23ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
1 Pri prispevku se opiram na objave dokumentov v C. de Franceschi, Chartularium Piranense, Raccolta dei
documenti medievali di Pirano, I. (1062–1300), Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria
36, Parenzo 1924 (v nadaljevanju CP I). Objava ima ve~ pomanjkljivosti, ki pa so za vpra{anja, ki nas zanimajo,
zanemarljive.
2 Taka geografska pristojnost koprske {kofije je izkazana za drugo polovico 16. stoletja, verjetno pa je bilo
{kofijsko obmo~je enako tudi ‘e prej. Prim. A. Lavri~, Vizitacijsko poro~ilo Agostina Valiera o koprski {kofiji iz leta
1579, Istriae visitatio apostolica 1579, Visitatio Iustinopolitana Augustini Valierii, ZRC SAZU, Umetnostnozgodo-
vinski in{titut Franceta Steleta, Ljubljana 1986, 3.
3 O tem: L. Morteani, Sulla lite per la decima dell’ olio tra i vescovi di Capodistria ed il clero e popolo piranese,
Archeografo Triestino n. s. 21, Trieste 1896–1897, 249–265 (v nadaljevanju Morteani, Sulla lite); D. Miheli~, Piran-
sko olje in koprska {kofija, (za~etek 13. stoletja), Acta Histriae 9, {t. 2, Koper 2001, 311–320.
4 Prim. D. Miheli~, Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Zgodovinski ~asopis 38, {t. 3, Ljubljana
1984, 201–203, 214; D. Darovec, Davki nam pijejo kri, Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v lu~i
bene{ke dav~ne politike, Knji‘nica Annales Majora, Univerza na Primorskem, Znanstveno–raziskovalno sredi{~e,
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Koper 2004, 285–318.
5 [kofoval je v razdobju 1149–1186, prim. P. B. Gams (izd.), Series Episcoporum Ecclesiae Catholicae, Rati-
sbonae 1873 (v nadaljevanju Gams), 319 (Bernardus, Venerandus, Guarnardus); A. Cappelli, Cronologia, Crono-
grafia e Calendario Perpetuo, Manuali Hoepli, Milano 1930 (v nadaljevanju Cappelli), 359 (Bernardo); Zgodovina
Cerkve na Slovenskem, Mohorjeva dru‘ba, Celje 1991 (v nadaljevanju: Cerkev na Slovenskem), 426 (Wernardo).
Darja Miheli~
Revizija kronologije cerkvenih dostojanstvenikov
na Primorskem
Od kod podatki?
Prispevek dopolnjuje oz. osvetljuje sezname in ~asovne razpone stolovanja nekaterih cerk-
venih dostojanstvenikov v tr‘a{ki in koprski {kofiji. Doslej prezrte podatke za to vpra{anje –
kot vselej v podobnih primerih – nudijo izvirni zapisi. V na{em primeru datirajo iz za~etka
13. stoletja, hrani pa jih piranska podru‘nica Pokrajinskega arhiva Koper. @e pred ~asom so
bili tudi v celoti objavljeni.1
V za~etku 13. stoletja je pri{lo med koprsko {kofijo, ki je imela cerkveno pristojnost nad
Koprom, Izolo in Piranom ter nad ‘upnijami v Marezigah, [marju, Ko{taboni, Krkav~ah,
Ka{telu, Krogu, Kortah, Pomjanu, Tru{kah, So~ergi in Kubedu,2 na eni ter piranskimi prebi-
valci in njihovo duhov{~ino na drugi strani do nasprotij, ki jih je spro‘ilo prizadevanje za
pridobitev oz. ohranitev dajatve od bogatega pridelka kakovostnega olj~nega olja, ki so ga
pridelali na Piranskem.3 Olje je bilo v srednjem veku vsestransko uporabno; ni slu‘ilo le
prehrani, ampak tudi za razsvetljavo, cerkvene obrede in bilo zato donosno trgovsko blago.
Olj~na drevesa so na Piranskem med ostalim sadnim drevjem u‘ivala poseben ugled; ve~
predpisov je zagotavljalo skrb zanje in njihovo kori{~enje.4
Prizadevanja za pridobitev dajatve od istrskega olja s strani nadrejene cerkvene instance
niso bila nova. @e pol stoletja prej je izro~anje dela oljnega pridelka od prebivalcev severo-
zahodne Istre, za katero je bila tedaj pristojna, zahtevala tr‘a{ka {kofija. Zahteve so pri Istra-
nih naletele na gluha u{esa, zato je tr‘a{ki {kof Bernard5 nad njimi razglasil interdikt, prepo-
ved opravljanja bo‘je slu‘be. Za pomo~ pri uresni~itvi svojih zahtev naj bi prosil celó nem{kega
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 23–44
24 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
vladarja Konrada III.,6 ki se je na povratku s kri‘arske vojne ustavil v Ogleju.7 Vladar naj bi
tam sporno dajatev prisodil {kofu. Piran~ani in Kopr~ani naj bi se v nasprotovanju {kofovim
zahtevam povezali s prebivalci Umaga, Izole in Milj. Pri{lo naj bi do nekaj let trajajo~e
vojne, v kateri naj bi bilo ve~ ljudi ubitih. Kasneje naj bi zahtevala dajatev od piranskega olja
tudi koprska {kofa Ulrik8 in Aldiger(ij).9 Za ~asa {kofa Ulrika naj bi zaradi neizro~anja dajat-
ve od olja pri{lo do kazenskega pohoda proti Piranu. [kof naj bi {el v Piran z ladjo, del
njegovih pribo~nikov pa po kopnem; Piran~anom naj bi za kazen opusto{ili polja z ‘itom in
drugimi posevki in jim odpeljali ‘ivino.
V za~etku 13. stoletja si je koprska {kofija, kjer je tedaj stoloval {kof Alderik,10 vnovi~
sku{ala zagotoviti pravico do cerkvene desetine od piranskega olj~nega olja. Manj prese-
netljivo je, da se s tem se ni strinjalo piransko (lai~no) prebivalstvo, bolj pa, da mu je ob strani
stala tudi piranska duhov{~ina. Ta se torej ni odlo~ila za stanovsko zvestobo, ampak ji je bila
bolj pri srcu materialna dobrobit Pirana in njegovih (lai~nih) prebivalcev. Tudi koprski {kof
je duhovni blagor piranskih vernikov zapostavil za materialnimi koristmi {kofije. Med njim
in Piran~ani je ob tej prilo‘nosti pri{lo do pravde pred cerkvenimi razsodniki. Ti so pritego-
vali zdaj tej, zdaj drugi strani. Kon~na razsodba je bila srednja pot: oljna desetina je ostala
Piran~anom, ki pa so morali {kofu odstopiti del desetin za reve‘e in za gradnjo cerkva in mu
pla~ati denarno od{kodnino.
Zapisi o pravdi posredujejo vrsto zanimivih podatkov. Iz njih je razviden postopek
sprejemanja cerkvenih odlo~itev. Razsodnike je imenoval pape‘. ^eprav jim je ve~krat dal
pooblastila, da v zadevi brezprizivno odlo~ajo, je v pravdi prihajalo do prizivov nanj. Kadar
je pri{lo zoper njega do prito‘be na pape‘a, {kof ni smel izrekati cerkvenih sankcij (kot npr.
izob~enje, prepoved bo‘je slu‘be) nad tistimi, ki so se prito‘ili. V primerih prizivov je (v
na{em primeru) dal pape‘ zadevo v ponovno »brezprizivno« presojo novim razsodnikom, ki
pa niso raz~i{~evali vpra{anj, ki so bila obravnavana ‘e v predhodnem postopku. V pravdi za
piransko oljno desetino se je razsojalo na petih (!) ravneh: slednja, ki je prinesla dokon~no
odlo~itev, je postopek obnovila. Razsojevalci so zasli{evali pri~e po vnaprej pripravljenih
vpra{alnikih. Interese strank v pravdi so zagovarjali njihovi zastopniki. Izkazati so se morali
6 Vladal je v razdobju 1137–1152, prim. F. Hausmann (izd.), Die Urkunden Konrads III. und seines Sohnes
Heinrich, Monumenta Germaniae historica, Die Urkunden der deutschen Könige und Kaiser IX (v nadaljevanju
MGH, D. K. III), Wien–Köln–Graz 1969, XIX; Lexikon des Mittelalters V, Hiera–Mittel bis Lukanien, München–
Zürich 1991, stolpca 1339–1340, zanj napa~no navaja, da je umrl leto prej, 15. februarja 1151.
7 Konrad III. se je z 2. kri‘arske vojne vra~al po jadranskem morju, se 1149 izkrcal v Pulju in nadaljeval pot po
kopnem v Oglej in Nem~ijo, prim. B. Benussi, Nel medio evo, Pagine di storia istriana, Parenzo 1897, 656–657; F.
Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (v nadaljevanju Gradivo) 4, (1101–1200), Ljubljana 1915,
{t. 255, 256, 258; MGH, D. K. III, {t. 198: {kof Bernard je omenjen med pri~ami 8. maja 1149 v Huminu, ko je
Konrad III. obnovil fevdno podelitev samostanu Moggio; Konrad III. je bil na poti domov in je bil v Ogleju pred tem,
v prvih dneh maja.
8 Gams, 319–320, 782–783; Cappelli, 359–360; Cerkev na Slovenskem, 425–426: med tr‘a{kimi in koprskimi
{kofi tega {kofa ne omenjajo. V drugi polovici 12. stoletja je patriarh istega imena stoloval v v Ogleju, prim. Gams,
774 (Voldaric II., Ulricus 24. september 1161–1. april 1181); Cappelli, 351 (Ulrico II, alemanno, 24. september
1161–1. april 1181); Cerkev na Slovenskem, 427 (Voldorico di Treffen, 1161–1182). Nekoliko prej je imel {kofa
Ulrika tudi Treviso, prim. Gams, 803 (Oldericus, Uldaricus, 1157–1170?); P. F. Kehr (izd.), Regesta pontificum
Romanorum, Italia pontificia VII, Venetiae et Histria I, Provincia Aquileiensis, Berolini 1923 (v nadaljevanju Kehr,
Regesta), 103, {t. 10, navaja po F. Ughellus, Italia sacra sive de Episcopis Italiae et insularum adjacentium rebusque
ab iis praeclare gestis (etc.) 2V, Venetiis 1720, stolpec 525, da je ta {kof umrl 1179.
9 Gams, 783, ga ume{~a v razdobje 1186–1213 (Adalgerius, Aldigerius); Cerkev na Slovenskem, 425, ga postavlja
v ~as 1186–1216 (Aldiger); tu predstavljeni zapisi ka‘ejo, da je stoloval 1186–1193/1194.
10 Gams, 782–783; Cerkev na Slovenskem, 425–426: tega {kofa ne omenjata, ampak ga identificirata z njego-
vim predhodnikom Adalgerijem oz. Aldiger(i)jem; tu predstavljeni zapisi ka‘ejo, da je Alderik nastopil {kofovstvo
1193/1194.
25ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
s pooblastili, ki so jih napisali notarji, postavljeni od oseb z ustrezno pristojnostjo. Stranke so
nekajkrat poslovale s pomo~jo in prek odvetnikov. Na razpolago so imele svetovalce. Piran~ane
sta v pravdi zastopala predstavnik duhov{~ine in predstavnik laikov. Zapisi omenjajo {tevilne
znane in manj znane osebe in dogodke. Dopolnjujejo tudi na{e védenje in razumevanje za-
poredja in kronologije stolovanja nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov tr‘a{ke in koprske
{kofije.
Prvi znani zapisi o sporu
Prvo vest, ki omenja zahteve koprskega {kofa po piranski oljni desetini, zasledimo v
listini, ki je bila 10. marca 1201 zapisana v bene{kem Rialtu (CP I, {t. 11). Piran~ana Just in
Janez Almerika sta v prisotnosti koprskega {kofa A(lderika) – ozna~en je le z za~etnico ime-
na – prisegla, da so ju piranski mestni poglavar, gastald Alberik in Piran~ani imenovali za
poobla{~ena sla v dogovarjanju glede desetine piranskega olja, ki jo je od njih zahteval kopr-
ski {kof. Ta ju je sprejel kot piranska poslanca. Dan kasneje, 11. marca, sta pred njim in
pri~ami v svojem in v imenu piranskega gastalda in Piran~anov vlo‘ila priziv na pape‘a
Inocenca III.11 zaradi {kofovih zahtev po desetini piranskega oljnega pridelka. Zatrdila sta,
da te dajatve Piran~ani doslej niso nikdar pla~evali, zaradi ~esar naj bi bila {kofova zahteva
neupravi~ena (CP I, {t. 12).
Pape‘ je prito‘bi verjel. Pisal je koprskemu {kofu, da so mu piranski ‘upnik, duhov{~ina
in farani sporo~ili, da si sku{a protipravno prisvojiti desetine, ki jih piranski farani izro~ajo
svoji cerkvi: tako dele‘ desetin za reve‘e kot tistega za izgradnjo cerkve, pa desetine olja in
nekaterih drugih stvari, ki so jih piranski ‘upnik, duhov{~ina in farani {tirideset in ve~ let
posedovali v miru. [kofu je zapovedal, naj Piran~anov ne nadleguje z neupravi~enimi zahte-
vami in mu sporo~il, da je spor zaupal v razsojo grade{kemu patriarhu (CP I, {t. 13):12 Alio-
quin noveris nos venerabili fratri nostro patriarche Gradensi mandasse ut partibus convoca-
tis causam inter vos audiat, et eam appellatione remota debito fine decidat. Patriarh, dolo~en
za razsojevalca, pa je kmalu zatem umrl. Zato je pape‘ 15. septembra13 pisal tor~elskemu
{kofu Lenartu14 in grade{kemu pro{tu [tefanu Natalisu.15 Naro~il jima je, naj skli~eta in
zasli{ita obe straní ter ugotovita resnico in pravico (CP I, {t. 15).
Spor med Piran~ani in {kofom med tem ni miroval. Ker so mu Piran~ani odrekali pla~ilo
oljne desetine, je {kof 4. novembra prepovedal opravljanje verskih obredov v Piranu. Piran-
ska predstavnika sta 8. novembra naslovila nanj pro{njo, naj prepoved umakne, vendar jima
ni ugodil. Posledica je bil njun vnovi~ni priziv na pape‘a zaradi neprijetnosti v zvezi s prepo-
vedjo opravljanja bo‘je slu‘be in prizadetim trpljenjem (CP I, {t.16).
11 Izvoljen 8. januarja, posve~en 22. februarja 1198, umrl 16. julija 1216, prim. Cappelli, 260–261.
12 [lo je za patriarha Janeza Signolo; Gams, 791, ga ume{~a v razdobje 20. maj 1190–maj 1201 (Joannes
Signole); Cerkev na Slovenskem, 428, v razdobje 1190–1201 (Giovanni IV.); Franc Kos pa v razdobje 1188–1200
(grade{ki patriarh Ivan IV.), prim. Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, 542. Zapis CP I, {t. 44, ki je nastal 1203
in vsebuje utemeljitve Piran~anov za njihov prav, omenja nastop tega patriarha pred slabimi osemnajstimi leti, torej
po 1185: Item si qua facta fuit commissio, facta fuit Iohanni Signolo patriarche Gradensi, et minus est XVIII anno-
rum, quod fuit factus patriarcha …
13 Iz CP I, {t. 12, 13 in 15 je razvidno, da je Janez Signolo umrl po 11. marcu in pred 15. septembrom 1201, kar
se ujema z Gams, 791, prim. op. 12.
14 Gams, 771–772, tega {kofa ne omenja; po njegovih podatkih je od 1200 v Torcellu stoloval Joannes Moro, ki
mu je februarja 1212 sledil Bonus Balbi.
15 Ta je ~ez poldrugo desetletje prevzel {kofovsko stolico v Torcellu, prim. Gams, 772 (Stephanus Natali, 20.
marec 1216–1246).
26 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
Razsojanje tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta
Pravdni postopek o dveh delih piranskih desetin – za reve‘e in za izgradnjo cerkva – in za
desetine od piranskega olja in drugih stvari z zasli{anji pred tor~elskim {kofom in grade{kim
pro{tom, je stekel 12. novembra 1201 (CP I, {t. 20). Piranski ‘upljan Just se je kot predstav-
nik piranskega ‘upnika, duhov{~ine in faranov prito‘il, da jih koprski {kof nadleguje z zahte-
vo po omenjenih delih desetin ter po desetini od olja in drugih stvari. Razsodnika je prosil,
naj {kofa odvrneta od tega neupravi~enega ravnanja. Koprski {kof pa je zatrdil, da se je
pripravljen sporazumeti o tej zadevi s pristojno osebo ali osebami. Piranskemu zastopniku je
odrekal pristojnost, ~e{ da njegovega pooblastila ni izdelal notar, ki bi ga umestila oseba s
polnomo~jem za postavljanje notarjev. Just je zatrjeval, da imajo notarja, ki je listino napisal,
v Piranu za pravega notarja, njegovi zapisi pa u‘ivajo javno veljavo; zagotovil je, da ga je za
notarja postavila oseba, ki ima ustrezno polnomo~je. [kof je – nekoliko razburjen (motus
aliquantulum) – vlo‘il priziv na pape‘a. Obe strani sta dobili 29 dni ~asa, do ponedeljka po
sv. Nikolaju, 10. decembra: {kof za premislek in pripravo dokazov za svoj prav, Just pa, da bi
pripeljal tudi koga od duhovnikov, ki bi v tej zadevi zastopal piransko duhov{~ino, medtem
ko bi Just sam ali kdo drug zagovarjal v pravdi farane.
Razsojevalni postopek ni stekel gladko. Grade{ki pro{t [tefan je namre~ zbolel za mrzli-
co in je zato 10. decembra v {kofovski pala~i pri Torcellu prepustil razsojanje med koprskim
{kofom Aldrigetom in Piran~ani o oljni desetini tor~elskemu {kofu (CP I, {t. 18): Stephanus
Gradensis primicerius comisit domino Leonardo Dei gratia episcopo Torcellano vices suas
super cause cognitione que vertebatur inter dominum Aldrigetum Iustinopolitanum episco-
pum ex una parte et clericos et laicos Piranenses ex altera super decima olei, ... Na zasli{anju
tega dne sta piranski diakon Artvik in Just de Bona pred sodi{~em izjavila, da sta predstav-
nika piranskega ‘upnika, duhov{~ine in faranov. Artvik naj bi zastopal ‘upnika in duhov{~ino,
Just pa ‘upljane. To sta dokazala z javnima listinama. Koprski {kof se ni pojavil na sodi{~u,
ampak je poslal tja prezbitra Petra, da bi ga opravi~il zaradi bolezni. Peter in piranska zastop-
nika so potrdili datum nadaljevanja obravnave ~ez {est dni (CP I, {t. 20).
Dva dni kasneje je bil grade{ki pro{t [tefan Natalis ‘e zdrav: 12. decembra je v Rialtu s
pape{kim pooblastilom v imenu tor~elskega {kofa in v svojem naro~il koprskemu {kofu, naj
v petek 14. decembra pred deveto uro pride v Torcello, da bo odgovarjal v zadevi, ki jo ima s
Piran~ani (CP I, {t. 19).
Na trgu pri kanalu pri Torcellu je 14. decembra diakon Toma‘, poslanec tor~elskega
{kofa Lenarta, spomnil koprskega {kofa Alderika, da naj bi na ta dan tor~elskemu {kofu
posredoval vpra{anja, o katerih bi bilo treba izpra{ati piranske in njegovo pri~o v zadevi (CP
I, {t. 21): Thomas diaconus nuncius domini Torcellani episcopi ex illius parte dixit domino
Alderico Iustinopolitano episcopo, quod ipse eodem prescripto die mittere deberet prenomi-
nato domino episcopo Torcellano questiones, quia ipse volebat examinare testes Piranenses,
et suum videlicet Petrum presbiterum, quem idem episcopus Iustinopolitanus introduxerat.
[e istega dne so zaprisegli pri~e, ki so bile zasli{ane (nekaj dni) kasneje (CP I, {t. 22, 23) (18.
decembra).16 Pri~e so spra{evali o statusu in imenovanju piranskega notarja Dominika, ki
je piranskima zastopnikoma napisal poverilni listini, o verodostojnosti njegovih zapisov, o
16 Objava ne povsem identi~nega izvirnega dvojnika (Piranski arhiv, listine, {t. 15) teh dveh dokumentov (Piran-
ski arhiv, listine, {t. 18 in 16), ki ga je hkrati zapisal drugi notar: L. Morteani, Documento del 1220 circa, objavljen
kot dodatek k ~lanku: Morteani, Sulla lite, 259–265 (v nadaljevanju: Morteani, Documento); datum tega izvoda – v
razliko od izvirnikov, ki jih objavlja CP I pod {t. 22 in 23 – ne navaja leta dogajanja, pa~ pa bele‘i, da je do zasli{anj
pri{lo 18. decembra.
27ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
imenovanju zastopnikov, o (ne)prisili duhov{~ine s strani laikov k zavzemanju stali{~ v zade-
vi, o povezovanju duhovnikov z laiki proti koprskemu {kofu, o izob~enju Piran~anov s strani
{kofa, o prizivu na pape‘a, o tradiciji pla~evanja piranske oljne desetine in njeni namenski
porabi.
Nastopilo je dvanajst pri~, ki so se izrekale v korist Piran~anov, in ena, ki je pri~ala v
korist {kofa. Piranske pri~e prezbiter Venerij, sve~ar Valterij Janeza de Valtramo, portir Ja-
nez, sodnik Tiso, Aldigerij de Cuniça, sodnik Janez Almerika, Peter de Imena, Ulrik de Ri-
paldo, Lovrenc de Marçana, Janez de Iname, Janez de Corvello in Albin de Donada so zatr-
dile, da je notar Dominik, ki je zapisal pooblastili piranskima predstavnikoma, pravi notar.
Kot notar je prisegel pred grofom Bertoldom, katerega polnomo~je posredno izhaja od
(nem{kega) vladarja. Artvik ima pooblastilo za zastopanje ‘upnika in duhovnikov, Just de
Bona pa gastalda in piranskega ljudstva. Piranski duhovniki niso ravnali pod prisilo. Glede
oljne desetine so pri~e trdile, da je Piran~ani desetletja nazaj niso nikdar izro~ali {kofom,
ampak piranskim sve~arjem in portirju za cerkev sv. Jurija in druge piranske cerkve. To naj
ne bi nikdar povzro~alo sporov. Da bi imel pravico do tega prihodka {kof in da bi v tem
smislu posredoval tudi pape‘, ni pred pravdo vedel skoraj nih~e od njih. Ve~ pri~ je omenilo,
da od desetin drugih stvari piranska duhov{~ina dobiva ~etrtino, ostalo pa ({kofovi) fevdalci.
Nekateri so vedeli za {kofovo prepoved opravljanja bo‘je slu‘be v Piranu, drugi ne. Tudi
izjave o pristnosti pooblastil grade{kega patriarha, tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta za
razsojanje v pravdi, so bile razli~ne. Pri~e do izjavile, da so svobodne in nepodkupljene.
V svojih izjavah je ve~ zasli{anih poimensko omenjalo predhodne {kofe. Prezbiter Vene-
rij je zatrdil, da se spominja za 36 let nazaj17 {kofa Bernarda, potem nekega drugega (!)
Trevi‘ana, ~igar imena se ne spomni, ki je bil izvoljen, a ne posve~en, dalje {kofa Aldigerija
in tega, ki je sedanji {kof. Presbiter Venerius … dicit quod ipse recordatur a triginta sex annis
retro, et recordatur episcopi Warnardi et cuiusdam alterius Trivisini,18 qui fuit electus et
non consecratus, nominis cuius non recordatur, et episcopi Aldigerii, et huius qui nunc est.
Sve~ar Valterij Janeza de Valtramo je izjavil, da so on in njegovi predniki {tirideset in ve~
let izro~ali oljno desetino cerkvi sv. Jurija, kar ni nikdar povzro~ilo nasprotovanj s strani
{kofa Bernarda in Aldigerija, samo s strani sedanjega {kofa Walterius candelarius de Iohan-
ne de Waltramo … dicit quod recordatur a quadraginta annis et plus, et semper data est
decima olei ecclesie Sancti Georgii et per istum et per antecessores suos, et nunquam vidit
controversiam inde moveri vel fieri per episcopos Warnardum et Aldegerium nisi modo per
istum).
Piranski sodnik Tiso je izpovedal, da so piranski farani ‘e petdeset let v miru pla~evali
desetino cerkvi sv. Jurija in drugim cerkvam in nikoli {kofu: niti Bernardu niti Ulriku niti
drugim. To ni bil nikdar razlog za nasprotovanje, razen s strani sedanjega {kofa. Tiso iudex de
Pirano dicit quod recordatur a quinquaginta annis retro et a tempore sue recordationis sem-
per fuit soluta hec decima a parrochianis Pirani ecclesie Sancti Georgii et aliis ecclesiis in
pace et quiete, et nunquam fuit soluta episcopis Iustinopolitanis nec episcopo Warnardo nec
Odolrico nec aliis, et nunquam fuit mota controversia super hoc ab aliis episcopis nisi ab
isto.
Ulrik de Ripaldo se je spominjal, da je bilo v Trstu in Kopru sedem (!) {kofov: Ditmar,
Artvik, Bernard, Ulrik Trevi‘an in sin [tefana iz Devina, Aldigerij in sedanji {kof. Odolricus
17 Torej od 1165/1166 dalje.
18 Izvirnik, objavljen v Morteani, Documento, ima besedo zapisano okraj{ano: tar, nad zadnjima ~rkama je
oznaka za okraj{avo. Omenjena objava izvirnika in ~lanek Morteani, Sulla lite, tolma~i besedo kot okraj{avo za
targestinus: {lo naj bi za tr‘a{kega {kofa, katerega ime je pri~a pozabila.
28 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
de Ripaldo … recordatur septem episcopos fuisse in Tergestina civitate et Iustinopolitana,
scilicet Dietmarum, Artuichum, Warnardum, Odorlicum Tarvisinum19 et20 filium Stepha-
ni de Duino, Aldigerium et presentem ...).
Prezbiter Peter je kot pri~a koprskega {kofa pod prisego izpovedal, da ne ve, ali je Domi-
nik, ki je zapisal listini o piranskih zastopnikih diakona Artvika in Justa de Bona, notar ali ne.
Menil je, da Bertold, ki ga je umestil, nima te pristojnosti. O prisili piranske duhov{~ine s
strani laikov ni sli{al. Bil je poleg, ko je na veliki ~etrtek 22. marca koprski {kof zapretil z
izob~enjem piranske duhov{~ine, ~e bi se povezovala z laiki proti njemu. @e kakih osem let21
‘ivi s sedanjim koprskim {kofom (Alderikom), prej pa pribli‘no dve22 z (njegovim pred-
hodnikom) Aldigerijem. Oba sta od Piran~anov terjala oljno desetino, ki pa je oni niso pla~evali.
Presbiter Petrus … dicit quod ipse est moratus cum isto episcopo per octo annos sicut credit,
et circa duos cum Aldigerio sicut credit; et uterque istorum petiit decimam olei a parochia-
nis Piranensibus et non fuit eis soluta.
Obravnava se je nadaljevala {esti dan po Luciji, 19. decembra pred tor~elskim {kofom
Lenartom (CP I, {t. 20). Koprski {kof Alderik je v pri~evanju kot svoja predhodnika (v razliko
od piranskih pri~ prezbitra Venerija, Ulrika de Ripaldo in sodnika Tisona /CP I, {t. 22/),
omenil (le) tr‘a{kega {kofa Bernarda in koprskega {kofa Aldigerija, ki po njegovem védenju
nista prejemala oljne desetine: … confessus est etiam dictus episcopus quod predecessores
sui, videlicet Warnardus episcopus Tergestinus et Aldigerius episcopus Iustinopolitanus,
sicut credit, nunquam habuerunt decimam olei.
Koprski {kof Alderik je z ugovori, ki so zavirali potek obravnave, obrnil razsodnika tor~el-
skega {kofa proti sebi. Ta je 21. decembra sprejel in dal zapisati odlok, v katerem je ugoto-
vil, da je koprski {kof nad Piran~ani izrekel ukrep prepovedi bo‘je slu‘be po tem, ko je bil na
pape‘a zaradi pravde naslovljen priziv in je pape‘ re{evanje zadeve poveril pristojnim; v
imenu pape‘a in v svojem je prepoved preklical in piranskim ‘upljanom dovolil bo‘jo slu‘bo
(CP I, {t. 25).
Ker se koprski {kof ni odzival vabilom pred razsodnika (CP I, {t. 26, 27, 2823), se je 5.
januarja v Rialtu Aureus, duhovnik sv. Marije iz Torcella v imenu razsodnikov tor~elskega
{kofa Lenarta in grade{kega pro{ta [tefana pisno obrnil nanj s pozivom, naj pride prihodnji
ponedeljek (7. januarja) pred razsodnika v Torcello, da bo sli{al razsodbo glede oljne deseti-
ne, o kateri se je pravdal s Piran~ani (CP I, {t. 29).
7. januarja sta v Torcellu tor~elski {kof Lenart in grade{ki pro{t kot pape{ka pooble{~enca
za razsojanje v pravdi med koprskim {kofom Alderikom in piranskima zastopnikoma diako-
nom Artvikom in Justom brezprizivno ugotovila, da koprski {kof zahteva desetino, za katero
oba piranska zastopnika trdita, da se je vedno brez nasprotovanj pla~evala piranski cerkvi sv.
19 Kot op. 18.
20 Objavljena izvirnika se tu razhajata: veznik et je na tem mestu le v izvirnem zapisu, ki ga objavlja CP I, {t. 22,
v tistem, ki ga prina{a Morteani, Documento, ga ni. Morteani, Documento, objavlja (z lo~ili!) {kofe (v to‘ilniku):
Dietamarum, Artuicum, Warnardum, Odolricum, (!) tar(gestinum?) filium Stephani de Duino, Aldigerium et presen-
tem. – Sodobnih lo~il v nobenem od izvirnikov ni, pa~ pa so v tistem, ki ga objavlja CP I, med imeni {kofov sredi
vrstice pike, v tistem, ki ga prina{a Morteani, pa nekak{na podpi~ja. V izvirniku, ki ga objavlja CP I, je pred vez-
nikom et dodatno postavljena {e pika. V Morteanijevi predlogi pa sta besedi Odorlicum tar zapisani skoraj skupaj,
notarjevo lo~ilo pa je pred Odorlicum in – ~eprav nekoliko zabrisano – za (!) tar, ki o~itno sodi k predhodnemu
imenu: Morteanijeva lo~ila niso v skladu z izvirno predlogo, ki jo je objavil.
21 Torej od pribli‘no 1193/1194.
22 Torej od 1191/1192 do pribli‘no 1193/1194.
23 Zapis o tretjem pozivu 2. januarja 1202 pomotoma poimenuje koprskega {kofa z imenom njegovega predhod-
nika: Aldegerius namesto Aldericus.
29ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Jurija. Razsodnika sta sli{ala razloge obeh strani in zasli{ala pri~e; zadevo sta preu~ila in se
o njej posvetovala z modreci. Oljno desetino sta prisodila cerkvi sv. Jurija (CP I, {t. 30).
Razsojanje opata iz kraja San Felice in {mohorskega ‘upnika iz {kofije Castello
S tem je bila opravljena »prvostopenjska« odlo~itev, kar moremo sklepati iz zapisa pa-
pe‘a Inocenca III. izdanem 9. marca 1202 v Lateranu (CP I, {t. 32). Pape‘ se je v njem obrnil
na opata iz kraja San Felice in na {mohorskega ‘upnika Lovrenca iz {kofije Castello. Navedel
je, da je prejel prito‘bo koprskega {kofa, iz katere je razvidno, da je pape‘ pred ~asom ukazal
Piran~anom, da morajo koprski {kofiji pla~evati oljno desetino. Piran~ani so se obrnili na
grade{kega patriarha, nato pa na tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta. Slednja sta, potem
ko je bil na pape‘a naslovljen priziv zoper koprskega {kofa, razglasila razsodbo. Pape‘ je
zadevo izro~il naslovnikoma z ukazom, naj razi{~eta razlog za priziv, razsodbo pa potrdita ali
razveljavita.
Pravda je krenila v drugi krog. Pred razsodi{~em v Rialtu je 29. julija koprski {kof Alde-
rik osporaval zastopstvo diakona Artvika, ki ga je pooblastila piranska duhov{~ina. Razsod-
nika sta se posvetovala in sklenila, da sprejmeta zapis o zastopstvu za verodostojen. Stranka-
ma sta za nadaljevanje razprave dolo~ila deveti dan po sv. Mihaelu (8. oktober) (CP I, {t. 34).
Rok je bil dovolj oddaljen, koprski {kof pa ni miroval. 12. avgusta je v Rialtu odvetnik
prezbitra Prosdocima, zastopnika koprskega {kofa Alderika v prisotnosti piranskega ‘up-
nika, prezbitra Venerija in diakona Artvika izjavil, da so piranski ‘upnik in duhov{~ina skle-
nili zaroto z laiki proti koprskemu {kofu. Od razsodnikov Lenarta in Lovrenca je zahteval,
naj duhovnike prisilita k dol‘nemu zado{~enju {kofu. Odvetnik piranskih duhovnikov je ugo-
varjal, da duhovniki niso sklepali zarote z laiki proti {kofu in da so mu vedno izkazovali
pristojno ~ast in spo{tovanje (CP I, {t. 36).
Razsodnika sta 9. oktobra v Rialtu zasli{ala koprskega {kofa (CP I, {t. 37). Potrdil je, da
so o zadevi, ki jo je spro‘il zaradi izob~enja Piran~anov, razpravljali ‘e pred prej{nima razsod-
nikoma, tor~elskim {kofom Lenartom in grade{kim pro{tom [tefanom.
Razsojanje tr‘a{kega {kofa
Koprskemu {kofu potek dogodkov ni ugajal. Vnovi~ se je obrnil na pape‘a. Ta je 16.
novembra 1202 iz Laterana pisal tr‘a{kemu {kofu (Gebardu24 – ime ni zapisano) (CP I,
{t. 38). Omenil je, da ga je koprski {kof obvestil, da mu piranski ‘upnik in duhovniki, ki so
podrejeni njegovi {kofiji, ne izkazujejo dol‘ne pokor{~ine. Zato jih je izob~il, oni pa naj bi
kljub izob~enju opravljali bo‘jo slu‘bo in bili tudi sicer neprimerno ‘aljivi do njega. Pape‘ je
naro~il tr‘askemu {kofu, naj izob~ene duhovnike, ~e res kljub prepovedi opravljajo bo‘jo
slu‘bo, kaznuje s kanonsko kaznijo. Skli~e naj strani, jih zasli{i in brezprizivno ukrepa ter
prepre~i ravnanje piranskega ‘upnika in duhov{~ine proti koprskemu {kofu. V lo~enem dopi-
su je pape‘ 24. novembra iz Laterana pisal tr‘a{kemu {kofu tudi glede piranske oljne dese-
tine in mu odlo~itev o njej zaupal v presojo (CP I, {t. 39).
Tr‘a{ki {kof je zavzel vnaprej{nje stali{~e, kar je razvidno iz zapisa iz 13. januarja 1203
(CP I, {t. 40). V Miljah je od prezbitra Venerija in Justa de Bona, piranskih predstavnikov v
24Gams, 319: Gebhardus, Uebardus, 1203–1209; Cappelli, 359: Gebardo, 1203–1209; Cerkev na Slovenskem,
426: Gerardo, 1199–1212: opazno je razhajanje v kronologiji.
30 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
pravdi zaradi oljne desetine, zahteval dokazili, da zastopata piransko duhov{~ino in laike,
nato pa jima poverilnih listin ni hotel vrniti. Ukazal je, naj pred njim poravnata ra~une s
koprskim {kofom. Ko sta se ‘elela o tem posvetovati, je svetovalcem prepovedal, da bi jima
svetovali. Just je zahteval, da notarji zapi{ejo, kaj se je zgodilo, pa jim je {kof to prepovedal.
Venerij in Just sta mu o~itala, da je pristranski, in vlo‘ila priziv na pape‘a.
8. februarja je pri{lo v Miljah do zasli{anj (CP I, {t. 41). Na njih so sodelovali le zago-
vorniki interesov koprskega {kofa: kanonik Janez Scrato, diakon Just, Janez Mala pars, kano-
nik Martin in zakladnik in kanonik Vital. Poudarjali so, da je piransko oljno desetino zahteval
‘e prej{nji koprski {kof, ne {ele sedanji. Opisali so, kako je pri{lo do izob~enja piranske
duhov{~ine. Zatrdili so, da ne oni ne njihovi predhodniki niso nikdar prejemali piranske oljne
desetine. – Piran~anov na zasli{anje ni bilo.
Za vpra{anje redosleda koprskih {kofov je zanimiva izjava diakona Justa, da je tudi Aldi-
gerij, predhodnik sedanjega {kofa, zahteval desetino od Piran~anov: Et Yustus diaconus …
interrogatus si episcopus Aldigerius antecessor istius requisivit ipsam decimam olei ab ipsis
Piranensibus in vita sua, respondit se firmiter scire quod eis requisivit … Janez Mala pars je
k predhodnikovi izpovedi dodal, da je osebno nesel Piran~anom pismo grade{kega patriarha
s pape{kim naro~ilom, naj poravnajo {kofu dajatve, oni pa so ga napadli z me~i;25 to naj bi se
zgodilo za ~asa {kofa Aldigerija: Et Iohannes mala pars juratus et interrogatus idem per
omnia sicut Iustus et tantum plus addidit, quod portavit litteras vocationis domini Gradensis
patriarce ex delegatione domini pape sibi iniuncta Piranensibus, et ipsi evaginatis gladiis
surrexerunt in eum, tempore episcopi Aldigerii.
Tr‘a{ki {kof je razveljavil sodbo tor~elskega {kofa in grade{kega pro{ta, za piranskega
‘upnika in duhovnike, ki so jih v ~asu izob~enja zalotili, da so opravljali bo‘jo slu‘bo, pa je
zahteval, da se izlo~ijo iz Cerkve. Piran~ane je obsodil na pla~evanje oljne desetine (CP I,
{t. 42).
Razsojanje padovanskega {kofa
Tudi ta sodba se ni obdr‘ala. Piran~ani so se prito‘ili, ~e{ da je {kof pristranski, pape‘ pa
je za prizivnega sodnika imenoval padovanskega {kofa G(erarda)26 – ime je nazna~eno le z
za~etnico. Ta je 5. junija in 1. julija 1203 zasli{al piranske pri~e Artvika sina Adelgerija,
Janeza de Ripaldo, Janeza prezbitra in Papona (CP I, {t. 43). Opisali so sporni postopek
tr‘a{kega {kofa v Miljah, ko je v prisotnosti koprskega {kofa prepovedal prisotnim, da bi
svetovali piranskima zastopnikoma Justu in duhovniku Veneriju. Piranskemu notarju Domi-
niku, ki sta mu naro~ila, naj zapi{e, kaj se je zgodilo, je zagrozil z izob~enjem, ~e bi to storil.
Piranska predstavnika sta vlo‘ila priziv na pape‘a zaradi pristranskosti razsodnika. Papo je
povedal, da je dal tr‘a{ki {kof piranskima predstavnikoma prebrati pape‘evo pismo. @elela
sta, da jima ga izro~i. [kof jima je dal le prepis. Ko sta se ‘elela posvetovati, jima je odgovo-
ril po nem{ko (teotonica lingua), ~esar pri~a ni razumela. Ko pa sta se predstavnika Pirana
obrnila na dva od prisotnih za nasvet, sta ta povedala, da jima je {kof prepovedal, da bi jima
svetovala. Piran~ana sta {kofu o~itala pristranskost in naro~ila notarju Dominiku, naj napi{e
priziv na pape‘a. [kof je notarju zagrozil z izob~enjem, ~e bi to storil, ~e{ da mu je pape‘
zaupal zadevo v brezprizivno odlo~anje in da bo njegov lastni notar zapisal, kar je potrebno.
25 Ta izjava je videti nekoliko napihnjena.
26 Gams, 798: Gerardus Marostica, Offreduzzi, 1. junij 1169–4. avgust 1213.
31ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Piran~ani so v oporo padovanskemu razsodniku pripravili pisne utemeljitve v svoj prid za
potrditev prve in izni~enje druge razsodbe (CP I, {t. 44). V njih so omenili, da je bil predhod-
nik aktualnega koprskega {kofa Aldigerij in da obdobje njunega {kofovanja traja sedemnajst
let. … episcopus autem qui nunc est et eius predecessor Aldigerius nondum in episcopatu
steterint XVII annorum spacio …27
Padovanski {kof je o zadevi odlo~al 18. oktobra 1203 (CP I, {t. 45). Razsodbo tor~elskega
{kofa in grade{kega pro{ta je razglasil za ni~no, ~e{ da je bila izpeljana pravno nepravilno.
Razveljavil pa je tudi razsodbo tr‘a{kega {kofa. Ta odlo~itev ni zadovoljila nobene od strani.
Takó koprski {kof kot piranska predstavnika diakon Artvik in Just, so 18. oktobra 1203 v
Padovi vlo‘ili lo~ena priziva na pape‘a (CP I, {t. 46, 47). Piran~ani so oktobra 1203 pisali
pape‘u in ga prosili, naj potrdi katero od sodb, sicer naj da obnoviti ves postopek (CP I,
{t. 48).
Prepir ni miroval: koprski {kof je Piran~ane kaznoval z novo prepovedjo opravljanja bo‘je
slu‘be, zato so se januarja 1204 (CP I, {t. 49) vnovi~ obrnili na pape‘a s pro{njo, naj jih
za{~iti in {kofa kaznuje. Priziv, ki sta ga vlo‘ila piranska zastopnika diakon Artvik in Just de
Bona, so potrdili tudi piranski ‘upnik, duhov{~ina, gastald in ljudstvo (CP I, {t. 50).
Kon~no razsojanje {kofov iz Ferrare in Chioggie
Pape‘ se je odlo~il pripeljati razsodbo do konca. Prosil je, naj to nalogo prevzameta fer-
rarski {kof Hugo/Hugec (U/guccius/)28 in chioggianski {kof (Dominik)29 – ime ni zapisano –,
ki sta o tem pisala koprskemu {kofu (CP I, {t. 51). Prosila sta ga, naj pride pred njiju in
prekli~e prepoved opravljanja bo‘je slu‘be Piran~anom. [kof se vabilu ni odzval in tudi
prepovedi opravljanja verskih obredov ni hotel umakniti. Chioggianski {kof Dominik je v
svojem in v imenu ferrarskega {kofa 3. marca 1204 sam preklical interdikt nad Piran~ani
(CP I, {t. 52).
Pobudo je zdaj prevzela piranska stran. Piranska zastopnika diakon Artvik in Just de
Bona sta se v imenu piranske cerkve sv. Jurija, drugih cerkva in reve‘ev obrnila na pape{ka
razsodnika s pro{njo, naj posredujeta, da bo koprski {kof Piran~anom vrnil desetine vina,
‘ita, ‘ivine in drugih stvari, ki si jih protipravno lasti, v skupni vsoti 1000 bene{kih liber (CP
I, {t. 53).
[kof iz Chioggie je septembra v svojem in v imenu ferrarskega {kofa povabil za 7.
oktober obe strani v Chioggio, kjer naj bi predstavili svoje argumente (CP I, {t. 54).
13. oktobra so v Ferrari obnovili celoten postopek (CP I, {t. 55). Jernej, zastopnik kopr-
skega {kofa, je razsodnikoma izro~il listino ki je vsebovala zahtevo, da morajo Piran~ani
pla~evati oljno desetino koprski {kofiji, ki ima pape{ki privilegij zanjo. Dajatev naj bi porav-
nali za vseh preteklih {tirideset let. Razsodnika sta zapis vzela na znanje in ga podpisala,
potem pa ga izro~ila piranskima predstavnikoma diakonu Artviku in Justu de Bona, ki sta
zatrdila, da do oljne desetine ni upravi~en koprski {kof, ker je njeno pobiranje predpisala
piranska cerkev sv. Jurija. V dokumentu, ki sta ga sama izro~ila razsodnikoma, sta zatrjevala,
da koprski {kof neupravi~eno zadr‘uje ~etrtino desetin vina, ‘ita, ‘ivine in drugih stvari, ki
slu‘i za izgradnjo piranskih cerkva, in ~etrtino za reve‘e razen oljne desetine. Od {kofa sta
zahtevala vra~ilo v vi{ini 1000 liber. Razsodnika sta tudi to listino podpisala in jo izro~ila
27 Utemeljitve datirajo iz 1203; Aldigerij je postal {kof sedemnajst let prej, torej 1186.
28 Gams, 694: Ugo, Uguccio, magister Innocentii III., 1. maj 1190–30. april 1210.
29 Gams, 785: Dominicus IV., februar 1203–pred 20. junij 1218.
32 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
Jerneju, ki je izjavil, da koprski {kof ni dol‘an dati reve‘em in cerkvam omenjenih dveh
~etrtin desetin.
Za zasli{anje pri~ v novem postopku so sestavili poseben vpra{alnik. Vseboval je vpra{anja
o sedemdeset- in ve~letni tradiciji, po kateri je piranska oljna desetina pripadala cerkvi sv.
Jurija in drugim cerkvam; koliko ugovarjanja je to zbujalo; ali je piranska cerkev krstna; ali
{kof dobiva v celoti desetino vina, ‘ita, ‘ivine in drugih stvari razen oljne desetine, ki je
namenjena razsvetljavi cerkve sv. Jurija in drugih piranskih cerkva; ~e je pri{lo do sporov,
kdo jih je re{eval, kdaj, pred katerimi pri~ami; ali si koprski {kof lasti ~etrtino desetine vina,
‘ita in drugih stvari, namenjeno za gradnjo cerkva in za reve‘e, razen oljne desetine, itd.
(CP I, {t. 57).
Piransko stali{~e v sporu so na zasli{anju 13. oktobra pojasnjevale {tiri pri~e: Peter de
Varia, Dominik de Donda, Janez de Artigunda in Peter de Aço (CP I, {t. 58). Peter de Valeria
(!) je povedal, da na Piranskem vsi izro~ajo desetino piranski cerkvi. Kolikor se spominja, so
Piran~ani – a ne vsi – doslej {tirideset let vsako leto pla~evali oljno desetino cerkvi sv. Jurija.
Duhov{~ina in laiki so izbrali dva pobiralca te desetine, ki sta nato olje delila po cerkvah za
njihovo razsvetljavo, za nakup knjig, cerkvenih obla~il in okrasja. Piranska cerkev je ‘upna,
podrejena koprski. Za ~asa tr‘a{kega {kofa Bernarda pa koprska cerkev ni bila {kofijska,
ampak je bila kot ‘upna podrejena tr‘a{ki {kofiji. [ele po smrti {kofa Bernarda je koprska
cerkev postala {kofijska:30 ... ecclesia Piranensium est plebs et sub est et sub (!) Iustinopoli-
tana; et dicit quod tempore episcopi Guernardi ecclesia Iustinopolitana non erat episcopa-
lis, immo erat plebs et sub Tergestina ecclesia. Tr‘a{ki {kofje so tri dele desetine ostalih
stvari podelili v fevd, ne da bi od njih odtegnili dele‘ za piranske reve‘e in za gradnjo cerkva.
Prejemniki fevdov so zdaj fevdalci koprskega {kofa. Zasli{ani ni ne videl ne sli{al, da bi se
oljna desetina izro~ala kakemu {kofu – ne tr‘a{kemu ne koprskemu. Tudi Dominik de Don-
da, Janez de Artigonda in Peter de Acio (!) so povedali isto.
V nadaljevanju postopka 1205 (CP I, {t. 59) so pri~ali Piran~ani Konstantin de Revolto,
Dominik Pantanus, Janez de Stanunto in Ambro‘ de Armelenda. Konstantin de Revolto iz
Pirana zatrdil, da v Piranu vsi dajejo oljno desetino piranski cerkvi, ~esar se spominja za
{tirideset let nazaj. Za ~asa tr‘a{kega {kofa Bernarda je skupaj z diakonom Vitalom deset let
pobiral to dajatev. Po obi~aju sta bila pobiralca dva, enega je izbrala duhov{~ina, drugega
laiki. Onadva sta delila olje za cerkveno razsvetljavo ali ga prodajala, za izkupi~ek pa kupila
blago in knjige ter ostalo nujno okrasje za potrebe cerkve. Piranska cerkev je ‘upna, je pod
koprsko {kofijsko cerkvijo, ki pa v ~asu tr‘a{kega {kofa Bernarda ni bila {kofijska, ampak
‘upna in podrejena {kofijski cerkvi v Trstu. [ele po Bernardovi smrti je bil v koprski cerkvi
{kof:31 ... et dicit quod dicta ecclesia de Pirano est plebs et sub est ecclesie Iustinopolitane,
30Koprska cerkev naj bi imela {kofijsko tradicijo iz pozne antike; po kasnej{em izro~ilu naj bi bil prvi koprski
{kof 524 S. Nazarius, sledili naj bi mu: 557 Maximilianus, 567 Agatho, 757 Joannes, 766 ali prej Senator, prim.
Gams, 782. Rajko Brato‘ ozna~uje teze raziskovalcev o nastanku {kofije v prvi tretjini 6. stoletja za »prese‘ene«, pa~
pa je po njegovem mnenju zanesljiv obstoj {kofije v Kopru v zadnjem desetletju 6. do tretjega desetletja 7. stoletja.
Po nepreverljivih podatkih iz Dandulove kronike iz okrog srede 14. stoletja (Andreae Danduli ducis Venetiarum
Chronica per extensum descripta, aa. 46–1280 d. C. /izd. E. Pastorello/, Rerum Italicarum Scriptores, XII/1, Bolog-
na 1938–1958) naj bi bila koprska {kofija obnovljena po sredi 8. stoletja, prim. R. Brato‘, Koprska {kofija od prve
omembe (599) do srede 8. stoletja, La diocesi di Capodistria dalla prima menzione (599) alla metà dell’VIII secolo,
Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske {kofije in omembe Slovanov v Istri, Acta
Histriae, 9/1, Koper 2001, 37–64. Peter [tih meni, da ni trdnih dokazov (virov) za obstoj poznoanti~nih in
zgodnjesrednjeve{kih koprskih {kofov ter koprske {kofije v 8. stoletju. – Koprska cerkev naj bi bila kasneje do druge
polovice 12. stoletja pod upravo tr‘a{kih {kofov. Glede pristojnosti nad koprsko {kofijo pred smrtjo tr‘a{kega {kofa
Bernarda bo {e tekla beseda.
31 Prim. op. 30.
33ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
et tempore episcopi Guarnardi ecclesia Iustinopolitana non erat episcopalis set plebs, et
sub Terestina ecclesia; et dicit quod non audivit nec vidit quod episcopus esset in ecclesia
Iustinopolitana, nec etiam credit nisi post mortem Guarnardi episcopi. Piranska duhov{~ina
prejema ~etrtino desetine od ostalih stvari, tri ~etrtine, ki pripadajo koprskemu {kofu, pa so v
celoti podeljene v fevd vklju~no z delom za reve‘e in za gradnjo cerkva. Zasli{ani ni videl, ne
sli{al, da bi tr‘a{ki ali koprski {kof kdaj prejemala piransko oljno desetino. Izjavil je, da ni
podkupljen. Podobno so izpovedali Dominik Pantanus, Janez de Stanunto in Ambro‘ de
Armelenda, le da oni niso pobirali desetine in je njihov spomin glede prakse pobiranja dese-
tine segel razli~no dale~ nazaj.
6. avgusta je bilo v Grade‘u zasli{anih petnajst pri~, ki so zagovarjale stali{~e koprskega
{kofa (CP I, {t. 63): Liutefred, dekan prezbiter Peter, prezbiter Janez, Ingeldeus, Ambro‘,
Alberik, Liutefred de Urso, Leo, Martin Stuva, Janez Conça Rosa, Andreas Buseta, Andrej
de Ginnanno, Andrej de Popo, Martin Sacco in Dietalm de Purcardo. V razliko od piranskih
so te pri~e poudarjale, da so {kofijske zahteve po piranski oljni desetini ‘e stare, da pa jih
Piran~ani niso nikdar upo{tevali, kar je ‘e povzro~alo navzkri‘ja med njimi in {kofijo.
Liutefred je povedal, da Piran~ani niso nikdar dajali oljne desetine {kofu ali cerkvi. @e
(tr‘a{ki) {kof Bernard je zahteval desetino od Kopr~anov, Piran~anov in drugih, a mu je niso
hoteli izro~ati. Zato jim je marca pred 55 ali celó ve~ leti prepovedal bo‘jo slu‘bo. Interroga-
tus de tempore interdicti Wernardi episcopi, respondit quod sunt anni LV, non minus sed plus
possunt esse, et factum fuit interdictum in mense marcii. V ~asu interdikta so piranski laiki
pripeljali tujo duhov{~ino, da je opravljala obrede, svojo pa prisilili, da je pela. Ko je kralj
Konrad (III.) maja (1149) pri{el prek morja v te kraje (Et dum rex Conradus veniret de ultra
mare et transiret per partes illas, ...),32 je nepokorne‘e poklical predse v Oglej in jih obsodil,
da morajo {kofu izro~ati desetino olja. Kopr~ani in Piran~ani se tudi po Konradovi razsodbi
v prid {kofu niso pomirili, ampak so kovali zarote z Milj~ani, Izolani in Uma‘ani. Pri{lo je do
vojne, v kateri je bilo mnogo ubitih. Prepoved verskih obredov naj bi bila odpravljena po
dveh letih, ko je bil sklenjen mir. Zasli{ani ni vedel, ali je {kof nato spet zahteval oljno
desetino od Piran~anov; zahteval pa jo je od Kopr~anov. Dosegel je, da je pape‘ Aleksander
III.33 ljudem njegove {kofije pisno zapovedal, da morajo pla~evati {kofu desetino, vendar ni
izrecno omenil desetine od olja: Et dicit quod impetravit litteras a domino Alexandro papa
ad homines sui episcopatus quod solverent decimam, in quibus non continebatur specialiter
de decimis olei. Tudi po tem pape{kem pismu {kof ni javno zahteval oljne desetine, pri-
to‘eval pa se je nad ljudmi, ki je niso pla~evali. Pri~a je vedela, da je {kof od Piran~anov terjal
oljno desetino, ni pa vedela, ali na sodi{~u. Sli{ala je Piran~ane govoriti, da ne bodo nikdar
dajali oljne desetine, ~e{ da je tudi njihovi predniki niso. Piranska duhov{~ina prejema ~etr-
tino desetine drugih re~i, tri dele desetine pa pobirajo {kofovi vazali.
Dekan prezbiter Peter je povedal, da oljnih desetin ni prejemal ne {kof ne kaka cerkev. O
neizpolnjeni zahtevi {kofa Bernarda po oljni desetini, o prepovedi opravljanja verskih obre-
dov in o njenem kr{enju pred petdeset in ve~ leti, o kralju Konradu in o zaroti Piran~anov in
drugih ter o vojni je povedal skoraj isto kot predhodnik. Prepoved opravljanja cerkvenih
obredov je bila ukinjena po sklenitvi miru. [kofa Bernard in Aldigerij naj bi ve~krat zahteva-
la oljno desetino, pri~a pa ni vedela, ~e pred sodi{~em. Item dixit quod episcopus Wernardus
et episcopus Aldegerius sepissime petierunt decimas olei, sed nescit utrum in iuditio petie-
rint. Omenila je, da piranska duhov{~ina prejema ~etrtino desetin ‘ita, vina, drobnice in
drugih stvari.
32 Prim. op. 7.
33 Izvoljen 7., posve~en 20. septembra 1159, umrl 30. avgusta 1181, prim. Cappelli, 257–259.
34 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
Prezbiter Janez je odgovarjal tako kot predhodnik; spomnil se je, da je vojna trajala {est
let. Pismo pape‘a Aleksandra je po njegovem védenju omenjalo desetine na splo{no, ne pa
izrecno oljnih. Piranska duhov{~ina naj bi prejemala ~etrtino desetin drugih stvari razen olja,
ostale tri ~etrtine pa {kofovi vazali.
Ingedeus in Ambro‘ sta povedala enako kot Janez, nista pa vedela, kako dolgo je trajala
vojna. Ambro‘ ni vedel, ali je po sklenitvi miru {kof Bernard vnovi~ zahteval oljno desetino,
pa~ pa jo je zahteval {kof Aldigerij; zasli{ani ni vedel, ~e pred sodi{~em. Povedal je tudi, da
je Ulrik,34 ko je prejel koprsko {kofijo od pape‘a Aleksandra (III.), zahteval od Piran~anov
oljno desetino, a mu je niso hoteli dati. Zato je {el v Piran z ladjo, drugi pa so ga spremljali po
kopnem; Piran~anom so opusto{ili polja z ‘itnimi in drugimi posevki in odpeljali ‘ivino, niso
pa uni~ili oljk niti odnesli olja. ... et nescit utrum episcopus Wernardus petierit post pacem
decimam olei. Episcopus tamen Aldigerius petiit sed nescit utrum in iudicio ... Item dixit
quod quando episcopus Odolricus tenebat episcopatum Iustinopolitanum per Alexandrum
papam, idem episcopus petiit a Piranensibus decimam olei, et ipsi noluerunt dare. Qua de
causa idem episcopus navigio ivit Piranum, et alii iverunt per terram, ... et vastavit Piranen-
sibus frucmentum et segetes que fuerant in campis, et abstulerunt animalia, nec tamen de-
struxerunt olivas nec oleum abstulerunt.
Alberik in Liutefred de Urso sta povedala isto kot prezbiter Janez. Alberik je menil, da je
od prepovedi opravljanja obredov minilo {estdeset in ve~ let, vojna pa je trajala dve in ve~ let.
Liutefred de Urso je izjavil, da je bila prepoved obredov razgla{ena po (!) Konradovi razsod-
bi.35 Ni vedel, ali je Bernard po sklenitvi miru zahteval oljno desetino, zahteval pa jo je
Aldigerij; pri~i ni bilo znano, ali pred sodi{~em. ... dixit interdictum Wernardi episcopi fac-
tum fuisse post sententiam regis Conradi. Et dixit quod nescit si dictus Wernardus episcopus
post pacem factam petierit decimam olei. Aldigerius episcopus tamen petiit, sed nescit si in
iuditio.
Pri~a Leo je pod prisego povedala isto kot dekan prezbiter Peter. Od prepovedi oprav-
ljanja bo‘je slu‘be naj bi preteklo 52 in ve~ let, koliko za tem je sledila kraljeva razsodba,
pri~a ni vedela. Vojna naj bi trajala pet let in ve~.
Izpoved Martina Stuva, Conça Rosa in Andreja Buseta se je v glavnem ujemala z Liute-
fredovo. Od razglasitve prepovedi verskih obredov naj bi po trditvah prvega minilo 54 in ve~
let po trditvi drugega pa petdeset in ve~ let, medtem ko naj bi vojna po izpovedi drugega in
tretjega trajala tri leta in ve~. Andreas Buseta je povedal da je pri{el kralj Konrad na Koprsko
po (!) kon~ani vojni in sklenitvi miru.36
Andrej de Ginnanno je povedal, da je njegov sto let stari o~e ‘ivel v Piranu, on sam pa je
bival pri njem. Nikdar ni videl o~eta ali matere oddajati oljne desetine in tudi sam je ni dajal.
Videl pa je mo{ke in ‘ene nositi olje v cerkev. Ni mu bilo znano, ali so olje dajali kot desetino
ali za razsvetljavo. Da naj bi {lo za desetino, je sli{al {ele, ko je pri{lo do spora. [kof Aldigerij
je v letu posve~enja37 zahteval od Piran~anov oljno desetino, oni pa so v en glas s pri~o vred
prisegali, da je ne bodo dajali. Zasli{anemu ni bilo znano, ali je {kof zahteval oljno desetino
na cerkvenem razsodi{~u. Na vpra{anje, ali je igralec, je odgovoril, da ne kro‘i okrog kot
gluma~i, pa~ pa poje in igra na godalo med prijatelji in drugimi povabljenimi. Item dicit quod
episcopus Aldigerius eo anno quo fuit consecratus episcopus petiit decimam olei a Piranen-
sibus. Et ipsi convenientes in unum iuraverunt se nunquam daturos decimam olei. Quod
iuramentum dicit idem testis se fecisse, et nescit quod unquam decime olei petite fuerint in
34 Prim. op. 8.
35 Ta trditev ni v skladu z izjavami ostalih pri~.
36 Kot op. 35.
37 Leta 1186, prim. Gams, 783; Cerkev na Slovenskem, 425.
35ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
iuditio ecclesiastico. Interrogatus, utrum esset ioculator, respondit, quod non vadit circum-
quamque ut ioculatores, sed quemque cantat et resonat cum rotta sua inter amicos et alios
invitatos.
Andrej de Popo je pri~al, da Piran~ani niso nikoli dajali oljne desetine {kofu ali cerkvi.
[kof Bernard jo je zahteval od Piran~anov; ko mu je niso hoteli dati, jim je prepovedal bo‘jo
slu‘bo. To je povzro~ilo vojno med {kofom ter Kopr~ani, Piran~ani in drugimi. Trajala je {est
let, potem so sklenili mir. Zasli{ani se ni spominjal posega kralja Konrada v zadevo. Prepo-
ved obredov je bila razgla{ena pred kakimi {tiridesetimi leti. (Oljno) desetino so od Piran~anov
zahtevali tako {kof Ulrik kot Bernard in Aldigerij, pri~a pa ni vedela, ali pred cerkvenim
sodi{~em. ... et dicit quod Odolricus et Wernardus atque Aldigerius episcopi petierunt deci-
mam olei a Piranensibus, sed nescit an in iuditio ecclesiastico.
Martin Sacco je povedal isto kot Andrej de Popo; po njegovem je od razglasitve interdikta
preteklo ‘e petdeset let in ve~, vojna pa naj bi trajala {tiri ali pet let. Kot Ambro‘ je izjavil, da
je {kof Ulrik uni~il Piran~anom posevke (ker so mu odrekali oljno desetino): ... de vastacione
quoque segetum per Odolricum episcopum idem quod Ambrosius.
Dietalm de Purcardo je izjavil, da je {kof Aldigerij od Piran~anov terjal oljno desetino, a
mu je niso dali. Ni vedel, ~e je to storil pred cerkvenim sodi{~em. Piran~anom je on sam
nesel pismo pape‘a Inocenca (III.), da morajo izro~ati oljno desetino koprskemu {kofu Alde-
riku. Pismo so sprejeli in ga vrgli na mizo reko~: za‘gimo ga!38 ... dixit quod episcopus
Aldigerius petiit a Piranensibus decimas olei. Ipsi vero noluerunt dare, sed nescit utrum
petierit in ecclesiastico iudicio. Item dicit quod obtulit litteras domini pape Innocentii Pira-
nensibus, in quibus continebatur quod deberent dare decimam olei episcopo Alderico Iusti-
nopolitano. Quas quidem litteras ipsi receperunt et sub banco proiecerunt dicentes: conbu-
ramus eas! Prebrali ga niso, njega pa so napadli in mu grozili. Pridu{ali so se, da ne njihovi
o~etje ne oni niso nikdar pla~evali oljne desetine in je tudi ne bodo.
3. oktobra so v Ferrari koprski {kof Alderik (dominus Aldrigetus episcopus Iustinopo-
litanus) na eni ter Jakob Viadrus kot predstavnik piranske duhov{~ine in Just de Bona, za-
stopnik piranskega ljudstva na drugi strani, obljubili ferrarskemu {kofu Hugecu in chio{kemu
{kofu Dominiku, da bodo spo{tovali njuno razsodbo in predlagano poravnavo v sporu glede
piranske oljne desetine, ki jo je zase terjal koprski {kof, in glede dveh ~etrtin drugih stvari za
reve‘e in za gradnjo cerkva, ki so jo Piran~ani terjali od {kofa (CP I, {t. 64). [e istega dne sta
{kofa razglasila sodbo (CP I, {t. 65).39 Za obe strani je bila zavezujo~a; kr{ilec bi moral
pla~ati 1000 liber kazni. Po razsodbi naj bi koprski {kof za vedno prepustil oljno desetino
Piran~anom in se odpovedal vsem druga~nim starej{im zapisom in razsodbam. Vse prepove-
di opravljanja bo‘je slu‘be in izob~enja, razgla{ene zaradi tega spora, naj bi preklical. [kof
je na razsodbo pristal. Piranska zastopnika sta odstopila od zahteve po dveh delih desetin
drugih stvari za reve‘e in za gradnjo cerkva. Tudi onadva sta razsodbo sprejela. Ker pa naj bi
{kof utrpel veliko stro{kov, sta mu bila po odlo~itvi razsodnikov dol‘na pla~ati 22 liber manj
kot 300 (torej 278) liber: pol do sve~nice 2. februarja, pol do velike no~i 2. aprila 1206. Pape‘
je razsodbo potrdil 29. maja 1207 v Ferentu (CP I, {t. 65 a; CDI, {t. 205) in tako zaklju~il
dolgotrajna pregovarjanja. Zanimivo je, da je v pape‘evi potrditvi {kof Alderik pomotoma
poimenovan z imenom svojega predhodnika Aldigerija.
38 Kot op. 25.
39 Objava tudi: P. Kandler, Codice diplomatico Istriano, Trieste 1986 (v nadaljevanju CDI), {t. 202.
36 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
Kronologija {kofov koprske {kofije
Zapisi o pravdi omenjajo ve~ tr‘a{kih in koprskih {kofov, ki so upravljali koprsko {kofijo.
Izjave zasli{anih si glede ~asa stolovanja {kofov niso enotne. Za ugotavljanje redosleda {ko-
fov je klju~nega pomena pri~evanje Ulrika de Ripaldo (18.) decembra 1201 (CP I, {t. 22);
na{tel je sedem tr‘a{kih in koprskih {kofov, ki so na~elovali koprski {kofiji: Ditmarja, Art-
vika, Bernarda, Ulrika Trevi‘ana, sina [tefana iz Devina, Aldigerija in v ~asu pravde za oljno
desetino aktualnega {kofa (Alderika).
Ditmar je bil tr‘a{ki {kof med 1135 in 1145. Gams (319: Diatmorus, Dietmarus), Cap-
pelli (359: Dietmaro) in Cerkev na Slovenskem (426: Detemaro) kot njegovega naslednika
navajajo Bernarda (1149–1186). Med Ditmarjevo smrtjo in nastopom {kofovanja Bernarda
zija {tiriletna ~asovna vrzel. Vanjo moremo, smemo in moramo logi~no umestiti tr‘a{kega
{kofa Artvika, ki ga je med Ditmarjem in Bernardom omenil Ulrik de Ripaldo, in tako izpo-
polniti kronolo{ke tabele v omenjenih objavah.
[kofa, ki ju je Ulrik de Ripaldo imenoval kot Bernardova naslednika, odpirata ve~
vpra{anj, ki izhajajo (tudi) iz razlik med objavljenima izvirnikoma o zasli{anju pri~ 18. de-
cembra 1201.
Notarja, ki sta ju napisala, sta bila diakon Dominik Suavis in prezbiter Manfred. Dominik
Suavis je za zapis porabil dva pergamenta (besedilo je objavljeno v CP I, {t. 22 in 23). Na
obeh je kot datum zaprisege zasli{anih vpisal 14. december 1201: … anno domini millesimo
ducentesimo primo, mensis decembris die quartodecimo introeunte, inditione quinta (CP I,
{t. 22) oz. … anno domini millesimo ducentesimoprimo, mensis decembris die quarto decimo
intrante, inditione quarta40 (CP I, {t. 23), dneva zasli{anj pa ni navedel. Omenil je le, da so
bile pri~e izpra{ane pozneje (postea). Prezbiter Manfred je zapisal izjave zasli{anih na enem
pergamentu. Njegov zapis je objavljen v Morteani, Documento. Pri~e naj bi po njegovem
zapisu zaprisegle 14. decembra, zasli{ali pa naj bi jih 18. decembra (die XIV exeunte predicto
mense /decembre, op. a./), leto dogajanja in indikcija pa nista navedena.
Dominik Suavis je kot Bernardova naslednika, ki ju je imenovala za vpra{anje klju~na
pri~a, Ulrik de Ripaldo, zapisal (po CP I, {t 22, v to‘ilniku): Odorlicum Tarvisinum, et filium
Stephani de Duino, Manfred pa (po Morteani, Documento): Odolricum, tar(gestinum?) fi-
lium Stephani de Duino. Po Dominikovem zapisu, ki vsebuje med imeni veznik et, bi naj bil
en od obeh omenjenih {kofov Ulrik Trevi‘an, za njegovega naslednika pa bi bilo znano le, da
je sin [tefana iz Devina. Manfredovo besedilo pa po Morteanijevem prepisu pozna in z veji-
co lo~uje {kofa Ulrika in drugega {kofa z vzdevkom: tar (kraj{ava za Trevi‘an ali – kot je
menil Morteani – Tr‘a~an /targestinus/), sin [tefana iz Devina. – Objavi torej odpirata
vpra{anje, ali pridevek Trevi‘an sodi k Ulriku – kot je zapisal Dominik Suavis, ali k sinu
[tefana iz Devina – kot je notarja Manfreda interpretiral Morteani.
Druga pri~a, prezbiter Venerij, je v obeh objavljenih zapisih na istem zasli{anju omenil,
da se za {kofom Bernardom spomni {e nekega drugega (!) Trevi‘ana (Morteani, Documento,
okraj{ano oznako porekla /v rodilniku/ zapisuje kot tar/gestini?/, torej vnovi~ v smislu
Tr‘a~an), ki je bil izvoljen, a ni bil posve~en, ~igar imena pa se ne spominja. Iz besedne zveze
Venerijevega pri~evanja je mogo~e sklepati, da je bil prvi Trevi‘an tr‘a{ki (!) {kof Bernard.
Po dikciji zapisa Dominika Suavisa je bil (drugi) neposve~eni Trevi‘an {kof Ulrik, medtem
ko po Morteanijevi objavi za {kofa ni bil posve~en (Tr‘a~an) sin [tefana iz Devina. Verjetno
je dejstvo, da je bil Bernard tr‘a{ki {kof in da je [tefan, ki naj bi bil o~e {kofa brez imena,
izhajal iz Devina blizu Trsta, napeljalo Morteanija k razlaganju kratice tar kot tr‘a{ki.
40 Dejansko gre za ~etrto in ne za peto indikcijo.
37ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Naslanjanje samo na obe objavi navaja k sklepanju, da bi veznik et v zapisu Dominika
Suavisa mogel biti pomota. Kadar je {kofovo ime znano (Ulrik), je videti pridevek o njegovem
krajevnem poreklu (Trevi‘an) nepotreben. Tak pridevek je obi~ajno smiseln, ~e osebno ime ni
znano: v takem primeru osebo ({kofa) pomaga nedvoumno opredeliti navedba krajevnega izvo-
ra in dru‘inskega porekla (o~etovo ime). Res pa je, da se v drugi polovici 12. stoletja med
cerkvenimi dostojanstveniki v grade{kem oz. oglejskem patriarhatu pojavljata dva (!) znana
Ulrika: patriarh Ulrik II. (Gams /774/: Voldaric II., Ulricus, 24. september 1161–1. april 1181;
Cappelli /351/: Ulrico II, alemanno, 24. september 1161–1. april 1181; Cerkev na Slovenskem
/427/: Voldorico di Treffen, 1161–1182) in {kof Ulrik iz Trevisa (Gams /803/: Oldericus, Ulda-
ricus, 1157–1170?; Kehr, Regesta /103, {t. 10/ navaja kot letnico njegove smrti 1179).41
Neposreden odgovor na vpra{anje, kam sodi pridevek Trevi‘an, dajeta izvirna zapisa piran-
skega arhiva. Zapisovalca sta imena {kofov v pri~evanju Ulrika de Ripaldo lo~ila s pikami sredi
vrste (Dominik Suavis) oz. z nekak{nimi podpi~ji (prezbiter Manfred). Postavitev omenjenih
lo~il v izvirnikih nedvoumno ka‘e, da vzdevek tar(visinus) spada k Ulriku. Objava CP I, {t. 22,
je izvirniku zvesta, Morteani, Documento, pa postavlja vejico na napa~no mesto. Izvoljeni, a ne
posve~eni koprski {kof, ki ga je na zasli{anju omenil prezbiter Venerij, je bil Ulrik Trevi{ki.
Po pri~evanju Ulrika de Ripaldo je bil torej Bernardov naslednik {kof Ulrik Trevi‘an, ki ga
je le z imenom, brez omembe porekla, v pri~evanju istega dne imenoval tudi sodnik Tiso. Na
zasli{anju 6. avgusta 1205 je nekdanjega koprskega (!) {kofa Ulrika omenilo tudi ve~ pri~
aktualnega koprskega {kofa Alderika (CP I, {t. 63): prezbiter Ambro‘, Andrej de Popo in Mar-
tin Sacco. Posebej zanimiva je Ambro‘eva izjava, da je imel {kof Ulrik koprsko {kofijo per
Alexandrum papam. Ulrik naj bi {kofovstvo prejel od pape‘a Aleksandra III., torej med 1159 in
1181, v ~asu Bernardovega {kofovanja (1149–1186). Andrej de Popo (morda pa tudi Martin
Sacco, ki naj bi pri~al enako kot Andrej de Popo,) je Ulrika omenil celó pred (!) Bernardom.
[kofu Ulriku Trevi{kemu naj bi po pri~evanju Ulrika de Ripaldo sledil sin [tefana iz
Devina. [tefan je imel {tiri znane sinove: Konona, Odalskalka, Henrika in Hugona. Po zna-
nih izvirnikih ni mogo~e ugotoviti, ali so bili to vsi [tefanovi sinovi in kateri od sinov naj bi
bil koprski {kof in kdaj.
Koprska ‘upna cerkev naj bi po pri~evanjih Petra de Va(le)ria na zasli{anju 13. oktobra
1204 (CP I, {t. 58) in Konstantina de Revolto v za~etku 1205 (CP I, {t. 59) postala {kofijska
{ele po (!) Bernardovi smrti, prej pa naj bi bila podrejena tr‘a{ki {kofiji. S to trditvijo se
ujema pri~evanje tedanjega koprskega {kofa Alderika 19. decembra 1201 (CP I, {t. 20): kot
svoja predhodnika je imenoval samo Bernarda in Aldigerija, Ulrika in njegovega naslednika,
sina [tefana iz Devina, pa ne. Niti Gams, niti Cappelli, niti Cerkev na Slovenskem v tem ~asu
med tr‘a{kimi in koprskimi {kofi ne omenjajo ne Ulrika ne [tefanovega sina. ^asovne vrzeli,
kamor bi umestili {kofa Ulrika z njegovim kazenskim pohodom nad Piran in sina [tefana iz
Devina, med tr‘a{kim {kofom Bernardom (do 1186) in koprskim {kofom Aldigerijem (od
1186), ni. Kako si torej razlo‘iti pri~evanja zasli{anih?
Malo verjetna razlaga bi bila, da je {lo pri {kofih Ulriku in [tefanovem sinu – ali pri
posameznem od obeh – za samostojn(eg)a koprsk(eg)a {kofa, kar bi pomenilo, da se je koprska
{kofija formalnopravno osamosvojila od tr‘a{ke ‘e za ~asa tr‘a{kega {kofa Bernarda. Táko
trditev je ob sklicevanju na kroniko Andreja Dandola iz 14. stoletja zagovarjal Ferdinandus
Ughellus: pape‘ Aleksander III. naj bi ‘e 1166 (!?) postavil na ~elo koprske {kofije predstoj-
nika neznanega imena (Anonymum quemdam Antistitem Justinopolitanis praefectum).42 Pri
41 Prim. op. 8.
42 F. Ughellus, Italia sacra sive de Episcopis Italiae et insularum adiacentium rebusque ab iis praeclare gestis (etc.),
Romae 1653, stolpca 357–358; Idem, Idem 2V, Venetiis 1720, stolpec 383; J. F. B. M. De Rubeis, Monumenta eccle-
siae Aquilejensis, Argentinae 1740, stolpec 623 (v nadaljevanju: De Rubeis, Monumenta);
38 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
tem anonimnem {kofu bi teoreti~no moglo iti za {e tretjega (poleg oglejskega patriarha in
trevi{kega {kofa) Ulrika, ki bi bil po poreklu iz Trevisa, vendar je kasnej{a historiografija
Ughellijevo trditev o obstoju koprske {kofije 1166 ovrgla.
Druga, verjetna mo‘nost je, da je v Kopru postal {kof tedanji trevi‘anski {kof Ulrik (1157–
1170?/79). Kaj pravzaprav vemo o njem? – 14. junija 1161 se omenja kot je sufragan
grade{kega patriarha Henrika Dandola (Gams, 791 /1131–junij 1186/; Cerkev na Sloven-
skem, 428 /1131–1186/).43 Pape‘ Aleksander III. mu je 3. januarja 1174/78 zapovedal, naj
resno opozori farane in jih s pretnjo izob~enja prisili, da v tridesetih dneh izro~ijo kanonikom
trevi‘anske cerkve zemlji{ko posest in desetine, ki jih neupravi~eno posedujejo.44 Ob tem
navodilu si ni te‘ko zamisliti, da je bil koprski {kof Ulrik, ki je izvedel kazenski pohod proti
Piranu, ki so ga omenile pri~e na zasli{anju 6. avgusta 1205 (CP I, {t. 63), dejansko identi~en
s {kofom Ulrikom iz Trevisa.
Status koprske {kofije pa je bil usodno odvisen tudi od Ulrika II., oglejskega patriarha.
Bil je poslednji potomec grofov iz Trebenj na Koro{kem.45 Na~eloval je patriarhatu v shizma-
ti~nem obdobju, ki je sledilo Wormskemu konkordatu, s katerim je bil 1122 zaklju~en inve-
stiturni boj med pape‘em in cesarjem. Kot spreten politik je znal ve{~e krmariti med interesi
veronske in kasneje lombardske mestne zveze, ki je podpirala pape‘a Aleksandra III. na eni
in nem{kega cesarja Friderika I. Barbarosse, ki je bil podpornik protipape‘a Viktorja IV. oz.
V. (7. september /posve~en 4. oktobra/ 1159–20. april 1164)46 na drugi strani. Sam je dosegel
posvetitev {ele po osmih (!) letih, 1169.47 Kot svojemu prista{u – ali da bi si ga kot takega
zagotovil – mu je pape‘ Aleksander III. 1177, ko je sklenil mir s Friderikom I., ob {estnajstih
{kofijah, ki jih je pape‘ Inocenc II. (14. /posve~en 23./ februar 1130–24. september 1143)48
29. junija 1132 podelil Ulrikovemu predhodniku oglejskemu patriarhu Peregrinu (1130–8.
avgust 1161),49 dodal tudi {kofijo v Kopru,50 ki jo je ustanovil po 24. juliju 1177 na pro{njo
bene{kega do‘a. Prav patriarh Ulrik II. in tr‘a{ki {kof Bernard pa sta v ~asu njene ustanovitve
sku{ala to {kofijo upropastiti.51
Podelitev {kofije patriarhu je (po pape{ki zapovedi iz 1185, usklajeni z wormskim konkor-
datom52) pomenila, da je moral {kof, ki naj bi bil izvoljen, priti pred patriarha in se mu dati
kanonsko potrditi. Pape‘ je Ulriku II. potrdil koprsko {kofijo s pridr‘kom (!), da jo sme do
svoje smrti u‘ivati tr‘a{ki {kof Bernard: Item Justinopolitanam Ecclesiam, quam tibi & Ec-
clesiae tuae niholominus confirmamus, sedem Episcopalem de omnium Fratrum nostrorum
consilio instituimus; ita quidem, ut Venerabilis Frater noster Wernardus, nunc ejusdem loci
Episcopus, tam illam, quam Tergestinam Ecclesiam, necnon & totum Episcopatum, quamdiu
43 Kehr, Regesta, 103, {t. 9.
44 Kehr, Regesta, 103, {t. 10; 107–108, {t. 5.
45 H. Dopsch, Origine e posizione sociale dei patriarchi di Aquileia nel tardo medioevo, Aquileia e il suo patriar-
cato, Atti del Convegno Internazionale di Studio (Udine 21–23 ottobre 1999), Pubblicazioni della Deputazione di
storia patria per il Friuli 29, Udine 2000, 289–313 (v nadaljevanju Dopsch, Origine).
46 Cappelli, 257.
47 Prim. R. Härtel, Friedrich I. und die Länder an der oberen Adria, v: A. Haverkamp (izd.), Friedrich Barbaros-
sa, Handlungsspielräume und Wirkungsweisen des Staufischen Kaisers, Vorträge und Forschungen XL, Sigmarin-
gen 1992, 291–352.
48 Cappelli, 256.
49 Gams 774 (Pellegrinus); Cappelli, 351 (Pellegrino I d’Ortenbourg); Cerkev na Slovenskem, 427 (Pellegrino
I. di Pavo); Kehr, Regesta, 35, {t. 79.
50 Kehr, Regesta, 39–40, {t. 100.
51 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 587, 588.
52 Cerkev je v njem dosegla kanoni~no volitev in investituro oz. potrditev izvoljenca s strani metropolita, prim.
J. Jeraj, Cerkvena zgodovina. Oris z domorodnega vidika, Maribor 1935, 106; K. Bihlmeyer – H. Tuechle, Storia
della chiesa, II: Il medioevo, Brescia 111996, 189.
39ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
vixerit, debeat obtinere: & eo defuncto, liceat tibi de consilio suffraganeorum tuorum cum
Sedis Apostolicae auctoritate, in utraque si volueris, & facultates earum ad hoc sufficientes
agnoveris, Sedem restituere Pontificalem.53 Da je Ulrik II. na ta pridr‘ek pristal in je Bernar-
du priznaval koprsko {kofijo, je razvidno iz Ulrikovega navodila oglejskim dekanu in kano-
nikom, kako naj ‘ivijo, s 3. februarja 1181; pri navodilu je upo{teval nasvet tr‘a{kega in
koprskega (!) {kofa Bernarda (… consilio venerabilium suffraganeorum nostrorum Bernardi
Tergestini, & Justinopolitani) in drugih.54
Ulrik II. je 25. januarja 1180 dosegel potrditev posesti za svojo cerkev tudi pri cesarju
Frideriku I., med drugim regalije vseh istrskih {kofij, namre~ tr‘a{ke, puljske, pore{ke,
pi~enske, koprske in novigrajske.55
S pape‘evim posredovanjem je pri{lo 1180 do sporazuma med oglejskim patriarhom
Ulrikom II. in grade{kim patriarhom Henrikom Dandolo. Grade{ki patriarh je v sporazumu
potegnil kratko: z izjemo dohodkov koprske {kofije (!) se je moral 24. julija 118056 v korist
oglejskega patriarha odpovedati metropolitski oblasti v Istri in vrnitvi cerkvenih zakladov, ki
jih je poleti 1024 iz Grade‘a odnesel oglejski patriarh Popon (1017/19–1042/45).57
Klju~no vpra{anje za razumevanje razmer je tudi, kak{no je bilo medsebojno razmerje
koprske in tr‘a{ke cerkve. Med koprskimi in tr‘a{kimi kanoniki in njihovima cerkvama je
1177, v letu ustanovitve koprske {kofije, pri{lo do spora zaradi fare v Se~ovljah, njenih dese-
tin in pritiklin in zaradi posesti v Albucanu in Izoli. Cerkveno razsodi{~e je ob sodelovanju
tr‘a{kemu {kofu Bernardu naklonjenega patriarha Ulrika II. 10. septembra 1177 posest in
dohodke dosodilo Tr‘a~anom.58
So‘itje med koprsko in tr‘a{ko cerkvijo skupaj z njenim zaveznikom, oglejskim patriarhom,
o~itno ni bilo zgledno. V takih razmerah so si najbr‘ koprski kanoniki prizadevali znebiti se
nadle‘nega tr‘a{kega tutorstva. Dosegli so, da je Aleksander III. koprsko {kofijo zaupal {kofu
Ulriku iz Trevisa, ki je bil {e nedavno tegà pribo~nik grade{kega patriarha, tekmeca dvoli~nega
pape‘evega zaveznika, oglejskega patriarha Ulrika II. Morda je prav tedaj kaj »za{kripalo« v
spremenljivem odnosu pape‘a Aleksandra III. do Ulrika II., ki je koketiral s pape‘evim na-
sprotnikom, nem{kim cesarjem Friderikom I.
Ulrik iz Trevisa je mogel zasesti koprsko stolico po ustanovitvi koprske {kofije (po 24.
juliju 1177) in pred svojo smrtjo (1179). Bil je izvoljen (electus), a ne posve~en (consecra-
tus). ^e je ‘e v njegovem ~asu veljalo pravilo, da se je moral {kof, ki naj bi bil izvoljen
(eligendus episcopus) dati kanonsko potrditi (canonice confirmari) patriarhu, je – ker je bil
izvoljen – dosegel to potrditev bodisi od oglejskega bodisi od grade{kega patriarha. Ulrik
Trevi{ki ni bil posve~en, vendar ga je koprska duhov{~ina sprejela za svojega {kofa. [kofiji
je sku{al pridobiti dohodke in podvzel kazenski pohod proti Piranu, da bi ga prisilil k odrajto-
vanju dajatev.
Ulriku Trevi{kemu je sledil sin [tefana iz Devina, ki pa v spominu pri~ ni zapustil
opaznej{ih sledi, saj ga je omenil le Ulrik de Ripaldo. Nedvomno tudi on ni bil posve~en,
53 De Rubeis, Monumenta, stolpec 631; kot op. 50; Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 632, datira to
listino v 1180, okoli 30. julija.
54 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 642; De Rubeis, Monumenta, stolpec 621–623.
55 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 623.
56 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 630.
57 Gams, 774: Poppo, Wolfgangus; Cappelli, 351: Poppo; Cerkev na Slovenskem, 427: Poppo; Gradivo 3, (1001–
1100), Ljubljana 1911, {t. 60; prim. H. Schmidinger, Patriarch und Landesherr, Die weltliche Herrschaft der Patriar-
chen von Aquileja bis zum Ende der Staufer, Publikationen des Österreichischen Kulturinstituts in Rom I/1, Graz–
Köln 1954, 16–17.
58 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 601.
40 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
tako da je bil ves ~as na~elovanja teh dveh {kofov v koprski {kofiji njen formalnopravni {kof
tr‘a{ki {kof Bernard. Kako dolgo je {kofoval sin [tefana iz Devina, ni znano. Mogo~e se je
cerkvena jurisdikcija v koprski {kofiji kasneje vnovi~ vrnila v Bernardove roke: tako bi si
mogli razlo‘iti pri~evanje Andreja de Popo (morda pa tudi Martina Sacco, ki naj bi pri~al
enako kot Andrej de Popo,) 6. avgusta 1205, ki je koprskega {kofa Ulrika omenil pred (!)
Bernardom (CP I, {t. 63).
Ne Ulrik Trevi{ki ne sin [tefana iz Devina o~itno nista bila polnopravna koprska {kofa.
Videti je, da se je cerkvena jurisdikcija v koprski {kofiji v ~asu Ulrika Trevi{kega s soglasjem
pape‘a Aleksandra III. za~asno izdvojila iz za{~ite Ogleju privr‘ene tr‘a{ke {kofije.
Patriarha Ulrika II. je v Ogleju nasledil Gotfrid (1182–1194) (Gams, 774 /Gotefredus/;
Cappelli, 351 /Gotifredo ab. di Sesto/; Cerkev na Slovenskem, 427 /Godofredo di Sesto/).
Preden je postal oglejski patriarh, je bil opat v opatiji Sesto pri Pordenoneju.59 Palij je 1182
prejel od pape‘a Lucija III. (1. /posve~en 6./ september 1181– 25. november 1185).60 Ukazal
je izpolniti odlok Aleksandra III., da je treba po smrti tr‘a{ko–koprskega {kofa Bernarda
obnoviti {kofijo v Kopru. Pape‘ Urban III. (25. november /posve~en 1. decembra/ 1185–20.
oktober 1187)61 je decembra 1185 zapovedal, da se morajo koprski {kofje pred izvolitvijo
dati kanonsko potrditi patriarhu Gotfridu in naslednikom: Urbanus III. decrevit, quod eligen-
di Episcopi Justinopolitani deberent praesentari Domino Gotifrido Patriarchae, & Succes-
soribus, & canonice confirmari.62 Isti pape‘ je Gotfrida v za~etku 1186 suspendiral, ker je
brez njegovega dovoljenja prisostvoval kronanju kralja Henrika VI.63 Novembra istega leta
pa mu je podelil pooblastilo, da sme z obsodbo izob~enja ukrotiti Tarvi‘ane in Conegliance,
ki neupravi~eno pobirajo dajatve od cerkva, duhov{~ine, ljudi in posesti oglejskega patriarhata.
Gotfrid je Trevi‘ane izob~il, ker so razdejali mesto Feltre, pape‘ pa je odlok (1186–1187)
preklical.64
Gotfrida sre~amo omenjenega tudi skupaj s [tefanom iz Devina. Gotfrid je 1188 nazna-
nil, da je med [tefanom in belinjskim opatom pri{lo do prijateljske poravnave glede doho-
dkov in posesti. [tefan se v zapisu omenja kot Gotfridov fevdnik, dilectus fidelis noster.65
Stecho du Duino se omenja tudi v pismu patriarha Gotfrida pape‘u Celestinu III. (21. marec
/posve~en 14. aprila/ 1191–8. januar 1198)66 iz 1193 kot imetnik posesti v kraju Potoch, za
katero so se na osnovi volila v oporoki pravdali ~edajski kanoniki.67
Patriarh Gotfrid je 1186 na koprski {kofovski stolici potrdil {kofa Aldigerija.68 Iz pri~evanja
prezbitra Petra 18. decembra 1201 (CP I, {t. 23), ki je izpovedal, da je dotlej osem let ‘ivel s
tedanjim koprskim {kofom (Alderikom), prej pa kaki dve z Aldigerijem, je razvidno, da je bil
Aldigerij koprski {kof do konca leta 1193 ali do za~etka 1194. Literatura zmotno pripisuje
Aldigeriju bistveno dalj{i {kofovski sta‘: Gams (783) do 1213, Cerkev na Slovenskem (425)
do 1216.
Aldigeriju je v Kopru 1193/1194 sledil {kof Alderik, ki je spro‘il pravdo za oljno deseti-
no s Piran~ani. Njegovo ime se v zapisih pojavlja v ina~icah: Aldericus (CP I, {t. 21, 23, 25,
59 De Rubeis, Monumenta, stolpec 627; Dopsch, Origine, 300.
60 Kehr, Regesta, 40, {t. 103; Cappelli, 259.
61 Cappelli, 259–260.
62 De Rubeis, Monumenta, stolpec 623, 631; Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 708.
63 Kehr, Regesta, 40, {t. 104; De Rubeis, Monumenta, stolpca 632–633.
64 Kehr, Regesta, 114, {t. 2, 3.
65 Gradivo 4, (1101–1200), Ljubljana 1915, {t. 754; De Rubeis, Monumenta, stolpci 633–635.
66 Cappelli, 260.
67 P. S. Leicht (izd.), Scritti vari di storia del diritto italiano II/2, Milano 1948, {t. 23.
68 Kot op. 62.
41ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
30, 31, 34, 41, 63), Aldrigetus (CP I, {t. 18, 35, 57, 60, 62), Aldrigitus (CP I, {t. 64), Aldrigit-
tus (CP I, {t. 65). Podobnost imena predhodnikovemu in neposredno nasledstvo sta povzro~ila,
da so koprskega {kofa Alderika seznami {kofov (Gams, Cappelli, Cerkev na Slovenskem)
spregledali. Celó v njemu sodobnem ~asu je prihajalo do pomot in je bilo namesto Alderik
ob~asno zapisano ime njegovega predhodnika Aldegerius (CP I, {t. 28) ali Aldigerius (CP I,
{t. 65 a); pri zadnjem primeru gre celó za pape{ko potrditev zaklju~ne razsodbe spora za
oljno desetino! Tem pomotam je – ob zgoraj omenjenih okoli{~inah podobnosti imen in
neposrednem nasledstvu – verjetno botrovalo tudi slabo poznavanje razmeroma mlade
(o‘ivljene) koprske {kofije.
V zapisih omenjeni {kofje koprske {kofije
Leta {kofovanja Tr‘a{ki {kofje Oglejski patriarhi Koprski {kofje
1135–1145 Ditmar
1145–1149 Artvik
1149– Bernard (do 1186)
1161– Ulrik (do 1181)
116669 Anonymus (do 1177?)
1177/79– Ulrik Trevi`an (do 1179?)
1179? Sin [tefana iz Devina (do
1182– Gotfrid (do 1194) 1186?)
1186– Aldigerij (do 1193/94)
1193/94– Alderik (do 1213/16)
Osvetlitev Morteanijevega razmi{ljanja
Za sklep je potrebno osvetliti tudi zaklju~ke Luigija Morteanija, ki je o oljni desetini pisal
‘e v devetdesetih letih 19. stoletja.70 Ni podrobno pregledal vseh zapisov o pravdi, ampak se
je osredoto~il na zapis o zasli{anju 18. decembra 1201, ki ga je zabele‘il notar, prezbiter
Manfred. Jasno mu je bilo, da zlasti pri~evanje Ulrika de Ripaldo nudi mo‘nosti novih razlag
kronolo{kih razporedov tr‘a{ko–koprskih {kofov. Na osnovi pri~evanja je sestavil naslednji
redosled {kofov, ki so imeli cerkveno pristojnost nad Koprom: tr‘a{ki {kofje Detemaro (1134–
1145), Artuico (1145–1149), Warnardo (Bernardo 1149–1186), Odolrico (1187), tar(gestinus)
filius Stephani de Duino, nato koprska {kofa Adalgerio71 (1187–1212) in Uretmarus,72 za
~asa katerega naj bi se »okrog 1220« odvijala pravda za oljno desetino. Pri~evanje prezbitra
Petra, da je pred pravdo ‘ivel osem let s sedanjim {kofom in prej dve z Aldigerijem, je
kronolo{ko razlo‘il ob postavki, da je Aldigeriju 1212 (!) neposredno sledil {kof Uretmar, ki
naj bi spro‘il spor s Piran~ani. Peter naj bi po Morteanijevem prepri~anju zadnji dve leti
njegovega {kofovanja (1210–1212) ‘ivel z Aldigerijem, nato pa osem let (do 1220) s {kofom
Uretmarjem. Ob privzetem (napa~nem) izhodi{~u je Morteani spor za oljno desetino logi~no
umestil v ~as okrog 1220.
Morteani je pravilno opazil ~asovno vrzel med 1145 in 1149, kamor sodi tr‘a{ki {kof
Artuik. Njegovo tolma~enje dveh okraj{av tar, ki ju je vseboval Manfredov zapis pri~evanja
69 Prim. op. 42; podatek je kasnej{a literatura ovrgla.
70 Prim. op. 3, 16.
71 V izvirnikih je ime zapisano v oblikah Aldigerius, Aldegerius.
72 Gams, 783, Uretmarus: september 1216–pred april 1220 (nastop {kofa Absalon-a)
42 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
z dne 18. decembra 1201, v targestinus je nekoliko svojevoljno. Dominikov zapis zasli{anj
ima besedo obakrat izpisano (rodilnik: trivisini, to‘ilnik: tarvisinum); pri~i prezbiter Venerij
in Ulrik de Ripaldo sta {kofa opredelila za Trevi‘ana, ne za Tr‘a~ana.
Zapis, ki ga je objavil, je Morteani povr{no prebral, in delno (namenoma?) napa~no
raztolma~il. Ni opazil ali ni ‘elel opaziti lo~il (nekak{nih podpi~ij) med imeni {kofov v Man-
fredovem zapisu zasli{anja Ulrika de Ripaldo, zato je vzdevek o krajevnem poreklu, ki ga je
tolma~il v smislu »Tr‘a~an«, nepravilno odvzel {kofu Ulriku in ga dodal sinu [tefana iz
(Trstu bli‘njega) Devina.
K Morteanijevemu prezrtju {kofa Alderika so verjetno pripomogli v njegovem ~asu znani
(objavljeni) seznami tr‘a{ko–koprskih {kofov,73 verjetno pa tudi podobnost imen {kofa Aldi-
gerija in njegovega naslednika Alderika; prepri~ali so ga, da gre pri obeh {kofih za enega
samega – Aldigerija. Kot so njega zavedle tedaj obstoje~e objave, pa je po drugi strani Mor-
teani tudi sam s svojim prispevkom najbr‘ vplival na Milka Kosa, da je spor za oljno desetino
namesto v prva leta 13. stoletja, postavil v ~as »pred letom 1216«.74
S u m m a r y
Revision of the Chronology of Church Dignitaries in Primorsko
Darja Miheli~
The article sheds additional light upon the lists and chronological data of offices of certain church
dignitaries in the dioceses of Trieste and Koper. The data hitherto overlooked was found in original
documents of the Piran archives from the 1201–1207 period. This was the period of disputes between
the diocese of Koper and its bishop on one side and the residents and the clergy of Piran on the other
side, with the objective of acquisition/preservation of taxes on olive oil produced in the Piran region.
Favoring now one, now the opposite side, the dispute was finally resolved by the appointed church
arbiters. The final verdict tried to placate both sides: the town of Piran was accorded to keep the oil
tithe, but under the provision that along with a suitable monetary compensation a percentage of the tithe
was given to the diocese of Koper for its poor and for its church building fund.
The procedure of adopting decisions by the church is clearly evident from lawsuit records. Arbiters
were appointed by the pope. Even though they were authorized to pronounce the verdict with no further
possibility of appeal, appeals did occur at times. If a complaint against the bishop reached the pope the
bishop was not allowed to sanction the complainers, and the pope then turned the case over to other
arbiters; these, however, did not handle the matter that had already been discussed in previous procee-
dings. In case of the lawsuit over the Piran tithe the verdict was passed on five successive levels, the last
of which brought the final decision to renew the case. Arbiters examined the witnesses according to
preprepared questionaries, and clients and their interests were represented by legal representatives;
these had to produce their power of attorney affidavits written by officially appointed notaries public.
Clients could consult their lawyers and advisers. In the case of the olive oil dispute the people of Piran
were represented by two representatives, one of the clergy and one of the laity. Records mention a
number of more or less known people and events. They also shed additional light upon our knowledge
73 ^lanek Morteani, Sulla lite, se napa~no sklicuje na Kandler, Archeografo Triestino XV, 514; dejansko gre za
delo P. Tomasin, Biografia dello storiografo triestino Don Vicenzo Scussa, canonico scolastico del Capitolo cattedra-
le di S. Giusto, ed una sua opera inedita, Archeografo Triestino, n. v. XV, Trieste 1890, 501–529; 512–529 je Synop-
sis tergestinorum praesulum, quorum nomina reperiuntur. Morteani se sklicuje {e na 9. zvezek G. Cappelletti, Le
chiese d’Italia dalla loro origine sino ai nostri giorni 1–21, Venezia 1844–1870 in F. Cornelio, Ad ecclesias Venetas
et Torcellanas documentis illuatratas indices duo …, Venetiis 1749.
74 Gradivo 5, (1200–1246), Ljubljana 1928, {t. 250.
43ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
and understanding of the sequence and chronology of terms of office of certain church dignitaries in
Primorsko.
In order to establish the correct succession of bishops it is necessary to closely examine the testi-
mony of Ulric of Ripald of December 18, 1201. He remembered seven bishops from Trieste and Koper
who were heads of the diocese in Koper: Dietamarus, Artuichus, Warrnardus, Odorlicus Tarvisinus, the
son of Stephanus De Duino, Aldigerius, and Aldericus, who was in the office during the lawsuit process.
Dietmar was bishop of Trieste between 1135 and 1145. According to the printed lists of bishops he
was succeeded by Bernard (1149–1186), but there is a gap of four years between the death of Dietmar
and the appointment of bishop Bernard. The logical conclusion is to presume that the gap was filled by
Artvic, the Trieste bishop mentioned by Ulric of Ripald. According to de Ripaldo, bishop Bernard was
followed by Ulric from Treviso, which was also mentioned, although without the place of origin, in the
testimony of judge Tiso. In the hearing on August 6, 1205 the former bishop of Koper, Ulric, was
mentioned by several witnesses of the then bishop of Koper Aldrich. Especially interesting is the testi-
mony of presbyter Ambrose in which he states that bishop Ulrich had received the Koper diocese from
pope Alexander III. (1159–1181). According to Ulric of Ripald bishop Ulric was succeeded by a son of
Stephen from Duino. As far as is known, Stephen from Duino had four sons: Cono, Voscalus, Henricus,
and Ugo. Either one of these, or possible even a fifth, so far anonymous, son, could presumably have
been the bishop of Koper; aside from the reference to his father, nothing further is known about him.
In 1186 the bishop of Koper became Aldiger. There is no time gap between the bishop of Trieste
Bernard (until 1186) and the bishop of Koper Aldiger (since 1186) in which to install bishops Ulric and
the son of Stephen from Duino. According to the testimony of Peter of Va(le)r given in the hearing on
October 13, 1204, and Constantine of Revolt at the beginning of 1205, the Koper parish church was
subordinate to the diocese of Trieste until the death of the Trieste bishop Bernard (1186); only later it
became a diocese.
It is quite possible that »Ulric, the bishop of Koper« is really Ulric, the bishop of Treviso. Aside
from sixteen other dioceses, in 1177 pope Alexander III. gave the Koper diocese, which he had founded
after July 24, 1177, to Ulric II., the patriarch of Aquileia, but with the provision that it remained as
usufruct property of the Trieste bishop Bernard until his death. The coexistence between the Church of
Koper and the Church of Trieste, whose protector was Ulric II, the partiarch of Aquileia, was not
entirely exemplary. The fact that Alexander III entrusted bishop Ulric from Treviso with the diocese of
Koper was probably due to the efforts of the deans of Koper. Just before that, Ulric from Treviso was
assistant to the patriarch of Grado who was the rival of the Aquileian patriarch Ulric II; the latter was
known to associate with German emperor and pope’s adversary Friedrich I. It could have been possible
for Ulric from Treviso to officiate as bishop of Koper during the period between the establishment of
the Koper diocese in 1177 and his death in 1179. He was namely elected the bishop of Koper, but never
ordained. The same could possibly be true of the son of Stephen from Duino. Neither had a full status
of the bishop of Koper. Even though during the office of Ulric from Treviso, and with the consent of
pope Alexander III., the church jurisdiction in the Koper diocese temporarily separated from the dioce-
se of Trieste that was the supporter of Aquileia, Bernard, the bishop of Trieste, remained the formal
bishop of Koper until his death in 1186.
During the hearing of December 18, 1201, presbyter Peter stated that up to that time he had lived
with the then bishop of Koper (Alderic), and for approximately two years before that with Aldiger.
Aldiger had therefore been the bishop of Koper prior to the end of 1193, or until the beginning of 1194.
Literature sources mistakenly cite that he was bishop until 1213, or even 1216. His successor in Koper
(1193/1194) was bishop Aldrich who initiated the lawsuit for olive oil tithe against Piran. The similarity
of his name with that of his precursor, and the direct succession, were the reasons why he had been
omitted from bishop lists. Even during his time his name had been mistakenly written as the name of
the previous bishop Aldiger. Such mistakes could also be attributed to an inadequate knowledge of the
then still relatively young (revived) diocese of Koper.
Italian historian Luigi Morteani wrote on the olive oil tithe already in the 1890s. His article focused
on the record of the hearing of December 18. The date on the original document used by Morteani cites
the day and the month, but not the year (1201). Morteani was clearly aware that the testimony of Ulric
of Ripald offered the possibility of other interpretations of chronological order of offices of the bishops
44 D. MIHELI^: REVIZIJA KRONOLOGIJE CERKVENIH DOSTOJANSTVENIKOV NA PRIMORSKEM
of Trieste and Koper. He correctly noticed the time gap between 1145 and 1149, which were the office
years of Artvic, the bishop of Trieste. But he mistakenly recognized the names of two Koper bishops,
Ulric from Treviso and the son of Stephen from Duino, as bishops Ulric and Triestinus, a son of
Stephen from Duino. Morteani also overlooked Aldrich, the bishop of Koper, and presumed that in
1212, Aldiger, bishop of the Koper diocese, was directly succeeded by bishop Uretmar; the latter,
according to Monteani, was the one who initiated the oil tithe dispute. Morteani tailored the testimony
of presbyter Peter, who had stated that prior to the lawsuit he had lived with the then bishop for eight
years, to correspond to the period of bishop Uretmar, dating it »around 1220« instead of in 1201.
Monteani’s article was probably the reason why Slovene historian Milko Kos presumed that the oil tithe
dispute took place »before 1216« instead of at the beginning of the 13th century.