretibienft bevfie^t, muf; burd> •Spiife bet
‘Saufmatrifeln b«g Tllter etneš feben einljei*
mifcbge&ornen ^tnbeo, meidjeS bač <5te Safjc
angetreten fjat, amtterfen, unb barauž (id)
cin SSerjeidmif; mad)ett.

5 . Seber ©efeuimeifier mu|j (id) ein 35ud> %aU
" ten; bic SMnttec beOfef&cn mit bem 53ud)*
fla&€n beš 2 iipl)n 6 etš bejeidinen, te&em S5ud)=
jta&en eine angemeflene Hojami Slatfer nt>ib=
men, unb bnrauf bie Sftamen bet @d)uifa(stgett
^finber nad)ben7Iitfnng§bu<^fiaben i^rež^unaif
menš aučermdbutemSerjeidjnifFebormerčen.

. €r muf; in biefeč S6ud> bač ‘Hiter bež ©c&u*
- ierš ,  ben ‘Sag ,  ba ec buč erfiemai in bie
©cfmfe gefommen iff, mas er ailenfatič bor
betn Sinfrife in bie ©djjufe anberrcdrto erier*
net f)abe,  roann ein (eber in eine (pijete $iaffe
gečommen ifi, ober etmao SReueš angefnngen
't)at ,  uuffdireiben.

4 , ®er ©dmimeifier fdireibf feben SKottaf au§
bem gieid) Ijernad) ju erwdf)nenben ^iei^
fntniog in eben biefeO 33uc& ,  roie oft ein
feber ©cfnifer (eben SDionat auš ber ©d)u*
ie aušgeblie&en fet).

5 . &ibiid) bat er im Tfnfange, ober aud? atn
€nbe biefeO aipijabetifcfjeu 35erjeid)ni(Je^ a»f
einem befonbeven iSlatte cbenfaiič einen feben

SDlo--

22

( o )

krat je on shula derfhal, inu koga
je uzhil.

6 ,  To famirkuainie je k’temu dobru, de
se bo lofhei ta nagudnoii teh von
istajozheh fneshla, inu previfhala.
h.  Katalog tega flilFa ali pridnolli po exem-
pelnu F.

1. Leta mora uffaki m e (Tez sturjen biti,
inu uffaki dan sjutri inu po poldan
kmalu po sturjeni molitue ima uffak
prizhejozhi famirkani biti.

2. Ta shulmalter more uffelei po molitue
ta katalog naprei brati, te prizhejozhe
is enim strihelzam, lete, katiri sa po
dol brainiu persKii, is ena pizheza
(Q)unlfe) fafnamnati,teh vonustajozheh
prestor ima pak pralen pufliti.

3. To famirkuainie ima ta shulmafler
prou, inu fueltu derfhati, oku on kai

. traglivu famudi, ima polirafan biti.

4.  Ta shulmafter ima is tega mefzenga
kataloga te pridnolli spet en drugi la-
merk po exempelnuG. naredit, inu ta
offem dan po konzu te shule na tega
zhes to napreipoltaulenga (lluffe^er)
poslati.

14, Kai je shulmallram prepovedanu , inu

perpushenu, N. 21.

a.  Pod strafenga inu fguba te slufhbe bo
uffakimu shulinaflro prepovedano to-
bernati, b . Raun

gor m « l a x,

Ecr «(lt eirid) In jibem ffacbe jilj«, bat b« e*illfr in b<r Boritl!W9»(cl)uIt <|i ntjinnidriij gnvtfm.
~ jitrtif lolritb jcigft tlc 4imufr;:b(it tul Stbfriub in bet Kai&miltagdfibule.

. diS ba« Sine iu.

. 73. Aafncblfatton. ,T?i. SSifitafien.

SS«3S‘S'iE”iEv?"®" s "r'

xn, i|t burcb (inf aiftorbnung nnbffeb lrt i Oficir a|) in bl(ffm3obrr, folgllib

frl)tn ,  namili: obletni« munKrunb eufgeibKflr funbifttn ober bldbe, trdgf, trcjlfl, unjfbor'
n»fif(ffn4' 3Wpfe flnb, cb fie fluKd I3(bdc$mi§, (brr iwnlg Ulbtelegung unb Ifirimbrtlnnjdiu"

23

(o)

tlftonat  anjumerfen, trie oft ec ©djufe ge#,
fcalfen ,  unb wa$ er geiefsret babe.

6.  'Diefeč 93erjeid)nif tienct baju, bamit
bei ber Unterfudjung bec Unfleif bet#
jenigen ©djufer, roefdje bie ©cbute oft ber#
faumen, barauS bbnne bnrgetfjan inerten,
b. SDet §(eif fatalog nad!) bem ©dietna F.

i» 5Di'efer muf monatfid) gefuf)ret t  «nb
tdgfid) ein /eber anroefenbe ©djuler fomofjl
93or* afš Sftac&miffagš gfeid) nad) boUtnt
betem ©ebefe angemerfet roerbeit.
a. ®er ©d)ufmei|fer mufi affo nad) bem
©ebefe bie ŠKamen otfer ©cffiier aud
bem SSerjetcftnifie bovtefen ; bie Tlnm*
fenben mit einem ©trid)iein/ jene aber
bie erf nad) bem 33erfefen fommen ,  mit
einem ^unffe bejeidjnen ; bas ^ad> eineS
^Ibrcefenben muf’ ieer gefaffen trerben.
j. ®iefeS 93erjeid>nif muf ber ©cbulmef*
jiec vicf)tig 5  unb ovbentlid) fu^ren; ber*
nacbfdffigef eS ber ©d)ufmeif er, fo fotl
er befraegen jur ©trafe gejogeu roerben,
4 . ®er ©cfiufmeijfer muf auS biefem mo*
natficfen Jfeiffatafog einen TiuSjug nad)
bem ©d)ema G. mad>en ,  unb fofcben
8  £age nad) bem SSefrfduffe ber ©cbule
an ben berorbnefen Huffe^er einfd)icfen,
* 4 . $Q3a$ ©cbufmeiffern berboten unb mas iijnen
gefiattet trirb. No. ar.
a. ©š tturb unfer ber ©trafe ber 2 lb*
fefcung bon bem ©cbulbienfte bem ©djuf*
meijfer berboten cin ©d)dnfgen>erbe ju
treibeit. b..

24

b. Raun pod ta strafenga je prepoveda-
nu na shemnishah, inu ohzehte, ali
fhenitvah, ii gostarijah, ali takeh hi-
shah mufka narejati.

c.  Kader bo faimaster kenmu bouniku'
is obhailam poklizan , tok nima on
shulmafira, ampak enga drufga saboi
ufeti.

d.  Bo perpusjienu, de se ufTak shulma-
fter iraun svoje shule karkol faslufhi,
ali perdobi, de le taku delu te shuli
nezh na skodie.

if. Skushainie, inu plazhila ali shentenge
CSelobnungetO teb shulariou. No 22.
a,  Deb se to gorjemleinie, inu ta uk teh
shulariou dol ufeu inu vidu,imaja ispra-
fhuvainia , inu skushainia derfhane
biti: ii dufhelneh ali kmetuskeh shu-
lah se ima taku sprashuvainie prizha
faimaflra, enga od gosposke, inudru-
feh perlhefeneh derfhati.
i.  Kir se stiftenge, inu druge notergre-
deozhe rezhi fnaideja, imaja h’konzu
tega spras huvainia , 1. pervezh te
shuiarie, katire sa so u klaflu nar-
vezh nauzhili, inu dosti previfhaina
iskafali, drugezh nar b<?l brumnejshe
inu lepu faderfheozhe is enem plazhi-
lam ali shentenga (Stloljmtng) k’gor.
bodeiniu refveselen biti.

16. Pia-

25

C o )

b, ©$ ijl unfet obtgcc ©trafe berboten,
bafj bcc ©cfjufmcifler bei 5Tire^>fcigen, unb
•£>od)jeiten obet anbern ©elegenbeiten in
SBirtbžljdufern obet becgletdjen ■Oduferu
muftjire,

c, S03enn bet ^farrec etnett j^ranfen gu
berfefjen berufen roirb/ fe barf bet ©d)u(*
meifier i'tcf)C mifge^en ; fonbern bec ^far*
ret mufj jemanb anbern ju fcinev Š5e*
gleitung mit neumen.

d, ©$ roicb bem ©cbulmeijiet erfaubef
nebfi feinern ©cbulbien|le ftcfj aucb eitieu
anbern eljrlicben ©rroerb, roenn ec bet
©cf)ule nicbf nacbfbetitg ifi, juberfcbaffeit;

f. $)ri!tfungen unb žfieloljnungen bet ©cf;u!ec
No. 22 *

a, SDamtf man ben Jprfgang bec ©djuler,
unb maš fie erlernet baben crčenncn mo#
ge 5  follen in ben ianbfcbulen balb/dljrig
ubet alle ©egenftanbe, bie ftnb geleijret
morben , in  ©egemrart bež $)farrerž, bež
bcrrfcbafdicben SSeamtež, unb eintger ©e*
fcfnvornen Q)rttfungen angejfellet roerben.

b. SBo ©tiftungen ober anbere bor#

fjanben ftnb/ follen ant ©nbe ber ^)ru»
fung itenž biejcntgen ©cbuler ,  rnelcbe baž
9Jleljre|f e in jeber .filaffe erlernet boben ,
unb babon fiberjeugenbe groben geben;
atenž bie ©tttfamfien mit einer S5cloty
nung jur Tlufmunteruug anberec erfreuet
merbem

( ° )

Plazhila alishentenge ('SefoljnutigJfa prid¬
ne shulmaftre No. 24.
aifte shulmaftre, kateri se skus pof-
febni flifs, ali pridnoft pred drugem
ii poduzheiniu te mladolt iskafheja,
imaja kVekshim, inu bulshim shuls*
kem slufhbam preftauleni biti.

Tudi imaja te shulmaftri ta zhaft iroe-
on per ozhitnimu opravilu te
farihtnem pershonam jeti farno.

L RESD-

( ® ) tea^ «7

16, 2$eleljnungen fur ffct^ige ©djulmeijler No. 24.

a. SDicjfcnigen ©cfmfmeijter f  raelcfje fttfj
btmf> i^ren Jleifj in emftger, unb gufer
Unfemetfung ber Sugenb btfonberž au^
5 etcf>nm unb (jerborUjun ,  roerben ju 6e|>
fern ©cf)ulbieni}en befčrbert roerben.

b, rcirb aucf) ben ©cfmfmeijkrn nadj
ben ©eridtfsSper jonen unuiiffelbar iljrSiang
bcrgeftaff angeroiefen, bn|? jic ftd> beffen
bet offentlicben Jeijerfidjfetfen ju tehten, n
g-ug unb Dted)t Ijabcft foKen.

as C o ) te&GPb

I. RESDLEINIE.

e - dO=g=o==^

Qd vehheh stukou  5  kateri sa per temu novmu
uzheiniu teh nemskeh shul it zesarskeh kra-
leveb dufhellah napreipijfani.

P et stukou je, skus kadre še ta nov naprei-
piflani uk od tega popreishenga u teh
nemskeh sliulah islozhi, tukei bo od udazega
to nar potreibnishe u kratkim iskafanu.

A.  PERVI VEKSH1 STOK.

Od skuppoduzheinia.

x,  Kai se pod tem skuppoduzheiniam fa-
ftopi.

Pod tem skuppoduzheinaiii se faftopi, de
en uzhenik ne teh nar mainshi shul vezh
toku koker seje dosehmal fgodillu, enga
fatem drugem, ampak vezh tal ude , ka¬
teri se enaka rezh uzhe, na en bert na-
preufame: skus letu on ozhe ude shularie
naletu, kar on govori, uprasha, ali pishe,
gledati nauzhiti; inu obderfhati. Koker
poftavem, kader se u en shul, kir jih vezh,
buhdabira 5  ali bere, tok moreja udi buh-

flabira-

if^si ( o )

as

>»

I. 2lb t(> eilung.


S3on ben #auptfiud:en, barauf e$ bet bes
fus J>ic beutfc&en @d;it!en in ben faife^

lidjen foniglicben ©tsaten borgefcfmebe-
nen iefjrarr cnfommr.

/Js finb ctgenflid> 5 . ©tucfc, baburd) ftdj bie bors
^ gcfcf>rtebcnc fe^rart bon berjentgen untcrfcbeibef,
tosldK fon)! in ben beuffdieit ©cf)u(en fiblid) mr;
fjier roicb bon jebem bicfer 5  ©tiufe ba$ Jpaupt*
frt^ltrf>jl:e in burjen ©dfeen angejeigef.

a.  €rfte6 ^KtupffMd 5 .

23 on bero Sufamrncnuntcvri^ten.

i. $83ač unter bem gufammenunferricjiten bor*
jtanben roerbe.

Unter bem 3 u r atT,menunterr * c b ten  b)trb betv
ftanben ,  ba§ ein £e!jrer ber niebrigficit
©d)wten mcfct, mt  fonjl gefdjalj, nur irnmev
einen ©d)uler ttacf> bem imbern auffagen, fon*
bern baf? er alle t  weld)e eineriei lernen melj*
ventfjeilb jugleid) einerlet bornefjmen ld|jt: ec
fuebt bab ur cf) fdmmttidje ©c^uler auf baž ,
m$ er rebet, fragt ,  ober anfcbrcibt, auf®
merffam ju macben ,  unb ju erfealfen.
junt IBeifpiele: rneitn in einer ©djule mo bie*
(erlet j?inber fmb * bucbjlabivet ,  ober gelefen

® %

tvub

30 C 0  )

ftabirarie inu branže na en bert raun leto,
ali glasnu, ali na tihem buftabirat. inu
brati, ufli skup , ali ullak fa sebe more
perpraulen biti , kader be bil poklizan,
tamkei na prei jeti kir sa te drugi, ali ta
drug nehal.

s. Kai se ima striti per skuppoduzheiniu.

a.  Te shularie se imaja ii klade resdliti,
inu en klafs fa tem drugem napreiufe-
ti bit, te klade sa u en shul vezh
sort, poftavem: u vafieh , kir en
uzhenik ude shularie skup imeti mo¬
re, taifti, kateri se enaka rezh, po¬
ftavem bustabe pofnati, bustabirat,
brati, &c. uzhe, sa udi ii enmu klaf-
fu raun leti shularie enakiga klada se
moreja u te dobre , sredne, inu slabe
resdliti.

I.  Te kladfe inu shularie udak podebni
al boja poklizan , al se jim en fnami-
ne da k‘govorjeiniu , letu se pa nas-
me udelei po enaki - vcrfti striti.

c.  Keb en shular ke.i govoriti, ali is
suoiga sedefha jeti imou, ima on le¬
tu skus gorufigneine suoje roke fa-
ftopiti dati, inu toku na perpushei-
nie zhakat, obeden nasme bres per-
pusheina govoriti.

d,  Kader en shular sam bere, ali odgo¬

vori,

3i

C o )

totrb ,  fo mfifiett alfe $Bucfjjta 6 trer unbiefer ju*
gleicf) r  entroeber (auf, ober in ber ©fifle ti*
ncrlei fmcbftabiren unb lefen; me^rere jttfant*
meti, ober auc^> jeber ©d)u(er mu^in betu %w>
genbficfe, tbenn er bon betn iefjrer aufgerufen
tttirb ,  im ©tanbe fepn fortjufaf;>rcn, rco bie
embern, ober etn anberer aufgefjeret (jat.

. 2 Bie bet bem gufmnmenunfevridjten ju ber*
faf>ren fei).

a. SEftan ffjctfet bte ©eftufer tn iffoflTen ah f
t»eltJ)c <t 6 t»ed)fefnb borgenommen wtx*
ben r  biefe ^fnffen ftnb bon berfefnebenet
Hrt tn einer ©c^ule ,  j. 35. tn S^orfent/
n>o ein iefjrer alfe ©cfjufer beifammett
l;>a&en muf ?,  macben bte ,  tbcfcfje einerfet

, g, 95. bas 53ucf)f}a6enfennen ,  šSucf>f!abt^
ren, £efen/ te.feriten/ einerfei $fafie au$;
eb ijl a 6 er aucf> notfjig biejenigen/ voef*
cbe einerfet fernen, rceiter abjutfjeifen, nnb
bie gttfen, tnttfefmajfigen/ fdjfecftten ©cf)t»*
fer jebet Hrt jufammen ju nefjtnen.

b. $T>ie j^faflen unb einjdne ©cbufer roer*
ben enttoeber aufgerufen , ober e$ tvirb
tfken jum Steben ein S?eid)en gegeben t
ttjefebeS aber nicfK allejett nacf> einerfet
.Orbnung gefcf>ef??n foll.

C. 2B3enn ein ©cf)ufer etmaS ju reben ober
bon feinem £)rte aufjuftefren Ijdtte ,  mufj
er eS mit Huf^e 6 ung einer $anb ju
berftefjen geben, unb erjl bie Srrfaitbnifj
baju abmarten. 5?einet barf oljne €t*
fau£>ni|j reben.

d. SSScn« ein ©cbufet gffefn fteft, obet
3) 3  gnftbor*

<5 2  C o )

vori, ali [uprashan bode, tok imaja
ufli natihem skup brati, inu kodgo-
vorjeinu perpraulen biti, keb be bli
uprashani; ta uzhenik ima vezh shu-
lariou skup enga fa tem drugem pok-
lizat inu tamkei naprei u brainu jiti
ukafat, kir je ta drugi nehal, uzha-
feh imaja tudi na to popreishnu upras-
hainie se raun toko odgovoriti uka-
fan biti.

e.  Ta uzhenik ima ufle beffede glasnu,
pozhas, inu faftopnu isrezhi , suoje
ozhi poufod imeti, tudi gori , inu dol
po shuli jiti, de se vidi igori inu spo¬
di, al se uffi uzhe, inu merkaja.
f.  PoiTebuu ima ta uzhenik tem slabem
shulariam pomagat, inu nieh vezh-
krat kenakimu odgovorjeiniu pokli-
zat, de se pak on per tek slabfheh
pre dolgu na faderfhi; ima on od enga
punkta k’temu drugmu jeti, kader tai-
iliga teh u tri parte resdleneh shula-
riou nartumein dua tala popolnama
faftopta. Tailli pak, kateri skus ta
napreipiffani zhas se namoreja nauzhi-
ti, imaja she ii temu klafTu nalbai ufta-
ti, al pak ta uzhenik per poffebnelj
urah niem pomagat inu poduzhiti.

3. Od nuza inu dobrute tega skuppoduzheinia.
a.  Zel zhas te shule bo knuzu udazega
shularia doperneflen kir szer obeden
ni vezh , gledou, al se ta shular kei

uzhi

C o )

33

anfroorfcf/ obcv cjefrogcf nnrb, fo fotfeit
atleiti ber ©titie mitiefen/unb btc Tlnfmorf
jugeben bcrcit fctjrt /• fo baib fic bajuauf*
gefobert mcrben ; ber £cf?ccc mu^ baljec
metjrere ©d)uier tiadb unb nad) aufrufen,
unb befefjien , baf? ber aufgertifene bas
fefen ba fortfefse , \vo  bec borfjergefcenbe
aufgefsoret f)at, fie mftffen aud) jumeifen
bie Tlnftoorten auf bie ndm(tcf>en Jcagetr
mteberljofen.

e. 2>er fef^rec mu{j alle SBorfe fmif, fango
fam »nb beutlidj aužfin’ed)enfcine Hu*
gen uberall fjaben ,  aud) auf unb ab*
gefjen/ bafi cv ba(b oben, bafb unfen fe/
Ijen fann, ob af(e aufmerffam fmb.

f. 33efonberž mu|j bev lefjrec bcn fd)rcac&ett
©cbufern nadiijelfen unb btefelben offeež
jtim 'Hntroorten unb SQ5tcber^oien aufrufe«/
bamtt ev ftd> abec mit biefen fdflecbtett
©cbulern nidjt ju lang aufbalte ,  famt ec
bon einem ^unftc obec Tlbfa&e meiter junt
anbern gefjen ,  roenn ibn mentgjlenž jrnei)
JDrifteibon ben ©cbulern bottfomnten totf»
fen. $Dte roenigen, melise mdfcrenb bež
ganjen $urfež ntd)f folgen fonnen ,  muf»
fen entroebec ned) etnrnal bte5?(affe, itt
ber |ie jurutf bieiben ,  nnebecljoten ,  obec
ber fefjrer muf; iljnen aufec ben orbenfc
Itcben feljrfhtnben nad)f)effen.

S5on bcm SiuBen bež 3 u f nmme uuntercicbtenž,
a. 3)ie ganje ©dmfjett mivb jum Siu&en et*
než feben 5?tnbeS angeroenbef, ba man
fonjT nuc in menigen ^ugenbiitfen ,  in
£> 4  mU

34 (&y>s3 (o)

uzhi ali nc, de je le suoja rezh som
povedu inu odgovoru.

b.  To popraulainie tehfallariou ali fajid-
kou (fcler) pride uflem kMobrimu.

c.  Tomerkaine teh shulariou bo belob-
dershanu inu ta napukoi nafaifaderfhani.

d.  Oni se vezh, inu lofhei na taka vifha
uzhe, uzheniku ni potreba te shula-
rie kateri sa szer bres dela bli, tul-
kain opominat inu jim fhugat.

B.  DRUGI VEKSKI STOK.

Od skupbrmia.

i. Kai se faftopi pod skupbrainam.

Pod skupbrainam se faftopi, de ufli otrozi
velik ali malu glasnu skup bero , u eneh
buquah, al pak kader eni ali eden sam be¬
re , te drugi na tihem skup bero.

*, Koku se ima to skupbrainie derfhati.

a.  Otrozi moreja enake buque imeti ,
kir ufTe ii enmu zhailu enake flofhe
ali sylbe, inu beflede isrezhi moreja.

b.  To skupbrainie ima bres upetia u enmu
srednimu tonu ali stimi uzhafleh p3 til¬
di spreoberneinam te shtime ii enmu
drugmu, pa tudi ne pre glasnimu inu ne
pre tihmu tonu se ima brati, vander to-
ko, de te shularie ta ton lohku dose-
fheja.

c. Ta

35

g^ssl C 0  )

melcbenbaš j?t'nb aufgefagef §at f  bon feu
ner Tlufmerffomfett ftd?cc trav.

b. ©te Skrbejierung ber^eblermirbbon ab
len bcnugef.

c. ©ie 3lufmerffamfett ber ©djfifer mieb er*
(jaffen unb baš Tlušfcbmetfen bevfjtnbcrf.

d. ©ie $iitber lerneit auf biefe Tire melje
unbfetcbter, ber£eljrer brauefcet nicf)t bie
ttnbefcfmffigeen ©cfnUer fo bief ju ermafa
tten unb ju bebrofjen.

B. 3mei)te$ jpauptftM.

SSon bem Sufammenlefem

1. 5Q5aš man mtfcr bem gufammenfefeit berflebe.
Unfec bem ^ufammenlefen ijerflcf^t man, bajž
enftveber afie 5finbev auž bem 33ucf)e nteijt
ober meniger jufantmen lauf Icfen ,  ober bajj,
menit etnige ober etner adein liefet, bie w6ct-
gen in ber ©tilie mitiefen.

2 . SSon bem Skrfajjren ubevfjanpe iti  bem 3u*
fammenfefen.

a. ©ie $tnber mttffen einerlei 33ucf)er fjaben ,
meil fte alle ju einet einerlei ©tjf&ett

unb SOoorfer aušfpredmt muffen.

b. ©a$ 3 u f ammžn kfen fotl oljne ©efcfjrep f
tn einem mirtefmdjFigen Sone , juroeilen
aucb mit Tibdnberung ber ©rimttte / tn eu
nem anbern abet gleicftfališ gemdffigfeit
unb ben ©tfjulern angemejfenen Xone ge#
f«f?efjen,

© 5

c. lin*

6  C o )

c.  Ta sreda ton se taifti faftopi, ukater-
mu en shular sam fa se bere , al s’ enim
drugem lepo govori.

d.  UfTe persillenu, ufle kar enmu ni per-
rojenu, to prevezh pozhasnu, to pre hi-
tru von pognaine inu nehaine per uftaki
sylbe, ali flofhu, to padaine te stime, na
konz tega bra niana enaka vifha inu to-

. nu ima per skupbrainiu želu von uflati.

e.  To skupbrainie per uftaki rezhi se ima
toku napreiufeti.

i.} To k’brainu gordanu ima ta uzhenik
al en shular gFasnu naprei brati.

a.) Al se bere od ufleh shularjou , al le
en klafs, al en sam, inu szer oftem-
krat, deflet, duanaiftkrat, potem ko-
ker je to brainie veliku ali maihnu,
lohku ali teshku, inu hoker se pof-
febnu teh restreffeneh inu slabeh
fnaide.

3. ) Potem se letu uprasha , inu otrozi

odgovare is buqui,

4. ) Raun taifti odlozhek bo she stir pet-

tudi sneft-krat bran, poprei pak ufli
opominani she bel merkat, kir se bo
moglu bres buqvi odfunei odgovor-
riti.

5 j) Se ima spet she enkrat raun zhes tak

’ flu pa s’drugem beftedam uprashat.

6 .)

C o ) 37

c. Unter bem miffefmdffigen ^one n>trb bet*
jenige oerftflnben, in bem ein $itib ffir ficff
allein itcfef ,  obet mit einern unbern fttfr
fant vebef.

d. TUleč ©cjtouttgene, Unnatiirticbe, bn§ Tiliju*

(angfame ,  bas unb ‘2l6fe6en bet

jebet ©tjlbe, bas $at!en am  ®«be bet
©dfce nacf) einerlei SiBeife obet 'Jone muf?
bei bem gufammenfefen auf bas fcrgfditigfle
bermieben merben.

e. 3 )aS gufammeniefen abet ift bet cinern
jeben Tibfafee fo |u bernebmen.

j.) 2)er Tlbfafe tvtrb burefo ben £e?>rec
obet burd) einen @c?ju(er iaut borgele#
fen.

2.) ®S nurb mecfrfefroeife bnib fcott alien
©d)uiern, bafb ffaffcmoeife baib ein*
$efn gelefen ,  unb jrcgr 8 tis io obet
i2maf nacf> bemalS bet Tibfafe grof? obet
tlein  , feicftf obet fefnoet ifl unb nacij
bem bet $inber 6efonberS ber unacbtfa*
men unb fdjmaci?en meijr obet roeniget
finb.

g O SSMrb baruber gefraget unb bie $inbet
antroorten auS bem 33 ucfje.

4. ) 2)er ndmftcfje TibfaS nurb noefj 4 6i$

5 obet < 5 mal geiefen ,  jubor a6er rnerben
bie dftnber erinnert auf bas ,  traS fte
Iefen toerben, nocf) mefjt Tlcfrf ju geben,
toeii fte f^ernaclj of^ne 35 uc?) ju atmoorten
Ijdffen..

5. ) ©S mirb nodj etnmof itberben nrmficfjett

'2lbfa& boefe mit berdnberfen SBocfen ge«
fragef. 6 .)

38 g^ž>fiS ( ° ) 194^

r d.) Kader jeli vezh koker pol na to  drugu
uprashainie dober odgovori , tok se
ima naprei kei nouga brat, zhe pa
dober naodgovore , se ima to pervu
she vezhkrat brati puffit.

7.) De pak pejf skupbrainu uffi bero, ima
uzhenik ozhi inu ushesa dober nu-
zat, inu gledat, al nakateri ufla na-
majaja, bres u buque gledat. ali pak
le fa taiftem , katire naprei bero,
isrezheja s’tem drugem skup brati.

3, Ta zil inu honz tega skupbrainia je:

a.  De se uffi u brainiu skushaja.

I . De otrozi leto, kar oni bero, se nauž¬
ile inu fnaja.

t.  Dc se tudi to prebranu faflopit inu fa-
popafti uzhe.

4.  Deb se pak leto doseglu, inu.

A, Deb se otrozi dober brat nauzhili, se
jem imaja nieh falarie pokafat inu po-
prauti, oni na regelze tega vonis-
rezheinia, inu fnamina teh islozhkou
spouniti inu take vezhkrat povedat
ukafan biti.

h.  De pa tudi otrozi leto, kar bero , se
noterutišneja, inu od funei nauzhe, se
more raun to fabrainie gordanu tega
odlozhka vezhkrat brati,

c.  De se pa oni to prebranu faftopit, inu
fapopaffi nauzhe, imaja zhes to upra-
shani, inu nieh foush, ali kriva (u n*
rhftig)  odgovora popraulena biti.

5. Od

39

C o )

6. ) SBfnn auf baž jmegte ^ragett bon jmet)

©ritfeln ter lernenben jflaffe gut geant*
mortetmirb: fo farm man ju finem neuen
7t6fafec fortgeben; menn aber nicbt gut
geantmortet mivb, fomuf? mrnt ben ndmlt^
d)cn Tlbfafe meljrntalž lefen laffcn.

7. ) ©amit bet bem ^ufammenlefen aud) alte

lefen, foll ber i eljrer 21ugen unb Obren ge*
braucfmt ,  um ju benierEen, ob nidjt ©cbu*
ler ben Sfjfunb bemegen, ol^ne in baž 33ud>
ju fefjen ,  ober ob fte oljne mitjulefen nue
baž, maž anbere borfagen ,  nadjfprecben.

3, ©ie Tlbftdjf, marum man jufammeu liefet, iff:

a. ©afj alle im lefen geubet merben.

b. ©afj bie $inber baž, maž fte lefen ftcfj be#
fannt madjen unb in baž@ebdd>fnifj bringen.

c. ©afj fte baž -©elefene audj berjfeljen
Jemen.

4» 9 Jlitfel ju ©rteicbuttg biefer ‘ilbftdjten.

a. ©amit bie 5 ?inber gut lefen lernen, muf*
man fte bet g-eljlern berbejfern, auf bie Sie*
gelu uber bie 2iužfprad;e, unb uber bie
Unterfcbeibungžjeicben erinnern , unbftdj
folcbe oft fagen lajfen.

b. ©amit aud) bie fllnber baž, maž fte fefen,
in baž ©ebddjtnifi faffen, mufi bažf efen einež
Tlbfafcež mieberfjolet merben.

c. ©amit obet bie $inber baž ©elefene ber«
jleljen lernen, muffen fte baritber gefraget
unb bereit unricbtige 'žlntmorten berbefferf
merben.

5.SToit

40

Šfa&Bt  C O )

5, Od dobizhka tega skupbrainia.

a,  Otrozi boja fmiram u famirkuainiu ob-
derfhan, fatu kir nikol niiTk bres sker-
bi, deb se napoklizali, fanaprei brat,
ali fa taitliga falarie , kateri bere,
pokafat iau poprauti.

b.  Otrozi boja skus to skupbrainie bel gor
rounam, inu previfhan, de oni skus
leto is lofheifhi delam inu 11 kratkimu
zhafTu veliku se nauzhiti famoreja.

c.  Otrozi boja navajeni ozhi inu miflel
per temu imeti, kar bero, fraun pak
tudi gledat, al oni enake sylbe ali
flofhe inu s’tem tonam bero inu is re¬
ko.

d,  Te otrozi se uffe todobru inu potreb-
nu, kar se u buquah fnaide, nauzhe,
kir sa poprei buque le bel fa prebrati,
ker sa fallopit u roka ufelli.

C. TREKI VEKSH1 STOK.

Od te bufhtaboumethode >  ali vif )e.

J. To popidainie te bustabou methode.
Ta bustaboumethoda tl tem obftoji , de
se od taifteh beffedi inu odlozhkou Q&a*
ke) katire še imaja od funei nauzhiti, le
te pervi bustabe uflake beffede na ena
zherna tabla fapifheja,

a. Ko-

dStesi ( ° ) 4i

5 . SSon bem SRuben bes 3 u f ammen ^f en ^

a. £>te Vinter roerben in bee befidnbigett
liufmerffonifeit cr^nlten, meif feineS etneit
Tfagenblic? ficf)er iji oufgevufen ju mer#
beit ,  um gleicf) fort ju lefen , obec
bic jebler t>cffcn f  bet gelefen bot, on*
jujeigen.

b, &ie jftnber roerben burcfi bos gemetn#
fcfjoftitibe befcn mebr ermunfsrtunb tUer*
jeuget, bo|j fte baburd) mit leic^fcv 9)iu#

unb in furjer 3 e i£ bieleS erlernen fon#
nen.

c, £)ie $inber merben gemSbnef bic Tlugen

unb ©ebanfen bei bem, maS ftc lefen, ju
ba 6 en, unb jugleicb 3ld>t ju geben, oOfic
mit ben anbera einerlei ©ij( 6 en ju gleid;ec
3 *it unb in einerlei $.one aušfprccben.

d. £>ie .ftinber Icrncn atie bie notbmenbigen
unbnfmlid)en@acben, bie in ben33ud)em
fte^cn, mefcbe man bov^in mebr jut
UiOungim&fen, al$ um etmoS barauS ju
lernen gebcou^et batte,

C* JOrtffeč Jpauptfli4dP>

S3on &«c š8u$(fat>emwt(jo&e.

1 . SDic 93efdjrei6ung ber SSucbjkbenmefbobf.'
55ie S3ucbf}o6enmetbobe befiebf borin , bafj
ntan SBSrter unb ©d£e , bie  man mili ouž^
menbig lernen lojfen , nur mit bem erjlen
žBucbftabeit eines jeben Cortes auf eine
filmarje S^ofel fcbreibt,

2t £>ai

4* C o ) I &&GŠ%

■2.  Koku se imas'ta bustaboumethoda okuli

hoditi.

Kader se enarezh poftavem ta katehifmus,
pifTainie, raitengealistevillais otrokamfa-
zhne, toko sejem uarpoprei pove, h’kai fa eni
rezhi se bo to uzhenie te rezhi perglihalu,
inu prou pershlu, pokler se toko naprei gre:
/ a.  Niem se eneh pet ali sheft befTedi na¬
prei pove od tega, kateru se bo fa-
pilTalu : poftavem: Jeft verjetji na bo¬
ga ozbeta.

b.  Se spet pove leto, kar se je poprei
freklu, inu se pervi bustabe uflake
beflede na tabla fapifheja pollavem:
j v n b o:  raun ta befTeda pak se mo¬
re raun ob temu zhaflii isrezhi, kader
se ta bustab fapifhe , fatu se je treba
tudienu hitru pa vonder lepu pifTainie
navadti, de ta bustab zeu inu prou fa-
pilTani stoji, inu se ta befTeda med tem
žela von isrezhe; se imaja tudi regelze
tega prou pifTainia fraun derlhati.

c.  Kader sa The bustabe fapifTan, tok ta
uzkenik she enkrat glasno te befTede
srezhe.

d.  Te befTede se imaja od ufseh otrok
od vezhklafTou, inu tudi od samzou
srezhi inu toku dougo spet srezhi pu-
lliti, dejeh skori uffi srezhi famoreja.

e.  Kader te shularie to gor .napifianu Ta
ni&m srezheja, se ima ufTelei nate bu-
stabc s’eno palzheza pokafati.

a.

( o ) 43

33erfaljren bet ber 33ud>ffobenmefftobe.

SBenn man cine ©acf)e 5 . 33. beti j?ated)i£*
mub, baž (Scf>rci 6 cn ,  9red)nen ntif ben j\in*'
bcrn anfangt: fo faget man iljnen erfHicf), roo»
ju bas fernen biefeS ©egenffanbeš notfjtg
fepn fanti; fjernacft berfaljrt man alfo:

a. SDian fage tfjnen 5  obet 6  SGoorfe
bor: j. 93 . ffl«wbe an (Soft bcrt
t>afer.

b. 3)ian mieberljofef bad ©efagte unb fd)rei 6 t
bte erfien 93ud>dabeu eineš jeben SBorteč
an bie “Safef j. 33. 3ga(S6t).  3)?a»
mu§ a 6 cr aUejetf bačjenige SBort ju bet
ndmticben geit au 6 fprcd)en ,  babon man
ben 2 lnfang$bud)|laben anfcfiretbr unb ftdj
anbag ferrige unb beutltcfje <Sd)reiben ge*
moljnen, bamit fo balb baš SOSorf aučge*
fprocben id, aud) ber53ud>|lab beutlid) unb
tftcfjt fennbar ba fbefjcj bcr£e(jrer mufj babe*
bte Siegein ber fKedtrfe&reibung beobacftten.

c. S&enn bie 53ucf)|}aben angefcfmeben ftntt,
fo fpricbf ber£eljrer bie Sborfe babon nod)
etnmai faut au$.

d. ©r Idfjt bie SBorfe bon aflen $tnbern ,
bon mefjrern ifiafiTets, unb aud) einjefn
nadtfpn cfjen, unb fo oft nrieber&ofen ,  bt$
fte bte metjien nadtfprecben fftnnen.

e. S&enn bte tž>cbulerbaž7lngefd)neiene nad)*
fpverben ,  ntufj ber terier allejeit auf bie
93 ud)ftaben beuten, unb ftd> Čaju efroa
eineb ©tocfleinč bebienen.

© f.

/. Kader sa se fhe te vonisrezhene bef-
lede nauzhiii, tom jem uzbenik pet
ali sheft druflh belTedi pove, inu taifteh
perve bustabe raun na ta vifha fapif-
he, inu tudi, kader otrozi tebeflede
fhe dober fnaja, se te druge spet isre-
zheja.

g. Per gor napiffainiu imaja te velki bu-
satabe inu fnamina teh islozhkou,
kanj er slishia, poftaulen biti.

h.  Kader se je ufle toko (apiffalu inu po*
vedaiu, de skorei udi fnaja inu dober
faflopia, tok se vezh bustabou von
fbrishe, inu te otrozi imaja to na tabla
napilFanu vonisrezki inu povedati.

i.  KTadnimu se fnaja uffi bustabi fbrii-
sati inu se imaja pogledat,al te otrozi te
beffede bres teh pervih bustabou fre-
zhi famoreja-

k.  Zhe jeh veliku fali, tok se ima she
enkrat od uzhenika, ali od enga teh
bulsheh shulariou fapidat.

Od dobizhka te bustaboumethode.

a.  Skuš to se lofhei otrokam vezh ii
enmu stirek ure noterperpraui, ko-
ker poprei en zel dan.

h,  Otrozi boja bel kTamirkainu derflian

c,  Pozhutki teh otrok se fnaideja ii diai.
niu s’pozhutkam te dushe od mladosti,

d.  Se veliku u maihenu praftoro fmaihnu.

busta-

45

C o )

f. <Stnt> bie ju evff aučgefprocbenen SEBovfe er*
leruet/ fo fager bec bebrectoteber 5 . ob«c<J.
SOSorte , unb fcbreibt beren 2lnfang0bucb*
ftaben auf bte ndmlicbe TlrC an ,  trobci abcc'
ju mevfen tjf, bafj/ roenn bte jfinber bte bin?
jugefefcten SBorfe voiflen, man bie borbec
fcbon angefcbriebenen trteberbolen muffe.

g. SBeibem 2 lnfcbvet 6 en mbifen bte groffett
SSucbftaben unb Unterfcbeibungčjeicben, ba
tno fte bingeborett/ gemacbf merben,

h. 5U5enn bao @anje fo oft tffburebgegangeu
tnorben ,  bafš man gfauben fann ,  bie ©cbfi*
lev trtflen eg beilduftg atle: fo fann man
meljveve 55ucb|taben auPtofcben, unb bie
5 Cinber baš auf bev Xafel ©efcbriebene
bevfagen laffen*

L ©nbltcb fann man atle 33ucf)jta&eij au$*
lofcben 1  unb feben, ob eč bte $inbec
oužmettbtg oljne £ilfe bec 'Jlnfangžbucb^
jfaben fagen fonnen.

k. 3£enn nocb btete feljlen ,  fo ifi e$ bon betn
iebvev obet aucb bon einern gefcbicfteti
©cbdler nocb etnmal anjufcbreiben.

S&on bem Slueen bec i5ucb|lubenmetbobf.

a. SKan fann burcb biefen febrbortbeil beu
^“inbern mebr in etnec 93:erte(fhtnoe mit
letcbterer SKulje in bač@ebdcbPnifj bcingen/
a($ fontf niebt tn einern “Sage gefcbeben ifh

b. SDiefttnDer trevbrn aufmerffatner gemacbf,

c, $Die©tnne ber^tnDectrerben mit ,en$vdf<
ten ber ©eele bon ben etjien Sabven be$
£eben$ geubef.

d, -DKanijt im<žtanbe bielečaufeinenengetj

© 2 Siamu

4*> C ° )

bustabou tem mladem lohko inu krat*
ku napreinede.

e.  Otrozi se namoreja vezhpertofhti ko-
ker szer , kader sejem je kei pod fhu-
gainam tehstrafeng iienmu guishnimu
zhaflfu bres uffega dobizhka nauzhit
gordalu.

^ /. Se otrozi skorei ude ii jegre uzhe,

D. ZHETETI VEKSHI STOK
OD TABELL.

i. Kai sa te Tabelle.

Ena Tabella ni nezh drufga, koker en
kratki fapopadek eneh buqvi, ali dru«
feh rez hi , u katermu se uiTe velku
resdleinie , inu fraunresdieine , ali dru«
gu famerkvainie toku'pod ozhi poftavi*
- de se 'ude skupi fdrufhenu lohku fpre-
gleda inu lapopade.
a. Od leftnufti ene dobre tabelle*

#. Tabelle inoreja kratke biti, to je: one
moreja le to leftnu inu nar potrebneishi
ii sebi fapopafti.

I . Tabelle moreja dober resdlene biti, to
je, pred uiTem more ta vekshi rezh, (#aupt»
facbe) od katire se govoril bode, suffem
fuojem vekshim stukami, (■6nupt|h , Rfcn / )
fraun - inu mainshem resdleinam prou
ozhitnu fiati.

c,  Ta>

47

C o )

0taum mit menigen ž8ud)ffaben ber Sugenb
leicbt, unb fur; borjutragen.

e, 9]Jan 6cfrenet burrf) bie SJcetljobe bic 5fin*
ber bon ber ffdg(id)en ^Mage/bie fie fonff
(jaften, roenn man if^ncti tmter Ttnbrebun*
gen mancfeerlei ©trafen eine gctniffe ieftion
in einer befiimten $eit of>ne alle SBortfjeile
aušroenbig ju Jemen aufgab.

f, £>ie $inber lerncn alies gleicbfam fpielenb,

D ‘States fpauptftM
iQon beti £abellen.

s. Skfcbreibuug.

0ne ‘S.abelle ifl nidffS anberš ate cin Tludjug
obet furjec Snljalt einer 7l61janblutig , obet
eineč 23ucbeš, tborin man alle -fiauptiijei*
Je »nb Seebenabtljeifungen ober anbere
‘iSferthofirbigfeiten fo borffellef, bafj matt
altež in feiner Skrbinbung leid)t  tiberjefjert
unb merfen f&nne.

a. Skn ben ©genfcbaften einer guten 'Sabelle.

a. 3Die 'Sabellen muffen f'urj fetjn ,  baš ifl t
fte muffen mir bas lIBefentlidk unb bie borjug*
iid)fien 3Dinge entljalten,

b.  3Die ‘Sabellen muffen tbol^l abgetf^eilet
fepn, baž ifl, bor alien muf? bie £auptfa*
cbe, bon ber foll gerebet roerben, atebuntt
aud) iforc £auptflucFe 9leben * unb lin*
terabtljeilungen recftf femt(lid) erfcfei*
nen.

€ 3

c. ®ie

48  ( ° )

c . Tabelle moreja prava verlta ii sebi ime¬
ti, tajl-i inu rezin imaja toko poftauleue
biti, koker same ra sebi narbel ii verfti
stoje, to je: ta vekshi rezh (j^auptfocbe)
nima fa to fraun rezhio stati, to stano¬
vitni! leftnu nima s’tem, kar se pergodit
famore fmeshanu biti.

d.  Tabelle moreja tudi skupspraulene biti,
to je: ufle, kar skupslishi se more skup
fnaidet, en stok more k’temu drugemu
slishati.

e.  Pa vonder nima prevezh tega malgaresd*
leinia biti.

3. Od funeine podobe teh tabeli.

a.  Suneina podoba te tabelle se namore
bulshi napreipoftauti, koker kader se
ena tabeli a toko, poftavi, koker en der-
vo teh rodovou (©tommBaum) ime tega
uzhilla se ima miflelt koker ta pervi rod,
to vekshi (|>aupt)* inu fraun- ( 9 ie 6 en)
resdleinie koker veje.

b,  Dvoine sorte teh tabeli, kateri nar bel
knuzu prideja;

1)  Tabelle s’noterpotegneinam(af>t:ficfen/

a) Per teh tabellah floje rimske inu te
mali bustabe u takshni verfti:

Ci) Stoje rimske zifre.

(t)  Velki latinski bustabe.

(3) Te maihne ali gmein zifre.

(4) Te maihni latinske bustabe, k’fad-
nimu te maihne zifre inu busta*
be she enhrat se ooftavia, katire

pa

49

(o)

c. $£>ie 'Snbellen mufjen orbentlicbj fepn, bie
5 ^eife follen barinn fo erfd>etnen ,  mie
fte am nattirfid)|fen auf einanber fofgen,
bač i(t, bie #aup£facf)en fotten ntcbt nadj
ben Dlebenbingen fle^eit ,  ba$ 50 ?efentfid)e
mu(j nicftt mit bem 3 u f^‘9 cn  bermifc^et
merben.

d. 3 )ie Sabellen tnuften jufainmenljdngenb feipt,
ba$i)f, aUeš, t»a$ jufammcn gefjoret, mufi
man aud) beifammen antreffen ein ©tucf
ntufj fid) immer auf bač arcDere beiiefjen,

e. 2 )od) mup man bie alijutneien Unterab*
tfjeifungen tmioen.

. SOou ber auferhcben ©ejfalt ber ^abellen.

a, $}an fann fid) feiue beffere 93 orffet[ung bon
bec aufern ©effalt einer Xa !  elle macben , efa
toennman fid) eincn ©tammbaum boeflciter.
$£)en Dtarnen ber 2Bi|fenfd)aft ober eineO ©e-
genjfangež fann man fid) afo ben ©tanim ,
ŠDie #auptabti)ei(ung unb Uaferabtljeilungen
ate "Jleffe unb' ^meige PcrfMen,

b. 05  gtebt jroo 2lrten bon 'Sabelien bie am
meijfen gebraudjfid) fmb.

i) “SobeUen mif Tlbrucfen ober ein^ieljen.
a) S 5 ei biefen ‘SabeUen 6ebienet [man (id)
berrbmifdjenunb bemfcffen^iffeni ber grof
fen unb fleinen S^ucbjiaben in folgenber
£)rbnung.

(1) fteiienbieromifdien Jiffer.

(2)  £>iegroffen Jateinifdjen žSudjffabert.

(3) 3 Die orbinaren ^tffet.

(4) SDie ffeinen fateinifdmt 3$ud)(Taben ,
enblid) bie lefjtern 3*ff crt » unb33udi)#

S 4 \\a*

5 ®

( o )

pa en, ali vezh napookrogelh stri-
ho naftran imaja, poftavem, tu*
kei sa te osmiri fnamna :

7. A.  i. a.  i) a)  (i) (a)

II. X.  2. b.  2) b ) (2) ( b)

l.  Te vekshi- inu mainshi - resdleinia se
islozhia she zhes to skus vezh alimein
noterpoftauleinia, C®tnruifeiO inu se vezh
linie ali striho skup potegne, kader se
take napifTujeja.

c. )  Od koger se tabella nareja, tok taiftu
fgorei to pervu stoji; fa tem stoje ude
vekshi, (ijaupt) inu fraun resdleinia (&n>
leifungen) toko medsaboi, de resdleinie
ene sorte, ali katere skup slishia, s’nieh
liuiam se fazhno.

d.  To drugu vekshi resdleinie pak s’suojem
mainshem refdleiniam se nima fa
tem pervem poprei poftauti, inu toku
tudi ta treki fa tem drugem, dokler ulfe
rezhi katere k’tem vckshem stukam slh
sbia, niffa poftaulene.

O Tabelle s’klukam.

<0  Per teh tabellah se ta narvezh rezh, od
katire se tabella naredi, na stran poftau,
resdleinie enake sorte bojk medsaboi,
fa tem vekshim resdleiniam te mainshi-
inu Iraun - resdleinia u eni verfti poftau-
leni.

b)  Te tabelle naboja obdane sMougemli-
niam, zifram inu bustabam , ampak
le s’kraishem striham, katire se kluke
imenujeja, kir safgori, inufpodifakriv-

len

5 »

C 0  )

jfaben riocf) einmaf, melefee nber bafb et*
nenbnfb mebrereQ3ogenfktcf)e (tuf bec
©eite fiobcrt/^tec ftnb biefe adjterlet}
getcben.

I. A. i, a. i) a) fi) Ca)

II. B. i. b. a) b) ( 2 ) (b)

b)9Jlatt unterfcfjeibet bte $aupf« unb Unferab*

f^cilungen nocb ubecbiefi burcb oerfcf)iebeneS
rnefjr ober tneniaereč ©nrucfen, unb jiebt,
roenn man berglei-ben fdbrtfffid? oerfaffet, ju
bem ©nbe mebrereCinten neben etnanber.

c. 3)er ©egenffnnb bon bem bteSabede banbeft,
ntmmt oben ben erjlen ^fafc etn; nacb btefetn
Fomrnen aUe $aupt * unb ?fteb«'nabtbetfungeit
bergeftaft unteretnanber ju fte^en/bag bic Kb#
fbetlunge« eiitenlet Krf, ober bie jufammen ge*
bočen, auf eitte unb berfelben Cini e anfangen.

d. @3 rnufj aber bec 2 fe £nupttbei( mi£ fetnet
Unferabfbetfung ntcfjt efter auf ben erjfen, unb
fo aucf) bec gfe nicbf eljer auf ben ifen fofgen ,
ate bte atle ju bemPorljergebenben $aupttbete
fegebbrtge 3)ingeangefe§e£ ftnb,.

a) 5Kbe0en mit j?(ammern.

a) Sei biefen “Šabeden tptrb bec $aupfgegett<
ftanb, pon bem bte ‘Sabede Ijnnbelf, auf bie
©ette gefcfmeben, Kbtbeifungen etiterlet Krt
merben unteretnanber, Ijtnfer bte -ftauptabs
fbetfungen tverben bte unfer* unb illebenab*
tbet!ungen in etnerfetKbjfanb gefefeet.

b) 3)iefe Xabedeimerben ntcbf mit  langen Ut
nten 3»ffcrn unb 3§udjffaben, fonbern nur mit
farjem ©fricben Perfefeen, mefcfte manffila*
merit mmtt f  t»etf fte  obe« »»b unutt

€ 5  vm

5 a  ( o )

len, inu toku letu , kar skup slishi,
med saboi fapre.

c,  Te kluke imaja tudi na levi strani ena
spiza, shus kadra oni skafheja, kam te
noter sklenene rezhi slishia.

d,  Takshne forte tabelle se stre poffebnu ii
shulah, de se otrozi ulTe skup inu drufh-
ba, teh tajlou engauzhilla, ali kar je
fauzhit, faftopia.

3. ) Tabelle ene sorte se u tabelle te druge

sorte spreoberneja,

a.  To spreoberneinie teh dolpotegneneh u
klukaftetabelle nam lofhei, inu bel
skup naprei poftau ta favefa teh tajlou.

I.  Tudi klukaste tabelle se spreoberneja
u dolpotegnene, kader preftor na per-
pufti, resdleinia fapored poftauti, to se
poffebnu fgodiii buqvah, maihenga for¬
mata, ali poftave.

4. ) Kai se ima fazheti s’ta tabella.

a . Uzhenik more ta fapopadek teh tabeli
popolnama u miffleh imeti; zhe to ni,
jeh on ima is buqvial is ene fhe poprej
gorpoftaulene shrifte napiffat.

I.  Tabella gor napiffat se more zherna ta¬
bla , kreda inu goba imeti.

c.  Uzhenik jeh ima prizha shulariou striti
inu napiffati, narpoprej on fapishe ta
vekshi rezh kadra je gordana, pokler te
vekshi resdleinia fapured.

*£ Per napiffvainiu teh tabeli se ima uffelei
naprei - inu spet - pokel rezhi, kar je na¬
piffat

53

( o )

gebogen fmb, unb baburcf) baž jufammen*
* getj&rige einfcbiiefjen.

c. SDicfc jflammern fcnben auf ber rinfcn ©ei<
te eine ©pifec / burcf> roelcbe fte anjeigen/
rooijin bie eingefcf)fojfenen ©tucfe geljoren.

d. SDiefeTirf bon SabeHen braucfcet man bot#
jtigluf) in ©d)ulen um ber 3 ugenb baž ©an#
je unb bte SSerbinbungber ^etfe einež £ebr#
gegenjlanbež beijubringen.

3 ) SDie Subtilen einer TtrC fonnen in “Subtilen

ber anbern 2 lrt bemanbeit merben.

a. ©ie 33erwanbiung ber abgerucfren in ifiatn?
mertabellen jleliet bie SBerbinbung ber ber#
fct)iebenen Sfieiie fafjiicber bor.

b 9Jian bemanbeit aber aucf) jfiammerfabetlen
in abgerucfte ,  roenn ber Slaum eo nid)t ju#
Jafjt ,  bie Hbtbeiiungen fjintereinanber ju fe#
ben; biefer ftail ereignet ftdj inžgemein in
ŠBucjjern ,  bon fieinem Jormaf.

4 ) SDašiBevfafjren bei bem ©ebraucfte berSabeijen.

a 3Der£ei}rermufj ben 3 nijait berSabelle, bie er

anfd)reibf, bolifommen im@ebacbtm'fle Ijaben;
i|l biefež nidjr,fo mu# er fte aus bem53uc&e obet
finim fdriffiicben in bornuž gemad)ten7iuffa#
fee onfdjreiben.

b. SJumTlnfcbreiben berSabetien roirb eine fcfjtbar*
je Safel ,  j^reibe unb ©rfnuamnt erfobert.

C.SDfr leijrer mu# bie Sabeilen, roeicbe er|an#
fcfjreibt bor ben 'Jiugen ber ©cfjuler entftefcen
IajfenjanfdngiicfrfcbreibterbenŠfgenjlanb/aiS«
bann bie Jpauptabtbeifungen nacbeinanber on.

d. S5ei bem Tinfcbreibett ber Sabellen mu# baž
33orfagen unb SBiebcrljoff n bež Tingefc&rie*

benett

54

Ž^fežJSŽ C O )

pilTat, kokerse je per bustaboumethe-
de uzhillu.

e.  Kluke inu resdleinia ene sorte imaja
glih eden fa tem drugem stati.

f.  Te kluke nasmeja poprei sklenene biti,
preden niffa ufle rezili napifiane katire
noter slishia.

g.  Per napiflvainiu teh klukafteh tabeli, se
nimaja zifre inu bustabe, katire se fnai-
deja ii noterpotegneneh Oj&gerueften) ta-
bellah, ampak žele verfte inu odlozhke
napifTat, po navade inumethode tehbu-
Stabou.

b.  Kader sa fhe udi stuke teh perveh vek-
shresdleinia tem shulariam napreiperne-
seni, tok se ude mainshi resdleinia
vonfbrisheja, de preflor dobi, inu toko
te druge stuke tega perhodnega vekshi-
ga resdleinia napifheja.

i.  Kader se k’enmu raumnu tajlu naprei gre,
se ima uflelei to popreishenu , katiru se
s’tem perhodnem fgliha, she enkrat po-
vedanu biti.

5 Dobizhek teh tabeli.

a.  Ta lapopadek ene dolge rczhi inu uzhil-
la, famore ii maihenmu predoru fapif-
fan, inu po ufleh suojeh veksheh taj-
lah s’enem videfham pregledane biti.

b.  Ordenga ali verfta teh tajlou, inu tai~
fteh lavefa bo pred fapopafti napreidana,
inu ii miffu inu fallopnoll bel utisnena.

c.  Skuš toko foftopnu napreipiflainie skus
to napreipovedainie tega uzhenika , inu

tudi

55

C o )

benen beobafbfef metben ,  tvie tž  bei bet
S5ud}(labenmet(^be ift geleljret morben.

e. SDiejflammern unb bie Tlbtbeihmgen cmer Tire
miiffen gerab untereinanbor jujleben fommen.

f. $Die jflammetn muffen nidjt etjer gefditofien
rnerben, als bič atle ^ineingdjbrtge Stiicfe
fmb angefdjrieben rcorben.

g. SSei bem 5fnfcf>rci6cn bet 5 llammertabel!ett
trnifj man nicbt bie 3 ‘ff ern  unb 23ud)fiabeit
rncldje in abgebrucffen 'tabellen borfommen,
fonbern nur bie ©d§e nact) bet S&ucbltaben*
met^obe anfebreiben*

h. SCBenrf alte ©tuefe bet ifen ^aupfabtljeilun*
gen ben ©cbulern finb beigebrad;t morben :
fo fann ntan um ben nfitfjigen 9iaum ju
geminnen ,  alte Unferabtbeilungen auelS*
fd)en ,  fobann bie fibrigen (štfiefe bet naetj*
(len •^auptabftjeilung anfdjreiben.

f ŠBenn man ju einem neueii X^eite forffcf>ret^
Ut,  fo mu(i man alljeif bač SSot^ergegaagene,
mae mit bem §ofgenben eine 23 erbinbung bat,
miePerbofe«.

5 . 2 )er 9tu§en bet ‘Sabellem

a. 3Dec Sn^alf eineč roeitldujigcn f efjrgegenftam-
ixeS fann baburef) in einem fli inenDtaume bor?
gejlellet, unb nacbfeinen bornebmiten Sijetlen
mit einem 2 Mucfe uberfeben merben.

b. SDie £)rbnung ber^fjeile unb bercn23nbinbung
miib ftnnlicbgemacbet, unb folcfergeitalf bem
©ebdcbtni|fe unb23er(lanbe beffer eingeprdget.

c. 5 )urd> bie fmnlicbe SBorjtellung ,  butci) ba$
SBorfagen beč fefeveie, forooljl tflč bureb

bie

5<* C o )

tudi skus, kader se shularie zhes raun
leto med saboi pogovore, se uile bel
lapopade.

J) Kluke, bustabe, zifre, linie inu ude
take napreipoftauke dado te resdleinia
bel faltoplive, inu bel ii to miflu uti-
sneja.

e)  Tabelle sa tudi fatu dobre, de ta uzhe-
nik ordenga inu verfta derfhi, de on od
enga_ tajia do tega drufga grede, nezh
pre lgodi, nezh pre pofnu naprei napo..
ftavi,nezh ptuiga fraunna perftau, inu
von na spufti.

E.  TA PET TEKSHI STOK,

OD KATEHISIRAINA.

I. Kai je to katehifirainie inu kai je famir-
kat.

a.  Katehifirat se prau prashat; se pakJa-
tu prasha, de se fnaide , al je , inu ko¬
ku je ta shular ta uk faftopu. Satega
vola se moria le take rezhi uprashat,
katire je ta shular slishu, brau, ali szer
nauzhu.

I.  IJprashainie se tudi per druleh rezheh,
katire se jeh eden je uzhiu, dela, nele
per katehismusu.

c,  Buque fa shula sa fdei bres uprashainia
inu odgovora , deb se obeden shular
taifteh nauzhiu, kateri le la uzhenika

~ sa drukane.

2. Ko-

Stesal C ° ) l57

bie  gemeinfcbafflicbe SOSieberbbfung ber
©cbuler mirb ade$ bejlo beffer getner*
fet.

d. $Die jUammern, SSudjfiaben, 3 l ff ern  /
nien ode biefe finnlic^en 33orjfellungcn mou
cf)en bie Tlbfbeiiungen fenntlid»er, unb foni#
men bem ©ebdcbfnifie ju £ilfe.

e. Nobeden bienen aucb um ben £eb»'er on
bie .Orbnung ju binben, bafj er bon ti*
nem 'Sbdie junt anbern geljorig fortfebrei*
te,  nicbfž ju'frub, ni(bt$ ju fpdt anfubre
nicfifS frembeč einmifd;e, unb nicf)i* uber*
gefee.

E, pttffeč ipauptftucf*

S3on t>em $atecf)iftrett.

i. 35ie 93efcf)reibung be$ jlatedjiitrenč unb eintV
ge 'Jlnmerfungett.

a. jtatecbiflren {jeif t  fragen; man fraget abeu
barum, bafi man erfafire, 06  unb roie Deu
©cf)ti(er bie ©acbe oerftanben bat. ^icrauS
folget, ba£ man ben ©cbiHer nuv uber fold)e
35inge fragen fann, bie er geboret/ gelefcii/
ober fonflen erlernet bat.

b. ®a$ fragen gebrauebt man nicbt aUein bei
bem KatecbižmuS, fonbern aucb bei aden
Sfliaferien ,  bie ein ©cbuler lernet.

c. 9Han bat i§f bie©cbu!biicber nicbt u>te fonff mit

fragen unb TIntmorten gemacbet/bamit man
ben ©cbulern r.icbt mebr jumutben medite bie
fragen fel&tfauSmenbig julernen^mefcbe nur
fur beniebrerba j>eb<n* a. Š)ai

58 C ° ) ts&(3fy

2.  Koku se to katehifirainie ima ftriti.
a.  Kai ima ta uzhenik per uprashainiu ve¬
det inu delat.

1) Ou ima sam ta rezh dober inu fado-
lli fnati, inu tudi te dol pollaulene re-
gelze tega uprashainia dober vedti
derihati.

2)  Niemuniema fadofli biti, keb on te
uprashainia is buqvi (zhe se taifte no¬
ter fnaideja) dol brau inu poslushu,
zhe ta shular te drukane odgovore od
beflede da beflede pove.

3) On ima fnat sam dobre uprashainia
gordat,inu pofTebnu po odgovorjeiniu
tega shularia.

4)  On ima 1 'aguishan biti, de shularie
leto, kar sauprashani, sa fhe slishr-
li, ali brali, zhe ne, tok jim on ima
u kratkim islofhit, ali is buqvi brati
puttiti, inu, dokler dolgu je she uffe
želu u glavi, pokler uprashat, inu to,
kar be se nablu prou faftopilu ali reklu
poprauti, inu pobulshati.

5) Dolge rezili ima restajlati, kir otro*
zi veliku na enkrat obdershat ali se
odgovoiti namoreia.

6) Uprashainia imaja s’velika pametia po
uku inu glavi tega shularia poftaule-
ne biti

7) J e  potreba vezh shulariou oprashati
raun zhes ta rezh, pa vonder ne ulTa-
kiga zhes uflaka rezh, u uffaki ure;
on tudi nima te shularie fmiram po en

orden-

59

tr&mi  C O

2 >a$ cecbfe ŠSerfatjren tet bem 5 Tafedjtfcen.
a. SiBašbet (el>rec tei bem 93efragen tt>tflen ^
unb btobad?fen muf,
i) Sc muf btc©acbefeI6jf beutlicft unb auš#
fiifjctid) genug tuiflen, aucf> jm ©fanfee f i?tt
bte unten botfommenbcnDlegeln beeŽB.fca#
geng molji jti befolgen.
ft) <žc muf nicbt glauben genug §u tljun ,  menti
ec bie ftragett auS bem $ 5 ud>e ( im Jalle
bergletcben bofelb)! befnbficb fnb) (ječah
liejet, unb Ijocet/ ob ber ©cbfilec bie gebcuif*
ten 'Jlntmecten 2 Bort ftk SOSort Ijevfagef.

3) (žcntuf im©anbe unb and) beflijjen jegtt
felbfi- fcbuflidje $ragen unb befonbecS nad[j
ŠSefcbajfenljeit bev 'jtnfroovten ju macljen,

4) €cwuf bevgvoiffert fetjn, baf bte ©djfilec
bašvtvorubec ec ftebefcaget, fdjon geljhcef
obet- gelefen Ijaben ,  obet ec muf eš tljnett
furj fagen, obec eš juboc eintgemal auš bent
iefebudje lefen laffen/ unb balb barauf, ba
allešin fcifdjen 2lnbenfen if ,  fragen,un&
aMenfallšbašunridjtig SSerffrtnbene t  obec
ube! gefagfe, becbeffecm

§) innge ©ttufe muf ec tljetlett/ meti $inbec
ju ml,  nuf etnmal ju beljaltett unb ju be?
oiittoorten nieftC becntogen,

6)£)te$vagen muf ec mit bielec^Iugljeič nad)
ben ietjcgegenfdnben ,  unb nad) ben
§dljigfetten bec ©cbulec eincirf)fen,
f)  if evfobecficfr metjceec ©djttlec ubecbte
ndmltcfe ©aefte ,  abec befjjalben ntcff no*
fljig feben ©cbuftc itberjebe ©ad)e in jebec
©tunoe ju befcagen, muf immes

60  ( o )

ordenge, ampak fdei tega, fdei gunga
uprashat, pa vonder toku, de narpo-
prei te nar bulshe, pokler te sredne,
ladenzh te nar flabshe uprasha.

8) Uzhafeh more spet naiai jeti * inu to
fhe uprashanu spet uprashat, de se
bel fapopade inu noter utisne.

Regelze ia dober uprashath
Te uprashaina moreja bitk
i) Kratke.

1)  Podaulene, guishne;

3) Bres tega,deb se drugu pod tem faddpilu

4) Popolnama.

5) STnanem befledami.

< 5 ) Se imaja uffe befTede it ledni fadop-
nodi ufeti.

*'< Te nar bol uprashainia ,  katire se u
teh maihneh shulah poltavia, sa lete.
Kdu ? per pershonah. Koga ? per rezheh;
Zhega? katerga? alkai? h’zhim, ali
h’komu ? kdai.

rMapotrebnu inu te 3 hku beblu, keb se
ude te uprashainia per utlake rezili
podaule,

d.  Kai imaja shularie striti 3  kader boja
uprashani.

1) On imaja na to uprashainie prou gle¬
dat.

a) On nimaja odgovorit samuja, ali, ne*
ampak s’zelem govorjeinamj

3) Od iazhetka se pude is buqui odgo-
vorti.

4) Pokler se ima puditi odgovoriti is

glave

c o ) 61

feie ©d)fifcr trt einerfct Drbnung, fonbern
abmecbfelnb ,  obev bo«b immec bie bejten
ju fr(l, ^ernarf) bic mitelmdfiigen , enblid)
bie fctdeebten ©cbuler julefet befragen* .
fOgumeilen niu|j er aucb betš&i b< rljolung urtb
llufmerf famfeit ljolberi mieber jurdcf gefjen;
tinb iV;ev boš fcbon@efragte abermalS fragen*
b. Siegeln um roobl iu fragem
SDicfc gragen muljen feijm

l) $UV*

2 j  SSeflimmf

0  4Dl?ne 33qt^Urtgštuor^rs

4) SBoiilfdnbig;

5 ) 9fian foll mit fcebannten SOBorfeit flatjem

6)  fOlon fbU olle SBocter in bent eigcntficfKit
unb nicbt uneigentlid)en23erfianbg neumen.,

fe. £)ieget» 6 bn(icf)|iengr:)gen, berenman |td>
befonberš bei ben fleinen ©djulent bebienett
foll,fmb:

SBer ? bei ^erfonen. $Ba 6  ? bet ©adjftn
SBeffen ? SS>en ? ober Sfiaš ? SSSeju ?9S5ahn?

tjl ofc unnbtbig f  e$ more unertrdi,lid) ^
romn ber ie^rer bei jebem ©afee olie biefc
gragen mad;en molite-

d. 2 Baš bie ©cbulerju t^un babe«? bie gefra*
ger tberben.

1 ) <šie  muljen tnif bie gragen redjf aufmerf*
fam (egu.

fe) teie muljen nidjt mit ja bber neirt ,  fonbem
burd) bi>U|ldnbige ©d§e antmocten.

0  Infdnglid) iajjt man fte au§ bem £ 5 ucf)e
antmerten.

4 ) Tllšbgnn Iajjt mah fte bie 'jlntJvert au$ bint

3  9 ,  @«#

<52  (o }

glave; fatega moreja na to miflelt
kar sa slishali ali brali,

Bulshije, inu en fnamine, de oni ta
rezh bel faftopia, kader ja s’suojem bef*-
fedami prov adgovorc, nepak s’bef>
fadami teh buqvi.

e. Koku se ima uzhenik per odgovorah fa-
derfhati

i)  On more te odgovora sodit , fatega
vola, keb ta rezh prou na faftopu,
prou ii glau na obderfhu , ali reftref-
feni ratat imou, ima on buqve u ro*
kah imet inu ta odgovor s’buqvam
fglihat.

a) Zhe je odgovor failen inu ne prou,
tok ima on islozhti, al je failen na
rezili sami na sebi, ali na odgovoru,
a) Ver  rezheh se te fallarie fnaideja:

(i) Kader otrok zel nezh*

(a) Kader pre malu,

(3) Kader prevezh.

(4) Kader foush’, ne prou odgovori.

I)  Per belfedah, s’katerem ta rezh odgo¬
vorjena bode, je to famirkat j de se
obeden fallar naftri ali de se ta stur-
jeni popravi.

(1.) De odgovor ni pomainshant toje:
de beffede, katire ša kTaftopnoft po¬
trebne , na boja von spushene.

(a) De se toko odgovori, koker upra-
shainie pogerje,

(3) De

ž%y>eš ( ° ) <53

@ebdcf)ftii(fe fagen; fte mfiften be$jctf6ett
uber ba$  nacfjbenfen, maš fte bon bet ©a*
cf)c geboret unb gefefVn Ijaben.
j) <£$  t|i 6ejTer,unb etn iDierfmal, bafi fte bte
©acfic beriidjen/tsenn fie mit etgenen 5 Bor#
t eu ricfittg, al$ rnenn fte mit ben SGoorten bes
S 5 ucbeS anttvorter?,

e. beriefjrer Oe* beniintmorten ju ttjun tjaf.

1) €r muf? bie Tlnfroorfen beurtfeeilen.
SDefjljaf&en mttff er in bern JaUe/menn er bott

ber ©arije nicfcf botijHnbige $enntnif?ljat/
ober roenn er feinemSebddjtnifie nirijt frau#
et, ober roenn er jerfireut ju merben fflrd)(ef f
baš£efjr&ucf) in ber|Ktnb ljaben,unb mit tem#
fel&en bieiintraorf bežSc&fiierS bergleicfjen.

2) ©inb bte itntroorten feljferljaff, fo muf? et
bie ftefder unterfrfteibčndSte ^efelet fcettef*
fen entroeber ©adien ober ben liuSbtucf.

a J 3n ^fnfeljung bet ©adjen giebt ež folgenb«
§efj(er,

(1) SBennbaS $inb gat nicf)ts.

O) SBenn e$ ju menig.

(3) 2Benn eš ju bie I.

(4.) SBenn tš  fnifcf) anttbOrfet-
b) 3n iinfefjung ber UBorte, baburefibte ©a#
djen anšgebruiff toerben , ifi um $efylet
ju bermeiben ,  ober 6egangette §ef>let
ju beflern folgenbes ju merfen.

(1) £>af? bie ©afee nicf>c berfHtmmelt ,
baS ijt, SBorfer, bie jum 93er|ittnbe nS*
tljtg fsnb, nirijt aulgelaffen toerben.

(2) 2)a£ fo geantmortef roerbe ,  wte es bie
ftrage erforbert.

i  3  ( 3 )

■H §( 0  ) I mtf&b

(3) De per odgovora se raun taifte bese¬
de, imena, inu zhafle tudi te preober*
jeinia teh be(Tedi }  koker sa per upras*
hainiu bli, spet fnaideja.

{4 De se po regelzah te sprahe ali jefika
odgovori, de ta odgovorjauz na falli
z ics regeize tega jetika
(5^1 Dese sdetlnem, ne pak preneshenem
gli tgsku foiloplivem, tudi fnanem, ne
pak nafnanem betTedam odgovori, inu
zhe sestem sadnem, se more gledat,
al jeh ta sltuUr faftopi, szer pak fau.
rezhi.

3) Fallarie teh odgovoru more uzhenik po^
prauti s ne deb mo kmglg letu povedu ,
kar se more pdgovoriti, ampak de ga
skus nove uprashainia na to pravu per?
pelle, ing od tega fallarskega odverne,
a)  Zhe shuiar nezh odgovorit nafna, ga
ima uzhenik: na kei takshenga spouniti,
kar k’tai(limu slishi, katiru je (lem od?
govoram fdrufhenu ; zhe  se nezh na ve,
ima on odgovor k’uprashainiu striti,
inu poslushgt, al bq reku prou ^'a ali
ne^ tedei neija reflofhi, al u kratkim
naprei pove, inu na nouzh tega shula?
ria raun leto uprasha,

Zhe se pre malu odgovori , tok ima
skus novp uprashainie to p.omainshai-
nie vonislezhen biti, ta uzhenik nima
kmal to, kar tnankg, povedati, am¬
pak shularia k’spremishelvainiu permom
riti,

e)  Zhe

<55

C O ) 8

( 3 ) 2Daf? bei bem Itnfivorfert eben biefelbeit

Sftenn*unb $eicto6rter/ unb eben bie ?lb-
anberungen gebraucbet merber, bi« in ber
Jrage fmb gebraucbet morben.

(4) £>af? nad) ben ©pracbgefeften gcanftvovfct
ttžrbe^ unb ber anrrcortenbe nid)t roibec
bic tSpradmcbttaČeit bertfoffe.

(5) bie iBorrc in b ni eigentlidfeii/ nicf>t in

bem ftguriid)rn Serjlan&e, befannte nicbf
unbefannte SBorre gebraucbet merbenj
Uklete  muf oer {ebrer niebt annebmen ,
obcr memgflenS erforfd;en ,  ob fie bec
©cbufer berfMje. »

3) $d)ler ber 2lntmorfen mu$ ber feljrer ber=
beffern, nidjt /  bafj er bem (Bcbfiler balb bic
^ntmort/ roeldje follte gegeben roerben, bor«
fage, fonbern bafj er tljm burd) neue $taget»
oufbaS bringe, unbiljm ablocfej mas ec
anfroorfen follte.

») 3 Benn ber ©cbtilec titc^rs ju antroorfen roeifj/fo
mufe ifcn berfeforeraufetroaS evinnern/toaS
mit bem ,  bas fofl geantroortef tnerben in
SSerbinbung ffe^t; erfolget nocf> četne ilnt«
soorf, fo madje er bie 'Jlntmort jur §ra*>
ge/ unb ^6re,o6 ber ©djiHer tvenigjhnS mit
|aober nein ricfmganttvorte/jergliebereec
alsbann bie SiJJaferie ,  ober fnge fie furj bor,
unb befragebenScbfiler bon neuem.

b) SJBitb #u menig geantmortet, fo muf? bas
2 lbgangige burdj eine neue ftrage fcerauS*
gebracbt roerben 5 Ijier mufj ber febrer nid)f
balb baS/ mas feljlet , fagen ,  fonbern ben
@d)uler jum $flnd>benčen benififilgen.

§ 4 c) £Sirb

J

d# ( o )

f) Zhe  se prevezh odgovori, tok se ima
shular ukafat premiftelt, al je on biu
tudi fatu.kar ie prevezk povedu, upra-
shan ; on ima ukafan biti na nouzh se
odgovoriti bres taiftiga, kar je prevezh
blu,

4)  Per foush ali kriveh odgovorah se ima
novu uprashainie s'drugem beftedam
striti, inu skushat, al se bulshi od¬
govora fadobe, okne,  ima ta uzhe-
nik fallar fnaidet, temu shulario poka-
f^t; ali niega nouzh uprashat, (inu buls¬
hi inu prou odgovoriti puftiti,

#) Raun se imaja te odgovore, katirenib
fa žela inu ufla » popraut.

f)  Fallarie zhes regelze tega jedka ali tab
fte odgovora, katere semkei naslishia,
ima on popraut, inu po tem poprau*
lainiu odgovor §he enkrat od shularia
povedat puftiti,

0  Per drufeh ptujih beftedah ima on gle¬
dat, al ta shular s’ fuojem beftedam ta
prava faftopnoft von pove, ok ne mo
ja on ipore iskafat,

0  Kar je potreba reflofhiti, ima on res*
kladati.

O To nafnanu ima skus fnane rezhi rek
lofhenu biti,

%)  Per reskladainu nasme nezh spazhen*
ga, ali naguishenga, aippak letu po*
vedanu biti, kar tauzhenik sam fa gub
shnu ve/ perreskladainiu ima ufla dou-

<3^*4 C 0  ) 6 7

e, 2 G 3 irb ju biel Igeanfroorfcf, fo muf ber
ieijrec ben ©cfjuter nacbbenfen lafeti ,  06
er audj umba$, roa$ er ju biefgefaatbaf,
gcfragef babe; er muf angcbaften tverben
bon neuem mit SBcgfafung beffen, «>aS jtt
oiei if, 511 anfmorfen.

d) 33 ei falfd>en Tlutmorfen muf man neue
§ragm mit anbent SBortm macben, unb
perfucben ,  cb man rtctuigere llnfroorfen er«
fya(fe, n>o nicbf^fo muf ber febrer bie lin«
ricfitigfeit 6emcrfen,f e bem@ebu(er on^etgert^
ober tbm eine neue^rage macben t  unb foicbe
rtcbfiger beantmorten laffen.

e) €bcn fo ;  rote erf ift gefagef morben, mttf
ber £ebrer mit benberfummelten Tinttpors
fen berfatjren.

f) £>ie $ebfer tutbet bie ©pracbgefe&e, obec
biejenigen, »obet bie llntroort nicbt pafet,
muf er berbefiern ,unb neteb ber 23 erbefe«
rung feb bie 'Mntroort bon bem ©cbufor noef>
einmai fagen faffen.

g) =£ei fremben SBortern muf er erforfeben, 06
berScbitfer mit feinenfBorfen ben gebrducb'
lidjen 23 erfanb b.rbinbe, »pibrigenč muf ec
tbm folcfen anjeigen.

h) SlBctš etner 0rIdurerung Dbev Srffdrung be«
barf ,  muf er erldufern unb erffdren.

O SDetš unbefattnfe muf bureb befannte SDitt«
ge erlduferf toerben,

») Seint €rf(drcn muf nicbfž unricbfu
geO , unb nur bat? gefaget rnerben ,
map ber ^eljrer felbjl: redit geroif meif;
beint Srfldren muf mau feb bor aU
5 5 I«

58

<&m%£ C o  ) &&&$,

guft naftran pushena biti, inu lc kratku
se reflofhiti.

3) Zhes to reflofhenu se nima novu ref-
lofheinie striti,

3, Dobizhek od katehifiraina.

a.  Skuš katehifiraine bo uzhenik previ*
fhan, de shularie ta prava faftopnoft ne
le u glavi imaja, ampak tudi faftopia,
l.  Shularie boja skus katehifiraine k'ur-
noft, k’premilTelvainu,ksodeiniuinu tu¬
di k’temu perpellani, de se on prouref-
lofhiti, inu odgovoriti fnaja.

(.  Skus katehifiraine se is odgovoru teh
otrok siunu velik foush kriveh faftop-
noft, fnaina , noteruterjene krive sod¬
be, ali manenge inu miffel dolufame, in«
oiem odfhene.

n. RESD-

$9

( Q )

<et ?QSciCl5u^gfett fjftten, unb ftcf> furj
mjžbriufen.

3 ) Uiber bg 3  €rff4r£e muf man «icf)£ iteue €r*
f(4rungen macften.

3 . ©ec 9'ufecn bež MVerftmrenS,

a. ©urd) baž j?<itecf>ifiren u?ei^eug?( ficf> ber tt§*

rev, bač bie©cf)u(erbte?JBn^r^eit mcf)t mirim
@eb 4 cf)fnifje, fonbern oucft berjhmbenljabeit,

b. ©je ©d)uler merben burd) baš  jfate cf)iftceti
§ur®mtferfetf // jimi9iacj>benfeit ,  llrdjeilen ,
«nbaucf> bgju gebrgcftf, baji fte (i$ ricfcrtg
oužbrticfen lerneti.

c.  3Durc6 j?afecf)ifiren famt mati auž ben
'Hntrcerten ber jftnber unj4lj(jge fo f fch -
93egriffe / emgefogene SBorurcljetle, pbee
irfige 93ietnungen <nfb?cfen ,  i?«b ft«
kfrepen.

IT, 3th

/o C o )

II. RESDLEINIE.

Od tega , kar se  u Trivialshulah uzhi.

< &-.s l : iSi==7ia Q=BysaO ;; ; sr- -—- 9

/4. PERVI VEKSHISTOK.

Od tega  , kar shitlmaftra pev uku od vire
(Religiotia') amgre,

i. ^Ta shulmafter more sam fadofti fnati od
-L vire> ali Religiona.

a.  On se ima ta katehifmus inu karmo ta
faimafter ali katehet tem mladem od vire
napreinefti, gor da, dober nauzhit.

b.  On se ima k’uzheiniu perprauti, pofteb-
nu ta tabellarski fapopadek teh rezhi do¬
ber fapiflati inu prou fdelat.

f. Te rezhi katire sa niemu napreidane te
mladofti ii guishnimu zhaftu napreinefti,
more on.

Ij Na dneve inu shule prou refdliti,
s) Uftak dan inu uftaka shula , napreibra-
nie ali lekzion to resdlenu te mladofti
prou inu guishnu napreipernefti.
g) Ta drugi danima on to poprei nauzhe-
nuspetnapreiufeti, inu ta novi taji fraun
perftauti.

2? Ta shulmafter ima uzhitipo taifteh poiTeb-
neh fnaidkah > inu szer, a>  Ka-

( o ) ?i

II. 31 b 11) e i l tt it g.

33on tem m$  tn £rtotalfcf)ukn $u le^

ren tfl:*

ft.ij i. '.Trn‘" •—•t 1 ;—■iyrrr..) ■' —s =&

A * €rffeč ^auptftucf*

?Sott t»ent / njfl§ t>em (gdEmlineifter Bei tem
Untemcfote tn tet ŠHeltgon oblit&tt.

i* <JNer (Sdjufmetfrer iftujj feltfi genugfame
^  jfenntnif? bon bec Dlefigion Ijaben.

a. €r muf? b n jfatecfjišmuS, unb roaž ifem ber
9>farrev ober $atecf>et fenfi bon bcr Steltgton bet
Sugenb beijubvingen angibf/ftt^ »olji btEannt
macbcn.

b. (Jr mu 0  ftcb ju bem Unfetridjfe bctberetfen^e*
fonberS um cen ta&ellaufd;en3nljnftber<Stucfe
tvofjl aittufrf)cetben unb gefjovtg abjuf^anbeln.

c. SDie ©tuefe ,  bte tfpm beflimmet tverben ,  bet
Sugenb tn getbifier getf betjubringen mug er
ij na<fy f £agen unb iefrfionen molji abtfjeilen ,

a) Seben ‘tag unb jebe ieftion ba6 ^bget^ei^
te ber Sugenb ric{}ttg betbrjngen,

3) ®en folgenben £ag muf? et bas bor^er €r*
fernte roieberljolen/ unb ten neuen S^eit
Ijinjufefcem

a, SDec ©cbulmefflet joHftdj Ceferbbft^tie 60
btenen/ unb jtvar a- SEM

7 a

( °  )

0. Kader se odlunei ,uzhi.
l) Per teh maihnth shularjah.
a) To nopreipovedaine.
b~)  Rauh leto vezhktat spet napteineflh
Sraun se more gledat, de otr zi ude
beflede proii isrek.6, faftopnu, pozhaf-
fu govore, nezh na kraishaja, ali na
poihreja, nezh Iraun na pollavia.
a) Per teh vezheh shularjeh ,
a)  Ta bustaboumethodi
v)  To skupbrainie*

«•) Te tabelle,

Od beffede do bedede se more bdfu«
nei uzhiti; i) ta vira, (O ozba nash,
(3) to angelsku zhesheine, (4) te
dedet, fapoudi bofhie, (0 teh pet
zerkouneh fapoudi , (6) is s» pisma
rezhi, kadre previfhaja aliumezhe,
(7) obudeine te grevenge. vire*
upeina , inri lubefni, (8) vifha fa
fpoud, (9) reskladaine inu popis-
vainie,(io) te tabelle*

b.  Per sprashiavainiu se more gledat* koku
te shularie to naužhenu faftopia, seimaja
toku šprashuati, koker je odldolei.

3. Ta shulmaster ima prizha biti, kader ta
faimafter ali katehet u Viri poduzhi, inu
fatu de on

0. Te shularie u veffti Iriu mirU obderfhig
inu de dobru merk^ja.

h  Ude, katiri uainaja 5 ali sa reftrefleni, inu
namerkaja, famitka«

Diie skup sprau inu iamirka, kar ta faima^

šter

73

(o) 194 ^

a. 23et bem Ttučmenbtglerrien*
j.) 33d Cen fietnen ©d)u{<:rn 4

a) SSotfagen.

b) Š)a3 oftere SBSieberbofen. ŠDaSet fyat  er
j}ufovoien,baf?fiebie SBerte riddig aužfpre*
d)en, Ceuflid), fnngfamreCen/nicbtgCeefKim*
ntcfn o-er Ccrfchluefen / ntcfjfš binjufefeen.

2 ) 33ei Cen grofjem ©driilevn

a) S)en ©ebraud) Cer SSudjjkbenmerbebei

b) Š>a$ 3 u r amrncn ^ e f crt *

2)ie ‘S.abedcn*

§Q3ort ffir SBorf aučmehbig Ju feriten ijl
( 1 ) Cer ©bniben, ( 2 ) Cn6 SSarer un*
fer, (3) Cer englifc^c ©rufj/ (4) Cie
lo. ©ebote ©offi$/ C 5 ) b ‘ e  f&nf ©e#
fcote Cer 5Cird?e ^ (6)  erroetfenbe ober
rubrenCe ©cimftftellen, ( 7 ) Uibungen
ber Sieue, bež ©laubenž / ber £ojf*
nung «nC liebe ,  (8) bie 58eid?tfoi*
tnel/ Qj)  ©rflarungen obet 33efd;rei=
bungen ,  ( 10 ) bie 'Sabetlen*

fo. 55ei bem ©rforfcben. ®a muf? unferfu^ef mer=
ten,t»ie©d){der basSdernte inrjief?en;ber£ebrer
mu^ bei bem jSefragen,reie ež unten Cosfemmt 1
Cerfafjrem

g,®er©ebulmetjiet foil gegentcdrtig Mctben, menn
ber^forret ober ber ^otecbetin ber Dkligion
untermeifef/ unb jroat bamit er

a. SDte ©d)u!er in šKube unb .Orbnung f  unb &e<
berTiufmerffamfett erbatfe.

b. 3)ie unroijfenben ,  jerfireuten unb
men ©djuler anmerfe.

c. "ZUleš fnmmle unb ftd> anmerfe^ »bul bet;pfarr«

»ber

v

74 C O ) tž&vfa

fter ali katehet kheskladainiu , k’pre*
vifhainiu , inu k’omezheiniu je rekou.

4. Ta shulmaller ima po temu duhounimu
katehilazionu to striti inu puftiti.

a.  On ima u pervi shuli po katehifazionil
poflebnu shem, katiri navedu, inu niffa
merkali, spet jem ta katehifazion naprei-
nefli, inu se pogovoriti, kulkerga je fa-
mirkou, inu potler to kar je s’nim spec se
pogovoru j isprashati.

h,  Po tem ima on she le to fa ta perhodni
katekifazion perpraulenu , koker je blu
fgorei rezbenu, resdlit, inu od stuka da
stuka tem shularjam napreinefti.

r. On sam pak nima is srn je glave obenga
reskladaina striti, ampak per temu ufta-
ti, kar ii buqvah ftoji. inu kar je kate¬
het napreineffu.

5* Ta shulmafter ima ta evangelium uffaka
nedella s’ suojim shulariam naprei ufeth
fraun pa to merkati:

Ta nar starshi shular ima shem malem
evangeliumam previden biti.

I.  Ta Uzhenik jem ta evangelium pozhas ,
faitopnu naprei bere, pokler ga situla-
rie fa nim imaja brati.

c.  On ga katehilira , ali isklada s'uprashai~
nam inu o d go v aram , potem,

d.  Ufame ta refiolhen evangelium inu bere
en taji fa tem drugem naprei.

e . Kader je fhe en taji na ta popreina vifha
napreilbrau, tok on zhes to sprashuje,
inu gzer tok dolgu, de je iaguishan, de

75

ober^ofec^et jur^rfidrung unbfriduterung jum
Sberoeife unb jur 0 tmwctjbbn»cgung gefagef bat.

4 . SDcr©cbulnteijler foll nacb ber^atednfation bed
0 cniltcbenfolgenbee fbununb iajfen,

a. (žafoUtn ber nddj)len ieftion nad) ber
ttcljtfation, Oefonbcrs mttben umbtjfenben unb
unacbtfamen 'Scbulcrnn>ieberbo!eivnjad erftcb
aud ber jlatecbifation beb ©eifilicben ange«
merfet ^af, unb nad) ber SBieberijofung fott
er bab SBteberljofte burd'fiagen.

b. Sftcd) ber SBieber^ofung fbU er erfl ba$ ffa
bie ndd)}le ^atednfafien 33e|hmmte, tveebrn

gefaget toorbeu, abfljeilvn, unb ftucftbeifc
ben ©cbufern bei ringett.

c. Srr fe!b)l aber foK aub betti eigenen $opfe feine
©rfidrungen niacben 5  fonbertt bei benen blei*
ben, bie in ben £ef)rbtid)ern fh'()en ,  unb bic
ber $ated)ef erroa gemacbct baf.

5 , ZOet  ©cbulmeijfer fofl bad ©bangelium atte
<?>onnfage mit feinen ©cbufern bornei)men,
babef i|l folgenbed ju tljun,

a. SDie ditefien ©cbufer mtijfen mit ffeinen ®e
bangeften berfeben feijn.

b. ®er £ebr*r liejl i^iten ba$ €bangeftum laag*
fant ,  beuffid) bor ,  aižbann (dfjt er ftc& fb(»
ctjed bon ben ©cbufern nacblefen.

c. Šrfateebiftreted bur^, alebanti

d. 9iimttif er bas erfduferbe ©bangeftum, unb
lie)! eine Tlbrbeilung nacb ber anbern bor.

e. - 5 >at er bie Tlbtbeiiungutif emdijnreTlrfbor#
g*!efen, fo fragef er baruber ,  unb $ti?ar fo fang
bie er berfid;erc ift ,  bafj fie ed ber|hb cn ,  unb

0  bie*

176

C O )

ga oni faftopia, inu taifte resdleinia, ka-
tire je on is tega reflofhenga evangeliu-
ma naprei brau, se ima is tega maihenga
evangeliuma od suojeh shulariou puftiti
napreibrati; skus letu bo tudi fneshu, al
shularie tudi vedo, ii katereh verilah le¬
tu is tega reflofhenga evangeliuma, dol-
branu se fnaide.

f.  Kader se je letu fgodilu, ima on tudi hi-
tru taifterezhi is suojeh buqvi refloihiti,
katire u temu prebranimu stuku naprei-
prideja, zhes to reflofheinie on tudi vezli
uprashainia stri, inu toku gre on naprei
odengado tega drufga stuka.

g. Po reskladainiu grede on k’uku te vire
inu tega faderfhaina, leto on vezhkrat
pove ali ja na tabla fapifhe po bustabou-
metode, inu kir je kratka , ja bo tem shu-
lariam lohku it glava, inu skus vezk ka-
tehiliraine u faitopnoft perpravu. On
more pa tudi frauen povedat inu po : :afa-
ti, ii katirmu kraju teh buqvi ali u ka-
tirmu stuku se ta uk te vire inu tega fa-
derfhainia inaide. Kdadnimu se pulti ta la*
popadek tailteh rezhi odfunei povedat, inu
toku konzha suoj lekzion ali suoja shula*

a DRUGI UEKSHI STOK.

Od pofnaina tel) bustabou.

j.  Napreiopominavainia.

( r,  Otroze se bustabe nar lofhi nauzhe, ka¬
der se jem narpoprei taifti' strihe inu zher-

ke

77

(o)

btejenfgen 3I6f(jid(ungon/ bie berfe|rerauč bent
er!o.utecten<Žbangeliutn borgelefen fyar, muf? er
fid> oucf) bon Den ©d;uitrn auš bent tl  inen
©oang (ram iefen {ajfen, baburd) toirb er ge#
roal^r / ob bie ©d)u(er aud) trijfen in toefcfren
Sderfen bno auo b.*m erlauterten ©bangeiiunt
borgeiefene ©tiuf entfjaften ijt.

f. SJBenn bief? gefd) i?en t(l, fo muf? er du* £>afb ba#
rnuf biejenigen ©tucfe auO feinem 33ud>e er»
Idutern ,  bie in bent a&gefefertm ©tucfe borfom*
men ; fiber bie ©rfduterung tttacf)*t er ebcnr'all£
berfcbtebene Jragen } 'inb fo geljf er bon ti*
nec Jlbtbeiitmg jur anbern.

g. 3lacb ber©vlduterung fd)reit£terjur@iau6enž#
urtb ©itrenl fjre ,biefe fageter oftetobor, oec
fd>reibtfte nad) oec 20ud)|la. enmefljobe an bie
£afel unb ba fte oljne em furj i|i, fo rotrb er fte
ben ©djulern leidH inO © bddjtntf?, unb bUrd)
obermuligeo 5f<?ted)ifiren in b n SBerfianb brin*
gen.©r muf? aber aucb babel fagen unb jeigen*
in tt>dd>er©dmftfteUe, ober in tt> ledeni ©tiicfd:
eigendicb bie ©iaubenl* une ©ittenleljrf entfjaf#
ttniif.gufefet /d$t er fnf> b ren 3infjalt auž bent
©eodcbtnifje IJerfageit, unb fo befddiefjt er btef«
feftien,

B, 3meite6 ipauptftud

fSon Dem žB«ct))lttDenfennert*

i. 'Poterinnerungem

a.2>en$inbecntnnn ntdrt biejfenrttnii ber 25u$f?a<»
ten am leidneften beibringen/jvenn man tljnen bie
© %  4>er#

7  8 {§§&&  C o )

ke , is katereh oni grataja , pokler
pa tudi fhe žele bustabe s’ ena sdrvog-
lata kreda na ena zherna tabla lapifhe-
ja toko, de taifte ulTak lohku dober viditi
faraore.

b.  Bustabe nitiiaja po verfte tega alphabeta,
ali A B C ampak toko, koker oni ii bu-
stabske table napreiprideja, eden fa tem
drugam napifTani biti; she je tudi bulšhi,
de se jehraun tulkain na ta zherna tabla
ii striz poltau, kulker jeh je na te dru-
kanetabelze; se nimaja tedei te busta*
be enga, s’tem bustabatUs’duerna, ali s’
trem strihelzam ii eni zali ali verfte skup
poftauti inu napidati.

c.  Ime tega bustaba ima pred, med, inu po

napiflainu vezhkrat imenvan biti, te shu-
larie ga tudi isreko, inu se potler od tai-
ftiga uprashujeja.

4 . Kai se imastriti per pofnainu teh bustabou.

a.  Otroze imajas'tabelza u rokah , ali sedeti
ali pa k’table se poftauti, toko, de te
mainshi te pervi stoje, inu te vezh zhes
ne gledaja.

K  Narpoprei se jim naprei pove , de busta¬
be is strihelzou inu pizhez se stre, inu
leto imaja otrozi skup inu ufTak polTebi
toku dolgu povedat, dokler ufli vedo.

c.  Potler se fapifhe ena pika, per kateri se
toko striti more:

j) Sejem pove, de se b®de ena pikastrila-

a) Se

C O ) 79

fcerfcf^tcbcncrt Tirfen bcr <Stricf>c f  auž benen fie
befie^en, erjl aliein, akbann bieŠucbfinben fefSft
mit etnem birecfigen ©tdngietn $reibe auf einet
fcbmarjen £«fsi fo grog anfdireibt, bamit bie
©fridre recbf fennbar in bie'ilugen fnUett.
b. SDie iRudiftaben roerben nicbt nacb bet gctt)6f?tt-
licben .Orbnung bc$ Tilpbabets, fonbern fo,
»t>ic ge ‘auf bein 2$ud)ftabentdfJein auf einan*
ber folgen, nad) uub nad) angefchrieben ; e$
»ji foaar beffer, roenn man auf ber fdimafjf«
©dndtafef mcbf mefjme nebeneinanber bi«'
fefjef ald auf bem g brucften ‘SdjTein fteben;
man fcbrei6e alfo nid)t bie auS einem, unb
bie au$ 2. oberg. ©fricften bcfbe^cnbcn 33uc^#
ftdberi ineine getie jufammert,
e. Seriftomenbeg Sucbgafeen mirb bonbemfebrer
einigemal TOieberboief,ndmlirf) bor,unfer,unb nad)
bemllnfctrei en,n)orauf ib« bie$inber nacbfpre#
cben ; unb uber ben 9iamen bo« bem febrer gefra/
get rcerben.

a. 3)ač Serfabren bei ben S9ucb(fa6enfennen

a. 9)čan idgfbie .ffittber mitbem^dfkin in ber#anb
entmeber ftgen, ober an bie ‘Safet frefen, boci> fo ,
bag bie Jibieinen boran gnb, bamit bie gr&ffern
uber bie fieinern bi««u3feb?n fonnen.

b. ^u ergfagetber febrer einigemal bor, bag bie
žfiucbffaben auš $)unffen unb ©fridien beftebe« >
roefdieč man b^nmcb bieMinber jufammenunb
einjefn fo oft nad>fagen fagf,6ig eš alle miffen.

c. #crnacb gebt er ju beni Tlnfcbreiben eine£
^unftž, mobeiaifo juberfabren ifh

O ®er feb«t fagef^bag er einen ^unff madje»
roolle.

© 3 3) S8>emt

C o )

2) Se  fares fapifhe, inu fraun rezhe, de je
fdei ena pika sturjena.

3) Kader ta pika fhe stuii, se she enkrat
rezhe, deje leto ena pika,

O Se otrozi uprashaja, kai je fapiflanu.

5) Otrozi odgovore skup, de je to ena
pika,

6 )  Raun leto se vezh otrok uffak pofTebe
uprasha, dokler uffi prov odgovore.

7) Se ima dober gledat, de otrozi ta bef*-
feda pika Cj>utift) prov freko.

d.  Na to se en strih, koker per i na tabla
naredi, inu raun toko naprei gre, koker
per punkto ali pike.

e. Potem se otrokam pove, de se bo is pike
inu striha en bustab naredo, inu leto se
toko fg di:

j) On naredi spet ena pika, inu prasha,
kai je leto.

3) Is pike on naredi en strih, koker per i,
inu zhes to spet uprasha,

3) On pove , de bofgorei ena pikanaredu,
ter ja naredi, inu uprasha, kai je naredu

4) Sdeise pove , de to napiffanu je en bu¬
stab , kateri se i imenuje, vezh shula*
riou ima na uprashainie i imenvati,

5) Potem se jem pokafhe pika inu ta
strih.

f.  Tedei se jem ukafhe ta bustab i na bus*

taboutabelze poiskati narpopreimed tem
velkem, potler med tein malem, katerga

( O ) fet«£v^ž) S f

s)  ©c macfteC ifn mirfftdj, unb fagef jitflfcicfe ,
bog’ er nun cinen ^)uttfc angefefmebcn f>nbe.

3) SBenn bcc ^,'unft bn fle^t, mirb nocbctnmat
miebccljplct, bal? bicfež cin ^>unFC

4) ©cfragefbie $mbcc maž nngefcf>rie6cn fes?.

5) #eniad& Ijaben bic jftnbcc jufammen ju anfr
movfen , bdfš bt’?f? eir» Q)unf( fetj.

6) SDažnamficbefrag-t bec fefjcec mefjcece Rin*
bec einjeln, btž aUe guf anfmcrfen,

7) £)cc fejjcec muf? motjf Htf)t  ge6en ,  baf? bie
jtinbec baš 5 Boc£ Q)unff guf aužfprecben.

<i. £>iccauf vntcb cin ©rcicf) mie 6ci bcm i bo v*
f6mmt, on bic^flfdgc^tcbncf, webci cc ebett
fo bei bem ^)unfte becfdljcf,

e. TUžbann fagef cc ben jfinbent, bafš cr auž

bcm ^unffe unb ©frtcbe ctitcn 33 ud;ffrtbe«
macfjen mecbe, melcbež affo gefcbidjff

1) 0r macbef miebec cincn ^unčt unb fcagef,
maž bicff ijf.

s) Tiuž bem ^unffe madjef ec cinen ©fricfj unb
$mac cincn fofchen, mie bei bem i borfommt,
ec fraget miebec bacftbec,

3) @c fagef, baf? ec cben auf ben ©ftidj cinen
Q)unft fefsen motfe, ec ffjuf ež micfiidf/ Dac*
auf fcagec ec, maž gefcbdjen iflr.

4) Sftun fagef ec baf? Baž Tlngefcfmtebene cm
SSucbffab iff ,  me{cf>cc t fjeifjt; meljcece ©djfi«
Jec muffcn auf bež OSefcagen baž i nennen.

5) fdecauf micb ben jtinbecn bec ^unftunbbec
©tricf) gemiefen,

f. fSnblicf) la$t  bccf e(>cer bož t auf ben^ucfrllabenta#

fldn unb jmac ju crfl untcc ben gcojfen, fcernacb
unfcrben fIeineniBucf)fiabenauffucf>en,unb balb
© 4 bon

84

C 0  )

ima fdei ta, fdei gun pokafati, inu toko
se ima per uffeh bustabeh striti.

g,  Kader se is i en jod ali jota naredi se mo¬
re rezili inu pokafati, de se bo le odfpo-
di en štrihelz frauen postav u, to se pak
le per taifteh bustabah opominat more,
katiri med saboi ena gliha imaja. Kader
Se to ta pervikrat stri, se ima ufTelei po-
prei povedati, kai se k’temu sturjenmu
bustabo inu strihu fraun poftaulu , odu-
fellu, al szer premenilu, fa en drug bus-
tab striti; poftavem, de se per c fgorei
duakrat bo pika poftaula, de bo potler
en e ratou.

h,  She le pef č  Se špoune od kriveh strihou,
inu eden se fares fapifhe. Od perpogne-
neh inu preloffineneh strihou se pa nima
nezh spouniti, kir sa skori per ulTeh bu¬
stabeh , inti toku obenga islozhenga fa-
merka na stre, inu tudi per maihneh bu¬
stabeh pod oko na prideja.

i,  Nikol se nima en nou bustab fazhet,

preden nifla te popreishni orrokam prov
fnani; oni tudi fhe fadofli te bustabe po-
fnaja, kader oni uffak uprashan bustab
na tabelze bodi med tem velkem, ali
ftiaihnem, bres faliti, pokafheja; ni po¬
treba jeh šiiti, deb oni od ulTakiga bus-
aba te fnamina prov inu popoln ama pove-
at vedli , ampak le, kader oni te enake
ustabe med fboi spremenia, inu prov
l iflozhia , se jem fnoreja te isloz*

hens-

( o ) teafffš)  83

Mn biefmt balb bon jenem©cfjitler $eigeti,mefdjež
bann bei atlen 35ucbft iben fo borgenomen mirb.

g.  SEB nn man auž bnm tein fob ntac&et, fp mufi
gefaget unb gejeigef merben ,  bafj man nur
uttten etn ©tricblein anbdngen roerbc, bet
gleicben SSorerinnerungen abet ftnb mtr bet
benjentgen 25ucf)ftaben ju macbeit ,  bie mit
einanber biefe Hebnlidffeit (jaben. efiknn man
biefež jum erjfenmal fljut,fomiifjmana(lejeit
borauš ertnnern, maž ati bem gemadtten
35udjffaben unb ©tricfje fy'njugefei5eč r weg*
genommen, obet fonff beranbevf mirb, um
einen anbern S5ucf))Taben ju bifben, j. 35.
bafj man bei bemcben $unft oben jmettroal
anfrdngen merbe, um ein ebarauž »;u marfiett.

h. €rfl bei bem c fann man ben .fCittbern etroaž bon
frummen ©tric^en mefben, unb audj eitten mirf#
lid? anfdjreiben. S3pn ben gebogenen unb ge 6 ro*
djenen ©tričf)?n aber i|? ggnjju fcfimeig ’n ,  meti
fte ben meifien 33ucf)tfaben gemein ftnS, mitbin
fein unferfcbiebenežtJftrrfmaf abgeben unb a|tc(j
gn fleincn 95ucfjftaben nicf)t ficbtbgr fuP.

I. Sfitemalž follman ju rinem neurn fSuiHtabeit
meiter geben, mennnicfjt bie bOrfjcrgefjenbeti
ben ^inbern roofjf bečannf ftnb j f:e fmnen
aber bie 35ud>ffa6en genugfam f  m?nn fte U>
ben berfangfen auf bem 'Sldtleut ohne u» f b*
[en nicbt nur grof?, fonbern aud) flein ju jeU
gen im ©tanbe ftnb; ež ift nicf?t nofbig fte
atijubalfen, bafj fte bon febem bie Sftetfntafe
umjMnblicfj b*rjufagen miffen ,  nur meittt fte bie
«^n[tcO«nS5u<d[>(lo6ert mtt etnanber bermecbfeftv
unb nic&f ric^fifl unterfdjeiben ,  muf? ber feb*-
© 5  rer

84

C o )

henske fnamiiu povedat i inu na nie po-
kafat

h  Sadofii u eni ure dua , uzhafleh pak tudi
le en bustab napreiufeti,

3. Od A B C tabelze,

a.  Na ABC tabelze sa troine sorte klaffi
teh bustabou. Narpoprei sate sarou eni
inu nar lofheshi, is epga striha, potler
leti is dueh,inu leti istreh, ti enaki pak se
uffelei skup fnaideja.

h  Koker hitru je en nou bustab na tabla fa-
piiTan , >inu povedan ima berfh od vezh
otrok na tabelze naiden biti.

4. Kader se bustabe spet delaja, isreko &c.

a.  Te fhe nauzheni bustabe imaja fmiram
zeli, inu ne fbriflani na tabl uftati ii fa-
zhetku ii sred, shule vezhkrat uprashat
inu frezhi.

b.  Ta uzhenikima sam gledat, de te popreish
ne bustabe vezkrat irezhe , inu toku bel
noter utisne.

C.  Kader se je ta otrok skus povedaine , sli-
shajne, pogledaine inu poiskaine busta¬
be prov nauzhu, ni vezh potreba puftit te
famerke spet povedati.

Od spreoberneina teh bustabou.

(f.  Zhe ozhe ta uzenik prov previfhan biti,
al te shularie ude bustabe prov pofnaja,
se ima le is enga bustaba, en drugi ena¬
ki striti,

b.  To

C © ) 8f

ter bie unferfcfreibcnben SJierčmafe angeben,
jinb barauf bermeifen*

k, gg iti genug m einer jeben ©funbe *wet), ju*
guroeifen aucb nuc etnen neuen 33 ud$abm
borjunebmen.

3. 93 -m %  ® £ Safleim

a, 21’ f bem <( S € ‘SdjTefn finb bretjerfet ffafc
fen bort Sucbllaben 5 jucrjf ftnb bie
einfacbtfcn unb Imttetfen auč einem ©fri*
de, fyernad) foigen bie  au$ jroeenen, unb
enblid) bie auš brepen ©tricben, bie df)n(i'
den aber finbcn ftd> aliejeiv bet einanber,.

■ b. ©obalb cin neuer Sucbtbab auf  bie 'Šafef an*
Qcfct>rt 6cn ,  unb befantte gemacbef i|l, mu§
mati t()n aud bon berfdiebenen finbevn auf
bem ‘S.dfiin auffuden faffert«.

4. SBon bev ^Bubertjolung ber Sudfbaben,

a, 3Die fcbpn evlernfen Sudftoben biei6en m#
ouigelofdt auf ber ‘Safef ftefjen, um ftc bet
bem Tinfange unb in bev 9 )iitre ber feftiott
ofteit-ben ben ©dttiern miebevbofen jufajfen,

b. SDer i  bver foll felbjf ©efeaenbed nebmen,
bie borliergegangenen 33 udfiabtn jur 9£ie*
beriiolung borjufpreden.

e. S© en n baž .finb ben 93 udffaben buref) fogen,
Ijbren ,  anfeljen unb auffuden gemifi bat fen?
nen gelernet: fo ifi e$ ntcbt meljr n6f(;>ig,
bie merfmale baben bieimieberfeoien ju laffen.

5% S?en bom SBeranbern bev Sudftaben,

a. 56 i(l ber fe^rev redf bolifommen »'iberjeugef
fepit/ ob bie ©duler ode SBudfiaben redi
l  nnen, fo b«rf er nuv auš einent 5 $udfi«»
ben tinen dtjniic^en mad?H»

b. SDief*

86 (f^ywl C 0  )

b.  To se fgodi, kader se guishne fnamina per
bustabo von fbrisheja, ali fraun poftavia,
skus katere en bustab od tega drufga
odložilen bode; poftavem , oh uprasha od
bustaba«, kateri se odfgorei skupderfhi;
kader se pak ta fgorn skup derfheozHe
strihek fbrishe, inu spodei skup potegne,
toku en u  rata.

<5. Od prauga vonisrezheinia teh bustabou.

a.  Otrozi seimafauzhiti bustabe neledobru
pofnati, ampak tudi prov isrezhiti.

-f

b.  Kader se tedei otrokam en bustab prov
naprei pove, ga ima sam taihiga fafta-
pliu inu prov isrezhi, inu se letega od
otrok toku doug isrezhi puftit, dokler ga
uffak otrok sam prov isrezhi famore.

c.  Se ima tudi otrokam pokafat koku sc

imaja ufta, ta jefek inu fhnable odperat,
kader se atrozi natnoreja navadati od fam-
ga isrezheinia.

C. TREKI VEKSH1 STOK.

Od busjiabiraina , ali zherhiajna.

i. Kai inu h’kom je ta bustabirskatabla.

a.  Te velki inu te mali bustabe tega nems*
kiga A B C sa fadofti veliki na dueh eden
ra tem drugem fhmaneh pnbnah drukani,
de se taifli tudioddelezh vidit famoreja.

b.  Na

C o ) 87

SDie£ gefdjieljf/ roenn ber £eljrer gcirljfc 'Siei-f*
male bet ben 35ud>|kben aužlbfdtef, ober bin#
ju fe^ef, baburd) ein 93ud)jkb bon tem ati«
bern unterfcbieben tbirb; $; er fragef bon
btm 93ucft|kben n tbeldjer oben jujammen*
ge^dnget ift; er lofcfcet oben ben ^ftgfiridrauS
unb fuget unten bte 2.  šfncbe jufammeit ,  f*
roirb etn U baraug.

6 .  5Bon ber ridjrigen Tlušfpracbe ber SJucbffnben.

a. >Der £eljrer mufj bie jfinber bte Skcfrjkben
ntcf>r ttur fennen, fonbern oudj rtdjftg au»«
fpredjen leljren.

b. S&enn er alf® ben j^inbern einen Šudjjk6en
gut borfaget, fomufi er fe!bj> benfefben beul*
Jicb unb rid)tig auffprerften , unb ftcf> fof«
cben bon jetem 5lin^e fo lang nadjfpredten
lafen/ bi6 jebeS $tnb ifjnaliein ge^6rig auž«
jufpredjen bermag.

o. <?r jeige ^tnbern aucfj , rcenn ba§ blcffe 53or-
fprecbett nidjt Ijilff, mie fte ben $itmt> j  bie
Šjur.gc unb bie £efjen baju gebraud)en follen.

C. £)ntteč jpaupfflud

S3on t>em S3ucŽjjla6icett.

1 .  S^efcf>affen^ei£ unb OTu&en ber 93ucf)fba6tr£a-
fel.

a. SOian frat bie grcffen unb ffeinen SBucMTaben
bežbeutfčben'2l(p^abctS gro^gettugauf jttteenan«
einanoer geleimte236gen brucfen laflen, bamir bie
©d)u!er falct?e in  eiuer (žntfermtng molji febett
f&nnen. b. Tin.

88 čfemi  ( o )

b . Na obeh plateh sd mitlauterie , ali skup-
glasniki, te velki inu te mali s’zherno for*
bo j vokali , ali samoglasniki, pak te vel*
ki, inu te mali koker samzi inu dvoinis*
kup vokale stoje ii sreid s’erdezho farbo.

r. Ta bustabirtabla je latu, de ti otrozi bu*
qve od konza persparaja, tudi fraun se
bustabiraine, ali zherknajne uzhe, inu ii
taiftmu fnaja delezh pridti, preden se jem
te A1)G ali bustabirbuqvize u roka da¬
do.

Koku se ima s’bustabirtabla užaker hoditi*

a.  De uffi otrozi skup k’ bustabirairu napelLn
ni boja , tok se bustabirtabla u sinili na
ta zherna obcffi* ali na en drug krci, kir
se lohku videt famore, inu narpoprei se
imajate mali bustabe, alizherki imenvat,
de se nauzhe.

b.  Otrokam se pove* de, kader fhe oni te
bustabe pofnaja , tok j eh fdei na bojavezh
same irekli, ampak vezh bustabou na en*
krat, kar se bustabirati pravi*

Otrozi se imaja opominati gledat, koku
bo on narpoprei nakatere bustabe same
imeuvou, pokler pak vezh bustabou skup
na enkrat lsreku, tok ta uzhenik poprei
frezhe sam b , pokler sam a , inu potem
skup ba>

d.  Potem se otroži opominaja la hiem frezhi*
inu se s’tem pericam ali bolsii s’eno palzhe*
zha »a b  * pokler na a pokalhe, ter se

sroKa

39

! C o )

b. "Htt 6eiben ©eifett ftnb mit fcfitcarjec $arf>e
bte SDttrlaufer, fotnofjl TlnfnngebucbfraL en ,
afg ffeine 5  bie gvoffen ©efbjflauter, tte ffei»
nen fotrelji einfadten alg S)oppel(aufer jtefjen
in bec ffliitte mit vot^ec $arbc>

C. SDtefe 93ucf)ifabirtaf<I btertet boju ,  bafj bie
$inber bie šBudter im Infange erfparcn ,  ju#
gfeid? bag fSucfjjfabiren fernen ,  unb in bettfel#
ben f&nnen toett gcbrad)f roerbenr etj itjncn
bag 2f 23 € = ober 33ud?ffaCur6ud;fein iti bie
£anb gege&en tuirb.
a. 2)er ©cbroucb ber iSud>ffa6irfafef.

a. ®omit <U!e jvinber jugleid) ju betu &ud)f}a*
biren ongefupret toevben, fo banget man bie
25wd?jtabtrfafel auf bie ftfnuarje ©dmftafef ,
ober an einem anbent bequemen .Ort auf/toef®
d)en bie $inber fetpen fennen, unb fafjt juerft
bie fleinen- 58udj$aben bon ben ^tnbern nen*
nen ,  um fte bomit bečannt ju madtem

b, 3ftan faget ben SCinbern, bafj/ nacbbem fte
bie 9Micbi?a6en fennen t  fo tourben fte biefef?
ben nidjt afletn einjefn nennen ,  fonbern aucf»
barauf me^rere 8>ud>fiabeu auf etntnaf aug*
fpredteit/ roelcfteg man buebllabiren feei^f.

c, SfBenn ber feljrer bie ifinber ennanet ftat
barauf 2fd)t ju ^aben, roie er erfi etfide 3$udj»
jfabcn einjefn nennen k crn() d) biefefbett auf
etnmaf augfprecbeu tuirbe fo nenne er roirflitf)
ju erfi bag b  f)ernacb bag a ttnjeln ,  unb alg?
bann faget er auf eittmaf f)(t

d. £ierauf muntert er bie jfinbet juttt $ltadj*
fpred;en auf/ unb jeiget mit bem Singer obet
beffermit einem ©t$tflew auf bag b/  fcrrnad?

auf

90 ( o ) &&(?%

s’roka ali s’eno palzheza en fnamine da,
de se fdei bustabe skup freko, (tukai ba)
rezhiimaja. Uzhenik fna te sylbe, ali flo-
fhe k bustabirainu is A B C ali bustabir-
buqviz ufeti , pa ne s’velik sylbam , ali
flofham nar vezli s’duem sylbam beflfede
ima on is te table s’otrokam bustabirati,
ali zherknati.

e.  Koker se je naredilu s’ b  inu <z, tok on
tudi stri s’tem drugem bustabi; vonder c
inu t  se she nesme naprei ufeti, kir on bo¬
ja na vezh viflii, kader pred gvishnem bus-
tabam stoje, ivezheni.

/, Ti velki bustabi na bustabirtahle se
imaja otrokam po malem napreinefti, de
jeh oni she poprei pofnaja, preden de oni
te imenske buqvize (Shunenbucbletnj u ro¬
ka ufameja.

3. Patrebnu opominvaine od vezh sort teh
bustabou.

a.  Sa fhe te shularie u eneh dueh shulah to
bustabirainie , ali zherknajne en mal fa-
popadli; tok jeh fna on fpouniti, de sa bu¬
stabe dvoine sorte, ti pervi sa vokali, ali
samoglasniki na številu jeh je pet, inu
bustabsketable sa erdezh fa fnamnani.

b.  De pa otrozi skus te dua nova imena teh
vocalou, ali samoglasnikov inu mitlaute-
rio , ali skupglasnikov naboja fmoten , tok
ta uzhenik ima shele u te treki ali zheterti
uri, kader se fhe to ime vokal, ali sa¬
mo-

C o ) 9*

auf baš d unb fo bann gibe mit ber |>anb,
obet mit bem ©toeflein etn 3 eid>en, baf bie
.ftinbet nun bie ŠBuebliaben ^uf unmen ausfpre*
cben (fcier ftd)fagen fotlen. 35er£e(prerfannbie
@t)(bett jum Sucbfkbtren auS bettt "Jt 95 <£- obet
ifiud)f}abirbucb(ein neumen j bodi mufi er nid)t
bielft)ibige aufs fjocbfle jn>eifr?l 6 tge $03Srtet
bon biefer^afef mit ben $tnbern bueffiabirett.
<e. 8 Bie er alfo mit & unb d berfafjren iff ,  fo
berfaijrt er aucb mit  ben ubrigen 2 )ud}|luben;
bo d) muf er bie ifinbev nocb mit bem 33ucfc
fkben c unbtberfcbonen/toeif fie berfcfnebentlicfr,
roenn (Te ber getuiffen Q3ud>fiaben (lefjen auS*
gefprodjen toerben.

f. JT)te grof en 55ucbfTaben r  mefefte auf ber TSucfjfa*
birtafel (tet)en ,  ftnb ben $inbern auef) nacb unb
nacf) beijubringen, bamit fte biefelben fdjon
fennen, e(j (Te bas Šidmettbftcflein in bie i»anb
nefrtnen.

3 . Sftofbige €rinnetung bon ber 33erfcf)ieben(jett
ber S5ucb|laben.

a* SBenn ber feljrer tn etn paar Uibungeti
ben ©cfulern einen 53egri(f bon bem 23ucb»
(fabiren gegeben far: fo tann  er bie erjie
SOMbung babon rnacben^ baf e$ jtoetjerlet
®ucbjfaben gibt, toobon bie erjlen ©e!b(flau#
ter beifen ,  tr>clrf>e an ber ^a^f funfunb auf
ber ®itcbftabirrafe( rotlj gejeicfnet ftnb.
b* JDattitf aber bie jlinber buref) bie jrneen neuen
šftamen ber ©e(b|TIauter unb Sftttlaufer nid>t
bermirret roerben : fo foll ber fe^rer erfi in ber
brirren ober bterten ©runbe, roenn ber Sftantett
©elbjtfauter bureb baS ofcere SBieberljolenfcboti
£ gelau*

92

C 0  )

rnoglasnik, bel prime, od skupglasnikov
pa le po imenu spouniti.

<•. Otrokam se szer lohku to reskladaine am¬
pak ne kmal ta fapopadek ali fastopnoftod
skupglasnikov da, kir te mainshi naboja
per temu vonisrezhenmu bustabo b  na dua
parta milfeli, k’temuse pak oni toko fuaja
vifhat.

i) Se frezhe b  ali d , inu se uprasha, ali
se naslishi e.

a) Se uprasha, kai je e  fa en bustab,

3) Potem se d  she enkrat frezhe, inu upras¬
ha, al se e  sam slishi, ali se fraun e
she kei drufga slishi,

4) Zhe ta otrok ta drugi glas frauen e  fas-
lishi inu famirka, tok se temu otroku
rezhe , de raun ta glas, katir se frauen.
e  slishi, se skupglasnik, ali mitlauter
imenuje.

5) Potem se otrozi ukafheja pofkushari,
al oni b  bres e  ifrezhi famoreja , fraun se
pak more povedat, de se e  per b  u ufleh
sylbah, ali flofhah na frezhe , ampak
de se tudi en drug samoglasnik , ali vo¬
kal s’nim med ifrezhe.

O U’ehmu drugmu lekzionu, ali naprej-
brajnu se raun poskushat fna is h  inu x.

7) Se tudi fna spouniti, de per nakatereh
mitlauterjah, ali skupglasnikeh koker
b, d, i>  se samoglasnek fadei per /, /, x
pak spred slishi, leto se more dober

gleda-

93

C o }

gcfdufig tf!, bon t>em ?0?t£faiičcr bodj abernur
bem Slani e n nad) ^eloinig tjjun.
p, SDen $inbcrn la§f |lcf) $tpar Ieid)t foie (žrtla*
rung ,  aber nicf)t fo lelct>f ber SScgriff bon einem
50 }itlauter beibringen; tnbent flcf) bie fleineti
iei  bent aužgefprocbenen šBucfj|iaben& fd)vper»
iicb j>mr)  'Sdjeile benfen merbett, fte Eonnen
afer fo barauf gefu^ret roerben
i) SJJan fpredje baž b  ober 5 auž, unb frage
ob man nicf)t baž p bore.

•a) 93 lan frage maž baž p file ein šBudjjtab feg.
g) £ierauffann man bc^na^emmaf aužfpre#
epen unb fragen, ob M ie aliein geboref raer*
be, ober ob man nebjf bem p nocb etmaS
anbevž bore,

4) SfterEet baž jfinb ben anbern £aut nebjt
bem p, fo faget man bem .Stinbe ,  bafj eben
ber faut ben man neb)) bem p nocb Ijoref,
ber SMlauter feg ;

5) Tlfžbann lafjt man .ftinber berfucfien ,  ob
fie baž & oljne p anp^ufprecben bermSgen,
mobei a&er bie nortjtge €rinnerung ju ma?
d)en ift, baft nicfjr inallen ©ni ben baž p bei 6
aužgefprocfen toerbe, fonbern baft man au dj
eben fotnobl ein en anbern @cfbft(au£ec boe
mit aužfprecfjen fonne.

6 )  3n einer anbern feftipn fann man mit bett|
f) ober x  bie ndmlicben SSerfucbc macben.

7) €D?an 1 a(šc ar:rf) bie jftnber bemerfen, ba|?
bei eflicben Sftiflaufevn alž bet & 1  & / §
ber 6elb|tlaufer naeb ,  bei f, jp aber boe
geboret merbe, nur ift reobl ju beobadjten,

•& 2  ba|j

94

( o )

gledati, de se otrokam nikol ii enrnu
dnevu od noveh beffedi dvoine sorte,
tudi ne od beflede inu reslageina skup,
tudi ne od dueh famirkou, slie mein pak
od dvoiga nouga reskladaina napreineft.
fe; ampak to pervu se ima toku dol¬
gu naprenefti inu tulkainkrat spet pove¬
dati , de ti otrozi zel popolnama fafto-
pia, preden se naprei gre.

8) Ta uzhenik ima tudi tem shulariam to
vonisrezheinie tega c  per vezh inu na-
katereh samoglasnikeh inu sylbe, ali flo-
she ti naprei pernefli> inu jeh u tem
skushat, jem on vezh ptujih beffedi na
ta zherna tabla fapiflat ima, inu to szer
she le takrat kader Ihe prezei buftabi-
rati, ali zherknati fnaja.

4. Od nuzainia teh ABC ali bustabirbu-
qviz.

a.  Kader ti otrozi narvezh befTede od dvoi-
neh sylb fhe prezei bustabirat fnaja, ta¬
krat she le se jem te A B C ali zherknains-
ke, ali buftabirbuqve uroka dado.
i) Jem more ta uzhenik ta alphabetouska
ordenga teh bustabou na te pervi inu
drugi strani pokafati, inu leta tudi te
shularie dobru odfunei uzhiti puftiti
a) ftaun leta ordenga ima on s’tem drugmi
ude sorte bustabam raun na te strani
fnati inu nauzhiti jeh puftiti.
g) Jem on more pokafat, de uffi bustabe,
katire na te strani med fboi poftauleni
sa, se raun toko, koker ti fgorni ime*
nujeja, 4)

C o )

95

bafj man beti 5?inbevn tiiemafS in einent
'Jage ben jtt>et)erlei neuen SBorfern, me*
ber bon bem 2£orfe unb ber ©rffdrung ju*
gletcf>, bon jmoen 53eebacbtungen biel me*
niget bon jmoen neuen ©rfiarungen rebe;
bas dne muf? erfl fo oft mieberbolet unb
ffar gemacbt fegn ,  baf bas jlinb feinen
Tlnfianb mebr finbet, bebor man ju etmas
anb.reirt ubergefjen fann.

8) 3>r feljrer muff aticb ben ©cbbfent bie Tlttč*
fprad)e bes C bet berfcbiebenen ©eibfffaurern
unb ber ©glben tt beibringen, mn fte boriti ju
fiben, fo bann ec ibnen berfdjiebene frernbe
$S6rfer auf bie fcbmarje 'Safet fcbreiben j
boe?) ntu{j btefeS ertl gefebeben, me n n fte
fcf)on jiemltcf) bucbftabiren bSnnen.

4 . 93on bem ©e6raucfje bež 5( 53 £> obet 53udj=

flabirbucbleinž.

a. SBenn fctejftnber bott ber ^afef bocbtfenž jroeg#
fgfbige SBorter jiemiicb bucbftabiren Jonnen,
alsbann gibt man tbnen erjf baS Ti  53 € * obet
©ucbfhtbirbficbletn in bie |>anb.

1 ) 9Jtufj ber feljrer bie gerošbniicbe ciplja*
betifebe £)rbnung ber 53ucbffaben auf ber er*
jlen unb jroegten ©eite jeigen ,  unb folcbe aucb
bie ©cbuler mobl auSmenbig iernen laffen.

2 ) SOhtfj er fte mit ben berfcbiebenen 53ucbftaben
auf benndmiicben ©eiten befannt macben.

3 ) 9)tufj er tbnen jeigen ,  bafj alte 53ucbffaben

melebe auf biefen ©eiten unferetnanber fleben
mit ben oben jiebenben 33ucbffaben gleicben
3lamen babett. 4 )

9<>  (?£ryxa? ( o)

4 ) Onjeh ima narvezh tri nove bustabe u
shriffah, ali pisnosteh (£<ui!>fcfmffen) ali
u piffainu inu tudi tri od latinskeh bu-
stabou ali zherkov ii uffaki sbuli ali lek-
ziomi, fraun tega bustabiraina naprei
pernefli inu nauzhiti* te poprei fhe nau-
zheni imaja spet frezhen inu buftabiran biti.

I.  Koker je užhenik na tabli napreibuftabk
rou, tok on'tudi od konza stri ii buqvah*
inu shularia fa nim buffabirati, ali zher*
knati pufli, de se pak te shularie skus to
fmiram buftabiraine kakfhno zalzo, ali
verfla odsunei nenauzhe, tok se lita rauri
ta zalza fdei od desne do leve roke, fdei
od fgorei dol spod, inu nafai buflabirat
ptiftiti, kateru je tudi dobrii k’famirkai-
iioft inu spremiheihii.

c.  U teh buftabirskeh buqvizah fa šhule ii
valfeh se na te zheterti strani le taki
flofhi fnaideja, katire se fazkno s’enem
skupgatsnikam inu szer s'takem, katiri,
kader se frezhe, samoglasnika, fa saboi
ima; na te pet strani stoje taki flofhi, ii
katereh vokal sprede stoji, na te shefti
strani pak sa uboine sorte flofhi fme-
shane.

d.  Kader je fhe uzkenik da shefle strani per-
fhov, tok fna on te perve zale naprei,
buflabirat, potem pa otroke gnati, de oni
bres napreibuilabirainate flofhe ifreko.

c.  Kader se je fhe ta duanaifla stran s’tem
buflabirainam, ali zherknajnam vonishla,
se fna spet na ta zheterta stran nafai jiti *

fraun

97

C o )

4) $iu§ er itjnen efroa aufbafi (jScbjie 3 . iteue
33ucf>daben in £anbfd)riffen, unb bon ben !a-
feiniflten 33urf>jtaben in einer jeben feftion
nebd ber 33ud)|lubirubung beifcringen, bie
borlijergefjenben fcfjon erlernten mfiffen ba*
bei anemat roieberfjolet rcerben*

b. flBie ber feljrer auf bet £afe( borbucbjiabtref
(jat/ fo macbet er t6  audj anfang(id) inbent
Š$ucf)e ,  unb (dfjt bie ©cbufer nad>bucf>ftai iren,
imnif fie aber burdj ba$ Sftcre SBieberljoIen
eine geiie nicbt aušmenbig leruen, fo fann man
bie ndmftdje 3 C ^ C  bafo bon ber Stecbten jur
finfen ,  balbbon oben IjinunCer unb aucf) roieber
jurficfbucbfla&tren (affcn ,  tbelcfješ aucfj jur Ui*
bung oer JtufmerPfamEeiC unb jur Tlbmedjžhtng
bienet.

c. 3n bem 33udjftabtrbucf;(ein ffir ©orffcfmfen
ftnben ftcft auf ber 4 ten ©eite (auter fofcfje
©tjfben, roefcbe bon einem ^Kitlauter unb jtbat
bon einem fdcfjen anfangen, meldjer, menn
er adein aušgefprodjen rotrb, ben ©elbfilau*
ter nacf) ftcf) (jat; auf ber ften ©eite fommen
folcfje ©tjfben bor ,  in roefcben ber ©e(b|Hau*
ter bom jfefjt; auf ber <5fen ©eite aber ftnb
beibe Tlrten bon ©t)(ben berniifdjet.

d. SBenn ber feljrer biž jur 6ten  ©eite gefonimen
ifi ,  fo fann er bte trden 3 et(tn borbuebdabiren
in ber $o(ge aber bie jlinber anljaften f  bafj
fie ofjneborbucf>dabirenbie©t)!ben aušfprecben.

e. SBenn man mit bem 95ucf»dabiren ber izten
©etfe fertig iji, fo fann man roteber auf
bie fte ©eitc jurficč gefjen, babei aber bte

•£> 4  Kin*

98

( o ) ig&Gfe

fraun uiTaka buftabirana zalza te 'otroke
kmalu brat puftiti, inu fraun rezhi , de
to brainie nezh drufga ni, koker de se
uffi buftabi ene befledena enkrat ifreko,
bres tega, deb se bli poprei sami fa se
ifrekli, kir ta uzhenik shus napreibrainie
pokafat ima.

5, Odtabelle tega spofnaina teh bustabou, ali
zherkov inu od buftabiraina,ali zherknajna.

a.  Kader teotrozi to buftabiraine, inutepif-
fane bustabe fnaja se fazhne tabella te¬
ga spofnaina teh buftaboti, tem otrokam
od stuka da stuka napreinefti, katira se
bo lahku nauzhila, kir seje tem shular-
jam fhe vezh beffedi inu faftopnofti od te¬
ga dalu. (*)

b.  Sa kmetushke otroke fna fadofti biti, ka¬
der se nauzhe te lahne doppeliauterie, ‘ali
dvaglasnike: od Mitlauteriou, ali skup-
klasnikov katiri se nalozhia, je fadofti ,
kader oni taifte pofnaja, katire se u sa-
menskeh beftedah fnaideja, koker bi, br,
ct>, dr, fr, gl, gn, gr, p/, pb, fcb,fp,
JI, ir, tb.

c. Vo  tabeli od spofnaina teh buftabou se fazhne

tabella od buftabiraina, ali zherknajna.

d.  Med buftabirainam se ima ta uzhenik po tai-
fteh regelzah vifhat, katire sa fhe naprei-
perneflene.

6 . Od

(*)  De te shulmaflri u valteb naboja persileni te imenske
bugvize, katire se u mejftah nuzaja, kupiti, tok sa
te tabelle h’konzu tega piffania drukane,

99

( o )

Jltnber fine jebe fmd)fin 6 irte 3 «<f* gfetd) (efen
fajfen ,  unb if>ncn jug(eief) fagen ,  bafi ^efctt
Ijier nicf>t 6  anberš Ijeifie als atle '©ucbfta*
ten eimž9Borfe$ auf etnma(au$fprecf>en ofcne
baf? manfteborber einjeln genannt fyat, met*
ber f efjrer burcf) bažSSorlefen ju jeigen l?af.

5 . 33oit ber ^abefle bon drrfenntnif? bet 33ucf>(la6cn
unb bon bem 3$ucf)jfabiren.

a. 5B3enn bie jfinber mit bem 2 $ucbffabiren unb
mit bem gefcfcriebenen 25ucf)ft<iben befannf ftnb:
fatigt man an bie 'Slabette bon €rfenntmfj bet
5Surf>^o6er» ber 3 ugenb jfticfroetfe betjubruv
gen/tbefdje nun ganj (etcfjfnnrb eriernef mer#
beri/ttjeil ben©d)ufern babon fcfjon mefjrereSBSr*

ter unb 33egrtffe ftnb beigebradjt morben. C*)

b. §ttr bie ©orffinoer mag eS genug fepn ,  roentt
fte bie eigentlicben 2)oppel(aufer fennen lernen:
bon cen untrennbaren 9flit(autern ift e§ genug ,
menn fte biejenigen fennen ,  tvefcfte in einfa*
d)fn SBerfern borfomnten ,  a!6 H,  &P, d),
far fr, gf, P, flt, Vf, Xft>  fe&r fP'r it,
tr, t&.

c. Dlacfj ber 'Sabelie bonffrfennfnif ber 93 ucfjffaben
tvirb bie ‘Jabelle bom53ucbf}abiren angefangen;

d. SG&abrenb beP -Sucbjiabirenč mu^ ber feljrer
ftd) auf biejenigen Štegeht bejiefeen, bie ben
©cftufem bereta ftnb betgebracftt merbett.

£ { 6.  *8on

(*)  ©amff #ieftr Uabetten bafft en bfc Sorffifmimeiff« nutrt ftf'
notb»fief m«ten »a* 'Snmmb&djlttn tmm/nMti tn&t&t'
ten fie6raucf>et mit# : fo pat man sitft a:o#eatn m <en»t  »ttf«
ecbtift aMntcfen

ioo C o )

6.  Od rezhi, katire sa she szer per buftabi*
rainu dobre inu se mirkati imaja.
a.  Pred uflem drugem je potreba, detauzhe-
nik ufTaka sylba, ali flofh faftopnu, zhiftu,
inu prov koker se spodobi, frezhe, inu
dober gleda, koku ja te otrozi fa nim ifre-
ko; zhe ja oni prov naifrezheja, ja on ima
poprauti, inu ta napreifrezhen flofh spet
fa sboi ifrezhi puftiti,

l'  On ima fdei tega, fdei gunga otroka bu*
ftabirat puftiti, inu, kar je krivu rezhenu,
prezei tamkei poprauti; poiTebnu ima on
taifte, katirem na vonilrezheiniu fali, na-
preiuleti: poflavem, en shular be namo*
gou ta nemška beifeda, fd)ldgfh ifrezhi, se
ima skushat, al on fcfdag ifrezhi famore,
zhe she tega, nei se she g  stran dene, zhe
pok s’ g  frezhe, tok se ima she s , inu po¬
tem ta t  fraven poflauti.
c.  Otrozi se moreja tudi ukafat, de oni per
buflabirainu ne is perftam, ampak s’enetn
tumpaftem zagarjam ali she bulshi s’enem
pereffam fa pihat na te zherke kafheja.

J.  On nima nikol hiteti, ampak prov se der-
fhat, inu toku pozhaffu te buflabe ifrezhi,
de jeh otrozhi fa nim ifrezhi, inu
od buftaba do builaba koker se spodob
s’tem griffelnam naprei jeti famoreja.
e.  Je tuti dobru, kader se otrozi odfunei bu-
buflabirat pufle, oni se uprashaja, koku
se buflabira vinu, stou &c„

D.  TA

( ° ) I msGPb  i° x

6. 95ort 35ingen ,  bie fonfi nocb bci bem 25ucbfia*
biten nufeiicb unb ju beobacf)ten ftnb.

a. 23or ailem anbern tfi notijtg, bafj ber febrer
jebe ©t>I6ebeufficb, tein/ mie es ftcb geljoref,
borfprecpe ,  molji lldjfung gebe ,  role bie j?in*
ber fte nacbfpredjen ; im galle fte foicbe ntcbt
guf auSfprecben, mu§ er fte berbejfern, unb
ftcb bie borgefprodjenen ©plben nacbfagen
laffen.

b. Sc rnufj balb biefeS balb jenes jttnb allein
Bucbffa&ireh laffen, unb, maž unrec&t gefa*
gef mirb ,  auf ber ©felie berbeffern; borjug*
Itd) muf? er biejentgen, melcbe einen 'Je^ier in
ber 'Jluefprucbe b^ben , borneljmcn ,  j. 25. eirt
©djuler fbnnte bie ©plbe fdjldgf} nicbt auS*
fpredjen > fo mufi er berfudjen ob er fctjlag;
atišfprecben fdnn; geljf biefj nidji / fo lafj er
basg nocb meg; trifft er eS mif g, fo fefee

• er bos $ , unb enbltcb bas t nocb linju.

£. 2>er fefjrer m«)j bie $inber anijalfen , baf?
fte tpenri fte bucblTabtrett , ntdjf mit beti gin*
gern, fonbern mit einem efmaS ihtmpfett ©rif/
fel, ober ned) bejfer mit einem geberbieie auf
jebem 25ucb|Taben jeigen. v

d. Sr mufe niemals etlen, fonbern bas redite
i^alfen / bas t|}, fo langfam bie 25udj*
ffaben auSfpredjen, bafi bie $inber felbige
nacbfpredjen , unb bon 25ucbftobert iu.25ucbfla*
ben gefjorig mit bem ©riffel fortfafjtett Ebnuen.
č, Ss ijl aucb bortljeilljaft roenti man bie 5frn*
ber auSroenbig bucbftabiren ld§t; man fragef
babei mie bucbjiabiref man 2£ein , ©lafj ic.

103 ( O ) 89=5^

D.  ZHETERTI VEKSHI STOK.

Od samu brainia , de ujfak pojjebe bere.

1,  Kai se faftop pod samubrainam.

Pod tem se fastopi, kader se en shular per
skup brainu sam poklizhe, inu sam brat
more, de ta uzhenik to gorjemleinie teh
shulariou u(Takega fa se ii brainiu pregle¬
dat, inu zhe je potreba, poprauti more.

2 . Koku se ima faderfhat per samubrainu.

Kader se en shular poklizhe, de on sam
bere, tok ni potreba, deb on ii temu to-
nmkatirga sa shularie per skup brainiu imeli,
brau , ampak on ima u svoimu tonu, ko-
ker fna, brati.

I.  Ta uzhenik ima tega shularia opominat,
de on glasnu, bres upetia, kurafhen inu
faftopliu bere, ne pre po zhaffu, ne pre
hitru , bres potikvaina; to je, bres tega,
deb on ta sylba, ali flofh duakrat freku,
bres, deb en buftab, ali ena sylba pofhenj.

c.  Kader en shular sam bere, tok on more
ude odlozhenske, uprafhanske inu vons-
klizanske fnamina tudi to padaine te shti-
me per pike, to, spremeneine te shtime
striti, inu k’temu derfhan biti,

4.  Kader eden sam bere, tok ti drugi imaja
na tihem raun leto skup brati , fato, de
oni fmiram per famirkainu uftaneja.

e.  Ta

(  O ) 103

D» SBterfeč Jpauptftucfc

95on t>em <£in^clnlefert.

1. 2Baš man unter bem einjelnfefen berffelje.
Unter bem ©njelnlefen berfieljet man ,  metin
etn ©cfnller bet bem ^ufamrnenlefen einjeln
aufgerufen wtrb/«nb alletn lefett mufi, bamt£
ber feferer ben jorfgang einjelner ©cbfiler im
tefenbeurtljeilen/ unb raenn e 6  notljig i|l,i(jn
berbejfern fonne.

4 . Sen bem SBerfaljren bei bem Slirtjelnlefen.

a. 5Benn ein ©cbuler aufgerufen mire, etn^eltt
unb alletn 3U lefen, fo ift e6 nicbt nžtfjig, bafi
er in bem tone ,  beffen ftd) bie ©cbuler bet
bem gufammenlefen bebienen/ liejf, fonbern er
mufi in feinem natfirlicben 'tone lefen.

b. ber feljret mufi ben ©cbiS!er anljalfen, baf$
er laut, bocf) ofme ju fcf>ret;en, munter unb
beutficf) meber ju langfam noči) ju gefdjminb
oljne ju ffotternl bašijf, oljne bie ©i) 16 ert ju
mieberljolen , oljne einen IBucbjtaben ,  ober eif
ne (Sijfbe Ju berfcf)(ucfen ,  lefe.

c. fiefl ein ©cbuler eittjefn, fo mufi er alle Un*
ferfcl)eibungš 5 $rag-unb Tlučrufungčjeicben ,  mie
audj ba$ gallrn bei bem ^unfte unb bie 2lb*
roecfmlung ber ©fimme beobadjten, nnb baju
augeftlfjret merbeit.

d. S0?enn ein ©dbuler einjeln liefe£,fo mujfen bie
fibrigen basjenige in ber <BtiUe ntirlefen, ba*
mtt fte bei ber ilufmerlfamtett erljalten mer-
ben.

504 šfc&et  ( o )

e , Ta uzhenik nima fmiram tem fhularjam po-
magati, inu ufle betTede inu svlbe toko
rekozh na jefek polofuiti; zhe pak tefhej
rezhi napreiprideja , jeh on ima sam fafto-
plivu inu spravem spremeinam te shtime
napreibrati, inu tudi fa sabo brati puftiti,

f,  Zhe ta shular foush al naroden bere, tok
more ta uzhenik nega ta befleda bustabi-
rat, jen k’mal potem raun ta befteda spet
brati puftiti.

g,  Te falarianiina on prevezh imenvati, fizer
jeh oni hoja bel merkali koker to poprau-
laine taifteh.

3 . Od brainia tega pifTainia inu latinskiga.

a,  To piftanu inu latinsku, kar u imenskeh
buqvizah inu u buqvah tega braine (Teje?
fibung) napreipride j mora ta uzhenik u faz-
hetku sam buftabirati, inu fa sabo bufta?
birat, inu fa sabo brati puftiti.

h  Kar to piffaine arngre, se fna uzhenik vezh
shrift, ali pisnost od vezh rok skupeis-
prauti; take uftak teden, temfantam, ka¬
teri fhe bel pifheja, vonsdliti, on jim jeh
ima naprei buftabirat inu brati, inu se jeh
ima puftiti fa s boi buftabirat, inu brati.

c-  Zhe pak ta uzhenik pisnofte od drufeh le¬
di namore dobiti, fna on te pisnoste (ftSd)rtf>
fen) suojeh shularjou, kateri flie pifheja,
med taifte, kateri bero, vonsdliti, vonder
toku, de obeaen shular fuoja leftna pisnolt
ali piftaine nadobi.

d.  Te

C 0  ) &&<£§  105

e. 3 Det £efjter mufi nid>t allejeit burcf) Deildnbt*
geš -JJeifen bic ©olben unb SBSrter ben jim?
beril in ben 9 ftunb kgen; fommen ober frinoe?
re &06rter bot/ fo mufi er fte fflbjl'teuflidj
unb mit bergefjorigen 2lbtt>ed)glung bet ©littt'
me borlefen, unb fie nac&Iefen lajfen.

f v  ftefl ein©d)ufer faffcf ?,  fo muf berfefsrer iljit
nnfmlten bu$ SGSorf, meidbeS er fn(frf) gelefcrt
fj at,  jtt budfflabiren / unb gfeicf) fjierauf ba6
numlidie SBorf mieber lefen (a)Ten.

g. 2)ie gemuc&ten Jefjfer mufi 4l ' nicfir ri^uoft
tmeberf^ofen/ fonfi brucfen |id> felbige mel^r afž
bie SJerbefferung eiit.

3. 93 on Dem iefen beč ©efdjriebenen , uub iatii*
nifcben.

a. 3 Da$ ©efdfriebene / unb i ateinifdfe / maž in beitt

^Stamenbucfolein, unb in ber £efei!bung bor?

fSmrnt/ mufi ber £efjrer anfanglid) felbfl bor?
6ucf>ita6iren/ unb ftcb nad)bucf)ftnbinn, u( 3 ?
bann fefen (njfen.

b. 2Ba$ ba$ ©efdjrtebene befrifft / fo fann uudj
ber £ef>rer ftcfj gemiffe ©dmften bon berfdne?
benen -fjaitben fammeln; fofcbe roocffentlidi d>
nigemaf ben jlinbern/ bie fcf>on jimficf) fcf>rei?
ben fonnen ,  auštfjeikn: er bud)|labire unb fe?
fe fie ifmen bor, unb er (affe ft.i- fufd?e nad)#
budMlabiren, unb nacblefen.

c. -?)at ber £ef>rer nicfrt ©efeg nfreif ftcf) ber .fei*
dien ©dmften 511 berfdaffen, fo fann er bie
©dmften feiner ©chreibcf-buler unrer bi ?  U*
fefd)u(er aučtbeilfn, bocf> fo, bafi feitt ©d)iV
ier ferne eigene ©djrift befbmmt.

d. ©r

10(5  C o ) l&v&b

d  Te nar bulshi pisnoste ima on jein narpo*
prei ii roka dat, kader Ihe oni lete dober
bero, tok jem on flabshi dat fna.

4. Od dobizhka tega samubraina.

a.  Is samubraina se lohku dol uflame, koku
delezh sa shularie ii brainu naprei per-
shli.

b.  On se nauzhe prizha drufeh ludi prov,
koker se ima, brati, tudi ton inu spre*
meneine te shtime per teh iflozhenskeh
fnaminah oberniti inu nuzati.

E.  PET VEKSHI STOK,

Od pijjaina.

I, Perpraiilainie teh shulariou k’pifiainu.

g.  Ta uzhenik ima tem shulariam is napel*
nos te , ali napelajna k’lepupiflainu, ali le*
pupisnoste ena regelzapote drugi od prau*
ga derfhaiua tega fhvota, teh rok, inu
perefla napreipernefti.

b ♦ On ima narpoprei sam nasebi pokafati,
koku ima ta sbular te regelze dopolniti;
fatega vola se ima ta uzhenik prizha teh
shulariou k’ mifi toko usediti, koker je
k’piirainunapreipiflanu, inu pokafati, ko¬
ku se per piffainu sdeti more, potem mo¬
re

( o ) PW*Qs 3 > 107

d. Sr muf? mit ben feeftcn ©d)r ften beti Tinfang
ninct>en, fontten t»ic ©cJjnler biefe gut lefcn r
fo gebe er iljnen alSbann fd)led)tece £anb*
fdmften.

4. S3on bem Sdufeen beg SinjeinlejenS.

a. £)urcf) bas Sittjefnlefen fann man gemaljr
metben ,  mie meit bie ©djulet im £efen fmb
ge6rad)t morben.

b. ©ie (ernen baburcf) in ©egenroarf anbercr £eu*
te mit 2lnjlanb lefen,  and) ben £on t  unb bie 216 *
mecbsfung ber ©timme 6ei ben borfommenben
llnterfd)etbungšjeid;enge6raucf)en.

E +  pnffeč ipauptfluci

S3on t>cm ©djteifm

1. SDte S 3 or 6 ereifung ber ©cbfiler ju bem ©cfctet*
ben.

a. SDer £e{mer mufj ben ©d)ulern auS ber Tin*
(eitung jum ©d)6nfd)reiben eine Siegel nal)
ber anbern bon ber rtcfmgen ©tellung beg
£ei6eS, ber £anbe unb bes JeberljaltenS 6ei*
bringen.

b.  Sr muji juerfi an ficf> jeigen, mie jeber
©cf)u(er biefe Siegefn befolgen foUe; befme*
gen muč ber £el)rer ftcfi bor ben ©cbulern
an ben 5 .ifd) in bie gel)6rige ©tefiung feben/
unb meijen, mie man 6ei bem ©cbreilen fit*
jen mujj ,  nad) biefem mujj er ben £ei6,

3 unb

108 ( o )

re tafhvot, inu roke tegashularia poiVoi
poftau inu derfhainu uftauti inu uglihati

c.  Uzhenik ufame tudi to peru ii roka, inu
pokafhe, hoku se peru perjeti ima, naka-
termu perftu taiftu slon iti ima, koku uffck
ima derfhanu biti; on ukafhe to perje der-
shati, dol polofhti inu spet ii roka ufeti,
on ima okul jeti, poprauti, inuskerbnu gle¬
dati, al ufTak shular to perje prov prime
inu derfbi.

d.  Ta uzhenik fna potem svoi shvot nerod-
nu derfhati, tudi to perje kervo uroka
ufeti, potler uprashat, koku inu kai se
ima fdei per temu derfhainu tega fhivota
inu pereffa poprauti.

e.  Te perve kufrafte table, teh naprejpis
noste (93orfdmft?») ali te potem vekshi
sturjenestavtie(Stlbcr)imata uzhenik tem
shulariam vezhkrat pokafati, inu ni eh fpou-
niti, toko sedeti inu to perje derfhati,
koker jetamkei napreipoftaulenu.

/. Uffe te nauke inu derfhainie nima na en¬
krat pre dolgu terpeti, ampak se more tem
shulariam kmal od fazhetka tega piffaina
vezkrat pa kratku napreineifeni inu popol-
nama noterugnani biti.

a. Koku se ima per uku tega piffaina fader-
fhati.

a.  Ta uzhenik tem shulariam is te druge inu
treke strani tega A B C ali buftabirbu-

qviz,

C o ) i°9

unb bie £dnbe bež ©cbfilerž nod) feinet
©tellung ncbfett.

c. SDer lestev  ntmml oucb bic gebec in bie
£onb, unb jeigef/ n>ic bie §eber anjugrei*
fen fei); auf rcelcbem §inger fie vufjen muf*
(e: roie (jod) fie ju ^nfren fet); er lafit bie
©cbiifer bie $eber balten , felbige roegtegen,
roteber anfaffen; ec muf Ijerumge^en, 6ef*
fern, unb forgfdidg nacbfsfjen /  ob jeber©d}u*
Jer bie Jeber geljorig anfajfe t  unb §alte.

d. ®er tefjrec Fann nad) biefem eine fefjfec#
Ijafte ©tellung bež £ei6ež obet  6eim $ab
ten bet Jebec on ftct) jeigen, imb alžbann
mufi ec fobern , bafj bie ©d)6lec toevmbg
bec 6eigebrorf)cen Stegeln ben gefjlec aužjkl*
len.

e. £)ie  erjten j?upfertafeln bec SBorfdmften
ober bie bonadj greffer gemacbten 33ilbec
mufi ber fefjrer ben ©cfefifern ofterž jeigen ,
unb fie erinnevn fb $u fifsen, unb bie Jebec
fo ju polten j mie ež Porgefiellet ijf.

f. 2llle biefe Ui6ungen bfirfen nidjt ju fong in
einem fort bauern, fonbevn fte mufi* n ben
©cbulecn meiftentbeilž bei bem Tlnfange im
©cbrd6en burcft bffere ober Furje 5Biebecfeoe
lungen ganj(icf) beigebracbt tperben.

rt.  35až Skrfa&ren bei bem Untecridjt in bem
©cbreiben.

a. 35er £e[jrec mocbet ben ©rf>ufern ouž bec
2 ten unb 3 len ©eite bež 11  & S obev 33ucb*

IIO

qviz, ali jem na tabla fapishe, ( + ) te ma¬
le inu nemške kurrent ali tekozhe zherke’,
koker te zherke bres fgorneinu fpodne dol-

gufti & c tim n o r u v w.  Lete sa¬
me s’to fgorno dčlgufti / ^ / / j t.
Lete s’podno dolgufti samo: ^ jp j x
ij,  Tedei te s’fgorno inu spodno dol¬
gufti skup J Ji J.  On jem pove koku se

imenujeja, inu de udi leti buflabi is she-
stere sorte teh strihov sa skupsprauleni,
kadri se gruntnistrihi imenujeja.

I.  Ta uzhenik jem potem naprei neffe, ukom
ta perva sorta teh gruntnekstrihov obftoji.

c.  Potem on fapifhe leta sorta teh gruntneh-
ftrihov prov inu iflozhen, pa vekshi ko¬
ker szer s’kredo na tabla:((*) **)inu jem naprei-
pernefte tudi narpoprei, de jeh u famerk-
vainu obderfhi skus napreipoftaulenie vezh

sort

(*) Te shulske table k’napreipiffainu boja nar bulshi is plat¬
na narejene, na ubch plateh s’ malarskem gruntem
preulezhene inu zhernu postrihane, na tem se s’ er-
dezha forba na voilu narjena te linie toko delezh ena
od te druge, koker se spodobe fa bustabe ulezheja, inu
med lete ta uzhenik bustabe s’kreda fapifhe, koker se
fdolei bo povedalu,

(**)  K’temu on more imeti ena stirvoglata stangza krede,
sVoglam lete stangze naredi on te voistre, ali tenke (fdjat-
fen) ali lafsne strihe (^aatftttdje ; ) s’zelo sherokustio
pak ene stran te senzhenestrihe (Š(W(enfhfcbe ; ) tashe-
rokuft ene stran te krede je ii velkeh namest te shcr-
jave ene spizhe tega piria , fatega vola bo dobru kader bo
pisneuzhenik (©dtftbtneijjH,) te stangze krede »ne sher-
jave naredu.

C o ) III

fiafcir&dcfileinS , eber burcfj 'Jfnfdjreiben auf
bie 'S.afef; O bie fleinen obec beutfcben 5\uiv
renfbucij|}a&en befannt, alS bic S&ucf)jkben

net t  unb bu|š a((c biefe JSudjjtaben au$
fecfjžerlet Tlrfett bon ©fvic&ett be|te!jen, mU
cf)e man @cunb|fric()e nennef.
b. 3)ec feljrer brittgt ifjntn Ijievauf bie SSefcftaf*
fenljeit ber erjien 3lrt bev ©runbfiricbe bet.
č.  Tifebann fcfjreibt er biefe Tlrf bev ©runb*
tfridje ridjtig unb beuflidj bocb grofTer als
geroofjnficf; an bie ‘Safel mit 5freibe:(*0 unb
Sringt iljnett erfHidj and), fo gar um bie

C‘) bie gcfcuitafeln jum SSorfcfereiben tvetben am betifen bon
£eimvanb gemarfif, auf betben geifen mit tOtabletgtunb
uberjogen unb febivatj angeffricfitn, man tann batauf mit
totbet JMfarb bie £inien im gebotigen ‘Betbalfniffe fur
bie “Sucbffaben sieb«n (aifen, unb jivifcfjen biefelben frfjteibt bet
žebtet bie ‘aucfjfhben mit tfreibe ,ivie unten gefaget ivitb.

(**) (St bebtenef fteb baju eineš »ierecftcbfen gfangiein# črtite ,
mit ber gebneibe biefe# gtonglein# macbf er bie febatfen
ober -5>«arf?rtcf)e; mit bet ganjen ‘Sreite etner geife abet
bie gcbatfenfhicbe; bie (Steite einet geife te# Rretben«
ftangleins »ertriff im (StofTen bie gfeKc bet (5teite einet
Sebetfpibe ,  babet ivitb bet gebulmeifiet moM tbun, ivenn
et bie .fireibenflanglcm immet »on einetlei fSteitc madjet.

Oljne .Ober* (**)  unb Unterldnge a c n-  * vu
** o *v iv v  2>je mit £)6erldnge

3  3

HttfŠ

n* C o ) fe

sort kriveh strihov, kaj je en glihi
ber) strih; raun na ta vifha on pokafhe,
drugezh, kaije en glihi fain (gerober f ti*
nct) Strih, inu trekezh kaije en glihi fain
(gerber feiner^ na desni vezh ali mein po
stran lafheozhi (fcf)ief(tegenber) stojezhi, inu
poflranski (quer) strih.

d.  Te shularie moreja te strihe po dolgufti,
debelufti, inu lefhainu, ali lefhnofte dober
pofnati inu iflozhiti, inu per uprashainiu
moreja hitru uffak falleni strih poprauti ve¬
deti , inu se navadet letaifta leftnuft inu re-
gelza tega gruntftriha povedati, zhes ka-
tira se je fallilu ali fafhlu.

e.  Kader fhe te shularie ta prava faftopnoft
od gruntllrihov te perve sorte imaja, tok
se jem pokafhe, haije ta refek tega peref-
fa (©ebnetbe ber $eber) inu koku se s’tai-
ftem te fain ali te tenki lafsnestrihe. (feinettt
•£aar) inu te mozhni senzhniftrihi (flarfen
©cfjaftenfhic&O narede.

f.  Pokler ta uzhenik pokafhe na shulske tab¬
le : koku se is lete perve sorte teh grunt-

ftrihov te bustabe, ali zherki i n u m w v,

narede inu skupispravia; on pa more od
uffazega bustaba uffe famirkat urednu po¬
vedat, polfebnu, koku se je uffak zherk
fazheu, koku te strihe fapured gredo, ko¬
ku boja skup skleneni; on more uffe toko
flozhen fapiffat, de uffak gruntftrih teh stur-
jeneh bustabou od teh shulariou lohku fa-

( o ) s ll 3

‘Hufmerffamfdt ju u6en, mittelff berfdjtebe*
»ter f fjl rljaften ©frtdie 6ci f  waž ein ge»
r<iber©frtrf); atenž aufeben biefe Tlrt toaž
fin gerabec feiner, unb 3 fenž rocies cin ge/
rnber feiner jur redjten meljr obcv »cntgct
fcbiefitegenber ffrljenbet ,  unb D.uerftrid>
feb.

d. SDie ©dtftler muflon ©tricfle in Infebung
bor funge, 35icfe, unb fage gcnau fennen
unb unferfdjeiben ,  unb bcim 33efragen cincn
febferljaffen ©trkf) <i(fo gfeicfl ju oerbeflern
ttnflen unb gemobitcf rocrben nur btejentge£'igen*
fcbnft bež ©runbflndjež anjujcigcn, mibec rod/
cbe cin Jeffler ifl begangen roorben.

e. £nbeit bie ©djufer cinen ricbfigen Segrif
bon ber erflett "2lrf ber ©runbflrkflc ,  fo roirb
ibnen gejeiget ,  roelcflež bie ©djmibe ber
Jeber, unb roie bic feinen £aar, unb bic
jtarfen ©dxirtenflrid)e bamit gemadiet roer-
bcn.

f. -J)ernaefi jeigef ber febrer ouf ber ©cbuftafd: roie
aužbtefer erjtyt 2Irf bet ©runbflridie bie 95ud>»

|Ta6en * ** vu- -u> v-  »gemadieč unb jufammen

gefefjetroerben; ermufluberbon iebem Q3ud)fla/
6en aliež^nmerfungžmkrbige angebeu,befonber&
roie jeber 3$ucf)flab ungefangen ,  roie bie ©tridie
auf einanber fofgen ,  trie fte nitreinanber berbun-
ben toerben; er mufl ullež fo beuffid) anfd)ret6en,
bafl/eber©runbflricbber gemacbfeu 95ud>flflben
bon ben ©djidern beudicfl fonne bemerfef roerben

3  4  3 «'

**4 C o )

mirkan bode, ufTak sturjen bustab se ima
od shulariou kmal imenvati pufliti.
g. On pufti te na table fapiflane bustabe, de
jeh ufTak shular u suoje bucjve tega pifTai-
na (©cbreibebudjer) fapifhe , (*) ali on
jim da tajste taji teh naprejpisnofle (533or>
frfjrtften) na kakermu nezh drufga na stoji,
koker te The fnani gruntflrihe , inu bu¬
stabe , katire se is teh gruntflrihov narede.
Kir se shularie te bustabe fa nim naredit
pomujaja, toku jem da uzhenik prezej po-
duzhejne zhes ta faderfhnost, fglihnost
(93trfcdftni|i) teh zherkov, inu jim na table
od stuka da stuka pokafhe, kolker jem je
od viffokufti, sherokufli, lefhnofli, inu svef-
nofti s’tein The fnanem bustabam potrebnu.
/. On jem pak tudi fna namelli enga dolfga
inu fa nakatere shulmafTre teshkiga reskla-
daina takshne platelze teh linie (fitiienbfdf/
ter ; napreipolofhiti, koker se k’ navadnofl ii
pifTainufate fazhetkarje, drukane ali utis-
nene fnaideja; on jim imarezhi: de te vos¬
ke linie sa ta vifTokufl teh bustabou bres
te fgorne inu spodne dolgufli, te dalshi
linie pak sa ta vifTokufl inu globokufl teh
s’gornainu spodna dolgufliaprevidenehbu¬
stabou , inu te tamkei lefhejozhe postrans¬
ke (fcfuefO linie pomeniata poflranska lefh-
nost (fcbtefe facie) teh dolgeh bustabou.
k.  Zhe ta uzhenik vidi, de vezh shulariou
na ena vifha teh gruntflrihov, zhes to skup-
_ Po-

(*) Tukei sa poffebnu fa mižat te piflanske buque s’ stisne-
aem, ali drukanem liniam, katere sa per roke, ion fe dobe.

(o) i*5

Seben gemacbfen 35ucftffiben laff ftcf) ber iefy
rer&alo bon ben ©cbfifem nennen.

g, Sr (afjc bie ©cfiiiier bie an bie 'Safel ge*
fcbriebinen ŠBucbtfabeit in iljre ©cfireibebtu
cfter nad)fcbreiben, (*; obev er gi6t ifcmm
ben j nigen 'Sfjeil ber 58orfcf>rtfcen, roorauf
nicbtž anberS befinbfid) $ , a($ bie fdton
befannfeit ©runbftridte, neb(l ben Sucbjfa*
beti, roeld)e auž bi fen ©runbftmfien befteken.

h, bie ©c&ufr bie 93ud)ftaben nacfeju*
macben iicb beffeifen, fo gibf ber fe^rer
g(eid) Unferricbt flber bas 9Serf>aftnig ber
33urf)!iaben/Unbieigetben ©dnilern jfftcfroeife
aufber£afel , fo»iel ftebon ber J^Sfje, 35rei(e,
fage,unb 33erbinbung ber fdjon btfannfen Q3ud>*
ftaben j« miflen n&t^tg Ijaben.

i, Sr fann aber aucf> anjlatf einer langen unb
fur monden ©d>u(meifler fdnoeren Srf!«*
rung i(>nen bergfeidten £intenb(dtrer toorfc-
gen, tvie jur Uibung ffir bie 'Jlnfdnger im
©cbreiben gebrmff iinb ; er fage ibnett ;
bafj bie engen Umen  bie #5(50 ber 33udv
jfaben oljne £>ber< unb tlnterldnge, bie wet*
feni linien aber bie -g>6(je unb ^iefe ber
mif £>ber*unb Unferldnge berfefjenen SBucfe*
fiaben unb bie barauf beftiibftdsen feb te fen
iint n r  bie fdjiefe fage ber iangett $3ud)jfa*
ben bellimmen.

k. ©ieljf ber feljrer, bafi ttteljrere ©cbufer auf
eine "Hrt roiber bie ©runbjitidje/ mber bie

3  * 3 *

.... i ... i. ...» ' ■»— ■ m u   n n    , „ mt - — —’

(*) piem  ftnii Jtc mif gmueffen iinitn mpmtttff  &&utbt>
fe«dj<r VDtjusficb fu stknmcSen.

i 6 i  d^fcy>sa \ ( o  ) \

pottaulenie ali zhes ta faderlhnosttehbu-
stabou C Skrljdknifj) falle inu novedo, tok
on raun te fallaria na te shulsketable fa
niem naredi, inu tem shulariam pokafhe, ii
komu sa oni falili, inu shularie fnaja to fal-
lenu na tabli sami poprauti, inu od konza
deb se on ta prava podoba teh strihou,
inu bustabou nauzhili. fnaja fdei na popiri,
fdei na tabli se skushati.

/. K>ker seje ta uzheniks’taperva sorta teh
gruntftrihov inu is leteh sturjeneh bustabou
faderfhu, se on tudi s’tem drugem peterem
sortam faderfhi, pa vonder on popreinas-
me k’drugi, treki inu zheterti, k’peteri ali
shefti sorti pridti, dokler ni faguishan, de
ta vekshi taji teh shulariou ti popreishne
bustabe dobru faftopi.

m.  Ufle sorte teh gruntflrihov, katire sa na
tabla fapiflane, se imaja pufliti inu ne fbri-
fati, de on tem shulariam, keb oni zhes
gruntfirihe fallili, ali se ne kmal na nieh
stavtja spounili, taifie kmalu pokafati fna.

«. Te uzhenike umejftah, inu tergah imaja
suojem shulariam kanzliska inu latinska
pisnost ali piffainie na ta gorei napreidana
viflnanauzhiti.

3. Diajnie tega uzhenika 11 fazhetku te ure te¬
ga pilTaina.

a.  Ta uzhenik ima videti, alti shularie prov
sede, to pero prov derfhe, al oni taiflupre
globoku u tintna pohoda omozhia, ali to

peru

i »7

( O  )

^ufammenfe&ung, oberbaž SBerljdlfmfj bet
žSucfjjtaben fef^Jen, fo tnad)etec biefe Je(>
Jer auf ber ©rimffafel nacb, unb jeigef beti
©cfjufern, roortn fie gefefjfet jjaben; unb
©<f>uiet fSnnen fo roo^i btefeS ^eljlerfjaftc
auf ber 'Safei fe(6|f Perbeffern, ate auef)
im Tlnfange um bte ridjfige SŠtlbung ber
©iricbe, unb 2)ucf)jia6en ju erlernen ,
mecbfelroeife baJb auf bem ^apire, balb
auf ber 'Safef ficf> uben.

l. 9Bte ber feljrer mit  ber erffen TfcC ber
©runbfirtcbe unb ben barauč enffianbenen
SBucbfiaben Perfaljren i|f: fo berfd^rf ec
auef) mit ben ubrtgen f 2frten , bocb muf er j'a
nicbt efjer jur atengfen unb^en^Cen unb
CjtenTlrt febreičen, roenn er nicf)t perftebert iti ,
bafj ber grbfjfe 5.bei( ber @cf>ti(er bte Porljerge*
Jjenben šSucbjfaben gur macben fbnne.

m. TlUeaufbie ©cfjultafei gefdmebenc Urren
ber ©runbjiricbe mu$ ber febrer jfefoen faf«
fen, unb ntebc aušlofdjen ,  batttte er ben
©cbfilern, tuenn^fte eftsa tutber bte ©runb?
(irtebe fe^fen, ober (icb ntcbt ba(& auf ifjre 0e<-
fiate erinnern f6nnen,fefbig< ba(b jetgen fann*

n. ®ie fe^rer in ©fdbten , unb ‘Sidcften
mujfett tbrett ©cbbfern bte 5?anjfet)fcl)rtf(
unb lafeintfcfje auf bte oben angefuijrre Tlrč
betbringen.

®aš ©efcfjdfr bež feljrers bei bem^nfangeber
©cbretbefiunbe.

a. SDer febrer mufj feb« ob bte ©cfj&fer reefte
ft§en, ob fie bte jeber mf)£ (jafren, ob fie  fof«
d)e ju ttef in ba$ ‘tintenfafj jioffett/ ob f c bte

§eber

u8 S^ai ( o ) ’

peru prevezh s’ tinta napolneja, ali oni te
napreipifTane bustabe prov fazhno, prov la*
vefheja, taifte stem befledamu enmu ulezh-
ku ali zugu stre, shele po nieh napol.
neinu te pike, inu fnamina zhes taifte (pob¬
ita vem zhes i inu u) poflavia.

b.  On ima gledat, al ufTaki shular pod suo-
jem buqvam tega piflaina en skustekejozhe
(fali  drugi papir ima, de te buqve te¬
ga piflaina od mife se na umafheja; al uf-
fak te napreipisnoste, kader je on taifte
von fdliu, blifu sebe lefhat pufli, per pif-
fainu gori gleda ; al tintenska pofloda ter-
du stoji, inunezh, ampak kar je kpiflai-
nu potreba, na mifi ali na klopi lefhi.

c.  Ta uzhenik ima tudi med tem zhafiam gle¬
dat. de shularie ne sami sebe, suoje to-
varshe, suoja naprejpisnost, buqveiapif-
faine, klopi inu mife napomafheja, koker
tudi, de oni ne dergam koker ii tinteska-
pofloda suoje peru istrefleja; kader je fhe
ta uzhenik skus en kratki zhas s’takem
gledeinam, inu zhes to sturjene opomin-
vainam doperneflii, tok gre on k’poprau-
lainu teh shrift ali piflaina.

4. To popraulaine teh falariou u teh buqvah
tega piflaina.

a.  Ta uzhenik more shrifta, alipisnoft ufla-
kega shularia, inu szer, zhe jeh je veli-

ku,

ii9

C o 3 te&Ofš

$eber ju febr mit hitite anfiillen f  06  fte
bie borgefdbriebenen SBucbjlaben gcljorig ati*
fangen, ricbtig tmbmben, biefclb« n forcobi
alš bie SBorte in cinem gnge macben ,  erjt
nacb beffen SBolIen&uttg bie *))unffe uttb
getdfen ubet fefbe (j. 33. b&er bas t un&
U) fe&en.

b. Sir mufj Tfdftung geben/ obfcber ©cbulerune
ter feinem ©cbreibeburife ein^fiefj ober anberš
5 >apier babe ,  bamit baS ©cbreibebucb bon
bem £ifcbe nicbt hefebrnufcet roerbe; ob,
menn er 33orfcbriften auSgetbeifet bat / je?
bec fetne S 8 ocfd>rift nab bor fteb fiegett
babe/ bet bem ©cbreiben barauf febe; ob
ba$ 'iintenfafj fejl ff ebe, unb nicbts ais mas
fte jum ©cbreiben gebraucben ,  auf bem %it
fcf>e obet auf ber 58anb fiege.

c. SDer febrer mufi mabrenb biefer 3eit aucb
babin feben, bafj bie ©cbufer fteb nicbt fdbff f
»eber ibre ®itfcbufer nocb bie 93orfcbriften,
©cbreibebucber/ S3anfe unb 'Sifcbe befrf>mur»
jen , roie aucb bafl fte nicbt efroa anbers
tvobin afs in bas iintenfafj ibre Jeber
auSfprifeen j b flt  nun ber febrer eine furje
geit mit bergfetcben 53eobacbtungen / unb
bierfibec gemacbten €rinnerungen jugebracbt /
fo febreifet er ju ber SSerbejferung ber ©cbrif*
fen.

4 . £)a$ S3er6effern ber $ebfer ut ben ©cbret-
bebficbern.

a. SDer febrer mufi bie ©cbriff etsteS feben
©cbulers uttb jroar ,  men« ibter btele

fmb.

120 čf^?aa* ( o )

ku, sai uffak teden duakrat poprauti iuu
pobulshati.

b.  On poklizhe fatu dua ali tri shularie, med
tem, de te drugi pisheja, is te veriie, ko-
ker sede k’sebi; tega perviga poftavi on
na leviza, te druge pa toku, de jeh uffi
vidit moreja, koku inu koga je ulTakimu
popraulenu, on pregleda te buqve tega
piilaina ali sa te strani teh platelzou po verft
inu, zhe nidalanirane, presheroku ali pre
vosku popihane, ali sa druge rezhi noter
pihane , al te strani niha pomafane , pre-
vezhperpognene, ali zel platelzi von ister-
gani.

c.  Dalei pregleda ta uzhenik , al je uhaki
pisnoste ta dan tega mesza perftaulen, al
je shular to ladenzh popraulenu fanim po-
pravu; naide on, de ta shular enu ali to
drugu is navednoft ni sturu , ga on podu-
zhi, zhe je pak ta shular vednu is traglivoft
falliu, ga on ima po meri te nagudnodi s’
tulkain vezh oistrustio k’pobulshainiu der-
fhati.

d.  Tedei spregleda uzhenik to pihanu, on
popravi s erdezha tinta do stirh al pet fal-
lariou, pohebnu C^auptfddrlicb) pak tairte
fallarie, katire se nar bel dopernehb, on
vonistriha ali iszherka ta od shularia stur-
jen falarske bustab, ga naregelza spoune,
inu on pifhe en bulslii bustab lraun ali lgo-
rei tega fallenga ali kriuga, ga na svoi
krei ukaflie jeti, fvoi fallar kmalu po-

prau :

(o ) 1.21

ftnb r  bod) tbenigftenS bie SBodje smal ber»
beffern.

b. <£r ruf£ befjfjafben i ober 3 ©dtftler rodfcrenb
bafj bie anbecn frfjretben, tn ber Orbnung,
tete fte fifeen ,  ju ftd); er flcllet ben erfien
auf feine Hnfe ©eite ,  bie anbern abec
fo , bafj fte alle feljen fonnen, nxi$ unb
rute jebem berbefferf nurb ,  ec b?ftef?f bas
©cbreibebucf) ,  06 bte ©ciceu orbentlkh,
unb roenn fte ntc^f Itniret ftnb ,  ju nmtfcbicfj*
fig ober ju eng befcfmeben ftnb ,  ob anberc
SDinge Ijinetn ftnb gefcfjruben roorben, ob bte
©eifen ntd)t befcf)mu§et, f.ljr berboaett,
ober n>o^I gar SMdftec fjerausgertffen ftnb.

e. $erner$ fiefyt ber fetjrec ,  ob feber ©cf/rtft
ber 93 ZonafStag feg beigeffigef toorben, ob ber
©cf)u(er bas le&ffjtn berbeffrfe nachgebef*
ferf Ijabe '•>  finbet er nun, baf? ber ©cbttfec
cin ober baS anbere auš Unnriffenfjeit nid)£
beobacbtet, fo belefjret er if)nj bafaber bet
©cbufer mjfenfltd) auš 9tacfyldffigfeif ge»
fefpfet ; fo mufi er ifsn narf) btefec
Siacbldtftgfetf/ mit bedo grojferettt Srnffe jur
SSerbefferung anfjaffen.

d. ^nbltcb beftef?t ber fefcrer baS ©efcbrtebene,
er berbefferf mit rofber 'Sunre btS 4 ober
5 Jefdec , tjauptfdcfjftcf) aber /ene $ef>fet
tbefcfte ant meiffen begangen toerben; ec
burcftjfreidjf ben bon bem ©cbtiler fefjfer*
fcaft gemacbfen SBudjfiaben , erinnerf tbn
auf bie Steael ,  unb enb(id) fcbreibf er ei*
nen beffern Sucbffaben neben ober uber ben
gefefclten fji« t  IjeiJšt ben ©cfcfifer auf feitt

122  (o) fa&GPh

prauti, inu raun s’tem drugem shulariam-
stri.

e.  Kader shularie te kurrent ali tekozhebu-
stabe fhe dober naredit fnaja, tok se ima-
ja ukalat te perve, ali fazhetbustabe pa
vonder u glih vifhi is nieh gruntfhihov na¬
redi , koker ta treka kupfertabla teh na-
preipisnost (3>oifd?riften) na roke da.

/. Kader fhe shularie žele postavke (©dfje)
pilTat fazhno, ter nei jeh tudi pufli ziffre
delat. H’ kanzliske inu k’latinske pisnoste,
inu piiTainu, ima ti, katiri bojanuzat fna-
li, takrat derfhat , kader fhe dober kur¬
rent ali tekozh pihat fnaja; fraun se or-
denga teh napreipisnost (ŠJorfdjriftcn) der-
fhati.

g. Te vekshi shularie fna on tudi uzhiti
vifha perefTa reiati, tem drugem nei jeh
sam relhe, pa ne med shulskem zhaflam,
fakai en tak del je ena fguba tega zhalTa
fa shularie. On nei tedei od otrok te pe-
reffa skup fbere, inujehrefhe, kader shu-
la naderfhi inu szer na ta vifha: uffak
shular ima imeti ena skus prerefana quarta,
ali en drug tak terd papir, ii katira on
suoje peru noter utakne. Na quarte ali
na temu drugmu platelzo ima ime tega shu-
laria fapiifanu biti, katermu ou ta drugi
dan niegovu urefanu peru spet nafai dat
famore; samem shulariam pakse nimaper-
puflit ii shuli pereffa reiati, fakai skus
nuzaine tega nofha be oni morebiti te

klo-.

m

( ° ) tmn0ti

£)rt geben , fogleid) feinen Jeblec ber*
be|Tern , unb berfdbrt ebenfallž fo nnt ben
anbern ©cbtilern,

e. %enn t»tc ©cbiiler bie jlurrentbucbfbaben
gut ju macben trn ©fanbe ftnb ,  bann
laffc er fte bie groffen ober linfangžbucb'
jiaben, jebocb ebenfallž auž ibr?n ©runb*
fhidjen macben, fo mie es bie 3 fe jtupfertafel
utiferer SBorfcbriften an bie £anb gi(t.

f. StBenn bie ©cbuler fcbon ganje ©ase ju
fcbreiben anfangen ,  bann lajfe er fte aucb
3iffern macben. 3 l!l ' $undet)fcbrift unb juni
fateinifcben trerben bie jfinber, tvefdje cž
braucben fonnen ,  angefubret, toenn fie gut
furrent ju fcbreiben berntogen; ež ijl ba*
bei bie Orbnungunferer SBprfcf>riffen ju be#
pbacbfen.

g. £)en grojfern ©cbfilern Čann er uucb bie Tlrt
Jebern ju fcbneiben (ebren , ben ubvigeit
fcbneibe erbieg-eber fcl6flr, bocb nicbt in ber
©dmlfhmbe ,  ben folcbe iSefcfiaftigung ift
ein Saerlujl ber geit fur bie ©cbbier. ©r
fnmnde alfo bon ben ilinbern bie $ebern,
unb fcbneibe fie aufer ber ©cbulje.it/ unb
jroar auf folcbe ’2lrf: 3eber ©difiler bebte*
ne ftd) einež burdigefcbnittenen $artenb|a£*
tež ober fieifen ^>apierž ,  ut roeldje er bie
5'eber jiecfe, 7luf bem 3Matte \tx>  ber
Sftmnen bež ©cbulerž geftneben ,  bem er
ben anbern ‘Sag ganj orbenflidi fetne gefdmit*
tenen Jebern roieber geben farni j ben ©d>6*
lem aber felbtf erlaube er mcbt in ber ©cbu*
le geoern ju fd;neibcn, benn bei bem ©e*

$ brau>

124  ŠBtisei  ( o ) &Cr!Q5)

klopi refrefali , ali sami sebi ali drugem
skodvali.

5 . Kai ima ta uzhenik per napreipisnosteh
(93orfd>riften) gledat inu skerbeti.

a.  Ta uzhenik fna kratke postavke (©dfee)
na ta fgorei fpounena shulskatablakTa nim
piflainu s’ kreda napreipiiTati, ali te utisne-
ne napreipisnoste (33orfct>viffen) nuzat, ali,
zheon sam dobru pishe, fasuoje shularie,
fna on sam napreipisnoste napifiati; u ufta-
ki te troinirezhi se ima on prov poorden-
ge teh utisneneh napreipisnoste derfhati,
(ge(lod)«ncn SBorfchriften) inu suoje shularie
po stopinah pellati.

b.  Te samske (einjeln)bustabe inubeffedeima
on tudi na ta popir vekshi, koker je szer
navadafapiflat fa te, kateri fazhno, deuffi
tajli teh bustabou bel pred ozhi padeja, inu
tulk lofheishi od teh shulariou famirkan
inu dolposnemani boja.

e . Ta uzhenik bo tudi dober sturu, kader on
te napreipisnoste na en terd (fleif) popir nali-
ma, kir takshne napreipisnoste dalei ob-
derfhane, inu od teh shulariou ne tok loh-
ku stergane boja.

ti.  Ta uzhenik da temu, katir je fazheu pilTat,
ta perva No. teh napreipisnoste, se pufli
te gor.stojezhe gruntftrihe inu bustabe
imen vati, ali ta napreipisnost brati, ga
ukafhe tako spifTat s’opominvainam, de on
obenga drufga zedelza, ali rekshi No. na-

bo

C o ) ts#y(Flb  i»5

braudje be$ 9Jlej[er3 !5nnen (le enttoeber
bte žgdnfe $erfd)neiben ,  obet ftd) unb
anbern ©d)aben tfjun.

5 . 2 Bag bcc ieljrer in Jlnfeljung ter SBorfdjrife
fen ju beobadjren (jat.

a* ®ec iefjrer fann ertroeber furje ©dfee auf
bte borerroaljnte (šcbuftafef jum 3f^act>fcf)ret«»
ben mit jlreibe l)orfcf)rct 6 rit, ob?r ftd) ber
gejlodjenen' 33orfd>riften bebienen ,  obet
menn er fe( 6 tf guf fd)ceibt,  f 6 r fetrte ©d){|»
ler 93orfd>riften fel 6 fl fcftretbert; in /ebem
biefer 3  Jdde mufi er ftd) genau nad) ber
■Orbnung ber geflocbenen 3>orfdjriften rid)/
ten ,  unb feine ©cf)fi(er fluffentveife f&ljren.

b. 3 )ie einjelnen 93ucbfia6en unb SBSrter foK
er aucb aufbem ^>apiergr 6 (JVr fur Tlnfdnger
<i!š gett) 6 f)nlid) fdjreiben ,  bamit alie ^ile
ber 33ud)ffa6en beflo beutlicf>er in bie Hugen
faden, unb befio feicbter bon ben ©cbulern be*
meifet unb nad)geaf)met roerben.

c. >Der Itljrec roirb aud) fefjr t»o^I tljun,
metin er bie 33orfebriftcn auf etn (teifeS
9 >apier leimet, tveil  bergieicben 93orfd)rif#
ten fdttger erljdfen, unb bon ben ©cbulertt
nitfct fo leicbt fonnen jerrifTen roerben.

d. $Der £e()rer gibf bem Hnfdnger im ©djret»
ben bie ite No. ber 33orfd>rift t  la|jf |lcf)
bie barauf befinblidjen ®runb|lrid)e unb
Sudjjfaben nennen , obet  bie &}orfd>riff
lefen , (jeiijt il)tn fold)e nadtfcbretben mit
(žrrinnerung / bafl er nid)t eljereinen an&ern
3 ettel ober eine t) 6 (jere 9iumee bebonj*

$ 3

12(5 C o )

bo dobiu, preden nabo leta perva dobru
spiilou.

e.  Kader tedei ta shular pride k’popraulainu
inu ta uzhenik naide po vezh deleh inu pif-
fainu, dejefhe prezei dober pifTanu, toku
ga pohualilavolniegove pridnofti» inu mo
da ta druga numera, ga gor isbodi, inu
opomina* deb se on skus dobra dolposne-
most te druge skorei ta treka numera fa-
slufhu.

f t  Kader pak en shular zel doftkrat k’poprau-
lainu pride, brestega, deb on bustabe
dober naredu , se tudi nima spuftit, niega
favol suoje traglivofti okregat, inu ta dru¬
ga inu vekshi numera ne poprei dati, am¬
pak , kader je fhe on ta popreishna dober
spiftou.

g. Ta uzhenik stri na ta vifha, dokler je on
temu shulariu ufle numere naprei dau.

b.  Na napreipisnost ima dan napiffan biti,
na katermu je on taifta dobiu, al pa ta
uzhenik ima leto na enmu poflebnimu po-
piriu, ali ii katalogu te pridnofti famir-

. kati.

i■  Zhe je tedei ta shular ude napreipisnoste
dobru spilili, inu ena dobra pisnost,' ali
fhrifta fadobu , tok fna tudi ta uzhenik li-
fte, quitenge, inu druge u temu shiuleinu
doftkrat napreiprideozhe rezhi, per katereh
se guishne vifhe (^ormeln) derfhe, na-
preipiflati, ali prepiffati dati, deb se skus

to

C o ) 127

men tnerbc, alš bis er bie erfie mirb gut
gefcbrieben baben.

e. .fiommt bann bicfet ©dnifer $um SBerbef«
feni ,  unb ftnbcr ber febrer nad) berfdnebt!*
nen Uibungen bie 9 'acbabmung jiemlkb
gut, fo ruijmt ibn ber febrer feines 5^**
fjež megen, unb giebt ibm bie 2te Sftumer,
muntert if?n aud> auf, bafj er ftcb burd) gute
Sftacbabmung ber 2ten balb bie gfe Sftumec
berbienen moge.

f. 5 ?Smmt aber cin ©djufer febr off jutn $er«
beffern , oljne ba£ er bie 2$ud>|Tabeit gut
nud>et 1  fe mufjman aud) nid)f unterlaffcn
i()m feine Diacbldfjigfeit ju berroeifen, unb
il>m bie fofgenbe Sftumer nicbt eber ge«
ben, alž bič er bie borbergebenbe gut ge«
febrieben b<d*

g.  3 )er bebrer berfdbrt auf biefe Krf ,  bi$
er mit bem ©ebufet bureb aUe Stumern
gefommen ifr.

h. Tluf ber 33 orfdjrift felbfi muf ber ‘Sag ge=
fcbriebett roetben, an tteldiem fie ber ©cbu*
ier beEommen bat/ ober aber ber febrer muf;
folebet’ auf einem 6efonbern 33 ogen Q>apier,
obet im Jleiffatafoge anmerfen.

i. £af ber ©d)u!er enblicb alie SBorfcfmften
gut gefcfmeben, unb ftcb eine gute ©cbrift
angeroobnet: fo fann ber lebret aucb *8rie«
f e / Quittungen, unb anbere in bem genteic
nen feben oft botfommenbe ®inge, babet
man getoijfe §orme(n beobacbfet, borfdjrei*
ben, ober abjufdfreiben geben/ umbabuccff

$ 3 ©cbbtf

*2S C o ) ImrfPt

to shularie navadli takshne rezhi na ta na*
vadna vifha per napreiprideozheh rezheh
pidati.

fS.  Podebni famerki fa uzhenike favol tega pif-
faina.

/». Buqve fa piffaine teh shulariou, kateri sa
fazheli, iinaja ude is stireh glih velikeh, inu
glih laniraneh pobnah skupspraulene biti.
i.  Te shularie imaja nuzat ad fazhetka te la-
nirane buqvefa piffaine, katire se u te du-
neiske normalshule imaja , inu ne velik
vezli, koker ta gmein popir velaja, inu
szer pervezh No. i. inu No. a. keb pak
vonder taifte fmankale, (*) tok be ta uzhe-
nik tem shulariam te buqve fa piffaine, pa
funei shulskigazhada, po tenaprei pifTane
glihi, s’ enim ploshnatam svinzam, ali s*
plaibeiTam lanirat, ali od veksheh shula-
tiou lanirat pulliti mogu.

c.  Na ta funeine platelz fapishe ta uzhenik
' ime tega shularie, dan tega meseza, inu

lejtu, na katermu je ta shular u teh bu.
qvah pifTati fazheu.

d.  On ima te shularie, katire fhe prezei sa¬
me (cinjcfne) bedede inu maihne stuke,
ali postavke (©dlje) pifTati fnaja , derfhat,
bres linji inu ne vezh tok veliku ampak
po te vidokufti, koker se flubi, pida-

5$ ti, katiru se na ta vifha fgoditi fna:

!•>

Ša nemška kurrent, ili tekozha pisnost ie taifteh Stiž
sort, katire se od shulariou fa pured nuzat fnaja.

129

( o ) i

©cbufer ju geroSljnen ,  bergHidjen ©acben nuf
gen> 6 ljn(icf)e Tlrt 6 ei bovfommenben gdllen ju
fdbrct&c«.

6.  Šefonbere 2 (nmetfungen fdr bie feljrer rnegen
bež ©d)rei&?nž.

a. £)te ©cfjreibebucber ber onfangenben ©dju*
(ec mujfen burcftgdngig ouž 4  gleid) groffen
unb gleicbformig limrten 53 ogen bejieben.

b. Ste mdffen (Id) bie ©dnVer anfdngltd)
ber in ber SBiener 3 iormalfdm(e ftblicbctt
e 6 en nicbt bie( Ijdijer ate baž geroobnfidje
•papier jufželjen fommenben ftnirtett ©djreibe*
bud)er ,  unb jroar erfflirf) No. r, unb
No. 2 . bcbunen ,  * falte biefefben jebocb
abgdngig fepn foliten, fo mufjte ber feljrec
ben ©djidern bie ©cfjrei&ebddjer (eocf) aufec
ber ©dniljeit) bem bejtimmfen ŠBerljdtfnijje
gemd^, mit einem flad)gefd)(agenen ©tucflein
5M>i, obet mit 2Meiftift linicen, ober bon
groffern ©djulern (inirett (aflfen.

c. .\Der leljrer fdjrei 6 tauf baž dufece^Matt benSfta*
men bež ©cfjulerž/ben^ag bež 9 fionatž,unb baž
3 a^r r  a n raefdjem ber ©djuler in bicfem S3u*
cfte ju fcf>rei 6 en angefangen Ijat.

d. €r mu(j bie ©cfjufer ,  bie fdjon jiemltd)
einjelne SGSorfer unb Heine ©afee fdjreiben
fSnnen/ anijalten, oljne £inien unb n id)t
melje fo gro|j ,  fonbern nad) ber beliebfen
£&be fdjreiben ,  H>eld>ež auf folgenbe 'Jlvt
gefdjeljen fann:

* 4 iO

* <B gt'6t 6erfe(6«n jut fcutfdien Sumntfc&rtff t>*er«rle£ ©at*
fungrn. tvtlcfce ®c$u(« nacbeinantct gebraudim fon mn.

i3° (o 3

1. ) Tauzhenik imaper fazhetkuteshu-

larie te zalze, ali verste na same ta¬
ke linje pifTat puftiti, katire ta pravi
odlozhek ali ordenske narafnek (or*
bcntfidje €nffernun<0 inu ta poluble-
naCbeltcbfe #6ljOvifrokuft imaja, ko-
ker setaifle u teh napreipifTainah No *
XVI. XVII XVIII.  fnaideja.

2. )Potem jeh on pusti ena zala na linja* ta

druga bres linje po vifhi teh buqvi
tega piflfainaNo. 4. pifTati; kader sa
te shularie škus en guifhen zhas na
ta vilka pifTali, imaja potler ufTe
bres linji pifTati.

e.  tl {Tak mesez ima on od ufTakega shu-
larianaenmu polTebnu quartblatelzu ena
pisnost pogirvat, na kateri je dan tega
meseza, lejta inu ime tega shularia fa-
mirkanu, katire on od ufTakiga shularia
skup spne, inu pershulskimu vifitazionu,
ali obgledajnu ali poskushainu pokalhe.
/. Kar perefTa amtizhe, je merkat, de ta
uzhenik taifle tem shulariam ne med
shula, ampak funei shule refat inu po-
prauti more.

F.  SHESTI VEKSHI STOK*

Od provpisnoste.

I. Kai Ta ene shularie ta uzhenik ene shule
u vadi, inu koku delezh on taifte u prov¬
pisnoste poduzhit ima.

a.  Ta

C o ) 131

!•) ©er £eljm- mufj anfdngftcf) bie ©cfjtfj
(ec bie 3 e, ^ H m, f foufec folebe £u
niett fc&reiben kiffen ,  roefebe btc or#
bentlidte ^tirfcrnuijg unb btc 6e(tef>s
fe £6fje Ijaben, tt»ie fte tn ben 53or*
fcfntfren No. XVI. XVII. XVIII.
borfomittett.

2.) Diacf) btefem I ciftt  er fte  roecbfelttmfe
eitte $eile  ouf finteti , bie  atibcrc ofj*
ne limeti nacf> ber 2 irf>n>te ba|j ©cfjretV
Bebifd)  No, 4. jeicjef, jlltret&en ;  ntenn bie
©cfjufec buref) eine getoilfe ^ett <tuf biefe
Hrt  gefcfjrie&en fca&ett , fo mu|Ten fte ats~
batin alleš oljne ftmett fcf)ret&en.
c, Htte  Sonate mu£ cr bon jebent ©djufet
auf etnetn befottberent CjuarfMatfe etne©cf>cift
berlangcit, roorauf ber %a§  bež $ftonatg,
bng 3<tfjr unb ber Sftamen beg ©ituferg
dnt^merfet ift, we\d)e  ec algbanti bon je-
benrSivMer jufammen fjdftet, unb bei ber
©t^ufbtfitntton ober ^rčifuntj borjet^ef.
f. 3« ^Ittf (>ung ber $ebern i 1 * tnevfen,
bafi  ber Celjrer folije ben ©ijufem n tel) c
tttdfjrenb ber ©rfjret6eftunbe/ fonbecn aufer
berfel&en fc^tTctbert unb berbejfetn mufj.

F. @ecf>jle3

23on t>er 3fecf)tf#ret&!irt0.

1. SBelije &c&iifer ber fefjrer eitter ©ocffijule ,
unb tn roie toetc er fte bie OtetJjffdjreibuitj} lefjren
fotf.

a, 25er

«3* C o )

a.  Ta uzhenik nima te, katiri sa she le ik
klafs tega piffaina stopili, ampak le tai-
fte piffauze k’poduzheiniu te prov pisno-
ste ufeti, kateri fhe prezei dobra pishe-
ja inu hitru bero.

b.  Ta uzhenik ima tem shularjam is te
drukane napelajnoste ena regelza , fa
ta druga napreinefti, po uffak napreine-
sheni regelze ima on tem shulariam gui-
shne beltede na ta zherna tabla fapiffati,
u kom to nuzaine te napreineshene re¬
gelze obftoji.

U’ shulah na vafTeh je fadoffi , kader
shulmaster tem shulariam napreipernefTe:

i.) Per kateri beffedi se en velk bu-
stab striti more.

a.) Kai je ena sama fuojna (Jpauptroort,)
inu ena fravena beffeda (SSdroort).

3. ) Kai je fa ena beffeda, katira na-
mest ene sama fuojne beffede stoji.

4. ) On jeh ima uzhiti te prave iflo-
zhenske fnamina na suojim kraju
narediti.

5. ) On ima shularie spouniti per brai-
nu dobru merkati, kaife eni busta-
be u beffedah dobreh buqvi ali pis-
pinoste napreiprideja.

a. Koku fna en uzhenik suojeskularie u prov-

pisnoste skushati.

a.  Ta uzhenik sam ima per fazhetku gui-
shne beffede inumaihne postavke, (©a*
Sc) dobru inu flozhenu na shulskatabla
piffati, inu szer s’uffem iflozhenskem fna-

minam

(O *33

a. ®er feljrer ntu§ nicbt bie Tlnfdnger bet
©dftrcib; ilajfe ,  fonbern btejenigen ©cbrei*
befcb&ler jum Untrrricbte bet Stecbtfcbrei*
bung neljmen, bie fcbon jiemlicf) gut fd>r ei*
ben, unb fertig lefen>

b. 3)er f«f)rer mu£ bcn ©cbuletn au 6  bet
gebtucften llnleitung cine Dteael nacb bet
onbern bcibringen , nucb jeber beigebrncbfen
Stegel mufi er bcn ©cbfilern gitoifle 2 BSr»
fec an bie fcfnourje $<tfel frftreiben, morln bie
“Jlntoenbung ber borgetragenen Dtegeln ent>-
Ijalfen ifh

3 n $Dorffcf}u(en ifl e$ genug wenn bet
©cbulmeifet ben ©eftufern beibringt:

i.) S3e* tndcbemSSjorteein gcojfer iSucb*
flab ju madjen fep.

a.) 5BaS etn #aupt »nb etn SSeiroort fetj.

3 . ) SOBaž ein ŠSBort fep, toelcbet? bie ©tel*
le eineč £aupt»orteS toertritt-

4 . ) €r muf fte leljren bie reefofen Unter*
fcfjetbungčjeicben an ifctem £>rte ju
ntacben.

5 . ) Srfed bie ©cftfilcterirtnern betbem £e»
fen fleif tg anjumerfen, toelebe 9$ud)*
flaben in ben 2BSrfern guter SBtjcftec
obet ©cbriften borfommen.

a. $B3ie ein leljrer fettic ©rftulet in bet Stedjt*
fc&rei&ung fibett fann.

a. SDer J>brer felbfl fc&reibf anfunglicb gettnf*
fe SBorter, unb ffeine ©d&e beuclid) an
bie ©cbuftafel unb jtn.it mit gebSrigen Um
terfcfKtbuitgSjeic&en an ,  unb ldft ftcf) bon

134 (Otekaj C o )

minam, katiri kekei flishia, inu sc pu¬
lti od shulariou urfhah dati,j fakai sa to*
ku inu ne dergazh fapifTane.

b.  Kader je fhe on to skus nakatere ure te
shule delou, tok on tudi guishne belfe-
de inu postavske na tabla fapishe,

per katereh pa on na lesh zhes regelza te
provpisnoste fali, inu te iflozhenske fna-
mina vonspulti.

f.Tedei ta uzhenik fdei tega,fdei gunga shularia
k'tabli poklizhe, kateri te falarie inaidet, inu
s’kreda spode potegnet mo¬

re , kader sa fhe uffi falarie podtegnen,
tok ta uzhenik per te pervi faleni
beffede fazhne, inu uprasha fdei tega fdei
gunga shularia , zhes kai fa ena regelza
se je falilu; on poltavi sam, ali pak on
pulti od enga shularia te prave bustabe
k’ beffedi ali te iflozhenske fnamina po»
ftauti.

d.  Zhe pak te shularie uffeh falariou na fnai-
deja, inu nafamirkaja, tok jim imata uzhe¬
nik povedat, de sa oni she nakatere fala¬
rie previdli, on jim, fna zalza ali tudi bef-
feda povedati, u kateri je she ta ali gun
falar, inu te shularie ima zhes to se po-
miilelt pufliti.

e,  Kader ti shularie ta provpisnost fhe pre-
zei faftopia, fna ta uzhenik pogirvat, de
oni kei is njeh lestne glave piffati mo-
reja,

f  Taiftu, kar ti skularie is suoje glave pif¬
fati imaja, ima ta uzhenik iskafat, on

fna

135

( O J

ben©d>u(ernbie Urfacbe angeben ,  toarum fte
fo, unb nic^t anbcrS gefc^riebcn tvecbcti*

b. $G3enn er biejj burcf> einige ©cf>ulfbtnben
getrteben baf ,  fo fcbreibt er alčbaan ebcn»
falte gemi|fe $Q56rter ti n o Sase , bei ntel*
d)en er aber tnif SBorfaS nnber bie Siegel
ber Dtecfttfcbreibung febiet, unb bie Unter*
fcbeibunggjekben aučldfjt, an bte 'Safcl.

c. TUbbann vuft ber £ebrer balb biefVn balb
jenen ©čbitler an bie Safel, tttefcbe bie fte!}*
ler enfbetfen unb mitji'reibe unfer)h-eid)en
mfijfen ; tnenn nun aile #ebler unferjtri-
cfcen ftnb, fo fdngt ber fejjrer bei bem er*
(len feblerijaften 5QSorte an, unb fragef
balb biefen balb jenen ©cbttler, toiber n>el*
cbe fKcgd e6 gefeblet fen; er feset fclbji
obet er laft bon einem ©Cbuler ben geb&*
tigen 23ud)fraben ,ju bem 2Sorte, obet bie
llnterfd>eibunggjeid)en ^injufe^en.

d. ©ollten abec bie ©dntler alte je^let
nid)£ cnfbecPen , unb getnabr roerben, fo
muj* ber fel^rer ibnen fagen, baf; jle nod)
einige $eb!ec uberfeben Ijdffen; er fann ifj=
nen bie 3«'^ j<* aud> bač SOSovt fagen, in
toelcbem nod) btefer ober jener $ebler ijf,
unb bie ©djuler baritber nacbbenfen (affert.

e. £aben bie ©cbtiler fd>on e ne jiemlicfje
jfenntttif; in ber Stecbffcfjreibung ,  fo tana
ber ieljrer fobern, baf; fte efroaS auS ib-
retn eigenen j\opfe fcbveiben muffen

f. 35a$jentge, toaS cfiva bie©d>uler auS bem
j^opfe fdjretben fotlen, mup ber £ebrer be*

3<5 C ° )

fna k’tem kei- od teh rezili ufeti, kadre
sa se oni fhc odfunei uzhili ali doftkrat
brali, ali odkatereh sadodkratgovoriti
slishali, kir se she pertakeh shularjeh na-
more pogirvatiis suojeh milsli gor na
piffati.

g,  Deb pa te shularie ena hitroft Cftertuj*
Uit)  u provpisnoste fadobili, tok ima
ta uzhenik suojim shularjam vonibrane
stuke ali postavke (©d§e) napihat, ka¬
dri guishne bedede ii sebi imaja, kadre
szer raun te bustabe, pa ne enaka or-
denga imaja; poftavem , ta nemška bef-
feda ftuvdjc (strah) Jiucfjt (sad) niaitfen
(radi) roafdjen (umivati)

a.  On ima befleda od enakega gladu, kate¬
re se pa na vezh vifh pisheja, inu u te¬
mu alphabetiskimu iamirku na konzu te
napelnoste k’provpisnoste se fnaideja,
shem budabam, kadre kekei slishia,
pidat uzhiti.

h.  On ima enga shularia k table stopiti pu-
ftiti, taidmu en postavk prov pozhadu,
iflozhenu (beutlicb) inu saftopliu diktirat,
tem drugem pak pokafat, de oni raun
letu ii suoje buqve tega pidaina fapishe-
ja ali gledaja, koku neh raunshular ta
stok gor napishe, inu imaja merkat, kai
fa ene falarie on naredi, oni fnaja skus
to fhe fnanu fnamine spodiati dati, de
so oni en falar fneshli, inu po fadoblei-
nu tega perpusheina ga fnaja oni povedati.

, Poprauti se raun toko more, koker je

blu fgorei povedanu, PEK-

*3?

C 0  )

jiimmen; erfann ba$u cfroaž bon ben35in*
gen neumen , btc ftc fdjon aužmcnbig ge#
Iernef oberoff gefefen (jaben, ober bon n>ek
tf>en ftc off l^oben rcbcn gcljoret, roeif bcr'
glcidten ©cbuiern eintge ©ebanfen oufju-
fcbreibett ntcf)f jujumuften iji.

g.  ©nblicf) um bcn ©cb&krn eine getbifle 3 rer#
tigfeit in bcr Slerfjrfcbreibung btijubringen:
fo muf? ber fcfjrer fcinen ©cbfilcrn aužge#
fucbfe ©afee / tvelcbe getriffe SIBorfer enf#
fyt!fen, bie jronr eincrlci33ucbfiaben, md)t
aber eineriei .Orbnung Ijaben : £?• 33.jurtfct)
^rucftf, macfcfen, ronfcben, ouffcbrctben.

a. ©r ntufj SQ35rtcr bon eincrki £auf , bit  abet
berfcbiebentlid) gfcbrieben merben, unb in
bem alpfjabctifcben 93erjcitf)nijfe nm €nbe
bcr 2 lnleitung jur £Hed>ffct)ret ung ju fin#
bcn ftnb ,  mit bcn gelj&rigen 33ucf)|tuben ju
fcbreiben Icbrcn.

b. €r mufi cincn ©cfjufer an bic ^afcf tre#
rcn faffcti f  benfelbcn cincn ©afj gonj lang*
fant, bcutficb, unb berncfjmlicb biftiren t  bie
ubrigcn ©cbuler aber anrocifen enfroeber
biefen ©als in i(pr ©cfcreibebuci) jufcbrciben,
o h cr 'Mrung ju gcbcn ,  tbie iijr 9)iitfd)6#
fer biefen ©o($ anfcbre:bf, unb ju bcntcr#
fen, maš ftir ftebfer er etroa macbf j ftc tbn>
nen buref) buž gero 6 |jnlidje 3 eicf>en ju bcr#
fleben gcbcn , baf ftc cutcn $efyler ent#
beefet ()nbcn ,  unb nuf erljaltene ©riaubnif?
mogen ftc if?n angeb-n.

4 . 9ftit ber Sberbcfferung roirb eben fo , n>i? fc&on
oben gcfagt iji, becfaljten. %\V

138 tfimai  C o )

PERSTA V K.

Od diktandop jfaina.

Deb se shulariam ena hitrost per lepu inu
provpisnoste perpraula , jim ima ta uzhenik;
diktirat, per katermu sete rezhi striti imaja:

1. Ta uzhenik more diktirat fnati.

a.  Nazhes (u6erl>aupt) govoriti.

1. ) De on od tega , kar se diktira, ne
vezir kokertri, stir, knarvezhmupet
belTedi na enkrat pove*

2. ) De on uffaka beiTeda pozhasu, inu
prov fattopliu ifrezhe,

3. ) De on lete belTede le enkrat, k’nar-
vezhmu duakrat, kar je perteshkeh
beffedah poiTebnu potrebnu, isrezhe.

4..)  De on poprei drufeh belTedi na po¬
ve , preden te shularie te perve sa fa-
piiTali.

h.  PoiTebnu: kader ta uzhenik fuoje shu¬
larie vadi,jeh ima derihati.
i,3 De se oni ene polTebne buqve nare-
deja, inu noter nezh drufga na pifheja,
ampak kar se jem diktira
2,) De on take postavke (©dge) fbere,
ii katereh se vezh takeh falariou fnaide
od katereh ta napelnošt ldprovpisnoste
regelze 1'apopade.

3-) De

C o ) l 39


I n b a n g.

23 ott tem ©iftan&ofdjmben.

Um <Sc6wfern etne '^erttgfetf in trem©cf)6n-unb
9kd)tfcbreiben ju berfcf)aff*tt ,  muf ibnen ber £ely
m biEtiten; babei i|E fofgenbež ju tbun:

i. £)er tebrer muf? recf>t ju biEfirett miffert/ ba>

5« gebocet

a, Ui6«rb«up£ ju reben.

1. ) $>af?er bon bem, maž erbtEtiref, ntc^t
mebr a(ž 3. 4, bocbjlenž f. SBotte auf
einmal fage.

a.) £>až er jebež $Q3ort fangfam ,  unb recbt
beutiicb aužfprecbe.

2. ) 2)a§ er biefe SBorfe mir einmal bocfjjlenž
jmepmal, melcbež bet fcbroerett SLBorterit
befonberž norbtg ift, aužfprecbe.

4.) 3)ag er nicbt eber attbere SBorte fage/
ds biž bie ©d)u!er bie ertffti gefctjrie*
ben bab- n.

b, Snžbefonbere: men« ber Jebrer feine ©cbfi*

Jer ubet, muf er feine ©cbiiler anbulteti.

’ j.)  3Daf? fte.ftcb etn befonberež 55ucb ma*
cben, tinb barein ntcljfž anberž fcbretben,
alž maž biErtref mirb.

a.) £)a)? er ©dfce mdble / barin biele Jalle
borEommen, baruber bie linleitung jur
3iecbtfcbveibwng SDiegeln entbdlf.

i

30

i4o g C ° )

3.) De on te iflozhenske fnamina napo*
ve , ampak pofheli, de shularie take
sami iraun poftavia

a. Ta uzhenik ima vedet, na kai on gledat,
inu h’ kai fa en rezhi on te shularia per
pilTainu vadet, inu kai on pofTebnu poprau-
ti more; to obftoji u teh rezheh, inu bo
tukei spet is doberh urfhahov napreineffe-
nu, des je lih she nekei u temu vekshimu
stuku od lepupisnoste povedanu inu na-
preineffenu blu.

a.  De oni peru prov derfhe, inu fvoi fhvot
toko, koker se ima, obderfhe.

I.  De oni dobru (beuflid)) pisheja: to je, te bu-
ftabe po uffeh nieh tajlah, is katereh taifti ob-
ftoje,(iSedanbt(}tifen5uleftniinu ne perkrai-
shani ali pomainshani (becflumtndfec) stavte
narede.

e.  De oni lete k’eni sylbe slishejozhe busta-
be prov skupei fvefheja.

d.  De oni te beffede u enmu naprej bres prene-
hainapisheja, potem pa she le semkei sli-
sheozhe pike ali druge fnamina perilavia.

e.  De oni te beffede u pravimu odlozhku fa¬
ks ebi poda via.

f  De oni te na konzu teh zalz fa odlozheo-
zhe beffede prov po regelzah resparteja.

b.  De oni te zalze glih , uffe glih sherok od
sebe odlozhene fapisheja.

g.  De teh fazhetek inu konz prov inu glih med
sboi bres perkrashaina, inn von potegnei*
na se stri. O.

<^&sl C o ) 14*

3.) Šafj er bie UnferfcDeibunggjeicfjen nitf)t
fage, fonbern berlange, Dag bie ©d>fi*
ler fofcbe fclbflt Ijtnjufefeen.

. SDer £cfjrer mufj imiffen ,  roorauf er febett/
unb t»oju er bie ‘ocbuier bei bem tSdjreiben ge*
tboijnen, unb roaS er ant meiften berbcflern
muffe; biefeš beflehet ttt fofgenbem, unb mrb
bter auž guten ©runbcn roieberljofet, uneracb«
tet e$  jum fd)on in bem £auptjfucfe

bom @cf)6nfd?reiben ijf gefagf roorben.

a. Safi fte bie $eber rerftf Naften,  unb bie
gefjorige CeibečjMung 6eo6arf?fen»

b. 3 Da§ fte beuf(td) fdjceiben ,  baš ift : bie
žBucbftaben nad) atfen tbren S^ffanbtfreifeit/
ttt etgentlicber nid)e a&er tn berfKimmeffer
©effalf mad)en.

c. ©afj fte bie ju etner (oplbe geljSrigen S 5 uc&*
jfaben rtdmg mit einanber berbinben.

d. ®a{j fte bie SBorter in einem fort pfcne
abjufefeen fd)rei6en ,  afebann aber erji bie
ettva baju ge^ortge Q)unfte ,  ober anbete
3ei'-ten fjinjutfjun.

e. £>af3 fte bie 2S6rfer in bem geljSrigen
jfanbe bon einanber feSen.

f. £>af fte bie am ©nbe ber geifert abjubre*
dtenben SUsorter ricf>ttg nad? ben Slegeltt
gemd|j ftpetlen.

g. ®ap fte bie {jerab, aUe gfeit$wetf

bon einanber entfernef fdtrei&en.

h. SDafj beren Tinfang unb <£nbe gerab unfer« 1

einanber of)ne einjujiefcen ,  unb attPjuroeirf)en/
gemacbef toerbe, £ 2 G.

*4 l  ( o)

SEDMI VEKSHI STOK.

Od raitama.

i* Koku se ima ta uzhenik faderfhati per pod-

uzheinu it teh raitengah.

a.  On ima le taifie shularie ii ta klafs teh
raitenge ufeti, katire fhe ena hitroft u
brainu inu piffainu imaja, kateri famo-
reja te zifre prezei dobru. pihati.

b . On jim narpoprei te napreigredeozhe
reskladainais te napelnoste k’raitengam
dober napreipernefTe, potem neijeh uzhi
stevilla napiiTati inu ifrezhi, on nei te
fhularie kmalu od konza k’ temu derfhi,
de oni ufie zifre faftopliu , glih velike
inu it enaki linji napisheja.

c.  Te regelze od ulfake teh stir raitenskeh
sort, inu ufie te druge regelze ima on
tem shulariam od stuka da stuka naprei-
pernefti, inu po uffaki napreipernesheni
inu nauzheni regelze more on kmalu en
exempel gordati.

d.  Ta uzhenik pak ima sam ta exetnpelna
shulskatabla po ordenge inu prov iapif-
fati, na tabli on tem shulariam glasnu
naprei raira, inu toko foftopliu govori ,
de utfak shular slishat, inu videt more,
kai on dela , inu koku stri.

e.  Kir je fhe on isdellu, ima on tudi per
uflakimu stuku, per uffakirou stevillu ,
kir kei pollebniga napreipride, ta ur-

fhah

( ° ) i43

G* 0iebentc5 jpauptftM*

23on t>ern žKecfrnen.

1, 9 £te ber £ebrer berfabren mufj um bieScbfc

ler im Stecfcnen ju untem'd)fen.

a. 35 ec bebrer mufj nur bief nigen ©cfiufet
jur ŽHecfenenfloffe neumen, bie fcfmn cine $er*
figfeit im £efen, unb <Scf>cci en fjaben,
fofgltcb bie im ©fanbe finb bie giffern jiem*
lidj gut ju febretben.

b. <£r bringe ifjnen juecfl bie borlaufige <?r<
flarungen auž ber 'JInleifung jur SKednten*
futtfj mo!)! bet, alžbann lebre er (te gab-
!en anfebreiben unb aužfpredfen ,  er balfe
bie ©d>uier 6alb aufdngficl) baju an, ba^p
fte alfe 3‘t? ern  btutlid ),  gleicb grofj unb in
gleicber linic anfebreiben.

c. ®te IHegefn bon (eber bet 4 ^Hecffmtngžar*
fen uitb afle ttbrige Scegefn mufj er ben
©cbulern fftirfmetfe beibringen, unb nad)
/eber borgefragenen,unb 6eige vacfjfen Sregel
mufj er gleicb bavauf ein (žrpempel gebett.

d. ©er iebrer mufj aber fefbfi baž €;rempel
on bie ©cbultafel orbenflfcb ,  beufticb fcf)rei»
ben ,  an biefer recbnef ec ež ben ©cfiufern
faufbor, unbrebef fo beutltcb, bajj (eber
©cfmfec boren ,  unb feben fann ,  maž ec
macbef, unb mte ec berfabrf.

e. 3 Benn er biefež (?;rempei aužgearbetfef bot t
fo mufj ec aueb bei jebetn ©fudfe, bet (eber
gabi 1  mo ermaž befonberž borEommt ,  bie

£ 3 llrfa*

*44 £&&&  ( o ) 19«^

fhah povedat, fakai on toku, inu ne
dergazh stri.

/. Kader je fhe uzhenik ta exempel ozhit-
nu na te table fdelu, tok on von fbrishe,
inu ufame tega nar bulshiga shuiaria,
temu on raun ta exempel diktira, leta
more glasnu inu prov naredit, te drugi
shulariele gledaja, koku neh raunshu-
lar se faderfhi.

g. Med tem raitaniam inu vonisdelainam
uprasha uzhenik tega shuiaria , fakai on
toku sturi, inu po kai fa eni regelzi on
raita.

b , De pa uffi shularie exempelne narejaja,
tok ta uzhenik diktira, ali sam fapishe
enexempel na shulskatabla, uffi shula¬
rie imaja raun ta exempel na fuoje rai-
tenske table fapiffat, ter on pufti enga
shuiaria k’raitenske' table stopiti, kate¬
ri glasnu ifdelatmore, te drugi skularie
morej.3 per fazhetku raun ta exempel na
suojeh meflah toko, koker se na table
ldela, na fuoje table fapilfat, potem se
pufti ta uzhenik to fapiffanu napreipo-
kafati, inu popravi, kar je potrebnu:
ta uzhenikfna tudi uffie shularie, ali na-
katere is nieh, kir je fhe ta exempel ifde-
Ian, skup naredi puftiti; u te rezh ta
per table stojezhi shular taiftu gor fapi¬
she , kar ti drugi glasnu reko, uffiak
raun to tudi na fuoje raitenske table fa¬
pishe, poftavem, be bla te dua stevilla

C 0  ) **$((<%  *4f

Urfacbe angebfn, marum ec fo, unb nidjf
anfcerg berfaljrt.

f. -£>at bec feljrer bas (Ecempel Sjfentfid) att
bec ©cffultafel auSgeacbettet, fo fofdft ec
eg aug, unb nimmt beti befjten ©cbuiec,
bem biftiret ec bas ndmlicife (Jjrempel,
biefec muf? es faut ,  unb 6ebeut(ic& maslen;
bie u cigeu ©cf)ulec geben nuc Idjtung, mie
tl>r ®irfc^uler t>erfaf>rt. -V

g. SBabcenb biefec 2luSac6eitun<) fragef bec
ie^vecben ©dnfler, marum er fo Perfaijre ,
unb nad? melc&ec Štegel er večine.

h. Um abec atle ©cfffifec mit 0,rempefn ju
fiben , fo biftiret bec i efjrec ,  ober fdfreibf
felbff ein €jcempel on bie ©dfultafel , alfe
©dfufer muffen bag ndmlicbe Srpempel auf
ifyre  Stecfmentafeln fc&reibeti ,  alSbann ldf?£
ec einen ©cf)ti(et an bie £afel treten, bec
eg faut auSarbeifen muf?; bie ubrigen ©dfu*
ler muffen bei bem Hnfange bag ndmlieffe
©tempel auf' iljren £>erfern ,  mie eS auf
bec 'jafef auggearbeitet mirb, auf iffre
Siedmentafeln feffreiben, algbann lafif ftcfj
bec feljrec bag aufgefdfriebene borjeigen,
unb pecbeffert baran, mag notfjig ifh bec
i efsrec fann aud? aUe ©d)uier ,  ober einige
berfel6en,nad)bem bag (Jrempef angefcbriebeti
iff, eg jufammen perfertigen laffen : in bie*
fem fiatle  fdmeibt ber an bec 'Jafef fie*
benbe ©cf?ufer bagjenige auf, mag bie  atm
bern faut Ijerfagen, febet fdfreibt bag nam*
licbe au$ auf feine ŽKedfnentafel, 3* 33»

l 4 ju

i 4 tf C o )

fa skup fhteti tok ta na table pishe-

ozhipod tem števil lam en glihi strih nare¬
di, ulli skup reko iinu<'>je7.tazifra 7po-
ftavi ta pisheozhe pod tem striham na
krei teh samzou.kirje ihe to sturjenu,
uffi pravia o inu 7 je 7, ta 7 poflavi ta
napishejozhe med te dehetize inu toko
naprei.

i.  Je leodkonza uflake raitenske sorte po-
trebnu, de ta shular ta od uzhenika da¬
ni exempel uzhitnu na te shulskitabli
vonfdela, ta fna potem (in ber $olge) en
exempel na shulska tabla pihati, ali tem
shulariam k’sam fase fdelainu diktirat >
bres tega , deb en shular ta exempel
ozhitnu fdelu.

k.  Tauzhenik ima te shularie derfhat, de
oni uhelei, preden oni raitati fazhno,
fvoi napihani exempel s’tem, kar je uzhe-
nik diktiru, fglihaja inu, zhe je potreb-
nu, popravia.

2.  Kai ta uzhenik favola teh exempelnov,

katire on diktira, gledat ima.

a.  Kader en uzhenik diktira, more on po-
zhasu, faftopliu inu glasnu govoriti, de
se fahopi.

b.  Tauzhenik more narpoprei maihne exem-
pelne, potem vekshe, inu szer od uha-
ke sorte vezh koker enga narediti pufti-
ti, tem shularjam u raitainu ena hitroft
perprauti.

c.  On

C o > &&&$ m

e$ traven folgenbe jtreen ^)of len  jufammett

j« jdfjfen fo macltet ber anftftreiben*

te unfer bte gabfen einen neraben ©fri «**,  alfe
jtufamttten fitgen i unb 6  ftnb 7. bfe gabi 7
fe$etber 3 lnfcf)retb?ttDeunferben©frMtan bte
©telie ber (?tner ,  trenn bief nefcbeben fit ,
fagen alle o unb 7 ftnb 7, bte 7 fefeet ber Titu
fcftret6enbe unfer bte gebner, unb jo  treiter.
i, tft mir im  2lnfange r  enter tebe n Sfiedt*
nungšarf nSfbtg, baf etn ©ebtiler ba$ Pom
£e^r-r gegebene €rempel offenflicb an ber
©cftulfafel auggearbeifef, ber £el>rer fantt
in ber ‘jofge ein (Jpempef an bte Wmutta»
fel febreiben ,  obet ben ©cf)u(evrt jur etnjel-
nen Tlušarbetfung btfrtreit, obne baf etn
©obutev ba$ (Epempel 6ffenflicf> aužarbetfef.
k.  2)or £ebrev muf bte ©cf)&ler anbaffen ,
baf fic alleteif e^e fte anfangen ut revbnen,
1 fj v auf,]efof>rtebeitcč (Jpempel mif bettt,tna§
ber £ebrer biffiref fot,  rerglekfen, unb,
trenn eg nofbtg ijl,  per^ejfern.

1.  SBaš ber £ebrer tregen ber €pempef ,  bte er
btffiref, beebaebfen muf.

a. SGoemt ber £ebrer ein (Pretttpel btfftref ,
fo muf er fangfmi ,  beutfMt unb lauf ve *
ben, banttf er perflranben trerbe,

b. ®er£ebrer muf juertlr fHne €,retwpe (,  aU*
bann groffere, unb jmar bon tebee @af'
fung me^raB etnež miiten f.ifen, um ben
©cfufem bie 'Jertigfetc itn f)it$nen  betju*
briitgett.

i  f

c. €r

C°) (&&&&

c.  On more poflebnu take pergodisha ifvo-
liti, kateri u uflakdainimu shivleinu per
domazhmu gospodarftvu, perroknijah,
(■£>anbtt>etfen) konsteh, perkupzhiji, per
meri inu per dnareh te dufhelle napreipri.
■ deja.

3* Kai ta, uzhenik per vonfdelainu teh exem-

pelnov striti ima.

a.  Dokler se raita, ima ta uzhenik od en*
ga shularia da tega drufga jeti, inu po-
gjedati, alte stevilla sa prov poftaulene,
slozhen , ravnu inu glih velike fapiiTane s
inukirnifla, jeh onimak’temu derfhati.
On more opominat, de uflfak shular
na tihem svoi exempel fdella, inu obe-
den od tega drulga ta exdmpel naprepishe«

c.  On pogleda , al se je prov, ali kervo
raitalu, zhe je prov, tok ta uzhenik
nezh narezhe, zhe ni prov, ima on rezhi,
de ni prov fraitanu, bres pokafaina teh
falariov; ta uzhenik ima te shularie skus
prov fnaidene uprashania toku naprauti,
inu nauzhiti, de oni sami fnaja te fala-
rie fnaidti inu pobulshati.

d.  Kader te shularie en exempel na tihem
savon ifdelali; tok temuuzheniku nima
fadofti biti, de mo taifti shularie , kate*
ri to gordanu inu prov narejeni facit na
fvoi raitenske tabli imaja, pokafheja,
ampak on jeh ima tudi fa urfhah upra-
shati, fakai ta von pernesheni refultat
je dobru inu prov, inu skus kaj fa ena
raitenska vifha sa oni taiftu vonsprau-

li,

( o  ) 149

c. <£r mu^ t>on 6 gltdj fotelje §dlle wdj)feit ,  bie
in tem gemeinen leben bet ter £au$bals
tung, bet ben £anbroerfen, jlunjien ,  bet
ber jtaufmannfcbaft, unb nad) bem SKaajfe
imb Der^Ktnjebeefanbeč, vorfommen.

3 . 9BaS ber fetjrer bet ber ‘Zlužarbettung bet

(Jjcempet ju tfcun ^af.

a. 5t£dl?renb bem ŠHecbnen muf; ber leljrer bon
etnem ©rfntler jutri anbern geljen ,  unb nncf)#
fdjen, ob bie 3 <»l)(en redjf angefefjf / beuflidjv
gernbe unb gfetdj grof; gefrfjrtebert ftnb, unb
wo ešnicbt »ft, fo muf; er jte baju anbedten.

b. €r muf; ermaljncn ,  ba|j febcc ©cbuter in
ber ©rille fein Srpempd auOavbetie, ttnb Betner
bon bem anbern bač €jrcmpd abfcfjrei 6 e,

c, €r ftd)C tioef), ob rttfjftg oberfalfcf) gerecfM
net fen: tftrtcfKtg gereetjnet, fo fager bet
lefner nidjtč: ijlfaffcft geredmet/ fo muf;
er fagen ,  baf; falfdj gerecbnef fet), ofcne
bie ^eljsfer an ju jeigen j ber fefjrer mufj
bureb jmecfmdfjtge 'Jrngen bte ©tanter itt
ben ©fanb fefeen bte $efj(er feibli ju enč/
beefen, unb ju berbejfetn.

d, SBenn bte ©djufer etn ^pempet in ber
©title ausgearbdčer tjaben; fo muf; ftd) ber
leferer nid)f begndgen ,  tucnn i(?m btejnt/
gen©$itfer, rvetebe baž SSedangte rifbftge
§ocit mifitjrer 9ted>nung$rafd Ijnben 1  bač'
fetbe aufjumeifen. €r muf; fte and) utn bie
ttrfacben befragen, umnim bal fjerauSge*
brnebte iKefulcat rictjttg ift,  unb burdj mi
fitr cine StecfmungSa« (it  bažfetbe fjerau^ge*

br a$t

i5° (o)

li, on more gledat, koku sa oni letu
strilli.

4 , Kai ta uzhenik med popraulainam teh
exempelnov striti ima.
a.  Te shularie, katiri svoi exempel hitru
narede, ima ta uzhenik pognati, de oni
suoje exempelne she enkrat pregledaja,
lete noter sturjene falarie ifnaidti , in
poprauti

l.  Kir boja fhe te shularie eden fa tem
drugem suoje exempelne naredili, ima
taifte ta uzhenik pregledat, on fna tudi
duema shulariama skup te falarie po¬
prauti.

e.  Taiftem kateri sa svoi exempel dober
naredili, fna on en nov gordati, tai¬
ftem pak, katiri sa zel kervo raitali, ima
on gordati raun taifti exempel she en¬
krat narediti.

d.  Keb se pak fgodillu, de be ufll shula¬
rie ta exempel na en bert naredili, tok
ta uzhenik enga shularia naprej ufame ga
pufti von stopiti, inu svoi exempei od
stuka da stuka glasnu inu pozhaffu bra¬
ti, on ukafhe, de uffi te druge suoje
table pred sboi imaja, inu gledeja: zhe
nieh vonisdelaine s’letem, kateru se na-
prei bere, fgliha, zhe ne, tok oni ima¬
ja gor derfhan biti, ta urfhah od tega
pokafati, inu poprauti.

e. On

( ° ) imtf&i)  1 5 I

bradjf baben; cr itutfj nacfifeben, roie fie  Per?
fabren ^a 6 en.

4 . 2Bciš ber icbrer mdbrenb bem SBerbeffevn £>er

(fpempel ju btobacbtcn bat.

a. ©cbuler, bit jeitig mit tljrcn (fpempeln ferfig
ftnb ,  mufi ber iebret anbaften, bafi ftc

re Srpempel nod) etnmal burcbfeben ,  um bie
etroa eingefcblicbcnen Jebler ju entbecfen unb
ju beffern.

b. 5S3ie bte ©cbuler einev nad) tem  attbetn
mit bet Tlužarbeitung ber Srpempel ferfig
toerben ,  fo roerben auc& bie Srpempel Po«
bem febrer bitrcbgefeben ; ec fann aucb
jtoeen ©cfulern jufantmen bie ftebler Per*
beffern.

g  £>enjenigen ©cbulern, bie tijte Srpempel guf
aužgearbeitet boben ,  farni ec eiit Sieueš ge*
ben ,  benjenigen abec ,  bie fefjv fn(fcf> gerecb=
net ^nben ,  muf er aufgeben baS ndmlicbe
©penpel nocb einmal ju macben.

c. ©elite eS abet gefbeben, bafi atle ©cfu*
ler ju gleicfer geit  mit bem ®,tempe! fevtig
maren , fo nimmt ber febrer eineit ©cbtilec
por, Idfjf ibn berauš freten, unb fein (£pem*
pel fiucfroetfe laut, un& langfam lefen ,
er befeblt, bafi alle ubrige ©cbuler ibvc
kofein Por ftcb baben; Ticbt geben \  ob ib*
re Tlužarbeifung mit ber, roetcf)e Porgelefen
toirb; uberetnfemme, iit bief? nicftt, fo fmb
fte anjutoeifen ,  tmb anjuballen, bie Urfa*
ctje bapcn atijUjeigent unb ju perbeffern.

e. <£r

I5 2  C o ) trvv&v

e , On ima tudi tem shulariam s’befleda re-
skladaine dati, inu vezh teh perkraishai-
nu inu konstne fnaidke, kateri skorei
per ufTake raitenske sorte u polfebneh
pergodishah prov prideja ; pokafati, inu
ta pravi grond teh fnaidkov (33evt(jeiQ
resuetlivejozh pokafati.

, Poffebni famerki.

a.  Ta uzhenik ima suoje shularie, kader
oni exempelne od vezh sort raitaja ,
ii dvoine klafle respartiti, namerzh ii ta
pervi inu ii ta drugi klafs; u ullakimu
klaflu pak boja exempelne le ene sorte
narejeni.

b.  U’ ta pervi klafs ima on le taifte shula¬
rie ufeti, katire se te perve stir raitars¬
ke sorte uzhe, u ta drugi taifte, kateri
sa se fhe te raitenske sorte nauzhili,

c.  Kader pa en uzhenik shularie ima,ka¬
teri she le fazhno raitati, ali le exemlrel-
ne ene sorte narejaja, inu vonfdeluj|a $
fna on tudi lete ii dua klalTa resparlti;
u enga ufame on te dobre irm fnaideneka-
tereon napreiperprauti fna, inu utadu*
ge, te,kateri inein fnaja,inu fnati famorija.

d.  Ta uzhenik nima s’nobenem klaflamod
ene regelze da te druge predjeti, koktr,
kader fhe ta vezh taji teh shulariovjta
fdei napreineshena regelza hitru iiu
dobru vonifdelat lna.

e.  Je sivnu dobru , inu fa uffe shularie th
raiteng potrebnu, zhcs te ii .shulskiflu
zhalfu inu ure reslofhene regelze ulTtfei

nakan

153

( o j

t.  ©r niuf aucf) t>cn ©cbulern munblicfje ©iv
Iduterungen geben ,  unb bte berfdjiebenen
Tlbfurjungen, unb 5 C«nfigriffc / tbeltfje bei*
štabe bfi jebev SleeftnungOarf m befonberat
§dilen fonnen angebracfjt tberben ,  nnieigen ,
unb ben toaljren ©runb biefer SBoct^vilc
einfeudjtenb anjeigen.

5. 33 efonbere Tlnmerfungen.

a. 2Det iebrer mufi feine ©cb&ler t  toenn fte
©rempel bon berfcbiebener Tlrt rscbnen, in
jroo jilafien fbeilen , ndmlidj in bic erfie ,  unb
a te  $lafie; in jeber $(a|]e toerben abcr nut
einerlti %xt  bon ©tempe! gemadjf*

b. 3n bie er)le 5 lfaffe muf? fr bicjentgen ©d)fi>
lev neumen ,  toelcbe bie erjien biec redmung&s
arfen lernen. 3n ber jvoeiten biejenigen/
toeldte fcf)on biefeSRecbnungšarten erlernt bnb.m,

c. Sftknit aber ein £ef}rer ©cb&ler b a *r wel*
cl)e ei'fb anfangen ju redrnen t  obet nur
cinerlei ©tempe! macben, unb auOarbeifen ;
fo Čann er fo!d)e ebenfflllš in 5*00 $laffn
tbeilen; in eine nimmt er biefaljigen, bie
er raetrer fuljren fann, unb in bie anbere
bie roeniger fdbigen.

d. SDer £ebrer fotl mif feinev 5 ?lnfie bon einer
Diegel jur anbern ubergetjen ,  eS fsp bann ,
b«6 ber grbfjte ‘Sbdl ber ®d)u!er bie erfl
borgefragene Stegel ferttg ausju&ben roij|e.

e. ©ž i|T fefjv nfi&Iicb ,  unb fur bie merilen
lebrlinge ber Siecbnenfunfl nofljtoenoig >  ubec
bie in ber £eljrj}unbe erlduterten Šregeln

alfe*

*54  ( ° )

nakatere exempelne fa dom tem shula-
riam k’ifdelainiu gordati, taifte drugi dan
na popir zhiftu inu po ordenge prepiiTa-
ne od nieh pogirvat, jeh pregledat, inu
te noter sturjene falarie ali ozhitnu na
tabli poprauti, ali sam poprauti jeh puftiti.

f  Ta uzhenik more ta refultat teh exem-
pelnov ali odfunei fnati, ali taiftu narmein
pred sboinapiflanu imeti, skus to voni-
ldelaine teh shulariov fglihat inu pre¬
gledat, kateri je prov ali slabu raitu.
To je poffebnu per takeh exempelnah po-
trebnu , kateri se na vezh koker na ena
vifha prov poftauti pulte,inu per katereh
se te prov islozheni 1'naidki inu kunsteit
temu raitainu fnaidet famoreja, ($unjt»

grifrO.

g. Kader sa te shularie ta prava hitroft it
derfhainu vezh regelz dosegli, jem ima
ta uzhenik vezh dober fbraneh gorda-
jainu napreipolofhiti, pa ne povedat, zhes
kai fa ena regelza to riapreipolofhenu
gordajaine (llufgafce) ima sturjenu inu
flozhenu biti On ima te shularie skus to
k’temu želu prov perpeleozhe katehilirai-
ne kekei perprauti, de oni is tega, is kar
to gordajaine obftoji, taiiiu fnaidet inu ob¬
soditi fnaja, po kai fa eni regelze taifti
fvefani imaja biti.

h.  Kader safhe te shularie ugledali, po kai
fa enehregelzah to napreipolofdenu gor*
dajame ima iraitanu biti, tok jeh ima ta

uzhe-

C 0  ) 15?

titfemal etnige S3eifpicfc p -ftaufe ben <Scfj&>
Jem pr eigenen 23earbeitung aufjugeben,felbe
bat anbevnSag <nif '])apiev mit / itnb orbent*
Itd) abgefcbrieben ju fobern, fie btticb jufeljeit r
tmb bie eingefcMicbenen ‘Jeljler entroeberauf
ber 'Safel offentlid) ju berbeffern ober felbji
berbejfern ju laften.

f. Ser £etjrev, mufi baš StefuIfaC bev 35ei*
fpiele etmoeber aužntenbig rnifien ,  obet fof*
cijeg tvenigjfenS aufgefdjrieben bot ficft Ija#
beti ,  um batini bie Tlužarbeifung ber ©djfi*
(er ju bergleicben / unb ju feljen, mer red!j£
obec ubel gerecfmef Ijabe. Siefeš t(i be*
fonberS bet fold)en33eifpiefen tioifjig r  bie ftcfj
auf nteljr alč eine Tire vicfjtig anfeijen faffen,
unb bet benen ganj berfrfnebene j(un|fgrijfe
in ber 'JluSrec^mtng fiati Ijaben.

g. SBenn bie ©djuler bie geljorige 'Jertigfett
in lušubung meljrer Siegeln erlattgei (ja*
ben, fo fotl tbnen ber £eljrer berfcfjiebene
tooljlgetoaljlfe Tlufgaben borlegen, oljne
ju fagen ,  nacij med ffic einer 9iegel bie
borgelegte '21ufga6e foll aufgelofet nnrben,
er mufi bie ©cbfiler buid) jroecfmdjftgeS Mat
tecbiftren baljinbringen ,  bafj fte au$ bet
žJJefd?afr<rt^eic bie llufgaben felbfj: beurtfjei#
len lernen, nad) tvelčber 9iegel biefelbm
aufgelofet roerben follen.

h. SRa^bem bie ©djuler efngefejjen Ijabetv
nacf; meldjen Stegeln bie borgelegten 21uf*
gaben beredjnet roetben foUen, fo mufi fie
ber feljver mtf eine dljnlidje 3lrt ,  (wie bei G)

SK auf

( o ) imi&b

uzhenik na enaka vifha (koker je per G)
na to poftaulainie (Tlnfofe) pelat, inu toko
vifhat, ,de oni uffak gor dani exempel sa¬
mi prov gorpoffauti fnaja.
i.  Te pofabli volti napreipridti ima uzhenik
uffakimu shulariov fapovedati, ene buqve
perprautiinu imeti, ii katere se uiTe ifde-
laine teh raiteng, katire sa se doma inu u
shule gordale, noterfapisheja. Lete bu- ,
qve se fna ta uzhenik uffak teden enkrat,
kader se to nauzhenu spet spregleda, od
teh shulariov pokafat, inu te noter fnai-
dene falarie poprauti puftiti.
k , KTadnimu more tudi ta uzhenik tegarai-
tania, koker uffak drugi uzhenik it uffaki
situlski uri to stiveinie taifleh shulariov do¬
ber famirkat, kateri sa to napreineffenu
dober fapopadli, inu', kulku jeh je she fa-
di uflalu. Doma more on tedei te urfhahe
spregledat fakai sa ti drugi to napreinef¬
fenu kmalu fapopadli, inu leti ne. On ima
se take mittelne inu fnaidke fmiffelt, lete
fadiuftanene it te perhodni shuli kTamirkai-
nu perprauti,inu te dobre it tailti obderfhati.

/. Ta uzhenik more tudi tem shulariam med
temzhallam, it katermujeh on it teh dveh
raitenskeh sortah poduzhi, to enkrat enu,
(Minutni cuis^nauzhiti 5 utemseina on to¬
ku ladershati:

t. On fapishe od stukada stuka to en¬
krat enu na tabla: preden on te shula-
rie is tega radenskega klada ispufti,
tok se on ta napiffani stok nekei od

ul!eh

(o) *57

<tuf ben Tinja6 fuljren ,  unb fte fo kiten f
'bajl fie in ben ©tanb gefefet iverben febeg
gegebene ŠSeifpiel felbft geljorig anjufiijen.

» 3>er 93ergefenbeit borjubeugcn foti berfelj«
cer jeben ©cbuiev anljalten ein 23 it d) ju fufj*
cen, trni bie fott-obl in ber @d)«Je ,  alg ju
■Jbauje auggearbeiteten Tlufgaben barein ju
tragen, ©iefeg 23ud> fann fteb ber ie^rec
tt>od)entlid) eininai lei  ber SSiieberljolung
beg Srlernfen bon beti ©6 iti er n borjeigen,
uttb bie bacin borfommenben $effer ber?
bejfern lafeti.

k. ©nblicf) mufi ber febrer ber fKecfcnenfunf,
foibte jebev anbererfebrcr, in feberte^rfunbc
bie Tfnjabl bcvjenigen ©diuler gut anmetfen,
cbelcf)ebag23orgetr, g netootf begrifen Ijaben,
unDttuc biel nod) juruif geblie6en ftnb.^u^au*
fe mufi er alsbann bie Urfadjen fiberlegett/ toa*
rum jene bas 25org<iragene 6alb begrifen lja*
beu/Utib bte(e nicbt.Srmufi auf roirffame 50?it*
tel unb fuije-panbgrtfe benf'en,bte juriiifgeblie*
ne in ber folgeitbeieljrfunbejur Tlufmerffam#
teu  ju brtngen/unb bie guten barin ju erljolten,
k £>er febrer muf audi ben ©cfulern lodlj*
renb ber geit alg er iljnen Unterricfet in ben
2  erfen Diecfnunggarfen gibe bas€inmaleing
beibringcn; ec fann foberfaljren:

i.) ®er f eljrer fdjret&t f ddfroetfe bag ©n#
malemS an bie tafel: ebe er bie ©d>u?
ier aug ber StedjncnEIafe entldfjt/ fo
ld|jt er ftc^ biefeg angefdjriebene <St&j
50? a cfe

<3r

*5S tf&isat  ( o )

ufiehshulariov skup, nekei oduffa-
zega petkrat, ali tudi sheftkrat po¬
vedat pusti.

2 ) Ta drugi dan, preden on ta rai-
tenske klafs fazhne, puili on ta na-
preinesheni stok nekei od ufiehshu¬
lariov skup, nekei od ufiakiga poi¬
de bi 1 'pet povedat, inu toko on gre
od enga stuka, da tega drufga.

3 ) On pak nima nikol k’napreiuzhei-
niu jeti, dokler ni faguishan, de
oni ta popreshni stok dober pove¬
dat fnaja.

H.  OSMI VEKSHI STOK.

Koku en uzhenik tem velkem inu dobru fnaide-
nem sbitlariam dobre vednost e, inu gtiisbne nauke
naireipernefli Jamove, des lib te shularie lete
litemu slishejozbe buqve al zel nobene , al
zel malu imaja.

Kar se je oblubilu, se fna na ta vifha
striti.

j. Skuš ta bustabov metod , inu to tabel-

larsku napifiaine.

a.  la uzhenikfapishe narpopreita lapopa-
dek taifte rezhi, katera se te shularie
nauzhiti imaja , tabellarsku na ta situls¬
ka tabla.

I.  On jem ponavadte vekshi, inu

fravenrestalaine (3tc6enabtbcilungcn) od
taiftega u mifiu perpravi, poftavem, od
poduzheina Kprovpisnoste. a,

(?&&£  C ° ) S e$s(Š$  I 59

de  tljcifs bon ailcn ©cfrulent jugfeicb ,
£(jeilš einjefn <;  aucf> 6mal becfagen.

2. )®f>ifoi(jcnben 'Sng, efje et  bte Slo«
djnenfraffe anfdngf, 1 a$t  ec baž bocgefca*
gene 6tucf‘ £f>eif6 bon otten ©cf>u*
(ecn jugleicf), rtjeite einjefn ivibecbo*
len, nnb fo gefjt ec bon cinem ©tiicfe
ju bem anbern.

3. ) €r muf? ober niemnfs jur ^ocffe&ttng
fcfjceiten, ivenn ec nfcbt becficbect ijf r
baf? fie bas boc^ecgefjenbe ©tud? gu£
berjufageu mflfen.

H. jpauptlMcf*

5Bie etn 2ef)rer gtojfen unt> fd^i^ett ©d)u*
Jetr« ttuf5ttd)t‘ ^eitittitijTe ,  unb <jen>tfTc £e&r»
Scaenftditbe beibrinejett fattit, men« $Ietd) t>ic
@di>ulec bie ba;u <jef)6rige $!e&rbud)er nic&t
ober memi fte nur mentgc bttbett.

3 Ba$ bec Hitel  biefeč ^auptjtudfeg bec»
fprie^C /■ Eann fofgenbecmafieit gefdjeljen.

1. >Ducd) bie šSucbflabenmeffcobe ,  tinb bas ta*

6ellacifc$e 3 infcf)cei 6 en.

a. 3bec£e&cec fcf>ret6č j« eeft ben Snfjnftbeš®
jenigen ®egen|lanbeS, bec foll bon ben ©cf)fi*
fecn gelevnet roecben, tabelfacffdj an bie
©cbulfafel.

b. €c bcingf »bnett geraobnlicfjerttiajfen f  bie

|>aupt*unb STlebenfljeife babon inš ©ebacfjf'
nip, j- S. bon bec Itnfeicung $um EJvedjK*
febceiben. $$3 2,

jtfo C o )

2. S’kus leto, kader se vezhkrat naprei be¬
re , ali napreipove.

a.  Kader je ta uzhenik ta fapopadek tega
uzhilla tabellarsku napifTu, inu teshula-
rie taifliga se nauzhili, tok ima ta uzhe-
nik kmalu potem tem shulariam taiftu
napreibrati, kar kheskladainu te napif-
fane tabelle u temu poduzhillu stoji,
fraun se pak leto striti more.

i) Ta uzhenik morete kekei slishejo-
zhe rezhi prov pozhaflu , faftoplivu
(beut(icb) inu odene kome,
da te druge, stir, pet, ali she ve¬
zhkrat napreibrati.

a) Potem se on to napreibranu narpo-
prei od tega narbulshiga, potler od
teh drufeh ufTakiga podebnu, tudi,
zhe sefgcditi more, skup, od ene
kome da te druge fa sboi povedat
pufti: on bere, ali jem pove ta fa¬
popadek she enkrat, on se ga pufti
spet nadaipovedat, on jim tulk po¬
maga, kulker je potrebnu.

3) Ni potreba, deshularie, kader sa¬
mi bero, to napreibranu raun shem
bededam povedali, ampak je fadofti,
kader oni te postavke (©dtje) svojim
beffedam prov inu popolnama na-
preipernedo.

4)  Ta uzhenik pa nima od enga tajla
da tega drufgajeti, ok on ni fagui-
shan, de skdri ufii shularie tega po-

preis-

C o )

£)urc& baš ofčcre SSovicfen ober 33orfagen.

a. SBentt 'ber £e!jrer ben 3 nt*aft beš £efyrge*
genftnnbeS tabefiarifcb angefd>vtc 6 en Ijat,. unb
bie ©cfiuler benfeiben gefnfjct f>n 6 cn , jo mufi
berieijrer gleicf) bavauf ben ©d)u!ern bačje*
tiige borfefen, toaš jur Srlduterung ber an*-
gefd)rie&enen Xabe(ie in ber Tinfeifuttg fteftt:
babei ift foigenbeč ju tfjun:
i) 2 )er lestev mufi bie boftin ge^ertge
©dfie gam fangfam, beufltc^ f  unb
bon einem Setffrkbe jurn anbern 4  — f
etud) mečema! borlefen.

a) 9'acfj biefetn iafif er ftd> boš 93orge*
iefene juerjt bon bem befiten ©cfjufer,
alšbann bon beit ubrigen cirtjcfn/ eiucf>
ibo^f ,  wenn fte eš tfjun fonnen, jufant*
men ,bon einem 33eif}ricbe jum anbern,
ttacbfdgen: er (icft ober faget ifjneit
benšafinod) einmalbor, benfelben ldfj£
er tbieberljofen / erljifft i^nen fobiel a($
ež erfeberfic^ ij}.

3)  ifi nic&t notljig/baf? etnje(ne©^fi<
fer ba$ SSorgeiefene mit ben ndmfi*
d)cit ^Sorten Ijerfagen, fonbern e5 ift
gcnug, toenn fie bie ©afie mit iferett
eigcnen SSBorfen ridjtig unb bolljldn*
big borbringen.

4 ) ®er£cf^cer mufj abet iticfjC bon einem©a*
fie jum anbern fcbreiten ,  roenn ec nicbf
berftc&ert 1 ( 1 , ba§ bie meiflen ©cbfiler ben
bor^ergegangenen entmeber augroenbig

5)? 4  ober

i(5a d%s#s} ( o )

preishenga ali funei, ali svojim led¬
nem befleriam povedati fnaja.

I.  Ta uzhenik se fna tudi leto, kar je on na-
preibrav, ali povedu, od teh shulariov
povedati, koker ii szer govorjeiniu (erjnfj-'
Icn) puftiti, ali taiftem shulariam , kateri
fhe dober pisheja, fna on gordati, leto,
karsaiimisleh obderfhali, gorfapilfati, inu
to spet prepiftanu nemu pernefti.

3 . Skuš posojeine teh buqvi.

To se fna u teh shulah fgoditi, kir se le
maihnu btiqvi tegauzheina fnaide.
a.  Ta uzhenik ima puftit dva pa dva is eneh
buqvi brati.

I.  Te druge shularie, katiri obeneh buqvi
u rokah nimaja, ima on spouniti, na leto,
merkat, kar se bere.

c.  Kader se je (he na eni ali dveh klopah to¬
ku tri, tudi stirkrat en postavk brav, ima
on te buqve tem fraun dvema klopam dati,
inu spet dva inu dva shularia trikrat, tudi
stirkrat raun leto brati puftiti.

/f. KTadnimu nei on te shularie uprashazhes
ta dolbranipostavk, inu nei tefalleneod¬
govora toku dolgu pove inu popravi, dok¬
ler vezh taji teh shulariov ta fapopadek te¬
ga postavka dobru povedat fna.

4- Skuš to napreinapiffanu katehiliraine.
a.  Kader je ta uzhenik previfhan » de te shu¬
larie te beffede enga gvishenga stuka ali
enga guishenga postavka 05a$e$) odfunei
povedat fnaja, imaonkmal zhes taiftu pra-
shat, deb seskuste odgovore fagvishu, al

( o ) !&&&$ 163

obcvmif iljreneigenen SSBorfen berjufa*
gen rviflTen.

b. ©er febrer fonn ftcb autfj bas , \ va$ ev bor*
gelefen, obev borgefagfbof , bon ben ©cbfifern
ečjaljlen fatjen , ober jenen ©cbblern, bie fcbon
gui fc&reiben, Fann er aufgeben, baS, mas
fie im ©ebadkniffe beljaken oufju*

jcbreiben, unb ba$ Siiebergcfcferiebene iljm ju
brtugen.

. ©urcf) baS leiben ber SBficber.

©iefeS Fann in ©cfiulen gefdteben, mo nur me*
nige febrbucber čorbanben finb.

a. ©er f eljver lajfe jmei unb jmci auS einearSu*
cf)e lefett

b. bie ©d)ufer, melcfje fetne SadKr-uv^anben ba*
ban, erinnere er aufbaS,n>aS gelefen rnirb,
aufmerFfam ju fetjn.

g. a* 3 enn cine ober 2.  53 dnfe folcftergefraff 3. 6iS
4mal einen 2t6fafe gelefen Ijnben , fo gebe ec
bie 33 urf>er ben folgenben a. SBdnFen, unb
Ia)Te a6erma( j roči unb jroei ©dnilev 3. biS
4mal bal namlicfje lefen.

d. ©nblid) befrage er bie ©djufer liber ben ge*
lefeiun 2l6fa(} unb bericbtige bie feblerfjaften
Tlnnncrfen fo lange, bis bie mebreffen ©cbu*
Jer ben 3 11 Mf  bes ©af;eS vooljf ju fagen
miffen.

4. ©urcf) bas borfcbrifftuaffige 5 ?atecf>iftren.

a. SBenn berfebceruberjeugef ifi, ba^ btc
lev bie SBorte eincS geroiffen ©tucfeS ober ei-
neS gusiffen ©aljeS, etuSmenbig berjufagenroif*
fen, fo mufi er-gleicf) baruber fragen, um ti d?
burcl) bie 'Jlitrroort ju bevftc&ern, ob frc bie
SJi j  SSorfe

1(54 C O )

oni te befiede faftopia, inualoni s’taiftem
te prave faftopnofli skleneja.

I.  Perisprashuvainiuinu obsojeinu tehodgo*
voru, ima pa on na taiftu gledat, kar je
od katehisiraina naprei pifTanu.
e.  Keb ta uzhenik ii vifhi tega uprashaina na.
biu fadolli fnaiden , fna on taifte uprasbai-
na nuzat, katire sa pod tem textam per
gvishneh rezheh, poflavem, per shulskeh
poftavah fa shulariena kmeteh, per kme.
tushkimu gospodarstvu fraunpoftaulene.

5- Kdai se ima po temu fdei spounenmu na*
preipiflainu derfhati,

Ta napreipopifTana viflia tega poduzhilla je
pofTebnu per poduzheiniu teh ubofeh shu
lariov, ali kir se buqve kupti namoreja'
ali nozhia, fatorei le ii potrebi nuzat, ka->
der ta uzhenik te napreipollaulene uzhilla
svojem shularjam namore dergazh naprei
inu noter - pernefti.

HI RESD-

( ° )

SBorfe berjfeben, wnb cb fte bamtf bie tic^ftgen
Segriffc bevbinben,

b. iSci bemSBefragen, unb SBeurfljctfen ber Hntt
rccrfen mtt£ er aber bnčjenige beobacbten ,
v»a$ bon bem 5 ?afedjiftren borgcfcbrtebcn ifT.

c. SSBenn ber ie^rcr in ber Sfunfi ju fragen nkbt
genug geubef tvdre, fo fann er ftcf) bcrjeni'
gen $reigcn bebienen ,  roeirbe efroa unfer bem
Sejete  bet geroiffen ©egcnjHnben, 5 . 5S. bet
ben <Scf}ufgefe 6 en fur ©cbiifcr cmf bem btmbe,
bet ber ianbtrirtbfcbaff b'ni“<}efef}ef ftnb.

5 . SCSnnn nad> bevgfetdjenodfcnfen SSorfcbrifc ju'
berfabren fett.

93orbefd)rtebene llnteroeiftrtigžarf ift befonberč
bei bem llnierricfjfe ber nrnten ©cbitfer, ober mo
tnan -58ucf)er nicbt Fattfen fann ,  ober toili ,
folgltcf) nur im Siotbfaile 511 gebraucben ,  »enn
bet iefjrer anberS btc ib ni borgefrf)riebcnett
ifbrgegentldnbe fetnen (S^uiern nid)t beibrin*
gen tbnnte.

J&J ( o ) femtfti

& 2S8@83t&!&l&3&:i8l$383e38@83S&y@t

III. RESDLEINIE.

Od tega, kar en shulmaster ali uzbenik Utri-
vialsbulah pred ozbmi imeti, inu pokatevmn
se on it svoi slufhbi vij bat
ima.


A.  PERVI VEKSHI STOK.

Od te imenitnojli tega shulskcga stanu.

T a imenitno!! tega shulskega stanu se is te¬
ga dolufame: satu

1. Kir te shulski ludie imenitne dolfhnofti
dopolniti imaja.

a.  Nieh stan jeh favefhe tem shulariam na
meft teh starshov napreiftati.
j)  Kulker mein te starshi sami per podu-
zheinu teh otrok stre; tulkain vezhima-
ja te shulski ludie striti,

?) Te dobre fundamenta (@ninbfd$?,) ka-
tire te starshe tem otrokam dati famude,
imaja te uzheniki te mladoft u shulah
noter pernefti.

b.  Te shulske ludie favefhe nieh stan temu
napreipoftaulenmu duhounu ( ©eeffotgev)
per temu poduzheinu teh shulskeh otrok
ii te vire ali Religionu na roka jeti.

1) Oni

(£&mš C o  ) 167

m  • ?®jgss^e8g838B8S8@Bas8e3BiKsž

III.  SIM&eilung.

S3on fcem, ftač etn @djulmei$er ot>er Segret
in 2rmalfd)ulen bor 2tugen šjaben ,  uni> roo*
r.ac& er ftcfr in feinem Slmtc ric&ten
fo II.

(šrfteč ipauptflucf*

SSott &er^ic&ti9čeitt>cč@d)ulamte&.

GVe SSBidjtigfeit be$ ©cpufomfeč erEennet num
barauč: roeif

1 . ®ie ©cf)nUeu(e ttncfjtige $>flicf)fen j« trfullen
Ijfiben.

a. 3fjr ©fcinb berfcinbe£ fte Oei ben ©cprtlertt bic
©rdle ber llelfern ju Oertrcfen.

1 )  3e rocnigec bie lldtern fdbp bei bcm Un-
tevricpte ber jftnber fbun, befio mefnmuf-
fett bie ©cfjulieute tfjuit.
a) >Die guten @runbfd§e ,  roefcpe Tldfern ifjtett
jitnbern juge&en aufer Itcf)t fajjdvmuficu bie
lefjrerberSugenb in Den ©d)ulenbeibvingen.

b. SDie ©cfrnUente betbinbef iljr ©tanb bem
orbentlicpen ©eelforger bei bem Unfevtreifen
ber ©cbulEinber in beršftdigipn nn bic£mtb
ju getjen.

©te

i68

&&&&  ( o )

2) Oni imaja uffi skerbeti, de ta shulska
mladoft te od tega fa dusha skerbeozhi*
ga duhouna napreipiffane inu refiofhene
pravize te vire , inu kriftianske riol-
fhnofti tegafhivleina se u glava, inu tudi
u fafiopnoli: perpravi, inu noter obderfhi.
a) Oni imaja tudi ta mladoft k’dapolneinu
teh napreipifTainu tega dobriga faderfhai-
na vezhkrat inu poflebnu takrat spountf
ti, kader se pofTebne perlofhnofti permirja.

c.  Te shulske pershone favefhe nieh stau
narediti, de nieh shularie dobri inu nuzni
ude te zhloveske gmaine inu drushne
grataja: fatega vola imaja oni,
lj) Ta laltopnoft nieh shulariov resvetliti»
jeh nauzhiti pametnu, prov faderlhanu,
(recfftfdjafFeiO koker se spodobi, miiTlit
inu delat.

2) Te napreifapiflane vednofti inu perraim*
nofli,alirodnoste (©.fdftcfliafteiten) more-
ja oni te mladofti toku napreiperneili, ko¬
ker setaiftu ir uftakdanimu shivleniunuza.

2j) Koku se te shulski ludie flo inu na vezh vifh
pregershe, kader oni te dolfhnofti svoiga
stanu na dopolneja, oni se pak pregershe.

a.  Zhes boga; kader oni famude ta uk dati,
skus katerga be se to spofnaine bofhie,
zhast inu boihia slufhba per te mladofti
resinrla.

b,  Zhes gosposka; od. katere sa oni favol
poduzheina gor ufet, inu ii ta slufhba
poltauleni; kader oni vonspufte, te otro¬
ke toku naprauti, deb oni te gosposke inu

tem

.(O i $9

j)  ©ie mufien alfo forgen ,  bafj bie (Sc^ufju-
gcub bie bon bem©eeffovger ju fernen bor*
gefdj)rie6ene unb erffdrte ©fau&enštvafjrbei'
ten / unb cf)ri)1lirfie ictenSpfTicf)tcn tnž ©e*
bac^frtif ?,  imb aud) in ben SBerjlanb fa|fe,
tinb bafefbjl erbafte.

2 ) ©ie mufifen aud) bic Sugenb ju ber ©rfMung
bet ©iftenborfd)riften ofterb, unb borjitg(id)
bamafš erinnecn, rsenn fid> buju 6efonbere
@elegetil?eiten evdttgnen.
e, SDie ©d)ul(eufe berbtnbef ifr ©fanb ju ma*
dten, bag tljre ©d)utev mi&iidje ©Keber bet
menfd)Iid>en@efe(lfdjaft toerben: befjljalben
tniiffen fie

1 ) 2)en SBerflanb ifjrer ©djitfer aufffdren ,  fie
(c()ren bernitnf;ig tbie aud) vecftfdatfen unb
anjidnbig, foroofji ju benfeit ,  ate ju ijanbein,

n)  ®teborgeft&cie6enen.$l , ennfniffe tinb@efcfjkf*
lid)feiien mvtjfen fie ber Sugenb fo bei&vingen,
tniemanim gemeinenfebeit babon ©ebraud)
macbef.

2 . SSBie bie ©djuUeufe fcf>tt>cv unb auf.maridjetv
let 'iirf funbigen ,  toenn fie bie 'fiflidffen ihrež
©tanbež nid)t erfulien ; |ie berfunbigen fid) at er,
a. 3ln@otC; tbettn fte ben Unterrid)t ju geben
unterlaffen, baburd)@otteš ©rfenntn^©^,
unb fein ©ienft &ei ber Sugenb au^tbveUef
tburbe.

b, 3lnber £)6rigfeit; bon tbefdjer fie besUrtfer*
tid)fež tbegen finb angenomen/Unb in bab ?ltnf
gefefjet roorben ; rcenu fteiintcrfaffsn, bie.in#
bet gef^icft ju madjen, bet £)brigfei\, unb

bem

17° ( o  )

tem dufhellam take slufhbe strili, kadre
le dober poduzheni ludie striti fnaja inu
ozhia.

c.  Zhes taifte starshe; kadre suoje otroke u
shula posleja , inu fatu plazhaja, kader oni
se nezh na pomujaja fa ta shulski Ion inu
plazhillu leto nauzhiti, kar se otro-
zi uzhiti moreja.

d,  Zhes otroke; kader oni take iamude, oni
boja od nieh navednofli, inu od uflfeh dru-
fehrezili, kadre is lete prideja, se odgo¬
vorit mogli.

«.  Zhes sami sebe; kironi ta narvezh raiten-
ga inu odgovor pred bogam zhes se poteg-
neja, suoja veh obtefhe. inufavol famude
inu traglivofl suoje dolfhnoPti se u navar-
noft vezhniga pogubleinia poftavia.

J.  DRUGI VEKSHI STOK,

Od teh dobrch leftnujii ali zbednojU enga
shulski ga zbloveka.

Te dobre lestnufti ali zhednofti enga shul-
skiga mofha sa;

I. Ta brumnoft.

a.  On ima en prav inu zel kristian biti.

b. On ima leto, kar ta vira uzhi, ne le ve¬
det , ampak tudi u djainu dopolniti.

c.  On ima boga is zelga serza inu svoiga
blifheuga, poilebnu pak te otroke, kpker
sam sebe lubiti.

d.  Ude tudi to narmainshe, kar be fnalu ena
hudobija biti, ima on poffebnuprizha otrok

se

@tns*s£  ( o ) J? 1

bem ©taafe SienjTe ju (eijhti, bie mtr tbobl
unterricbtete leute {eifien fonnen unb raol»
Jen.

c. Tli* fcnen Tleftern; bie ibrefinbee jur©dju#
le fcfncfen, unb Cafut bejablen ; metin ffe
feinen$lei£ anroen en,fo(cbe fuv baž gett)6^tw
Itcfje ©rfjulgelb baž ju lebren, maž fttnbet
(etnen follen.

d. Tin jlinbern; menn fte fofcbe berfdumen ; fte
baben beten llnrotjfenbeit/ unb ade betrfibte
Jofgen berfelben ju berantmorfen.

e. Tin ftcb felbff; tnbem fte ftdj bie grofjfe 33er*
antt»or£ung bor ©ott jujteben, i^r ©cmiffet*
befcbroeren,unb roegen 5Bernarf){iiffigung ibrec
^Pflicbt ficb in bie ©efabr bet etbigett 33et*
bammnifj fefsen.

8. £tvtit($ JfrauptftM.

23on t>en guten €igcnfc&aften o£w S«#
genbcn erneč ©c&ulmauneS.

®ie guten ©igenfcbaften ober 'Sugenben eine$
©cbulmanneš ftnb:

i. £>ie grbmmigfeif.

a. ©r muf? eiit recbtfdfaffener Sbrijl fetjn.

b. ©r mu£ ba$, t mi  bie šHeligion lebret, nic^C
allein tbifjen, fonbern aucb auoitben.

c. ©ott muf? ee bon ganjeni £erjen, unb beti
SRdcbflen, befonberč ab.r bie jlinbet, ibie ftdj
felbft lieben.

d» 'TtUeO ,  roa$ nut im ©eringften b&S fcfjeinett
fann/ b<tf W  inSbefonbere bot Kinbern p
91 meM

'*7* <&&&  C o )

se v ar vati, sizer be te otrozi dolposneli
inu raun toku strili; to be blo pohushaine
dati, mu siriti, kar kristus prepove, kir
on pravi: kateri enga od teh maihneh po-
huisha, temu be bushi blu, deb se mo en
malenske kamen na urat ubeflu inu on u
globozhina tega moria utopien biu. Mattb.
18- 6 .

e.  U svoji hishi ima on mirn inu spradlen, pru-
ti drugem perjalen, inu k’slufhbi, ali po-
strefhbi perpraulen biti.

/, Preklinat, shentvati, opraulaineali nazhi-
flu govorjeine, ima on poffebnu vonspufti-
ti, koker tudi nasmasne piazhe inu tega
shenstva se varvati.

2. Ta lubefen.

a.  On se ima pruti tem shulariam prov ko¬
ker en ozha, toje, lubefniu iskafati.

b.  On ima s’nim perjafnu inu pametnu okul-
hodit , se ne navoln iskafat, kader oni
ii shula prideja, ali kader oni niegovuna-
preineffeine kmalu na lastopia.

c.  On imanafnaine dati, de on rad vidi, ka¬
der se oni pridnu inu jeh veliku u shuli
fnaideja, inu de on lubefen inu nagneine
k’niem ima.

d.  Ta lubefen nasme otrozhia, ampak s’no
uffelei kei resenga inu pametenga imesha*
nu biti; se tudi nima derlhat po premofhei-
niu teh starshov teh otrok ampak po do-
brimu faderfhainiu inu pridnolti teh shuia-
liov.

G&mi  ( o ) 173

meiben, med ež fonfr bie jTinber nocf)inad>en
•murben; btefež more ^ergerntfj geben, unb
ft)uit, maž 0n'i|iuž berbietet,  Da er faget:
mer eitten drgert bon bi fen $leincn, bie on
mtd) glauben, bem mdre ež bejf.-r ,  bafi »in
Sftufjijleitt on femen Jpalž geljangef, unb er
in ber 'Siefe bes 2)ieet\ž berfenfet murbe*
Matth. 18 . <5

e. 3n feinetn £oufe muf? frtebfom unb or«
bcntfid) , gejett onbere freunblicf) unb bienffe
ferttg fetnt.

f. Jlucben, iScbefreti , SJerfdumbungen ober un*
judmge £>ieben foll er 6e|onberž bermeiben,
mie mubbie Mužfd5>me:fungen trn Srunfe/ ooer
mit '])erfonen bež onbern 0efd)Ied)tž.

2, SDte liebe.

a. ©t muf? ftd) gegen olle ©djtder recjjt bdfew
Itd) , bož ijl, Itebretcf) benigen.

b. ©r muf? mit iljnen freunb(icf) unb befdfetben
umgeben ,  ftcb mcbt berotef? td) jetgen, metin
fte tn Dte Sinile fommett, ober mentt fic fei*
nen Fortran tncf)t bo b bsrdeben.

c. ©r iojfe merfen, baf? er ež gern fef)e, memt
fte fieitug unb jablretef) in ber Scbule erfd)et*
nen, unb bap er ftebe, unb Sftetgung fur fte
l)obe.

d. £)te fiebe mufi nicbt finbifd) , fonbern bomit
ailejett etn ernitež, unb gefe^tež ibefen ber*
6uitben fegn ; lie muf? ftd) aud) nict)t ouf bie
95erinogen6umtMnDe ber Jlelt rn, b*r .^in»
ber, fonbernoufoie@icc|dm£'ett, unbben^feifj
ber ©d)uler gcunoen.

3'e 3

3- Sie

•«74 (o )

3. Tafrifhnost.

On nima faspan, najevoln , inu kader sa
oti azi fa pohvalit, enak biti, ampak taitle,
kateri se dobru faderfhe, pohvaliti, inu
udi se imaja skus enu perjafnu pergovar-
jaine inu tudi skus to gori boditi , de se
jem pokafhe, kolku muje se perfadene
niem ude loiheishi striti,

4.  Ta poterpefhlivoft.

a.  Kader on shularje ima, kateri nezh na gle-
daja(unad tfatti) vonspushen sa, inuteshku
se k’uzheinu perpravia, inu kader on fraun
od starshov slishatmore, de se zhefen po¬
tolkla, de se otrozi nezh nauzhe, ima on
poterpefhliu biti.

b.  On ima miiTelt, de je on koker zhlovk
k’teshkimu delu rojen , inu koker kriflian
pak to pregainaine inu teihave sVesellam
predati more, inu debuh na dan te sodbe
nemo nabo famiru, kader ta otrok is svoje
traglivoft se nezh ni nauzhu, ampak le ta¬
krat, keb se on nabiu uda muja perfadeu,
tega otroka ude , koker je naprei pidanu,
s’nuzam poduzhiti.

5. To fadoitimetie (©cnugfcmfctO-

a.  To fadoftimetie u tem obftoji, de je enima
leto fadolU , kar moje von fverfhenu,

l.  Kader eden tudi ta nar mainsh shulska slu*
fhbagoruKme, je dolfhan, ude leto, kar
niegov stan pogerie, raun toku iveitu stri¬
ti , koker en drug, kateri she enkrat tulk s
ali she vezh piazhilla ima.

si (o) I 75' :

3. !£ie TDtitnCcrfctf.

£r harf nicfjt fdjfafrig, berbroffett, unb rcenn
bte jftiioer ju (oberi ftnb, gleidjgdfig fetjn,fott*
bevn bi jeni-jcit ,  bie ftd) guf autfufjren, ftnb
anjurttbmen unb alle buref) etn freunbtidjeb 3 «*
čeber* unb aud> baburdr aiifjuntunCern,ba£mait
tfjnen jeiget, voie bte(e 9)iu(je man fM> gete
ifjnen alle 6  ju erleicfjfern.

4.  SDte ®ebu!b.

a. SBettn er <Srf>i*ifer tjaf, bte unarfjtfam , mte»
getafien, ju bem Cernen Ijarf ju brtngert ftnb ,  unb
toenn erba&etbon bet* lWtern poreci mii 6 , ba$
ntan ifjm bte <Sd)u(b ber $tnber bte ntcfifb (er*
nen, juredjne ,  fo mufe er nidjt ungebutbig
it>*rben.

b. ©r muf? benEen , bafi er alb ©ienfd) jur tttttlv
famen ilrbeit geboljven t|l, alb ©brtilabet’ bie
9$erfo(guttgen unb SBoibenodvfigfeifen mit
§reuben erbutben foll ,  unb baft ©ott ant 'Sai*
ge beb ©eridttb tfjm eb nid)t juredjnen roer^
be, raenn bab $tnb aub etgener ©dntlb niajtš
gelernet (jat, fonbern menit er ftcfj nicfjt alfe
SKufje gegeben (jatte, um bab jiinb alieb, fo
lote e» borgefdmebenijf, tnttStufjen ju (eljren.

5 * 35ie ©enugfamfeit.

a. 3Dte ©enugfamfeit fefieljt batin ,  ba£ matt
mit bem ju frieben t|l, maš ju bem Uittera
(jalte aubgefefeet i(f.

b- SKknn jemanb oucf> ben gertngflcn ©djufbtenff
anntmmt; fo (jat er bie ©djulbigfett auf ftcfj
at(eb bab, n>ab bab ' 2 lmt erfobert, ebenfoge*
freu ju (etilen ,  alb etn anberev ber boppeft fo
luelobec ttodjmefjr ©infommen babei b af -

31 3  c, Ram

176 C o )

c.  Zhe se en shulmaster skus dellu kei la-
slufhiti more , fna strit, pa vonder ta uk
nima {raven nezh terpeti: tudi svet Apo-
ftel Paul, seje fraun tega pridgvajna tega
evangeliuma, fhivleinie skus dellu suojeh
rok faslufhu.

d.  Plazhillu, kateru nemo gre, nimas’grobu-
ftio. ampak na ena dobra viflia se tirjati;
nar mein pak ima pruti starsham, kateri sa
ubogi, ali velik otrok imaja, terd inu grob
biti.

6 .  Tapridnoft.

a.  U kom ta pridnoft obftoji.

Taifti je priden, kateri na tem kar je on is
dolfhnofti fvoje slufhbe dolfhan striti ,
bres nehaina inu s’ta narvezh skerb della,
inu se skus obene famudke ali tefhave
ismujat, ali nafai derfhat pufti.

i.  Zil inu konz k’pridnofli.

1) En shulmaster nei ja bo priden, de on
skussvoi exempeltudi pridne shularie stri.
aj) Zhe ta uzhenik favol uffakiga maihenga
urfhaha shula spufti, ali doftkrat pre po-
fnu.ali ne u pravmu zhaflu uzhiti fazhne,
zhe on namest uzheina se s’ domazbem
dellam, oblofhi ali s’ rokam della, tok bo¬
ja tudi niegovi otrozi traglivi gratali, tudi
doftkrat pre pofnu, ali zel boja perfhlj,
inu mein muje se perfadeli, keinauzhiti,
3) Skus naguduoft be shulmaster to faupai-
ne teh starshov, lubefen teh otrok, inu
plazhillu fgubov, kir te starshi fato , de

se

c o ) 177

e. jfnnn etn ©cfjufmann burcb 7lr6eif fteb etmaž
berbienen, fo mag fr e$ tljuii, bocbntuftbec
llnterricbt babei ntcbfž feiben j aucb ber 'Jtpo*
ffef ^)aufuS bat ncbff bent, baf$ erbaž ©ban#
gefium prebigte ,  ftct? ben llufcr^alt mit #anb*
arbeit berbknef.

d. 3)ie Joberung beffcn, maž tfjm gebufercf,
muf? nicbt’mit ©ro'b?if, fonbern mit gutec
2frt gefcbefji n , am toenigtlenž a6er fott cr ge*
gett 2leftcrn/ rnefcbe arm ftttb, ober bide j?itt*
bev baben ,  ungejlum [epu.

6.  SDer $fei£.

a. 9Borin ber ^feifj beflebe.

^Derjenige iff fte>f tg ,  ber att bem, maž er
bermog finež Tfmtž tljun fcbufbig if!, un*
ermubef, utib mit ber gr&bten ©orgfalf ar*
beifef ,  bb ne  f ,( f> burcb’£inb'ermfie ober ©cbmte*
rigfeiten ermubeit, ober abbaftett jufaffen. ;

b. 33et»eggrčhtbe jum $feifje.

1 ) 25cr ©cbufmcitler feg ja ffeifjig, um burcb
feiti Seifpid aucb ffeifšige ©cbuler ju macbett.
a) SfBenn ber febrer megen ber geringften Ur^
fadje bie©cbufe unfcddfif/Ober oft ju fpdt,obec
nicbt ju recbferSeit jufefjren anjangt, roetttt
cr anfiatt ju febreit t  fteb mit Jpgužgefifrrf.*
ten, £anbar6eiten a6gibf, fo merbenfetne
jfittber aucb nacbfdffig roerben , aucb oft ju
fpdf, ober gar nicbt fontmen, fteb roenigec
9ftube ge6en efmaž ju feriten,
g) Surcb UnjTeifj mfirbe ber ©cbufmeifTer baž
S3ertrauen ber Tleftern ,  bie fiebe ber 5ftn»
ber f  tmb baž ©cbufgefb-berlieren. meti bie
Sl4

178 C o )

se otrozi maihnu ali zel nezh nauzhe, obe-
neh d.tnariov naboja otelli vondati.

C  TREKI VEKSHI STOK,

Od modruft enga shulskiga uzhenika.

1. U kum ta modruft enga shulskiga uzheni-
ka obftoji.

Ta modruft enga shulskiga uzhenika ob¬
ftoji u tem, de on ufte ve, inu stri, kar
jeknegovem rezhem nuznu, de on ta sebi
faupana mladoft prov poduzhi inu prov nu-
zna stri.

2. Per kai faeneh perlofhnofteh tauzhenikpof-
febnu svoja modruft skafat more.

a.  On more modruft skafat, de se onzhaft,
inu stemaine od svojeh shulariov fadobi.

3) Skuš zhaft se tukei faftopi ta dobra mif-
fu, kadra shularie od te dobrute inu prav-
ga faderfhainia fvoiga uzhenika imaja.

2) Skuš zhaftitlivoft se faftopi to funeine
zhafti iskafaine teh shulariov , kar u te
dobre manengeali misli obftoji.

3) Uboine fna shulmaster fadobiti, kader se
on finiram po fvoimu stanu inu po teh
fdleneh napreipifiainah faderfhi.

4) Kader on perlofhnoft nada od sebe fhleht
soditi, inu na perpufti, de se s’nim na'
zhaftitliu okulhode.

I.  Se

179

C O )

Tielfern buffir ,  bog bie .fttnber tbenig ober
gat nid)tg Icrncti/ Eein @e!b nuggeben roerben.

C. JDritfeč ^auptftticf,

SSon t>et $lu<$ett eineč 6$ulle|)rer&

1. SBorin bie jvfugfjeit eineš  <Scf)«fmamie5 befle*
l>en foll.

SDte $(ugbeif eineš @d;u!matine3 bcfiebt bar*
in, bager afleg mige, unbnuguf>e,umfetnen Um
tcrridjt bet tfcm anbevtrauten Sugenb red;r
niifelid) ju maketi.

2. SSdtbelcben ©efegenbeiieit ber ©rfntflebrer bot*
jitglicb fetne jtlugb«if jetgen muffe«

41. €r ntug j?!ugbei£ jeigen um ftd) Tinfeben uub
©brerbiettgfeitbon feincn ©tf)u(ern ju berfcbaf*

fen.

i) IDurcf) ba$ littfeben berjMjtmait btet bte
gure 9)ieinung, mddje ©cbufer bon ber @e»
fd>icfKd)fci£ unb £Hec^>rfcf?fiff*ji^ciC feb*
revg baben.

a) -Durcb bie ©brerbiettgfeit bnž dugerficfje
ebrerbiefige Sejeigen ber ©efjuler, melcbeg
in bet guten SERetnung gegrfiubet ifh

3) šSeibfg fann ftdtbcr ©dudmeiffrir etroerben,
menn er ftd) jidiOnflcb feincm ©čanbe, unb
nacb ben ertbeilfen 5Borfd)riften ber^dfr.

4) SiBerm er nid)£ Hnlng gi6t bon ftd) ubel ju
urfbede.-t, unb nid)t gejkttet ,  bag tunn tb m
unebrerbietig begegne.

91 5

b. Um

i8° gŠJ&sl  ( o ) !&&&&

k  Se pokorshnoft per svojeh shularjeh fado-
biti.

Ta pokorshnoft obftoji ti stanovitnimuinu
volnimu dopolneinu teh fapoVdi inu uka«
fainia.

Ti shularie boja temu uzheniku pokorni;

1) Kader on nezh naukafhe, ampak kar je
prov inu nuznu.

2) Kader on te shularie ne is hudobie ali
jefe sTapovdvainam oblofhi.

3)  Kader on uzhafeh ta nuz inu te dobre
roanenge , inu žile svojeh fapovdi naprei-
poftavi.

c . Se lubefen fadobiti.

Skuš lubefen se faftopi to nagneine inu ta
dobra vola te h uzhenikov leto stri ti, kar je
shulariam nuznu inu dopadlivu.

1) Lubefen se ladobi skus lubefnivu iskafai-
ne.

2) Ta uzhenikitna nase ufeti te misle inu
skafaine enga lubefniuga ozheta pruti svo*
jim otrokam, on ima fmiram perjafen,
kulker je mogozhe, poterpefhliu, dopad-
liu, nikol najevoln inu membranaft, nar
mein pak nagle jefe biti.

3) On nei stema inu pohvali, tudi polona,
zhefamore, pridne inu se dober faderfheo-
zhe shularie, pa vonder on nima ta hva¬
la pregnati, tudi ne prevezhkrat, de on
nabo prasnoft Ožhrelfeit) obudu, inu nieh
pridnoft pomainsho, kar se fgodi, kader
oni umifhlujeja, de sa fhe tulku, kulker je
potrebnu, sfc nauzhili.

4 )

C o ) 181

b- Um ftcf> ©eljorfhm bon feitten ©djulern ju
berfcfmffen.

SDer ©cljorfam befteftf trt ber gennuen unb
miiligen Sefolgung ber 33efetye urtb Knorb?
nun gen.

33ie ©cfnifer merben bem £eljm gef?orfamen.

1) SBenn fr nicfitš beftefjff/ a!$ maš redjt
itnb nufelicb tjh

2) SBetm cr mcf>t auž iftbcnfcboft bie ©$u»
(er buvcf) 23 efefe(e befcbmeref.

3) SBenn er jutveifen ben Stufcen unb bte
gufen Tl&ftdjten fetner žSefebfe borjlel#
let.

c. Um ftdj £iebe $u ermerbeit.

SDurcf) bie fiebe berftefcr man 9 ?eigung unb
bte SSereitmilitgfett ber 1 frrer bas ju r&uh;
voasS ben ©d/u( rtt nti&lid) unb gefdUtg ijh
1) Sftan eimir&t ftd) itefce buref) liebreidješ
SSejeigen.

s) £)er £djrer netjme bie ©efmnungen unb
bas 93 ejeigen eineš (tebreicben SBntevS ge<
gen feiite $inber an, er fet> tT<ifš freunb*
Itd}, fo biel niš er fann gebulbig ,  gef df<r
lig, niemalš berbrie£(id> unb murrifd}, um
menigffrn a ber jat^ormn.

3) ©r fd;d§e unb lobe, bcfofjne aucf) mof>I,
trenit er eš tljun famt, fTeifštge unb fittfa*
me ©dtuler, bod) ft(?ertm6e er bes lob
nicbf, mebet lobe er ju off, um rtid>£ ©tV
felfeir ju ermecfen, unb beren $1 dfj ju
minbern, rneldmš gefd)ie(rt ,  menit fte ji d)
einbilbeit, fte Ijdften fdjon fo biel, ali  no«
tfjig ijl, erlernef.

4)

j 82 C 0  )'■

4) PofTebnu pak nei on nekar nafapufti to
lubefnivu pergovarjaine, kateru doftkrat
veliku nuza stri, kir se te spomina taifteh,
katire lubma inu stemama, radi dopolne.

d . Sa strah striti.

Kader lubefen ni fadofti ta mladoft k’dobri-
mu inu k’uzheniu perpravti, tok ima ta
strah te strafenge ali hudga iskafaina
striti.

1) Ta strah more skus lubefen pomain-
shaa biti.

a) Ta strah per shularieh se stri inu se fa-
dobi, kader se strafenge ne ie shugaja,
ampak sares dopolneja, inu kader se
vezhkrat spet falli, pogmiraja,

3) U temu velkmu stuku od shulskega
strahu se bo od tega to potre-
bnu napreineslu : tukei se more le

famirkati, de je naspodobnu : pametne
stvari koker fhivina samu skus strafenge
Anfhat, fraun je pa tudi koker fa ena kri«
va vira derfhat, de se skus fhugaineinu
strafenge per mladofti nar hitrei zil inu
konz dosefhe. Ludie, zhe se oni ne ter-
dauratni inu hudobni naskafheja, se mo-
reja pregovoriti, inu skus napreipoftau-
Jainie tega dobriga skus lubefen inu priaf-
noft k’dobrimu vifhat.

e.  Po ifiozhku teh shulariov ima tudi ta

uzhenik svoje iskafaine na vezh sortstri>
ti, ti shularie se flozhia.

1) U te starofti.

a,  Sa shularie od peteh da osmeh lejt.

CO

( o ) te&Žh  i&3

4 .) SefonbcrS unfetfafie fr nicfjt baš fifbveicbe
grn-cbfn ,  mefcfiež oft grofic SBirčung ma*t ,
in bem man bie ©rinnerungen berer- št c
man liebet unb ^ocC)fd>afecc, £crn befofoet.

d. Um fturcfit ju erroecfen.

SBenn bic iiebe nicfif Ijinlanghcf) ifi bie Sugetib
jitm ©uten unb jum iernen ju betvegen ,  fo
mufi e$ bie 'Jurc^f ber ©ttafe ober ubier25e*
gegnung tfyun ,

i) ©te mufi aber burcftbiebegemdjfiget mer*
ben.

a) 2 )ie§urcfit bei ben ©djufern entjkf)f,unb tturb
erljalten ^oenn nicbt atlein ©frafirn angebreb*
etf fonbern aucfi mtrUicf) bo^ogn,  uno bd
meberf;jo(ten58ergef}ungen bergrofiert merbcn,
3 ) 3« bem #auptfh'tcPe bon ber ©cbuljucfit
ttnrb babon baš notfjige borfommen: Jjict
iji nur anjurnerfen ,  bafi ,  menn e$ aucb feitt
Šcrf^um mare ju g(auben,man fann mit>Dro(j-
en unb ©trafen ant gefcfittnnbejkn bei ber
Sugenb jum c f ommen ,  es unanfidn#
big fep bernunftige jtreofuren tbic bab SSiefj
blofi burcl) ©trafen jiet^cn. ©lenfcben,
roenn fte fid) nicfet (jartndtfig unb bešljattbe*
jetgen , mufi man uberreben, unbburcl) 33or*
ficUung beg ©uten bnrd) £tebe unb :§rrunb#
licbfeit $u recfitmeifest.

e. Siacfi ber 58erfd)iebent>eit ber ©cbufec mufi
ber iel^rer aud> feme .Q3ejetgen berfdjiebentltd)
einricfiten ,  bte ©cbuler fmb berfdjieben.

1 ) 3 « Jlnfeljung beš Tllterg.
a) ©$ gtbf bon 5 . bt$ 8 , 3 <»bven.

i 84  <£&&&  C o j)

(i) U testarofti seotrozi s’maihnamuja
skus enga modrigauzhenika od hudiga
odverneja inuk’dobrimu oberneja , ta
uzhenik ima spofnati skus vednu mer-
kaine nieh nagneine, kolkerkrat se
k’temu perloihnoit fhaide.

(3) Otrozi le te starofli imaja k’buftabi-
rainu, ali zkerknajnu inu brainu der-
fhani biti, te navadne molitve, tarna¬
li katehismus moreja oni dobru se no¬
ter perprauti, inu ta iapopadek fafio-
piti se uzhiti.

b) Kai je s'otrozem od osmeh daanaifteh
lejt fazheti,

Shularie lete starofti imaja to reshirei-
ne tega katehismusa se odfunei nau-
zhiti, inu tudi faftopiti se uzhiti; to
reskladaine teh epiftelnov, ali liftov,
inuevangeliumu poslushati, koker tu¬
di, se navadti leto, kar sa se uzhi-
li, svojim belTedam povedati; se ima¬
ja bres prenehaina u brainu inu piffai-
nu vaditi, koker tudi te stir raitenske
sorte nauzhiti.

f) Kai je s’shularam per anaifteh lejtch
inu zhes striti.

(1) Nieh vedeine u vire ali religionu
imaja she bel reshirjene inu faftoplive
sturjene biti.

(2) Na kmeteh fna fadofti biti, kader
shularie ufie sorte pilTaine dobru inu
hitrubero, ta uzhenikjeh ima k’sde-

lainu

( o ) J85

(O 3n biefem "Hitet ftnb bie jTiuber mit
teidjter 9 } 5 u(je burd> einen ffugen £ef,\rer
bom Opofen abjufialten ,  unb jum ©uren
geneigt ju maketi; ber ie^rer erforfd)e
burct) genaue Tlufmerffamf eit forgfaltig ,
unb btffcre fieifig tbrc Stcigungen ,  fo
oftftcbbaju ©elegenljeit fintet.

(a) $tnber biefež Tliterž tntiffen im 33 ucf>*
frabireit, unb fefen gečibet mcrben, bie
gemol)nfid>en ©ebete, ben fleinen jfate*
d)ižmuž muffen ftc gut inž ©cbdcbtnifj
faffen , unb ben Šnljaic babon betfleljen
lerncn,

b. S 03 až mif ©diitfem bon 8, biž 11. Salj*
rtn ju tfeutt fet),

©d)u[er btofeS TtfferS mfijfen bie ©rmet*
terung bež jfated)ižmuž in baž ©ebdcbf#
nif faffcrt, fte tnujTen iijn aucf> berftebett
lernen ; bie ©rfidrung ber ©pifietn ,
bet ©bangelien anljibten ,  mie aucf ),  unb
gerooljn t roerben ftd> liber baž, maž fte
gelernef (jaben ,  mit eigenen SSorten auž
jubrucfen ; fte foilen fid) unabfdfftg im £t?
fen, unb ©cbreiben uben, mie aud) bie
4.. Oiecfmungžarten erlerttcn.

c. SBaž mit ©cbulern bon 11. unb

barilber ju tljun fei).

(1) 3>?re jfenntnifje in ber Sieligion muffen
ermettetf, unb gvunbltd)cr gemacf)t met/
ben.

(a)2luf bem £anbef'ann man ftcf) begnugen,
roenn bie ©d)ulec allerlei £anbfd)ttften
fertig lefsn; bet feijrer nnt£ fte jur SSer#

18*5 <is§R£či  C 0  )

lainu ufle sorte maihneh inu napifTa-
neh stukov ali fapopadkov, inu nekei
tudi k’raitengann vilhati,inu jem te fun-
damente inu regelze k’pravmu fader-
shainu(Died)t|\1)atfenbeirJinu kmetuske-
ga dela inu gospodariva (£ankn>irtly
fdjafr) nopreinelti.

1 .  U nieh stanu.

a . En shulski mosh nima per svoje pridnofle,
inu svoje fveflobi med otrokam uboseh inu
bogateh starshov obenga iflozhka striti.

b.  On be zhes svoja dolfhnoft sturu, keb on is
leftenga dobizhka ali naspodobenga dapa-
dajeina favol teh shulariov bogateh star¬
shov te shularie teh ubefeh starshov per
poduzheinu nafai poftavu.

3. IJ spollu.

a.  Fanti imaja od dekelz odlozheni biti, inu
u shuli ne Imeshani sedeti.

b.  Kar pak to poduzheinie amgre, tok ima
en uzhenik svoje shularie ulfazega spolla
s’enaka fveftoba poduzhiti, leto kar le u
vaseh inu gmein shulah nauzhi, je toku
ubema spollama glih potrebnu.

4. U dobrute te glave k'uku.

a.  Se dobre glave fnkide.a, ali take, katirc
ufFe lohku lapopadeja, dober obderlhe,
inu to nauzhcnu dobru nuzati maja.

O Takshne glave nima en uzhenik s’preve¬
likem, inu nanuznem ali takem rezhem,
katire mila napreipillane, oblolhiti, onjeh
imaopounnacise u tsmunauzhenmu dobru

skus-

( o ) * 8?

fertigung allerfjanb fieiner fdjriftlidjet
■Jlurfaee unb etntgevmaffen ju m 9letfy
numjšfuljren anmeifen, unb fte tnic ben
©cunbfdfeett ber Dled)tfd>affenfjeit, unb
bcr ianomirtljfdjaft aug ben gebrucften
"ilnleuitngen befannf madjen.

i.  3 « Tinfeljung beg ©tanbeg.

a. ©in ©djulmonn mu# bet feiitem §iei#e unb
feiner £reue jraifcben .^inbera ormer, unb
reidjcr Jleltern treinen Unterfdjieb madjen.

b. ©r roitrbe miber feine Q>(bcf)t Ijanbeln, menit
er aug ©igennu& ober fdjdnblicfjer ©efdlligfeit
megen ber ©djufer ber moljlljabenbert Tieitern,
bie©djt'tier ber arnten 'Jielfern bei bemUnter«
ricbte jurucf fes e n molite.

3 , §n Tinfeljung beg ©efcbledjfeg.

a. SDie ftnaben rnuffen bon ben Sftagblein abge*
f&nberf merben ,  unb in ber ©djuie nic&t un*
tereinanber fi&en.

b. SBog ober ben Unferridjt betrifft t  fo mu# etn
ieljrer feine ©djuler jebeg ©efd)iedjteg mit
gieidter trene untermcifen; bag, mag man in
SDorf« unb gemeinen iantfcbuien erlernet, iji
eljnebem jebem ©efdjlecbte gleicb notljmenbig.

4 . 3 n ' 2 lnfstjung ber ^dljigfeifen jumiernen»

a. ©g gibf bortreffltd)e itbpfe, ober folcbe) bie
atieg letrfjt faflTec, molji beljalfen ,  unb bag ©t*
lernte molji ju gebraudnn mtffen.
o 35i«fe mu# etn £. Ijrer nicfjt mit alijubieien,
unbunnu&en, ober foldjen 3)ingen ,  bie ntdjt
borgefdjneben finb ,  befdjdfrtgen/.er mu# #e
ermptjnen ftcbmbem©rierttten jieifjig ju tiben,
O  unb

iSg ( o )

skushati, inu svoje faftopnofte fmiram bel
pogmirati.

a) On nima drufeh raun is le teh klafTo v, ka-
tire se namorejatokhitru nauzhiti.fapuiliti,
deb te dobre napreiperpravu.

3) On jem imata fundament dobrn noter*
perprauti, od leteh bo tudi velik pogir-
vanu, katirem seje veliku faupalu, ou
jim ima naprei pernefti, de ni fadofti ve-
likufnati inu vedti, ampak tudi de se mo¬
re po svoje faftopnofti k’dobrimu drufeh
ludi delat, inu svoje talente ne fakopati.
k  Se tudi glave fnaideja, katire dobra re-
fumnoft pa maihen spreudarjeina, inu pa¬
met imaja (^SturtbetlungSfraft).

1) Ta uzhenik nima lete s’ funeiuzheinam
oblolhiti, ampakjeh bel milTelt, inu lete
uzhilla dobru faftopti uzhiti.

2) On ima takem shulariam na pomuzh prid-
ti* s’faftoplivem (ftnnfubert) napreipoliau-
leinam, s’pildami, exempelnami, inuper-
glihami.

3) Jeh ima ukafati s’ svojem belTedam to
nauzhenu povedati*

4 )  On jeh ima vezhkrat katehifirati pustiti
inu toko, de boja premiflelt mogli.

t.  Seshularje fnaideja, katire ena maihnare-
sumnoft imaja, ali maihen u glavi obderfhe.
l) Lete more on is funeiuzheinam, koker nar
mein more biti, oblofhiti.
a) On ima te fnaidke te buflabovmetode, ali
zherskevilhe,inu teh tabeli pridnu nuzati,

3 )

C 'o ) 189

ithb tfjve ©inftc&teii tmmer grfinbiicber ^ ma*
<f)en.

a) (fr muf; um biefe tocttev fortjubringen, atiberc
eben biefer $(a|Te, bie nicbt folgcn fbnnen,
nicbt jurucf laffen.

3) (fr mug tfjncn ben ©runbfafc mofjl eiriprd*
gen, bagbortbem, t»e(cf> m biel anberteauet
ijl, aucfj bfel gefobert roerbe; er mug ibtien
ju ©entutbe fubrett, bafj ti  nicbt genugfei),
biel sumiffen, fonbern bag man aucfi naiib fei*
ner €rfenntnig jU bem 9 $egten anbcrer b a| t‘
befti f  unb fcine ‘S.alentc ntcfjc bergtaben mfiffg,
h. €$ gibt ifopfe, bie gateb ©ebdčbtnig, abet
toenig Uiberlegung unb SSeurtbetiungžfrafC
Sjabetv

1) ®er $>bm niug biefe nicbt m«C Tlušibcnbtg*
fernen befcfedjtibert, btehttebr mug er fie benfert,
uiibbteiebrgegenjfdnbe »obl einfeben Ie()ten.

a) (fr bom me fofcben @d)u(ern mit ftnnltcben
SSorjMungen ,  mit žSijbern , SSeifpiefen,
©leicbmjfert ju bibfe.

3) (fr bemifftge ge mit etgenen SBorten baž
€rlernte 5« erjdbfen.

4) (fr fatecbtfire f:e bfterž/ unb fo, brig ge
nacbbenfen mftjfen,

c. <fs gibt ©cbfiter, bie ein fcfjmacbeč ©ebdc§f*
mg b<iben.

1) ©iefe mug er mit aužroenbtgferneti f  fo »e*
nig a(b moglicb t|I, befcbroeren.

a) (fr mug bie SBorttjcile ber žBucbgabenme*
tbobe^ unb ber %a beliču geigig gebrnucbem

O  a 3)

*9° (šHXa>ai ( o )

3} Jeh ima skus nuzne mittelne k’mčrkainU,
derfhati inu vezkrat po samem napreiufeti.
Se tudi fnaidejaterde, tumpafte glave, ka¬
tere se maihen nauzhit inu obderfhat fa-
moreja.

i) Letern more on gledat, leto narpotrebnei-
she noterperprauti.

i)  Ima ufle poskushat, jem to Uzheine lo-
fheishi striti.

3) On nima pruti takem se terdu skafati^
ali skus tepeine jem zel lofht k’uzheinu
odufeti.

5. Otrozi sa vesh sort homora ali nature*
a.  Oni sa frishni, inu gorsbujeni.

1) Takshni, kir sak’otrozarji inu k’restref-
sainu siunu nagneni, jeh ima 011 vezhkrat
poflebnu, kader se reftrelTeni skafheja, pd
samem naprei ufeti, ali jeh h’ pokafainu
inu k’ popraulainu teh falariov drufeh fau-
tov nuzati.

a) On jeh ima huishi isprashuati* inupersil-
ti prov dober, inu tok popolma, kulker se
more, to nauzhenu nadan dati inu iska-
fati.

3) Nieh restrefleinie ima on skus pilde inu
exempelne, inu kulker se perpufti, skus to
nafaiderfhati, de on to uzhillu na ufle sorte
nove obrazhilla naprei poftavi.

4 )  Niehveflellu serze inu frishnoft on nasme
skus naspodobna oiftruft dolpotreti, anv
pak k’ dobizhku tega uzheinia nuzat.

I.  Bojezhi inu strashni.

O Letem more ta uzhenik skus perjafnu

per*

tfmei  C o ) 19*

2)  ©itjurTfafmerffamEett burd) bienftcbe 9Jiit*
fel anljnffen , unb 6fter$ einjefn bornebmen.

d. S$gtbt|htmpfe jlbpfe ,  bieroenig fajfen, unb
bef^afcen fonneti,

1)  ©iefen mu# er nur baž 0}of(jmenbtgfle bei»
jubringen befliffen fetm.

*) Sr mu# alle 95itttcl cmroenben iljnen ba$
£ernen ju erfetdjtern.

2 )  Sr mu# ftcb entbalten ifjneu Ijurt ju begeg*
tten, ober btjrcb ©d^ldge tfcncn bieiuft jum
Ometi bollenbš ju benefjmen.

$. 3tt emfeljung bcr&emurbžbcfcbaffettljeit gibtež

a. muntere unb <uifgemedfte ©cfniier.

j) ?S3eiI fte jum Oicbtfinne unb jur ^erfireuung
fefcr geneigt finb ,  (o mufi er fte Sfterš ,  be»
fenbers metin fte ficf> jerfrreuet jeigett, cin*
jc(n vernebmen , ober fte jur llnjeige unb
^Mubbefferung bet Jeljfet atiberer gebraudjen.

2) Sr mu# fte fdjirfer aužfrngen ,  unb bemuf*
ftgen recbt genau bejfimmt ,  unb fo boUftans
big, ute ti  nur ju erfjaften tji, bai  Srfern»
te nn “£ag ju fegen.

3) Sr mu# ifjrer $fatterljafrtgfett burcb 33i(bec
unb 35eifpie(e ,  unb fobiel ali  ftdj fljun ld#f ,  ba*
burcf) ju jfeuern fucben, ba#er bcn£el)rgegen*
#atib unter aderlei neuenSSBenbungen borfhlle.

4 ) Sr mu# if>re SOhmterfeit burd) ungebuljrftcbe
£arte nidjt unterbruifen ,  fonbern jum 35or-
tfeile beč £ernenš ju gebraucben fud)en.

b. 'Jurcbtfame unb bfobe ©cbitfer.

1) ®iefett mu# ber Cefcret burcfj freutrMidjeS

O  3  3 «'

( o )

pergoverjaine, inu lnbefnivu iskafaine ta
strah inu tema odufeti vediti.

l) On jem ima povedat, pred kom se oni
imaja, inu pred kom se niipaja bati.

3) Od konza on nasme velik od nieh po«
gervati, ampak smaihnem kontent biti,
inu, kader se fazhno dobru uzhiti, skus
hvala ^orpouGgniti.

4) On sejem imapoterpefhlivinu faneffejozh
iskafati.inu nieh skus to sebi nagnene scriti,

c.  Tragliveinu faspane shularie.

1) Lete more ta uzhenik s’ sredna inu ne
prevelika oilfruftia is nieh dremaina inu is
nieh nezh delaina fbuditi jeskati,

O Takshni se moreja vezhkrat napreiufeti,
inu skus exempel svojehpridneh raunshu-
lariov nekei gor isbolii, nekei posramuvati,

d,  Truzafte, jefne inu k’cn inu drugi hudobji
nagnene shularie,

1) Koker hitru se te nagneina friati pufte,
jem ima ta uzhenik fuperftati, on nima
nikol truzafte ali jefne otroke svoja vola
dopolniti , al dosezhi puftiti.

2) Dokler jeh taifta njeh hudobia podsboi
ima, jeh on nima strafat, inu napreinefti;
kader se je pa fhe leta enkrat polegla inu
oni sa fhe ii ftanu premiflelt, ima on niem
te hud- rezhi.katere is njeh truza, ali nieh
hudobie prideja, napreinesti.

g^Kader vezh faidkovf SBergebungen) take sor¬
te napreiprideja- inu obengapobulshaina ni,
ima on s’legtna fhivotna strafenga napreijeti.

6 .  Sa-

i C o ) Tmtf&h  *9S

gureben, unb licbreicbež ©ejeigen btejttrcfjf
Unb SMobtgČeif ju benebmen roijfen.

fi) (£r muf; tbnen fagen ,  roofeot fte ftcb furtfre
ten unb nid)f furcftten follen.

3 ) €r muf? juerft nicbtbief bon »fonen fobern,
fonbern mit menigen jufrieben fe^n, unb
menn fie anfangen gut ju lernett ,  #le burcb £ob
aufmuntern.

4 ) €rmu(j ibnen@ebttfb unb Syia«f>ftcf>t jeigen^
unb fte fcoburcf) ftcb geneigt tnacben,

c. Xrdge unb fcbfdfrige ©cbitfer.

I. SDiefe mufi ber ie^rev mit gemdjfigfem,
unb nicbt ttbertrie 6 enem Srnfre auž ibrem
©cbfummer, unb au3 tbrer Untbdtigfeit ju
craedfen fucben.

a) ®ergleicben©cbufermuflTen oftborgenommen,
unb burcb baš58eifpie! ibrerdmftgen-Jftitfcbtt*
ler tbeifž ermunfert ,  tbeilčbefcbdmetmerben,
«!. Srotjige, jornige, unb ju mancberfei SSoS^ct-
ten geiteigte ©cbufer.

1 ) ©obalb ftcb btefc Sletgungen dttfern/ muf?
ber £efjrer tbnen entgegen arbeifett ,  nie muf;
er trefeige ober jornige $fnbet ibren €nb'
jmedf erretcfien fnffen.

a) 35a bie feibenfcbaft fie wirfftc& beberrfcbet',
muf; er ftc roeber jtrafen ,  ned) tbnen SBor'
ftetlungen fbun; roenn ftcf) biefe abet gefegt
bat ,  unb ftc im ©tanbe ftnb nacbfubenfen f
foll er ibnen bie ftbfen ^ofgen »breš 'SrofecS,
ober ibrer Sožbeif borfleflen.

3 ) 3Bentt mcbrere 33ergebungen biefer Hrt bor.'
fommeti/ unb četne SSefferung fofget, fofl
er mit nnrfficber ^etbešffrafe borgeben.

O 4  6. 5n

*94 C o )

<5. Saderfhainie teh shulariov.

<?. Shularie dobriga faderfhaina-
Lete more uzhenik k’stanovitnofU gorfbudi-
ti inujehdrugem senempametnempohva-
leinam, koker en mufhter ali k’ enmu exem-
pelnue pridnoft,poufigniti, fraun pa sherbf
nu od prasnoft ali nazhimernoft (gitclčeit)
obvarvati jeskati
l.  Shularie sredenga faderfhaina.

Per shularjeh, kir je to hudu s’dobrem fme-
shanu, ima ta uzhenik spregledat, odkod
to hudu pride : zhe pride is pomainshaina
tega spofnaina tega dobriga, inu hudig3,
tok je niegova dolfhnoft niem to potrebnu
spofnaine inu vednoft napreinefti inu nauzhh
ti. Zhe pak te spakadrie ali grobufti (Un*
orfrn, prideja od enga gospodareozhiganag-
neina k’hudmu, tok jem on davi to navar?
nofi inu skodli voft, katira is tega pride,
predozhi, zhe to nezh napomaga, ima on
shiba nuzati.

c. Shularie od poredenga faderfhaina.

Lete more ta uzhenik na uffe vifhe pobul?
shat inu taifle mittelne nuzati, katire sa pet
shularjeh od sredenga faderfhaina naprei-
poflauleni bli; on imafhugat, opominat,
inu strafat, inu te fhe sturjene strafenge pog-
mirati; zhe pak uffe to nezh napomaga,
tok se enmu shulmaflro zel sa hudo nasme
ufeti, kader se on pomuia, takshne is shu-
le sprauti, fakai pred uflem rezhmi se mo¬
re nato p-ledat, de takshni grobe inu po¬
redne shularie drugeskus svoje hude exem-
pelne na fapelleja, D. ZHE-

tirŠRgai  ( g  ) >95

6,  3» ^nfetjung i^rer ©tffen j ež gi6t

« 1 . ©cbuier bon (jufctt ©tffen.

£>iefe muf? ber £ebrer utr $8efianbigfeit er*
munfern ,  unb ftc anbern mit eiitent 6efd)eibe*
neti fobe afž sfftuiier bež ftfeifjež anpreifen,
bnbfi aber fie forgfdifig bot ber ©iteifeif ju
beroabren fu<ben.

b. ©cftufer bon miffefmafftaen ©iffen.

3^ei ©'■ftčifmt, mo baž 25ofe mit betit ©ufen
bermifdtef ift, muS ber febrer unferfucfjen,
rnober baž 536fe enfjlebe: enffkbf ež auž 9Ran»
gel ber ©rfennfnijj bež ©ufen/ itnb bež 35o#
fen, fo i(t ež feine ^flidu if>nen bie n&fbige
©rfenntnifj beijubringen. ^omrnen aber bic
Unarfen bon einer berrfcbenben Oieigung jutti
23§fen, fo firffe er ibnen bie ©efabr unb nadte
fbeifigen Jolgen lebbaft bor; tbifl biefi nic$f
^elfen/ fo braucfje er Stufbe-

c. ©djfifer bon fbfecbfen ©iffen.

£Di?fe mufi ber £e!jret auf alle  mSgftdte "Mrt
ju be|fern fucften, unb bte/enigen Eiffel ge#
6raucben ,  bie bei ben ©■ftfifern bon miffel*
maffigen ©iffen ftnb angefttbref morben J er
mufi bronen, ermabnen, unb frrafen, unb
roieberbolfe ©frafen bergrSfjern; mili a6er
biefi nidjfž beifen, foi|l ež eincntŠcbufntinne
garnicbt juberbenfen, roenn erftcf) 6emtibef/
ibrer fož ju tuerben: benn man mufi bor alfen
SDiugen barauf feben/ bafi fofcbe unarfige ©cbfi*
/er anbere burd) ibre bofe S^eifpiefe ni<bt  ber-
fubren. £> « D. §3 itV

I 9 < 5 - Atetf C O ) l&V&l

P,  ZHRTERTI VEKSHI STOK;

Poduzhenie fa sbulskeuzhenike na hneteb,

j. Zhes uffe to drugu je vedet.

<?. Te shulskiuzheniki sa favefani ta gnadlj.
vu napreipoftaulena shulskakomiffia fafvoja
vifloka gosposka inu inflantia spofnati, nieh
povella, katire niem al od taifte Ieftne, ali
skus direkzion inu regirenga te normalshu-
le ii te provinze ali skus poftaulene vifita-
tore ali spregledvauze ii imeni te shulkom?
miflie boja dane, uflapokorshnoft iskafati.
Tudi sa oni dolfhni po temu opominvainu
svojgagospudafaimaftra ali kateheta, inu
tega shulskiga napreipoflaulenka
lyrž) zhe se eden fnaide, kulkertakshne te
shulski ordengi nifTa fuper, se faderfhati,
inu tem toku spounenem pershonam skup
koker svojem napreipoftaulenem uffa spo¬
dobna zhaft iskafati.

I.  Ti shulski uzheniki sa dolfhni obene druge
buqve, koker katire je ta shulskakommif-
lia napreifapifTala, inu ubene druge vifhe
koker ta, katira je napreipoftaulena, per
uku nuzat, per kateri.

O Se skuppoduzhi.

2) Skup bere.

3) Ta buflabovmetoda ali zherskavifha.

4) Tabellarifira.

5) Katehifira.

e. Te shulski uzheniki sa dolfhni ude taifte
uzhilla, katire oni te mladolti ij shuli na¬
prej-

S$rm i ( o ) 197

D. SStetteč ipauptfluct

Snjtruftion fuc ©djuHef)«* auf fcem

^anbe.

i. Ui 6 erl?aupf ift ju roiffen.

3 , SDie ©cijullebrer finb ber 6 unben bie atlergna*
bigfi berprbnete ©cfjulfommiffion alž it>re bolje
3 nflanj ju erfennen t  olie ISefeble, toelcbe ib*
nen bon berfefben enftoeber unmitfelbar, obet
burcfo bie 35ireffion ber 9?ormaIfc&ule in  bet
9>robtnj, obet burcb bie 6 e|Mten 33ifitatoren
im SRutnen ber ©cfmlfommiffion aufgetragen
tperben, mit aliem ©cborfume ju befolgett.
■Jtucb ftnb fte fcbulbig nad) bpn ©rinnerungen
ibrež £efrn ^pfarrerž ober $ated>eten unb bež
©cbulauffeljevž ,  roenn einer toorbanben ifl ,  iit
jbferne folcfjc ber©cbuforbnung nidjf juroiber
finb / f ftd) ju berljalten ,  unb (ef}fern>abnfett
*Perfonen inžgefamt alž ibren Š 8 orgefe§ten
bie ge 6 itbrenbe ©bterbietigfeit ju ermeifen.

р, $Die ©cbutiebver finb berpflic&fet ftob feiner ati#
bern Sucber, alž melcbe bie ©cbullommiffton
borgefcbrieben but/ unb feiner anbern ieb^-
art, alž bie beflimmetijl/ jubebienen, babet
fommt ež an:

i) 7Xuf baž 3 u rdiumenunferrtcbfen,
a) Tiuf baž 3 ufammenfefsn.

3) liuf bie SŠucbfiabenmetbobe,

4 ) Tluf baž ^abellarifiren,

?) Ttuf baž jlatecbifiren,

с. SDte ©cbulfebrer ftnb berbunben jene ©rgeu>
ffanbe ,  toelcbe fte ber 3 ugeub in ber ©obule

bor*

»98 g$&st  (O

preinefli imaja, ii eni normal-ali vekshi
shule se dobru nauzhiti, temu ispreshuvai-
nu podurezhi, inu se enu pifTanu prizhuvai-
nie (^euguij}) svoje uflanofti (Sudktgfeit)
faslufhiti.

d,  Uflak uzhenikjefavefanpervezh ta famerk
teh otrok fa shula 3  inu te buqve od tega
stanu teh shulariov, katire on poduzhi, dru-
gezh, ta katalog te pridnofti,po temu na fgorr
nehplatelzah 18.20. 22.(9lumern t>eš j?ernS)
sefnaidejozhimunapreipiflainu striti inu nar-
prei derfhati.

<s.  IHTak uzhenik ima te utisnene (gebrtnftt)
resdleina teh ur fa uzhiti.inu materi na ta nar
bulshi vifha derfhati, inu taifte na urateh ali
na steni te shulskekamre nabite imeti.

f.  Ta shula se ima s’leta ii imenskeh buqvi-
zah fnaidejozha molitva fazheti; per temu
more ta uzhenik ulTe shularie klezhat, inu,
zhe predor na perpufti, stati pufliti: on jim
faftopliu inu pozhasu naprei moli, ali on
jim fna od enga shularia naprei moliti pufti-
ti, ti shularie moreja ta molitu puzhasu,
bres upetia, u en sredni fhtimi fa nim srezhi,
on more pak tudi gledat, ali oni s’andohtia
inu gorusignenem rokami molia.

g.  Per nuzu teh buqvi fa brainie (tefebudjer)
ima gledat.de k’brainu szer ulfe brauze is teh
shulariov ene sorte jbuqve nuzati imaja; per
katehifirainu pak ima on ta iflozhek striti, te
male nei on isprasha per katehifmusu lezhes
to, kar se u temu malmu katehifmusu fa ta¬
ke fnaide, te vekshi nei on uprashazhes to

reshi-

^>4ž>si ( ° )

jorfragen fol(en,in einer fermat* ober£oupt
fc^ulc tlef) molji befonnf ju madjen , fid)
ber Unferfudjung ju unferroerfen, cin fdjriff^
licbeg 3 eu 9 n *^ iljtec ‘S-udjtigfeit ju berbienen.

d. 3eber ©djulmetfter ifi toerbunben, ifenš bos
SJerjeidjnifj ber fcbulfdtjigett Jlinber ,  unb ba$
33u<$ ubet bic SBcftfjaffen^cic b*.r ©rivier
melc&e ec tontemeifet/ ateng ben ftleigfotalog
hndj ben oben©. 19. ai, 23. 6 eftr»bfic^cn 23 or*
fc&riften ju modjen, unb fortjufuljren.

fe. 3eber ieljter mu§ bte gebruefte Ibtljetlung bec
£eljr|}unben, unb 99 faterien auf bas genouejie
beobadjten, unb foldje an bet ‘Sfjure ,  obec einer
5 Sanb berSdjuljiubeartgefdjlngen Ijabeti.
f. 2)ie ©djule foll mif bcm im 9 »amenbfidj(eiit
enfljoltenen ©ebefe ongcfangen roerben ; babei
mu§ bet ieljrer alfe ©djuler fnien/Unb roenn eS
ber >]Ma(5 nicf>t ge|laffet, fte^en lojfen 5 er 6efct
iljnen beutlid) unb iangfam bor/ obec er fontt
iljnen bon einem ©djuler botbefen (alfen ; bie
©djttler mvtfien bas @ebef Iangfam/ oljne ©e#
fdjrei/ in einem miffelmdffigen^one nadjfpredjeit
er mufj aber audj Tldjfung geben ,  ob fie mif
TInbacbt unb aufgefjobenen £dnben befeit.
f. 33 et bem ®ebraud>e ber iefebudjer Ijnt ec
ju beobadjten, bafj jur Uibung imfefen jroar
alle £efefcbu!er einerlei 23 ud)er braudjen fol,
(en J bei bem jj\itecbiftren obec mufj er fot
genben unferfdjieb madjen, bte fleinen befra*
ge er bei bem jfatedjiSmuS »tur liber ba$,
tv«S in bem fleinen ftated)i$nius ffa (ie entfjaf*

ten

200 (ČiKJVii  C o )

reshireine inužhes taiftu, kir se te dvafadna
stuka teh buqve tega braina nuzaja; per brai*
nu tega drulga parta inu pervifhninul^kme-
tuskimu gospodarftvu(£anSroirtbfcbaft) spra*
shuje on te maihne le žlies te regelže te bu-
ftabirske tabelle.inu fa braine,te vekshi shu-
larie pa ima on fprashvati zhes sama rezh ali
leftnuft tega uzhilla.

h.  Teshulski uzherliki irilaja svoju napreinef-
feine per uku teli tabeli, per iskladainu MO-
pliu, fapopadejožh, po ordenge, inu to uzhe-
nie poflebnu tem maihnem shularjam lohkil
dapadlivuj vezhk’velTelu>koker k’tefhavi
striti-

i.  Oni imaja per uffeh.poitebnu per teh veksheh
shularieh bel na to isdelaine inu skufhaine
te pameti inu faftopnolti, koker na to napol-
neine te refumnofti milTelti, per temu lofhei-
shmu fazheti, k’temu tefheishmu napreijeti.

k.  Tem malem inu rtapokoinem shulariam inia-
ja oni te male rezhi spregledat, prelomneina
(Kučfc&roeifungen) pak inu ude, kar ta pokdi
fmoti, ima on nafaiderfhati.

l.  Teshulski uzhenikise imaja oduflenasiria-
nofti inu verfheina obderfhati, inu fe per
spouneinu, opominvainu, inu strafainu po
temu stuku faderlhati, koker je ii teh
buqvah napreipiffanu.

m.  UiTak shulski uzhenik je dolfhan is tega
kataloga te pridnofti ta vonufetek po fraua
poflaulenmu mustruinuna te 22  strani teh
nemskehscisneneh ali drukaneh, buqvi striti,
inu os eni. dni po velike nozhi inu osem dni

po

aoi

rthiff, bie grbfieren frage eruber bie ©rtveite*
rang unb roo bie a, leisten ©titcf e bež £efebucf>eS
gebrauc()et!n>erben, liber bieflbenj 53ei bent
£efen bež 2 ten ^.feeilž unb bei ber 31nleifung
gur£(inbtt)trtl)fct)aft befrage er bie fleinen nut
uber bie Siegeln ber žBucbjiobir» unb £cfffa*
beUe/ bie grofieren uber bie ©acben.

h. SDie .©cfiuKeljrer follen ibren SSbrirag bet
bettt 'Žibbatibein ber "tabelien ,  bei £rf!drun*
gen beutlief) , berffdnblicb ,  orbenflid), unb bai
£ernett befonberž ben Čleineti ©dbtilem leicbfy
angetteljm, melje jur £uf! alž jur iajt madjen.

i. ©ie muffen bei ailen, befonberž ben grSfierit
©cbultrn mebr auf bie “Jlužbilbung unb Utbumj
bež SBerjfanbež ,  alž auf bie Tlužffillung bei
©ebdcbtnijfež bebacbf fegn ,  bon betit feidjter«
anfangen, jum ©^mereren forfgeljen.

Jk, SDert fleinen unb unruftigen ©cbfilern tnuffen
fie $leinigfeiten uberfefien; Kužfcljraeifungeit
aber, unb roaž bie Suifjejioljret,. follen fte fieu*
ren.

3. SDie ©cfjufer follen fid) aller Ungeftfimmigfeit
enrljalten t  unb  fnib bei bem Šrrtialjnen /
lEBarnen unb ©trafen nad> bem -^auptjfucfe,
roelcfjež in biefem 95ucbe babon Ijangelt, ge#
nau berljalfen.

m, Seber ©cfntllebrer ijt berpfUcfjtet auž bem
gieigfatalog ben llužjug nadj betgebogehem
ffltuffer unb nad> ©. 13 . biefež 23ucf>ež

ju berferfigen, unb 8* 'S-age na<$ £>flern ,

unb

t0 * C 0  ) (

po S. Michaelo na tega napreipnftaulenga
shulskiga oblaltnika poslati inu israitati.
h.  On ima te poftaulene ure 5 u katireli se spet to
ii sfculi napreibranu inu sturjenu prebere inu
uzhi, poleti po temu narjenimu napreipifTai-
nu na i8« strani teh buqvi po lejte derfhati.

0.  UfTak shulski uzhenik je favelan enkrat ii
lejtu :  namerzh , u s. velikanožhnimu zhaf-
fu ozhitno s’Ieta nemu faupanamladullia k’
gorrounainu tegafolka, ali ludftva ta pre-
suetfakrament tega oltaria prejeti.

p.  Ulfi shulski uzheniki imaja svojem shula«
riam s’ dobrim exempelnam napreijeti, oni
imaja brumni, delouni, lepu fadersheozhi
fadoftlivi, mirni biti, inu ta niem fatipatia
mladuft u dobrirou faderfhainu vezh s’ del-
lam koker s’befledo pcduzhiti se pomujati.

q.  Oni se imaja tega varvati, kar je na 22.
strani tega drukanga, ali stisnengsrfernateh
buqvi koker prepovedanu u shulski orden-
gi napreipernefhenu,

2. PolTebnu

1. Kar ta shulski uzhenik j pred ukam stri ti
ima.

a.  UfTak shulski uzhenik se ima k’poduzhei-
niu perprauti , premisleti inu prevdarti,
koku inu na kai fa ena vifha on tem shu-
larjam te uzhilla lohku napreipernefti, inu
inu te tefhave, katire on sem terke naide,
odverniti famore.

I.  PolTebnu ima on sjutri inu popoldan ulTelei
enstirekure poprej, koker se shula fazhne,
ii shuli se Inaidti, de oii ii shula prideozhe
shularie u ordengeobderlhi. c.

unb 8 » £nge nac^ 9fRitf?aeii$ ati beti befM*
ten ©cbufauffetjer ju fiberreic&ett.

n. <čt  folt Die angeorbnefen 3 £teoer§ofunggf}um
ben nac^ bet befinb!tcf)«ti SBorjcbrift ©rite 19 .
im ©omtttec Ijaften.

o. Sebec ©djuttefecer ift oerbunben bes 3 afjre$
etnmal: ndmlidj $ur (jeittgen £>f}er$eit 6 ffen£<
IM) mit ber anbertranfen 3 ugenb jur ' 2 tufec<»
banana bes 93of£eS bas allerljetligfie ©afra*
tnent bes "ŽUtarS j« empfangen,

p. 'Mile ©efmllebcet fioHen tbten ©cfjulecn mit gu»
fen 33 eifpielen berge^en, fie foUeti fromrn,
arbeitjam, b&fiM), genšgfattt , friebliebenb
fenn, ttnb if^re anpertraufe 3 >ugenb tn guten
©itfen, noct) tnefcr buccb £anblungen f  al$
burct> 'JBorte ju unterricfjten ftcf> be|ir«*ben.

q 4  ©ie mitffen fic& oon betu Jjuten, waS©.a 3 .
biefeS žSudteS als berboten <mS bet ©ct)mV
orbnung angefu^ref iff,

%.  Snsbefonbere.

1 , SBaS bet ©cbnUeljrec bor bem Unferrtcbte ju
tljun tjaf.

a, Seoet ©obuUeljrer mufi ftcf) ju bem Unfer#
r tcftfe borbereiten, nacbbenčen ,  unb ftberle#
gen ,  t»ie unb auf mas fitr Tlet ec ben ©cf)i»*
Tern bie tebrgegenjMnbe leidjt betbringenj
unb bte ©cf)imertgbetten ,  bie er fcie unb
ba finbet, beben fbnne.

b. SBefonberSfoU er, fomoljl $3or«aB ?ftacf>ntt££agS
adejetf eine$3ier£eI|iunoe fruber,a(S berllnterricbt
antangt,tn &er©d)ule erfcbetnen/imi bie anfomett*
ben©cf)w!er in£>rbming ju Ijalfeti.

%

Cf

204

( 0  )

c.  Ta zherna shulska tabla ima ob zhedna
derfhati, goba inu kreda per rok imeti,
tintenska poffoda s’dobra tinta ali zhernil-
lam naliti, inu tem shularjam, kateri fhe
pisheja, te peria funei shulskiga zhaffa refati,
ufie u ordenga sprauti, te shulske buqve
teh reuneh shulariov, inu lete , katire sa
k’niegovmu nuzu dane, skerbnu obvarvati.

d.  Te otroke ima on, kader iishulaprideja„
perjafnu gorufeti, se nim fahvalti , kader
ga pofravia* inuk’letemu jeh on ima der-
fhati. On jeh na svoje kraje poftavi, k’
tihmu inu rioterfaderfhainu jeh on vifha,
inu ukafhe enmu shularju tem prizhejo-
zhem sromakam te shulske buqve vonsdliti.

2. Kai en shulski uzhenik med Uzheniam opran*
ti ima.

a,  Te, kateri fazhno, nasme on nikol skup-
brati, ali bustabirati, ali zherknati puftiti,
preden de je on faguishan , de ufTak otrok
ta stran, inu zala gor udarjena ima, na
kateri se fazheti more.

I\  Med uzheniam ima on uzhafieh gor inu
dol hoditi, poslushati, koku otrozi per
skupbustabirainu, ali skupzherknajnu > ali
brainu te bustabe inu beflede isreko, on
ima gledat, koku oni pisheja, koku oni
per piffainu sede, koku oni raitajo &c &c.
c,  Zhe otrozi med shulskim ukam von k’po-
trebi jeti proffia, se oni nimaja zhes mife
inu klopli stopat puftiti, tudi nima nikol
dvema na en bert von jeti se perpuftiti,
pofTebea pak od oboiniga spolla, ii te rezh

<£$&&* i (O 20?

ti fcbmarje©cf>uftafe( mu(j er fauberftalten,
©dtmarnm ,  unb jlreibe mtt(j er jur £anb fja*
ben ,  bie SltnfenfdflTer mir getjoriger ^infe ner?
fdjen, unb ben ©cbreibfd>ftlern bie $eber au-
fer ber ©cbuljetf fdtneiben, atleč in £>rbnung
ridjfen, bie ©cbulbikber ber armen ©d)uler,
iinb bie/ mefcbe ju feittem etgcnen ©ebraudje
ftnbgegeben roorben, forgfdltig beronfcren.

d. $£>ie ^iriber fcU er beirn ©intrttfe in bie
©djufe freunbfid) empfangen, unb iljnen ban*
fen, tvenn (te iljn gruflen, woju er fte nnfioU
fen mu £,  er meifet fte an iljre getjbrige £)er*
ter, berljdff (te jur ©filie unb ©ingejogenljeit,
unb befieljlf rinem ©cbSlerbenuttmefenoen^lre
men bie <Scf)uIbfid/er aužjutbeilen.

. 3£ng ber <§d)ulieljret rodfcrenb bem Unferricf>
te ju djun Ijaf.

a» Sriemalb mufj ber ©cljufleljret bie 7infdnget
lafjen ;jufummenlefen, ober bucbjlabtren, ec
fep bunn jubor berftdjerf, bu(j jebeš ©dnd#
finb bu£ £Maft unb bie 3eife aufgefc&lngett
Ijabe, mo foK angefnngen roerben.

b. Stbdijrenb bent Unterricbfe mu|§ er bteroeifen auf
unb abgeljen t  §6ven  ,mie jlinber bet bem $u#
fammenbucbffabiren obet iefen bie SBudjjias
ben unb SBorfe au$fpred>en, er mu# nad)fe»
Ijen/tote fte fdjreiben ,  mie fte bei bem©d>retV
ben ftfeen, toie fte redtnen ic.

c. ©pllfen mdtjrcnb bem Unferriebfe ©djrtler ber
Stot^ourft roegen (jinauSjugeljen berlangen,
fo mu(j ber ©djuHebrer (te nidjf dber bie £i'
jcbe ober žSdnfe fleigen (affen, er mu(j aud>
mentalen jroeen ©djuler auf einmal jngleid)

Q3 a bie

io6

&&*»! ( ° )

ima on uffa piftrust nuzat, katira se ,u
shulskeh poftavah fnaide.

d*  Pride pak en šhular ptepofnu u shula, se
ima taifti, de se ta uk na fmoti ali neha,
kmal na konz te klopi, na katiri on szer
sdi, podati ; fatega vola ima ta uzhenik
szer kmal od konza ufTakmu shulariov ta
klop; ampak ne ta krei na te klopi iska-
fati.

9.  Med ukam more ta uzhenik dober gledat,
de obenden klas tega drufga na moti, on
ima te shularie, katire poftavem , sa fhe
buftabirali, ali zherknali opominati se mir-
nu derfhati, de drugi prizhni shularie, katiri
kei drufga pred sboi imaja, naboja fmoteni.

3* Kai je temu uzheniku po shulskimu uku
striti.

a.  Koker hitru je shulska ura pretekla, ima
ta shulski uzhenik te shularie vifhat, de
oni al s’enu malu popirjam, ali szer s’katera
rezhio fafnamvati imaja, hir sa oni u bu-
qv ah nehali brati ali bustabirati, ali zher-
knati, de oni kmal vedo, ki oni potler
fazheti imaja : on pufti te buqve teh ubo-
feh skus enga shularia skup sprauti inu
hraniti; inu potem od uffeh ta napreipif-
fana molitu oprauti.

b.  On nima tem shulariam perpuftiti zhes klo¬

pi skakati, upiti, klizati , ampak uffak
otrok ima mirn na svoimu kraju sedeti,
inu ne is shule jeti, preden de ta uzhenik
pcrpufti, c,  On

1^8i ( o ) 20 7

bte €rlaubnt|j baju geben, am tt>em'gtflen abet
jug(eid) jftnbern bonberfd)iebenem @efcf>Iec^fe ;
er fpli mit ©trenge uber bem ijalten t  maž be|?*
Jjalben in ben ©cbulgefrben fieljet,

d. $omm£ etn ©djufec ju fpaf in bie ©djule ,
fo muf? berfelbe um ben Uncercid)£ nicf>t ju
jfoljren ,  ober ju unterbreeben ,  ftcf) balb an
etn &tbe ber SSanf:, in mefcfjer er pffcgt ju
ft&en, begeben j befHjalben foll berfekrevjmat
balb anfdngficb jiebem ©djufec bie 35«nf, abec
ntcbf ben "Drt aufbec 9$anr anmetfen.

e, SOSdbrenbbem Unferrid)£e muf? ber £e(jrermo&l
"Jlcbt fjaben ,  baf§ feine j?lafTe bie anbere fiof^
te, ec mu|? bie ©cbitler j. £8. bie fdjon budj*
jiabiref fjaben, evm lljnen, ftd) rufjig ju Naften,
bamif anbere gegenmdrfige ©djitler ,  bie maž
anberž borljaben ,  nid)t ge^inbert merben.

g. SOBaž ber ©cfmHeljrer nad? bem Untcctid)£e ju
tbun Ijat.

a. ©obalb bie ©cfhtlflunbe botlenbef tfl ,  fb muf?
ber ©dmHefjrer bie ©dj&ler anfjalfen ,  baf? fte
f?dj efroa mif einetn ©treifel ^)apier, obet e£*
maž SOBic&ž jeidmen fotten, mo fte in ben £36*
d>ern aufgeljbret tjaben j u  fcfctt, ober ju
bucbjfabtren, bamif fte balo mijfen, mo fte
funftig anfangen folien; ec Idft bie 336d)erber
3Jrnten burcf) einen ©cbitfer fammeln, unb fte
aufbeben ; unb aldbann bon aUen baž borge*
fdjriebene ©ebet berridjfen,

b. ©r muf? ten ©cbfifern ntcbf geffcatfen, uber
bie£Sdnfe ju ft»ringen,ju febrepen ,  ju rufen,
fonbent jebež $inb mu§ rufjtg auf feinem ge*
fmrigen £)rte jtfeen bfeiben f  unb nicfjt auž bet
©cbuie geben ,biž el ber febret edaubf.

®°8 C o )

c.  On nima nikol perpuftiti , deb fantie inu
deklizhi skup is shule shli, ampak fantie
imaja sami, dekelze tudi same je-
ti.

i.  On ima te shularie naprauti, de oni , ka¬
der se vongre , klop sa klop, u par,
inu par, inu ulfelei u ordengi is shule gre¬
do , fatega vola ta uzhenik poprei nasme
is shule jeti, preden niffa uffi shularie od-
shli.

e . On jeh ima skus urata von spremti,
inu fa niem gledati, koku se na poti fa-
derfhe; on jehimaopominati, de oni lepu
inu pametnu damu gredeja.

E\  PETI VEKSHI STOK.

Resdlemie teh ur fauzhiti ii Trivialshulah

teb maibneh viejfti (  fcinb|fdt)te. )
tergov inu vajfi,

Dapoldan .

P o lekzionskatalogu, ali tega braina, kateri
je pod tembustabam D. zeli shulskiorden-
gi inu poftavi, fraun perstaulen, se ima tQ
poduzheine te mladofti ii shuli s’jutri tri ure
derfhati. To resdleinie pak teh ur nima pou-
sod enaku biti,, kir s.masha se na enmukra¬
ju ob te , na drugmu kraju ob en drugi uri
bere, fatega vola tudi te shule moreja na
vezh vifhi refdlene biti.

I. Vev

C O 20 9

e. €r muf* ujemate gejkffen, bajt bie ffna&en
unb bte 9)idgb(etn jugfcicf> auš ber ©djufe ge*
{jen, fonbern bie Jfnaben folien allein, tinb
bic $ 0 idgbfein aucfj allein gefcen,

d. 3)ie ©cOitfer muf? ec an^aftcn, bafj fte bet
bfttt £erau$geljen SSanH fur 33anf, paamet'
fe, unb )eberjetž in getjoriger £>rbnung aue>
ber ©cftule geljen ,  bal^er fott ber Center nicbf
el^er fid)  roeg 6 ege 6 en, ate fct$ alle ©cfjuler
atte ber ©cfeuCe ftnb.

e, (?r mufj fie 6 tš ©djuftfcure fttnauš begiet*
ten, i(>neri itacf>fef^eH; rote fte ftcb auf bent
2 Bege berfya!fen; er muf? fte ermafmen, or*
bentltd} unb ftttfam nacf) £aufe ju gefjett.

E, gunfteč ipauptfludf.

ft&t&eiiuna t>er £ef)tftunbett fut Sttotak
fdulcit t>er ?<ntt>ftdi>te, $idrfte unb
SDorfer.

Gfracb bem feftiongfatafog, rcefcffet unfet bem

•-JI- šSucfjflaSert D. ber allgemeinen ©dhtforbnung
fmgefuget ifl ,  fotl bet Unferricbt ber 3ugettb
tn ber ©<We SBormiffag 3 . ©tunben bauern.
35te 2 tbf(?et(ung btefer ©tunben a 6 er Eann ntcfif
an atfen -Orfen etnerfei fet)n, taeil bie fjeiltge 9)?ef-
fe an einem -Orfe ju btefer, an einem nnbern
*u fener ©funbe gefefett tvtrb ,  bafter muffen
biefe ©tunben berfdjtebentftcb abgeffietfefroerben.

$ 4 I,

2 i© C o ) fmffib

I, Eergodek, kir se sveta tnasba oh osmi'uri
bere.

Ti otrozi, se pred osma ura ii shuli sbero, inu
gredo par inu par pohleunu ii zerku.

Po s. mashi gredo oni raun toko nafai ju
shula, tamkei se moli, inu imena dolbero.

Od treh fertelzov, ali stirekov na devet (§9.)
do pol delTeteh( \  10.) se ti maihni shularie 0?)
uzhe to spofnaine teh zherkov inu zherknajne,
ali bustabiraine 0&).

Od pol defletehC^io) do pol anaifleh(e)se
is katebismusa, ali u mejstah is perviga tajla
teh buqvi fa brainie bere (d).

U pol anaifleh se moli, te shularie se spufle,
noter do teh katiri raitajo, kateri do pol dva-
naifteh u raitengah poduzheni inu skushani
boja.

II. Pergo.

(a J Med tem zhaflam ima ta uzhenik te velke shularie gna¬
ti, na tihem leto brati, kar se bo pofler glasnu bralu,
Poflebnu imaja oni med tem zhasam lete ii perhodnimu ka»
tehifazionu napreipridejozhe ftuke na tihem pregledati.

(I)  En taji tega Zhasa, namerzh ta fadni stirek ure je ii te¬
mu dopernetti , de se tem malim skus vezhkrat na-
preipovedaine inu fanim isrezheine leto is katehismusa
u miffel pcrpravi, kar j e fa odfunei fnati.

(e) Ta shulmaster more tem malem fapovedat, de oni med
tem, kader te velki shularie bereja , na tihem taiftu she
enkrat bustabiraja, ali zhcrknaja, kar sa oni poprei glas¬
nu bustabirali, ali zherknali.

(A)  Te shnlske poftave boja na teh k’temu perprauleneh
pondelknh u temu fadnimu fertelzu , ali stireku ure , katira
je _k’brainu prrprau'ena, »o vifhainu tega napreiopomin-
vaina papreiufete, u drufeh dneh pak shulmaster ta sti-
rek ali tudi poj ure, zhe je potreba , k’isprashvainu te¬
ga fa ta perhodni katehifazion 'gordanga stuka oberne.

( O ) 2U

I. $ait, ba  bie betltge tTteffc um 8- Ul)t tjetec
fen rx>trb.

®ie 5?inber berfammeln fiefj bor 8 Ubr in ber
©cbufe ,  unb geften pnarmeife ftttfam in bie Utrdbe.

9 ^dj ber beiligen 55 ?cflTc geijen fte eben fo in bte
©<^ule jurucf,  bafd6(l toirb g ebettt,  bie Sftamen
iverben berlefen.

5 >o«t | atif 9. bt$ j  10 Ufet fernen bie Heine n
©cbfifer Ca J ba§  95 ucb|la 6 enfennen .  unb ©ucf>*
finbiren (b),

5 Sbn \  10 bitJ f>af6 u, Ubr (c) raitb nu$ betu
^afecbtemuS ,  obertn ©fabfcn mtčbem erften^fjei*
le beO tefebuc&eg gefefen (d).

#al(> 11. Uljr toirb gebefef, bie ©cbuler toerben
entlaffcn, big nuf bie SrecfjnenfMler / v»efc^c big
Mb i2i 1% im Dlecfmen unfermiefen unb ge&bef
roerben.

$ 5 n. $«*,

(») QB'brenS Siefet 3eff mu§ Ser ©dju ttieiffet Sie gtolTen ©c(tu»
Itr anb«feert, {n ter&tiUt  s«ž su uSertefen, uta« fie betnarfj
ffluf lefen merSen, SefonSerš fotlen lit  tu Siefet 3eif, Ste tut
funftfaen ^efeebffafion befftmmfen ©fuefe flctt tvicSerboien.
(b) gin 5bef( ofeTer Jjeif, nSmff* fo't Icfitt  'BtettelffunSe f(f
emutuenSen um Ut  fleinen Suteb ofeetš^otfagen , unb
ftteefien Sas au$ 9em #a‘ecfn3mu§ in$ ©eSacbtnif piJutin*
ftn,  n>a$ au4nxm'fl ju [ernen ffh
(O On ©cbuimeiflet mu§ Sen fieinen anbefebien, Sa6 fie «ur
3<t'f, aiš sie atolTen ©cbulet (efen, in Set ©fi(i* Sažfenige
nodjmaiž SucfifFabiten, m a« (it  tuuor Uuf 6u*ffabitet baben.
(d) Ote ©rbuf.aefefie inerten 3ermtftaa4 an Sen Satu nerorSnefen
ftVenfagen in Set fefcten TSierfeMlunSe, Sit »u Sem fefen
befltmmef ifl, nacb 9)?aatfga&e Ser ^orerinneruna ttornenommen.
3n ansetn CCagen rrenSef set ©efmimeiffet siefe ^fetrelffunSe,
»Ser tuenn ti  nofbig t(f < au© trobi rine bafbt ©funSe tam
sjfuafiraoen uh er Saš fut Ste nadjfle ^oteebifarion orafjegebene
®fuef en.

ala  g%£ea! (o )

II. Pergodishe, kader se s. maska ob deveti uri

bere.

Ob osmi uri prideja te, kateriraitaja, ushu-
Ja, de oni ii ratainu poduzheni inu poskushani
boja. Ob deveti uri prideja te drugi shularie
inu zhakaja na tihem , bres fmoteina teh rai-
tanskeh shulariov , ta zkas, u katermu paf
inu par h zerku gredo.

Po s. mashi prideja nafai, ter se moli, ime¬
na boja dol brane.

Tri stireke na deflet se ti maihni shularie (a’)
to  spofnajne teh zerkov inu bufiabiraine, ali
zherknajne (b)  uzhe.

Pol anaifteh do pol dvanaifteh (c) se bere is
katehismusa, ali ii mejftah is perviga tajla teh
buqvi fa brainie (ef).

Pol dvainajsteh se moli , inu otrozi grede-
damu.

III, Pergodishe  , kiv se s. masha ob dejjeti uri
bere.

Shula^e fažhne ob osmi uri, ter se moli,
imena boja dol brane.

En stirek na devet (a)  to spofnaine teh zherkov,
inu bustabiraine, ali zherknajne f b) .

Ob deveti uri (O se bere is katehismusa. (d)
shula se sklene s’ta navadna molitva preden se
ju zerku grede. (*)

(*) <b) (c) (d) Poglej ta aio« stran.


Po

HSrssš  C o ) aig

II, 3^ / ba bte Ijetltge ittejfe «m 9. Uf)r ge?

lefert ttnrb.

Um 8 1 % fommen bte StecbnenfcMderum im
fHetfjnen untemieftn unb geiibef ju roerbcn in bie
©cbufe. ©egen 9, Ufjr fommen bie nnbern ©cbilr
Icr unb ernmrčen in ber ©fiKe ofrtte bie fKecbnenfcbti'
ler ju fi^ten ,  bie 3«it/ ba fte paanoetfe in bie j?ir<
$t  geben.

Slad) ber $ircbe fommen fte juritcf ,  ež roirb
gebefef, bte 9 bmen roerben bcrfefen.

®re^bierfel uuf 10 . llfjr lernett bte ffetnen
@cbuler (a) baš 55ucf)fIabenEennen / unb 93»d)fhu
tiren ('b),

^>alber n, feigtjaf&er 12. (c) rnirb mtg bem
$a£ecbietmtč, obet tn ©fabfen att$ bem ijlen Xljei*
(e bež tefebucbeS gelefen (d).

£alber 1  vUtjr roivb gebetef ,  unb bie .fttnbet ge#
$eri nacf) £aufe.

III. 3«K, ba bte ^etlige tttejfe ttm to. \lt)V  ge?
lefert tfctrb.

®ie ©cfntfe fdngf um 8. Ulpr an, eS mrh ge«
befet, bie Sftamen roerben bertefen.

©in 93i«rtel auf 9 , Ufrr (a) baS Suc&flabene
itmtn,  unb buchflabtren ("b).

Um 9- Ubr (c) rotrb auč bem .^aiecbi§mu§ ge«
lefen. CA)  3 )ie ©djule roirb bor bem libgeljen iti
bie j?irct)e mit bem gemofjniicben ©ebefe befcbiofe
fen.

9i<t$

C«) (b) (c) (d) gi(i({ » 11 ,

'214

C © )

Po s. mashi gredo sami ti shularie , katire
raitajo, nafai u sinila inu se tamkei uzhe do
pol dvanaisteh. Na hatehifazionskeh dneveh
gredo uffi shularie nafai u shula, inu raitenge
se von ispufte.

IV. P er godiš be, kader se smasha oh anaifti
uri bere , ali u kraj eh na kmet eh  , kir
obene zerkve inu tudi obene s . masbe
ni,

Ob osmehprideja te shularie , katiri raitaja,
inu raitenje terpi do devete ure. Ob devetek
imaja uffi shularie skup biti, ter se moli s  ime¬
na boja do b ane.

En stirek na deffet (a)  seti shularie uzhe to
spofnaine teh zherkov inu bustabiraine ali žher-
knajne (b),

Gbdeffeteh (c) bero te vekshi is katehismusa
(d)  ali ii mejstah is perviga tajla teh buqvi fa
brane.

Ob anaifteh se shula sklene s’ta napreipiffana
molitva, inu shularie gredo uzerku, kir se
pak obena s. masha na bere, damu.

Uffak teden se dvakrat katehilira, inu szer
enkrat s’tem vezhem, drugezh s’tem malem
shulariaip. U zhetertemu pergodishu imaja te
maihne shularie ena ura poprei pridti ukafaiii
biti, raitanjase vonspufte.

U sreda ali zhetertek po poldan se obeden
nauzhi, ampak rekreazion da.

Po-

(«) O)  («) 00 Poglej ta aio, strto.

C o  ) teosm  alf

iftatf)  ber fjeifigen ?0?efle gefjen bfofi bie šHecfj*
itenfebfiler m bie (šcfiufe jurfkF, unb feriten ba»
felbfi: bil fjafbet 12» Uljr. lin ben Katecfiifationl*
tagen gefjen atle ©cfiufer in bie ©djufe jur&cf/unb
bal Slecfmen mirb aulgefafien.

IV. Sati, 6a bie l?etlige tlteffe um n. Ul?t
gelefen tcirb ,  ober art (Prteti auf bem ilait-'
be , voo  četne Btrc|>e t  f^S^d) aud)
četne Ijetltge tTTeffc ift.

Unt 3 . UfjrFommen bie šHedjnenfcfififer unb recf)*
nen bil 9. Uljr. Um 9. Ufer mufien affe ©cbfifec
beifammen fetjn t  el mirb gebetet, bie Šiamen mer*
ten reliefen.

£in SSiertef auf 10. Uijr (a') lernen bie ©cfjit#
let bal S&ucb|M>enfennen, unb 58 ucf)jia 6 iren (b).

Um 10. llfjr (c) lefen bie grofični aul bem 5 ?a*
tec&ilmul (d) obet in ©tdbten aul bem jfien^ei/
le bel fefebucfiei.

Um 11. Ulje mirb bie ©c&ufe mit bem berge*
fdjriebenen @ebete befcffiofien t  unb bie ©cfjufer ge*
fcen in bie jčircbe, mo aber feine fceifige -tfiiefie ge*
lefen mirb ,  nad) $aufe.

5 B 6 tbenrficfi mirb jroetjmal lated)ifiut t  unb
jmar gefcbiebt el einmal mit ben grofien, bal
jmet)temal mit ben fleinen <Scf>6lerrt. 3m inerten
galfe mfiffen bie Ffeinen ©cfiufer eine Štunfe eljec
m  Fommen 6efieUet merben j bet Unterricbt im
Oledmen bfeik aul.

OJliffmocb ober ©onnerfiag Sftacfimittagl mirb
nidjt unferricfitet; fonbern EHefteatiott gegeben.

<*) (b) (c) (d) sbm @nu »j 1.

216

šmssi  C o )

Popoldan, ■  s

Od ene do dveh se pishe , it te fadhi pol
ure boja te vezhi shularie u. prov - diktando -
inu pre - piffainu vezh sort stukov skushani ;
kateri sa pak she le fazheli, pisheja žela ura.

Ob dveh, kader fhe tudi te drugi shularie,
katire na pisheja- moreja u shuli biti, se moli*
inu imena dol bero.

Od enga stireka na tri da treh je poduzhenie u
spofnainu teh zherkov inu bustabirainu, ali zher-
knajnu. (e).

Od treh do stirhje braineteh staršheh shulariov.
(f J  U mejštah oni bero ta drugi taji tehbuqvi
tega braina, od prov inu dober faderfhaina (Skcbfcj
fdtflffcnfceit) na kmeteh is brainia, is vifhaina k me*
tuskimu gospodarstvu ( £<mt>iutrtbfd)of£) inu be-
ro od uffega tega, kar je fa brainie perpraulenu.

Ta fadni stirek, ali tudi pol ure spregleda
shiilmaster skus uprashaine, ltai sa se te shu¬
larie is braina famirkali ; on jim tudi napreiper«
neke tabelle od tega prebranga. Tudi taiftupd
temu sedtiimu vekshimu stuku tega Terna < d
metodenbuqvi se naprei perneffe, zhcs katiruti
shularie obeneh ali ne iadofti buqvi imaja,

U sebboteh se od treh do stirh evangelium
bere, inu per taiftimu se toko stri, koker je
blu fgoreirezhenu. F,.

(e) Te vekshi shularie bero med tem na tihim leto , kar oni
potler ozhitnu bereja; poflebnu se skushaja inu perpravia
k’lctemu, se odgovoriti , kar se bo potler zhes brainie
prashalu.

( f ) Te mali fnaja med tem to bustabiraine, ali zherknaine po-
skushati, ali oni fnaja, opominan biti na leto, kar se be¬
re , ali uprasha , gledati inu merkati.

(o) ^?

25on i. bi« a.  Ufjr mirb ge.fd>rieben ,  ut Dec
tefefen Ijafben ©tunbe merben bie grbffern ©cbuiet
im IKc^t ^ SDiftanbo* unb 3ltfd)reiben ntancbedei
iluffdfce ge&bet; bie 2 lnfdnger fcbreibett burd) bie
gonje ©tunbe.

Um a. U^t/ ba dud) bie ©cbuier, tuctcbe
ntcbt fcbreiben, ftdj rnuffen eingefunben Ijoben, ge«
fd)iei)f-bfl 6  ©ebef unb 93 tdefen ber Diameit.

SBon ein 93ierfei auf 3 . biš 3 . Ufjr ilnterricf)t int
£ 3 ud)jfrtbehfennen ,  unb ŽBudjfiabiren (e);

93on 31  biš 4 . llfjr boe fefen ber aftern ©cbu*
(er. (O 3 n ©tdbten fefen fte ben aten 't^eil bež
iefebucbeš bon ber 9\ed)ffd)dffenl)eif. 2 iuf bem
f anbe auš ben f efeti 6 ungen, bec Tlnfettitng jurftinb*
toirtbfdjaft ,  unb maš foiiji jum lefen bejižmmet i|V

3>ie le§te 53iertei / obet aud) IjalbeStunbe uti*
terfucbet ber ©djuhneider burd> §ragen / n,a ^ bie
©cftufer ftd) bon bem ©elefenen gemerfet boben:
?ir bringt ibnen aucf> bie ‘tabetiert uber boš ©efe*
fene bei ,  ollenfaUš oud) nad) bem jtttt  ^auprfidcfe
beš jfernš bom 9ttetf)Obenbucfie bašjcntge, baruber
bie ©dt&ler feine* obet hicf>t genug SSitdjcr baben.

©amftag roirb bon 3 . biš 4 . U^r boš ©ban;?
gelittm geiefen , unb bei bem ©bahgeljum fo ber*
fobren, roie oben ijf gefaget rnorben. ©edj?

(e) Ete gtoifen Sdjafei (efen jut Utbung tnbeffen fKff, tim« fte
offentltef) bcrnadj (efen foKen, befonberž uben fte ftcfj, unb ma«
eben Sef) gefafit tvo|)( auf ba« ju antiootfen, nm« bet Se&tee
Ubet ba« ©elefene ftagen tutrb.

{O Ete fletnen follen ntaftrenb bfeferSetf ba«‘Bucfcflabttfe t'n bet
©rine u>iebetf>o(en, obet fte fonnen aucb auf ba«, tim« geiefen
>bu geftagetivitb, Slcfirung m  ge&en etittnetf ivetben.

2i8 (š^jjsi C o >

F  SHESTI VEKSHI STOK.

Sbulske po (lave fa otroke nakmeteh(ia  nSfdjulm).

Pr edopominvainit.

T e shulske poftave fa ta kmetuska mladuft
sa en Vonusetek is teh velkeh inu fa ufte
gorpoftauleneh' shulkeh poftave, oni sa fatu
tabellarsku skupspraulene , de jeh shulmafter
tem otrokam bel ii glava perprauti famore;
oni obftoje le isstirehstukov, fatu, kirteshul-
skepoftave pred uftem tem drugem tem otrokam
iz teh stireh perveh tednah tega shulskiga zhasa
ali kurfa (©d)u(EurfeS) imaja napreiperneshene
biti. UlTaki potidelk teh perveh stir tednu ima
shulmafter en stuk napreiufeti inu toko naprei-
pernefti, koker on druge uzhilla tem otrokam
napreipernefle. On se more pomujat otrokam
uffe prov fastoplivu striti, inu mo nima fadofti
biti, de oni samu beftede is glave povedat fna*
ja , per perlofhnofti inu poftebnu, kader eden
ali drugi zhes leto kei stri, jeh on ima na ta
fapopadek smifteltinu  takshne opominvainia
ima on tulkrat, striti, kulkerkrat je potrebnu.
Leto se je shulmaftram skus fdolei poftaulene
uprashainia lofheishi strrlu, kir se ve, de sta¬
ri shnlmastre se lohku na podstopia te shularie
s’ svojem beffedam uprashati.

L Kok*

( o ) ^19

F* 0e$fteč ipauptftucf.

©cfrulgeje^e fut ^inDec t>ct £aut>fdjufcn.

t? orertnnerung.

<jSie Sdjuftjefe&e fur bte fanbjugenb ftnb etn 7 lu 3 -
jug auč ben ailgemetnen ©dntlgefe§en ,  fte
ftnb barunt ta6diarifcf) berfafjet , bamit  fte bet ©d?ul»
met|ier ben j^tnbern 6effec in® ©ebddftnifš 6rirt'gen
fonne \  fte 6efMjen nuc <iuč  4. ©fuifen ,  tv»ei( btc
©cbuigefe&e bor aiien anbern ben ifinbern in ben
4. erfienSBocben bes ©dutlfurfeš foU*n betgebradjf
merben, bamit fte roiffen, t»ie fte fid) ate ©dttilet
funftigijin berfjalten mu|fen. Seben Sftonfag bet
erfien bier SBodten foll ber ©dtuinteifter cin ©tinf
borneljmen ,  unb e$ fo ab^anbefn ,  t»ie er anbere
feijrgegenfHnbe ben $inbevn 6et6ringt. Sr muf?
ftd) bemfiljen alieš ben 5 tinbern mtt berflanbfid) jit
macfeen, unb nid)f jufrieben fenn, roenn fte 6(0^
bie ilBorte auč bem ©ebdcfetniffe Ijerjufagcn toiffen ;
bei ©elegen^eif, unb bcfonberO roenn cin unb anbe*
rer bagegen Ijanbelt, mufi ec fte nn ben Sn^afi
erinnern, unb bergfetdjen ©rtnnerungen fo oft al$
e$ notfjig iff, macben.. $ 11 an bat bt c fe 3  ben(žcf)u('
meifiern burd) unten 6eigefe§te Jrag^n 6equemec
gemacbef, roeil man uberjeuget i|1, baf? alte ©dnii*
metfier e$ nid)t feicbt rnagen, bte ©d;ttlec mtt eige*
nen 5 S$orten ju fragen.

O.

J. SBie

210  (§§&$&&  ( Q

I. Koku se otrozi pruti bogu inu u zerkvi fa-

derfhati imaja.

A. Koku se otrozi pruti bogu faderfhati imaja«

i, Otrozi imaja boga iubiti.

a.  Is zelga serza, is žele duflie inu is uffe
mozhi.

b.  Otrozi boga lubia, kader oni niegove
fapovdi derfhe, niega skus greli narefha-
lia , na letem, kar zhast inu slufhba bo-
fhia amgre , en dopadajeine imaja.

j. Otrozi se imaja boga bati,

a.  Sazhetek uffe modrustije strah bolhi«

b.  Buh se ima bati otrozhie* inu nezh se
nima striti, kar be tega narbulshiga, inu
nardobrutliushiga gospuda refhaliti, ali
nemu tudi le dopalti na moglu; inu leto
szer is lubefen pruti bogu, inu ne le sa-
mu favol strafenge, katira fa uffakem gre-
ham faguishnu pride.

B. Koku se shularie, u zerkve faderfhati moreja

i. Kai je zerku.

a,  Žirku je ta krei, kir kriftiani skup pri-
deja boga moliti, inu bofhia slulhba

oprau-

I. Koku se klizhe ta perva shulska poftava?

A. Kai pride pervezh per temu stuku naprej ?
i. Koku se imaja otrozi pruti bogu faderfhati t

a.  Koku imaja otrozi boga Iubiti?

I.  Kdai oni toku boga lubia?
a. Koku se imaja otrozi she proti bogu faderfhati ?

a.  Sakai je dobr strah bofhi ?

b.  Koku se ima buh bati ?

B. Kai pride drugežh per temu stuku naprei ?

». Koku se klizhe ta pervi stok od aerkre ?

a.  Kai je zerku ?

ž^s-s*I C Q  ) 22»

I. 2Bte ficf) bte $inber gegen @o£f unb in ber$iw

d)e t>er(jaken foflen.

A. $Bie ftcf) J^inber gegen ®ot( toerljalfen fotlen.

i. $inber fotlen @ott Iteben,

a. 1u6 ganjem Merjen, auš ganjer©ee(e unb
auS alien ^raffen.

b. j^tnber lieben @o£t ,  menn fi« feine ®ebo£e
Ijaften, iljn burcf) ©finben nid)f 6eleibigen f
an bem ,  n?ažbt«®6re unb ben£>ien|l ®o£#
teč befciffff etn $Q3of>(gefat{en Ija&en,

%  5?tnber follen ©off fitrcbfen.

a* $er 2infang bet SOktefjeit ifi bie $urcfrf
® 0 t£eŠ.

b, Sttan fitrdtfe ©e>ff finbltdj, unb mnn^ue
nic^t6,roa6 bcn befjfen unb ben gufigjlen -^erm
beleibtgen, ober ifcm aucb nur miftfallen fann,
unb biefeS jrcav auš£iebe g^g^nSott, unb
ntd!falleinroegenber©frafe, roeldjeauf eine
jebe ©unbe gercifj fogef.

B. SSBie fid) ©d)ufer in bet Kircfce berljalfen follcn.

I. 5BaS bic jfrrdie ifi.

a. £>ie  j?ircbe ijloer-Orf f  t»o €brifžen jufanv
men fommen um ©ort anjuieten/ ben ®of*
D. % U%(

I, <K3i’e (aufef baž trffe S?fficf bon b«n

A. gfiaž fommf etftenž bet' Mcftm ?turf< »or ?

i. SCCIefoHrn ftdj Jtinber gegeti ©ott »erbalfm?
i. ®?if feUen jti'nber©ofr|«btn!'
b. fISann (i'eben fie alfo ©ort ?

3 . 9\3ufolienfid) 5finbrrned) fcrmr gertnCboff» rbitlfm?

a,  2Ro?u birnrf bi« gurcfof ©ertci ?

b. ‘JBje foll man ©ott furt&fen ?

B. 3Pa$ fornmt *jrepf<n« bel Mcfpm £*fucfr »ot?
i. <3R5t'e (autef ba« ctfle ©fijcf »on b« Jtitdjf ?

a. f»3nj ifi b« J?udj< ?

222

S§r&s&  C o >

oprauti, kir oni poflebnu skafheja, de
oni nega kokerj tega narimenitnishiga
gospuda spofnaja ; kir oni oripushaine teh
dopernefTeneh grehov isheja inu fadobe;
kir oni lete od boga potrebne gnadeprol-
fia, inu fa te prejete se fahvalia.
b.  Zerku je ta krei, kir kriftiani uzheni
boja, kai oni vervati, inu striti imaja
fa fvelizhani ratati. Je tudi ta krei, kir
se ti sveti fakramenti preimeja.

2. Koku shularie noter inu • von jeti imaja.

a.  Shularie imaja ii ordengi , u katira
jehje ta shulmaster poftavu, pozhaffu
inu zhednu noter u zerku inu von jeti,
med sboi nezh govoriti.

b.  Oni imaja u zerkvi na te pokafane kraje
jeti, s’andohtja dol poklekniti, inu med
pridga ali ltershanskem naukam tudi toku
stati ali sedeti.

3. Koku se shularie ii zerkvi skafati imaja.
a,  Ulli shularie se imaja zhaflitliu, brumno

skafati, ne okul gledat, ne med sboi po¬
govarjati, eden prutitem drugem ne smejat,

ali

l.  Kii je zerku she vezh ?

4, Koku se klizhe ta drugi stok od Zirkve ?

a.  Koku imaja shularie u zerku noter inu von jeti ?

b.  Ki imaja shularie u zerkvi biti ?

j. Koku se klizhe ta trtki stok od zerkve?
a.  Koku se imaja shularie u zerkvi faderfhati.

C o ) 223

tešbienfi abjuroarfen: tvo fte borndmficf) jei*
gen, baffte ifyn al$ ben fjodtjfen ipercn er*
fenncn; mo fte 58 erge!>ung ber begangenen
©unbett fudfoen unb er()afteu; mo fte bie bon
©otf notfjigen ©naben erbirten ,  uttbfurbte
empfangenett bančen.

b, ®ie jlirdje i|l ber Drt f  mo ben ©jriften
geMjret mtrb, ma$ fte glauben, unb ju tfeun
baben um feltg $umerben. ©te tft aucf) ber
£)rf, mo man bie Jjeiltgen ©aframenten
empfdngf.

2. $0$te bie ©cbufer in bie $trdje (jtnein * unb
beraušgeljen foden.

a. ©d>6(er mfiffett tn berOrbnung, mefdje t'b*
tten ber ©cbuimeijier angemiefen fjaf,faugfam,
unb ftttfam oljne mtt einanber ju fdjmaken m
bie jtircbe Ijtnctn * unb Ijeraučgefjen.
b» ©ie muflon in ber Utrdbe auf bie angemte*
fene« £)erfer geljcn ,  mit Hnbacbt nieberfnie#
en ,  ttnb unfer ber ^)rebigt unb djrifllidjen f etj*
re aurf) fo fletjen ,  ober fttjen.

3. SQ$ieficf>©cf>tt(eritt ber jfrrcbe bejetgen foilen.
a. Tllle ©cbuier muflfenftd) e^rerbietig, anbarf)?

tig benigen, ftcb nicbf umfeflen, nicfot mifein*
anber fcljmd&en ,  gegcn einanbec nicffl (adjen ,
O. 3 obec

b. 3S3ai tff tie JTitc&c nocb mejit ?'

2 , <3[6te laufef baS 2 tt  @fScf bon ber #it<be?

a. 26« fotlen @cbii(ct in Cie tfircpe jiinettt * tmt jieMttJ*
flebcn?

b. 26o fotlen bte ©cf>utet in tet Stttcfte fetm ?
j. 28ic laufer oni %t e ©fui bon tet ftittpe’

». <36ie m«ilen ficb @cb«let in tet Stt^e fcetcijen?

C o )

ali szer kei naspodobenga naprej ufetiinil
striti.

b. Oni nimaja na nezh drufga * koger na
boga, na niegove svetnike, inu na leto
mifielti kar se na oltario, per s. mashi
fgodi, ali kar ta pridgar knjeh nauku po¬
ve.

4. Koku shularie imaja moliti, inu fa ko¬
ga

a. Shularie imaja sgorufignenem rokami inu
nartumein per pofigvainu inu per von-
poflaulenmu s. fakramentu tega oltaria
klezheozh svoja molitu oprauti.

b. Ti maihni imaja s’enem rolhenkrenzam
te vekshi pak s enem dobrem molituskem
buqvam prevideni biti.

c. Nieh misli imaja na beltede te molitve
obernene biti, inu oni imaja raun to mi¬
slit inu proffiti, kar se s’ fapopadkam te u
buqvah fnaidejozhe molitve fgliha.

d. Te molitve nasmeja oni hitru , inu,
deb hitreishi oprauli, naglusem llobodrat,
ampak s’samerkvainam inu zhaflitlivoftio
ali s’ustmimoliti,ali sandohtlivem serzam
misliti.

e. Oni

h.  Na koga imaja u zerkvi misliti?
j  4. Koku se klizhe ta zheterti stok od Zerkve?
a.  Koku imaja otrozi moliti?

h.  S’kom more ja te mali, s’kom te velki per molitve pre¬
videni biti?

p. Na koga imaja te mifsel taifteh obernene biti, kateti
is moKtnskeh buqvi imolia ?
i  Koku imaja shularie ta molitva oprauti ?

c o) &&&%  - ms

ober efmaž ungebubrftcbeš bornebmen
unb fbun,

b. ©te muffen an tticbfž anberž afž an ©oft,
ati fetne lieben -peitigem , unb auf bab geben*
fen, maž auf Dem 2((tace bei Dec beiiigen aOiefV
fegefcfnebt, ober roaž ber ^rebiger ju t^rev
fefjre fagef.

4 . 18ie ©djuiec beten ,  unb ffir men fte beten
follen.

4 , ©cfjfifer muffen mit aufgefjobenen ^dnbett
ttnb mentgffenž nacf> ber SSSanbfung unb bei
bettt aužgefebten bodjmvtrbigfien ©ute auf
ben $ni«n ibr ©ebete bereicbten.
b. 2 )te frfeinen mftjfen mit einem Otofenfranje,
bie grojfen, meicbe (efen fonnen f  mit einem
guten ©ebetbud)e berfefjen fetjn,
e, 3 ^’e ©ebanfeu muffen auf bteSBorfe bež
©ebefž gericfrfet fetjn, unb fte muffen eben
bab benfen, unb bitfen, maž mit bem Sn*
bafte bež im 35udje befmblicben ©ebetež uber-
einfommf.

d. 2 )ie ©ebete muffen fte nid)t  eilfertig, unb
nur um ba(b fertig ju merben, gefcbminb ber*
ftlappern, fonbern mit liufmerfjamfeit unb
©krerbtetigfcitentmeber mfinblieb fjevfagen,
ober mit geru^rfem £erjen benfett.

D. 4  e. ©te

b. 9!n toal finim ftt m 6« JCirdje tenfen?

4 . ®te laufcf ba$ 4 t« t^fucf »on Oet Aiicbt ?

a. ®3ie fiHTen ©djiiiet fcefen ?

b. DStt tvai follen Me f(efncn, mit maj fbtftn bie flroff.n
Sctniler bef tem ©ebete »erfeiten f<pn ?

c. Stuf t»a$ foflen Me ©etanfen terjenigen gericbtef fepn ,
M'e auž tem ©ebefbuc&e befen ?

.4 fjfVSte folfen ©ebniet tie ©ebete »urie&fen?

ia<5 (fifeisž ( o )

e*  Oni imaja fa dufhelska gosposka, fa gor-
jemleine te katolske zerkve, sami fa sebe
in a fa svoje starshe, flahta, uzhenike ,
inu fa uffe ludi moliti.

/♦ Oni imaja tudi ii svoji molitve na msrtve
spouniti, polfebnu na starshe, inu flahta,
koker tudi ufTeh taifteh, mertveh', kateri
sa jim tukei dobru sturili, inu ii vizah mo-
rebit na neh pomuzh zhakaja.

5. Koku se shularie med sveta masha, inu
pridga faderfhati imaja, inu kai imaja she
šzer merjcat.

a,  Per s. mashi se imaja s’andohtja fnaidet,
inu poffebnu na te tri vekshi tajle taifte gle-
dati, inu se fraun te kervi Jefusa Kriftusa
spouniti> katira je on fa nashe grehe na
krifhu preliu, oni imaja lete semkei sli-
fhejozhe nauke tega katehismusa fveftu
dopolniti.

h  Pridga imaja s’ famirkvainam poslushati,
inu miffelti, de pridgar fapovdi bofhie
ofnanuje.

c.  Oni imaja beffede te pridge nafTe oberni-
ti, nikol na druge iskladati, inu gledat se
potler, pobulshati, inu se bel popolnama
strici.

d. Uflak

#. Sa koga imaja shularie moliti?

f-  Na kai fa ene dushe se imaja oni poffebnu' spouniti*?

5. Koku se klizhe ta neti stok od zerkve?
a.  Koku Se imaja shularie oer s. mashe fnaidet?

J, Koku imaja oni ta pridga poslushat ?

c. Na koga imaja oni te beffede tega pridgarja Obcrniti ?

- ( o )

e. ©te mujfett fur t^re fanbežobrtgfeif ,  fur baž
$e(jte ber fatijoftTcbeit 5?<vcf?c, fur tbr eigeneč
unb baž SQ3 d(>{  ifjrer Heitern, SSevrcanbfen /
ie  rmetffer ffir alfe ‘•Slenfdjen beten.

f. ©te tnftjfen nucb in iijrern ©ebete ber 93er*

ftorbenen eingebenf fet)n, tijrerTleU

tern unb 3&efreunbfen / trie audj aUer berje#
nigett SBertforbenen, n>elef>e tljnen tjier ©uteč
getljan baben ,  unb tm ^egfeuer UteUeidEjt auf
iljre #t!fe nutrfen.

j.  3£ie ftcb ©dftuier unfer bet fjeiftgett 3Keffe,
unb ^rebigt ju berljaften ,  unb tuač fte nocf>
fonfi ju beobacbren |aben.

a. 3)er tjeiligen SKefte follen fte mit Knbacfa
beiiuofjnen, uitb oorjfigficb auf bte breg #aupt*
fijetfe berfelben Tlebt t>aben, unb ftcb babei
bež šSfutež Sefu <£f>vtfr* erittnern, tneicfjež er
fur unfre ©unben at« jfreuje becgojfen (jat;
fte foden bie fjie(>cr gefjortgen fefjren beč
fecbižmuž frcufteb bcfofgen.

b. SDie 9)rebtgf ntujfcn fte mit Tiufmerffamfett
anijbren, unb gebenfm, baf ber 9>rebiger
©otfeč Sefefjfe Derfvtnbige-

c. ©te rnuffcn bte SBorte beč ^rebtgerž auf
ftcb anrocnben, nie.ttafž auf anbcre beuten,
unb ftcf> fucben banacfr ju bejferti/ unb batf.-
Fontmener ju ntacf)en.

£> 5 d. Me

e. ftur men fotten bte ©tfmfet beten ?

f. Ofielc&et 'eelen foaen fte »otjuslieb tn Hum Obtbttt riti-
Sebent fepn?

S-  Ctoie lautet bul funff* Sticf t>ot Det tftre&e?,

a. "Hi ie <orten fte 0(6u!et bet beiftejen 'tfifeje &ewOMMltf

b. <3f5te foflei fit bte brebint tm#ren ?

c. a«f iven follen (te bie 'JUotte bež onmmben ?

228 ( o) t&jjtfš)

d.  UiTaku lejtu imaja oni guifhnu sc stirkrat
spovedat, inu rauntulkrat te odrasheni
ta s. fakrament tega oltaria prejeti.

t.  Ti shularie imaja tudi svoje starshe, ali
taifte, katire sa jim nameft starshov , pre¬
den oni k’spovdi gredo, favol teh sturje-
ueh fallariov, poffebnu favol napokorshno-
fti ia odpushaine proffiti, inu pobulshaine
oblubti.

H. Koku se otrozi per shuli inu u shuli fader?
fhati imaja.

i. Koku se imaja ii shuli fnaidet.

a..  Ti shularie se moreja u pravmu zhaffu
pridn, inu bres prenehaina fnaidet, ne
prevezh fgodi, tudi ne prepofnu pridti.

k.  Oni imaja svoje oblizhia inu roke umite,
nohteodrefane imeti, tudi preden oni ii
shula gredo, svoja potreba oprauti, de
ni potreba potler med uzheinam is shule
jeti.

t.  Oni imaja s’ tem potrebnem buqvam, pe-
reflami, popirjam inu raiteuskem tablam
prevideni biti.

2 . Ko-

d.  Knlkukrat imaja shularie skus lejtu se spovedati ?

e. Kai imaja shularie siriti, preden de oni k’ spovdi gredo?
II. Koku se klizhe ta drugi, stok teh shulskek poftavi ?

i. Kai pride pervezh favol shule naprti ?
d.  Kdai imaja shularie u shula pridti?

b.  Koku se imaja u taifti fnaidet?

c.  Vkom imaja te shularie prevideni biti, kader oni
u shula prideja?

C o ) igfr&tfb **9

d. Me  Sfabre mfiffen fte geroifj biermaf 6eicbien f
iinb eben |i> oft muffen bie era>ad)fenen bač
b«ifigc ©aframent bes 'JlftarS empfangen,

e. ©cbul-r fotlen aucb Itjre 3lelfern, ober roel*
cbe bie ©tetle ber 1lelfern bertrečen, el? fte
jur 33etd)fe gcf^en, n>?g*n beit begangenen §eb'
(ern, befonberž roegen b?tn Ungeborfame um
93ergebung bitteit, unb iBefferung berfprecben,

II. 58?ie fidj dVinfcer m Ofnfebung ber ©cbule b<r*
bilten follen.

i. 3Bie bie  ©cbuler in ber ©cfmle erfcbeinen fol~'
len.

a. SDie ©cftfiler muffen ftd>  $u beffimmfer ^eit
ffeifjtg, unb ununterbroeben einfinben/ roebet
gar ju jeitlicb, nocb ju langfam fommen.

b. ©te mitffen ficf) ba$ ©eltcbf, unb bie #dnbe
gemafcften ,  bie #aare gečamt, unb bie Sta*
gel a6gefcbniifen b^b*«, aucb ,  eb fie in bie
©rinile geben, ibre Stofbburff berridjfet b a *
ben, bamir fie nicbf n§?b*9 b<*ben rodbtenb
beg Unferridneč auS ber ©rfmk <u geben.

c.  ©ie muffen mir ben gebdvtgen ISfidfern ,  $e*

bern ,  *}}apiere unb Sieebnenfafeln nerfebe«
frrjn. a. ®ie

d. SBfe oft Men ^cftufer 6e$ 3«W fceidften ?

«. foKen ©tbuler tbim.fi) fte S ut C&eisfi tt ititn?
H. ffi?ie fautft bo$ {metle ©luef »ott ben esrfminefeften T
i. 3Soš fommf erflen« m Stnfefjung S« 6tf>ule »or?

a. <w<mn muffen Me Pcfuiter in  bie čebule (mmtn  ?

b. <5t5ie muffen fie in berfe(6cn erfcbeinen ?

e. 03? it roa$ muffen bie ©rfjiiiet tuefefun ftpn,  »<#n ffe en
bie ©c&ute fommen?

*3° d^sal C o ) te&fd

2. Koku se shularie nefti imaja, kader oni u
shula gredo.

a.  Te shularie imaja od doma naprei inu na-
prei tih inu zhednu u shula jeti.

K  Kader oni u shulska kamra (®fu6e) pri¬
deja , tok ti fantie dol ufameja ta klobuk
ali kappa, inu tega shulmastra perjafnu
pofravia; te dekelze moreja tudi kmal, ko¬
ker u shula prideja, tega shulmastra lepu
pofrauti.

c.  Ter se kmalu na svoje klopi lisedeja, inu
pozhakaja na tihem ta fazhetek tega
uzheina, oni se pak toko na klopi usediti
imaja, koker prideja, de, keb eden pre
pofnu perf hu, ni potreba zhes stopat, inu
is klopi von hoditi.

i.  To okuli letainie, ali med uzheniam u shu-
li jefti, koker tudi to tekaine, upetje na
gafli, ali pred shula je shulariam prepo¬
vedana.

3. Koku se shularie med poduzheniam fader-
fhati imaja-

a. Per molitve imaja udi shularie klezhati,
ali, zhe plaz na perpufli, stati; oni fa shul-

ma-

3. Kai drugezh favol shule naprei pride ?
a , Koku imaja shularie od doma u shula jeti?

i. Kader oni u shulska kamra stopja, kai je striti ?

e. Kam se sliulari podado, kader sa fhe u shula noter
pershli?

i,  Kai je shulariam prepovedanu ?

3. Kai c reke?, h favol shule napreipride ?
a,  Koku se imaja shularie pershuLski molitve faisrfhiti ?

C o ) la^ži 2 3 l

2. SG 3 te ftd) ©djžfer befragen follen ,  metin (te
in bie ©d)u(e geljen.

sl.  5 Die ©c&filer mu|fen bom -£>aufe gerabeS
SBegS fh'U uno ftttfam nad) ber ©rf)idc geben.

b* dtommen fie tn bie ©cf)u(ftu6e ,  fo nebmets
bie .ftnaben ben ^>ut r  obec bie ^>aube a6 ,
unb gtujfen bcn ©djidmeijfer freunb(tcf); bie
SKagblein mnffen ebenfaUS balb 6ei bem <£in»
trittc in bie ©dmle ben ©djulmeifier tjbflicfj
grfiffen.

c. 2l(s bann fe£en (te ftdj g(eid) in bie gefjSrigeu
39 dnfe, unb erroarten in ber ©fiUe ben 2ln*
fang beS UnferriebfeS, (ie mtiflVn ftd) abec
fo in bie 35 dnfe fe§en, roie fte anbommen f  ba»
mif, menn (a einer j« fpaC farne ,  baS lltber*
fkigen, «nb -^erauSgefjen ayS bec SSanb ber#
(Jinberi roerbe.

d. ©as £erum(aufen, bas ©ffen mdfjrenb bes
UnferricbteS in bec ^>d)ube ^ tvte aud) bas fau«
fen ,  ©cbretjen auf ber @a|fe ,  ober bor bem
©dmlljaufe, i(l ben <Sd)fiIern berboien.

3. ££ie ftd) ©d)u(er mdbrenb beS UnterridrteS
berljaiten follen.

a. =8ei bem ©ebeft mftjfen alfe ©djuler fnicen t
ober, menn es ber žHaam nid)f ge|la(tet, (le*

(jen ;

*. fommf jn>epf<nS in Sfr.febung ber <?cbu(e nor ?

a. 9Bte mutfen bie Crdjuler nom £uufe #ui tn bie Čebule
gefcen ?

b. 2 Benn (ie in bie Ccbulflube bineintreten, maž Jtaben tif

ju ti>un? ,

c. < 2 goi>in begeben fitfi bie ©c&uiei, tvenn (tein bte fccbU’
le bineingetreten finb?

d.  g\ 3 «ž i(l ben Cdutlem »erbofen ?

3 . ©3u$ fommf briftenl in SlnObung bej Cdjule bot?

a. ggte roden neb ©ebulet bei bem Cebulflffcefc bettngen

*3* 6^*84 ( o ) &&&)

mastram, ali fa taiftera fantam , kateri na-
prei moli, ta 'molitva pozhaffu, faftoplivu
bres upetja ii enmu srednimu tonu lsreko,
inu po sturjetu molitve se uflak na tihem
na svoi krei usede.

I.  Kader se te imena bero, tok uflak lepu
odgovori: to ali tukei:

e. Med poduzheinam imaja na ufTe gledat, kar
se uzhi, le taifii sme odgovoriti ali pove*
dati, katirga ta uzhenik uprasha, ali po-
klizhe.

d.  Kader pak en shular to uprashaine tega
shulmastra namore se odgovoriti, tok je
taiftimu, katir ve, perpushenu, skus gor-
uligueine ene roke eiu fnamne dati, de se
on na to uprashaine lohku odgovori: ali
povedati pak le taifti sme, kateri je od shul¬
mastra k’ temu perpraulen,

e.  Kader te vekshi siufhabenke te gnadlive
gospuske, gospud faimaster, ta sodnik ali
en drugi nafnani u shula prideja, leta objis-
kati, nimaja shularie okuli sebe gledati,
ne vonspusheni, ampak tuikain bel merka-
ti, inu se lepshi faderfhati.

4 . Ko-

b.  Koku imaja odgovoriti, kader sc nieh ime bere?

c.  Na kai imaja oni med uzheniam gledati , inu mer-

kati ?

d.  Keb en shular to uprashaine t-ga shulmastra odgn-

voriti nemogu, k tet i shular l"na odgovoriti ?

e. Kad r nafnani ta shula objishvja, koku se imaja shu-

larie faderfhati ?

C o ) 233

{jen; fie fprecjjen bem ©djufmeiffer ,  ober
bemjenigeit j^noben ber borbtfet, bo« ©e*
bet {a-nt}fam ,  beutlicf) oljne ©efcbret) in einem
mdffigen 'tene nadj ,  unb nad> bodenbetem
©ebete fe&et ftcf> ein jeber in ber @tide auf
ben geljorigen £)rf.

b* SOSenn bie Sftnnun gelefen merben, fo ant*
rooreet ein jeber fittfam:ba, ober Ijier.

c. SGooljrenb beč UtfferridjteS geben fie auf al#
(e« Ttcbfung, t vaš  gefefjret roirb, nur berjeni*
ge barf anfroorfen, ober auffagen, n>cltt>cn
ber .(eljrer fraget, ober aufrufr.

d. 9Benn ober ein ©djdler bie $rage bež ©d)ul*
meifievč mcf)t beantmorten fann, fo ifl bemje*
nigenjber ti tveifi,  erfoubt , buccf> Tluffjebung
etner -£>anb ein Seicfjen ju geben ,  bafj er im
©fonbe fep, bie $rage ju beantroorten: ober
ber barf mit reben/ rodcfjer bon bem ©d)ul*
tneifbec boju beflimmet tbirb.

c. 5Senn bie 33eamfen ber gnabigen ^errftbnff,
ber -£>err 9>farrer, ber SKicfjfer ober onbere
'Jrembe in bie ©ejjtife foitmen, fofcbe }u6e*
fucben: fo foden ©cfjuler ftd> nicfif umfeben r
ntcfK aušgelaffen , fonbern be|lo aufmerffamer,
unb ftfffamec fepm

4* 5SBte

b, <3t5(j foittu fie  antivosfen , tv trm  ib« ^umtn gelefen me«
&en ?

c. 2luf rca$ Rubiti fie ivabtenD 5ež llnfeirtdjteš Slcfcf jugi'
ben ?

d- ‘3£enn etn (*etMlet bit £r«ae bež Ptfufmngerš ntcbf
beantivorfen forinte ,  meldjer ^dulet fonn «mn mfen ?
e. SS5enn Sremfe ofe befucben, nit  fotten ficb Ote

ecbulet #»tb*lt«n?

234 ( o ) too&Ši

4, Koku se imaja shularie faderlhati, kader is
shule vongredo.

a.  r i e shularie imaja, toko koker jeh ta uzhe-
nik pokhzhe, po klopah, ali kiopfa klop
vonjeti, per vonhojeinu nimaja te shularie,
kateri na konzu teh klopi sede, poprei von
jeti, preden te perve naodjjdeja.

b.  Obeden nasnie tega drufga dregati, nar-
mein pak zhes klopi inu mifestopat-

c.  Ti shularie imaja par inu par, lepu inu
pozhaffu is shule jeti, na gaffi se ne fader
ihati, jegrati, upiti, eden fa tem drugem
tezhi, ali druge napreshirnalii inu trapa-
rie ogainati.

5. "Nakatere potrebne opominvaina.

a.  To von letaine favol svoje potrebe se mo-
reja otrozi odvadti, kir skori per utTeh je
le ena shlehtnavada, oni imaja svoja po¬
treba ufielei oprauti, preden u shula gre¬
do, natura se bo na to hitru ‘navadla, inu
niem na bo potreba med ukam is shule von¬
jeti.

b.  Bres perpusheina nasme obeden otrok is
svoiga kraja uftati, she mein vonjiti, tudi

ima

4. Kai pride zhetertezh favol shule naprei?

a.  Kateri shularie nasmeja poprei is klopi vonjeti ?

b.  Kai ni shularjam perpushenu ?

c. Koku imaja oni is shule jeti?

j, Kai pride k’petmu favol Ihule naprei?

a.  Kcga se imaja otrozi odvadti ?

b.  Bres zhega perpusheina nasaae obeden otrok vonjeti?

d^sI C o .) a 35

4 . 3 Bte ftcf) ©djfifcr bet betu £crauSgeljett auč ber
©cf)ule betragen follen.

a. &)ie ©d){»ler follen bdnfroetfe/ fo v»ie fte
ber feljrer aufruft forfgeljen , bet  bern £er*
aučgeljen mfijfen bie ©cbuler, rcelcbe an betu
0nbe bev 55dnEe fteen, nid)t el)er IjerauSge*
l}en, bi$ bie erjten forfgegangen finb.

b. $einer barf ben anbern floffett ,  arn toenig*
ffen ifi erlaubf uber bie 33dnEe unb $ifd>e ju
(kigeit.

c. £)ic ©diufer mfijfen pnnrroeife,/ittfam, unb
longfam utto ber ©djule geljen ,  ftd) nidjf auf
ber 0 offe bertbeilen/ fptelen, feberjen, einan*
ber nid?t nadjlaufen ,  obet anbere TluSgelajfera
Ijeiten unb leicbtfmngfeden treiben.

f. €inig< ndt^ige €riitnerungen.

a. |)erau 6 laufen ber fftotljburft fjatben
muf? ben $inbern abgetbofcnet roerben, tt>cil
eč bet ben meijfen nureine fd)limme 0 erooljn»
Ijeit ijf; ft« follen ifjre Sftodjburft allemal, ef>
fte in  bie ©d)ule geljen, berridKen, bie Sftatur
roirb ftd) baran balo gevoofjnen ,  unb fte roer*
ben nid>£ nStljig Ijnben , todfjrenb bet> Un£er*
ricbfe^ au$ ber ©cfmle ju gefien.

b. Oljne 0 daubnif? barf tein  jftnb bon fetnem
£)rte aufffeljen, bielroentger Ijinaučgeljen, aucfy

SR fott

4 . <Xai  fommt blettenž tn SSnfebune Det ®c 6 ule Dot?

a. <3V5eI(be ©cbulet follen nictit ebet <w$ »n ®«n(«nfiej>en"

b. <113«$ ifl ©cbulttn ntdjt etlaubt ?

c. SBte follen jie <mž Det ®d)ule gefcen?

5,  3Sa? fommt ftinftcnS in Slnfebung Det ©cbufe Dot?

a. <28(1$ |cll Den-JflnDetn oDgeivobnet ttetDen?

b. £Jine neffen feiinuDruf Dotf fein JttnD tnnottffteptn 1

1 3° ( O ) I0&&Š

ima en otrok uflelei pozhakat, de ta diugi
nafai pride, poflebnu nimaja fantie inu de-
kelze skup vonjiti.

c.  To vonletaine favol piazhe bo tudi shu*
larjam popolnama prepovedanu.

lil.  Koku se shularie pruti shulmastro inu pru-
ti svojim raun shularjam faderfhati imaja.

I. Koku se shularie pruti shulmaftro faderfha¬
ti imaja.

a. Shularie moreja svoiga shulmaftra zhafti-
ti, to je: nega spostuvat inu stemati,inu
to spostuvaine s’beffeda inu s’djajnam
skafati, inu na dan dati.

h.  Shularie imaja svoimu shulmaftro pokorni
biti, to je: kar jem shulmafter striti fapo-
ve, imaja oni popolnama dopernefti.

r, Shularie imaja svoiga shulmastra lubiti, to
je: niemu ufle dobru vofhiti, inu perk-
lonti, od nega ufle dobru govoriti inu
miflelti, fallarie, katere be oni morebit
per nemu vidli, drugem ne ofnanti.

d.  Kader boja oni od nega uprashani, nasme-
ja nemu naspodobnu inu truzanstvu od-

govo-

c.  Kai je nem she vezh' prepovedanu ?

III. Koku se klizhe ta treki stok od shulskeli poftavi?

1. Kai je to pervu u temu stuku ?

a.  Koku se imaja shularie pruti svoimu shulmastro
iskafati ?

b.  Kai imaja shularie svoimu shulmastro iskafati?

c. Kai sa shularie she vezh svoimu shulmastro dol'
ihni ?

rf. Koku imaja oni nemu odgovoriti, kader boja oni od
nega uprashani?

«i ( ° ) fc&M  237

fot! cin $inb allejett bie ^urmffunft bež a iv
bcrn ermorten, befonbcrb fotlen nietnalž j^tuv
6en unb SDiogbtein jugteid) bmaubgetjen.

c. -£)cuj  -£>inaubtaufen tnegen beb ‘SrinfcnO tbirb
etud) ben ©dnstern botfig untevfoget.

III, SBieftd) ©sMter gegcn ben ©d>utmciflery unb
gegen tbrc SDiitjiMter bertjaifen fotten.

1 . Sffiic ftd) ©cbutec gegcn beri ©cfnitmeifhv bev*
jjatten fotlcn.

a. ©cf>uter fotten iljren ©djiilmeifier e^ven> baž
ift: itjn t)od)ad)ren unb tncrtb t)atten ,  unb
biefe €I)verbiefigfeit mit SSBorren, unb -jpanb*
lungen jetgen, unb on £og tegen.

b. ©djuter fotlcn itjren ©diulmdjlcr getjorfam
fct)n 7  bnbifl: ma» bet ©dmtmeifter itjnen ju
t^un anbeftcblf ,  mufjen fie aufo genouefte Ut
fotgen.

c, ©djuter fotlcn ifjren ©dmtmeifter tieben f
bnč i(I: it)m atleS ©utež munfebm unb gon*
nen , bon itjm atlež ©uteč reben unb benčen>
geljter, bie fte etma bon itjm fefjen/ anbern
nid)f offen6aren.

d, ©ie ntfifien Ujm, tbcnn ft? bon ifun befraget
»tevben ,  nid)t fvccfj unb fro^ig nnttborfen ,  no$

3i a cine

c, < 3 BaS ivfrb tbnen tiocb ferner utiferfagf?

III. <355i« tautef eaž britfe&tSd bon >en ©rtndgefelsm?

1 . QS(i3 fommt erftenš tem tufem ©tueft t>ot?

a.  SBIe fotien fid; ©djdler g«gm iintn ©dimmetflet 6ejt»-
S«n?

b. OBaS fot(tn©d;mnu'{>rcm ©dmltmtfhr letfhn ?

c. fino ©cbulet nocb mil« tj>tem ©djulnmffft fetmt«

ttg ?

d. <S 3 te foffen fte ff>m anfivorten, tvenn fi< Don tjrfutt
@d)Ulmei(l{t beftagu sviteen?

2 38 ( o )

govoriti, tudi ne se na ena kriva vifha
poftauti, ali se narodnu na klop nasloni¬
ti , ampak nieh odgovor ima perjafen inu
tih biti.

e.  Shularie imaja od shulmastra to opominvai-
ne inu fhugaine, ja zel strafenge bres na-
jevole gorufeti, inu prenefti, kir shulma-
ster skus to nezh drufga na ishe, koker
nieh tefallarie odvadti, nieh pobulshati,
inu skus to niem dobru striti.

/, Satcga vola shularie nimaja per strafenge
na shulmastra jefni biti, ne nega spoto-
vat, ali fmerjat, ali she zel na mashuvai-
ne miftelti, ampak se mo imaja fatu fa-
hvaliti.

g. Kader en shular neha u shula jeti, se on
ima per shulmastro oglaffiti, inu nemu fa
ta muja se fahvaliti.

2 . Koku se shularie pruti svojem ratinshu-
lariam faderfhati imaja.

a,  UlTak shular more svoje raunshularie lu-
biti, obedennima svoje, inu drufeh shu-
lariov rezhi omadefhati, ali oskodvati,

nar-

t.  Koku imaja oni strafenge od shulmastra prenefti ?

f.  Koku se imaja oni she per strafenge faderfhati ?

g.  Kai ima en shular striti, kader on neha u shula
jeti ?

S. Kai pride drugežh per temu stuku naprei?
a.  Koku se imaja shularie pruti svojem raunshuiariam
faderfhati ?

(&mi  C ° ) *39

cine ungebubrlidje ©fellung jeigert, obev (tdj
unfd>iiflid> an bie 95ang k|nen, fotibern ilv
re TlntroovC foll fr.eunbliri? unb geiajfen fetjn.

e. ©djitlet mujfeit bon bem ©djulmeijfer bie
Srrmaljnungen unb SBarnungen , ja  fogar bie
©frafen oljne 'SBibemillett anneljmen, unb er/
tragen, roetl bec ©cfmfmeiiier baburdj nidjts
anberč fudjet, afš iljnen bie §e(jler abjuge*
tooljnen, fte ju Bcffcrn, unb iljc S3e(jte3 ba=
burct) ju beforbern.

f. ©aljec mufien bie ©cfjiilee 6 ei bec ©rrafe
nicbt auf ben ©cf>ufmet)fer jornig fetjn ,  niiit
auf i^n fcbelfen, iljn fdtmaljen, ober gar ftrfj
befebalben ju vditen gebenfen, fonbecn (te mujfett
ifjm bafur banfen.

g. &erla§f etn ©c&ufet bie ©cfjule , ba$ iff:
^ 6 veC ec auf in bie ©cfntle ju gefjen, fo mufi
er ftd) č>ei bem ©cfntlmeijfec rnelben, unb iljttt
fčtr bie geljabte SJtulje banlfen.

a 5Q$ie ftd) ©cfjuler gegen ifcre SJiitfcfcuIec tser*
fjalten fotten.

a. ©n jebec ©c&Mer muf? feine SEUtffdjfifer fie*
ben, feiner mufj feineetgene, nod)bie©acbett
feinec $iit|cf)u(er berunreinigeit obec 6 efcf>dbts
Dt 3  gen,

e. ‘JbiefoUtn iit  edjutcr bit  ©ttaf,n t>on betu ©c&ufom*
fltr ertragen ?

f. <2V3 it  fotfen ft« ficb ned) fetnet fn Sfnfebung bet ©ttafen
t)«rb(tften?

g. 9ž3a$ i>af etn ^Scftul« ju fbun, tvenn «t in bie @<b«U
tu geften aufootef ?

3,  fommt {tvcptenS tton OteCem ^tuefe Dot?,
a. ®5ie foffen fteb ©cfeulet sejen ibte ‘SJitfebulet »etb#t»
ten?

240 C o ) fms^t

narmein pak sme eden temu drugmu ’to
narmeinshi ufet inu okradi.

b.  Shularie imaja se medsboi perjafni skafati,
eden temu drugmu se dopadliuiskafati, to
gorjemleiuie u pridnofti ne eden temu dru¬
gmu bres potrebe, is hudobieali is mafhu-
vaina potofhti; fallarie od nature poda-
vem kader je eden krulov, ali puklast,
aliherbtast eden temu drugmu ne naprei-
metati; strafenge ali druge ii shuli sfurje-
ne rezhi doma drugim, ali ozhitnu ne po¬
vedati, ne med sboi zukat, tergat inu se
biti, ali naspodobne inu gerde imena eden
temu drugmu dati.

c.  Ampak shularie imaja med sboi it dobri
perjafnodifhiveti, inupravizhnu inu ozhit¬
nu med sboi biti.

IV.  Koku se shularie it zelmu svoimu djajnu fa-
derfhati imaja.

a.  Shularie imaja pridni biti. Shularie sa prid¬
ni , kader oni doma taidu, kar sa se u shu¬
li nauzhili, delaja.

b*  Shularie imaja brumni biti inu lepu se la-
derfhat;ni fadodi, de se iizerkveinu iishu-
li lepu faderfhe , ampak nieh lepufader-
fhaine se more na udeh krajeh per ufiak
perlofhnodi doma iskafati.

c.  Pru-

b.  Koku imaja eden prut temu drugmu biti ?

c.  U kom imaja med saboi shiveti ?

IV, Koku se klizhe ta zheterti stok od shulskeh p o (lavi f
o.  Koku imoja shularie \biti ?
b.  Kakshai imaja she dalei biti?

( o ) 241

gen, am roenigffen aber batf einer bem att-
bern baž geringjle megneljmen ober fteblen.

b.  ©cbuler mitfien einanber freunblicft bege*
gnen, einer ftcf> bem anbern im ©uten ge*
falltg ermeifen, ben Jortgang im ^icigc ni(^>£
einanber oljne Sftotlj, auž 93og^cit ober auž
Stacfre anflagen; natfirltcfje ?jelj!er j. S.menn
etner laljm ober 6mflidjt i|l, einanber nidjt
bor merfenj ©trafen ober anbece in ber
©djufe begangene j Ijler ju £aufe ober ofe
fentliefj nieljt erjd()len, nidjt miteinanber jan*
fen, raufeit/unb fdjlagen, nocf> berfdjiebene
fitdnblidje 3tameu einanber geben.

c. ©onbern ©djulet follen mit einanber in gu$
ter ^reunbfcbaft leben ,  unb aufridjtig mit ein¬
anber Ijanbeln.

XV, 9Bie ftcfj ©djfilet in iljrem ganjen 5$efragen
bertjatten follen.

a, ©c&iilet follen (Tei^ig fetjn. ©djttfer finb
fleijjig, menn fte ftcf> ju £aufe mit bemjent*
gen, maž fte in ber ©cfmle erlernet Ijaben,
befcbdfttgen.

b.  ©djuier follen fromm unb fittfam fetjtt; e§
i|l nicf>t genug, ba|j fte fittfam in ber 5?ircf>e
unb in ber ©cijule ftnb, fonbtrn iljre ©ittfam*
feit mufi an allen .Orten bei jebec ©elcgenfjeit
ju £aufe ftdj jeigen.

31 4  c. ©e*

b.  afite follen fte emanDet 6cgegnen?

c. 3n waž follen (te mffeinanlet (eben ?

IV, gfite laufet Paž t) tet te ©ttief »on ben ©c&ulgefefeen ;

a. aSte follen Sdntler fe»n ?

b.  asfe follen 6e tiocfc fetnet fepn t

44* C o ) tmstfb

c.  Pruti svoi gospuske pak imaja oni pofleb-
nu pokorni biti inu zhastiti; zhe jim nieh
gospuska naprut pride, imaja oni she od
delezh klobuk dolufeti, fmiram uftati, inu
pred niem se globoku perpogniti.

d.  Al jeh morebit en svoje gospuske shlufha-
bnik ali faimaster, ta nameftnik ali en dru¬
gi duhoun srezha, ga imaja zhaftitliu po-
frauti.

e.  Zhe jeh srezha sodnik, ali en persefheni,
tok se oni pruti take pershon tudi more-
ja perjafnu pofrauti inu iskafati.

f  Oni se imaja pruti ufTem ludem perjafnu,
lubefnivu, slufhabnu, inu dobru faderfhat,
ja zel per spilu inu jegre, zhe se ii prav-
mu zhaflu inu na pravmu kraju fgodi, nas-
me obedendovi, faroblen inu navifhen biti.
g.  Toko se imaja uffi shularie vedi, de ufak
ta sad, to je ta noz tega uzheina, katiru
oni fdej u shuli fadobe, ii zelmu svoimu
faderfhainu spofna inu vide.

b.  Zhe pak ti shularie is hudobie te pofta-
ve prelomia, tok boja oni toko strafani,
koker ta vekshi stok (£aupfftuif) od shuls-
kiga noterderfhaina (©c&ufjudEk) u meto-
denbuqvah ima. Te

c. Koku se imaja pruti svoi gospuske faderfhati ?

d.  Kai imaja shularie siriti, kader jeh gospud faintai-
fter ali en drug duhoun srezha ? _

t.  Koku se imaja pruti sodniku inu tem persefhenenv
iskafati?

f.  Koku se imaja oruti uffem ludem iskafati ?

g. Koku se imaja u zhelmu svoimu shivleinu faderfhati?

h.  Koku ioja strafani., kader oni te shulskc poftave pr«*
iontia?

(f&yi«ž C o ) Imaffh  «43

c. 0 egen tfere £errfcbaft foden fte aScc bor<=
jtigitcb geborfamunb efjrerbtettg fetjn; beaeg*
nec  tijnen if>re £evrfcfwft ,  fo foden fte fcfio«
bon toeifen bett -£>ut f^erabnebtnen , ffeljen blet»»
ben,unb bor tfinen eitte ttefe3Serbeugung madte.

d. SSegegnef tf?nen etroa etn 33 eamter tfjrer £err*
fct>aft ,  ober ber ^farrer ,  ber SBiČartug obec
ein an erer @etjfticf)er ,  fo foden fte ifjn efjrer*
biettg gruffett.

e. 35egegnet tf>nen efroa ber 9ftcf>fer ober ettt
©efcffraortter; fo muffen fte gegerc bergfetcbett
^.Vrfonen ftcf> ebenfadg freunbltdb bejetgen.

f. ©te muffen ftcb gegett ade 9]?enfcf>en freunb=
ftcfMtebretcf), bten|fferttti,unb gefaffen befragen,
fnfogar bei betn ©ptefe/toenn eg ju recbfer^etf,
unb am gefjortgen One  gejVfnefjt / mufj mdjfg
tbtfoeg, roljeg tmb ungejogeneg borfotnmen.

g. Utberfjoupf foden ftd) alle ©cffufer fo uuffufw
reti / baf jebermamt bie §rticf)fe, bagiff: :ben
Slufjen beg Unferrtcffteg, mdcfjen fte t&f tn
ber ©cbufe befommen ,  in ifjrer ganjen luf*
fttbrung geroafjr toerbe.

h. ©odfen ©cffufer mit SfJlutfjtbtden btefe ©e*
fefee fiberfrefen, fo roerben fte fo geffrafet roer*
ben t  tbte bag $auptfftuf bon ber ©cfjufjudtf
itn Sfteffjobenbttcffe borfcbretbf,

91 5  35iefe

~~e,  ®3fe foden fte fi* atam e&re besefflen ?

d. 36aS f>a&en @ebul« tu ftmn, menn tjmen 8« $>t.  -pfat«
ter o8er cin imoetet ©eifiltdfer ('tgegnet ?

e, 3 »te foden fte ti* ge<en OtidMer o8« »te ©ef(6tt>onttts
tetetgen ?

f. <36te foden fte fief) "eien ude Oftenftften 6e?eigen ?

g, Od ?(t  foden fic ftrft ubetbtuBf auffufnen ?

tt. 26te n>«Sen fte gejltufet imfrem, »enn fit »it  ©w»fge»

•g$e a&utteten ?

*44 (o)

Te uprashaina szer naslishia k’tem buqvam,
kir se pak oni per temu poflebnimu vondajai*
nu teh shulskeh poftavi fnaideja, inu velik shul*
mastram prov pridti fnaja , tok sa se tukei
postaule.

UITa (mota odverniti se je raun ta tabellars.
ka vifha obderfhala, koker se ii temu pervimu
vondajainu teh shulskeh poflavi fnaide. Des
lih te stuke u teh buqvah se dergazh famirka-
ti imeli.

Ta inu ta popreishni vekshi stok se je no-
terpoftavu, de ti shulski ludie, inu lete, katiri
sa zhes kmetuske shule poftauleni, ufFe skup
naideja, kar fa nieh slishi.

G.  SEDMI VEKSHI STOK.

Od shulskiga noterderfhaina  (@cf)U4ud()f)

i. Kai je ta shulski strah, ali noterderf hainie,
inu kdu ima taiflu pod sboi.

a,  To shulsku noterderfhaine obftoji u nuzainu
dobreh mittelnov leto fadobiti, karjeskus
shulske poftave napreipiffanu.

b,  Ta shulski uzhenik je taifti, kateri lete
mittelne inu szer od stopne dastopneper le-
teh, kateri te poftave prelomia, nuzat more.

c,  Te stopne prideja spodi u temu vekshimu
stuku naprei.

a. Mittelne, katiri se pershulskimu noterder-
fhainu nuzaja, inu ordenga, po kateri jeh
en uzhenik nuzat ima.

a.  Spou-

( o ) miM  «45

$Diefc 'Jragen getjoren $war eigenfftcb nicbf fur
biefeč OSud), met! jie aber bet ber befonbern %uš;
gabe ber©cf)u!gefe&e befinbltcb ftnb ,  utib matičnem
©cbulmetfhr gar mofjf ju jkffen bommen bfirften f
fo fjaf mait fte bicr nicbf tvgfaffen motlen.

9Kan ^at aucb um 53ermtrrung *u metben bie
ndmiicbe fabeUarifcbc ©inricbfung feetbefsalfen ,  mie
fte in ber etilen TluSgabe btefer ©efefje befinbficb
tfh -Območen bie ©tuefe in brefem 25ucbe anberS
bctmrbet fetm follren.

©egenmarrigeč unb bas borljergcfcenbe £aupf#
fiucP fyat  man eingefcbafref, bamif ©cbuileufe,
unb bie ,  mefdje uber tanbfcbulen bie lluf|idn ^a#
ben, atiež, mag fur fte geboret, betfammen itt %
rent Jpatibbudje ftuben mScbfen,

G, ©tebettfeč ipauptflucf*

23on ber @cfju4ud)t

1. S03as bte ©cbuljucbf fei>, unb mem bie©cbub
juc&f obltege.

a. 2>te ©cbuljucbf bejfeftt itt ber Tlnmenbung
btenljcber Eiffel um baž $u erbaffen, mag
bureb bie ©cbufgefe&e borgefcbrieben ifh

b- ®er ©djttllebrer iil berjentge ,  meleber biefe
SDMrei t  unb jmar ©fuffenmeife bet benen/
meiefv bie ©efefr uberfref en, anmenben mufi.

c. 5)iefe ©tujfenfommenuntentnbiefem£aupf'
flucfe bor.

2 . €0?irtef, beren man ftd> bet ber ©d>ttfjucbf U>
bienef, unb bte Orbnung btutacb etn icfcm
fte anpmettben bat.

a,

*4<5 C o >

a.  Spouneine.

i) SpouniHa sa perjafne napreipoftaulenie,
skus katire taifti k’ derfhainu svoje dolfh-
nofti spouneni boja, katiri alsafhezhes
to delali, ali zhes to delati otsheja, na*
preiprideja.

aJ Perjafne spouneina vifhaja inu narede te¬
ga zhloveka vezhkrat h’ kem rezhem nag-
nenga, kar oni szer namoreja terpeti.

3) Spounilla fnaja tudi, koker se ta fallar
fnaide tudi s’befiedam s. pisma poterjeae
biti

4) Enu naglu obmutaine inu movzhaine te¬
ga uzhenika je uzhaseh enu dobru spou¬
neine mir inu movzhaine u shuli obder*
fhati.

5) Spouneine ima poftebnu med shula siunu
kratku biti.

b.  Opominvaine.

Per opominvainu ta uzhenik napreipoftavi
ta navarnoft inu ta hodobia pred uzhi,
pred katira on te shularie obvarvati ozhe,
katire opomina.

f. Shugaine.

Shugaineje fhe bel farefsnu opominvaine
tega uzhenika, kir on lraven navarnofti
tudi taiftimu ta strafenga ofnani, katire se
bo k’temu hudmu podau ali fapellat pu¬
bu.

d.  Obetaine.

Uzhafleh se obeta, na djajne tega dobriga
na to stanovitnu obftajaine u taiftimu se

enu

C o ) s 9 *& 5 <^S> »47

!a. ©r mamutu n gen.

1) €rma{jnungen(lnb freunbfdmftlicbe SBorfM?
(ungen, rcoburd) biejenigen jur Seobacfnung
ibrer ©dmibigfeit erinnert merben ,  bie ent»
tv>ebcr fd)on bmniber gebanbelt baben, ober
bngegen bnnbeln ju moden fdjeinen.
a) §reunbfd}aftlicbe €rmabnungen (eiten unb
macben bie ©emitfber ofterž ju foldben ©a>
d)en geneigt; mobon fte fonjl cine 2lbnei*
gung bo^en.

3) ©rmabnungen fonneu nad) žSefcfjaffenbeit
bež 93 ergebenž aud> mit ©teden auž ber
bciligcn ©cbrift befrdffiget rnerben.

4) ©in p( 6 §!icf>e 5  ©rjlumtnen unb ©cbmeigen
bež lebrerž ifi 6ižn>eilen cine frucbtbare ©r*
mob nun 9 Slube unb ©ride in ber ©djide
ju erbalten.

5) ©rmabnungen muffen befonberž mtfer bec
©dmijeit.febr furj fenn.

b, 3£arnungen.

žSei bem SBarnen ftellct ber £ebrer bie ©e*
fabf r ,,n ^ b* c  &$fe Solgen t * oc  ^ u 9 c n / bon
meldtet er bie ©cbuler ju betoabcen fucbet,
bie er rnarnef.

c, 3)robungen.

SDrobungen (tub ernflfidjere SBarnungen bež
£ebrerž ,  babei er nebfl ber ©efabt nuc^ ju«
g(eid) bemjenigen bie ©trafe anftinbigef, ber
|td) ju bem Uibef entfdilujfen / obet nrirbber*
ieifen laffen,

d, SBerbeiffungen.

9)ian berfpricbf bižroeifen ,  man fefjt auf bie
7 inžvif>ung bež ©uten auf bie žBtbarrddčeit

bavitt

448 t&n&si  ( o ) fgxy&i)

enu plazhillu poftavi. Ta uzhenik pak ni¬
ma nikolnezh obiubti, kar on derfhati ni
ii stanu ali nozhe.
e.  Strafaine.

Strafenge , od katireh se tukei govori, je hu-
du , kar je taillem perpraulenu, katire te
shulske poftave prelomja.

Ta shulski uzhenik nima per strafenge
nezh drufga pred ozhmi imeti, koker to po-
bulshaine teh shulariov, inu on se ima per
temu pravizhen iskafati, inujehmkolu
jeli dopolniti,
i) Koga se na strafa.

a ) Fallarie te pamete inu tegarefumneina,
poftavem. temnuft, maihnuobderfhaine.

b)  Fallarie tega temperamenta, poftavem,
nagloft , nezhahtaine, de le take rezhi
is hodobie se nadepernelso.

e.  Fallarie, katire od pomankaine, ali bo-
lefni tega fhvota som prideja.
d)  Fallarie inu faidki, nakatereh ne tok te
otrozi, koker te uzheniki sacii, ali tudi
ti starshi, posli, ali drugi ludiedollhni
sa, njmaja poftrafani biti.
e } Vonispushenofti, katire od shulariov
doma ali ob zhalTu, - kader sa takrat
sturjene, kader ta uzhenik nibiu frauen,
imaja le takrat, kader se temu uzheni*
ku povedo, inu oni jehfhele, u shule
po ordenge poftrafani biti.

a) Kai je fa strafat.

a,  Poflebnu ulTe napreiufeti fallarie , ka¬
tire

gr^Bi ( o ) 249

©arin eine 35dojjnung. ©$ muf abec bet
leljrec niernal etmaš  berfprecben ,  »aS er ju
$a\ten  nicftr im ©tanbe ,  ober ntcf)t 5C6tUen^ if.
e. ©trafen*

©trofen ,  bon benen ijtev bie SDtebe t]T ,  fmb
Uibd ,  tbeidje Utbertretern ber ©cftulgefebe te-
ftimmer fmb.

®er ©cbutleljrer muf bet bem ©crafen nicf)fž
anberš bor Ttugen boben t  ciB bte 9$ejferung
ber ©cfuier ,  unb ec muf ftc& bnbei gerecbt
jeigen ,  unb fte niernaB trn £}orne bottjidjen
t) S05ag nicftf ju beffrafen tf}.

a. Jdjfet beč SSerftanbefi / unb bež (5ebacf)k>
niffeb t  j. 58. ©Ibbtgfeit, gertnge §d^tgfeif.

b. Sempernmentfdjler ,  j. 33. ^Ičtcfttiigfetr ,
Unadufamfett, menn bergietcben nuc nid)t
mig 30?utbmtflen gefcbeljen*

c) fteljlet ,  bie bon ©ebrec&en, ^ranE^ctfen
beg fetbeč ^crr6b> r ^«*

d) ^eljler, Ul1&  ŠBergdjttngett 1  baron nicftC
fomoljl bie j^inber aB bte febrec felbf t
ober aucb bie 'Jleftern, ba$ ©eftnbe, ober
anbere feute fcbufb fmb ,  follen ntc^c befira*
fet rcerbett.

e. 'Hužfčbmeifungen f  bie bon ©cfjfifern ju ^>ou-
. fe ober jur geit, ba fte aufev ber £>bfor>
ge beg tetjrerg fmb begangen rootben ,  fo(*
iettnur, tbennmnnfte bemfeljrer angfjeigf,
unb eg bedanget, in ber ©dtuie orbentlirb
befrafet reerben.
a) SCSaO ju bejlrafen iji
a. Utbevfoattpf nlle borfefficfje SBergebungen ,

bie

25° ( o )

tiri she po vezh spouneinu, opominvai-
nu, obetainu niiTa pobulshani bli.
b ) Poflebni fallarie inu szer.

Ci) Prclomneine teh leftnih shulskeh po-
flavi,

(a) P.efhaleine teh raunshulariov , inu
uffaku fapellaine taifteh h’temu hudmu.
(3) Nazhaftlivost, svojaglavnoft, napo-
korshnoft pruti tem napreipcftaulenem.
(4J) Grehe inu djajna, skus kadru buh
refhalen bode.

(5) Ohaneine u temu hudmu.

3) Koku se pak more strafati.
a ) Kir t-aihvotper vezh taji shularieh siu-
nu tenak je, inu uakateri tajlijelohku
poskodvati, kir se tudi shularie fnaidc-
ja, kadri ta zbast lubio, tok sa u shu-
lah te inftrumenti fa strafat inu te stra¬
fenge prepovedane.

1) Volovske shille, palze, gaifhle, fergle.

2) Saulra, dregaine, s’peftbitie.

3) Shelefu fa lalFe, klezhaine, fa ushesa
shipaine.

4) Ufle spotlivofti inu strafenge zhes zhaft,
koker oslove ushesa, slamnatne
krone.

K Lete strafenge pak sa perpushene.

1) Ta shiba fa maihne inu sredne shularie.

a) Pregnene palzhezhe fa vekshi shularie,
skus pogmiraine teh udarko bo stra-
fenga povikshana.

3) Oduletie perjetneh rezhi.

4) Spot-

I^SS ( o )

bič nad) čfterem €rmaf)nen ,  ‘JBarnen, SDrt>„
fjen nid>t ftnb gebejferi roorben.
b. ©cfonbere fSergefjungen, unb jrcat

0) Utberfrefungen ber eigentlid;en ©djuk
gcfege.

(a) Šdetbtgung ber 9Hitfd)fifer unb jebe
SSedeitttng berfe( 6 en jum 236fen.

( 3 ) Unebrerbtefigfeif ,  SSnberfpenfitgfeir, Un*
ge^orfam gegen bie SSorgcfešrem

( 4 ) ©unben , unb |>anbfungen ,  rooburdj
@oti bdeibiget nnrb.

(f) 93erb<trvung itt bem 33ofen.

3 ) 5Bie 511  jirafen feg.

a. 3Da ber £db bet ben meifien ©djufern fefst
§art ift> unb baron gerotjfe 'š.ijeiie fefcr fe:cf)£
jU befdtabtgen ftnb j ba eš aud) ©cfntfer ’gi’ 6 t
bie djdtebenb ftnb, fo ftnb in ben ©d)ulen
folgenbe ©frdfinftruntenre ,  unb ©trafen ju
gebraucben berboten*

1 ) £)d)fenjtemer t  ©tocfe f  ^eitfcben ,  ^)a|en.
i) £)ferfeigen ,©tofe/ ©cbldgemttberJaufK

3 ) <£>aarretjfen ,  jTttten ,  .Obrenjttntfen.

4 ) Me 35efd)tmgfttngen ,  unb djrenritljnfcle
SSefcfKutimungen, bergleidjen ftnb €fe{ž<»
oljren, ©troljfranje.

b. ^ofgenbe ©trafen ftnb erfaubt.

1 ) 2 )tc butlje fitt Heine unb mittlere ©dfit«'
(er.

a) ©efcbmetbige ©tocFef fur grSjfere ©cfjufer,
burd) SBermefmtng ber ©tretje roirb bie
©trafe bergroflfert.

3 ) JSeraufcung angettefjmer ^Dinge.

© 4) £e*

52 C 0  )

4) Spotlivofte, katire se na fallarie dobra
raimaja.

4.) Kdai pak strafenge niffa shenkati,

Ta uzhenik nasme strafenge shenkat.

Savolupetia, joku inu jamraina tega
strafenge urednega,

Letem, katire szer dobre glave imaja.
Sakai lete imaja s’ svojem ta entam do<
bre leftnufti, inu dobru faderlhaine
skleniti, inu favol tega se jem nasme
perpuftiti, rezhi delat, katere sa na dru-
feh strafeng uredne.

Takrat, kader je ta uzhenik u navar-
nofti svoja zhast Cknftbenj fgubiti,

5) Kdai se strafenge odnashaja.

1)  Se nasme u jefi inu u napoterpefhlivo-
fti strafati, fatorei se more strafenga
tok dolgu fanefti, dokler se jefa, per
temu, kateri srafuje, koker per temu
drugmu, kateri ima strafan biti, po*
lefhe.

1) Strafenga, katira je kdu med shula
laslufhu, se ima noter do konza te
shule fanefti.

3) Kader je ena srafenga fa ufie (all$e*
mein) oblublena, inu se je kateri shu-
lar fashov, tok se fna ta strafenga per
takmu shulario fanefti, inu skus to ne*
mu perlofhnoft dati svoi fallar sam fa
se igrevat, inu pobulshat.

PER-

( 0  ) 253

4) SSefcbdmmungen, rodeče auf bag 93 erge#
(jen ftd) »obl febiefen.

4) UBann 6traf• n mof>f ju febenfen ftnb.

SDec iefjrcc foll bie ©trafen ru'cf>t fefjen*
fen.

SBegen beg ©cbtet)en ,  SBeinen unb |)eu»
len beg ©trafnntrbigen.

SDenen bie fonfl t>iefe ^dfngfeif 6e(tbfn ,
benn biffe fofien mit ibren : £alenten gu#
fe ©ig-nfebaften, unb eine  gute 'Jluffub*
rang berbinben , unb befjbalben nicbt bie
§ret)btic b<iben 35 inge ju tbun, bie an an»
bernfirafroucfcig ftnb.

3n bem ftalle, roenn ber £efjrer burcbfeine
Sludjftcbf in ©efabt ift fein Ifnfeben ju
bedtern.

5. StBann ©trafen ju berfebieben finb.

1) 9 )lun mufj nicbt im 3 0rne / un & •" &*c
Uitgebulb flrafen, baber foll man bie ©tras
fe fo lang berfcfmben ,  btg ftd) ber gortt
foroobl auf ©eiten beg jlrafenben t  alg
beffen,bec foll gejfrafet rcerben, gelegt
bat,

n)  9 Kan muf? bie ©trafe ,  bie etn ©cbfilec
mabrenb ber ©cbuljeit berbienef, big an
bag ©nbe berfel&en berfebieben.

3) SQ3enn eine ©trafe allgemein ifl angebro*
ljef morben, unb ein ©cbuler fteb bergatt*
gen bat, fo fann ein febrer bei einem
foleben ©cbuler bie ©trafe berfcbie6en,
unb baburef) ibm bie ©elegenljeit ge6en
feinen J-^lec ingbefonbere ju bereuen unb
ju bejfern.

© %  2fn-

254 (o j

PERVERSHEK.

I.

7 a  98 . stran te napreipojlaulene tabelle od spo+
Jnaina teh zberkov  , bufiabiraina ,
ali zberknajna , izza bralna.

I. Tabella.

A. Od spofnaina teh zherkov inu isrezheina
teh bustabov, ali zherkov.

Tukei sa stirji stuki lamirkati.
i. To steveine teh zherkov. U nemški
sprahi, ali jefiku 26.  ali sheft inu dveif-
fet zherkov, a, b, c, d, e, f, g, h y
i,  7, k, l, m , n , o, p , q , »%/,

ZZ, m, ZP, .v, J, s.
a. Resdleine teh zherkov.

Ti bustabi, ali zherke boja resdleni.
a.  U samuglasne (©elbfHaurei'). En sa-
muglasn je, kateri bres pomuzh enga
drufga bustaba , ali zherka fastopliu
se isrezhi famore. Sa

1) Enugobni samulglasniki, katereh je
pet, namerzh: a , e , z, o, h.

2) Dvojne samulglasne, sadva samul-
glasna, kateri se skup toku freko, de
se glas ufiazega skup slishi: se fnai
deja, kir i , y,  ali u ,  fa enem dru¬
gem samuglasnem pride: takshni sa
tlit ay  , au f  au, el , ey, eu  , oz, ni.

(š^mež  ( « ) a ?f

51 n \)  a n $♦

i,

t>ie@. 99 * erfod^nte £a&etten »on (Srfennt*
mg »er £3ucfrfta&en, Dem 95ud)ftaf>trett
un» £efen.

I. Xnfee 0 e,

A* S5or  bet @cE<nnfnig unb Tbužfprad)« bet
?<$ud)fkben.

#ter fmb 4. ©fiicFe ju bemevfen.

1. S)if 3aijt bet Sudjffa&fn. 3« bet beufr
feb e n @prad)e ftub 26.  berfdjtebene 23 ucg*
ftaben, a,  6, t,\>, tr fr  fl/ &e t/ ir

f,  I, m, n, o, p, q, r,f,t, u, O,

Wr PrV rt>

2, S 5 te €tnd}etfung bet SSudjftaben.

2>te 25 ucbftaben roerben etngeffjctlef.

a. 3n ©efejifauter. €in ©e{6|l(autet ift,
melebet oljne žSeifjtlfe eineč <inbern 33 udf»
flaben beudicfj Eami aužgefprodjen met*
ben. &  gt'6f

1) €tnfacfje ©efbfflaufet, betett (inb 5.
ttdmftcb : d/ t, it Or  U*

2)  SDpppelte ©elbfHaufer, finb jmetj @cf6|i*
lauter, roelebe man jugleid) bergeflalč
aužfpricbt / bag man jugletcfj ben iaut
etneS jebett ^»6tef j,  fte gnben fteb/ mo
baši, i), obet U, nacf) cinem anbetit
©elbjllaufet folget: &erg(eicben gnb ai f

at),flU,du/ei/et),e«,ot/m*

© 3 b. Srn

C o )

h.  En skupglasnikje, katiri se bres po-
muzh en ga samuglasnika namore fre-
zhi, ko ker b  , c, d , f, g , h  , / .
k, l, r/i, a, p, r, f, t, v, w,
x,  a. &j

1) Skupglasne, kadre se lozhit farno*
reja, kaciri nikol iifazetku enbef-
fedeskup stoje, led fnaja per isloz-
heinu teh beffedi na konzu teh zalz
flozhen biti, koker, //, mm, rr.

2) Skupglasne, kadre se flozhid na-
moreja, kateri u fazhetku guifh-
neh beffedi stoje, leti imaja, ka¬
der se beffeda lozhi, naislozheni
skup uftati. bi, dr, cb, dr , fr,
gr, pr, p/, feb,/p, ft, tb , ir,

Vonisrezheine tehbustabov, alizher-
kov.

a.  Stier poffebne regelze fa ufle.

1) Samuglasne nimaja u frezkeinu
medsaboj smeneni biti, poftavem,
jjaben ne Ijoben. ©ottne ne ©anne.

2) Dvojneglasne (SDoppellauf) imaja
en dolg glas, oni se u isrezheinu
le fa en b us tab ali zherk derfhe.

3) Ti skupglasne, katiri medsboiena
gliha imaja u vonisrezheinu, se
imaja pr o v faksebi islozhiti, po*
ftavem, b , od p, d,  od t , cb  od
g, b,  od eh ; fatega vola se nasme
rezhi£>age, ampak‘Sage; ne Seji

ampak

( e ) 2^7

b. 0 'n 9ttttlauter ift, melcpen man opne
33ei^iffe etneb ©elbjfiauterč nfct>t fann
aučfprecfKn, aU  P, c, t>, f, $,  p,
i,  E, l, m, n, p, <?/ r, f, t, p,

W/ Vf b &  9' 6 *

1) Srennbare SJiitlaufer/tvefcpe niemafž
im linfange eineš SGSorteč beifamineir
jMjen f  biefe fonnen bet Dem % bdjei/
len ber 9B6rfer nm €nbe ber 3eilen
gefrennef raerben/ ateU, ntttt, pp.

2 ) llnfrennbare ^ 0 ?it(au£ec ,  mefepe im
2 lnfonge geroiffer SBorter ffepen, btc-
fe mufien roenn man bie SBorter tl>e»V
let,  ungetrennf beifamen bleiben,

M, Pr, <fc, Pr, fr, gr, pr, pf,
fc&, fP/ \t,  t|>, tr.

£>ie Tlusfpracpe ber 93ucf)jla&en.

a. 93ier -£>aupfr?geln.

1) ®ie ©elbfHauft-r fotfen in ber "HuS*
fpracpe mt£ einanber ntcfrf berroec&feft
merben, $. 23. pabenmcfjt Ijoben. £)te
©onne nicfjt bie ©anne.

2 ) ®ie 3 >ppetfaufer paben eitten langen
£aut, fu roerben in bet Tlušfpracije
nur fur einen S 3 ucf)|!aben gepaffen.

g) -Dte berroanbten 50lii{auter, btenant*
licp iti ber ' 2 tušfpracf>e etmaS dljnIiiteS
ljaben/Unfcrfcpeibe man beufltcp Pon«
einanber, 3 . 53. P bon p, t> Pont,
§  bon g. p bon d) ; man fage al¬
fo nicfjt bie 2)age, fonbern bie Sage j
mept bie 95e(f, fonbern bie n*$t
© 4 .  fračpen

»58 C o ) tms&b

ampak, §>cft ne ftacfrett, ampak
fragni, ne fedjen, ampak fe^en.

4 ) Ti toppelti, aii dvojni skupglasni
se moreja bel terdu, koker ti sami
inu ta popreishen samuglasn pof-
sebnu kratku isrezhi, poftavem ta
<Scf)all ,  meffen, &c. &c.

b. Te poiTebne regelze od skupglasne,
kov.

b,  se bel mehku koker p  inu bel ter¬
du koker tv,  isrezhe, koker S3eiit #
*Pein, iHkitt.

c,  Se slishi koker z, pred e, i, y , inu .
vezh taji pred a, o , koker Cicero,
pern, £dfm-, Solefiin ,  szer pa koker L

d,  se bel tenku koker t  isrezhe , ko¬
ker 3)egen.

e,  se fa i  nafrezhe, ampak stoji le k’
podolgainu tega samuglasneka, po¬
ftavem,

j, ph, v , ima en enaki glas koker
fur , propfje.iepen ,  t»or.

g,  se tainshi slishi koker k,  dergazh ko,
ker ch,  iuu/, koker tnillig, nen>tUtcf> f
gegangen, nejcgangen.

ž, se 1 ) u fazhetku ene sylbe , ali
flofha koker en skupglasn mozhnu
slishi, poftavem, £an&. a) na sredi ali
na konzu pomaga to vonisrezheine
tega popreishenga samuglasneka po-
dolgati, poftavem »Ijoljen,

i,  je u fazhetku teh sylb, ali flofhu
pred enem samuglasnekam en skup-
glasnek koker \a,  jemartD. pf y

C 0  ) 2^9

fradjen, fonbern fragen ;  m'cf)t fecf>en /
fonbern fefren.

4 ) Sie boppeiten ^Jiitfauter roevben fcbdr*
fer ate bie etnfacf>en, tmb ber bor#
fcergeljenbe ©eteiflaufet meiffenš furj
aužgebruif t,  j. 35. ber ©cfjall ,  meffen,

ti. b«

b. 2 )ie befonbern Siegcfn bon ben 93ut!au*
tern.

'b,  tbirb gefinber ate p unb fpdrter ate
|»,au3gcfptotf;ett/ate53ein / ^ein / ?Hki!u

C, blingf tbic g, bor C , \,  t ),  unb mete
ffeng bor d, D / ate €tcero ,  Sopem,
Safar, Soleffin, fonj? abertbief.

1», tbirb geftnber ate t au$gefproci)e;t/
j. 35. bet 25egen.

p, tbirb narij i  ntcfje attegefprodten, fo na
bern fkbt tiur jur SSerfdngerung bes
©elbfllauterž ba, j. S. bie SBiefe.

f, , t), tjaben einen gieic&ett faut ate
ft!r, propfjegepen ,  bor.

g, fiingf gefinber ate f / anberš ate $
unb i  ate tbtKtg, ntd^C tbiliicfj ,  gegan*
gen/ ntcf)£ )ejangen.

b/  tbirb 1 ) tm Tbifange ciner ©pibe ate
ein ®it(aufer ftarb gel?6ret/$.S3. ^anb*
a) 3 n ber 9Db'tte/ ober am €nbe bie#
nef es bie 3Utefpracf)e beč borljergetjen*
ben ©efbllfauterš ju berldngern ,  j.35.
goljen , feijen ,  naf).
i|iimltnfange berSpIben bor etnem
©elbjflauter ein 3&iflaufer ,  ate ja_, \%>
jtianb, ©5  vf/

gb&et ( o  ) fefg&ij

pf , ima en veliku tershi glas koker
kir se p ,  inu ./more slishat puftiti,
poftavem , ^>funD.

(ju , se slishi koker km,  koker £Jua(,
s  se ima terdejshi koker /, tain-
sh :  koker Jf  isrezhi, poftavem,
fett, ne fhefjett.

se ima le od konza teh befledi
ali po en napreistautnesylbe, ali
flofhu koker feb  frezhi, koker fpaf,
flerbeti, eitrfprecfcen, beftrafen,
ti)  se u ptujih, per nemzah fhe na^
vajeneh beftedah pred enem samu-
glasnekam vezh taji ii te predfadni
fylbe, ali flofhu koker z isrezhe,
koker: 3)a(maftett, STafton, TttuS,
maihnu beftedi je tukei vonufetu,
hoker Tlnticdjuč.

II. Tabella.

A.  Od bustabiraina, ali zherknajna.
i. Kaije enasylba, ali flofh. Kader se en
samuglasnek sam, ali s’drugem zherkam
ured na enkrat frezhe, se sylba, ali
flofh imenuja.
i.  Kai sa belfede.

Beffede sa imena, skus katire se spo-
fnat dati farnore, kar se misli. Kader
bo na ena befTeda ena druga befTeda po-
ftaulena, tok rata ena skuppoftaulena
befteda, zhe se pa le ena fazheteozha,
ali konzhna sylba, ali flofh fraunpo-
ftavi, sefna enapodolgana befTeda imen-
vati, bres teh perstauku se imenuje ena
befTeda enugobna, (einfacf>).

C o) 261

pf ,  Ijat einen biel ^drfcrn £m:t olg p(j,
ioeil man bag p unb f miijj ^oren laf-
fen, j. 35. ^)funb.
flU/ flingt mi e fn>: alg D.ual.
fj ,  foU Ijdvter alg f ,  obet $/‘gelinbet alg
ff auggefprodjen roetben ,  j. 35« flu$en
ntd)t flt (fen.

ft;fp /foU man nur tm Hnfangebet3B6r?
tet obet rtacb einer 33orfe(sfpfbe rote (d)
fpr td)tn,  alg fpdt/ jterben , enffpve=
cf)en ,  befrrafen.

tl/ mirb in fremben /. bet) ben beurfdjen
»btidjen 52>6rtevn bor eimn ©elbjflauter
gemeiniglicb in bet borle§ten ©pfbe t»ie
j auggefptocben, alg ®alma(ten, Sfta*
f ion, ‘S.itiug/ toenige SBorrer ftnb Ijie*
bon auggenommen ,  alg ^nfiocbug*

II. Xabelle.

A. 93on bem 33udjjlabircn.

1, 2Bdg eine ©plbe tj!. G?inen ©elbjllauter,
ben man alfetn, obermi£ anbern 33ucbjlaben
auf etnmal augfpri$f, nennet man eine@pl6e,

2 . 5Q3ag SBorfer finb.

SQ3or£er ftnb fftanteti/ rnoburd) man ju et=
fennen geben bann ,  mag man benčt. SEBenn
einem SLBorte ein anbereg SEBort angeljangf
mirb ,  roirb. ein jufammengefebfeg SfBort
baraug r  fontmf aber nur eiue €nb= obet
Hnfanggfpl&e (jinju/ fonu man eš fin &*r*
langerfeg $Bor£ nennen ,  oljne biefe 3 u f^ e
feci|£ man eg cin einfacbeg Sgort.

3, ?£Ba6

C ° ) fexy?(^s

3. Kai se imenuje bustabirati, ali zherkna*

ti. Se pravi ulTe u eni sylbi, ali flofhu
se fnaidejozhe bustabe, ali zherke po
samem imenvari , taiste faftopliu na en¬
krat frezhi, inu per befledah vezh sylb,
ali flofhu te popreishne spet srezhi’

4.  Teregelze od resdleina teh buftabov, ali

zherkov u sylbe, ali flofhe.

a.  U enu gobneh beffedah.

1) Dva fapured stojezha samuglasnika iz
ptujeh beffedah boja vezh taji resdlena ,
tudi ta trek samuglasnek u nemskeh beD
fedah , poftavem, # ob ,  3f™ *  «1/

3be*en, ^omulten/ SfflU*en; fclft-eij-en,
^erjfreu/ung.

a) Kader en skupglasnek med dvem sa-
muglasnekam stoji, tok se onh’tedru¬
gi sylbi, ali flofhu ufame, poftavem ,
$d*ben. o*ber, ljo>ren.

3) Kader dva, ali vezh skupglasneki, ka-
tiri se flozhia; med dvem samuglas-
nekam stoje, tok se letafadni k’te per-
hodnisylbi, ali flofhu ufame, koker:
fol * fen, baf * ten.

4) Te skuppoftauleni skupglasniki, kateri
se islozhit namoreja, kateri vezh taji u
fazhetku ene beftede skupftoje, uftane-
ja tudi u sred skup, inu se kte drugi
sylbi, ali flofhu ufameja, koker:
ftev, t»fin*fc&en.

i,  U skuppoftauleneh belfedah.

O  Koker je ena beffeda skup poftaulena,

toko

C o ) fc^Ž!

§. < $Bci 6  33ucfjf}abiren Ijei^č. SSucf)flabtrcit
bei$t  alle in cincr ©tjlbe borfommenbe
šBucbfraben cin^cfh nennen, biefelben beut«
licbauf einmal aušfpredjen, unb bet meljr*
fijlbigen SSortern bie borljergeljenben ©s/(«
ben mieberljofen.

4. ®ie Siegeln bon ^intljeihmg ber šSudjfia«
ben in ©plben.

a. 3n einfacben SBorfern.

1) 3tneen nacf> einanber fleljenbe ©elbfi>
Iciurer in fremben SJBortern roerben
mei|TenfJjetIč getrennet, aucb ber brif=
te ©ei fftaufec in beutfdjen SSBbrfern ,

5 93 . 9 )?o» a6, 3 fra* el/ 3 be*en,
ftamili* en , jcau* en / fcfjrc^# en,
3et'flreu*ung.

i) SUSenn ein SJftitfauter jmifcben jroeen
fauten fieljf, fo nimmt man iljn jur
folgenben ©ijlbe ,  j, $. §d * ben,
a - ber, lj 5 « ren.

3) 5 Q 3 enn jroeen ober rnefjr trennbare ? 9 tif-
laufer jtnifcben jroeen ©elbjflautern fle«
(jen, fo nimmt man mit ben lefeten
jur folgenben ©ijlbe, ate: fal = len,
ljal-fen.

4) ®ie jufammengefefeten unfrennbaren
SDiiflaufer , bie meijfenč im 2lnfange
eines SK>orfe$ beifammenjfeljen, bleu

6 en audj in ber SJJiffe beifammen, unb
merben jur folgenben ©^Ibe genom«
men, ate: £a«fkr, roun-fcbem

b. 3n jufammengefe&ten SBorfern.

1) £Bie ein SBort jufammengefefcef ijf,

fo

264

l ° )

fokofe resdeli;; 6e* utmijjigen/ ©cljrdb^
nrt ,  ©anb»uf)r, ©ee * rrcffciu
a) Te skonzne sylbe, ali floflu, katiri
se s’ enem skupglasnekam fazhno, oben*
gadrufga skupglasneka k’sebi ufameja,
poftavem, (Terb 4 idi, §ifcf>* \m,  forg - loč.

3) Ti noterpTrtakneni bustabi, ali zher*
ki to je: takshni, katiri u skupstaulei-
nu u sredi fraunprideja ,  se ufameja k’te
popreishni sylbe , ali flofhu kok er
ta zherk t u mor * auf, bde * an,
bar >  auf ,  bar * in,  bar - u&er,
mor" in,  mat * um ,  tok tudi ta zherk t
u unfert- Jjal&en, btert* fjaf6,fdnef --fjal&en.

4) UiTe napreiftaulene sylbe, ali floflie
tudi te skonzhae sylbe, katire se s’e-
nem skupglasnekam fazhno, stre samifa
se ena sylba, ali flofh koker: ge - vbt,
etfobevt, gstivrt ,  brr* dnbern , tntt
Ijo&en, Uttsart/ Si^djen, 'Jifch# lem,
bdjtlf - lt<^ < t>er - jfigftd)/ f teb >  Kng ,
roeife.

Samerk : Kulker je samuglasnekov u eni befledi,
tulk je tudi sylb, ali flofhu u taifti.

III. Tabella.

A. Ad braina.

1. Kai je to braine. Brati se pravi uffe
beflede inu stuke. ali postavke (©fige) s’ta
spodoblena stimma pridnu inu falioplivu
isrezhti,

2. Kai je en postavek (©d§). En stok,
ali postavek je en govor , katir svo¬
ja žela faftopnoft ima. Vezhtakeh zeleh

po^

mfmi  C ° ) imjM

fo mirb eg getljeifef; bc> unrufsgen,
©cbreib »att,  ©anb /ufjr/ ©ee *  treffen.

a) 2)ie €nbft)I6en , tbefcfje bon finem
SSKitfauter anfangen , nefomen četne«
anbern 33iit(aufer ju ftcf ),  j. žS. jkrb*
licb, 'gtfrf)*Ictn, forg. log.

3)  $£>ie eingcfcbobenen žBmtfiaf en ,  bas
ifi: fo(cf>e, bi? in ber gufamraenfe&ung
in ber ‘Šfitte Ijinjttfommeit ,  rcerbetr
jur borfjergeljenben ©pfbe g^ttommen/.
ds bet 58uef)jtab t tn »or» auf, bar*
an, bar#auf, b(ir-tn, bar*uber, mor*
in ,  mar > um,  fo aud) ber Sucfj*
flab t  in unfertljaf6en, bterf/jjafb,
feinet # fjafben..

4) "Me ?8orfe&ft)fben , aucfj bie (?nbft)f*
ben, tbefdje mit einem €Oiicfaufer an=
fangen ,  macben fur ftcf) allein etne
©t)(be aug, afg; ge^ubt, et/ obert t
ge - irrf ,  ber = anbern ,  enf # Ijoben, Uti*
axt,  3$ig/d)en, 'Stfcf) * tein, bepfclicf) ,
borjfig > ftcf ),  fteb» fing, fdjerj>we»fe.

Knmerfuttg: ©o btef ©efbfffauter in einem SSoor*
te  ftnb / fo btef ftnb mtcfj ©pfben barin,

III. Zabelit.

A.  $8on bem fefen.

1 . SQ5aS fefen fjeifjt. fefen tjeifjf ade bor/
fommenbe SBorter unb ©dfce mit berač/
Jjorigen ©rimrne fiuffig, unb berjlanbluf)
augfprecf)en.

a, SGSag ein ©afe ijr. (Etn ©a§ ifj eine Šieb ■,
bie tfjren bollfommenen Slkrftonb feaf.SRel}*
rere ©dfee ,  tbelefje burd) ŠSmbereorter f®

»V*

i66

C 0  ) teasSčl

poftavku (©dfce) katiri skus skleneiiskč
beffede toko skupviffe, de fa ulTe prov fa-
ftopti - potemu pervimu, tudi ta drugi *
treki ali zhetertise vedet more, se ime¬
nuje period.

3. Od fnaminu : kateri sa^.
a . Per befledah.

1) Toperkraifhensku fnamitie aliapo-
ftrof (’) se tamkei poftavi, kiren
samuglasnek u enmu verfu, ali szer
favol lepshigaglallu seje von ispuftm
a) To refiozhnu fnamifee , ali zahen
(..)  flozhi dva samuglasneka u
vonisrezheinu faksebi, kokerPoet,
3) To resdlensku fnamine (-) vifha te¬
ga brauza, al na taperhodna bede-
da lavol taun tega vonnehaina * ali
ga vifha na taperhodna zala, de011
te fesdlene sylbe , ali 1' lofhe te bef¬
fede skupbere.

b;  Per zeleh stukah,ali poftavkah (©a&en.)
1) K’resdleinu.

(a) En fraunstrih po dolgem ( 33 eijiricfj)
(,):  per temu se stimma toku dol-
gunoterfaderfhi, de se rezhe: enm
(©nS.)

(£) Ta strih fgornapika ( O per tem se
toku dolgufaderfhi , de se rezhe
enu, dve. £©nč. 3 we 9*)

(c) Ta toppelpika ali dvoinapika (:)
per temu se toku dolgu noteriader-
f hi, de se rezhe enu, dve, tri, (©ttš.

(d)  Ta

C o ) 267

gufammenljdngen ,  bafj man «m alieš red>f
gu berfletjen ,  nadj bem evften ,  atid) ben
gneten > bvtCCen ober btercen ©a§ roijfen
nutjš ,  Ijeifjf man cine ^riobe.

3. 58on ben 3 ^ en '  f»« fommen bot.

a. Set ben SB&rttrn.

1 ) ®aS 'Mfčtrgungčietdjen, oberberlipos
ffroplj O fttfaba,  t»o etn ©eibfHau*
tet tn etnem Serfe ,  obet fonf} beg SBoljh
Hang$ wegen ijl roeggefaffen rnorben.

a) ®aš ©onberung3gei$eit (..)  fonberf
2 . ©elbflrfautec in bet Tittžfpracfje bon
etnanbec ab ,  ate Q>oet.

3 ) ®až7lb^ciiung^etc{)en(*}tt)fiTef benfe#
fer entroeber aufb<te fofgenbeSOSort roe*
gen bem ndmlid>en3luggange, ober auf
biefofgenbe^eilc/bamit etbie abgetfjeite
ten ©plben beč 3Borte*> gufammeniefe.

b. Set ben'©disen,.

1 ) gur Tibcbetlung.

(a) ©ec Seiffricf) f,)i bti btefem raicb
mit bet ©timrne fo (ang eingeljaltenj
ate man fagen fann* Sitte*

(b) ©ec ©fetdjpunft ( 5 ) 6 et biefem mitb
fo (ang eingeljaifcn, ate man fagen
čomu &n3. S^etj.

(c) ©er ©oppefpunfc (i J bet bief*m
totrb fo Iattg etngefcaftett, ate man fa»
gen Eann* 0 n$» groeg- ©rrtj.

t  (d) ©eč

6  8 ( o )

(d)  Ta sklenenskapika C •) per te
se toku dolgu noterfaderfhi, de se
srezhe enu, dve, tri, stir. Sine.

$Dm> SBjer.

2. K’spremeneinu te stimme.
a)  Per fraunstrihu, strihu fgorna pika
inu dvoinipiki se stimma en mal pre¬
meni , per sklenenske pike pak se
s' stimma bel pade.
l~)  Per fazhetenskimu fnaminu, ali Pa¬
ragrafu (§) se fniska stimma fa^
zhne, inu potler taifta rade-

O Per uprashainskimu fnaminu (?)

se stimma en mal poufigne.
d j  Per klizhnimu fnaminu (!) se
ima stimma pozhaffu inu s’ mozhio
nuzat.

e ) Per notersklenenskimu fnaminu []
() se taiftu, kar med tem stoji
vezhtajl s’globokeishi, inu hitreishi
stimma bere.

/) Per napellanskimu fnaminu (iknfufjs
tungš) („) se s’vikshi inu s’mo-
zhneishi stimma bere.
g) Per famirkanskimu fnaminu (*) se
fnifheishi stimma inu nekei po-
zhaffu bere.

4. Mittelne k’popolnamafti u brainu.
a.  Te regelze tega braina se imaja skus
pridnu djajne inu skushaine navadti.

I.  Se imaja take pershone slishati, ka-
tire dobru govore inu fa nim posku-
shat, kader se bere. e.  Se

( o ) imrf&b  *<%>

(d) ©er ©cfrtufjpunftO) bei btefemmirb
fo fang eingefjaften t  afg man fagett
fattn. SinS. ^met;. ©ret;. SSier.

2 ) ^ut 58erdnberung ber ©timme.

a) 23ei bem Seiffricbe, ©fridjpurtffe, unb
©oppefpunfte mirb bic ©iimme etrcas
menig gednbert, 6<ibem©d)fu^punffe
aber fdlft man mit ber ©timme tnefjr.

b) 33ei bem "Mnfang^jctcfjen obec %>ara*
grapf; (§) fdngt man mit etroaš nie*
briger ©timme an ,  bie mart fjernacft
macbfen faf?f.

c) SSeibemftragjeicfjen f?) erfje&tman
bie ©ftmme etn mettig.

d) 95et' bem Tlugrufungšjetcfjen (!) mufj
man bie©timme langfam unb mttSftacf;#
brutfe ge6raucf;en.

e) 53ci bem (£titfdjftečung$jetcf)en []

() mirb bas/mige, mač bajmifcfmn
tfeljt, meitfeng mit niebriger unb ge«
fcftminber ©ftmme gefefen.

f) 33ei bem 'Hnffibrungžjetc^en („)  mtrb
mit ^oljerunb ftdrfer ©timme gefefen.

g)  33ei bem 3lnmerčungš$eid;en (*)’ mirb
mit niebriger ©timme unb etmaS fang«
fam gefefen.

4 . ©ieiDfitfef jur SSofffomntenfjeit imfefen.’

a. SDJan mufj bie Stegefn beg lefeng burdj
fTeiffige Ui&ung ftcfj angemofjiteit.

b. 9Jlan mufi fofdje 9>erfoneit IjSreit, mef«

d)e  mo(;l reben, unb »fjnen nacf)af5men /
menn man fiefh Z 2  c.

270  ftteai c 0  )

c.  Se ima taiftu, kar se ozhitnii brati
inore , poprei spremislenu prebrati,
inu na faftopnoft tega autoria ali pif-
fauza mirkat.

H.

Resdleine teh ur fauzhiti na kmeteh , na dan ,

kader se sinila spregleduje ,

s^fl^ader taobjiskauz s’svojem tovarshtvam
u shula pride, tok otrozi molia ta naprei-
piflana shulskamolitva, imena se dolbero,
katiri niffa frauen se fafnamnaja.

s) Ta shulmaster pokafhe ta famerk teh u
shula slisheozheh otrok, ampak le na en-
mu piatelzu popiria fapiflanu, inu fraun on
tudi famirka to stiveine teh ubofeh shu-
lariov.

g)  Potem se napreiufame to spoftaine teh bu-
sta bov, ali zherkov inu buftabiraine, ali
zherknajne is te table, inu is buqvi: terpi
pol ure.

4) Se bere is kn^h^musa, inu od sirnima-
stra bode en stirek ure sprashuvanu,

5) Is rezheh fa braine se pol ure bere, ta
shu mafter prasha fraun te shularie zhes re-
grize , katire u teh tabellah od spofnaina
teh zherkov bustabiraina, ali zherknajna
inu braina stoje. Te starshe shularie ima
on tudi zhes to prashati, kar sa se od tega
prebranga famirkali,

o Te

271

C 0  )

c.  ®an muf baSjentge, mag man offenfr
li d)  lefen fotl ,  jubov Bebadjffant vbers>
lefen/ unb auf ben ©inn beg ©cfnifte
jfellerš 'Ucf)t  geBen,

II.

f£&t£ei(un$ t>ev  Sc^rflun&cn entec 2 ant>t
f&uUi  an &em Sage i>et@$ulunterfu'

1) 3 Benn ber §8ififafov mit feiner 53 egleitutig m
bie ©cftule fbmmt, Betett bie $inber bag bor*
gefcBvieBene ©dnilgeBet/ bte Sflamen reetben
berlefen, bte Tlumefenben berjeiefmet.

2) $Der ©cf)ufmei|ier jeigt bag SBerjeidmif bet
jur ©dmle geBorigen $inber bor, aBec nur u6er#
Baupt auf etn 2 Matt Q)apier gefcfmeBett/ utib ber?
merff bafel&ji aucf> bie 3a^I bee aemett ©cBuler.

3) -£>terauf fofget bag 33 ueBffaBenfennen ,  uub
3 $ucf>fIaBiren bon bee ‘šafel fomofji, alg au$
ben iSucBecn : eg bauret eine ^a(6e ©tunbe.

4)  2lug bem $atec&igmug mirb gelefen, unb bar*
66er and) bon bem ©cBulmeifiet gefcagef cine
bterfel ©tunbe.

5) Tluž ben fefeuBungen mtrb cine IjalBe ©tun*
be gelefen, ber ©djulmeijfer fragt babd bie
©cBuler ftBer bie Slegeln, roefcBe in ben 'S.a*
Beden bon ber ©rfenntnif ber SSucBjlaBen /
bem ^BucBftaBiren unb fefen (lefjen. 2)ie ah
tern ©d)uler foll er aud) u&ec bag fragen t  trač
fte ftrij bon bem ©efefenen genierčf BaBen.

6) $Die

27 * C o )

6) Te shulske poftave imaja u enmu stiriku
ure naprei ufete biti.

7) Pol ure se raita, inu fraun bo tabella fa
raitenge, u kateri se shularji, kateri raitaja,
fna^eja, napreiufeta.

8) Se pishe, ta shulmaster more u pol ure
pokaiati, koku on te regelze tega piflaina
ta mladoft uzhi, hoku on naprei pishe, po*
bulsha, popravi, inu u provpiffainu stri.

9) Ta shulmaster pokafhe u pol ure, koku
on ti mladofti ta evarigelium napreipcr-
nefle.

10) Shula se sklene s’ta napreipoftaulena

molitva.

K’ spregledvainu ene shule slishia stir ure,
koker se fgori vidi, al taspregledvauzfna
en mal perkraishat, kir on te male, kati-
rem to sedeine toko tesku naprei pri¬
de, kmal spuftiti, koker hitru sa bli naprei-
uleti.

III.

Opominvme favol te 20, Strane tega ferna ♦

Te na 20. strani , napreipoftaulene buqve
tega famirkvaina ima raun lete kolonne inu rub¬
rike imeti, katire ima formular fa extrakte, de
le ta osma, deveta inu deffeta kolonna von ufta-
ne- Sa uffakiga shularia pak more^ tolku pra-
ftora biti, de shest tudi osem zalz u ta 4. 5. 6 -

7 -

C o) 273

6) Sie ©djmlgefefse follen in einer biertef ©tun*
J)e borgenonimen roevben.

7) Sine (jalbe ©runbe roirb gcrcc^net, unb ju*
glcicf) bie jut 91ecbnunggavt, in ber bit  ©dju*
let ftefjen/ geljorige ŠabeKe abgeljanbdc.

8) Sg n?ii'b gcfcbricbctt ,  ber ©dntlmeifter mit§
in cincv Ijaiben ©funbe jeigen, roie ec bie Sle*
geln bev ©cforeiblhinjf ber Sugenb le^rc/ mt
ec borfebreibe, bcrbcflTerc, mag er in linfeljung
bec Dlecbtfcbreibung fljue.

9) Ser ©cbulmeifler jeigetin einer Ijafben @ftm»
be, trne er ber Sugenb bag Soangeiium bei*
bringe.

jo) Ste ©d)u(e mirb mit bem borgefdjrie&enen
(Sebete befc&Iojfeu.

3ur SBifitation einer ©cfjufe nacfj ber obenfh&ett*
ben Tlbtljeifung gefjbren gegen 4. ©tunben ,
eg bann aber ber 93ifttafor auefj moijl bei matu
cben ©tvtefen etroag abEurjen, ec mag bieflei*
nen ©djufer r  benen ein iangeS ©tilififten ofj*
nebem immer ftfjroer roirb ,  fo balb fte ftnb bor-
genommen morben , entfaffen.

m.

Gfrinnerimaim toegen 5ec 21 . ettoa&n*
ten Q3uc&e$*

DaS ©eite ar. ermdfjnte 93ermerEutiggbudj fofl
eben bie jlofonnen unb £Hubrifen fjaben, meld)c
bag formular J<* ben Sjctraften (jat, nur bfeibt bie
8fe 9te unb iofe j^ofonne roeg. Sagegen aber
muf; fur feben ©cbuler fo biel 3iaum fetjn ,  bafj
6.  big 8* 3eiien trt bie 4. 5. 6,  7. Ste, 5Cofoune

unfer*

2 7 *  ( O ) ta&m

7. inu osma kolonna fa sboi pifTane boja, ka-
tircsa potrebne, de se uiTe fapiflat more, kar
je ufiak shular u svojmu kurfu sturu.

U Jormulario V. seje pokalu predor , ka¬
teri be fadofti mogu biti, inu lavoltega se je tega
drufga od tega perviga ime tok delezh odlo-
zhilu. To se tok faftopi, de per extraktah te
imena skup pifTane moreja biti,

( O ) 275

unteveinonber fbntten gefcftrteljen t»«rben t  voeUljc
evforberliet) ftnb, um bog ŠRdf^igc ffir jeben ^urg,
bon bec ©cbuler maebt, anjurnerEen.

^pvmulav V. Ijaf man ben Dtaum ,  teč
tjinEdngltd) fep borfte/ angejeigef, unb begljalben
ben ?ten bon bem erfien Sramen fo tbetf ettffernef.
€g toerflcfeet fitf> aber bon felbj },  bafj bet ben <£jcs
EvoEfen bie SRamon nalje anetnanbev muffen ge=
fc^viebon mevben*

u «