ktadki veslttà
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto: XXIII
Ptuj, dne 28. avgusta 1986
Številka: 25
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
224. Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990
224.
*
Na podlagi Smernic za pripravo družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986— 1990, Dolgoročnega plana občine Ptuj od leta 1986—2000, Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 ter 49. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46/85) je Skupščina občine na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 9/7—1986 ter družbenopolitičnem zboru dne 8/7—1986, sprejela
DRUŽBENI PLAN
OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990
1.	SKUPNI INTERESI IN CILJI GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA
Ob upoštevanju temeljnih skupnih interesov in ciljev družbenega plana SFR Jugoslavije in SR Slovenije ter dolgoročnega družbenega plana občine Ptuj, ki povdarjajo krepitev družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi in občanov kot temeljni razvojni cilj ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine Ptuj v tekočem srednjeročnem obdobju so temeljni cilji družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 naslednji:
1.	Razvoj in poglabljanje samoupravnih odnosov, krepitev dolgoročno zasnovanega združevanja dela in sredstev na dohodkovnih temeljih, krepitev inovacijske sposobnosti za doseganje skupnih razvojnih ciljev.
2.	Stabilnejši in hitrejši gospodarski razvoj na kakovostnih temeljih s popolnejšim izkoriščanjem vseh obstoječih zmogljivosti in pospešenim spreminjanjem gospodarske strukture. Dvig kakovosti na vseh ravneh in povečano vključevanje v mednarodno menjavo, kar bomo lahko dosegli le ob usmeritvi/aziskovalnih zmogljivosti v usposabljanje proizvodnje za prodor na svetovni trg in za največje možno izkoriščanje tehnoloških zmogljivosti ter za uvajanje novih tehnologij. Več bomo vlagali v vzgojo in usposabljanje strokovnjakov, za tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in nadaljnji razvoj poslovodenja in upravljanja. Posebna pozornost bo namenjena programom v elektro in kovinski industriji ter tekstilni in usnjarsko obutveni industriji, kot delovno intenzivnih industrijah, kjer so odprte možnosti za hitrejšo rast zaposlovanja. Prav tako so velike razvojne možnosti na področju turizma, ki se mora uveljaviti kot vsestranski interes združenega dela občine.
Na osnovi ekonomskih in drugih ukrepov širše družbe bomo v občini Ptuj zagotavljali razvoj kmetijstva in s tem rastočo proizvodnjo hrane, ker imamo za to naravne in kadrovske pogoje. Posebno pozornost bomo namenili racionalni porabi energije in surovin, pri čemer bomo zlasti v industriji predelovali in v največji možni meri uporabljali tudi sekundarne surovine.
3.	Socialna politika bo naravnana v spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, v spodbujanje vsestranskega razvoja družbe, osebnosti ter doseganje materialnih in socialnih ciljev.
Prizadevali si bomo, da bo socialna politika temeljila na rezultatih dela, na uveljavljanju ustvarjalnosti in nadaljnji humanizaciji odnosov med ljudmi.
4.	Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine, s hitrejšim razvojem Haloz in Slovenskih goric ter krepili sodelovanje občin v razvoju mejnih krajevnih skupnosti z drugimi občinami. Zaradi ohranitve poselitve na manj razvitih območjih bomo predvsem s politiko izgradnje infrastrukturnih objektov, politiko stanovanjske izgradnje in ukrepi socialne in ekonomske politike izboljšali življenjske razmere.
5.	Razvoj v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo potrebe razvoja dejavnosti in poselitev v prostoru usklajene z rabo zemljišč. V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana bomo za vsa zemljišča določili namensko rabo, kjer bo imelo prednost izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo in varovanje naravnih virov ter naravne in kulturne dediščine.
6.	Trajen cilj našega razvoja je ohranjanje zdravega okolja in varovanje ekološkega ravnotežja. V skladu z dolgoročnimi potrebami bomo aktivneje kot v dosedanjem razvoju sanirali zlasti kritična območja onesnaženosti ter preprečevali nastajanje novih. Temu bo podrejena tudi razmestitev ekološko občutljivih dejavnosti v prostoru in uveljavljanje varstvenih ukrepov.
7.	Z uresničevanjem ekonomskih, političnih in drugih temeljnih ciljev in nalog celotnega družbenega razvoja bomo zagotavljali in še naprej nenehno povečevali obrambno in samozaščitno moč družbe.
8.	V okviru skladnejšega regionalnega razvoja bomo zmanjšali razlike v razvitosti med občinami, materialno krepili mejna območja in ohranjali poseljenost, usklajevali rabo življenjskega prostora ter tistih prvin v ekonomski in socialni politiki, kjer prihaja do izraza potreba po oblikovanju skupnih regijskih ciljev, skladno z družbenim dogovoròm o skupnih planskih elementih na območju SPO za obdobje 1986—1990.
Sklenjen bo poseben samoupravni sporazum'za financiranje programov iz občinskih skladov za intervencije v kmetijstvu. Prednostno bomo 'obravnavali razvoj zdraviliškega turizma in uskladili obseg izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja. Uveljavili bomo domicilni princip pri združevanju sredstev za financiranje programov stanovanjske izgradnje, komunalne in cestne infrastrukture, krajevnih skupnosti, SLO in požarne varnosti.
9.	Krepili bomo sodelovanje z bratskimi občinami in poiskali možnosti nadaljnjega povezovanja v okviru posameznih dejavnosti.
2.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
2.1.	Projekcija globalnih okvirov
Projekcija globalnih okvirov za srednjeročno obdobje 1986—1990 upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate razvoja dosežena v preteklem obdobju, ključne razvojne probleme na prehodu iz enega obdobja v drugo obdobje, osnovne cilje in naloge razvoja v tem srednjeročnem obdobju ter skupne pogoje, značilnosti in projekcije materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja republike in države.
TABELA 1: Osnovni materialni okviri razvoja v obdobju 1986—1990
— poprečne letne stop. rasti v %
Kazalci	Občina	SRS
1. Prebivalstvo	0.2	0,8
2. Družbeni proizvod-skupni	4,0	3.5
3. Industrijska proizvodnja	4.5	4,0
4. Kmetijska proizvodnja	4.2	2,5
S. Zaposleni v združenem delu	1,5	1,2
6. Produktivnost dela v gospodarstvu	2,5	2,3
7. Izvoz blaga in storitev	11,0	5,8
8. Uvoz blaga in storitev	10,0	5,2
9. Investicije v osnovna sredstva	7,3	4,8
10. Realni osebni dohodki na zaposl.	1,7	1,0
Na osnovi gibanja prebivalstva v zadnih letih ocenjujemo, da bo skupen prirastek prebivalstva v tem srednjeročnem obdobju okrog 0,2 % poprečno letno. Delež kmečkega prebivalstva bo ostal nespremenjen (okrog
Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo v globalu porasel za 4 % poprečno letno. To bo doseženo na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, s povečanjem obsega izmenskega dela, izboljšanjem kvalitete in asortimana proizvodnje in investicij, ki bodò morale ob izboljšanju učinkovitosti investiranja omogočiti povečanje zlasti izvozne proizvodnje, ki bo konkurenčna na tujih trgih in ki bo dajala večji dohodek na delavca in na vložena sredstva.
Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrija, katere poprečna letna rast bo okrog 4,5 %, kmetijska proizvodnja pa bo naraščala okrog 4,2 % letno, od tega družbeno organizirana tržna proizvodnja 4,7 % letno.
Nadpoprtčni razvoj bo na osnovi predvidenih ukrepov imelo tudi drobno gospodarstvo.
Zaradi predvidenih stopenj rasti bod_p nastali naslednji premiki v gospodarski strukturi občine:
TABELA 2: Struktura družbenega proizvoda po področjih	_ stnl|,tura v «/,
	198B Občina	SRS	1990 Občina	SRS
SKUPAJ	100.0	100.0	100,0	100,0
V tem: — združeno delo	07.4	91.2	87,4	91,3
— samostojno osebno delo	12.6	8.8	12.6	8.7
Industrija	44,8	49.3	45,9	50.7
Kmetijstvo	16.0	6.5	16,2	6,1
Gozdarstvo	0,8	1.1	0.6	0.9
Vodno gospodarstvo	0.8	0.2	0.8	0.2
Gradbeništvo	5,7	5,9	5,4	5,9
Promet in zveze	6.1	6.6	6.1	6.6
Trgovina	15,4	17.7	15.1	16,5
Gostinstvo in turizem	1.9	3.0	1.9	3.0
Obrt in storitve	7.3	5.4	6.9	6.2
Druge dejavnosti	1.2	4.3	2.4	3,9
Na osnovi produktivnega zaposlovanja bomo dosegli okrog 1,5 % letno rast zaposlenosti v združenem delu in 2,5 % letno rast produktivnosti. Tako bomo ob predvideni gospodarski rasti dosegli okrog 60 % udeležbo produktivnosti dela v ustvarjenem družbenem proizvodu združenega dela.
Večji izvoz, predvsem pa trajnejša naravnanost gospodarstva k izvozu na konvertibilno področje bo ena najpomembnejših nalog gospodarstva občine. Izvoz bomo povečali po okrog 11 % poprečni letni stopnji, glavni nosilec pa bodo proizvodni programi v industriji. Boljši ekonomski rezultati bodo doseženi z izvozom proizvodov višje stopnje predelave.
Trajnejšo izvozno usmeritev bodo pogojevale tudi povečane potrebe po uvozu opreme za izvedbo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija ter potreben uvoz nekaterih surovin in repromaterialov za proizvodnjo aluminija in izdelavo ustreznih krmnih mešanic za potrebe kmetijstva. Tako bo uvoz blaga in storitev rasel po okrog 10 % stopnji poprečno letno.
Stopnja pokritja uvoza z izvozom bo znašala okrog 96 %.
Z investicijami, racionalnejšim gospodarjenjem in večjim varčevanjem pri materialnih stroških, ob upoštevanju realnega vrednotenja energetskih in surovinskih vložkov, moramo zaustaviti poslabšanje ekonomičnosti poslovanja, kar bo omogočilo v globalu okrog 4% letno realno rast bruto dohodka,v gospodarstvu.
V delitvi dohodka bo okrepljen delež sredstev za akumulacijo. Tako bo v dohodku delež sredstev za akumulacijo porasel od okrog 16,6% v letu 1985 na okrog 17,3 % v letu 1990. Sredstva za osebno in skupno porabo bodo rasla počasneje od rasti doseženega dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu pa v okviru rasti produktivnosti dela.
2.2.	Ustvarjanje in razporejanje dohodka ter odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe
Na osnovi racionalnejšega gospodarjenja in varčevanja pri materialnih in drugih stroških moramo pri oblikovanju dohodka doseči, da bodo porabljena sredstva v gospodarstvu v globalu naraščala počasneje od rasti celotnega prihodka.
Da bi zagotovili realnejše in hitrejše obnavljanje osnovih sredstev v materialni proizvodnji, bo amortizacija realno naraščala hitreje od rasti bruto dohodka, to je okrog 5 % letno. Tako bo v gospodarstvu občine dosežena okrog 3,8 % letna realna rast dohodka.
Pri razporejanju doseženega dohodka moramo izboljšati relativne odnose med akumulacijo in tekočo porabo ob hkratnem uresničevanju politike realne rasti sredstev za vse oblike porabe. Tako bo akumulacija v gospodarstvu naraščala po stopnji 4,6 % povprečno letno.
Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v združenem delu se bodo ob doseganju planiranih rezultatov v proizvodnji v globalu povečala za okrog 3,2% letno. Ob predvideni 1,5% letni zaposlenosti v združenem delu bodo poprečni realni osebni dohodki na zaposlenega lahko naraščali po stopnji 1,7 % letno, to je v okviru rasti produktivnosti dela. Ob takem povečanju sredstev za OD bo omogočeno izvajanje postopne uskladitve ravni osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu z gospodarstvom.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, oblikovana s svobodno menjavo dela bodo v tem srednjeročnem obdobju v globalu naraščala po stopnji 3,9 % poprečno letno. V tem okviru bo zagotovljena enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih. Sredstva za socialne prejemke bodo glede na projekcijo števila upravičencev in upoštevaje njihovo tekoče usklajevanje z rastjo poprečnih osebnih dohodkov naraščala nekoliko počasneje.
Sredstva za splošno porabo bodo v globalu rasla skladno z rastjo dohodka gospodarstva.
2.3.	Oblikovanje sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji
Naložbena politika bo usmerjena predvsem v naložbe v proizvodnjo hrane in v modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Z ozirom na
potreben obseg sredstev za predvidene naložbe bodo sredstva za reprodukcijo naraščala hitreje kot dohodek in bodo dosegla okrog 4,8 % poprečno letno rast, njihov delež v razporejenem dohodku pa se bo dvignil od 32,2 % v letu 1985 na 33,7 % v letu 1990.
2.4.	Zbiranje sredstev v okviru III. občinskega samoprispevka
Za izvajanje programa investicij na področju družbenega standarda bodo izvedene aktivnosti za zagotovitev virov financiranja iz sredstev III. občinskega samoprispevka. Tako se bodo v obdobju 1987—1991 zbirala sredstva po enotni stopnji 1 % od čistih osebnih dohodkov. V skladu s plani SIS bodo iz sredstev samoprispevka sofinancirane investicije na naslednjih področjih:
a)	Zdravstva — posodobitev in širitev zdravstvenih jn zdraviliških zmogljivosti (70% vseh sredstev samoprispevka);
b)	Kulture — ureditev prostorov za Radio-Tednik Ptuj (5 % vseh
sredstev samoprispevka);	.	. .	’
c)	Šolstva — gradnja prizidka pri Osnovni šoli Juršinci in telovadnice kot večnamenski prostor v Krajevni skupnosti Cirkulane (10 % vseh sredstev samoprispevka);
d)	Cest — za vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih, glede na dolžino makadamskih cest v odvisnosti od celotne dolžine kategoriziranih cest (15 % vseh sredstev samoprispevka).
Navedene investicije bodo sofinancirane iz tega vira pod pogojem, da bo referendum za III. občinski samoprispevek uspel.
2.5.	Zaposlovanje
Produktivno zaposlovanje na osnovi boljšega izkoriščanja zmogljivosti in povečanje obsega izmenskega dela bo omogočilo v globalu okrog 1,7% letno rast zaposlenosti v občini. V tem okviru bo zaposlenost v združenem delu povečana za okrog 1,5 %, v samostojnem osebnem delu pa za okrog 6,0 %. V združenem delu gospodarstva se bo število zaposlenih povečalo poprečno letno za okrog 1,6%, v negospodarstvu pa za okrog 0,9 %.
Tako se bo na novo zaposlilo okrog 1.670 delavcev, od tega 1.420 delavcev v združenem delu in 250 delavcev v samostojnem osebnem delu. V cilju zmanjšanja nezaposlenosti bo potrebno iskati možnosti zaposlitve tudi zunaj občinskih meja. Število zaposlenih se bo najbolj povečalo na področju industrije, obrti ter prometa in zvez. V negospodarstvu bo na novo zaposlenih okrog 130 delavcev-. -»Bavcem, ki se bodo vračali iz tujine, bo ponujena možnost zaposlovanja prèdvsem v drobnem gospodarstvu.
V cilju izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih morajo kadrovske službe v samoupravnih organizacijah in skupnostih usmerjati mladino v izobraževanje predvsem deficitarnih poklicev, že zaposlenim pa omogočiti študij ob delu in iz dela v smislu dodatnega šolanja ali prekvalifikacije.
Delež nezaposlenih se bo v skupnem številu zaposlenih zmanjševal, kar bo doseženo z doslednim spoštovanjem omejitev nadurnega dela in pogodbenega dela ter dela upokojencev, obenem pa tudi z večjim vklju-čevanjeih v opravljanje sezonskih del.
Zaposlovanje bo omogočeno tudi z združevanjem sredstev gospodarstva občine po posebnem sporazumu.
3.	RAZVOJNE NALOGE PO PODROČJIH
3.1.	Smeri prestrukturiranja gospodarstva
3.1.1,	Industrija
Industrija' ustvarja v občini v zadnjih letih okrog 44 % celotnega družbenega proizvoda in bo zato tudi v letih 1986—1990 glavni nosilec razvoja.
Najpomembnejša naloga organizacij združenega dela v industriji bo posodabljanje tehnološko zastarele opreme, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov ter uvajanje razvojno intenzivnih programov, uvajanje višje stopnje predelave, hkrati z navedenim pa tudi odpiranje novih delovnih mest, kar naj bi dosegli predvsem z uvajanjem dvo ali troizmenskega dela v že obstoječih dejavnostih
Rast industrijske proizvodnje bo v največji meri pogojena z rastjo izvoza in izvedbo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija in bo rasla po 4,5 % letni stopnji.
a)	V proizvodnji in predelavi barvastih kovin bodo v TGA Boris Kidrič Kidričevo z izgradnjo nove elektrolize C in z rekonstrukcijo elektrolize B izvedli 1. fazo modernizacije. Proizvodnja primarnega aluminija bo po dokončani modernizaciji od sedanje večja za okrog 56 %, elektroliza A pa bo prenehala obratovati.
Vzporedno z modernizacijo proizvodnih zmogljivosti bodo v TGA osvojili tudi proizvodnjo površinsko aktivne glinice in zgradili obrat za oblikovanje, žganje in sestavljanje anod, ter posodobili in povečali livne zmogljivosti. V okviru programa silikatne kemije pa bodo povečali proizvodne zmogljivosti zeolita À in zmogljivosti za raztapljanje vodnega stekla.
b)	Organizacije združenega dela š. področja kovinsko predelovalnega kompleksa in proizvodnje prometnih sredstev bodo izvajale modernizacije in avtomatizacije proizvodnih zmogljivosti, pri tem pa bo DO AGIS posebno skrb posvetila krepitvi kadrovske strukture in izboljšanju tehnološke discipline.
Osnovo proizvodnje bodo še naprej predstavljali proizvodi, ki jih DO lahko tehnološko obvladuje, dopolnilne programe pa bo iskala na področju proizvodnje avtomobilske opreme. Skupaj z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji, zlasti TAM in Tehniško fakulteto iz Maribora bo osvojila nove proizvode oziroma programe s področja proizvodnje cestnih vozil, od katerih bo najpomembnejša naložba v začetku tega obdobja proizvodnja satovja AKG za oljne hladilnike.
TAM — TOZD Proizvodnja zavor Ptuj bo izvajala vlaganja v modernizacijo opreme, medtem ko bo ŽG CD — TOZD za vzdrževanje voz izvedla še nerealizirano nalogo preteklega srednjeročnega obdobja, to je posodobitev kapacitet za vzdrževanje in popravilo potniških in tovornih voz.
c)	Delbvna organizacija HIKO Olga Meglič bo na obstoječi lokaciji v Dolanah razvijala proizvodni program hidravličnih elementov in dvižne opreme, v sklopu SOZD Agros pa bo razvijala proizvodnjo kmetijske mehanizacije, predvsem proizvodnjo traktorskih nakladalnikov, puhalni-kov, siloreznic in hidravličnih elementov za kmetijsko mehanizacijo. Proizvodno dejavnost, ki se izvaja v Ptuju, bo postopoma selila v Dolane, dejavnost pletarstva pa bo razvijala v sodelovanju z delovnimi organizacijami iz Čakovca in Varaždina, s katero že obnavljajo vrbove nasade, v nadaljnjem sodelovanju pa predvidevajo tudi razvijanje pletarske dejavnosti na domu.
č) DO Zlatorog Maribor bo prenesel proizvodnjo kozmetike, čistil in mehčalca na lokacijo skladišča MIP v Slovenji vasi. V ta namen bo odkupil skladiščne prostore MlP-a in zgradil proizvodne prostore.
d)	IMP — TOZD Elektrokovinar bo razvojno perspektivno razvijala proizvodnjo naprav za pripravo pitne in tehnološke vode, čiščenje in mehčanje vode, procesno opremo za dejavnost priprave vode in proizvodnjo tehnološko zahtevnejših tlačnih posod.
e)	Gorenje Procesna oprema — TOZD Poslovna oprema Ptuj bo na področju elektronske industrije uvajala tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo sklopov za računalnike predvsem čmo-belih monitorjev in nove tipkovnice, delež zabavne elektronike pa se bo postopoma zmanjševal.
Elektrokovina — TOZD Proizvodnja malih elektromotorjev bo modernizirala opremo, svoj razvoj pa usmerjala v osvjanje različnih vrst elektromotorjev.
f)	V proizvodnji in predelavi lesa bodo združene sedanje proizvodne zmogljivosti v cilju večje poslovne učinkovitosti ter usmerjenosti v večjo finalizacijo in za izvoz.
g)	MTT Tovarna Volnenih izdelkov Majšperk bo z modernizacijo povečala produktivnost, v proizvodni usmeritvi pa bo povdarek še nadalje dan proizvodnji volnenih tkanin, načrtujejo pa izgradnjo prizidka za proizvodnjo volnice, s čimer bodo povečali proizvodnjo volnice na 700 ton letno in proizvodnjo gobelinov za polovico. Navedene naložbe bodo omogočile dodatno zaposlovanje. Poleg omenjenega bodo v okviru reševanja energetskega problema izvedli tudi priključitev kotlarne na zemeljski plin in zgradili halo za predelavo sekundarnih surovin.
Labod — TOZD Delta bo razširila kapacitete likalnice in izvajala modernizacijo proizvodnih linij.
h)	Planika — TOZD Tovarna obutve Majšperk bo osvojila proizvodni program šivanja športne obutve in s tem znatno povečala število zaposlenih ter se intenzivno usmerjala v izvoz.
i)	Sava Kranj — TOZD Gumama bo temeljito selekcionirala in prestrukturirala proizvodni program in del programa prenesla v področje drobnega gospodarstva. Uvajala bo sodobnejše tehnološke postopke in izdelke višje tehnološke ravni.
j)	Proizvodnja krmil bo sledila povečanim potrebam živinoreje, zaradi česar bosta obe temeljni organizaciji združenega dela modernizirali proizvodnjo ter povečali svoje skladiščne in proizvodne kapacitete. Me-sokombinat Perutnina — TOZD Tovarna krmil bo proizvodnjo povečala za 17 %, EKK — TOZD Tovarna močnih krmil pa za 15 %.
k)	MIP — TOZD Zaščita bo zgradila novo proizvodno halo, na lokaciji obstoječih proizvodnih obratov v Kidričevem za potrebe izvoznega obrata. Tako bo izvozni obrat preseljen iz Ptuja k ostalemu delu proizvodnje TOZD, kar bo omogočilo boljšo organizacijo in racionalnejšo delitev dela.
l)	V živilskem kombinatu Intes — TOZD Pekarne »Vinko Reš« bo izvedena rekonstrukcija in razširitev pekarne v Ptuju, hkrati z omenjenim pa bodo v Ptuju in Kidričevem zgradili silose za moko.
m)	Bivši prostori EKK — TOZD Petovia bodo namenjeni ža perspektivni proizvodni program. Prav tako bodo v izpraznjenih prostorih osnovnih šol proučene možnosti za najboljšo izkoriščenost le-teh.
n)	Posodobitev in zamenjava iztrošene in zastarele opreme bo glavna naloga tudi vseh ostalih organizacij združenega dela v občini.
3.1.2.	Kmetijstvo
^Kmetijstvo borimelo glede na potrebe po izboljšanju preskrbe s hrano prednostni pomen. Osnovna naloga na področju kmetijske proizvodnje bo z večjo izkoriščenostjo zemlje in drugih proizvodnih kapacitet ter racionalnostjo v skladu z naravnimi možnostmi doseči 4,7 % povprečno letno rast organizirane tržne proizvodnje.
Kmetijske organizacije se bodo dohodkovno povezovale z ostalimi dejavnostmi. Uveljavljale se bodo kot nosilec novih tehnologij v proizvodnji in kot pospeševalec kooperacijskega sodelovanja na osnovi skupnih vlaganj družbenega in zasebnega sektorja.
Nosilci razvoja kmetijstva bodo dosegli naslednje poprečne letne rasti organizirane kmetijske proizvodnje: ■
— stopnja rasti v '/•
OZD in zadruga	1986 — 1990
1.	Emona KK Ptuj	A7
2.	Masokombinat Perutnina Ptuj	2,5
3.	Kmetijska zadruga Ptuj	5.7
4.	Kmetijska zadruga Lovrenc na Dr. polju	5,7
Na področju zasebnega sektorja kmetijstva bodo zasebni kmetovalci združeni s kmetijskima zadrugama in Temeljni organizaciji kooperantov zagotovili hitrejši razvoj proizvodnje in družbenoekonomskih odnosov. To bo osnova za hitrejše vključevanje in povečevanje organizirane tržne proizvodnje in hitrejše spreminjanje agrarne strukture v skladu z zahtevami sodobne kmetijske proizvodnje.
3.1.2.1. Kmetiisko-prostorsko ureditvene operacije in investicije v kmetij-
stvu s
V letu 1990 bomo razpolagali z okrog.38.850 ha kmetijske zemlji^ifc. ypHIi bomo hidromelioracije na površini 4.500 ha zemljišč, agromeliora-piie pa na 5.120 ha površin. Melioraciie bodo izvedene v Slovenskih gori-.cah na površini 1 ~4l 0 ha, v, Halozah .640. ha. na Ptuiskempoliu 1.530 ha in na Dravskem poriIT920 ha.
Posebno pozornost bomo namenili koncentriranju zemljiške posesti, kar bo ena izmed temeljev za intenzivno kmetijska proizvodnjo JKjnetij-ska zadpiga Ptuj ho izvedla Vnmacarij*» rfa 4.620 ha površin v pretežni meri na ravninskem delu občine.
ganja:
—I. Emona Kmetijski kombinat:
—	nakup 260 ha zemlje,
—	namakalni sistem za namakanje 1.800 ha površin
—	obnovo nasadov Vinogradov, hmelja, jablan, višenj, —•rekonstrukcija čistilne naprave,
—	stojišča za pitanje govedi,
—	rekonstrukcija farme prašičev v smeri izboljšanja in preureditve čiščenja odplak in
—	rekonstrukcija mlekarne.
2. Perutnina Ptuj:
—	razširitev in modernizacija perutninske klavnice,
—	gradnja farmskih objektov za rejo nesnic valilnih jaj;,
—	razširitev in modernizacija predelave
—	razširitev in posodobitev kafilerije,
—	gradnja farmskih objektov za kooperacijsko rejo brojletjev,
—	rekonstrukcija tovarne krmil (silosi za razsuto stanje in linija za
paletiranje krmil),
—	povečanje skladiščnih, transportnih in prodajnih zmogljivosti.
3.	Kmetijska zadruga Ptuj:
—	melioraciterkuinasadio-in namakanje zemljišč,
—	gladnja hlevov za krave in goveje pitance, prašiče, plemenske svinje in pitance,
—	nabava opreme in strojev za pridelovanje tržnih poljščin,
—	obnova dolgoletnih nasadov (vinogradov in sadovnjakov),
—	izgradnja skladiščnih kapacitet (silosi, skladišča),
—	nakup 100 ha zemlje.
4.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj:
— izgradnja dodatnega hleva za čakajoče in testirane bike za potrebe lisaste pasme v SR Sloveniji,
—	izgradnja hleva za merjasce za osemenjevanje svinj v regiji,
—	sodelovanje v gradnji zbirališča za kadavre v regiji,
—	nabava prevoznih sredstev za potrebe higienske, preventivne, kurativne in osemenjevalne službe,
______adaptacija dela obstoječe zgradbe za potrebe ambulante kliničnega laboratorija in priročne lekarne.
Razen omenjenih investicij bo TIMA TOZD Kmetijstva, industrije in trgovine Maribor zgradila v skladu s potrebami klavniško-predelovane industrije klavniško.-predelovalni obrat in hladilnico v Slovenji vasi.
3.1.2.2.	Poljedelstvo in proizvodnja vrtnin
Temeljna naloga kmetijstva pri zagotavljanju prehrane je uvajanje sodobnejše ter tržno usmerjene poljedelske proizvodnje s takšnim setvenim kolobarjem, ki bo zagotavljal večjo proizvodnjo pšenice, koruze, oljaric, sladkorne pese ter krme za živino. V družbenem sektorju bo povečan pridelek pšenice za 53 %, v zasebnem sektorju pa 'za 50 %, pridelek koruze bo povečan v družbenem sektorju za 25 %, pridelek sladkorne pese v družbenem sektorju za 29 %, v zasebnem sektorju pa za 50 %.
Razvijali bomo vrtnarsko proizvodnjo v zasebnem sektorju v dolgoročnem ptoizvodnem sodelovanju s predelovalnimi organizacijami.
Vzporedno s povečanjem njivskih površin bo spremenjena tudi setvena struktura v korist žit, industrijskih in krmnih rastlin.
Razvijali bomo tudi semenarstvo in selekcijo na lastnih površinah »Semenarne« Ljubljana in v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami.
’ 3.1.2.3. Živinoreja
Živinoreja bo glavni nosilec razvoja kmetijske dejavnosti v občini.
Govedoreja, s povdarkom na prireji svetlolisastega goveda se bo pospešeno razvijala predvsem na gričevnatem območju, medtem, ko bo na ravninskem delu zadržan trend sedanjega razvoja živinoreje.
V	družbenem sektorju bo prireja žive teže govejih pitancev povečana za 17 %, v zasebnem sektorju pa za 22 %. Prireja mleka bo povečana v družbenem sektorju za 10 %, v zasebnem pa za 30 %.
Prireja prašičev bo v družbenem sektorju povečana za 67 %, v zasebnem pa za 38 %.
V	živinoreji bo posebna skrb posvečena:
—	izboljšanju genetskega potenciala s selekcijo, kontrolo proizvodnosti in osemenjevanjem,
—	količinsko večji pridelavi krme na lastnih površinah in boljšemu konserviranju.
—	izboljšanju prehrane živali,
—	čuvanju zdravja živali z razvijanjem preventive, kurative in diagnostike,
—	higienski kvaliteti mleka,
—	veterinarsko sanitarnemu pregletlu živil živalskega izvora,
—	nadaljnjemu usposabljanju veterinarsko higienske službe.
Prireja perutninskega mesa bo povečana za 10 %, mesnih izdelkov in
gotovih jedi pa za 65 %. Prireja žive teže perutninskega mesa bo naraščala po 2 % poprečni letni stopnji. Pri izvozu perutninskega mesa bo dan poseben povdarek višjim oblikam predelave perutninskega mesa.
3.1.2.4.	Sadjarstvo in vinogradništvo
Na področju sadjarstva bo tržna proizvodnja povečana za'2,2 % povprečno letno. Večji povdarek bo na tržni proizvodnji jabolk, višenj in hrušk, predvsem v družbenem sektorju, v zasebnem pa je predvidenih več nasadov jablan, hrušk, ribeza, leske in orehov. Povečani bodo plantažni nasadi, pri čemer bo z uvajanjem sodobne tehnologije, gnojil in zaščitnih sredstev povečan pridelek na enoto površine.
Še naprej bo tekla intenzivna obnova vinogradov, ki bo predvidoma potekala na večjih kompleksih in skupnostih s cilji čim ve£je proizvodnje. Večji povdarek bo na rajonizaciji, tako, ^a bo le-ta ustrezala zahtevam in lastnostim posameznih vrst. Tržna proizvodnja bo povečana za 2 % povprečno letno.
3.1.2.5.	Ribištvo, čebelarstvo in lovstvo
Na področju ribištva bomo pospeševali gojitveno dejavnost. Ob melioracijskih območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni, bomo urejevali proizvodne ribnike.
Ribištvo mora postati faktor razvoja turizma. Zaradi tega bomo razvijali predvsem ribolovni turizem ter športni in proizvodni ribolov.
Na področju čebelarstva bomo pospeševali razvoj organiziranega čebelarstva. Razvijali bomo proizvodno in ljubiteljsko čebelarstvo in ob tem povečevali število panjev. Izdelan bo pašni kataster.
Lovstvo bomo razvijali enakomerno z drugimi dejavnostmi, predvsem s kmetijstvom in gozdarstvom. Zagotovili bomo možnosti in pogoje za razvoj lovskega gospodarjenja ter s tem pospešili razvoj lovskega turizma. Upoštevali bomo življenjske pogoje raznih vrst divjadi. Površine, potrebne za uspešno gojitev divjadi, bodo oblikovane tako, kot zahtevajo vrste divjadi, ob tem pa bomo tudi uskladili ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami.
Lovske organizacije bodo upravljale z opuščenimi gramoznicami, neobdelanimi površinami pod daljnovodi, obrežji in nabrežji rek ter potokov ter vetrobranskimi pasovi. Lovske organizacije bodo izdelale rajo-nizacijo za vse vrste divjadi in jo uskladile z interesi kmetijstva in gozdarstva.
3.1.3.	Gozdarstvo
Ohranjanje in krepitev primarne vloge gozdov bo osnovna naloga na področju gospodarjenja z gozdovi. Zaradi tega bomo pospeševali gozdno gojitvena dela ter s tem izboljševali dinamično ravnotežje med posekom in prirastkom.
Gozdne površine se do 1990. leta ne bodo bistveno spremenile. V ravninskih območjih občine, predvsem na Dravskem polju in ravninskih predelih Slovenskih goric, bomo površine gozdov zmanjševali, medtem, ko bomo na območjih, ki so za kmetijsko proizvodnjo neprimerni, izvajali pogozdovanje novih površin. Obenem bomo pospešeno krepili obstoječe ter hitreje obnavljali malodonosne gozdove. Ob tem bomo uskladili intenziteto izkoriščanja s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov.
Nadaljevali bomo tudi z vlaganji v gozdove. Tako bomo obnovili poprečno letno 31 ha gozdov ter pogozdili na hribovitih in odročnejših terenih okrog 5 ha površin letno. Z izgradnjo gozdnih cest in vlak bomo zagotovili boljšo dostopnost in odprtost gozdov. Pri tem bodo zaradi težje dostopnih terenov potrebna večja vlaganja.
Glede na opredelitve samoupravnih sporazumov bosta TOZD in TOK Gozdarstvo zagotavljala potrebne količine lesne mase iglavcev in listavcev za potrebe predelave lesa v občini.
3.1.4.	Trgovina
Temeljna naloga trgovine na drobno bo še nadalje zadovoljevanje osnovnih potreb občanov, za kar bo potrebno posodabljati prodajne zmogljivosti in jih čim bolj približati občanom v oddaljenih krajevnih skupnostih.
Med pomembnejšimi aktivnostmi bo DO MIP Ptuj zgradila prodajalne osnovne preskrbe v krajevni skupnosti Cirkovce in Hajdina ter pri-. zidek k prodajalni v Turnišču, glede na finančne možnosti pa še razširila prodajalno v Markovcih, preuredila prodajalno Majšperk-Lešje, razširila prodajalno v Kidričevem, predvsem za prodajo tehničnega blaga. TOZD Maloprodaja bo po preselitvi izvoznega obrata na novo lokacijo odkupila sedanje proizvodne prostore na Ormoški cesti ter v sklopu novo prido-
bljenih in obstoječih zmogljivosti organizirala prodajno skladišče gradbenega materiala. DO Merkur Ptuj bo specializirala prodajalno Dom, uredila specializirano prodajalno v Murkovi ulici ter sofinancirala gradnjo novih prodajaln osnovne preskrbe v zainteresiranih krajevnih skupnostih. V redkeje poseljenih območjih občine, kjer ni pogojev za organiziranje klasičnih oblik prodaje, bomo osnovno preskrbo približali občanom z ustanavljanjem prodajaln v lasti občanov.
DO Merkur Ptuj bo skupaj z DO MIP pričela z izgradnjo prodajnega centra v Rabelčji vasi.
Na področju veleprodaje bo DO MIP v cilju kvalitetnejše preskrbe razširila delikatesni oddelek in pričela z izgradnjo zorilnice in pakirnice sadja ter posodobila zastarelo skladiščno opremo in transportna sredstva.
Kmetijski zadrugi bosta še nadalje zagotavljali preskrbo z reproma-terialom za kmetijstvo.
LIK-TOZD Trgovina LES bo zagotavljala oskrbo prebivalstva s trdimi gorivi in plinom ter s sodelovanjem občinskih blagovnih rezerv oblikovala blagovne rezerve premoga.
Za izboljšanje preskrbe z naftnimi derivati, predvsem za potrebe kmetijstva bo Petrol v sodelovanju z ostalimi zainteresiranimi koristniki v Majšperku in Trnovski vasi zgradil bencinsko črpalko.
3.1.5.	Obrt in osebne storitve
Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva bo zaradi njegovega vpliva na prestrukturiranje in racionalizacijo celotnega gospodarstva prioritetna naloga v občini. Naloge in aktivnosti za hitrejši razvoj bomo izvajali na osnovi Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1986—1990.
Večje organizacije združenega dela v občini: DO AGIS, DO HIKO Olga Meglič, SAVA Kranj - TOZD Gumama, IMP-TOZD Elektroko-vinar, bodo tiste proizvodne programe, kjer bo proizvodnja zaradi majhnih serij rentabilnejša v kooperacijskem sodelovanju v enotah drobnega gospodarstva, prenesle v drobno gospodarstvo. V svojih samoupravnih aktih bodo posebej opredelile pogoje za to sodelovanje in zagotovile sredstva za skupna vlaganja s kooperanti.
Večje delovne organizacije bodo v primeru večjega števila kooperantov ustanavljale temeljne organizacije kooperantov in bodo soustanoviteljice novih enot drobnega gospodarstva.
Zaradi potreb po zaščitni obutvi bomo povečali proizvodnjo zaščitne obutve v Čevljarski delavnici Kidričevo, kar bo omogočeno z gradnjo novih prostorov v Kidričevem.
Skupščina občine Ptuj bo z ustrezno davčno politiko v okviru svoje pristojnosti pospeševala razvoj drobnega gospodarstva, še posebej deficitarnih storitvenih obrti. SSS bo zagotavljala skladno z dogovorom potrebne poslovne prostore.
Kreditna politika bo s krediti pospeševala zlasti razvoj drobnega gospodarstva v kooperacijskem sodelovanju in nudila kredite pod ugodnejšimi pogoji storitveni servisni obrti. Deficitarna in storitvena obrt bosta deležni tudi ugodnosti pri pridobivanju poslovnih prostorov in ustreznih zemljišč.
Obrtna zadruga Panorama, Obrtno združenje in DO MIP TOZD Veleprodaja, PE Kooperacija, bodo vplivali na usklajen razvoj obrti, zlasti prednostnih, krepili vzdrževanje zasebne obrti in kooperacijsko sodelovanje, organizirali plansko razvojno knjigovodsko-računovodski servis ter uredili delovanje hranilno kreditne službe.
3.1.6.	Promet in zveze
Zagotavljanje varnega, hitrega, kakovostnega in učinkovitega prevoza potnikov in blaga bo osnovna naloga na področju prometa, pri tem pa bo potrebno v strukturi cene proizvodov čim bolj znižati delež transportnih stroškov.
Na področju potniškega prometa bosta organizaciji združenega dela odpravili ozka grla v prevozu potnikov in postopoma uvajali mestni avtobusni promet. Zaradi manjših stroškov bosta skupno dogradili servisne deiavnice za potrebe obeh TOZD. Certus — TOZD Potniški promet bo zaradi prostorske utesnjenosti in neustrezne lokacije svojo dejavnost selil na novo lokacijo. Urejanje avtobusnih postajališč se bo nadaljevalo.
Na področju tovornega prometa bodo organizacije združenega dela povečevale gospodarnost pri izkoriščanju obstoječih zmogljivosti.
3.1.7.	Gradbeništvo
Ne glede na predvideno povečano investicijsko aktivnost (modernizacija proizvodnje v TGA), gradbeništvo v občini ne more računati na intenzivno rast, predvsem zaradi slabe kadrovske strukture, razdrobljenosti in slabe opremljenosti. Odprava navedenih slabosti je osnovna naloga OZD gradbeništva.
Delovna organizacija Komunala, gradbeništvo in promet bo z odprtjem nove gramoznice razrešila problem oskrbe z gramozom, krajevne skupnosti pa bodo s sofinanciranjem ostalih uporabnikov aktivirale opuščene kamnolome v Dobrini, Narapljah in Zavrču.
Za potrebe lokalnih cest in javnih poti bodo aktivirane opuščene gramoznice v krajevnih skupnostih.
Na področju antikorozijske zaščite bo delovna organizacija Pleskar Ptuj še nadalje posodabljala in razvijala svoje zmogljivosti ter uvajala nove tehnologije na področju termo in hidro izolacij. Delovna organizacija se bo z vsemi navedenimi zmogljivostmi močneje vključevala tudi na deloviščih izven države.
3.1.8.	Turizem in gostinstvo
Na podroiju turizma bo temeljna naloga zagotovitev celovite turistične ponudbe ter izboljšanje kakovosti turističnih storitev.
Glede na možnosti razvoja različnih vrst turizma, ki jih nudi geografska lega občine ter zgodovinske in kulturne znamenitosti bomo s kvalitetnejšo in celovitejšo ponudbo povečevali pomen te dejavnosti v gospodarstvu. Tako bomo pospešeno razvijali stacionarni, predvsem zdraviliški turizem, tranzitni, izletniški, lovni in ribolovni turizem, kmečki, rekreacijski, navtični in druge oblike turizma. Zraven nosilca gostinsko turistične ponudbe se bodo neposredno in posredno vključevale v razvoj turizma še druge dejavnosti s področja gospodarstva (trgovina, promet in zveze, stanovanjsko komunalna dejavnost, drobno gospodarstvo, kmetijstvo in ribištvo, lovstvo), in negospodarstva (zdravstvo, kultura, telesna kultura). Iz starega mestnega središča bomo v večji meri izključili motorni promet. Ob robu ožjega mestnega središča bomo uredili parkirne prostore, na javnih mestih pa izbesili opozorilne in reklamne napise.
Največji povdarek bo dan razvoju zdraviliškega turizma v Ptujskih toplicah, kjer bo izvedena širitev obstoječe restavracije za 100 sedežev ter pričeta izgradnja zdraviliškega hotelskega objekta. Nadaljevana bo tudi iz gradnja bungalovov, s čimer bodo povečane nočitvene kapacitete za 50 postelj ter narejena nova vrtina tople vode. Ob tem bo usposobljen tudi avtocamp. V razvoj te oblike turizma bo vključeno združeno delo občine in regije, v okviru katerega bosta združevali sredstva za razvoj zdraviliškega turizma občinska in medobčinska zdravstvena skupnost, del sredstev pa bomo zagotovili iz III. občinskega samoprispevka.
V	Emona KK TOZD Haloški biser bo izvedena rekonstrukcija hotela Petovio.
Za potrebe izletniškega in stacionarnega turizma bomo odprli turistično cesto med vinogradi ali cesto klopotcev v vzhpdnih in osrednjih Halozah v dolžini 50 km. Cesta bo potekala na relaciji: Zavrč—Belski vrh—Bori—Cirkulane—Gradišča—Dravci—Soviče—Vareja—Majski vrh—Podlehnik—Gorca—Vodni stolp—Osterbergerjevo—Dolena—Slape—Ptujska gora; tako bo vključevala najlepše vinorodne predele in kulturno dediščino tega dela Haloz. Do 1989. leta bo cesta v celoti asfaltirana (1985. leta 23 km) in tako primerna tudi za izletniški turizem večjega obsega z več kot 10 turistično-gostinskimi postojankami: Švabovo, Bori, Cirkulane, Gradišča, Majski vrh, Podlehnik, EKK Ptuj, Podlehnik—Motel, Gorca, OsterbergoVo, Dolena, Ptujska gora. Navedena cesta bo omogočila razvoj turizma še v ostalih krajih Haloz.
Vzporedno ob turistični cesti med vinogrdi poteka haloško planinska pot, ki se nadaljuje še v gozdnate zahodne Haloze do Donačke gore.
V	razvoj navtičnega turizma bomo vključili Ptujsko jezero. Ob tem bomo uskladili interese ribištva in varstva okolja. Z intenzivnejšo gojitveno dejavnostjo se bosta v turistično dejavnost v večji meri vključevala ribištvo in lovstvo.
Nadaljnji razvoj turizma je skupna naloga in potreba po skupnih vlaganjih zainteresiranih subjektov.
3.2.	Stanovanjska in komunalna dejavnost
3.2.1.	Stanovanjska dejavnost
Stanovanjska gradnja bo temeljila na programih kompleksne gradnje ter točkaste prenove posameznih območij mesta. Individualno gradnjo bomo usmerjali v zazidalne načrte mestnega območja in ostala naselja, urejena z urbanističnimi redi, zazidalnimi načrti in prostorsko ureditvenimi pogoji, jo postopoma zmanjševali in uveljavili zadružno gradnjo stanovanj.
Racionalnejšo izrabo stanovanjskega fonda bomo omogočili tudi z uvajanjem ekonomskih stanarin, ki bodo zagotavljale najmanj enostavno reprodukcijo. Z višjo stanarino (večji delež amortizacije) bomo pedvido-ma povečevali tudi interes za zamenjavo stanovanj in tako izkoristili rezerve v sedaj nezasedenih ali prevelikih stanovanjih.
Za realizacijo programa bomo oblikovali sredstva po stopnji 6,4 % od BOD, od tega 0,6 % za opemljanje stavbnih zemljišč.
V	sodelovanju s skladom za stavbna zemljišča bo samoupravna stanovanjska skupnost zgrdila naslednja stanovanja:
—	družbena najemna
—	solidarnostna
—	etažna-zasebna
—	nadomestna Skupaj družbena in prenovljena
180 stanovanj v izmeri 10.080 140 stanovanj v izmeri 7.840 50 stanovanj v izmeri 2.800 35 stanovanj v izmeri 1.760 405 stanovanj v izmeri 22.680 48 stanovanj v izmeri 3.100
V sklopu individualne stanovanjske izgradnje bo zgrajeno 524 stanovanjskih enot v izmeri 41920 m2, od tega v zadružni gradnji 40 enot v izmeri 3.600 m2.
Družbeno gradnjo stanovanj bomo realizirali na naslednjih lokacijah: Rabeljčja vas-zahod (365 stanovanj), Kidričevo (20 stanovanj) in Majšperk (20 stanovanj). Zadružno gradnjo bomo izvajali v Rabelčji va-si-zahod; prenovo stanovanj pa pretežno v starem mestnem jedru Ptuja in v Kidričevem. Pretežni del individualnih hiš bomo gradili v zazidalnih načrtih Budina—Brstje, Krčevina pri Ptuju, Rabelčja vas-zahod. Mariborska cesta, Njiverce—Kidričevo, Selška cesta in Majšperk—Breg, Vičava—zahod ter v ostalih centralnih naseljih.
Na območju Haloz in Slovenskih goric bomo pospeševali stanovanjsko gradnjo, za kar bomo namenili 15 % vseh sredstev za vzajemnost.
3.2.2.	Komunalna dejavnost
3.2.2.	L Vodovod
Z izgradnjo vodovodnega omrežja bomo nadaljevali predvsem na vododeficitarnih območjih Haloz in Slovenskih goric, kjer bodo v delo vključene tudi mladinske delovne brigade.
Zgradili bomo 30.522 m primarnega vodovoda in 14 610 m sekundarnega vodovoda, 4 prečrpalnice (Zakl, Majski vrh, Vodol, Dragovič), 2 raztežilnika (Majski vrh), 3 vodohrame (Ostrovec, Majski vrh, Kicar) in usposobili 33 vodnjakov (krajevne skupnosti mesta Ptuj).
Za realizacijo programa bomo oblikovali sredstva po stopnji 0,33 od dohodka.
3.2.2.2.	Kanalizacija
Skrbeli bomo za odvajanje odpadnih voda in čiščenje teh zaradi ohranitve kvalitete vodnih virov, preprečevanje onesnaževanja površinskih vodotokov in zagotovitve sanitarno-higienske varnosti prostora.
Zgradili bomo 9.230 m kanalizacije in dogadili ter usposobili komunalno čistilno napravo v Ptuju. Kanalizacijo bomo gradili na naslednjih trasah: kanal »D« Tumišče-čistilna naprava Ptuj, Na Obrežju (KS Ivan Spolenak), v KS Heroja Lacka Rogoznica, v KS Bratje Reš, v KS Turnišče.
3.2.2.3 Komunalni objekti in naprave skupne rabe
Skladno z obstoječo prostorsko, stanovanjsko in infrastrukturno problematiko ter težnjo po usklajenem družbenoekonomskem in prostorskem razvoju občine bomo pri opravljanju te dejavnosti težili predvsem h kakovostnemu vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in naprav, da bi zagotovili delovnim ljudem in občanom optimalne pogoje za delo in življenje ter pospešili rekonstrukcije in novogradnje komunalnih objektov in naprav skupne rabe na naslednjih objektih in napravah :
—	rekonstrukcija in gradnja nekaterih frekventnejših mestnih ulic in križišč (križišče Potrčeva—Volkmerjeva, Rogozniška cesta—nadhod čez železniško progo med Osojnikovo in Rogozniško cesto, ureditev pločnikov in parkirišč);
—	parkovna ureditev novega pokopališča v Rogoznici in pričetek ureditve spominskega parka na starem Ptujskem pokopališču;
—	ureditev centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v Brstju in pričetek ureditve nove lokacije v Janežovcih.
3.2.2.4.	Upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči
Politika pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč se bo izvajala v skladu za stavbna zemljišča za naslednje namene:
—	družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	individualno gradnjo,
—	kioske,
—	industrijsko in obrtno gradnjo.
V skladu s potrebami samoupravne stanovanjske skupnosti bomo izvajali komunalno urejanje na naslednjih lokacijah: Rabelčja vas- -zahod, Kidričevo in Majšperk. V zazidalnem načrtu Rabelčja vas—zahod bomo pripravili in opremili zemljišča v karejih B, C, F, v Majšperku za potrebe blokovne gradnje in v Kidričevem za potrebe blokovne gradnje in dograditve toplovodnega omrežja.
Komunalno urejanje nezazidanih stavbnih zemljišč za individualno gradnjo bomo izvajali v naslednjih zazidalnih načrtih: Budina—Brstje, Njiverce—Kidričevo, Majšperk—Breg, Krčevina pri Ptuju in Rabelčja vas-zahod, skupaj za 188 stavbnih parcel oz. 111.336 m2.
Za potrebe kioskov bomo opremljali naslednje lokacije: Mestni park, Ljudski vrt, Rok (vrtec), Turnišče (zadružni dom), Rogoznica (Novo pokopališče) in Kidričevo (trgovina).
Komunalno urejanje stavbnih zemljišč v obrtni in industrijski coni bo zajelo: dokončanje ceste »J«, izgradnjo industrijskih cest »A« in »C« in komunalno ureditev obrtne cone v Ptuju ob Rogozniški cesti.
3.2.2.5.	Ceste
Na teritoriju občine bomo redno vzdrževali in varovali lokalne ceste v dolžini 428 km in regionalne ceste v dolžini 125 km. Ojačitve bomo izvajali na že moderniziranih lokalnih cestah s položitvijo asfalt betona na 50 km. Modernizirali bomo 44 km lokalnih cest s cilji, da bo moderniziranih tako 273 km ali 64 %. Popravili bomo mostove v Tibolcih, Destrniku in Skorišnjaku. Nadaljevali bomo z graditvijo obvozne ceste v Ptuju.
Ojačitve na že moderniziranih voziščih magistralnih cest bomo izvajali na cestah Maribor—Hajdina (1,3 km), Jurovci—Macelj (7 km) Haj-dina-Jurovci (6 km), Spuhlja-Ormož (5,4 km). Modernizirali bomo regionalne ceste z makadamskim voziščem v dolžini 20,5 km iz sredstev amortizacije cest.
Za realizacijo navedenega programa, ki je nujen za družbeno repro-dukcijo v	bomo oblikovali sredstva iz dohodka OZD po stopnji
3.2.2.6.	Energetska oskrba
Skrbeli bomo za racionalno rabo energije, kakor tudi podpirali razvoj komunalne energetike. Usklajevali bomo programe razvoja primarne energetske infrastrukture.
Elektro Maribor, TOZD Elektro Ptuj bo zagotovila gradnjo oz. obnovo nujnih elektrodistribucijskih objektov in naprav na območju občine. Zgradili bomo v dolžini 26,5 km daljnovodov ali kablovodov (20 kV in 35 kV) in 61 trafopostaj.
Na področju komunalne energetike bomo obnovili toplovodno omrežje (kinete) in kotlarno na Ziherlovi ploščadi in kotlarno v Lackovi ulici. Dokončali bomo IL in III. fazo plinifikacije v Ptuju. Pripravili bomo dokumentacijo za skupno kotlovnico za potrebe naselij Ptuja.
3.2.2.7.	Vodno gospodarstvo
Območna vodna skupnost Drava bo usklajevala naloge na območju občine, ki so naložene vodnemu gospodarstvu.
Območna vodna skupnost »Drava« bo regulirala reko Dravinjo v dolžini 12 km, kar pomeni na celotnem območju občine. Za potrebe melioracij (zeleni pas) bodo še izvedene regulacije naslednjih vodotokov v občini: Studenčnica 5 km. Trnovski—Biški potok 5 km, Zamušanski potok 3 km in akumulacija pri Medvedcah na potoku Devina in na razbre-menilniku Potoka Polskave.
Območna vodna skupnost Drava bo sofinancirala gradnjo vodovodov na vododeficitamih območjih Slovenskih goric in Haloz, izdelavo strokovnih podlag za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja in gradnjo čistilnih naprav.
3.2.2.S. PTT oskrba
Območna SIS za PTT promet Maribor bo skladno izvajala naloge na teritoriju občine za uresničitev naslednjih ciljev:
—	s povečanjem obsega in izboljšanjem kvalitete PTT storitev bo prispevala k hitrejšemu razvoju gospodarstva in družbe na sploh ;
—	pospeševala bo hitrejši razvoj PTT zmogljivosti na manj razvitih območjih Slovenskih goric in Haloz;
—	gradila PTT zmogljivosti tako, da bodo te zadovoljevale tudi potrebe SLO in družbene samozaščite.
Širili bomo naslednje kapacitete:
— PTT enote (brez zbiralnic) za eno,
—	sprejemna delovna mesta za osem,
—	telex naročnike za devet,
—	zmogljivosti krajevnih telefonskih central za 7.538 priključkov,
—	število naročnikov za 3.450.
Z razširitvijo navedenih kapacitet bomo dosegli 2.999 prebivalcev na eno PTT enoto, 1.815 prebivalcev na eno sprejemno delovno mesto, 5,07 telex naročnikov na 10.000 prebivalcev in 11,16 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev.
3.2.2.9. Finančno tehnične in poslovne storitve
Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj bo s svojo poslovno politiko pomagala uresničevati zastavljene planske cilje združenega dela in drugih dejavnosti občine.
Z razširitvijo poslovne mreže na nova naselja in z modernizacijo poslovanja na obstoječih lokacijah, bo posodobila in približala bančne storitve občanom.
3.3.	Razvoj in prestrukturiranje družbenih dejavnosti
Razvoj družbenih dejavnosti bo usmerjen na tista področja, ki bodo vplivala na dvig produktivnosti dela ter omogočala povečanje, sprostitev in večjo uporabo inovativnega in ustvarjalnega potenciala in izenačitev pogojev vstopa v življenje in delo predvsem mladi generaciji.
Glede na dosežen razvoj bodo povprečne stopnje rasti brez investicij po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih naslednje:
poprečne stopnje rasti v 1986-1990
Izobraževalna skupnost	3,6
Raziskovalna skupnost	17,6
Kulturna skupnost	5,9	'
Zdravstvena skupnost	2,8
Skupnost otroškega varstva	3,3
Skupnost socialnega skrbstva	2,3
Skupnost za zaposlovanje	4,6
Telesno kulturna skupnost	14,1
SKUPAJ	3,5
Izvajalskim organizacijam združenega dela na področju družbenih dejavnosti bomo zagotovili realno vrednotenje materialnih stroškov in v njihovem okviru sredstva za investicijsko vzdrževanje, obračun z zakonom predpisane minimalne amortizacije v višini 100% ter uskladitev osebnih dohodkov z delavci v gospodarstvu.
Posebno skrb bomo namenili tistim programom znotraj družbenih dejavnosti, ki bodo omogočili zagotavljanje socialne varnosti družinam in posamezniku. Zato bo potrebno usklajevati denarne prejemke ter spremljati in reševati probleme tistih skupin prebivalstva, ki zaradi različnih razlogov niso sposobni sami skrbeti zase.
Šolskim in predšolskim otrokom bomo omogočili letovanje na morju v počitniški koloniji občine Ptuj.
Učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb na posameznih področjih bo zagotovljeno z uveljavitvijo takšnega sistema solidarnosti in vzajemnosti, ki bo temeljil na enotnih nprmativih, standardih in elementih v svobodni menjavi dela ter bo naadvisen od dohodkovnega položaja občine.
Izvajalske organizacije združenega dela na vseh področjih družbenih dejavnosti bodo izvajale sprejete stabilizacijske programe, racionalizirale svoje poslovanje, skrbele za boljšo učinkovitost in kvaliteto dela. Prav tako bodo na podlagi programa investicij, sprejetega s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, sprejele samoupravne sporazume o združevanju sredstev amortizacije kot vira sredstev za financiranje investicij.
Na področju investicij bo potrebno ravnati skrajno racionalno in dati prednost predvsem investicijam v opremo. Delež sredstev za investicije ne bo smel biti večji, kot je znašal v obdobju 1981 — 1985. 3
3 3 ' Na področju osnovnega šolstva bo prednost usmerjena h kvalitetnej-
ši realizaciji zagotovljenega programa, ki bo omogočal izenačeno raven osnovnega izobraževanja za vse otroke. Povsod tam, kjer bodo prostorski in kadrovski pogoji omogočali, bomo zagotavljali takšen razvoj osnovne šole, ki bo z vključevanjem večjega števila učencev v interesne dejavnosti, dodatnim poukom ter naravoslovnimi in kulturnimi dnevi prispeval k odpiranju šole navzven in povezovanju z okoljem. Za porebe vseh osnovnih šol bomo do konca leta 1990 zaposlili socialne delavce. V letu 1988 bomo za potrebe otrok in mladine v naši občini ustanovili vzgojno posvetovalnico, kjer bodo zaposleni potrebni strokovnjaki.
Da bi čim smotrneje izkoristili zmogljivosti osnovnih šol, bomo racionalizirali obstoječe šolske okoliše.
Na področju investicijskih naložb bo izobraževalna skupnost usmerila gradnjo v tiste objekte, ki so za funkcioniranje in delo nujno potrebni. Sredstva za investicije in obnove bodo zagotovljena iz sredstev združene amortizacije, sredstev investicijskega vzdrževanja, s samoprispevki krajevnih skupnosti in drugimi možnimi viri v skladu z opredelitvami v samoupravnem sporazumu izobraževalne skupnosti...
V	cilju približati se 1,3 izmenskemu pouku, bomo poleg investicij po referendumskem programu izvedli naslednje večje investicije: gradnjo prizidka k osnovni šoli Ivan Spolenak (iz sredstev II. občinskega samoprispevka in krajevnih samoprispevkov), prizidek k osnovni šoli Franc Osojnik (iz sredstev združene amortizacije), prizidek k osnovni šoli Hajdina (iz združene amortizacije in samoprispevka krajevne skupnosti).
Uredili bomo letovišče za mladino in šolo v naravi na morju.
Razvijali bomo tesnejšo povezavo med osnovno šolo in usmerjenim izobraževanjem. Na področju usmerjenega izobraževanja bodo izobraževalni programi upoštevali dolgoročne potrebe združenega dela, ki morajo biti opredeljene v razvojnih in kadrovskih projekcijah organizacij združenega dela.
Izobraževanje in usmerjanje v nadaljnje izobraževanje sta temeljni nalogi vseh organizacij združenega dela ob sodelovanju vzgojno-izobra-ževalnih organizacij. Za realizacijo tega cilja bodo organizacije združenega dela z ustreznim vrednotenjem dela in znanja ter potrebami po določenih znanjih usmerjale že zaposlene delavce v izobraževanje in zagotavljale pogoje za študij ob delu in iz dela.
Za izboljšanje kvalitete vzgojno izobraževalnega procesa bomo skrbeli z uvajanjem novih vzgojno izobraževalnih programov z novimi oblikami in metodami dela, sodobno izobraževalno tehnologijo in z dogovorjeno kadrovsko politiko.
V	usmerjenem izobraževanju bo potekalo izobraževanje v naslednjih usmeritvah: kovinarska, metalurška, kmetijska, ekonomska, družboslovna, elektrotehniška in naravoslovno-matematična.
S sredstvi samoprispevka krajevne skupnosti in amortizacije srednješolskega centra bomo zagotovili ureditev zunanjih igrišč ter razširili kuhinjo z jedilnico.
Del sredstev za kritje stroškov za ogrevanje v srednješolskem centru bomo zagotavljali preko občinske izobraževalne in občinske telesno-kul-tume skupnosti.
3.3.2. Raziskave
Na tem področju bo treba doseči trajno in intenzivnejše povezovanje raziskovalne dejavnosti z vsemi področji dela in družbenega življenja, tako bodo ustvarjeni pogoji za večje vključevanje delavcev združenega dela v množično raziskovalno dejavnost in možnosti za prestrukturiranje gospodarstva in družbenih dejavnosti. Spodbujali bomo interes vseh subjektov po raziskovalnem delu.
Občinska raziskovalna skupnost bo v okviru raziskovalnega programa sofinancirala raziskave na področjih: gospodarstva, družbenih dejavnosti, ekologije ter nafte in plina. Sproti bomo spremljali razvoj raziskovalnega dela in njegov prenos v prakso.
Organizacije združenega dela bodo v svoje razvojne programe kot element hitrejšega razvoja, povečanja produktivnosti, ekonomičnejšega poslovanja, povečanja izvoza, izboljšanje pogojev dela in varstva okolja vgradile inovativno dejavnost. Skupaj z občinsko raziskovalno skupnostjo bodo razvijale vse oblike množične inovativne dejavnosti in to področje tudi normativno uredile.
Posebno pozornost bomo namenili usposabljanju raziskovalnih kadrov, večji kvaliteti raziskovalnega dela ter večjim vlaganjem v raziskovalno opremo. V okviru raziskovalne skupnosti bomo sofinancirali tudi raziskave za novó vrtino termalne vode v Ptujskih toplicah.
3.3.3.	Kultura
Na področju kulture bomo skrbeli in pospeševali razvoj tistih kulturnih dejavnosti, ki približujejo kulturne dobrine delovnim ljudem, mladini in občanom oziroma omogočajo kulturno aktivnost večjemu številu občanov. Postopno se bomo približali normativom in standardom, ki veljajo za kulturne dejavnosti.
Na področju knjižničarstva bodo programske naloge usmerjene v pridobivanje in popularizacijo knjige. Zagotovljena bodo tudi sredstva za pripravljalna dela za rešitev prostorske problematike Ljudske in študijske knjižnice.
Naravno in kulturno dediščino ter kulturne vrednote bomo ohranjali in izboljševali kot pomembno družbeno bogastvo ter v skladu s programom občinske in republiške kulturne skupnsoti zagotavljali njihovo obnovo in zaščito (spomeniško varstvene posege na spomenikih širšega pomena bo sofinancirala republiška kulturna skupnost s 50 % udeležbo).
Reševanje prostorske problematike kulturnih ustanov (Mestni kino. Pokrajinski muzej, Zgodovinski arhiv) bomo zagotavljali z ustreznejšim
deležem sredstev za investicijsko vzdrževanje in vključitvijo v program samoprispevka krajevnih skupnosti.
Ljubiteljsko kulturno dejavnost bomo usmerjali v kvalitetnejše delovanje kulturnih društev in načrtno širjenje kulturno vzgojne dejavnosti, za kar bomo izboljšali materialne pogoje.
3.3.4.	Zdravstveno varstvo
Na področju zdravstvenega varstva bomo ohranili sedanjo raven pravic zdravstvenega varstva prebivalstva in izboljšali kvaliteto zdravstvenih storitev. Razvijali bomo vse preventivne oblike zdravstvenega varstva in vzpodbujali zdravstveno prosvetljenost prebivalstva.
Prioritetno bomo razvijali osnovno zdravstveno službo posebno na področju splošne medicine, medicine dela in mladinskega zobozdravstva. S krepitvijo zdravljenja in nege bolnika na domu bomo vplivali na zmanjšanje potreb po bolnišničnem zdravljenju.
V smislu prestrukturiranja zdravstva bomo z delitvijo dela, tako, da bo osnovna zdravstvena služba prevzela večji delež zdravstvenih storitev iz specialističnih ambulant in bolnišnične dejavnosti, specialistične pa bodo prevzele del dela bolnišničnih službi, zmanjšali čakalno dobo v specialističnih ambulantah.
Uvajali bomo nove metode in tehnologije v diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji, kar bo vplivalo na učinkovitost zdravstvenega varstva.
Zagotovili bomo pogoje za hitrejše vzpostavljanje in delovanje enotnega zdravstveno-informativnega sistema. Več poudarka bomo dali posodobitvi, nadomestitvi iztrošene in nabavi najnujnejše opreme.
S sredstvi amortizacije, lastnimi sredstvi in sredstvi občinske zdravstvene skupnosti bo izvedena adaptacija in posodobitev opreme za potrebe Združene lekarne Ptuj in Zdravstvene postaje v Kidričevem.
3.3.5.	Otroško varstvo
Na področju predšolske vzgoje bomo povečali število predšolskih otrok vključenih v organizirano vzgojo in varstvo. V ta namen bomo adaptirali pritlične prostore vrtca v Raičevi ulici za 100 otrok, pridobili prostore za otroško varstvo v okviru stanovanjske gradnje in pričeli graditi jasli s spremljajočimi prostori na Ziherlovi ploščadi. V krajevni skupnosti Majšperk bomo zagotovili nadomestne prostore za delovanje vrtca v obstoječem obsegu in povečali kapacitete za en jaslični oddelek. Predvidene naložbe bomo realizirali s sredstvi samoprispevka krajevnih skupnosti, s sredstvi amortizacije in investicijskega vzdrževanja vzgojno varstvene organizacije. Z boljšo organiziranostjo in uvajanjem novih vzgojno izobraževalnih programov bomo dosegli večjo kvaliteto dela z otroki. Pri delu z otroki obmo še bolj vključevali starše, vzgojno varstvena organizacija pa se bo še bolj povezovala z drugimi organizacijami in društvi.
Za otroke, ki ne bodo zajeti v program male šole v okviru celodnevnega varstva v vzgojnovarstveno organizacijo, bomo zagotavljali vzgojni program v enakem obsegu kot doslej ter skrbeli za vključevanje razvojno motenih otrok.
3.3.6.	Socialno skrbstvo
Skupnost socialnega skrbstva bo še naprej zagotavljala pomoč v obliki družbene pomoči oziroma oskrbe v socialnih zavodih tistim posameznikom in družinam, ki si ne morejo zagotoviti svoje socialne varnosti z delom in minulim delom.
Delo v Centru za socialno delo bo še naprej usmerjeno predvsem v preventivne oblike dela, širitev svetovalnega dela in prostovoljnega dela z občani. Z namenom celovitega reševanja se bo povezoval z drugimi organizacijami in skupnostmi (zaposlovanjem, SPIZ-om, zdravstvom, OZD in krajevnimi skupnostmi).
V okviru investicijske dejavnosti na tem področju bomo adaptirali mansardne prostore v prizidku Doma upokojencev v Muretincih in v Domu upokojencev v Ptuju, kjer bomo uredili tudi prostore za sušilnico in pralnico. V Domu upokojencev v Muretincih bomo sanirali — obnovili grad in zgradili kotlarno z depojem goriva. Investicije bomo izvajali s sredstvi amortizacije in sredstvi SPlZ-a.
Duševno in telesno prizadetim otrokom bomo izboljšali bivalne in delovne pogoje v Zavodu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi s postopno preselitvijo na novo lokacijo v Dornavi ter jih usposabljali po njihovih zmožnostih za življenje in delo.
3.3.7.	Socialno varstvo
Delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem s svojim delom in dogovorjeno solidarnostjo v lastni delovni sredini. Le v primerih, kjer socialne varnosti ne bo možno zagotoviti na ta način, bomo posameznikom in družinam dodeljevali socialnovarstvene pomoči v skladu z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
Na področju socialnega varstva bomo usklajevali socialno varstvene programe, ki so skupnega pomena za vse delavce, druge delovne ljudi in občane ter usklajevali osnove in merila za njihovo uresničevanje. Skrbeli bomo za zmanjševanje in odpravljanje socialnih razlik, ki izvirajo iz neenakih možnosti za življenje in delo in s tem zagotavljali ustrezno socialno varnost občanom. Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju enakih razvojnih možnosti otrok in mladine, zaposlovanju mladih po končanem šolanju, zaposlovanju invalidnih oseb in oseb z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pomoči starejšim občanom in različnim prostovoljnim oblikam dela.
3.3.8.	Zaposlovanje
Na področju zaposlovanja bomo zagotavljali hitrejše zaposlovanje mladih. Prioritetno bomo izvajali naloge na področju priprave delavcev
za zaposlitev in prekvalifikacijo ter nadaljevali z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb. AJctivnosti na področju poklicnega usmerjanja bomo tesneje povezali z usmerjenim izobraževanjem in združenim delom. OZD bodo ustanovile sklad za odpiranje novih delovnih mest v občini.
V	okviru skupnosti za zaposlovanje bomo zbirali del sredstev za sofinanciranje pripravništva učencev in študentov, kar bo omogočilo organizacijam združenega dela, da bodo sprejele več pripravnikov, kot znaša njihova letna obveza.
3.3.9.	Telesna kultura
Na področju telesne kulture bomo krepili množičnost in skrbeli za športno aktivnost vseh ljudi, zlasti pa otrok in mladine.
Vsestransko bomo podpirali delo v šolskih športnih društvih, ki bodo poleg Zveze telesnokulturnih organizacij postala eden izmed nosilcev interesne dejavnosti. S tem bo zagotovljeno organizirano in usklajeno uresničevanje prednostnih programov telesnokultume aktivnosti na vseh ravneh; to je v otroškem varstvu, izobraževanju na vseh stopnjah in telesnokulturnih organizacijah.
Večjo skrb bomo posvetili zaposlovanju strokovnih delavcev in sprotnemu strokovnemu izpopolnjevanju delavcev v telesni kulturi. Te-lesnokulturna skupnost bo usmerjala del sredstev za ogrevanje in vzdrževanje telovadnice v srednješolskem centru.
Iz združenih sredstev amortizacije in sredstev krajevnih skupnosti bomo zagotavljali tekoče vzdrževanje objektov oziroma sanacije obstoječih objektov in tako preprečili njihovo propadanje. Obstoječe objekte bomo koristili večnamensko.
3.4. Splošna poraba
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo v skladu z družbenimi dogovori in usklajenimi programi usmerjal sredstva po enotnih osnovah in merilih za izvajanje nalog in delovanje organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotavljanje občinskih priznavalnin borcem NOV, za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, za dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv ter za izvajanje drugih nalog v skladu z ustavo in zakoni.
Obseg sredstev v proračunu se bo gibal v okviru resolucijskih usmeritev ter dogovora o splošni porabi v občinah.
Sredstva za delo organov in delovne skupnosti, ki jih le-te pridobivajo iz proračuna, bodo temeljila na programih dela posameznega organa. Prav tako bodo za financiranje družbenopolitičnih organizacij sredstva zagotovljena v skladu z njihovim programom dela.
Nabavili bomo potrebno opremo za delovanje upravnih in drugih državnih organov, zagotovili ustrezne pogoje dela, zagotovili vzdrževanje zgradb, zgradili garaže in sodelovali pri sanaciji in vzdrževanju prostorov Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Ptuju ter prostorskih pogojev Postaje milice Ptuj.
4. DRUGA PODROČJA POMEMBNA ZA SKUPEN RAZVOJ OBČINE
4. 1. Krajevne skupnosti
Razvoj krajevnih skupnosti se bo nadaljeval v skladu z ustavnimi opredelitvami. Posebna pozornost bo posvečena specifičnim razvojnim problemom manj razvitih hribovitih območij. Na podlagi republiških predpisov bosta imeli status manj razvitih geografski območji Haloz in Slovenskih goric oziroma krajevne skupnosti, ki se nahajajo na teh dveh območjih. Te krajevne skupnosti so: Cirkulane, Dolena, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč in Žetale (geografsko db-moČje Haloz) ter Destrnik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci (geografsko območje Slovenskih goric). K hitrejšemu odpravljanju razlik v stopnji razvitosti bo prispevalo nadaljevanje politike pospeševanja hitrejšega razvoja manj razvitih območij, ki bo temeljila na spodbujanju vlaganj, zlasti na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, pri tem pa bodo vlaganja usmerjena v razvojno perspektivne obrate, ki bodo omogočali hitrejše produktivno zaposlovanje prebivalcev, nadalje na pospeševanje sodobnejše kmetijske proizvodnje in gradnji objektov družbenega standarda.
Krajevne skupnosti bodo uresničevale svoje programe v skladu s programi samoupravnih interesnih skupnosti.
Pomemben vir za realizacijo srednjeročnega plana bo krajevni samoprispevek, ki bo rasel po 3,7 % poprečni letni stopnji in ga bodo uvedle vse krajevne skupnosti v občini.
V	občini bomo s samoupravnim sporazumom o financiranju krajevnih skupnosti na območju občine Ptuj v obdobju 1986—1990 združevali sredstva po stopnji 0,5 % od BOD iz čistega dohodka za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti. Polovica sredstev bo solidarnostnih in bo namenjena za financiranje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric.
Sredstva se bodo tem krajevnim skupnostim delila na podlagi posebnega programa razdelitve solidarnostnih sredstev za obdobje 1986—1990, skladno s sprejetimi kriteriji opredeljenimi v omenjenem sporazumu. Sredstva v višini 30 % se bodo delila po številu prebivalcev za izvedbo programov posamezne krajevne skupnosti, 20 % pa za obnovo starega mestnega jedra.
Za financiranje delovne skupnosti skupnih služb bodo sredstva zagotovljena v smislu določil samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna, iz sredstev SIS za delovanje delegatskega sistema in sredstev OZD za razvoj krajevnih skupnosti.
4.2.	Požarna varnost
Samoupravna interesna Skupnost za varstvo pred požarom bo zagotavljala dejavnost požarnega varstva na ravni, ki je bila dosežena ob koncu preteklega srednjeročnega obdobja.
Zbrana sredstva po prispevni stopnji 0,20 % od BOD, bodo porabljena predvsem za:
—	redno dejavnost skupnosti,
—	vzdrževanje gasilskega doma v Ptuju in sofinanciranje adaptacij in dograditev gasilskih domov,
—	sofinanciranje vzdrževanja vozil v gasilskih društvih,
—	ogrevanje garaž s požarno vodo,
—	sofinanciranje gasilskih vozil, opreme in orodja ter
—	delovanje servisne službe.
4.3.	Družbeni sistem informiranja
Na področju družbenega sistema infomiranja bodo ustvarjeni pogoji za postopen prehod na celovit in enoten sistem družbenega informiranja v občini. Zato bomo modernizirali tehnične osnove sistema, uvajali sodobne oblike in tehnološke rešitve, ki bodo omogočale pravočasno in popolnejšo zagotovitev planskih, znanstveno-tehničnih, finančnih in drugih informacij, kar bo prispevalo k večji učinkovitosti odločanja organov upravljanja, poslovodnih organov, delegatskih skupščin ter k bolj učinkovitemu spremljanju izvajanja odločitev.
4.4.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
V skladu z načelom podružbljanja in nadaljnje krepitve sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo zagotovljeni materialni, kadrovski in drugi pogoji, zlasti za:
—	nadaljnji razvoj in krepitev družbene samozaščite, kot množične družbene aktivnosti delovnih ljud' in občanov,
—	razvoj in razporeditev proizvodnih, storitvenih, materialnih in drugih zmogljivosti, ki bodo zagotavljale skladnost z nalogami in potrebami, ki izhajajo iz obrambnih načrtov ter povečevale sposobnost vsake krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občine za samostojno in učinkovito delovanje in opravljanje nalog,
—	razvoj manjših proizvodnih in storitvenih obratov na strateško in operativno pomembnih smereh na manj razvitih in hribovitih območjih, zlasti za proizvodnjo proizvodov in opravljanje storitev temeljnega pomena za pokrivanje potreb v vojni,
—	razvoj, organiziranost in opremljenost teritorialne obrambe,
—	nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev dopolnjene zasnove narodne zaščite sprejete v preteklem srednjeročnem obdobju,
—	razvoj civilne zaščite, s povdarkom na povečanju kvalitete njenih priprav ter številčnosti enot in štabov s ciljem, da bo vključenih med pripadnike civilne zaščite 17 % prebivalcev občine. Zagotovili bomo 80% usposobljenost in 60—80% opremljenost s predpisano opremo, nadaljevali bomo s programom opremljanja s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito pred radiološko biološko kemičnimi sredstvi ter z gradnjo zaklonišč,
—	organizacijo in dograjevanje upravnih zvez ter sistema za opazovanje in obveščanje,
—	oblikovanje rezerv najnujnejših življenjskih in prehrambenih artiklov za občinske blagovne rezerve in razširitev na najnujnejše rezerve v zdravstvu (zdravila) in kmetijstvu (semena, zaščitna sredstva, veterinarska zdravila) ter zaloge goriva,
—	racionalnejše in kvalitetnejše oblike obrambno-zaščitnega usposabljanja,
—	za trajno dograjevanje in izpopolnjevanje konkretnosti, realnosti in zanesljivosti obrambnih in varnostnih priprav.
Sredstva bomo zagotavljali iz dohodka organizacij združenega dela in drugih asociacij, na podlagi samoupravnega združevanja za uresničevanje nalog skupnega pomena na območju občine (40—45 %), iz proračuna (40—45 %) ter iz dohodka organizacij združenega dela za lastne obrambne priprave.
Sredstva za realizacijo programa bomo združevali s samoupravnimi sporazumi po stopnji 0,22 % od BOD.
Skupna sredstva za obrambne priprave bodo dosegla najmanj 0,4 % in praviloma ne več kot 0,5 % od narodnega dohodka ustvarjenega v občini v tem obdobju.
5Ì)UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana in urbanistične zasnove mesta Ptuj bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v prostorskih izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavljali ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju, substandardnih stanovanj, zlasti pa na področju zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči.
Okolje bomo varovali pred škodljivimi snovmi, vzpodbujali razvoj surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij, načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje okolja.
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo objektivno upoštevali vse interese, ki so prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč. V prostorskih izvedbenih aktih bomo strokovno obdelali neposredne cilje, ki izhajajo iz usmeritev dolgoročnega plana in iz konkretne problematike krajevnih skupnosti.
5.1.	Naloge v zvezi z urejanjem prostora in varstvom okolja bomo izvajali v skladu z obveznimi izhodišči Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000 in v skladu s planskimi dokumenti sosednjih občin.
5.1.1.	Območje krajevne skupnosti TRNOVSKA VAS bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 1, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvanaga Naziv območja območja		Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Bii 1	2,06	stanovanjska	PUP'
S 2	Biš II	11.88	stanovanjska	PUP
S 3	Trnovska vas 1	4,75	stanovanjska	PUP
S 4	Trnovska vas II	6.25	stanovanjska	PUP
S 5	Ločič	5,75	stanovanjska	PUP
K 1	Pesniška dolina in			
	dolina Trnovskega			
	potoka	500	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija lokalne ceste Črmlja—Selce v dolžini 1 km (1988)
—	dokončanje modernizacije regionalne ceste Ptuj—Lenart v dolžini 3,2 km (1986)
b)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarni vodovod 0 225 Biš—Gočova v dolžini 958 m (1986)
—	primarni vodovod 0 140 Trnovska vas—Vitomarci v dolžini 3.600 (1990)
—	sekundarni vodovod 0 110 v krajevni skupnosti Trnovska vas v dolžini 400 m (1986)
—	prizidek PTT zgradbe (1986) in
—	krajevno telefonsko omrežje (1988, 1990)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
—	daljnovod 20 kV Dornava—Biš v dolžini 12 km (1990)
—	TP Ločič 11-100 K VA (1986)
—	TP Bišečki vrh II 100 KVA (1989)
d)	Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije in namakanje) bomo izvajali na območju Pesniške”doline In i rnovskega potoka (1988)
e)	Regulacijsko ureditev potoka bomo izvajali na naslednjih odsekih:
—	potok Črnivec v dolžini 2 km
— Trnovski potok v dolžini 3 km.
5.1.2.	Območje krajevne skupnosti VITOMARCI bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 2, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Vitomarci	2,31	stanovanjska	PUP
S 2	Drbetinci	24,50	stanovanjska	PUP
S 3	Hvaletinci	2,50	stanovanjska	PUP
K 1	Pesniška dolina	100	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih ureditvenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve g|ede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija lokalnih cest na odsekih: Vitomarci—Gabrnik
Hvaletinci—Gibina Novinci—Slavšina Drbetinci—Cerkvenjak
b)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarni vodovod Trnovska vas—Vitomarci 3.600 m (1990)
0,5 km (1989) 0,5 km (1986) 1,0 km (1987) 1,0 km (1987)
0 140 na dolžini
c) Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali v Gibini in Nuvlircih-( lOUS):---------------—---------------------------------
5.1.3.	Območje krajevne skupnosti DESTRNIK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 3, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
'PUP — Prostorsko ureditveni pogoji
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Destrnik	6.94	stanovanjska	PUP
S 2	Svetinci	4,19	stanovanjska	PUP
S 3	Levanjci	8.36	stanovanjska	PUP
K 1	□esenci	270	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
-	modernizacija odseka lokalne ceste Janežovci—Jiršovci na dolžini 3 km (1986, 1988)
b)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
-	TP Gomilce 100 KVA (1987)
-	TP Janežovci II 100 KVA (1988)
c)	Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali glino v Janežov-cih
d)	Pričetek ureditve centralne deponije v Janežovcih
e)	Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bo-' izvajali v Pesniški JlolinLna območju Desenc (19887
0 Načrtovali borilo:
—	PTT kontejner (1986)
—	krajevno telefonsko omrežje (1990)
g) Zgradili bomo vodohram Ostrovec s kapaciteto 100 m1 (1986).
5.1.4.	Območje Krajevne skupnosti JURŠINCI bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 4, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Griinci	2.69	stanovanjska	PUP
S 2	Juršinci	14.13	stanovanjska	PUP
S 3	Gabmik	9.94	stanovanjska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti :
družbene dejavnosti:
—	zgradili bomo prizidek osnovne šole v Juršincih (1989)
b)	Prometna infrastruktura:
— Gabernik—Grlinci v dolžini 2 km (1988)
— Mostje—Hlaponci v dolžini 1 km (1986)
in regionalne ceste Juršinci—Žihlava v dolžini 5,5 km (1988)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TP Juršinci I center 100 KVA (1986)
-	TP Gabernik II 100 KVA (1987)
d)	Zgradili bomo sekundarni vodovod 0 110 Dragovič—Gradiščak v dolžini 1.445 m (1988)
prečrpalnico Dragovič (1988).
e)	Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1989).
5.1.5.	Območje krajevne skupnosti POLENŠAK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 5, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območ-
j*j____________________________________________________________________
Oznaka	Površina	Prostorski
uraditvanegaob-Naziv območja	. Namembnost izvedbeni
močja	v a	akt
S 1	Polenšak	5,06	stanovanjska	PUP
& 2	Slomi	2,31	stanovanjska	PUP
S 3 K ITibolci. Sejanski potok	Brezovci	2.13 80 kmetijska	stanovanjska PUP	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	odsek lokalne ceste Polenšak—Rotman v dolžini 1 km (1988)
—	lokalna cesta Polenšak—Lasigovci v dolžini 1 km (1989)
b)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarni vodovod 0 140 Vodol—Polenšak v dolžini 3.880 m (1988)
— sekundarni vod 0 110 Polenšak v dolžini 640 m (1988)
—	prečrpališče Vodol (1989)
—	krajevno telefonsko omrežje (1990)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
—	TP Polenšak III - Center (1987)
— TP Lasigovci (1988)
—	TP Prerad II (1990)
d)	Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na naslednjih območjih:
— Z od naselja Slomi (1986)
— Z od naselja Brezovci (1986)
—	ob pritoku Sejanskega potoka (1986).
5.1.6. Območje krajevne skupnosti GRAJENA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 6, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Grajena	10,13	stanovanjska	PUP
W 1 W o	Mestni vrh	12,75	poč. objekti	PUP
Mestni vrh		7.25 poč. objekti		PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacije za deficitarne objekte športa in rekreacije:
— izgradnja nogometnega igrišča
b)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TP Krčevina/Vurberg VI — Vršič	100 KVA (1987)
— TP Grajena III — Prelesnik	100 KVA (1989)
— TP Krčevina/Vurberg IV	100 KVA (1990)
c)	Zgradili bomo primerni vodovod Rabelčja vas-Placarski vrh v dolžini 2.587 m 0 160 (1989)
d)	Modernizirali bomo regionalno cesto Grajena—Vurberg v dolžini 2,7 km (1986)
e)	Gramoznica v Krčevini pri Vurbergu.
5.1.7.Območje krajevne skupnosti Heroja Lacka ROGOZNICA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 7, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka uredditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Sp. Velovlek	10.63	Stanovanjska	PUP
S 2	Pacinje	10	Stanovanjska	PUP
S 3	Žabjak	8,25	stanovanjska	PUP
S 4	Podvinci	39.56	stanovanjska	PUP
R 1	Rogoznica	9.25	pokopališče	PUP
K 1	Pesniška dolina	60.00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti:
—	storitvene dejavnosti:
—	izgradnja trgovskega lokala v Podvincih (1986)
b)	Prometna infrastruktura:
—	z modernizacijo odseka ceste Kicar—Draga v dolžini 1,5 km (1989)
c)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	sekundarno vodovodno omrežje Veliki Vrh — Ribnik in Černiče—Žabjak 0 90 v skupni dolžini 2.200 m (1988)
—	parkovna ureditev pokopališča
—	vodohram Kicar s kapaciteto 200 m1 (1988)
—	primarna in sekundarna kanalizacija v dolžini 1.466 m (1987
d)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TP Nova vas V/Pt — Cebek z močjo 100 KVA (1987)
TP Rogoznica 100 KVA (1988)
e)	Za potrebe grdbene industrije bomo izkoriščali glino iz glinokopa Žabjak
f)	Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bomo izvajali v Pesniški dolini (1989):	--------—
—	med Podvinci in ribnikom
—	vzhodno od Podvine do Pacinj
—	severno od Sp. Velovleka
—	južno od Sp. Velovleka (do regulirane Pesnice).
5.1.8. Območje krajevne skupnosti DORNAVA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 8, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja :
Oznaka ^ ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Domava 1	38.69	stanovanjska	PUP
S 2	Domava II	20,31	stanovanjska	PUP
S 3	Mezgovci	17,50	stanovanjska	PUP
1 1	Domava-Grad	12,06	institutska	UN’
1 2	Domava-Dom	7,06	institutska	ZN'
S 4	Moškanjci 1	6.63	stanovanjska	PUP
K 1	Pesniška dolina	350,00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
' UN — Ureditveni načrt ' ZN — Zazidalni načrt
a)	družbene dejavnosti:
—	novogradnja doma za duševno prizadete otroke (1986)
b)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija lokalne ceste Dornava — Borovci v dolžini 1 km (1989)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
—	daljnovod Dornava—Biš 20 kV v dolžini 12 km (1990)
d)	Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije, namakanje) bomo izvajali na območju med Dornavo in Pesnico (1989).
e)	Telefonska oprema (1989).
5,1.9.	Območje krajevne skupnosti GORIŠNICA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 9, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega Naziv območja območja		Površina v ha	Prostorski Namembnost	izvedbeni akt	
S 1	Moškanjci	33,31	stanovanjska	PUP
S 2	Gorišnica	38,13	stanovanjska	PUP
S 3	Formin 1	19,38	stanovanjska	PUP
S 4	Formin II	6.25	stanovanjska	PUP
S 5	Gajevci	23,38	stanovanjska	PUP
S 6	Mala vas	7.81	stanovanjska	PUP
S 7	Muretinci	16,81	stanovanjska	PUP
S 8	Zagojiči	6,50	stanovanjska	PUP
S 9	Cunkovci	3,38	stanovanjska	PUP
S 10	Zamušani	12,38	stanovanjska	PUP
P 1	Muretinci	3,50	perutninska 1.	PUP
P 2	Formin	4,25	perutninska f.	PUP
P 3	Muretinci	4,50	perutninska f.	PUP
K 1	Ptujsko polje	800	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a) Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave:
—	obnova gradu — doma upokojencev v Muretincih
—	adaptacija mansardnih prostorov v prizidku doma upokojencev v Muretincih
b)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija odseka ceste Muretinci—Moškanjci v dolžini 1 km (1989) in Muretinci—Bori v dolžini 1 km (1987)
—	rekonstrukcija magistralne ceste Spuhlja—Gorišnica na dolžini 5 km (1988)
c)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarni vodovod 0 160 Moškanci-Formin v dolžini 4.539 m (1990)
—1 sekundarni vod — 0 110 v KS Gorišnica v dolžini 1.260 m (1990)
—	krajevno telefonsko omrežje (1987, 1990)
d)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
—	daljnovod Moškanjci I — 20 (35) kV na dolžini 0,4 km (1986)
—	daljnovod Gorišnica — Mala vas — 20 kV na dolžini 1 km (1987)
—	daljnovod Markovci-Mala vas — 20 kV na dolžini 5 km (1988)
—	nova TP Moškanjci III 100 K VA (1987)
—	nova TP Moškanjci IV 100 KVA (1988)
—	nova TP Gorišnica II 100 KVA (1989)
e)	Agrotehnične operacije (melioracije in komasacije, namakanje) bomo v skladu z opredelitvami v dolgoročnem planu izvedli:
—	južno od železniške proge Ptuj—Čakovec — do Pesnice (1986)
—	južno od Formina in severno od kanala (1986)
— Placerovski travniki (1986)
— Gajevski travniki (1986)
— Gornji, spodnji travniki (1986)
0 Za potrebe gradbene operative bomo izkoriščali gramoz:
—	v strugi ob borlskem mostu (levi breg)
—	v strugi ob Dravi (levi breg) — Placerovci.
5.1.10. Območje krajevne skupnosti HAJDINA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 10, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja
Oznaka	Površina	Prostorski
ureditvenega Naziv območja	. Namembnost izvedbeni
območja	akt
S 1	Slovenja vas	30	stanovanjska	PUP
S 2	Gerečja vas	23,88	stanovanjska	PUP
S 3	Hajdoše	18,31	stanovanjska	PUP
S 4	Skorba	16,94	stanovanjska	PUP
S 5	Hajdina 1	23,75	stanovanjska	PUP
S 6	Hajdina II	10,38	stanovanjska	PUP
S 7	Hajdina III	8,25	stanovanjska	PUP
S 8	Draženci 1	2,56	stanovanjska	PUP
S 9	Draženci II	4,63	stanovanjska	PUP
S 10	Draženci III	5,81	stanovanjska	PUP
P 1	Slovenja vas	7,00	industrijska	ZN
P 2	Prašičja farma	28,25	proizvod, kmet.	PUP
R 1	Hajdoše	13,06	šport.-rekreac.	PUP
K 1	Hajdoše	10,00	proizvod, kmet.	PUP
P 3	Slovenja vas	21,00	industrijska	ZN
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Rekonstrukcija farme prašičev (1986)
b)	Prometna infrastruktura:
—	rekonstrukcija magistralne ceste Hajdina—Zlatoličje (1986)
c)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	sekundarno vodovodno omrežje 0 110 v Dražencih, Selah, Zg. Hajdini, Gerečji vasi (1988)
—	primarni vodovod Apače—Kidričevo—Skorba 0 200 v dolžini 3.500 m (1987)
—	zgradili bomo nove vodnjake na črpališču Skorba (1986)
—	zavarovalna dela na črpališču Skorba (1989)
—	adaptacija PTT zgradbe (1987) in
—	telefonsko omrežje (1988, 1990)
d)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske objekte in naprave:
—	TP Sp. Hajdina-Jošt (1987)
—	TP Draženci VI (1988)
—	TP Zg. Hajdina III-Zelenik (1990)
e)	Zgradili bomo prizidek OŠ Hajdina (1988)
f)	Zgradili bomo novo samopostrežno trgovino (1988)
g)	Melioracije v Hajdošah (1987)
h)	Izgradnja nove klavniško predelovalne industrije TIMA TMI Košaki Maribor v Slovenji vasi in Kemične industrije tovarne Zlatorog Maribor.
5.1.11.	Območje krajevnih skupnosti Boris Ziherl, Bratje Reš, Budina— Brstje (del), Dušan Kveder, Franc Osojnik, Ivan Spolenak (del), Jože Potrč, Olga Meglič (del). Tone Žnidarič, Turnišče (del) in Rogoznica — heroja Lacka (del) oz. območje urbanistične zasnove, kakor jo določa dolgoročni plan občine Ptuj 1986—2000, bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota PII — PTUJ, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega Naziv območja območja		Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Krčevina	61,19	stanovanjska	ZN
S 2	Vičava	19,38	stanovanjska PUP (del ZN)	
S 3	Bratje Reš	16,25	stanovanjska	PUP
S 4	»Ob Grajeni«	8,50	stan., šolstvo	PUP
S 5	ZN Srbski trg		PUP (ZN po	
		10,50	stanovanjska	1990)
S 6	Rabelčja vas-Z	38,08	stanovanjska	ZN
S 7	Rabelčja vas-V	18,31	stanovanjska	PUP
S 8	»Ob pokopališču«	10,06	stan., pokopal.	PUP
S 9	Nova vas II		PUP (ZN po	
		6,25	stanovanjska	1990)
S 10	»Ob Potrčevi«	50,75	stanovanjska	PUP
S 11	Nova vas 1				 PUP (ZN po	
		28,56	stanovanjska.	1990)
S 12	Rogoznica	10,56	stanovanjska	PUP
S 13	»Ob obvoznici«	8,50	stanovanjska	PUP
S 14	»Potrčeva—Natašina		PUP (del ZN	
	pot«	24,38	stan., instituc.	po 1990)
S 15	»Ob Mariborski cesti«	41,56	stanovanjska	PUP
S 16	Breg		stan., kmet. PUP (del ZN	
		19,63	proizv.	po 1990)
S 17	Budina	30,25	proizv., stan. PUP (del ZN)	
S 18	Hajdina-sever	33,38	proizv.. stan.	PUP
S 19	Hajdina-jug	46,88	proizv., stan. PUP (del ZN)	
S 20	Nova vas ob Rab. vasi	6,50	proizv., stan.	PUP
C 1	Staro mest. jedro	32,94	centr. dejav.	UN
1 1	Bolnišnica	9,63	zdravstvo	PUP
1 2	Srednješolski center	5,81	šolstvo	PUP, ZN
1 3	Ob železnici	16,88	rekreac.	PUP
G 1	Krčevina		gozdarstvo,	
		17,94	rekreacija	PUP
R 1	Rogoznica—Jezero	4,06	rekreacija	UN
R 2	Ljudski vrt	7,81	rekreacija	UN
R 3	Stadion—srednješ.			
	center	6,56	rekreacija	PUP
R 4	Pokopališče	8.13	park-pokopal.	PUP
R 5	Toplice	25,75	rekreac., tur.	ZN
T 1	Želez, postaja	10,19	žel. naprave	PUP
0 1	Obrtna cona	15	obrt. dejavnost	ZN
P 1	Industrijska c.	112,25	industrija	ZN
P 2	»Pri mostu«	9,69	industrija	PUP
P 3	Perutnina	25,00	industrija	PUP
P 4	Opekama	8,00	industrija	PUP
K 1	Nova vas	31,69	kmet., gozd.	PUP
K 2	Panorama	16,67	kmetijstvo	PUP
K 3	Budina—Ob jezeru		kmet., stan..	
		43,25	rekreacija PUP (del UN)	
K 4	»Ob Rogaški c.«	40,50	kmet., stanov.	PUP
K 5	»Perutnina«	171,06	kmet. proizv.	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
1. Na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti bomo zagotovili in zavarovali lokacije za naslednje deficitarne objekte in-naprave:
a)	Storitvene dejavnosti :
—	zgradili bomo večji prodajni center v Rabelčji vasi (1990)
—	razširili in modernizirali bomo obstoječe trgovine
—	rekonstruirali in razširili bomo pekarno (1986)
—	zgradili bomo trgovino v krajevni skupnosti Ivan Spolenak (1990)
b)	Družbene dejavnosti:
—	zgradili bomo vrtec v Rabelčji vasi (1990)
—	adaptirali bomo vrtec v Raičevi ulici
—	zgradili zunanja igrišča v ureditvenem območju Pil—R3 in v športno rekreacijskem centru Toplice
—	sanirali bomo vrsto objektov v starem mestnem jedru: gledališče, kinodvorana, pokrajinski muzej, narodni dom, minoritski in dominikanski samostan in uredili prostore za Radio-Tednik Ptuj
—	na področju zdravstva bomo izvedli naslednje investicije: posodobitev ginekoliško-porodnega oddelka, posodobitev dispanzerjev, rekonstrukcijo energetskega objekta in zdraviliški objekt v Ptujskih topli-
cah (1986-1990)
2.	Na področju komunalnih dejavnosti bomo odpravljali pomanjkljivosti in probleme komunalne opreme:
a)	Upoštevali bomo usAieritve iz dolgoročnega plana:
—	na območjih, kjer kanalizacije še ni (Krčevina, Ob Grajeni, Rogoznica, KS Turnišče in KS Ivan Spolenak) bomo zgradili primarno kanalizacijsko omrežje
—	na območjih, ki so deficitarna z vodovodom, bomo zgradili nove primarne vode
—	obnovili bomo toplovodno omrežje in kotlovnico za Ziherlovi ploščadi in kotlovnico v Lackovi ulici
—	dokončali bomo plinifikacijo v Rabelčji vasi — zahod
b)	Opredelili bomo merila in pogoje za:
—	izgradnjo sekundarnega omrežja kanalizacije in vodovoda v območjih, kjer ga še ni
—	obnovili bomo 33 vodnjakov (1986, 1987, 1989)
c)	Začeli bomo z izgradnjo 2 etape čistilne naprave
d)	Adaptirali bomo PTT zgradbo (1986) in gradili telefonsko omrežje (1986, 1989) ter kabelsko anteno (1988)
e)	Zgradili bomo TP na Obrežju (1987)
3.	Turistično gostinska dejavnost:
— adaptirali bomo hotel »Petovia«
—	zgradili bomo hotel in bungalove v Ptujskih toplicah za 270 ležišč ter avtokamp
—	zgradili bomo novo vrtino termalne vode
—	ob akumulacijskem jezeru bo gostinsko turistična dejavnost.
4.	Prometna infrastruktura:
—	zgradili bomo nadhod čez železniško progo
—	rekonstruirali bomo Rogozniško cesto
—	rekonstruirali bomo križišče Volkmerjeve—Potrčeva—Ciril Metodov drevored
—	zgradili bomo pločnik z brvjo čez Grajeno od avtobusne postaje do Trstenjakove ulice
—	rekonstruirali bomo železniško postajo
—	uredili bomo parkirne prostore ob avtobusni postaji in pod gradom ter uredili promet skozi staro mestno jedro
—	zgradili bomo pločnike ob magistralni in regionalnih cestah (Ob Mariborski cesti, Slovenjegoriški cesti, ob Cesti 8. avgusta, ob Cesti Olge Meglič, Rogaška cesta, Maistrova ulica, Na tratah)
—	zgradili bomo 2. in 3. fazo mestne obvozne ceste.
5.	Na področju stanovanjske gradnje bomo nadaljevali z blokovno gradnjo na stanovanjskem kompleksu Rabelčja vas ter usmerili organizirano individualno gradnjo na območju Krčevine pri Ptuju, Rabelčje vasi, Vičave, Mariborske ceste, Selške ceste in Budine.
5.1.12.	Območje krajevne skupnosti SPUHLJA in BUDINA BRSTJE (del) bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 12, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka		Površina v ha		Prostorski
ureditvenega območja	Naziv območja		Namembnost	izvedbeni akt
S 1	Brstje	4.13	stanovanjska	RUP
S 2	Spuhlja	30.81	stanovanjska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
— modernizacija magistralne ceste Spuhlja—Ormož vključno z mestno obvoznico
b)	Zgradili bomo osrednjo deponijo komunalnih odpadkov v Brstju (1986)
c)	Stanovanjsko individualno gradnjo bomo usmerjali v ZN Budina—Brstje, kjer bomo zgradili potrebno infrastrukturo
d)	Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v krajevni skupnosti Budina—Brstje in Spuhlja.
5.1.13.	Območje krajevne skupnosti M1ARKOVCI bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 13, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka	Površina	Prostorski
ureditvenega Naziv območja	. Namembnost izvedbeni
območja	w	akt
S 1	Borovci
S 2	Strelci
S 3	Prvenci
S 4	Sobetinci
S 5	Zabovci
S 6	Markovci
S 7	»Novi Jork«
S 8	Nova vas pri Markovcih
S 9	Bukovci
S 10	Stojnci
K	Ptujsko polje
P 1	Markovci
P 2	Stojnci
15.25	stanovanjska	PUP
4,06	stanovanjska	PUP
5,50	stanovanjska	PUP
9,88	stanovanjska	PUP
15,19	stanovanjska	PUP
7.94	stanovanjska	PUP
7,56	stanovanjska	ZN
19.88	stanovanjska	PUP
33.31	stanovanjska	PUP
36.25	stanovanjska	PUP
500.00	kmetijska	PUP
2.50	perutninstvo	PUP
4,00	perutninstvo	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti:
storitvene dejavnosti
—	razširitev samopostrežne trgovine (1986)
b)	Prometna infrastruktura:
—	rekonstrukcija magistralne ceste Spuhlja—Ormož (1988)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave in objekte:
—	daljnovod farma Stojnci—Dolane v dolžini 4 km (1986)
—	daljnovod Markovci—Mala vas v dolžini 5 km (1988)
— TP Nova vas III/Markovci 100 KVA (1989)
—	TP Bukovci IV 100 KVA (1989)
d)	Agrotehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na območju Ptujskega polja — južno od Bukovcev in Stojncev (1990)
e)	Zavarovali bomo vodooskrbno območje Okršič
f)	Adaptirali bomo PTT zgradbe (1986) in telefonsko omrežje (1987, 1990)
g)	Izboljšali bomo odtočne razmere zalednih voda v naseljih Zabovci in Markovci.
5.1.14.	Območje krajevne skupnosti CIRKOVCE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 14, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost akt	Prostorski izvedbeni
S 1	Starošince	8.06	stanovanjska	PUP
S 2	Stražgonjca	3.31	stanovanjska	PUP
S 3	Šikole	8.19	stanovanjska	PUP
S 4	Pongrce	7,19	stanovanjska	PUP
S 5	Cirkovce 1	7,20	stanovanjska	PUP
S 6	Zg. Jablane	7,53	stanovanjska	PUP
S 7	Sp. Jablane	11,63	stanovanjska	PUP
S 8	Cirkovce II	15,75	stanovanjska	PUP
S 9	Mihovce	14.06	stanovanjska	PUP
P 1	RTP Cirkovce	7,88	transfor. post.	PUP
P 2	Starošinci	8,00	perutninarstvo	PUP
K 1	Prelogi	200.00	kmetijska	PUP
K 2	Sp. Jablane	206.00	kmetijska	PUP
K3	Kragonja	130,00 „	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacijo za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti :
Storitvene dejavnosti:
—	izgradnja nove samopostrežne trgovine v Šikolah (1989)
—	zgraditev PTT zgradbe (1989) in krajevnega telefonskega omrežja (1989)
b)	Agrotehnične operacije (namakanje) bomo izvajali severno od ceste Šikole—Hajdina (Prelogi) (1987)
—	melioracije in komasacije J od Framskega potoka od Sp. Jablan do Mihovc (1986t
—	melioracije in komasacije ob Kragonji
c)	Zavarovali bomo vodooskrbno območje Šikole (1986)
d)	Gramoznica v Starošincih.
5.1.15.	Območje krajevne skupnosti LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 15, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Pleterje 1	7,44	stanovanjska	PUP
S 2	Pleterje II	4,75	stanovanjska	PUP
S 3	Pleterje III	2,88	stanovanjska	PUP
S 4	Župečja vas	8,44	stanovanjska	PUP
S 5	Lovrenc 1	31,88	stanovanjska	PUP
S 6	Lovrenc II	3,94	stanovanjska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
-	daljnovod Apače I—Župečja vas 20 kV na dolžini 3 km (1986) — TP Župečja vas (1986)
-	TP Zg. Pleterje (1987)
-	TP Lovrenc IV (1988)
b)	Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali mineralne surovine kamnitih agregatov iz gramoznice pri Kungoti
c)	Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1989—1990).
5.1.16.	Območje krajevne skupnosti KIDRIČEVO bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 16, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Kungota pri Ptuju	9,75	stanovanjska	PUP
S 2	Njiverce 1		PUP (kasneje	
S 3	Njiverce II	10,75 25,81	stanovanjska stanovanjska	ZN) PUP
S 4	Njiverce III	15,38	stanovanjska	ZN
S 5	Ob TGA	4,94	stanovanjska	PUP
S 6	Apače	24,13	stanovanjska	PUP
S 7	Njiverce IV	5	stanovanjska	PUP
K 1	Njiverce	17,31	kmetijska	PUP
R 1	»Stadion«	18,13	rekreac.-šport.	PUP
R 2	»Bazen«	15,44	rekreac.-šport.	PUP
P 1	TGA - Kidričevo, MIP-Z, Pleskar	195,19	industrija	PUP
P 2	Žel. postaja Kidričevo	7,81	servis, skladišča	ZN
P 3	Perutnina 1	1,94	farma	PUP
P 4	Perutnina II	2,38	farma	PUP
P 5	Perutnina III	3,19	farma	PUP
P 6	Perutnina IV	2,88	farma	PUP
P 7	Perutnina V	6,00	farma	PUP
0 1	Obrtna cona	3,20	obrtna dejavnost	ZN
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	družbene dejavnosti:
—	adaptacija zdravstvene postaje v Kidričevem
b)	gospodarstvo (industrija)
nov objekt — Elektroliza C
—	rekonstrukcija Elektrolize B
—	nov obrat za oblikovanje, žaganje in sestavljanje anod ter posodobitev in povečanje livnih zmogljivosti
—	izgradnja farmskih objektov Perutnine Ptuj
—	izgradnja nove proizvodne hale MIP — TOZD Zaščita (1987)
—	izgradnja čevljarskih delavnic (1986)
—	izgradnja poslovnih prostorov DO Pleskar
c)	stanovanja
—	blokovna gradnja v Kidričevem
—	individualna gradnja v ZN Njiverce
d)	prometna infrastruktura
—	modernizacija odseka lokalne ceste Kungota—Brunšvik v dolžini
1 km (1986)
—	modernizacija regionalne ceste Hajdina—Apače v'dolžini 0,8 km (1986)
e)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarni vodovod 0 160 Gerečja vas—Kungota (1990)
—	sekundami vod 0 110 Kungota (1990)
—	krajevno telefonsko omrežje (1986, 1990)
1) Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
-TP Njiverce III 100 KVA (1986)
g)	Uredili bomo deponijo posebnih odpadkov TGA Kidričevo in novo deponijo pepela
h)	Pridobitev dokumentacije za ureditev pokopališča v Kidričevem
i)	Za obvezne zaloge premoga bomo uredili deponijo ob železniški postaji.
5.1.17.	Območje krajevne skupnosti DOLENA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 17, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območ-ja:
Oznaka ureditvenega Naziv območja območja		Površina v ha	Prostorski Namembnost	izvedbeni akt	
S 1	Trnovec	6,75	stanovanjska	PUP
S 2	Sela	14,06	stanovanjska	PUP
S 3	Zg. Pristava	2,31	stanovanjska	PUP
S 4	Popovci	1.25	stanovanjska	PUP
P 1	Perutnina 1	2,94	farma	PUP
P 2	Perutnina II	3	farma	PUP
P 3	Perutnina Ml	3,69	farma	PUP
P 4	Perutnina IV	5 farma	PUP	
P 5	Perutnina V	3,13	farma	PUP
P 6	Perutnina VI	9,63	farma	PUP
K 1	Dolina Dravinje	200,00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo modernizirali lokalne ceste na odsekih:
— Sela—Apače na dolžini 1 km (1990)
— Dolena—Kočice na dolžini 2 km (1990) in
—	regionalne ceste Dolena—Jurovci v dolžini 2 km (1990)
b)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarni vodovod Jurovci—Dolena 0 140 (II. etapa) na dolžini 2.550 m (1989)
—	odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Pristava—Slape (1986)
c)	Melioracijske ukrepe bomo izvajali v dolini Dravinje (1989), regulirali bomo reko Dravinjo.
5.1.18.	Območje krajevne skupnosti VIDEM PRI PTUJU bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 18, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Pobrežje 1	5,63	stanovanjska	PUP
S 2	Pobrežje II	23,06	stanovanjska	PUP
S 3	Šturmovci	4,81	stanovanjska	PUP
S 4	Lancova vas	22,94	stanovanjska	PUP
S 5	Videm pri Ptuju	25.06	stanovanjska	PUP
S 6	»Čez Dravinjo«	7,69	stanovanjska	PUP
S 7	Tržeč 1	8,56	stanovanjska	PUP
S 8	Tržeč II	3,19	stanovanjska	PUP
S 9	Tržeč lil	4,94	stanovanjska	PUP
S 10	Jurovci	3,38	stanovanjska	PUP
S 11	Soviče	1,88	stanovanjska	PUP
W 1	Dravinjski vrb	8,06	počit, objekti	PUP
P 1	Pobrežje	1,63	kmetij, objekti	PUP
P 2	Jurovci	1.25	kmetij, objekti	PUP
P 3	Draženci	1,94	farma KK Ptuj	PUP
K 1	Dravsko polje, ob Dravinji	500,00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Adaptirali bomo kulturno dvorano
b)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija odseka lokalne ceste Dravinjski vrh—Podlehnik v dolžini 1 km (1989) in lokalne ceste Suha veja—Tržeč v dolžini 1 km (1989)
—	za izboljšanje pogojev regionalnega prometa bomo izvedli rekonstrukcijo magistralne ceste Hajdina—Macelj
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TP Majski vrh 100 KVA (1986)
—	TP Tržeč III (1986)
— TP Dravinjski vrh 100 KVA (1988)
—	TP Majski vrh II 100 KVA(1989)
— TP Pobrežje II 100 KVA (1989)
—	TP Pobrežje III 100 KVA (1990)
—	TP Ljubstava II 100 KVA (1990)
d)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
— Vodooskrbni objekti za naselja Majski vrh. Dravinjski vrh, Vareja in Soviče (1986, 1987)
—	prečrpališče Majski vrh (1987)
—	primarni vodovod Majski vrh 0 140 v dolžini 1.905 m (1986)
—	vodohram Majski vrh II — 150 m* 1 (1988)
—	primarni vodovod Majski vrh, Soviče 0 125 v dolžini 6.650 m (1988)
— raztežilniki (1989)
—	primarni vodovod Jurovci—Dolena 0 140 v dolžini 5.093 m (1987)
—	zavarovalna dela na črpališču Lancova vas, vključno z izgradnjo vodnjakov (1987)
—	telefonsko omrežje (1990)
e)	Regulirali bomo potok Studenčnica (1986)
0 Agretehnične operacije (melioracije, komasacije) bomo izvajali na območju Dravskega polja in na območju med Dravo, Dravinjo in Studenčnico (1986)
g)	Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« (1988, 1989)
h)	Sanacija gramoznice.
5.1.19.	Območje krajevne skupnosti MAJŠPERK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 19, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega Naziv območja območja		Površina v ha	Prostorski Namembnost	izvedbeni akt	
S 1	Sestrže	4.69	stanovanjska	PUP
S 2	Medvedce	4.31	stanovanjska	PUP
S 2	Majšperk	16.31	stanovanjska	PUP
S 4	Lešje	3.06	stanovanjska	PUP
S 5	Breg	26.94	stanovanjska	ZN
S 6	Stanečka vas	5,88	stanovanjska	PUP
S 7	Koritno	2	stanovanjska	PUP
S 8	Preša	2.25	stanovanjska	PUP
P I	Breg	14.88	industrijska	ZN
K t	Sestrže			
	Dravinja	500	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorsko izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti :
družbene dejavnosti:
—	novogradnja vrtca (1989)
—	sanacija kinodvorane (1986) storitvene dejavnosti:
—	izgradnja nove bencinske črpalke (1986)
—	krajevno telefonsko omrežje (1986, 1990) gospodarstvo — industrija:
—	širitev proizvodnje obutve (1986)
—	nov prizidek za proizvodnjo volnice stanovanja:
—	blokovna gradnja v Majšperku
—	individualna gradnja po ZN Majšperk—Breg
b)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija lokalnih cest:
— Naraplje—Vapča vas v dolžini 2,0 km (1986)
— Medvedce—Sestrže v dolžini 1,0 km (1989)
—	regionalnih cest Poljčane—Cvetlin v dolžini 0,6 km (1990)
—	regionalna cesta Majšperk—Stoperce v dolžini 1,3 km (1989)
c)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	primarno vodovodno omrežje Breg—Preša 0 150 v dolžini 1.000 m (1990)
—	priključitev kotlarne na plinovodno omrežje (1986)
d)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TP Zg. Sestrže 100 KVA (1986)
—	TP Lešje—Glivno 100 KVA (1987)
—	TP Skrblje I 100 KVA (1988)
—	TP Skrblje II 100 KVA (1988)
—	TP Preša 100 KVA (1990)
e)	Melioracijske posege bomo izvajali na območju doline Dravinje in S od naselja Sestrže. Na območju P 19 bomo izvedli vodno akumulacijo Medvedce (1987, 1990)
Regulirali bomo reko Dravinjo.
f)	Za potrebe gradbene industrije bomo izvajali izkoriščanje mineralnih surovin kamnitih agregatov iz kamnoloma Naraplje.
5.1.20. Območje krajevne skupnosti PTUJSKA GORA bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 20, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka		Površina v ha		-Prostorski
ureditvenega območja	Naziv območja		Namembnost	izvedbeni akt
e 1	Ptujska gora	7.31	stanovanjska	UN
K 1	Dolina Dravinje	150.00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Opredelili in zavarovali bomo lokacije za naslednje deficitarne objekte in naprave s področja spremljajočih dejavnosti:
šport in rekreacija:
— igrišče
b)	Za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo zgradili naslednje odseke lokalnih cest:
— Podlože na dolžini 1 km (1989)
— Stogovci—Ptujska gora na dolžini 0,5 km (1987)
— Slape na dolžini 1 km (1987)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TP Doklece II-Piške (1987)
—	TP Slape (1988)
— TP Ptujska gora II (1989)
— TP Stanečka vas—Stogovci (1990)
d)	Melioracije bomo izvajali na območju doline Dravinje (1990)
—	regulirali bomo reko Dravinjo (1986—1990)
e)	Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Slape—Ptujska gora (1986)
f)	Kumunalna infrastruktura:
—	sekundarno vodovodno omrežje Podlože 0 110 v dolžini 2.500 m (1990)
5.1.21. Območje krajevne skupnosti PODLEHNIK bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 21, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja :
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Podlehnik	8.31	stanovanjska	PUP
S 2	Zakl	2,56	stanovanjska	PUP
T 1	Podlehnik	12.00	turist, trans.	PUP
K 1	Dolina Rogatnice	25.00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	za izboljšanje pogojev lokalnega prometa bomo natytovali modernizacijo na naslednjih odsekih lokalnih cest:
— Podlehnik—Leskovec v dolžini 1,5 km (1987)
— Kozminci—Tržeč v dolžini 1,0 km (1990)
— Podlehnik—Gorca v dolžini 0,5 km (1987)
—	za izboljšanje pogojev regionalnega prometa bomo rekonstruirali regionalno cesto Hajdina—Macelj.
b)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
— Prečrpališče Zakl (1986)
Adaptacija PTT zgradbe (1987) in krajevnega telefonskega omrežja (1988)
c)	Zgradili bomo naslednje elektroenergetske naprave:
— TG Gorca III —Dežno (1987)
d)	V dolini Rogatnice na območju Ribnikov bomo izvajali melioracije (1986)
e)	Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Podlehnik—Gorca—Zg. Pristava (1986, 1987).
5.1.22. Območje krajevne skupnosti LESKOVEC bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 22, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja :
Oznaka	Površina v ha		Prostorski
ureditvenega Naziv območja območja (		Namembnost	izvedbeni akt
S 1	Zg. Leskovec	5,19	stanovanjska	PUP
Pri izvedbi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija ceste Mala Varnica—Ložina v dolžini 2,0 km (1988),
—	ceste Leskovec—Podlehnik v dolžini 0,5 km (1988) ter
—	modernizacija regionalne ceste Poljčane—Cvetlin v dolžini 3,2 km (1987)
b)	Zgradili bomo naslednje komunalne naprave:
—	vodooskrbni objekti za naselja Leskovec, Mala Varnica
—	sekundami vod 0 110 Soviče—Zg. Leskovec—Mala Varnica'v dolžini 5.100 m (1989)
c)	Zgradili bomo elektroenergetske naprave:
—	TP Velika Varnica II 100 KVA (1987)
d)	Telefonsko omrežje (1990),
5.1.23. Območje krajevne skupnosti CIRKULANE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 23, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Cirkulane	14.00	stanovanjska	PUP
P 1	Dolane	5,69	industrijska	ZN
W 1	Veliki vrb	7.54	počit, objekti	UN (ZN)
W 2	Gruškovec	13.00	počit, objekti	UN (ZN)
K 1	Dolina Bele	240,00	kmetijska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmentve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Razširili bomo lokacijo za razširitev obratov Hiko Olga Meglič
b)	Prometna infrastruktura:
— modernizacija lokalne ceste:
— Medribnik—Florjan v dolžini 2 km (1987)
— Pristava—Slatina—Okič v dolžini 1 km (1990)
c)	zgradili bomo elektroenergetske naprave:
—	daljnovod Panna Stojnici—Dolane — 200 kV v dolžini 4 km (1986)
— TP Slatina II-Milošič 100 KVA (1986)
— TP Pristava II Cirkulane 100 KVA (1987)
-	TP Gruškovec II 100 KVA (1989)
-	TP Pohorje II (Paradiž) 100 kva (1990)
d)	Agrotehnične operacije (melioracije in komasacije) bomo v skladu z dolgoročnimi opredelitvami izvedli v dolinah Bele in Belane (1990)
0 Adaptirali bomo PTT zgradbe (1986) in zgradili krajevno telefonsko omrežje (1987)
g)	Telovadnica kot večnamenski prostor (1989)
h)	Odprli bomo turistično cesto Belski vrh--Bori, Cirkulane, Dravci (1986)
i)	Komunalna infrastruktura
—	sekundarno vodovodno omrežje Brezovec 0 110 v dolžini 1.730 m (1986).
5.1.24. Območje krajevne skupnosti ZAVRČ bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 24, ki jo sestavljajo ureditvena območja:
Oznaka ureditvenega območja	Naziv območja	Površina v ha	Namembnost	Prostorski izvedbeni akt
S 1	Zavrč	3,19	stanovanjska	PUP
S 2	»	Goričak	6,00	stanovanjska	PUP
K 1	Zavrč	100,00	kmetijstvo	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
-	modernizacija lokalne ceste Goričak—Drenovec v dolžini 2,5 km (1986)
-	modernizacija odseka lokalne ceste Dubrava—osnovna šola v dolžini 0,5 km (1990)
b)	Zgradili bomo elektroenergetske naprave:
-	TP Turški vrh III (1986)
-	TP Goričak II (1987)
— TP Gorenjski vrh (1989)
-	TP Korenjak (1990)
c)	Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali mineralne surovine kamnitih agregatov iz kamnolomov Zavrč in Hrastovec
d)	Odprli bomo turistično cesto »Med vinogradi« Zavrč—Belski vrh (1986).
5.1.25. Območje krajevne skupnosti STOPERCE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 25, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka	Površina	Proatoreki
ureditvenega Naziv območja	. Namembnost izvedbeni
območja	akt
S 1	Stoperce	3,44 stanovanjska	PUR
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija lokalne ceste na odseku Stoperce—Čermožiše v dolžini 1 km (1988)
—	modernizacija lokalne ceste na odseku Grdina—Sitež v dolžini 1 km (1990) in
—	modernizacija regionalne ceste Majšperk—Rogatec v dolžini 5 km (1989)
b)	Komunalna dejavnost
—	lokalni vodovod Dol pri Stopercah—Vrhe v dolžini 1.200 m 0 110 (1987)
—	lokalni vodovod Plešivica—Gnani vrh v dolžini 3.000 m 0 110 (1987).
5.1.26. Območje krajevne skupnosti ŽETALE bo enotno prostorsko obdelano kot planska celota P 26, ki jo sestavljajo naslednja ureditvena območja:
Oznaka	Površina	Prostorski
ureditvenega ' Naziv območja	h Namembnost izvedbeni
območja	akt
S 1	Žetale	8,69 stanovanjska	PUP
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
a)	Prometna infrastruktura:
—	modernizacija odseka lokalne ceste Žetale—Ptujska gora v dolžini 2,0 km (1989)
—	modernizacija odseka lokalne ceste Žetale—Trebež v dolžini 0,5 km (1990)
b)	Zgradili bomo elektroenergetske naprave:
-	TP Varva-sele 100 KVA (1986)
— TP Pšetna graba 100 KVA (1986)
— TP Dobrina VI 100 KVA (1990)
-	TP Pridna vas 100 KVA (1986)
— TP Dobrina V. Globočec 100 KVA (1988)
-	TP Dobrina-Prekože 50 KVA (1986)
c)	Za potrebe gradbene industrije bomo izkoriščali minerale kamnitih agregatov v kamnolomu Dobrina
d)	Zavarovali bomo vodooskrbno območje Vodole
e)	Zgradili bomo krajevno telefonsko omrežje (1990).
5.2.	Prostorski izvedbeni načrti
Na območjih, kjer se bo izvajala kompleksna graditev in zanjo predvidevamo izdelavo prostorskega izvedbenega načrta v srednjeročnem planskem obdobju 1986—1990, so oblikovane programske zasnove za območja:
— Pil - Sl/l Krčevina I
— P 11 - S2/1 Vičava
— P 11 — S 6 Rabelčja vas
-	P 11 - R5/1 Ptujske toplice
— P 10 — Pl Slovenja vas
— P 10 — P3 Slovenja vas
-	P 16 - 01 Kidričevo
5.2.1. Območje P 11-Sl/l. Krčevina I.
1.	V območju P 11—Sl, ki meri 61,19 ha, se nahaja med Cesto v Grajeno in Cesto kurirjev NOV, ureditveno območje P 11—Sl/l, ki zavzema 15 ha. * 4 5 6 7 8
2. Organizacija dejavnosti v območju:
Ureditveno območje P 11—Sl/l je namenjeno enodružinski stano-
vanjski gradnji. št. objektov program:	obstoječa	predvideno —	individualna prostostoječa grad.	26	93 —	proizvodni obrat	št. prebivalcev obstoječe	predvideno 117	418	
Skupaj	119		535
3. Površine za posamezne dejavnosti:		
	obstoječe	predvideno
— individualna gradnja	4 ha	7 ha
— parkovne površine	—	1 ha
— prometne površine	—	1 ha
— proizvodni obrati	0,90 ha	
— kmetijske površine	1.1 ha	
Skupaj	15 ha
4.	Zasnova prometnega omrežja
a)	Navezava na primarno prometno omrežje
Omrežje notranjih prometnih poti se s tremi kraki priključuje na primarno mestno omrežje, kar olajšuje dostopnost posameznih delov naselja.
b)	Zasnova notranjega prometa
Ceste so speljane tako, da je dostopna vsaka gradbena parcela. Vsi stanovanjski objekti so oddaljeni od komunikacij največ 20 m.
c)	Peš promet
Površine za pešce so ločene od voznih površin, speljane so pravokotno na plastnice, iz nivoja v nivo spreminjajo smer ter tako najhitreje premagujejo višinsko razliko ter lajšajo dostopnost do stanovanj.
5.	Zasnova komunalnega omrežja	>
a)	Kanalizacija
Omrežje nove poselitve se navezuje na obstoječe.
b)	Vodovod
Vodovodno omrežje nove poselitve ,se navezuje na obstoječe.
6.	Zasnova energetskega omrežja
a)	Elektrika
Električni vodi se priključijo na obstoječe vode.
b)	Ogrevanje
Individualna kurišča ter možna kombinacija skupinskega in individualnega ogrevanja hiš.
7.	Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Območje leži na severnem pobočju hriba z naklonom od 5 do 15 %. Glede na razgibano konfiguracijo terena, se ureditev komunikacij in skupin stanovanjskih objektov prilega organski obliki pobočja. S tem je ustvarjena navidezna stihija, ki se le v vrhnjem ravnem delu spremeni v bolj pravilne oblike, ki nadaljujejo oblikovne zakonitosti sosednjega pobočja. Najbolj organska oblika povezave so peš-poti, ulice, ki se v obliki stopnišča vijejo z vseh strani proti vrhu.
8.	Usmeritev za arhitekturno oblikovanje
Ker so že postavljeni posamezni objekti ob že utrjenih poteh, se moramo prilagoditi danim možnostim. Določamo dva tipa gradnje:
a)	individualna družinska gradnja ali dvojčki, ki naj bodo v skladu z ostalo obliko gradnje,
b)	parcelacijsko najbolj primerna za posamezna zapolnilna območja z zelenico, kar daje možnost izbire najprimernejših lokacij za posamezne-objekte — problem osončenosti.
9.	Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Območje obdelave nima večjega pomena z naravovarstvenega vidika, ker je na hribu, ki se dviga nad Dravo; je vidno iz turističnega centra Ptujske toplice in novega naselja Rabelčja vas in zaradi tega močna vizu-elna komponenta mesta Ptuj.
10.	Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Potrebno je izvršiti vse ukrepe, da gospodarski objekt ne bo slabšal
bivalnih pogojev za območja Krčevina I.
11.	Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS
Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddelka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest.
12.	Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja
Za pripravo območja bodo potrebna večja geomehanska dela, to so izkopi, izpeljava cest ter peš poti in začetna dela priprave terena za gradnjo hiš. V drugem finalnem delu se izvrši izgradnja stanovanjskih objektov, ureditev in oprema komunikacij in vseh zelenih površin.
5.2.2.	Območja P 11-S2/1 — Vičava
1.	Območje P 11—S2/1 je del območja P 11—S2 in zanj določamo programsko zasnovo; obsega 1 ha ter leži med Dravo in Cesto kurirjev NOV.
2.	Organizacija dejavnosti v območju
—	individualna stanovanjska zasnova
3.	Kapaciteta območja za predvideni program
—	bruto etažne površine 1800 m2 * 4 5 6
—	število objektov	9 individualnih hiš
—	število prebivalcev	40
4.	Zasnova prometnega omrežja
—	območje se navezuje na primarno mestno Cesto kurirjev NOV
—	notranjo komunikacijo tvori ulica, ki je obenem tudi peš pot, saj je namenjena samo lokalnemu in interventnemu dovozu.
5.	Zasnova komunalnega omrežja
—	kanalizacija je navezana na obstoječo, ki poteka po Cesti kurirjev NOV
—	vodovod je navezan na obstoječ vod. sistem.
6.	Zasnova energetskega omrežja:
—	električni vodi so priključeni na obstoječo TP Vičava 1
—	sistem ogrevanja z individualnim kuriščem
7.	Ureditev za arhitekturno oblikovanje
—	tip zazidave so atrijske hiše
8.	Zasnova ureditve za potrebe SLO in DS
—	urejeno skupaj s celotnim območjem P 11—S2 Vičava
5.2.3.	Območje Pil — S6 — Rabelčja vas
1.	V ureditvenem območju P 11 —S6, ki meri 38,6 ha, določamo programsko zasnovo za manjšo enoto P 11 — S6/1, ki meri 18 ha in je nadaljevanje zazidalnega načrta Rabelčja vas.
2.	Organizacija dejavnosti v območju
program
—	stanovanjska gradnja
—	spremljajoče dejavnosti
—	WO
3.	Kapaciteta območja za posamezne dejavnosti
oznaka dajavnosti
—	individualni objakti
—	blokovna anota
število	število	število
objektov	stanov.	prebivalcev
165	165	742
62	1116	1343
1281	5055
— W0	— mesta za 350 otrok
4.	Zasnova prometnega omrežja
a)	Obstoječe prometnice bo potrebno prilagoditi povečanemu prometu, to sta Peršonova ulica in cesta na Mestni log. Prečna prometnica bo nova cesta, ki bo povezovala Potrčevo in občinsko cesto na Mestni vrh.
b)	Zasnova notranjega prometnega omrežja
Ves notranji promet je podrejen predpisom ter poteka po stanovanjskih in dovoznih cestah — ločeno od glavnih peš poti.
c)	Mirujoči promet
Parkirišča so odmaknjena od stanovanjske zazidave 15 m,'ter locirane tako, da ne segajo v mimo cono. Garaže so locirane na obeh vstopnih mestih v sosesko.
d)	Peš promet
Površine za pešce se samo dvakrat križajo s prometnimi površinami ter so primemo dimenzionirane in opremljene.
5.	Zasnova komunalnega omrežja
a)	Kanalizacija
Glavni vodi bodo na novo speljani ob novi in obstoječih glavnih komunikacijah naselja ter priključeni na mestno kanalizacijo
b)	Vodovod
Na isti trasi skupno s kanalizacijo bo speljan novi vodovod navezan na že obstoječe vodovodno omrežje.
6.	Zasnova energetskega omrežja
a)	Elektrika
Soseska bc priključena na TP Rabeljčja vas — zahod ter na nove štiri predvidene TP.	•
b)	Ogrevanje
Ogrevanje blokovnih enot bo urejeno s skupinskim toplovodnim sistemom in se bo kasneje priključilo na mestni plinovod. Individualni objekti imajo sistem individualnih kurišč.
c)	Plin
V pripravi je izvedba mestnega plinovoda, ki bo zajel novo naselje Rabelčja vas.
7.	Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Rabeljča vas naj postane sestavni del — podaljšek mesta z vsemi potrebnimi funkcijami, z dobro prometno vključenostjo, z upoštevanjem danih pogojev (z obstoječo stanovanjsko gradnjo ter prehodom na kmetijske površine na sevem preko gozdnega otoka), primemo vizuelno vklopitvijo v panoramsko sliko mesta Ptuj. V Ptuju je močno prisotna ločnica med kulturno dediščino mestnega jedra in novo stihijsko zazidavo, ki v današnjem času prav zaradi posledic dosedanje nenačrtne širitve zahteva generalno ureditev in širitev mestnih dejavnosti, saj mestno jedro ne zadovolji več vseh potreb. Oblikovne poteze sledijo vsem tem ciljem tako, da je orientacija glavne peš poti usmerjena k Ptujskemu gradu ter tvori novo mestno ulico opremljeno z vsemi elementi mestnega prostora.
8.	Usmeritve za arhitekturno oblikovanje
Gabariti stanovanjskih objektov: — maxi mal no P + 4, najbolj zgoščena in najvišja pozidava ob glavni peš poti (blokovne enote so urejene tako, da tvorijo kareje — interno dvorišče je bogato opremljeno s programom za igro in počitek).
— P in P + 1 je višina individualnih stanovanjskih objektov, ki tvorijo zunanji rob naselja.
9.	Krajinsko oblikovanje
Območje obdelave je zaključena enota, kije na sevem z ostro razmejitvijo — novo cesto in gozdnim robom ločeno od kmetijskih površin. Na vseh ostalih smereh so komunikacije meja med novim in obstoječim mestnim tkivom.
Parkovna ureditev se podreja urbanizaciji — smiselna speljava poti, spremembe reliefa (enosmerno zaprtje trga z umetnim gričem) ter načrtna zazelenitev z drevjem (vizuelna bariere med objekti različnih namembnosti).
10.	Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS
Potrebno je predvideti lokacijo za zaklonišče ter določiti cone za
umik ob večjih nesrečah (požari, potresi, itd.)
5.2.4.	Območje Pil — R 5/1 — Ptujske toplice
L Ureditveno območje Ptujske toplice, P 22 — R 5, ki meri 25,57 ha, se nahaja med desnim kanalom Drave in Mlinsko cesto ob obstoječem športno rekreacijskem kompleksu Ptujske toplice.
2.	Organizacija dejavnosti v območju in ocena kapacitet po posameznih programih:
	Območja	Kapaciteta
Program	programa	
- zdraviliški objokt	2,7 ha	220 ležišč
— bungalovi	4,0 ha	50 ležišč
— park	1,2 ha	
— avtokamp	3.5 ha	
— športna igrišča	1,5 ha	
— parkirni prostori	0.3 ha	
— ostale osrednja površina	1.1 ha ta ^ k.	
3.	Zasnova prometnega omrežja
a)	Navezava na primarno cestno omrežje
Povezava z ostalimi mestnimi komunikacijami ter obenem z glavnima notranjima prometnicama je Aleja bratstva in enotnosti, ki se nato podaljša v predvideno širitev športno rekreacijskega centra Ptujske toplice.
b)	Notranji promet
Ves javni notranji promet poteka po glavni komunikaciji ter le v naselje bungalovov vodi cesta, ki je namenjena motornemu prometu obiskovalcev. Vse ostale servisne, dostavne ih interventne poti se odvijajo po sprehajalnih poteh, ki so za to namenjene v določenem času dneva.
c)	Mirujoči promet
Območje P 11 — R 5 ima že obstoječe neurejeno parkirišče, ki bi bilo potrebno načrtne ureditve. Pokriva potrebe kopališča, bungalovov in obstoječih gostinskih objektov. Novo predvideno parkirišče ob hotelu bo namenjeno izključno hotelskim gostom. Potrebno kapaciteto za predvidene športne površine bo pokrivalo obstoječe centralno parkirišče.
d)	Peš promet
Ureditveno območje P 11 — R 5 je deljeno na dve peš coni, ločeni z glavno prometno komunikacijo Alejo bratstva in enotnosti. Z odmikom od slednje se peš poti izgubljajo v mirni coni območja: a) obrežje Drave z igriščem, mini golfom, teniškimi igrišči in sprehajališči, b) naselje bungalovov, igrišča ter hotelski park. Glavna peš pot, ki povezuje hotel s kopališkim kompleksom, ima bogat program ter tako usmeritev, da omogoča nemoten pogled na Ptujski grad. Program obsega: letni kino, trge, gostinske atrije, prostor za promenadne koncerte, manjše trgovine spominkov, izposojevalnice, itd,
5.	Zasnova komunalnega omrežja
a)	Kanalizacija
Kanalizacija za novo gradnjo se bo priključila na že obstoječo.
b)	Vodovod
Vodovod se priključi na že obstoječe vode za kanalski kompleks.
6.	Zasnova energetskega omrežja
a)	Elektrika
Nove potrebe bodo krite iz že obstoječega priključka za TP Toplice.
b)	Ogrevanje
Hotel in bungalovi imajo predvideno skupno kotlovnico.
c)	Plin
7.	Usmeritev za urbanistično oblikovanje
Ureditev območja toplic je podrejena dvojni usmeritvi delovanja — turistično zdraviliško ter dnevno turistično dejavnost. Glede na dvojni značaj kompleksa ter dve različni vrsti gostov — stalni ter frekventni, se oblikovanje podreja obema zahtevama.
Delitev območja:
A.	kopališče s tenis igrišči in parkirnimi površinami ob kopališkem kompleksu, glavna peš komunikacija s programom
B.	bungalovi, hotel, igrišča in park za hotelom.
Oba dela.se ponovno delita na mimo in hrupno cono in na veliko in malo koncentracijo obiskovalcev.
Glavna peš pot povezuje kopališče s hotelom in nudi odprt pogled na Ptujski grad. S svojim programom je zanimiva tako za hotelske kot za izletniške goste — je center družabnih dejavnosti.
8.	Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Osnovni gabariti: hotel P + 2 — P + 3, vsi ostali objekti max. P + 1 (predvsem ob glavni peš poti). Ostali elementi arhitekturnega oblikovanja iskani in določeni ob izdelavi projekta.
Vse stavbe so skrite med drevjem.
9.	Usmeritev za krajinsko oblikovanje
Območje toplic se nahaja na rodovitnih tleh, ki so brez lastnega vegetacijskega pokrova (njivski svet). Potrebno je celovito oblikovanje kompleksa. ' •
Za mirno cono — zunanji obroč območja predvidevamo svobodnejšo izbiro drevesnih vrst ter značilni relief Ptujskega polja — ravnino tako, da iz parka preidemo na njivske površine ter ob Dravi naprej v prvobitni gozdni pas, možna celo mostna povezava z otokom.
Hrupna cona — notranji krog se podreja urbanizaciji in se ureja z bolj generalnimi posegi: a) nasipi kot hrupne in vizuelne zapore ob parkiriščih, b) načrtno nasaditvijo in izbiro drevesnih vrst, grmovnic in cvetličnih nasadov.
Na parkiriščih predvidevamo zasaditev dreves v vrstah.
10.	Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS
Hotel in bungalovi imajo svoje centralno zaklonišče. Dostop do vseh objektov je možen preko napajalnih in sprehajalnih poti.
5.2.5.	Območje P 10 — P 1 Slovenja vas
1.	V območju P 10 — P 1, ki meri 7 ha, se nahaja v Slovenji vasi med magistralno cesto Ptuj—Maribor na J in Z, odtočnim kanalom HE Zlatoličje na S.
2.	Organizacija dejavnosti v prostoru
Območje P 10 — P 1 je namenjeno izgradnji kemične industrije to-
vame Zlatorog Maribor			
a) Program	št. objektov	število zaposlenih	
obstoječi	predv.		obstoječi	predvideni
Skladišča proizvodni objekti	8	24	700 (350 v
			obdobju
	- 8	—	1986-1990)
SKUPAJ	16	724	
b) Površine za posamezne dejavnosti			predvideno
	obstoječe		
Prometna površina Proizvodni objekti in	0,10 ha	0.50 ha	1.91 ha
skladišča	1,09 ha		
Zelene površine	—		3.40 ha
SKUPAJ	7 ha		
3.	Zasnova prometnega omrežja
Navezava na magistralno cesto Ptuj—Maribor. V industrijskem kompleksu so ceste speljane tako, da so funkcionalno dostopne vse zgradbe.
4.	Zasnova komunalnega omrežja
a)	kanalizacija: zgradi se kemična čistilna naprava
b)	vodovodno omrežje: navezuje se na obstoječe 5 6 7 8 9
5.	Zasnova energetskega omrežja
a)	Električni vodi se priključijo na obstoječe
b)	Ogrevanje: lastno ogrevanje s svojo kotlovnico
c)	Plin: priključitev na magistralni plinovod
6.	Usmeritev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje:
Območje leži v ravnini ob magistralni cesti in odvodnem kanalu HE
SD 1 — Zlatoličje, zato se predvidevajo proizvodni objekti prilagojeni krajini.
7.	Usmeritve za varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine.
Potrebna bo zgraditev kemične čistilne naprave pred odtokom v odvodni kanal HE SD 1 — Zlatoličje.
8.	Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS
Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddelka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest.
9.	Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja
Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, to so izkopi in izpeljava cest.
5.2.6. Območje PIO — P 3 — Slovenja vas 1. Območje PIO — P 3, ki meri 21 ha, se nahaja v Slovenji vasi med magistralno cesto Ptuj—Maribor, odtočnim kanalom HE Zlatoličje in mejo z občino Maribor—Tezno.
2.	Organizacija dejavnosti v prostoru
Območje P 10 — P 3 je namenjeno izgradnji nove klavniško predelovalne industrije TIMA — TMI Košaki Maribor
a) Program	št. objektov	število zapoalanih
obstoječe pradvid. obstoječa predvideno hladilnica	2	—	5	_
proizvodni objekti	—	14	_	200
SKUPAJ	16	205
b) Površine za posamezne dejavnosti :
obstoječa
prometne površine	0,10 ha
proizvodni objekti	0,25 ha
zelena površine	—
SKUPAJ
3.	Zasnova prometnega omrežja Navezava na magistralno cesto Ptuj—Maribor. V industrijskem
kompleksu so ceste speljane tako, da so funkcionalno dostopne vse zgradbe.
4.	Zasnova komunalnega omrežja
a)	kanalizacija: zgradi se čistilna naprava
b)	vodovodno omrežje: navezuje se na obstoječe
5.	Zasnova energetskega omrežja
a)	električni vodi se priključijo na obstoječe
b)	Ogrevanje: lastno ogrevanje s svojo kotlovnico
c)	Plin: priključitev na magistralni plinovod
6.	Usmeritev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje Območje leži v ravnini ob magistralni cesti in odvodnem kanalu HE
SD 1 — Zlatoličje, zato se predvidevajo proizvodni objekti prilagojeni krajini.
7.	Usmeritve za varovanje okolja, naravne in kulturne dediščine Potrebna bo zgraditev čistilne naprave za odplake, pred odtokom v
odvodni kanal HE SD 1 — Zlatoličje in filtrov na kafileriji.
8.	Zasnova ureditve prostora za potrebe SLO in DS
Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve oddelka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest.
9.	Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanje območja
Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela, to so izkopi in izpeljava cest.
21 ha
predvidena 1.40 ha 5.75 ha 13.50 ha
5.2.7.	Območje P 16 - 01 Kidričevo
1.	Območje P 16 — 01, ki meri 3,2 ha, leži med Tovarniško cesto na V, kopališčem na Z, železnico na J in Kopališko ulico na S.
2.	Organizacija dejavnosti v območju:
Območje P 16 — 01 je namenjeno tihi in čisti obrtni dejavnosti ter trgovini.
a) Program
število objektov	število zaposlenih	
obstoječi	predvideni	obstoječe	predvideno
trgovina	1	1	20	10
proizvodni obra-	—	10	—	150
SKUPAJ	12	180		
b) površine za posamezne dejavnosti :		
	obstoječe	predvideno
trgovina	0,25 ha	0,25 ha
čevljarska obrt	—	0,25 ha
druga čista in tiha obrt	—	1,75 ha
parkovne in prometne površine	—	0,70 ha
SKUPAJ	3,20 ha	
3.	Zasnova prometnega omrežja
a)	Navezava na primarno prometno omrežje
Omrežje notranjih prometnih poti se naveže na Kopališko ulico.
b)	Zasnova notranjih prometnih poti
Cesta se spelje tako, da je možen dostop na vse gradbene parcele, oziroma bodo parcele ležale levo in desno od notranje prometne poti.
4.	Zasnova komunalnega omrežja
a)	kanalizacija : Omrežje se navezuje v obrtni coni na obstoječo kanalizacijo, ki teče tik ob coni
b)	Vodovod : omrežje se navezuje na obstoječe
5.	Zasnova energetskega omrežja
a)	Elektrika:
Električni vodi se priključijo na obstoječe vode. Zgradi se trafopo-staja 630 KVA.
b)	Ogrevanje
Priključitev na obstoječo toplovodno omrežje
6.	Usmeritev na arhitekturno oblikovanje Montažni paviljonski tip gradnje proizvodnih objektov.
7.	Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine Območje nima večjega pomena za varovanje naravne in kulturne dediščine, razen spomenika Borisa Kidriča, ki se mora pri urbanističnem oblikovanju upoštevati.
8.	Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja Potrebno je izvajati vse ukrepe, da objekti za obrtno dejavnost ne
bodo slabšali bivalnih pogojev za naselje Kidričevo in rekreacijsko območje Kopališča.
9.	Zasnova ureditvenega prostora za potrebe SLO in DS
Pri izdelavi izvedbenega načrta se bo upoštevalo vse zahteve Oddelka za ljudsko obrambo in zagotovilo zadostno število zakloniščnih mest.
10.	Zasnova zaporednosti gradnje, oziroma urejanja območja
Za pripravo območja bodo potrebna manjša zemeljska dela za proizvodne objekte in komunalno opremljanje.
6.	SMERI IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV RAZVOJNE POLITIKE
6.1 S tem družbenim planom opredeljujemo smernice in okvire za ukrepanje na področjih, ki so temeljnega pomena za razvoj občine. Ukrepi bodo temeljili na nalogah, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v svojih planskih aktih. V teku uresničevanja družbenega plana občine bodo poleg navedenih podvzeti še drugi ukrepi, če bo prihajalo do večjega odstopanja v razvoju od sprejetih ciljev in politike družbenega plana občine, ki so ključnega skupnega pomena za razvoj občine in sicer:
—	temeljnih razmerij na področju delitve dohodka za tekočo porabo in razširitev materialne osnove združenega dela;
—	oskrbe prebivalstva s hrano, predvsem z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, oblikovanje občinskih blagovnih rezerv in intervencij;
—	zagotavljanja z zakonom določenih pravic na področju skupne in splošne porabe;
—	prometne in komunalne infrastrukture, zaščite vodnih virov, urbanizacije in varstva okolja ter
—	zagotavljanja nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Skupščina občine bo v okviru zakonskih določil v navedenih primerih z odloki in drugimi predpisi določila obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije in sprejela druge ukrepe.
6.2.	Ukrepi skupščine bodo usmerjeni v nadaljnje uveljavljanje kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, ki so določeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Te in druge kriterije prestrukturiranja bodo nosilci razvoja uporabljali pri načrtovanju in ocenjevanju investicijskih naložb v nove proizvodne programe v industriji, smiselno pa tudi na drugih področjih gospodarstva.
6.3.	Samoupravne organizacije in skupnosti bodo vzpodbujale tehnološki napredek dela. V ta okvir sodi vrsta aktivnosti zlasti na področju organizacije dela, usmerjanja in zagotavljanja kadrov, združevanja dela in sredstev, razporejanja dohodka, kreditne politike banke ter ukrepi skupščine občine na področju davkov.
Ukrepi morajo biti zasnovani dolgoročno, saj bodo le tako prispevali k uresničevanju ciljev družbenega plana občine.
Organizacije združenega dela bodo dopolnile samoupravne sporazume o združitvi in druge akte glede pogojev za uresničevanje skupnih razvojnih interesov, združevanje dela in sredstev in organiziranosti razvojnih funkcij na ravni delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela.
6.4.	Organizacije združenega dela bodo pospešile proces združevanja dela in sredstev v okviru občine, regije in organizacij v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Prav tako bodo organizacije ob podpori izvršnega sveta skupščine občine povečale napore za pridobitev novih proizvodnih programov z visoko dohodkovno in devizno učinkovitostjo, opuščale pa neobetavne programe.
6.5.	Z družbenimi dogovori bodo organizacije združenega dela zagotavljale usmerjanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka na akumulacijo in porabo, tako, da bodo ustvarjene podlage za samoupravno urejanje odnosov na področju oblikovanja in razporejanja akumulacije ter oblikovanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Sredstva amortizacije bodo v skladu z zakonom o amortizaciji realno naraščala hitreje od rasti dohodka, zlasti v dejavnostih, kjer se osnovna sredstva hitreje starajo. Spremenjeno bo razmerje v delitvi dohodka tako, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela in rezerve naraščala hitreje od rasti dohodka.
6.6 Ukrepi samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, ki direktno ali posredno zadevajo investicijsko politiko, bodo v asociacijah združenega dela in pri usmerjanju kreditne politike bank izhajali iz kriterijev prestrukturiranja gospodarstva.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo pripravile skupne in medsebojno usklajene programe investicij za vse družbene dejavnosti. Investiranje se ne more pričeti, dokler niso v planih in programih samoupravnih interesnih skupnosti zagotovljena sredstva za izvedbo programa izvajalske organizacije, kateri bo objekt dan v upravljanje.
6.7.	Organizacije združenega dela pridelave, predelave in prometa s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi ter organizacije združenega dela za oskrbo z reprodukcijskim materialom bodo v okviru poslovnih skupnosti oz. splošnjh združenj v katerih so združene, sklepale letne samou-
pravne sporazume o pridelavi, predelavi in prometu s kmetijskimi proizvodi in oskrbo kmetijstva in živilske industrije z reprodukcijskim materialom.
Podlaga za sklepanje sporazumov bodo republiške in občinske bilance o potrebah, proizvodnji in izvozu kmetijskih oz. živilskih proizvodov.
Za uresničitev povečanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje do ravni, ki je dogovorjena z Dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije bo v občini zagotovljeno združevanje potrebnih interventnih sredstev.
Kmetijska zemljiška skupnost bo do konca leta 1986 zagotovila izdelavo agrokarte, Zagotavljala bo racionalno koriščenje kmetijsko-zemlji-škega sklada s tem, da bo zemljišča dajala v zakup kmetijskim organizacijam ali kmetom v organizirano kooperacijsko proizvodnjo ter zagotavljala obdelovanje kmetijskih površin ostarelih občanov skupno s skupnostjo socialnega skrbstva v skladu z zakonom o preživninskem varstvu.
Kmetijski kombinat in kmetijski zadrugi bodo izvajali melioracije po sprejetem programu ter skrbeli za vzdrževanje melioracijskih sistemov.
6.8.	Na področju cen bodo organizacije združenega dela gospodarstva ob uveljavljanju ekonomskih zakonitosti samostojno odločale o cenah svojih izdelkov in storitev ter pri tem upoštevale tržne zakonitosti.
V	okviru politike čen bodo postopoma uvedene ekonomske stanarine do konca srednjeročnega obdobja. Samoupravna stanovanjska in komunalna skupnost bosta v skladu z določbami republiškega zakona samostojno oblikovali cene komunalnih storitev in stanarin, tako, da bodo le-te do leta 1990 zagotovile enostavno reprodukcijo stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
Za zaščito življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov se bo za cene osnovnih živilskih proizvodov izvajala poostrena družbena kontrola cen, po potrebi pa predlagali tudi ukrepi neposredne družbene kontrole cen.
6.9.	Za zaustavitev padca življenjskega standarda bodo sprejeti določeni ukrepi. Na področju osebnih dohodkov bo dosežena njihova realna rast vsklajena z rastjo produktivnosti in ustvarjenega dohodka, s čimer se bo krepila njihova ekonomska funkcija in s tem motivacija za čim kvalitetnejšo delo.
Upravičencem družbeno denarnih pomoči bomo na osnovi sporazuma o zagotavljanju socialne varnosti pravic zagotovili dogovorjeno raven socialne varnosti, ki se bo ohranjala z letnimi in po potrebi medletnimi valorizacijami. Ukrepi na področju socialnega varstva ne bodo smeli destimulativno vplivati na prizadevanje delavcev za boljše delo. i
S štipendijsko politiko bomo vzpodbudili izobraževanje na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja. Višina štipendij bo tolikšna, da bo omogočila izobraževanje učencem in študentom iz materialno ogroženih družin.
6.10.	Organizacije združenega dela bodo v okviru skupnosti za zaposlovanje na osnovi posebnih samoupravnih sporazumov v letnih načrtih zaposlovanja uresničevale usmeritve in naloge iz družbenih planov glede politike zaposlovanja in uveljavljale načelo produktivnega zaposlovanja in kadrovsko štipendiranje za načrtno in organizirano zadovoljevanje kadrovskih potreb.
Tam, kjer so pogoji težki in zahtevnejši, bodo organizacije združenega dela pričele skrajševati delovni čas.
6.11.	Z občinsko davčno politiko bomo še nadalje vzpodbujali razvoj inovativne dejavnosti, razvoj kmetijstva, drobnega gospodarstva, predvsem razvoj storitev osebnega dela na področju deficitarnih dejavnosti.
6.12.	Na področju turizma bo občina pospešila urbanistično urejanje prostora ter izdajo potrebnih dovoljenj za gradnjo gostinskih in drugih turističnih objektov ter pospeševala razvoj turističnih zmogljivosti na kmetijah, vzporedno pa pospeševala tudi izgradnjo servisne, trgovske in obrtne dejavnosti.
Odpiranje obratovalnic na podlagi osebnega dela bomo v občini omogočili še zlasti na tranzitnih poteh in izletniških točkah.
Za izgradnjo turistične ceste »Med vinogradi« ali »Ceste klopotcev« bodo združili sredstva: EKK Ptuj, Gozdno gospodarstvo Maribor, krajevne skupnosti območja, Skupnost za ceste občine Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj in drugi.
6.13.	Na področju drobnega gospodarstva bomo v občini v okviru Družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva dali povdarek zlasti izvajanju nalog in ukrepov, ki zadevajo pospeševanje kooperacije industrije z drobnim gospodarstvom, ustanavljanje novih enot, ki bodo pogodbeno in programsko vezane na večje organizacije, ukrepe občine pri ustvarjanju pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, ugodnejše kreditne pogoje ter ustanovitev posebne obrtne hranilnice in posojilnice v okviru obstoječe bančne mreže.
6.14.	Na področju SIS materialne proizvodnje bomo realizirali programe na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990. S politiko cen bomo zagotavljali najmanj enostavno reprodukcijo v teh dejavnostih.
6.15.	Na področju družbenih dejavnosti bodo v vse programe in naloge vključeni elementi ekonomske stabilizacije, ki bodo usmerjeni v skrb-nejše gospodarjenje, skrajno varčevanje in racionalizacijo. Vsi ti elementi in večje vključevanje neposredne menjave dela bodo prispevali k prestrukturiranju družbenih dejavnosti.
V	neposredni menjavi dela bo imela prednost izobraževalna dejavnost (izobraževanje ob delu in iz dela), aplikativne raziskave, preventivno zdravstveno varstvo in zaposlovanje predvsem mladih delavcev, ki so končali šolanje.
S ciljem učinkovitejšega urejanja investicijskega vzdrževanja, adaptacij in sanacij obstoječih objektov bodo izvajalske organizacije na področju družbenih dejavnosti združevale del sredstev amortizacije.
Skupnost socialnega varstva bo skrbela, da se ne bo poslabšala socialna varnost delovnih ljudi, zlasti tistih z minimalnimi osebnimi dohodki oz. tistih, ki prejemajo socialne prejemke.
6.16.	Sistem skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti, še zlasti manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in Slovenskih goric, bo še nadalje temeljil na samoupravnih osnovah, zlasti pa na samoupravnem povezovanju vseh nosilcev razvoja.
Ukrepi bodo usmerjeni predvsem:
—	v spodbujanju vlaganj v manj razvitih krajevnih skupnostih na osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev,
—	v znižanje obrestne mere in druge kreditne olajšave, s katerimi
bodo banke na podlagi SaS pospeševale gospodarska vlaganja na manj razvitih območjih; tem usmeritvam bodo sledili tudi ukrepi davčne, lokacijske in urbanistične politike,	.
—	za spodbujanje kmetijske proizvodnje na manj razvitih in hribovitih območjih Haloz in Slovenskih goric s sredstvi sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane,
—	v konkretne naloge za hitrejši razvoj gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti, pri čemer bodo SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti dosledno izvajale načelo solidarnosti pri izvajanju investicij; primarna naloga bo predvsem zagotoviti dokončanje že začetih življenjsko pomembnih investicij (vodovod),
—	v pospeševanje razvoja hribovitih območij na podlagi republiškega programa aktivnosti in ukrepov za hitrejši razvoj hribovitih območij in dogovor o usklajevanju aktivnosti za pospeševanje razvoja hribovitih območij ; sprejeti bodo tudi kriteriji za opredelitev hribovitih območij.
6.17.	Dosledno bomo varovali talnico na Dravskem in Ptujskem polju in zato dopolnili odlok o varovanju. Pri zaščiti talnice na Zg. Dravskem polju bomo sodelovali z občino Maribor-Tezno. Problem onesnaževanja vodotokov Drave, Dravinje in Pesnice bo občina reševala z Obmo-
TABELA: 1: GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE PTUJ V OBDOBJU 1986-1990
čno vodno skupnostjo Drava in občinami mesta Maribor, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Lenart.
Tovarna glinice in aluminija bo postopoma z modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija zmanjševala onesnaženost ozračja iz sedanje IV. stopnje onesnaženosti v III-II. stopnjo. Občina bo poskrbela za vzdrževanje katastra virov onesnaževanja ozračja.
Strokovni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine bodo opredelili koncept obvarovanja naravne in kulturne dediščine v občini.
Izvršni svet skupščine občine bo sprejel program, s katerim bo opredelil dinamiko zagotavljanja proračunskih sredstev za izdelavo in uskladitev prostorskih izvedbenih aktov z zakonom o urejanju prostora ter zakonom o urejanju naselij in drugih posegih v prostor.
Geodetska služba bo usmerjena v izdelavo evidence nepremičnin, pri čemer bo dana prednost obnovi zemljiškega katastra in to predvsem v ravninskih območjih, ki so namenjena intenzivni kmetijski proizvodnji.
6.18.	Nosilci obrambnega planiranja bodo v svojih planskih aktih določili pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti razvojnimi usmeritvami in načrti ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah, za oblikovanje zalog deficitarnih surovin, repromateriala in drugih industrijskih proizvodov ter obrambnih potreb v skladu z načrti delovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah v izrednih razmerah in v vojni.
Nadaljevalo se bo z izvajanjem zakloniščne politike, oblikovane v obdobju 1981 — 1985, s programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv in drugih rezerv s programi na področju urejanja prostora, ki imajo posredno tudi obrambni pomen (vodni viri, male hidrocentrale, zaloge zdravil, škropiv, ipd.).
Številka: 30-1/84-2 Datum: 9/7-1986
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r.
— stopnja rasti v %
OBDOBJE KAZALEC	OCENA 1981-1985 Občina	Občina	PLAN 1986-1990 SRS
Družbeni proizvod	- 0.8	4.0	3.5
v tem: — industrija	0.6	4,5	4,0
— kmetijstvo	1.4	4.2	2,5
Zaposleni v združenem delu	1.4	1,5	1,2
Produktivnost dela v gospodarstvu	- 0.4	2.5	2.3
Delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvode (v %)	0	60	60
Izvoz blaga in storitev	3,5	11,0	5.8
v tem: konvertibilni izvoz	5.6**	11,0	8,0
Uvoz blaga in storitev	- 0.3	10.0	5,2
Pokritje uvoza blaga z izvozom (v Vi)	84.7	96,1	108
Investicije v osnovna sredstva	-	7,3	4,8
v tem: proizvodne investicije	— 3.7	8.0	5,6
— neproizvodne investicije	- 13,7	2.0	2,0
Udeležba ustvarjenih investicij v osnovna sredstva v DP (v %)	15,2*	23,7	—
Realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu	-2.3	1,7	1.0
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb	0,4	3.9	3,5
Sredstva za zadovoljevanje sploinih potreb	— 6,5	3,8	3,2
*	Ocena
*	* Stopnja rasti za 3 leta
VIR: Občinski komite za dmžbenoakonomski razvoj in planiranje občine Ptuj
TABELA ?: DRUŽBENI PROIZVOD PO PODROČJIH
—	stopnja rasti v %
—	cena 1985
—	v tisoč din
OBDOBJE
PODROČJE DEJAVNOSTI
SKUPAJ
v tem: zdmiano delo
samostojno osebno delo Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Vodno gospodarstvo Gradbeniitvo Promet in zveze Trgovina
Gostinstvo in turizem Obrt in storitve Druge dejavnosti
StruKkaaaa 1985	Plan 1990	1985	1990	Popreč. stopnje rasti 1981-1985	1986-		1990
37.840.000	45,975.600	100.0	100.0	- 0.8		4.0
33,086.000	40.200.000	87.4	87.4	- 0.9		4,0
4,754.000	5.775.600	12.6	12.6	0,1		4,0
18.960.000	21.115.000	44,8	45.9	0.6		4,5
6.060.000	7.430.00	16.0	16.2	1.4		4,2
26.200	290.000	0.8	0.6	- 2,1		0.3
301.700	367.000	0.8	0.8	- 6.0		4.0
2,164.000	2.482.000	5,7	5.4	— 5,3		2.8
2,295.900	2,790.000	6.1	6.1	- 1.0		4.0
5,825.800	6,927.600	15,4	15,1	- 2.2		3,5
717.400	872.000	1.9	1.9	- 3.0		4,0
2,770.000	3,191.000	7.3	6.9	2.3		2.9
459.000	511.000	1,2	1.1	12.5		2.2
VIR: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj
TABELA 3: PREBIVALSTVO OBČINE PO SPOLU IN STAROSTI
OBDOBJE	SKUPAJ
Generacijska struktura
KAZALEC		(D 1 O	7—14	15-18	19-24	25—59	60—64	65 in več
1981 skupaj	67.754	7.115	8.900	4.788	6.882	30.879	2.058	7.132
— moški	33.130	3.657	4.577	2.526	3.640	15.200	822	2.708
— ženske	34.624	3.458	4.323	2.262	3.242	15.679	1.236	4.037
1985 skupaj — moški	68.298	7.512	8.127	4.303	7.035	31.760	3.210	6.351
— žensko	33.585	3.884	4.169	2.194	3.651	16.134	1.220	2.331
1990 skupaj	34.713	3.628	3.958	2.109	3.383	15.625	1.990	4.020
— moški	68.983	7.535	8.270	4.220	6.615	32.336	3.286	6.721
— ženske	33.841	3.895	4.242	2.152	3.433	16.427	1.225	2.467
	35.142	3.641	4.028	2.068	3.182	15.909	2.060	4.254
VIR: Občinski komite ze družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj
TABELA 4: OBUKOVANJE CELOTNEGA PRIHODKA. PORABLJENIH SREDSTEV IN BRUTO DOHODKA
—	stop. rasti v %
—	v tisoč dm
—	cene 198S
OBDOBJI
KAZALCI
A Oblikovanje celotnega prihodka
1.	Prihodki od prodaja na domačem trgu
2.	Prihodki od prodaje na tujem trgu
3.	Ostali prihodki
4.	CELOTNI PRIHODEK (1-3)
B Porabljena sredstva
5.	Porabljene surovine in material
6.	Porabljena energija
7.	Proizvodna storitve
8.	Nabavna vrednost trgovskega blaga
9.	Razlika zalog
10.	Drugi materialni stroiki
11.	Ostalo
12.	Skupaj porabljena sredstva (brez amortizacije 15—11)
13.	Doseženi bruto dohodek (4—12)
Amortizacija
14.	Doseženi dohodek Izguba
15.	Ruporejeni dohodek Obveznosti iz dohodka skupaj:
v tem: — del dohodka za skupne potrebe
—	del čistega dohodka za skupne potrebe
—	del dohodka za sploine potrebe
—	del čistega dohodka za sploine potrebe
—	del dohodka za ostale namene
—	del dohodka za OZD
16.	Razporeditev čistega dohodka
—	osebni dohodki
—	skupna poraba
—	akumulacija
—	sr. za reprodukcijo______________________________
VIR: Služba družbenega knjigovodstva in
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranjo
1985	1990	Struktura		Poprečne letne stop. rasti
		1985	1990	
127,690.885	153,500.000	86,8	85,6	3.7
10,828.924	14,700.000	7,4	8.2	6.3
8,569.190	11,100,000	5.8	6,2	5.3
147,088.999	179,300.000	100,0	100,0	4.0
44,768.308	54.260.000	38,1	37,9	3.9
8,720.828	10,780.000	7,4	7.5	4.0
5,810.241	7,080.000	4.9	4.9	4.0
42,218.309	50,920.000	35,9	35,5	3.8
- 2,864.861	—	2,4	—	—
9,907.705	12,900.000	8,4	9,0	5,4
3,278.147	7,340.000	2.9	5,2	17,5
117,568.399	143,280.000	100,0	100,0	4.0
29,520.599	36,020.000	100,0	100,0	4.0
4,002.630	5.090.000	13,6	14.1	5.0
25,517.969	30,930.000	86,4	85,9	3,8
441.795	30,930.000	86,4	85,9	3.8
25,698.008	31,000.000	100,0	100,0	3.8
25,698.016	31,000.000	100,0	100,0	3.8
2.508.738	3.050.000	9.8	9.8	4.0
3.117.424	3.800.000	12,1	12,3	4,0
196.111	235.000	0.8	0.7	3.8
179.698	210.000	0.7	0.7	3.8
2.570.171	3.280.000	10,0	10,6	5.0
17.125.874	20.425.000	66,6	65,9	3.6
18.149.108	21.630.000	—	» ^	3.6
12.729.625	14.930.000	49,5	48,2	3.2
1.142.993	1.340.000	4.4	4.3	3.2
4.277.488	5.360.000	16,6	17,3	4.6
8.280.118	10.450.000	32,2	33,7	4,8
—	stopnja rasti v %
TABELA 5: USTVARJENE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA	_ struktura v V.
—	v tisoč din
—	cene 1985
OBDOBJE	Ocena 1985	Plan 1990	Skupaj Ocena 1981-1985	Skupaj		Struktura	Popr. st. rasti
KAZALEC				Plan 1986-1990	1985	1990	81-85	86-90
Ustvarjene investicije skupaj v tem:	6,050.000	8,590.000	29,339.141	50,513.340	100.0	100,0	-5.9	7.3
— proizvodne	5,200.000	7,650.000	25,308.644	46,000.000	85,9	89,1	-3,7	8,0
— neproizvodne Delež investicij v družbenem proizvodu	850.000 16,0	940.000 18.7	4,030.497 15.2	4,513.340 23.7	14.1	10,9	-13,7	2,0
VIR: Publikacije zavoda za statistiko SR Slovenije. Ocena Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj
TABELA 6: SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
—	cen« 1985
—	v tisoč din
OBDOBJE SIS	1980	1985	19901	SKUPAJ		Struktura v %			Popr. let. stop. r. v %	
				1981-19901986-1990		1980	1985	1990	1981-1985	1986-1990
Skupnost otroškega varstva	171.898	354.037	415.912	1,639.411	2.003.874	5.1	10.2	10,1	+ 15,5	3.3
Izobraževalna skupnost	970.553	957.602	1.143.896	4.387.753	5.441.358	28,6	27,6	27.9	- 0,3	3.6
Kulturna skupnost	203.707	139.387	185.738	577.805	976.863	6.0	4.1	4,5	- 7.3	5.9
Telesnokultuma skupnost	55.884	49.306	95.442	237.319	463.692	1.6	1.4	2,3	- 2.5	14,1
Skupnost socialnega skrbstva	280.603	248.814	278.957	1.216.180	1.339.391	8,3	7.2	6.8	- 2.4	2.3
Zdravstvena skupnost	1.673.789	1,663.130	1,908.961	8,144.469	9,324.337	49,3	48,0	46,4	- 0.1	2.8
Skupnost za zaposlovanje	35.823	38.902	48.758	179.497	223.574	1.1	1.1	1.2	+ 1.7	4,6
Raziskovalna skupnost	—	15.009	33.734	57.273	167.464	—	0.4	0.8	—	17.6
SKUPAJ	3.392.257	3.466.187	4,111.398	16,439.707	19.940.580	100.0	100.0	100.0	+ 0,4	3.5
Porodno varstvo	—	150.422	265.300	—	1,265.250	—	—	—	—	12,0
SKUPAJ	3.392.257	3.616.609	4.376.698	—	21.205.830	—	—	—	—	3,9
VIR: Občinski komite ze družbene dejavnosti občine Ptuj
TABELA 7: SREDSTVA ZA ZADOVOLJEVANJE SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB
—	stop. rasti v %
—	cene 1985
—	v tisoč din
OBDOBJE KAZALEC	1985	1990	Skupaj 1981-1985	1986-1990	Poprečna stop. rasti 1981-1985	1986-1990
Sredstva občinskega proračuna	734.272	884.795	3.995.468	4.111.708	-6,5	3,8
VIR: Občinski komite za družbanoakonomski razvoj in planiranje občine Ptuj					
TABELA 8: SPREMEMBE V STRUKTURI ZEMLJIŠČ V OBDOBJU 1986-1990						
OBDOBJE	Stanje 1985		Plan 1990		Sprem, rabe 1985—1990	
	Površina	Vi od površine		Površina	'/• od površina	Površina	Vi od površine
KAZALEC	v ha	občine	v ha	občine	v ha	občine
Kmetijske površina						
Trajno varovana kmetijska zemljišča (1. območje)	29.099	45.09	29.016	44.96	- 83	0.13
1. in II. kategorija	12.971	20,10	12.908	20.00	- 63	0.10
Ostala kmetijska zemljišča	16.128	24.99	16.108	24.96	- 20	0.03
Kmetijska zemljišča (2. območje)	9.844	15,25	9.641	14.94	- 203	0.31
Skupaj	38.943	60,34	38.657	59.90	- 286	0.44
Gozdno zemljišče	19.877	30.82	20.034.5	31.05	+ 157	0.24
Nerodovitna površina					0.20	
	5.709.5	8.84	5.838.5	+ 129	9,05	
Območje naselij	4.282.6	6,63	4.400,6	6.82	+ 82	0.13
Površine voda	1.327	2,06	1.327	2,06	00	00
Odlagališče odpadkov	55.4	0,08	59.4	0.09	+ 4	0,01
Pridobivalni prostori za površinska izkoriščanja						
rudnin	44,5	0.07	51.5	0.08	+ 7	0.01
SKUPAJ POVRŠINA OBČINE	64.530	100.00	64.530	100.00		
VIR: Geodetski zavod Slovenije Ljubljana
TABELA 9: SREDSTVA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA IN NJIHOV NAMEN
—	cene 1985
—	v tisoč din
—	struktura v %
OBDOBJE KAZALCI	1985	Ocena 1986	PLAN 1987-1991	Struktura 1987-1991
Sredstva				
samoprispevka	158.360.000	162.500.000	894.000.000	100.00
Namen sredstev:				
— za zdravstvo			625.800.000	70.0
— za kulturo			44.700.000	5.0
— za šolstvo			89.400.000	10.0
— za cesta			134.100.000	15.0
VIR: Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj
KARTOGRAFSKE SESTAVINE
1.	Karte v merilu 1 : 25000 z naslednjimi posegi v prostor:
a)	Namenska raba prostora
b)	Prometna, vodna, komunalna in energetska infrastruktura
c)	Območja posebnega družbenega pomena
2.	Programske zasnove na območjih za kompleksno graditev v merilu 1 : 1000 ali 1 : 2000
3.	Kartografska dokumentacija v merilu 1 : 5000
4.	Publikacijske karte v formatu A 3 z naslednjimi posegi:
a)	Planske celote, proizvodni obrati, trgovina, blokovna gradnja, družbene dejavnosti
b)	Komunalna infrastruktura, kmetijska zemljišča
c)	Prometna in energetska infrastruktura
Zgoraj omenjene karte se nahajajo v Občinskem komiteju za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- 5. Urejuje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- POTOČNIK. Sedež uredniitva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor, paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova