7'/f¥/aì mi ww*in ip«r mmn*m mm< iiwwr - TR1NK0V KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA PRESTOPNO LETO 19 6 0 Založba: Rev. Val. Reven in delavci BeneSke Slovenije v Belgiji Tisk. Budin - Gorica LETO 196 0 jc prestopno 'leto. Začne se s petkom in konča s soboto. Ima 366 dni ali 52 tednov in en dan. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 27. novembra, civilno leto pa 1. januarja. LETNI CASI Pomlad se začne 20. marca. Traja 102 dni in 3 ure. Poletje se začne 22. junija. Traja 92 dni in 15 ur. Jesen se začne 23. septembra. Traja 89 dni in 19 ur Zima se začne 22. decembra. Traja 81 dni in 11 ur. ZAPOVEDANI CERKVENI PRAZNIKI 1. januarja: Novo leto ali Obrezovanje Gospodovo. 6. januarja: sv. Trije kralji ali Razglašenje Gospodovo. 19. marca: sv. Jožef. 1. aprila: Velika noč ali Vstajenje Gospodovo. 10. maja: Vnebohod Gospodov. 20. maja: Binkošti. 31. maja: Sveto Rešnje Telo. 29. junija :sv. Peter in Pavel. 15. avgusta: Marijino vnebovzetje ali Veliki šmaren. 1. novembra: Vsi sveti. 8. decembra: Brezmadežna Mati božja. 25. decembra: Božič ali rojstvo Gospodovo. DRŽAVNI PRAZNIKI 25. aprila: Dan vstaje. 1. maja: Praznik dela. 2. junija: Proglasitev republike. 4. novembra: Praznik narodnega združenja. CIVILNE SLOVESNOSTI Civilne slovesnosti s skrčenim urnikom v državnih uradih in z izvešanjcm državne zastave so: 11. februar: Podpis lateranske pogodbe. 28. septembra: dan vstaje v Neaplju. 4. oktobra: zavetniki Italije sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sienska. POSTNE POSTAVE Zdržek mesa in mesnih omak jc zapovedan vsak petek. Zdržek in post (javil na sedemnajstih listih tudi fotografske posnetke raznih darilnih in bratovskih dstin pisanih v beneških dialektih (bratovščina v Čarneji in druge). *) V »Materjaly dl j a južnoslavjanskoj dialeklolo-I. in II. zv. (1895 in 1904). Na podlagi Courtenayevih izsledkov so gradili in spoznavali Beneške Slovence drugi znanstveniki. Popravljali so njegove teorije, a vendar je ta brat s severa prvi pokazal na našo malo domačijo, njen jezik in posebnosti in mu moramo zato ostati globoko hvaležni. r. b. DOMAČE PESMI: Oženi se jub’ca moja ... Oženi se jub’ca moja, oženi se jub’ca moja, ne zanaši se name! Drugo dekle jaz sem všafu, drugo dekle jaz sem všafu, me ima zlo rada ... Kam pa puojde duša tvoja, kam pa puojde duša tvoja, če ti mene zapustiš? V čarnem paklu bo gorjela, v čarnem paklu bo gorjela, jokala vekomaj ,.. mi trdovratni grješntk na jStaricjori Jest vam čem povjedat' od ’dnegà molà k' nje par spuoved’ čez trideset Ijet: Objest’ se je mislil, potim se je premislu : Prjet čem uprašat te mornarje, ki gredò z Staregoré. Te mornarje je ustàvu, jih je itprašu kje so b'li. Začeli so mu pravit’, usi leti ritornari, kaj za dne gnade Marija tamgor daje: »De b’ se gttorši grješnik biu, Na Gor' boš gnado zadobiu«. Kadar gore pride na te parvi stacijon, tam Jezusa vidi z razpetimi rokmi. Začeti jo je mislit'! sarcč se mu meči; potim je ucjerku tekil, pred spovednika je pokleknil. Začeu mu je pravit' dne grjehe pril strašne. Mašni k ga je uprašti: »Ali si človek kadà ti biu?« Mašnik ga je spovjedu ku k' je vjedu imi smi; potim ga je absolvu, pokuoro mu je dau: — »Srečo ti si sreču dr si na Gorò partéku: do sà s’ hudiču otrok biu sà boš gnado zadobiu.« Potim je pred te velik’ utàr pokleku an je to sveto Rješno Telud zadobiu. Lepuò je Marijo zahvalu : veseu je su damò. Sam Jezus se je smejati! kaj bi grješniku temu jau? Starogorska Marija je zanj prosila, mu odpustek zadobila! Za naše novice u Belgji Ko naš puob ušafa morozo, punokrat ne vje, kaj mora naredit, da se bo z njo poroču. Ne ve za doku- mente, ki jih mora dobit od doma, ne ve za druge reči. Zatuò bo k nucu našim ljudem, če naš Koledar Povje, kakuo se poročiš u Belgji. NAVADNA POROKA Za poročit se je treba, da puob im čeča pišeta vsaka na svoj kamun, de jima pošljejo le-te dokumente : 1) rojstni list (atto -di nascita), 2) samski list (atto di stato libero civile), 3) državljanski list (atto di nazionalità). Od domačega gospuoda nunca pa naj zaprosita, de jima pošje dokumente od cjerkve: 1) krstni in birmanski list (atto di battesimo e di cresima), 2) samski list (atto di stalo libero religioso). Ko jima pridejo ti dokumenti, je potrjeba, da se °badva vkupe pokažeta na civilni oblasti in duhovniku. ^ Italiji je ena sama ceremonija od poroke: potoka 11 cjerkvi pred duhovnikom, ki požegna noviča. Ni Potrjeba hoditi nič na kamitn, ker civilna oblast auto-Ptatično prizna in registrira vsako poroko u cjerkvi ža civilno veljavno. Novdčem, ki so se potočil u cjerkvi, prizna vse pravice, ki jim gredo kot poročenim državljanom (rente za ženo, pravico do poverbanja in drugo). U Belgji je drugače. U Belgji je potrjeba, de no-viča popred parneseta dokumente za poroko na ka-mun (état civil) ali na kamun od puoba ali pa na ka-mun od čoče. Ker u Belgji taljanski jezik ni uradni jezik, morata popred vsak dokument dat preložit iz taljanskega na francuoski oziroma nizozemski (flamski) jezik. To delajo od tribunala zapriseženi tumači. Ko na kamimu dokumente vidijo, zapišejo imena bodočih novičev na tablo (2 nedeje). To so civilni oklici. Na dan poroke, prideta puob in čeča s pričami na kamun, kjer pred šindikom registrirata svojo poroko. Šele potic gresta u cjerku poročit se pred duhovnikom- Taljanski državljani muorete registrirat svojo poroko tudi pred taljanskim konzulatom an ni potrjeba u tem primeru hodit na kamun. Dokumente je treba nesti na konzulat, ki opravi civilne oklice in na dan poroke se registrirata noviča — namesto pred belgjan-skirn šindikom — kar pred taljanskim konzulom. Na kamunu ali na konzolatu dajo novičema Poročne bukvice (Libret de mariage), u 'katerega se zapišejo potlè tudi rojstva in smrti otrok u družini. Usak kristjan bo skarbit, da ko se misli poročit-gre tudi k duhovniku. An to ne dva dni pred registracijo poroke na kamunu, pač pa že poprej 3 tjednč-Poprej ko gresta na kamun, naj gresta puob an čeča z dokumenti od ejerkve (ki jih ni treba preložit) ào domačega misijonarja ali pa do famošlra od Čeče. J6 parporočljivo, da gresta do domačega misijonarja, ker samuo ta zavojo poznanja njih Šprahe in mentalitete jih bo dobro pripravo na poroko in zakonski stan. Famoštar bo u cjerkvi od obeh noviču 3 nedeje zaporedoma oklicu obadva, de imata namjero se poročit. Z njima se bo pogovoniu o pravicah in dužno-stih poročenih ljudi. Jih bo podučiu, kuo je treba ru-nat z otruoci. Vprašu jih bo tudi, če znata kaj dolrine in molitve. Tisto jutro pred poroko krščanska noviča gresta u ejerku, kjer opravita sv. spuoved in prejmeta sv. obhajilo in -sta pri maši. Potlč gresta se registrirat na kamùn, an potlč šele prideta s pričami u cjerkvi, kjer rečeta drug drugemu »ja« do smrti, za njimar zvest uobo, drug drugemu in Buogu. Duhovnik pa požegna njih in njih rinke! POROKE »PER PROKURA« Ce imaš morozo u 11alji in je prevelika težava, da bi čii se poročit u Italjo in ona ne muore prit u Belgjo, Potlč se muoreš poročit po zastopniku (reprezentantu, Per prokura). Poročaj se pa le s čečo, ki si jo že vidu 'n jo dobro poznaš. Nikar se ne poročaj s čečo, ki si v'du le nje fotografijo in je nič ne poznaš sam, čeglih Jo drugi parporočajo in te nagovarjajo, da jo poroči. Za poročit se »per prokura« je potrjeba pisal svojemu gospuodu nuncu, da ti pošlje krstni in birmanci list (alto di battesimo e cresima) in samski list k. (atto di stato libero religioso). Piši čečd, da ti pošlje njén krstni list (atto di battesimo). U Italji je potrjeba, de izbereš adno peršono (ne ; manj kù 21 ljet staro), da bo tvoj »prokurator«, reprezentant par poroki. Tisti človek bo šil s tvojo mo- j rozo pred oltar in bo u tvojem imenu čcči dejau »ja«, j Ko si ušafu takega človeka, ki je pripravljen ti storiti I to dobroto, mora ta človek pošjat iz Italije adno izjavo (dichiarazione), de prevzema to opravilo in kedaj in kje je biu rojen, kje stoji in kaj dela. Ko si dobiu od svojega famoštra, od čeče in od lega reprezentanta (prokuratorja) vse dokumente, pojdi do misijonarja in bosta tam naredila »pooblastila za poroko po zastopniku« (atto di procura religiosa). Ta dokument, ki ga podpiše puob, ki se ženi, dvje priče in misijonar, je treba pošjat na belgjanskega škofa, da ga ort pošje na famoštra u Italji, kjer je moroza. Ko pride tisti dan, določen za poroko, puob u Bel g ji gre zjutra k sv. spuovedi in obhajilu; njega čeča pa glih takuo u Italji. Poroka se pa naredi samuo u Italji. Pred outar gresta čeča in reprezentant od puoba. Naši puobje imajo rajši, de se ne poročajo »pel prokura«. Stuorijo prit čeči u Belgjo kù »turista«. Teda pa je potjcba, da brž, ko čeča pride, gresta obadv* z dokumenti (kot za navadno poroko) na kamùn. ^ tem primeru kamùn pošje oklice u Ital jo, kier čeča nima u Belgji rezidence. Da pridejo oklici nazaj se vleče adàn mjesac. Ta čas čaka moroza pri svoji žlahti ali pri kajšni drugi družini do poroke. NAVODILA Poročit se je velika reč, od katere zavisi sreča celega življenja. Za tuo je treba dobro premisliti pred Poroko, kaj boš naredu in koga si boš dzbrau, de bo celo življenje šii s tabo in de bo oča ali mati tvojih otruok ! Dobro je, da si pred poroko kaj prišparaš, kar ti bo potrebno potlč. Puob! Spoštavaj čečo kù svojo mater, spoštavaj njeno čistost, da bo čista in nedužna stopila v sveti zakon. Čeča! Ti pa ne veruj vsakemu Puobu, ki gleda za tabo! Nima vsak namere te potočit, punokrat te čejo le ogojufat dn se s tabo le zabavat, ker čejo svojim strastem služit, ne pa tebe za-tjes ljubit. Bùj kù za drugo rječ pa je treba, ko se pripravljaš na sveti zakonski stan — moliti, Boga prositi za Pjegovo pomuoč in razsvetljenje! Tinko ped evetledetmi leti Leta 1871, to je pred 76 leti je bila natisnjena v 4. številki v Gorici izhajajočega lista »Soča« pesem, katero je podpisal »Beneški rodoljub«. Pod te imenom se je skril pesnik P. Podreka. Pesem je naslednja: SLOVENIJA IN NJENA HČERKA NA BENEŠKEM Kaj jočeš se ti krasotica? Kaj v klavrnih mislih živiš? Jaz nisem ne v uradu, ne v šoli, čeprav tu od vekov živim; Ko tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim. Ne poznam veselja, radosti, le solza mi solzo rosi po bledem obličju do kosti me tuja pijalka mori. K'dar dajo lavorska vezita ti hčerke v preslavni spomin, Jaz bom milostinke glasila pod vrbo, potem pa — pogin! In, mamka, na mojo gomilo, Te prosim, položi na njo, Cipresovo tužno vezilo in kani z očesa solzo. Ne misli tak’ hčerka slovenska, ne obupuj na lastni prihod; NAJ PRIDE SE SILA PEKLENSKA, NE UNIČI SLOVENSKI ZAROD! 70 Ijiil oil surli pjesnika Podreka Pred 70 ljeti je umrii v Roncu kaplan Petar Podreka, doma iz Špjetra. To je biu [nož, ki je učiu, kakuò sadit jabuka, odkar nriajo še danàs korist naši ljudje u Ruoncu. Biu je dobar duhovnik, ki je dielu, da bi naši ljudje bili podučeni u veri in u posvetni vedi. Je pa biu tudi pjesnik. Zlagau je slovenske pjesmi. Adna od njih pravi: »Zares si čestita Nediška dolina in vredna spomina si slavnega ti.« Zrasllc na JcmaiSK fieli Kakuo pre Anton je diélu rabot Tuo, kar bom napisu sadà ni pravca, ampak se je zrjes zgodilo u tistih časih, ko po naših dolinah so bili za kapolne vsemogočni čarnosrajčniki. U tistih Ijetih je bilo prepovedano še k Bogti molit u svojim domačem maternem jeziku. Je biu adàn kapo za vso dolino od Kobarida do Špjetra. Da bi ponižu naše duhovnike in jim nagàju, se je zmislu puno reči. Adàn dan pošje taz Špjetra pre Antonu adàn cirkolar, da se ima za zglasit u Podbonjéscu dol na cjest iz Kobarida u Čedad in za iti delat vič dni »na rabote«. Je mislu, da gospuod bo ušafu kajšnega druzega in ga plačavu, da mu bo délu »raboto«. Ali pre Anton, brihtan in kuražan, na tisti dan gre u Podbunjesac na cjesto. Tam sleče svojo suknjo, jo objesi na drevo, vzame v roko lopato in začne delat »rabote«-Ljudje, ki so ga dobro poznal in radi imjel, so začel gledat, kaj nunac djčla. »Delam rabote je takšan ordin od kàpolna.« An ’judjc so se začeli zbirat okuole njega, govorit, smejat an se jezit nad takšnim kapolnom- Adàn je imù aparat za fotografat, je sù an pritisnu gospuoda nunca glih, ko je imù karjolo u rokah. Potlè je poslù tisto fotografijo u adàn velik žornal dol u Italiji, ki je napisu, kaj se dogaja gor na meji. An potle? Gospuod nunac je narédu »rabote«, tisti kapo je pa tud koncu svoje strahovanje po naših dolinah, zak' ti višji so ga preložili dol nekam daleč u Italijo, zak ljudstvo je bilo previe jezno na takega človeka. Pre Anton je pa iz tiste fotografije dau naredit veliko fotografijo in jo je dau u kvader, in vsakemu je rad pokazu, kakuo je biu »na raboti« in kakuo je spravu proč tistega vsemogočnega človeka, ki ni mogu videti Slovenju. »UODOPIVAC« Ga njé Slovenja iz naših vasi k'bi ne biu poznù Stjefana Kabaja iz Doline, par Lje-sah, kateremu so pravli »Uodopivac« al pa »Bradač«. Biu je premožan, pametan, zastopan an bruman kumčt, ki je rad’ pomagu tim buo-zim. Tam, kier so se »partii« je biu tud' on za »moza« ; kadar se je šlo za velike kupčije je biu on za mešetarja an par vsaki tožbi je biu on za »terpreta« par advokatih an na preturah. Kaduor si nje vjedu kakuò si po-mat’ se parporočiu za pomuoč bradaču »Uo-dopivcu«, katerega so poznal an rad’ imjeli vsi čedajski advokati an sodniki. Tim buo-zim je pomad narvičkrat za »Buohloni«, rad pa je sparieu tudi dobro kosilo al pa pu litra dobrega vina. Biu je zlò inteligentan an obedan advokat ga nie mu luost’ tu zaki. Zmjeran vesu an dobre vojc, je znd presječ besjedo vsakemu advokatu an obedan ga nje md imjet’ za norcà. Se je zgodilo.de enkrat je biu za pomagača, pri veliki tožbi, adnemd bogatemu ku-metu iz Podutanske doline an de tožba se je končala glih opudnč. Uodopivac je biu lačan an je čaku de kumet, ki je biu z njega pomočjo zmagu tožbo, mu plača dno dobrò kosilo. Tele pa, ki je biu uòharan bui ku mat’ svetega Petrù, se je djelu kù de ima silo iti damu, ga je mislu plačat’ s »Buoh vam Ioni, Buoh vam dì zdrauje, Buoh vas var’ od nesreč«, an takuo naprej. »Ne bo ta-kud,« je mislu sam par sebe Uodopivac. »S’ču, kam hitiš? Saj jest imam konja an te zastonj popejem damu ; sada puojdma kosit h Tomazetiču, tam so mi dužni an kosilo te ne ho nič koštalo.« An sta šla v oštarijo an Uodopivac je stuoru parnest vsega, kar so imjel’, an se stà dobrò najedla an napila. Nazadnjo je Uodopivac gor vstii an je jàu: »Grem an moment dajat fuotar konju an potlé puojdma.« Grede pa je jàu buj na tiho ostirjici po furlansko : »Al paje lui.« Uodopivac je hitro zapregu konja, se je lcpuò sednu v »briško« an »hijo ! « ga je zaflusku pruot’ Sinčjurju, veseu de je takuò fino namazu preuoharnega vasnika. Telemu pa se je skadilo vsako vesejé de je zmagu tožbo an po varh tega se še takuò obiuno najedu an napiu, kadar je vidu de Bradača nje nazaj an de, kadar je teu iti, oštirjica mu je jala de muore poprjet plačat kosilo. Suzč so se mu vlile kadar je muoru uòn vestjet’ trkaj frankicu, katerih bi mu jih bilo zadost za petdeset njega navadnih kosil v Čedadu, an je pomislu de je jedu ku vuk, kier je mislu de je zastonj, rist' uoharni kumet je muoru par nogah sam kospat pruot duomu an premišljovat’ de uoharnija ne parnesé srečč. GARGORIN LETI’ BUJ KU VLAK (TRENO) Njekšan krat sta se znajdila v Vidmu pargorin in adàn njegà vasjan. Gargorin nie bneu sudu za treno (vlak) an njegà vasjan ga je jemau za norca de jih je zapiu an de sada bo muoru par nogàh damù. »Ale,« mu je jau Gargorin, »de jest pridem prjet v Jesenjé par nogàh kù ti s trenam.« Djela sta uadjo, de tist ki pride damù te zadni, bo muoru plačat temu drugemu dva litra vina. Vasjan se je pejù s trenam do Čedada an od tam hiteu par nogah damù an po vsi pot’ se je oglednjavu deb' vidu al gre Gargorin, veseu de Gargorin mu bo duzàn dva litra vina. Gargorin je paršu v Jesenjé vas trudan an potan, štiri ure potlé ku vasjan an tele, ki ga je čaku, se je vešelo razko-raču pred anj an mu je jau: »Telkrat Gargorin plača dva litra!« Gargorin se je zasmejau : »Bravo bullo ! sma se b’ia zastopila, de ti prideš s trenam v Jesenjé, jest pa par nogàh. Ti njesi paršh s trenam do sodnjega dné, dok treno ne bo uozù po luhtu. Lepuò muč’ an plači dva litra.« Vsa vas se je smejala an dajala più Gargorinu, ki je znù prit z Vidma par nogah, prjet ku te drug’ s trenam. An tist vasnjan je muoru lepuò plačat Gargorinu dva litra vina za uadjo ! caxrn Zemlja in ljudje Površina naše zemlje in kontinentov o-stane vedno enaka. Povsem drugače pa je s številom prebivalcev, ki se vsako leto pomnožijo za več milijonov. V naslednjih vrstah podajamo pregled o velikosti kontinentov in številu prebivalcev na njih po najnovejših podatkih : Kontinenti v tisoč km2 Prebivalstvo v milijonih Evropa 10.052 Azija 44.231 Afrika 30.313 Sev. Am. 24.242 Juž. Am. 17.859 623 1514 218 353 Avstralija Oceanija 116 Antarktika 14.000 Skupaj 149.667 2924 L Za primerjavo, kako siino narašča število ljudi na svetu, si oglejmo porastek v zadnjih petih letih : leta število v milijonih 1954 2685 1956 2710 1959 2924 V petih letih se je torej število človeštva povečalo za 239 milijonov. Sprehod okoli sveta in po njem Zemlja je po velikosti peti planet, ki se suče okoli sonca. Na ekvatorju meri njen premer 12.756 km. Obseg ekvatorja znaša 40.076 km. Površina zemlje meri 510 milijonov km2. Prostornina: 1,082.841 milijonov kubičnih km. Starost: približno 3 milijarde let. Srednja oddaljenost od sonca je 150 milijonov km. Zemlja ima štiri gibanja : rotacijo: zavrti se v 24 urah enkrat okrog svoje osi. Hitrost znaša 1167 km na uro; revolucijo: v 365 dneh obhodi pot okoli sonca z naglico 107.280 km na uro; precesijo: niha okrog svoje osi tako, da oriše v 26.000 letih stožcev plašč; translacija: s sončnim sistemom vred drvi z blazno naglico 274 kilometrov na sekundo v kozmičnem prostranstvu proti ozvezdju Herkulesa. Zemljo obdaja atmosfera do višine 800 kilometrov. V ozračju se menjujejo vremenski pojavi. Najmrzlejši okraj na zemlji je okolica Verhojanska v Sibiriji. Toplomer kaže 78 stopinj pod ničlo. Najtoplejši kraj pa je puščava Lut v Perziji, kjer so zmerili v senci 58 stopinj nad ničlo. Najbolj deževna dežela je Assam v Indiji. 14 metrov dežja letno je tam navadna reč. Najbolj suho pa je v puščavi Atacama v Čileju. Tudi po par let ne pade kaplje dežja. Najgloblje dno v zemeljski skorji so zmerili blizu otočja Marijani v Pacifiku; globoko je skoro 11.000 metrov. Najgloblji jarek je zvrtal človek v zemeljske plasti komaj 6485 m globoko. Najvišji vrh naše zemlje je pa Everest z 8882 metri. V /adnjih dveh letih ne spremlja več našo mater zemljo na njenem nebesnem potovanju samo sedem planetov. Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun se z zemljo sučejo okrog Sonca že od pradavnine, Zemlja je pa doslej imela samo eno spremljevalko : Luno. Šele zadnja leta, kot smo dejali, ji je človek, ne Stvarnik, dodal več umetnih spremljevalcev. Sputnik I. - Najprej so Rusi vrgli v osvet-je sputnik ali sopotnika številko eden. Kozmična raketa, ki je poletela na pot okrog naše zemlje je švignila v osvetje 4. oktobra 1957 z brzino 29.000 km na uro. Zemljo je obkrožila v poldrugi uri. Luna porabi za isto pot 28 dni. Prvi sputnik je meril v premeru le 58 centimetrov in je tehtal 83 kilogramov. Po treh mesecih potovanja okoli zemlje se je prvi umetni spremljevalec razblinil v nič. Sputnik II. - Dober mesec po prvem sput-niku so Rusi pognali v ozračje drugega. Ta pa je bil že pravi velikan s premerom skoro petih metrov. Tehtal je pet stotov in pol. Divjal je s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro in je obkrožil zemljo v 104 minutah. Letal je okrog nje do 14. aprila. Kakor pri prvem umetnem planetu so bile tudi v tega vdelani samodelni aparati za vsa mogoča znanstvena opazovanja. Poleg mrtvih aparatov je pa v njem čepelo še prvo živo bitje, ki je poletelo v atmosfero; ta je bila psička Lajka, ki se je za znanost žrtvovala. Na njo pritrjeni aparati so sporočili na zemljo, da je njeno srce prenehalo delovati že 1. novembra. Eksplorer I. - Prizadevanje sovjetskih u-čenjakov so 31. januarja 1958 posneli tudi ameriški znanstveniki. Spustili so v brezzračni prostor umetni satelit, dolg dva metra in težak 13 kilogramov. Ta še kroži okoli naše zemlje z brzino 29.610 kilometrov na uro. Vanguard. - Drugi poskus so izvršili 17 februarja 1958 s kovinastiin jabolkom. Tako so imenovali namreč umetni satelit, ki je le 16 centimetrov širok in poldrugi kilogram težek. Zato ima še večjo hitrost kot Prvi in se suče okoli nas z brzino 39.000 km na uro. Eksplorer III. - Nekaj večji, dva metra dolžine je imel tretji ameriški satelit, ki je bil težak 14,17 kilograma. Njegova hitrost okoli zemlje se je menjala od 20 do 30 tisoč kilometrov na uro. Ohranil se je pri tej bliskoviti naglici le prav malo časa. Sputnik III. - 15. maja 1958 so zopet Rusi na vrsti s pravim velikanom. Njihov tretji sopotnik naše zemlje je dolg 3,57 metrov in znaša njegova teža 1327 kilogramov. Tudi ta ima neverjetno hitrost 29.000 km na uro. Njegovi aparati so še popolnejši od prvih. Vedno bolj se človeku odpira možnost, da bo poletel v neskončne daljine med zvezde. bo2iCna pjesam (Pojejo jo v Lijesah pri »oufarju« na sv. Tri kralje) Tam u Betlemu tam u 'ni staici adna svetla luč gori. Tam je Marija Djete povija, oj, to Djete Jezusa. Tam je svet Jožef stari mož. Z nogo pogiblje, Djete poziblje, oj, to Djete Ježuša. Ti daj suknjo, jest bom dau plašč de bo Ježuš naš tovar’š. Segni u mušnico daj uon petico, jest bom dau dan tolarčič zlat... Na grobu Petra Podreke Pod malo cerkvico pokopališče stoji, na južni strani grobišče leži. Tam dole počiva ljubezan odkriva veliki poet, za hčerko slovensko iskreno vnel : Petar Podreka. Nad revnim grobiščem spominček je stal, Beneške Slovence vedno opominjal, vse ronke in dole, je zbujal iz spanja, naganjal na djanja, klical: O, Benečan, tvoje rešitve prišel bo dan! Krive roke so h njemu prišle, ga kruto razbile in proč odstranile. Duh Petra Podreke pa vedno živi, on bije, on klije po naši karvi. Ne bode razbit kdor ljudstvu pravice je hotel branit. V. B. Ruončanj Pogled iz Landarske jame KRONIKA NAŠIH KRAJEV Tudi letos je kolednik obhodil našo ljubo deželico in je nabiral novice v svojo popotno torbo; slabe in dobre, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje v tej dolini solz. Dosti novic ste že brali po listih ali zvedeli po pismih, radiu ali po drugih radovednežih. Tu se spomnimo samo najvažnejših iz prejšnjega leta. Tam v januarju so naši zastopniki na kongresu socialistične stranke v Vidmu povzdignili svoj glas v hrambo naših pravic. Pokazali so na naše težave, a je ostalo vse pri starem. Sicer je Kmetijsko nadzorništvo razdelilo v Nadiški dolini dva milijona lir za nabavo semenskega krompirja, a to je le kapljica v morje. Nekaj veselja so prinesli v naše vasi le naši izseljenci, ki so prišli obiskat svoje družine. Čudili so se, da so naše ceste še vedno bolj podobne potokom kot potem. Le ono iz Hlodiča v Platac so začeli popravljati. Družba AGIP pa je začela iskati petrolej po naših krajih. Umrli so ta mesec 47-letni Alojz Guš iz Zavrta, dober gospodar, in pa 58-letna Ru-klijeva gospodinja iz Topolova. Njen sin Sil- verij se je pa ponesrečil v Franciji in ni mogel na pogreb. Porok pa je bilo še precej. Samo v Reziji si je obljubilo večno zvestobo 12 parov. V februarju se še vedno nadaljuje krivična obravnava proti Beneški četi. Eden izmed 50 obtoženih, nedolžni 62-letni Terli-ker iz Št. Lenarta, se je iz strahu utopil. Njegova nedolžnost se je pozneje tudi izkazala. Proces v Firencah je dolgo mesecev razburjal vse naše doline. Občinska uprava v Grmeku je sklenila, da bo zgradila 14 stanovanj za družine rudarjev, ki se bodo vrnile domov. Tako je prav, sami si pomagajmo! V marcu pa zapišemo par veselih dogodkov. Starosta beneško-slovenskih duhovnikov, kanonik v Čedadu č. g. Ivan Petričič, je obhajal biserno mašo. Izredne slovesnosti v Gorenjem Brnasu so se poleg ljudstva in duhovščine udeležili tudi zastopniki oblasti. V Škrutovem so imeli kmetijski tečaj. Videmska pokrajina je razpisala dosti nagrad za izboljšanje hlevov. V Osojanih so začeli s kanalizacijo. Ukrepov je dosti pripravljenih, toda ljudje morajo še vedno z rodne grude. Za vzgled povejmo, da je samo s Platišč, kjer je 80 hiš, odšlo letos v tujino 37 družin ! Porairali su pa ta mesec precej. Nesrečne smrti je končal Jože Veselič iz Koste. Padel je pred hišo in je zmrznil. Po kratki bolezni smo pokopali tudi starega Jožefa Goljo iz Škrutovega. V začetku aprila so šli po plačilo na drugi svet 78-letni Jožef Terliker iz Št. Lenarta, ki je dolgih 35 let delal v Ameriki; 95-letni Jožef Stroiazzo iz Viskorše, 88-letna Tereza Gasparutto iz Platišč. Tudi pri nas so še trdne korenine. Razveselilo je ljudi v Kosci, kjer so začeli graditi otroški vrtec, in v Praprotnem, kjer ho stala nova šola. Pa kaj vse to, ko so na primer v Gornji Černeji še ob koncu pomladi vsa polja pod plazovi. Oblastva niso nič priskočila na pomoč, zato pa ne bo pridelka. Potem se pa ni čuditi, da ni v vasi niti enega mladenča več doma. V Roncu so na prizadevanje senatorja Pelizza ustanovili moderno mlekarno za 11 milijonov lir. Revno prebivalstvo si bo le nekaj pomagalo. V Dreki pa bi mlekarna nič ne dosegla, ker se je ob koncu meseca razpasla huda kuga med živino. Po hlevih je bilo več kot za pet milijonov lir škode. Ko so kmetje iz vseh okoliških vasi prote-stirali proti nemarnosti oblastev, so kar o-rožnike poslali nadnje. Skrite lepote Beneške Slovenije - v Ljesl Ob koncu meseca smo spet pokopali : v Tipani 83-letno Ano Novak, v Topolovem je pa 63-letni Aleksander Gorup pri delu v vinogradu tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. V začetku maja je umrla v Sv. Petru Slo-venov najstarejša občanka, 95-letna Dominika Vidoni. Vsi njeni štirje sinovi žive v tujini. Na križišču pri Rejani se je z motorjem smrtno ponesrečil 52-letni zidar Molaro iz Tera. Oblastniki so se vendar ta mesec zganili. Nadiški konzorcij za vzdrževanje cest je sklenil potrošiti 11 milijonov lir za popravo cest v dolini Arbeča in Kosce. Pojavila pa se je čudna nadloga: veliki merjasci, ki so okrog Št. Lenarta, so izruli dosti krompirja. Vso deželo je pretresla obsodba Fiorenza Cenciga iz Mažarol na 8 let ječe. Umoril je I 26-letno ženo, ki jo je zapeljal ljubimec, ko : je on služil kruh za družino v tujini. Tudi žalostna podoba našega izseljevanja! Ob koncu meseca smo pokopali 62-letno Emilijo Trušnjak iz Kjabaja, 74-letno Alojzijo Penkorjevo iz Gorenje Mjerse in 86-letno Marijo Pušič iz Dtjena. Smo že sredi poletja. V juniju se je pokazalo, da letine ne bo bogzna kaj prida. Gospodarski položaj je vedno slabši. Iz Nem, ki je eno naj večjih županstev Furlanije, so se začeli izseljevati. V Trčmunu je zaslužek z izdelovanjem grabelj močno upadel. Lepo poletno vreme je precej pripomoglo, da je naše kraje obiskalo dosti turistov. Veliko so pomagale tudi razne obnove. A-sfaltirali so cesto na Staro goro. Po njej prirejajo motorne dirke. Tujcev pride dosti, zato pa manj romarjev v starodavno svetišče. V Čedadu, ki se je močno prenovil, so priredili lepo uspelo vinsko razstavo. Prišli so obiskovalci celo iz Tolmina. Žal, da je bila prav ta razstava vzrok smrtne nesreče. Z razstave se je vračal domov 20-letni Enzo Spekonja na motornem kolesu. Na Logu je s prijateljem zavil na cesto proti domu na Kalu, a ga je spodneslo tako, da si je prebil lobanjo. Proti koncu meseca so blagoslovili lep nagrobni spomenik našemu dobrotniku msgr. Trinku. Sliko nagrobnika si morete ogledati v našem Koledarju. K večnemu počitku smo položili zidarja Vogriča-Zaneta iz Gornjega Brda. Pol življenja je preživel po raznih državah. V če-dadski bolnišnici je umrl Oktavij Dreost iz 1’opolovega. Tarčent v majskem cvetju Za zaključek je pa 22. v mesecu v Tavor-janah in Mažerolah huda toča pobila ves pridelek in je neurje razrilo vse ceste. V začetku julija je v Ravenco prišla vesela vest, da se bo odprla nova tovarna za stole. Tudi eno novo stanovanjsko hišo smo dobili. Poleti so v naših krajih obhajali velike praznike novih maš. V Lazah jo je pel č. g. Adolf Dorbolò, v Matajurju č. g. Emil Batistič in, pa domačin č. g. J. Mučič. Bog jim daj obilo opore v njih težkem poslanstvu! Marsikaj je imel povedati 77-letni Franc Luščak iz Hostne, ki se je po 54 letih vrnil domov iz Severne Amerike. K veselim pa se družijo le prerade tudi žalostne: ko se je Ivan Kjabaj iz Zamida vračal z motorjem domov, se je pobil do smrti. V Ramandolju so na polju našli mrtvo Marcelino Petris. Pri delu jo je pobrala smrt. V Podbonescu se je splašil konj, Lojze Guion je padel pod voz, ki mu je strl prsni koš. V čedadski bolnišnici je izdihnila 75-letna Julija Bankič. Vračala se je v avtu z nove maše v Roncu. Spotoma je voz zdrknil v 70 metrov globok Prepad. Sopotniki so se tudi močno poškodovali. Avgust se je začel z veselim Cedadskim festivalom. Beneški Slovenci so se lahko pro- sto pogovorili z žlahto onkraj meje. Sploh je obmejni promet postal od sile živahen. V prvi polovici avgusta je šlo pri Stupici 6464 italijanskih in 4557 jugoslovanskih potnikov čez mejo. Nenadoma je umrl 45-letni Tomazetič iz Zverinca. Na Krasu je pa srečal smrt 56-let-ni Anton Trušnjak iz Trušenj. Šel je tja kosit, pa je po njem kosa zamahnila. Najzapadnejša občina Beneške Slovenije so Gorjani. Marsikatero krivico so prenesli, a morali so si s skupnim protestom pred občinsko hišo priboriti posojilo za vodovod. V Kosci so odprli otroški vrtec. Minerska bolezen je pobrala 36-letnega Pavla Predana z Gorenjega Brda. Prišel je iz Belgije umret domov. V Škrutovem so pokopali 49-letnega Viktorja Gorjupa in 91-letno Francko Kjabaj. Moški prej umirajo. V septembru je Idrijsko dolino razveselila vest, da bodo betonirali cesto iz Čedada skozi Prapotno. Razžalostilo je pa Tarčmun-ce škofovo namestilo g. Gorettija za župnika; ne zna niti besedice slovenski. Taki ukrepi škodijo ugledu cerkvenih služabnikov. Kakšno je razpoloženje našega ljudstva do pravih dušnih pastirjev, nam lepo pokaže, prelepa ponovitev biserne maše č. g. Jožefa Jušiča v Ažli, svoji rodni fari. Sedaj žup-nikuje v Kredu onkraj meje. Priljubljen je bil posebno v Platišču, kjer je vpeljal umno sadjerejo. Oblastva se zdaj zaman trudijo, da bi z ukrepi dvignila to važno panogo ; treba je strokovnega pouka in podpor. Sam videmski prefekt je na zborovanju županov in tajnikov čedadskega okraja priznal slabo gospodarsko stanje in je obljubil, da se bo v Rimu zavzel za te občine. Jesen je ugodno obetala. Saj tudi letina še ni bila najslabša. Le od vseh strani prihajajo pritožbe zaradi slabih vodovodov, saj jih je nad 80. Povodnji so poškodovale vodne napeljave v Kalu, Arbeču, Zapotoku in Šempetru Slovenov. Ustanovili so tudi »Konzorcij za manjše vodovode«. V začetku oktobra je na vso Beneško Slovenijo legla bridka žalost. Umrl je č. g. Anton Cuffolo. Več beri o njem spredaj. V Tavorjanah so živinorejci zelo zaskrbljeni, ker se je pojavila zopet slinavka. Čudne, a pretresljive smrti je umrla v Dreki stara gospodinja Alojzija Trinko. Šla je na domače stranišče in je padla v 60 metrov globoki, pod hišo zevajoči prepad. Iz Šlenarta se je pripravilo za odhod v Avstralijo zopet veliko število družin. Novembra so v Podbonescu slovesno odprli novo šolo in novi most čez Nadižo. Tudi nove stanovanjske hiše smo dobili v Podbonescu in Sovodnjah. Novo šolsko stavbo so pokrili v Platišču. Umrli pa so v Lesah 72-letna Boninijeva mati. V Šlenartu 61-letna Antonija Durjavčič. Izredna poletna nevihta je divjala v 0-blici. Strela je udarila v cerkveni zvonik in ga podrla do tal. V Sovodnjah so žalovali za tremi mladeniči : Petričičem, Černojo in Vogričem, ki so se z avtom smrtno ponesrečili. Vas Mašere so po enoletni gradnji povezali z novo cesto s središčem občine. Bil je zadnji čas, ker smo bili popolnoma odrezani od sveta. Proti koncu gre naša kronika. Še vedno je dosti nesreč z motornimi vozili. Preveč jih je in ceste so slabe. V decembru se je smrtno ponesrečil Romeo Juretič. V Škratovem je zapustil dve siroti še mladi Peter Tičarjev. Zopet je padel možak : Predzadnji dan leta smo zvedeli, da je v čedadski bolnišnici umrl po daljši bolezni č. g. Natalij Kjačič, kanonik goriškega kapitlja. Komaj 57-letni gospod, ki je opravljal visoke cerkvene službe, je bil doma iz Spodnje Mjerse, kjer so ga na Silvestrovo položili k zadnjemu počitku. Karnijci in Rezijani so povezani — v revščini. Kako bi si pomagali, so imeli zborovanje v Tolmezzu. Izseljevanje se kar nadaljuje. Iz občine Brdo je odšlo v par mesecih 20 odstotkov prebivalcev v tujino. Oblasti v Vidmu so sklenile ustanoviti poseben odbor, ki naj bi skrbel za tujski promet po vsej Beneški Sloveniji. Upajo, da se bo s turizmom vsaj nekoliko zboljšalo gospodarsko stanje. Bog daj, da bi se res. S to željo odlaga vaš kronist za letos svoje pero in upa, da bo mogel h letu kaj bolj veselih novic zapisati v kroniko Beneške Slovenije. giip tf^alaniu la «šfjftil Flip Balantu je biu adan tih narbuj ku-ražnih jagru v Matajure, pa tud’ njegà je včasih škrat uozù. Njekšno nedeljo je biu šu na jago že prednen. Preb rodu je ves Matajur, pa nikjer ni bilo ne duha ne sluha o kajšnem zejcu. Žalostan an lačan se je že vraču da-mù, kadr je zagledu na njekšni skali dnega možiča ne buj velikega ku tri pedine. Tele možic je biu u rdečo obljučen an mu je kazù jezik. Tuo je razkacàlo Flipa, de je namiru pušo an vstreliu tje v možica. Rdeči možic, ki je biu sam škrat, je uloviu vse kugle v pest an smeje jih je spet vrgu pruot Flipu. Flip vstreli spet in spet škrat ulovi kugle an vrže pruot n j emù. Tuo je še buj razka-calo Flipa, ki je skoču pruot škratu za ga zmastit. Kadar je biu za ga popast, škrat je ratu zejac, ki je začeu teč pruot vrhu Matajura. Flip je začeu strejat an teč za njim. Takuò, zejac naprej in Flip za njim dok’ njesta obà parSlà čez vrh Matajura. Djelala se je že tamà; zejac se je skriu v adàn garim, pa Flip je sednu na adan ka- man, an ga čaku z namil jeno puško. Ratala je tarna an od zejca nje bilo vič ne duha ne sluha. Flip je teu iti damù, pa se nje mogu odtrgati od kamna. Vso nuoč je muoru sedjet na tistim ka-mane, lačan an ves prestrašen. Premišljavu, de kam ga je hudič opravu an Buoh zapu-stu, kier zjutra je šu na jago brez iti prjet h sveti maši. Molti je pobožno rožar za ro-žarjem an prosù Mati božjo de ga rješi, do-kjer nje drug dan zvonilo sveto jutro na Tarčmune. Šele takrat, kadar se je oglasiu zvon, se je mogù Flip odtrgat od kamana an letjet na vso muoč damù, dol v Matajur. VREMENSKI PREROK Pomlad sc napoveduje vsaj v začetku kot zelo mrzla. V drugi polovici se bo precej zboljšalo. Sredi februarja bo precej padavin. Aprila bomo imeli še precej lepo vreme; v maju pa bolj nestanovitno. Poletje bo prineslo lepa vremena. Huda toplota bo pritiskala v drugi polovici avgusta. V splošnem pa ne bomo trpeli preveč žgoče vročine. Jesen se bo pojavila z lepim septembrskim vremenom. Novembra bo pa bolj mrzlo in hladno. Zima bo pa pritisnila s precejšnjim mrazom in vetrom. Takšno vreme napovedujejo do konca leta. Če bo res tako, bomo povedali pa na Silvestrovo- HITRA POMOČ Nesreča nikoli ne počiva! To reklo je na žalost zelo znano posebno našim ljudem, ki si hodijo po svetu služit kruh. Ko se pripeti komu nenadna nesreča, je najbolj potrebno ohraniti mirno kri! Ce hočeš ponesrečencu pomagati, zapodi vstran vsa zijala, zlasti ženske, ki samo tarnajo in povzročajo zntedo. Potem ponesrečenca natančno preišči in ugotovi poškodbe. Po prvi pomoči pa je treba hitro poklicati izvedenca zdravnika. Kaj storiš pri pivi pomoči? Krvavitve zaradi ran: Krvaveči ranjeni dol telesa najprej visoko podloži. Proti srčni strani ga tesno pod-veži, da ne bo odtekalo preveč krvi. Rano izperi z vato napojeno v 3% razredčeni karbolni vodi. Nato rano tesno prevežeš z vato. Zlom kosti: Počasi naravnaj zlomljeni ud in ga položi mod dve deščici ali trdi lepenki. Nato trdno prevežeš in položiš v višjo lego. Omedlevica: Glavo položi nižje, odpni ponesrečencu obleko in skrbi za sveži zrak. Omedlelega poškropi s hladno vodo in ga drgni po koži. Sončarica: Bolnika odnesi na liladen prostor, odpni mu obleko in položi glavo niže. Na glavo in na Prsi mu devaj hladne obkladke. Noge mu položi v skledo mrzle vode, potem pa pošlji po zdravnika. Zmrznjenje: Zmrzli del telesa drgni s snegom ali mokrimi obkladki toliko časa, da se začne zopet pretakati kri. Potem pričneš z umetnim dihanjem. Opekline: Nikar blizu z mralo vodo! Mehurjev ne prebadaj ! Na rano pokladaj krpe namočene v apneni vodi ali v lanenem olju. Pri utopljencu: Br/ odpni obleko. Ponesrečenca obrni na trebuh, da bo glava niže in stresaj mu telo, da izbruha vodo. Nato ga obrni na hrbet in podloži, da bo želodec više kot ostalo telo. Jezik mu potegni iz ust in glavo mu obrni na stran. Očisti blato iz ust in mu odstrani umetno zobovje. Zdaj prični z umetnim dihanjem. Vztrajaj! Ko začne utopljeni dihati, ga nesi v posteljo in mu daj tople pijače z malo alkohola. Zrak naj bo svež, v sobi mir. Električni tok: Najprej prekini tok ali s stikalom ali z odvitjem varovalk. Glej, da stojiš sam na suhi podlagi in se ne dotikaš ponesrečenca! Skušaj z izo-lirnim predmetom (cunja, guma) odstraniti žico od ponesrečenca. Pri visoki napetosti vrzi čez daljevod (žice) kako drugo žico, da se napetost zmanjša. Ko si odstranil tok od ponesrečenca, začni z umetnim dihanjem. Umetno dihanje: Spodnje lakti dvigni izpod glave in pritiskaj na prsi. Ponavljaj gibe 15- do 16-krat. Nato prestani in zopet ponovi. Včasih je treba umetno dihanje ponavljati po celo uro. POŠTNE PRISTOJBINE V državi: Pisma: vsakih 15 g ali vlomek........................L 25 Razglednice : » 25 » s podpisom in 5 besedami ...» 15 Dopisnice :..........................................» 30 Tiskovine: vsakih 50 g ali vlomek ...» 10 Rokopisi: do 250 g » 55 » : vsakih 50 g več » 10 Priporočena pisma: dodatek » 85 Ekspresna pisma: dodatek.............................» 75 Denarne nakaznice: obrazec (modulo) » 10 » » pristojbina do L 5000 » 50 » » pristojbina do » 20.000 » 90 » » pristojbina do » 50.000 . . » 150 V tujino: Pisma: za prvih 20 g L 60 » za vsakih 20 g več » 35 Razglednice : podpis in 5 besed......................» 35 » : podpis in 5 besed » 15 Expres: poleg običajne pristojbine še . . . » 100 Priporočeno : poleg običajne pristojbine še . . » 90 Tiskovine: za vsakih 50 g ali vlomek ...» 15 Blagovni vzorci: do 100 g . » 30 » » : vsakih 50 g več ...» 15 /CleLc POZDRAV IN SLOVO IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zopet je priromal v vaše hiše, raztresene po dolinah, bregeh in goličavah naše skromne domačije zaželeni Trinkov koledar. Potrkal je tudi na vrata bivališč naših izseljencev v Evropi in po tujih kontinentih. Prinaša jim bratski pozdrav domače zemlje. Zeli jim, da bi iz njegovih vrstic zavel pridih oddaljene rodne pokrajine, da bi občutilo srce vseh naših bratov in sestra, kako trdno smo povezani v eno deblo, ki je srkalo trajnih sokov ize besede božje in neusahljivih vrelcev domačije. Tega so vas ličili veliki vaši možje, ki se žal le prerano zgrudijo pod težkim bremenom dela za svoje ljudstvo. Dolgo vrsto jih imate naštetih v pričujočem Koledarju. Smo jim pa tudi hvaležni? Upajmo, da ni človeka med nami — izda-jic ne štejemo v svoje vrste —, ki se ne bi L 'zev zavedal ogromnega njih pomena za skrajno zapadno slovensko deželo. Ni pa zadosti, da te delavce samo hvalimo, se jih spominjamo in jim postavljamo nagrobnike. V svojih srcih jim moramo izklesati spomenik in nanj vrezati sveto obljubo s plamtečimi črkami, da bo njih delo in trud v slehernem Slovencu naše dežele našlo posnemovalce ali da vsaj ne bo nihče zatajil kot Judež njih nauka. Oni so šli pred nami kot Mojzes pred Izraelci. Hodimo za njimi kot - zvesto ljudstvo in našli bomo pot iz puščave! S to željo vas pozdravlja in se poslavlja kolednik in vam vošči blagoslova in sreče v letu Stran Leto 1960 4 Mesečni koledar.............................................. 6 Trinkov nagrobnik (slika)....................................30 Nagrobni napisi I. Trinka....................................32 Nagrobni napis P. Podreke....................................32 Grob pod božičnimi zvezdami..................................33 Trinko-glasbenik............................................34 t Anton Kufolo...............................................40 Njegà pogreb.................................................50 Kaplan Čedermac..............................................54 Napitnica...................................................59 Božična pjesem...............................................61 t Mons. Natalij Kjačič.......................................62 Za dobro sosedstvo...........................................64 Muoj puobič................................................ 66 V zrcalu tujih pisateljev....................................67 Jest iman 'dno jub'co........................................69 Gozd kostanja (slika)........................................70 Prijatelj beneških Slovencev.................................71 Oženi se jub’ca moja.........................................76 Trdovratni grješnik na Starigori.............................77 Za naše noviče...............................................79 Stran Pred devetdesetimi leti....................................84 70 ljet od amarti..........................................85 Zrastle na domačih tleh....................................86 Zemlja in ljudje...........................................91 Božična pjesam.............................................96 Na grobu Petra Podreke.....................................97 Pogled iz Landarske jame (slika)...........................99 Kronika naših krajev......................................100 Skrite lepote (slika).....................................103 Tarčent v majskem cvetju (slika)..........................106 Laze (slika)..............................................109 Filip Balantu in škrat....................................113 Vremenski prerok..........................................114 Hitra pomoč...............................................115 Poštne pristojbine .......................................117 Kolednikov pozdrav in slovo...............................118 Kazalo....................................................121 TRINKOV koledar inv.št: