I
Izhajajo vsako sredo po eeii poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za celo leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 30. julija 1884.
Obseg: Oklic.
Skrbimo za senožeti.
Kmetijske novice in izkušnje.
Vprašanja in odgovori.
Razjasnilne opombe
vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.)
Trgovinska
Odborová seja ..Slovenske Matice" 14. dne t. m.
in obrtna zbornica, delku obrtnijske postave v državnem zboru 16. maja. (Konec.)
Govor dr. Bilinskega o šestem od
Noč pred sv. Dnevom. (Dalje.)
pisi
Novičar.
Naši do
Gospodarske stvari.
Oklic.
C. k. kranjska kmetijska družba bode iz državne subvencije, ki jo je za letošnje leto přejela od si. ministerstva kmetijstva, podělila nekoliko podpore v pospěli sadjereje in pa za povzdigo in zboljšanje
d om ače o v čj ere j e.	; x
1. Za napravo in vzdržavanje šolskih vrtov in drevesnic bode dala krajnim šolskim svetom majhne zneske v denarji in darovala sadna drevesca, divjake in cepiče, in to v prvi vrsti takim šolam, katere ni-majo še vrta, pa dokažejo, da so uže v posestvu za vrt pripravnega zemljišča in da se krajni šolski svèt v svoji dotični prošnji izrečno zaveže, da bode nemu-
doma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga zmirom šoli kot učni pripomoček ohranil.
Za zboljšanje domaće ovčjereje bode družba kmetijska nakupila nekoliko ovnov in ovac lepega ukviškega plemena na Koroškem in jih brezplačno darovala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu in župniku potrjeni prošnji dokažejo, da
uže več let in precejšnje število ovac redijo; da je njih kraj za ovčjerejo posebno ugoden, in da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna
živinoreja dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati.
Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovce po-trjene od predstojnika dotične podružnice imajo se pismeno najzadnji čas do 15. dne septembra 1884. vložiti pri podpisani družbi.
r. družba kmetijska kranjska
v Ljubljani 20. julija 1884.
Skrbimo za senožeti.
Iz goriškega „Gospodarskega lista".
takih razmerah ne more shajati živinorejec, potem mu res ni pomagati več.
- Kaj je torej naravniši od tega, da kot umni go-spodarji izkoristimo ta položaj, da si pomagamo z ži-vinorejo, ki nam zamore v sedanjih razmerah še naj-več zboljšati dovolj propadajoče kmetijstvo.
Da pa moremo to doseći, treba poprijeti se res-nično umne živinoreje, kateri pa je trdna podlaga dobra klaja, kakoršno pridelujemo na senožetih in de-loria tudi na njivah, ker posebno za velike kmetije je dokaj modriši, da uvrstujejo v njivski kolobar saj tretjino prostora za priđelovanje krme, na pr. detelje, ze-
lene turšice

grahoršice
7
?
krmenske pese, korenja itd. saj je skoro povsod znana stvar, da žitne rastline v primeri tržni ceni le pičlo povračajo stroške pridelo-
se!
pomnoženo klajo pa dohaja po pomnoženi živini tudi dokaj gnoja zemlji v prid in gnoj prav je os, krog katere se vrti poljedelstvo.
Pa koliko se pripušča njivstva za priđelovanje živinske krme? Ali mar se ne silijo še vedno gospo-darji s pridelovanjem žita, če tudi vedó, da jim ne nese; pa stare, še tako škodljive navade treba držati
Kakošni so pa večinoma travniki ? Koliko jih je, da niso preraščeni z mahom, ali da na njih raste sladka obilna trava. Le malo jih je, ki so, ker močvirni, osušeni saj z odprtimi jarki; takih, v katerih je izpeljana pravilna drenaža, če tudi namesto z angleškimi cevmi saj s kamnenimi ploščami, je skoro nemogoče najti v naši deželi.
Le malo je senožeti, katere so tako uravnane, da se morejo napajati z vodo; kje smo in kedaj bomo v tem oziru došli lombardské kmetovalce, ki imajo vse senožeti napajane, zato pa tudi po kosé.
Nepričakovano poskočila je cena goveje živine in molze."
7 ^	XV JL X JlJLJL vv J V	1 ř^JW
8krat jih v letu
Ogromna večina naših senožeti ima opešano rušo, saj tudi ni drugače mogoče, ker morda še nikdar ni viděla gnoja in tudi travnik ni neusaliljiv vir ali stu-denec, ki bi vedno dajal, ne da bi moral tuđi napajati se. Ako hočemo tedaj res povzđigniti našo živinorejo, moramo pričeti tudi zboljšavati naše senožeti, ter ne pozabimo na star naroden prigovor „krava pri gobcu
gotovo po vplivu modre državne postave, katera za- Na opešanih revnih ali pa premočvirnih travnikih branuje vstop ali uvožnjo v našo državo ruski in ru- dobivamo ne le malo, ampak tudi dokaj slabo krmo.
munski goveđi. Poleg tega nam pomaga tuđi to
da
Zboljšane senožeti pa nam bodo donašale ne
vçL
---^^N
gre kaj mnogo živine na Bavarsko. In tako se je ampak tudi dokaj tečnišo klajo. Znanstvene poskušnje uresničilo, kar smo upali od te postave, za katero so in preiskave na kemiško sestavo dokazale so, da seno,
přiděláno na senožeti, obraščeni s sladkimi travami in
vsi kmetiški zastopi toliko let prosili. Ce sedaj pri
, \

w
4
À
^ f
k
V

f •
- v
244
pognojeni s pepelom in fosforovimi gnojili je imelo tri-krat toliko redivnosti od onega pridelanega na revni senožeti. Torej ne le podvojeno množino sena moremo dobiti na umno uravnani in oskrbovani senožeti, ampak tudi dokaj tečnišega, katero bo tudi dokaj bolj izdalo Jn živino bogato hranilo.
Še je čas, da saj nekoliko za naše senožeti to spomlad storimo in to da jih oprostimo mahu, ki zadušuje razvoj drugih boljših trav, ki zadržuje izsu-šenje, ki je prava zalega raznih mrčesov. Zato ne strašimo se delà, vzemimo, če druzega nimamo, navadno brano, obtežimo jo in z njo prevlecimo večkrat po dolgem in na široko celo senožet; ne bojrno se, če bo videti po tem delu senožet nekako raztrgana, raz-mesarjena; iz ranenih travnih korenin pognale bodo še bolj nove bilke, saj tudi obrezujemo trto, drevje, žive meje itd., in ker bo mah odstraněn, lehko se bodo nove travné bilke vzdignile in vspešno razvijale. Kjer je ruša le revna, dobro storimo,. če v tako převlečeno senožet posejemo nekoliko dobrega travnega semena; kaj dobra je italijanska ljulika (Lolium ita-licum), ki silnov hitro raste in uže v prvem letu daje po dve košnji. Če ji postrežemo z gnojem, pa se more v drugem letu potem celo štirikrat kositi. Komur ni mogoče kupiti travnega semena, naj pa nametava se-
nenega drobu.
Privošimo posebno opešanim senožetim tudi nekaj gnoja, na pr. gnojnice ali sekretnice, pepela. Tudi zmlete kosti uže razkrojene (superfosfat) in kilisalpeter se z veliko koristjo rabi za senožeti. Kder ima kompost na razpolago, naj z njim potroši senožet, videl bo, kako hvaležna mu bo za to senožet. Kdor se namesto pravega mahu (spagnum) nahaja nizki mah (he-patica) bolj lišaju podoben, znamenje je, da je travna ruša popolnem opešala in tam ne pomaga drugo nego da napeljemo za par prstov na debelo dobre rodovitne zemlje ali tudi komposta. Opomogle se bodo travice in mahu bode konec. Še boljše se ve da je, če tako opešano senožet pred zimo preorjemo, da zimski mraz prešine brazdo, da korenike zgnjijejo in spomladi potem se z brano po dolgem in širokém brazde prav dobro prevlečejo in v tako zrahljano zemljo se naj prvo
leto sadi krompir, ali tudi sirk, kateri se mora kakor vedno pridno okopovati in pri tem se zemlja vedno dobro rahlja.
Potem se vseje oves in v oves travno seme, da iz tega postane nova trata ali travna ruša.
Kolikor bolj se je pognojilo prvi in sedaj ovseni setvi, toliko vspešniši bode rast trave in na tem je veliko ležeče, da se koj v prvi mladosti nove trave čvrsto razrastejo.
Res čuditi se je, da se kmetovalci tako malo ozi-rajo na senožeti, kajti če se njiva skaže hvaležna za obilno gnojenje, gotovo je senožet še hvaležniša in še bogateje povrača kmetovalcu stroške in trud gnojenja. Posebno se ne sme pozabiti, da ima seno, vzrastlo na senožeti dobro pognojeni z gnjilčnim in fosforovim gnojem, skoro tri-, celó štirikrat toliko rastlinske be-ljakovine v sebi, torej da je tako seno tudi dvakrat tečniše od navadnega. Ni vse eno, kakošno seno se živini poklada, sladkega dobrega sena je vedno pol manj treba od pustega in kako se pač pozna, ko krave dobivajo tečno seno, takoj se pomnoži molža.
Najprimerniši gnoj za senožeti je, kakor uže rečeno, kompost, ker ima v sebi vse one snovi, kakoršne travne rastline potrebujejo, in sicer v jako lahko raz-topljivi obliki, posebno če se je kompostni kup parkrat v letu přemetal in polil s sekretnico in pomešal s pepelom. S tako primesjo se pospešuje razkrojenje kom-postovih, posebno lesnih obstojnih delov in ta primes
sama je za trave velekoristna gnojilna snov. Za nježne travne rastlinice je silne važnosti, da se jim v kompostu podajajo redilne snovi, v kolikor je sploh mogoče, raztopni obliki. Navadno pa ni mogoče, toliko komposta napraviti, da bi ga za vse senožeti dovolj bilo in zato moramo iskati pomoči v umetnih gnojiliíi in o teh smo uže v prejšnjih listih govorili. V okolici goriški pa, kjer imamo na razpolago sekretno blato (lajben), kakor tudi gazno vodo, jako bogato na gnjilč-
nih snovéh, si moremo toliko bolje pomagati in s tem pomnožiti pridelke sena.
Kmetovalcem po hribskih okrajih pa živo pripo-ročam, da porabijo ves pepel za senožeti, videli bodo, koliko sena bodo več nakosili!	Povše.
*	Trtna uš Kranjskem je tudi uže zaplodena v vinograde davkarske občine sv. Križ , okraja sodnij-skega Kostanjevica. Vsled ukaza c kr. poljedelskega ministra ni se pričelo s preiskovanjem Vinogradov v Veliki Dolini, ampak v vinogradih kostanjeviških, ter se bode nadaljevalo po vseh vinogradih ob Kolpi in Savi od Kostanjevice noter do Velike Doline na hrvatski meji. Přetečeni teden, to je, od 20. do 27. julija preiskoval je potovalni učitelj Gustav Pire z 20 delalci vinograde občine Kostanjevice, Ošterc in Črneče vasi. V teh vinogradih ni se zasledila trtna uš. Za naprej pomagala bodeta tudi pri preiskavanji gospoda
Ogulin in Reichel iz Novega mesta.
* *
*
V
*	V Stanjelu na Krasu ustanovilo se je vinorejsko
društvo. Pristopilo je novemu društvu neki uže će z
100 udov.
*
* *
*	Najholjše mazilo za konjska kopita je mast in loj,
katerem se dodá nekoliko voska ali pa katrama.
*
* *
*	Da se odvzame slabi duh po gnjilobi od gornjega
mesá, se to-le priporoča : Meso se dobro skuha ter se
proč pobero pene. Potem se vzame kos žarečega oglja (oglje se pa ne sme več kaditi), katero se áene za kake tri minute k mesu; oglje potegne smrad nase.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 22. Ko je pred mesecem povodenj po njivali naših vso setev pobrala, smo po odtoku vode zopet sejali proso, repo, ajdo itd., vsakovrstna semena, pa le eno seme se ni prikazalo, povsod je golo, kakor po povodnji. Prosim Vas, blagovolite nam svetovati, kaj naj sejemo, da ne bodo njive prazne stale. Ima li c. k. kmetijska družba kaj semena? i A. T., župnik v
K. pri Š.)
Odgovor. Da ni kalilo prvo sejano seme, vzrok je bila prevelika vlažnost v zemlji, kajti seme je gotovo segnilo. Obsejte njive še enkrat z repo, prosom (tako zvanim „hiterca", kateri je sicer slabši, a kmalu dozori) in ajdo. Zadnja sicêr ne bode dozorela, pa zamore dobro služiti kot zelena krma. Tudi bi bilo pri-porocati sejati šentjanževo rž, katero bi zamogli letos še dvakrat kositi za krmo. Ta rž ostane potem na njivi kot ozimno žito. Kmetijska družba nima nié
semena.	}
Vprašanje 23. Imam kravo, koja je molzla takrat, ko sem jo kupil 6 do 7 litrov mleka na dan. Krava
245
sedaj mleko pridržuje in ima vedno manj mleka
Kaj
da se domačija previsoko ceni, vsled tega gospodar pre
je vzrok tega in kakošna pomoč za to? (Fr. Fr. pri več obremeni, tako, da mu vsled preobilnih dolgov ni
sv
na Stajarskem.)
Odgovor na to vprašanje smo dali uže nekernu
drugemu gospodu v „Novicah" št. 21
1884. Tudi za Vas veljá ravno tisto
od
1.
maja leta
Vprašanje 21. Kedaj se sme pričeti z nabiranjem kurjih jaje za zimsko zalogo ? (P. L. v Str.)
Odgovor. Jajca od druge polovice avgusta so uže
mogoče pravilno gospodariti in s pridelki sebe in svojo družino preživeti.
Ker je vprašanje dedinskega nasledstva na kmetijskih domačijah sila važno in so vrh tega razmere v različnih naših deželah različne, obrnila se je vlada do strokovnjaških in po svojem pokliču dobro podučenih oblastnij in oseb posamezhih dežel z daljo vrsto vpra
šanj.
Na podlagi onih odgovorov, da se še le o tej za-
sposobna za spravljanje. Naše ljudstvo trdi, da so devi jasno videti in na tej podlagi prav soditi.
najboljša jajca zato ona, katera so znesena vmed šmar
nimi masami.
od Vélikega do Malega Šinama.
Pregledati si hočemo toraj nekatere, posebno za naše razmere med Slovenci važne odgovore, kaKor so
--------7	U	w	^	----- --------- ----- -------- '	~ - V. 0 w , w i- w , XilA^v* - ^
Vprašanje 25. Kako se ozdravi grintovo tele? došli vladi, in so ji bili podlaga oziroma povod za na-
(R. S. v Ž.)
Odgovor. Bolno tele se na dotičnih mestih namaže z oljem ter potem, ko se grinte odločijo, izpere z vodo in milom. Ako se grinte potem naredijo od novega, namaže se bolna koža z zmesjo iz katrama in mila ter tako pusti kakih 24 ur stati, potem se zopet iz-
pere z vodo in milom, tretji dan.
To
se sme ponavljati vsak
črt postave našim bralcem uže znan.
Iz Kranjskega
predloženo je poročilo deželnega predsednika, okrajnega glavarja radoljškega, logaškega, deželnega odbora kranj-skega, glavnega odbora kmetijske družbe, kranjske hra-
niluice.
go
s
L. Robiča, L. Sveteca in dr. L. viteza
Gutmannsthala.
l
Dalje prih.)

laroduo

Ht\ m
i
Xo% a postava.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Bazjasniine
opombe
vladine
nacrtu
po
stave
dedinskih
naredbah
domačijah srednje velikosti.
(Dalje.)
Doe 18. t. in. imela je trgovinska ia obrtn
zbor
■ g	I « ■ § «3	XJ. 1 V^Ci' O V-' ) *_/
pri kmetijskih vzočnosti
nica sejo pod predsedstvom
g
Josipa Kušarja v na
vladnega zastopnika c. kr. dvornega svetnika
zbor-
grofa Rud. Cborin skega in naslednjih
a
nikov: Otomar Bamberg, Ivan Bauingartner, Iv. Nep. Horak (podpredsednik), Alfred Ledeni g, Karol
Škodljivi nasledki sedaj veljavnega prava za po- Luckmann, Mihael Pa kič, Vaso Petričič, dr.
stavno nasiedstvo pri kmetijskih posestvih so lahko raz- Poklukar, Jos. Ribič, Fr. Sark in Jarnej Zitnik. umljivi, ako se natančneje ogledajo dedioske oblike z	Gosp. predsednik konstatuje sklepčnost zbornice,
vsemi posledicami, kakoršne sledijo iz določil občnega otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika da-
državljanskega zakonika.
Odločiti se je dedičem namreč ali za to, da vse posestvo oziroma vsak del posestva dejansko razdeli
našnje seje
Iv. Baumgartnerja in V. Petričiča.
II.
Zapisnik slednje seje se odobri.
Gosp. Alf. Leci eni g poroča o ukazu vis. c. k.
med vse po postavi k dedovanju poklicane ciediče, ali trgovinskega ministerstva z dne 28. februarija 1884., št.
pa da postanejo vsi dědiči solastniki io gospodarji
o-
2416.
Ta ukaz se glasi: Poslanec pi. Pacher předložil
dedovanega posestva, ali pa konečno, da se opiraje ua je poslanski zbornici državnega zbora v 14. dan de
določilo
§
843 obč. drž. zakonika po
i
enega sode-
ležnika kmetijska domačija prodá po sodnijski dražbi.
Vsi omenjeui trije načini dedovanja nikakor ne uga-jajo razmeram Kmetijskih zemíjišč, temveč pouzročujejo veliko gospodarsko škodo, v kolikor se razdelitev ded-šine ne vrši drugače, bodi-si vsleu prodaje med živimi, bodi-si vsled uaročila zapustnikovega ali vsled prosto-
voljnega dogovora dedičev med seboj
Neomejena de-
cembra 1882 1. po 90 drugovih podpiran predlog, s ka terim se je zbornica povabila, naj sklene:
Izdá naj se poseben zakon, glaseč se, da mora vse blago, katero pride v trgovino v zaprtih za-vitkib, tako, da se pri navadnem kupu njih vse-bina ne prešteva zopet, ne tehta ter ne premerja imeti na závitku zazoamenovano množino na natančno razviden način ter da je prodajalec pod
î
litev zemíjišč,
ršno načelo enake razdelitve dedšin
postava sama naravnost pouzročuje vodi k najslabeji obliki razkosavanja in polagoma nastajajo pritlikovska gospodarstva, katera navadni družini ne dajejo ne zadosti delà ne zadosti živeža in s tem so dane negotove razmere za posestnika.
Skupna posest na kmetijskih domačijah,' tako, da gospodari več dedičev, se iz gospodarskih ozirov za delj časa nikakor ne priporoča in se tudi nahaja samo pri popolnem zanemarjenih domačijah ali pa tedaj, ko so in dokler so deaiči maloletni, le redkokedaj izjemoma traja tako skupno gospodarstvo dalje. Kjer pa sodediči morejo predlagati prodajo domačije se bode pa prelahko pripetilo, da se bodo barantači iskaje dobička polastili nakupovanja in prodajanja takih zemíjišč, vsled česar se bode gospodar na zemljišči še večkrat spreminjal in to gotovo le v škodo gospodarstva, na škodo domačije.
Pa tudi v slučajih oporoke zapustnikove ali dogo
regresom proti pošiljavcu jamči za prav nazna-njeno vsebino;
naj se za izdelke tekstilne industrije, kateri se tržijo v motkah (štrenah) in pri katerih je naznanilo množine praktično neizvedljivo, določi postavna dolgost štren, katera bi ugajala tržnim potřebám posamičnih vrst blaga; naj se v kazenski zakonik vzprejme določba, gla-seča se, da po producentih in prekupcikih izvršeno zavijanje obrtnih izdelkov, katero ima na-rneo, po svoji kakovosti in izvršbi, zapeljati kupuj oče občinstvo, se kot goljufija kaznuje ; vlada se pozivlje, da se v zmislu avstro-ogerske carinske in trgovinske zveze sporazumi s kralj, ogersko vlado, da ta predlogoma a) in b) enake postavne predloge tudi v ogerskem zastopu spravi na dnevni red.
Gospodarski odsek državnega zbora, kateremu se je
vora med dediči kaže se za gospodarstvo slab následek, oni predlog izročil, je postavil pododsek, da se posve

240
tuje o predlogu, iu ta pododsek je předložil uže gospo darskeruu odseku svoje poročilo.
Zapisnik zadnje odborové seje se potrdi. Gospod predsednik naznanja, da je naprosil
gosp.
tem poročilu se je pododsek izjavil, da se so- Jirečka, predsednika češke akademije, osebno na Du-
glaša s predlogom a) ter je dotični postavni predlog po- naji, naj bi stopila česka akademija z Matico v zameno
slanca Pacherja, naj se naznani množina pri blagu, ka
knjig
ter da mu je ta obljubil, da dobi Matica vse od
tero pride v trgovino v zavitkih, priporočal, naj se pred- češke akademije izdane knjige, kar odbor na znanje loži zbornici. Gledé predloga b) je povdarjal pododsek vzame.
Do 14. julija je po tajuikovem poročilu vplačalo
gospodarskega odseka, da ta zakon zahteva konkretno rešitev različnih predvprašanj ter dalje zahteva pri iz- letuino za 1. 1884 še le 371 letnikov
sklenil z „Narodno tiskamo
vedbi, osobito gledé prometa z inozemstvu natančno po-
da je
Tajaik poroča
posebno pismeno
znanje dotičnih odnošajev in veliko previdnost pri for- pogodbo, v kojej se tiskarna zaveže, ,?Letopis" dotiskati muliranji njegovih določb. Pododsek se je torej zado- do 15. novembra, če Matica preskrbi pravočasno v tisk
voljil v tej točki s tem, da je postavil nekatera vodilna namenjene rokop
(Skleneno pogodbo odobri odbor
načela ter jih odel v obliko resolucije, po kateri bi se, brez debate.) — Bralno društvo v Središči in jednoraz če jo vzprejme odsek in poslanska zbornica, zahtevalo rednica na Dobro vi prošita, naj bi jim, ker imati jako od vlade, da izdela zakon. Vsebina te resolucije slove: borni knjižici, kojih si iz lastnih denarnih pripomočkov
Vladi se naroča, da skrbi, da se kolikor možno
ne moreti pomnožiti, poslala Matica kolikorkoli knjig
kmalu sklene zakon o dolgosti štren in o oznamenilu iz SV0Je zaloge v dar. Sklene se vsakej darovati po dobrotnosti prej in cvirnov. Ta zakon naj bi obsegal jeden eksemplar vseh onih knjig, kojih je še obilo v
naslednja načela:
matičini zalogi, med njimi tudi Spomenik
Prof
Za ves tuzemski tržni promet se za vse vrste dr. Josip Pajek je pripravljen svoj spis „Obraz dušev predenin določajo obligatorne dolgosti štren in ozname- ne8a ž^ka štajerskih Slovencev" toliko preosnovati, kot
nila dobrotnosti;
se želi, ter se po kratkej debati sklene. da izda Matica
kot pravilo se postavi metrično-decimalna nu- sPis> mimo „Letopisa" in nadaljevanja „Lovčevih
1	• 1	i 1	• i	V j * • i	i	1 • 1	1	i rtlr /\ tt LÇ 1T a i. Q	1 - 2 ! ^ ^ „ ^ 1	m * _ 1 ^ i _	/"V 1	• 1
meracija po enoglasnih sklepih štirih mednarodnih kon gresov za numeracijo prej ;
piskov sklene
kot
knjigo za letošnje leto
da se „Letopis
Ob jednem se
S posebno kar se tiče znanstvenih
dokler se ne prepové uvoz drugače razdeljenih spisov in poročila o áruštvenem delovanji, primerno
prêj v avstro-ogersko carinsko ozemlje, se izrečno nor
skrči
Sklene se, da se tiska vsaka teh imenovanih
mirajo do zdaj navadne reelne dolgosti štren in ozna- knjig v 1500 eksemplarih
menila dobrotnosti kot postavno dovoljene izjeme;
vse druge, osobito krajše dolgosti štren, se v črta prenarejenih
Sklene se z večino glasov čez pretresovanje na
pravil
in
opravilnega reda iti na
tržnem prometu prepovedó ter se policijsko kaznujejo dotičniki :
dnevni red
Oskrbništvo matičine hiše naznanja, da je prisiljeno
potrebna svoboda prometa v direktnem importu skrbeti za napravo tamošnjega kanala. Stroški za po-
drugače razdeljenih prêj, da se izdelavajo in potem iz-	pravo bodo znašali 130 goldinarjev, k Kojim bi morala
važajo, se bode po posebnih postavnih propisih varovala;	kot uže popřej doneske vplačati tudi oba sosedna hišna
naposled se normira dolžnost, naznaniti množino	posestnika. Postopanje oskrbništva se odobri in ono
in številke dobrotnosti pri prejah in cvirnih v trdih za-	pooblasti, storiti korake, da sosedna posestnika vplačata
da
se pride na ta
vitkih enako splošnemu postavnemu predlogu v dotičnih svoje deleže. — Gospodarski odsek se pooblasti
policijsko-kazenskih določilih".
delà za hišo na Bregu hišni red,
da
Vlada
od katere se zahteva, da se peča tudi s to način v prihodnje jednakim neprilikam v okom.
zadevo, ne zanikava, da se ne nahajajo nedostatnosti katere se omenjajo v Pacherjevem predlogu in se v njegovem spisu:
sprejme
Sklene se nastaviti zopet pravilnega tajnika, ter se
Evgen Lah jednoglasno provizoričnim tajni-
Zakonito varstvo proti obrtnim ponared- kom do prihodnjega občnega zbora z letno plačo 600
bam. Dunaj
1882.
u
obširno razpravljajo in katere je
gold.
Sklene se ob jednem dosedanjemu začasnemu
i JUL Ci-J ) XUU« • } VUûll UVI X LKUyjl OJ Y JLJ OJ VJ JL JJL JJLt*UV>i VJ J \J	O v	----- ^ J------- ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ J — ~ — — - —------
pri dolenje-avstrijski trgovinski in obrtni zbor- tajniku g. prof. Senekoviču za brezplačno opravljanje
1882.
nici zborujoča ênketa konstatirala. Pripravljena je za- tajniške službe skoz poldrug mesec dati primerno na radi tega vlada in spozna za svojo dolžnost, da se ukre- građo, ter se mu ob jednem za njegov trud izreče za
nejo naredbe, katere branijo konsumente pred goljufnim počenjanjem , pred katerim se sami braniti ne morejo
hvala.
Sklene se, da se skliče prihodnja odborová seja
tej seji se bo določil dan za pri-
da se olajša poštenim tovarnarjem boj proti nereelnim krog sv. Mihaela. tekmecem ter da na promet sploh v etičnem zmislu hodnji redni občni zbor, tako da bi ne bilo treba skli
vpliva.
Da pa se ta namen v istini doseže, ne da bi se na drugi strani izvozu avstrijskih izdelkov škodovalo in bi se sploh svoboda prometa na neopravičen način ne ovi-
rala,
da se določi mera, število in teža, tiče samo notranjemu prometu določenega blaga izdelano ali importirano.
cavati izrednega zbora.
je nepogojno potrebno, da se postavna dolžnost,
i*olitićne stvari.
naj je v notranjih deželah
(Dalje prih.)
Slovenska
Matica.
Odborová seja „Slovenske Matice
u
14. dne t. m.
Govor dr. Bilinskega
o šestem oddelku obrtnijske postave v državnem
zboru 16. maja.
(Konec.)
Ako nam toraj očitate, da naj bi bili švicarsko postavo rajši kar prepisali, vas opozorujem na ta veli-kanski razloček med Švičarsko postavo in tukajšnjim
Seje se je udeležilo 16 odbornikov (med njimi jeden
predlogom.
Dalje prosim,
vnanji
>
Luka Svetec).
da se ozrete na Nemško. Na Nem
ur na dan
škem delajo mladostni pomagači le po deset
>
24Î
sprevideli so pa, da bi se pri tkalni obrti s tem časom ne sbajalo, in zarad tega so zvezni sovet pooblastili, da sme za to obrtnijo čas delà podaljšati.- Ta enajst-urni delavnik se bo sčasoma tudi na druge obrtniške oddelke raztegnil in se bo področje enajsturnega delà
tako razširilo. Pravite, da na Nemškem normalnega delavnika ne poznajo in da mu je državni kancler sam protiven. Veliko spoštovanje imam do socijalnih pre-osnov nemškega državnega kanclerja, njegovi nazori me pa nikakor ne vežejo. Ali moramo res povsod Nemčijo posnemati? Zakaj bi pa sami ne pričeli kaj dobrega? Storimo to in Neinčija se bo tudi od nas učila, ako bo to kaj dobrega, kar bomo sami vpeljali. (Dobro! na desni.) Sicer pa, gospoda moja, kdor se javno poteza za „droit au travail" (pravico delu) se ne bo vpeljavi enajsturnega delavnika toliko protivil.
Če pa kak podjetnik več ur za delo potřebuje, ker ga je obiskala nesreča, elementarne nezgode, ali je dobil več naročenega delà, lahko zahteva podaljšavo ur, katere mu bo v nujnih slučajih, kar rad přiznávám, uže prva instanca dovolila. Vsako le mogoče število podalj-šanih ur, ako je potrebno, se bo dovolilo. In če gospoda misli, da bi se morda tu gojila kaka protekcija, moram temu ugovarjati, ker se mora po §. 105 dotične postave vsako pooblastilo, katero se je vladi pripoznalo gledé podaljšanega časa, odmora, nedeljskega ali ponočnega delà, objaviti. Zraven tega moramo pa še vsako
leto o tem dobiti dotično poročilo.
To je mojih misli najvažnejša točka v celi postavi.
Kajti po eni strani pripravila nam bo korist, da pride vsa obrtnija pod kontrolo vlade, parlamenta, javnega mnenja in tekmecev, kateri bode po uradnih časnikih
in po poročilih, ki jih imauio tukaj, vse brali; po drugi strani nabralo se nam bo pa toliko bogate tvarine za statistiko, vsled katere nam bo mogoče to, kar sedaj nismo prav določili, popraviti in potem morda přišel bo čas, da bomo lahko opravili brez administrativnih ukre-pov in določeb dotičnih oblastnij. Danes, gospoda moja, se ne smemo še na Angleže ozirati. Oni so imeli na stotine ênket in imeli so statistične podatke, kakoršnih nam manjka. Toraj nam druzega ne ostaja, kakor ali roke križem položiti in zlorabe še dalje mirno gledati ali pa stvar v roke vzeti iu vladi dati potrebnih poob-lastil za slučaje, za katere državni zbor ne more vsak trenutek izjem kovati. Toliko, gospoda moja, hotel sem vam povedati o přistavném vprašanji.
Skliceval sem se v svojih izpeljavah na izjave pod-jetnikov v ênketi in lahko rečem, da smo največ tistega storili, kar sta zahtevala velespoštovana poslanca mest Aussig in Rumburgv Mislim, da mi pač več o tem ni potreba govoriti. Ce se pa vprašam, kaj bodo pa taka določila koristila? Moram trditi, da prav mnogo. Delavci se bodo prepričali, da jih varujemo pred zlorabo, da se postavodajaloa oblast za nje briga; obrtniki bodo videli, da naše socijalne preosnove niso njim na škodo osnovane, da bi jih vničile in obe stranki se boste s časoma prepričali, da si medsobojna interesa ništa toliko nasprotna, kakor je videti, temveč da se v resnici
vjemata! (Dobro! na desni.)
Če se bo pa tu pa tam v posamičnih slučajih vendar-le našlo kako nasprotje, preskrbljeua je novela za ta slučaj v četrti skupini z določili o razsodbah. Napravila se bodo nova razsodišča poleg uže obstoječih in vse delavce, vse delavske razmere in ves obrtniški stan obsegla bo sistema razsodišč, vrh tega predlagala se bo pa še resolucija, ki vlado poziva , da naj predloži náčrt o osnovi družilnih uradov. Ko se bo pa to, gospoda moja, s časoma zgodilo, ko se bodo bodoči predlogi, ki bodo izvestno prišli in morajo priti, o sploš-nem zavarovanji delavcev zoper nezgode, bolezen, sta-
rost, kar bo po mojih mislih potrebno: potem se bo še le socijalni mir vtrdil stalno in nikogar več ne bo treba skrbeti, kaj bo z družbinskim redom in državo in ni-komur več se ne bo bati, da bi se mu vzelo s surovo
silo, kar je njegovemu srcu najdražje. (Dobro! dobro! na desni.)
Visoke zbornice obe stranki vdeležili ste se pošteno delà v odborih pri osnovi te postave. V marsika-kem oziru napravili so se kompromisi, da se je dala pravičnost za medsobojne politične in socijalne nazore. Naj bo toraj tudi visoka zbornica tukaj povsem podoba skupnega delovanja, da se vstvari iu stalno vtrdi socijalni mir v deželi in prepričan sem, da si bo avstrijski parlament po napravi te postave vstvaril stalen spo-minek. (Dobro! na desni.) Glasovali bomo o prehodu k podrobni debati. (Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku mnogi čestitajo.)
Zabavne stvari.
Noč pred sv. dnevom.
Maloruska povést.
Rnski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriški.
(Dalje.)
Vakula je v tem prebežal nekoliko ulic, pa ustavil se je, zato da si je oddahnil. „Kam pa bežim prav za prav?!" — pomislil je — „kakor bi vse bilo zgubljeno! Poskusim še to: pojdem k trebušatemu Zaporožcu Paz-juku. Pazjuk, pravijo, da pozna vse hudirje in da učini, kar hoče. Otidem k njemu, saj duša je uže pogubljena!"
Hudobec, ki je došlé žedel, da ni genil ni, hotel je v vreči poskočiti vsled same radosti ; ali kovač je menil, da je sam z roko kako potresel vrečo in oživil jo, zato je dregnil vá-njo s svojo krepko pestjo, porinil jo na pleča — in odšel je k trebušatemu Pazjuku.
Ta Pazjuk je nekedaj gotov bil Zaporozec; le da nihče ni znal, ali so izgnali ga iz Zaporozija, ali je sam pobegnil iz njega. V Dikanki je bival uže deset ali morda petnajst let. Iz početka je živel tako, kakor živé pravi Zaporožci: delal ni ničesar, spal je po tri četrtine dneva, snedel je toliko, kolikor poje šest kos-cev, izpil pa je na dušek skoro vedro vodke; pa je tudi prostor imelo vse to v Pazjuku: ni bil visoko vzra-stel, pa je bil dosti težak. Šara vare (hlače), ki je nosil jih, široke so bile tako, da ni bilo prav nič videti nog, ko je korakal, in podoba je bila, kakor bi bil kak žga-njarsk sod valil se po ulici. Morebiti je to dajalo povod, da so mu rekali: vampež. Ni mu bil minii še teden dni v Dikanki, uže so vsi znali, da je čaralnik. Če je obolel kdo, précej so poslali po Pazjuka; a Pazjuku je bilo trebav pošepetati le nekoliko besed, pa je zibnila bolezen. Ce je naključilo se, da je kak plemič kdé pogoltnil ribjo kost — znal je Pazjuk s pestjo udariti ga po hrbtu umetalno tako, da je kost précej skočila iz plemiča, a nikakoršnega kvara ni učinila njegovemu grlu. Poslednji čas ga je bilo redko kedaj videti zunaj. Morda je temu povod bila lenoba, ali morebiti je krivo bilo to, ker je leto za letom teže valil se skozi duri. Kdor je potřeboval njegove pomočí, moral je torej sam odpraviti se k njemu.
Kovač ni brez straha odpri duri in zagledal Pazjuka, da po turškem običaji sedí na tleh pred majhnim čebrom, in je skleda cmokov stala na njem. Ta skleda je, kakor nalašč, stala tik njegovih usten. Ni genil ni z nobenim prstom, na lahko je glavo nagibal k skledi
248
in srebal polivko, sè zobmi pa je zdaj pa zdaj lovil
cmoke.
Nu
ii
pomislilje Vakula
ta pa je še hujši
Hi,uJ	ťviUi0iii vJ« » ci rtu i u,	„ucv po, ju ov uujoi
lenuh, nego je Cub: Cub vsaj s žlico jé, a ta neče ni geniti z roko.
Pazjuk je gotovo do céla zamaknjen bil v cmoke, kajti podoba je kazala, da ni prav nič opazil prihoda
kovačevega, klonil se mu.
ki je
>
ko je bil stopil na prag, nizko pri-
n
Přišel sem, Pazjuk, da bi se usmilil me!"
spre
govoril je Vakula in zopet přiklonil se.
Trebušati Pazjuk je dvignil glavo, a zopet je začel
loviti cmoke.
«
Ti
5
govore, ne zameri mi
u
dejal je kovač
in zbiral svoj um
>7
jaz ne govorim zato, da bi žalil
te
bajè občuješ z vražjo zalego
u
Ko je bil Vakula izgovoril te
besede, zdrznil se je;
zaelo
malo onežil svoje zaupljive besede, in bal se je Pazjuk čeber in skledo zgrabi in vrže naravnost v glavo
se mu je, da je presurovo izrazil se, da je pre-
. da
mu
5
zato je malo odstopil in z roko zaslonil se

da bi
vroča polivka ne oparila mu lica.
Ali Pazjuk je
O'
P0o
ledal
višku in zopet začel sre
bati polivko.
Obodril se je kovač, jel je dalje govoriti:
n
Došel
sem
tebi, Pazjuk,
daj
Bog vsega obilo, vsega do-
brega po tvojej želji in dosti kruha!" (Kovač je časi znal pristojno spregovoriti: tega se je naučil, ko je bil še v Poltavi, tačas, ko je plot barval hetmanu.) „Ne
pomaga nič, pogubljen sem, ubogi grešnik! Nič ne pomore več na tem sveti ! Kar bode, to bode, přišel sem pomočí prosit hudobe same. Kaj meniš, Pazjuk" povprašal je kovač, ko je videi, da neprestano molčí
jedec
»
„kaj naj učinim V" Ker potřebuješ hudobe
7
idi
vragu!"
odgo
voril je Pazjuk, ni ozrl se ni va-nj, in požiral je dalje
cmoke.
77
Za tega del
sem přišel
tebi
u
opomnil je
kovač in zopet poklonil se
77
razen tebe, menim, nihče
na tem sveti ne pozna pota do hudirja
u
Ni žugnil ni Pazjuk, zauzival je poslednje cmoke. Usmili se me, dobra duša, ne odreci mi potrebne
J7
pomočí !"
prosil je kovač dalje.
»
potrebi dobodeš,
če bodeš hotel, svinjine, klobas, ajdove moke, platna,
ena ali česa drugega.... kakor se navadno godi med puštenimi ljudmi.... ne bodem skop, povedi vsaj, kolikor je treba povedati, kodi bi přišel do hudirja!"
Kedor hudobo nosi na hrbtu, temu pot ni daleka
do nje
u
opomnil je hladnokrvno Pazjuk in ni genil.
Vakula je začel gledati ga , kakor da je na čelu bilo zapisano mu teh besed pojasnilo. „Kaj zuačijo te besede?" — povprašal je neino njegov pogled, poluod-prta usta pa so bila pripravljena, da pogoltnejo vsako besedo, kakor cmok.
Ali Pazjuk je molčal.
Vakula je zdaj opazil, da ne cmokov, niti čebra ni več pred Pazjukom ; namesti tega pa sta pred njim na ti eh stali dve leseni skledi: ena je bila polna vare-nikov, ena pa kisle smetane. Njegovo oko in misli so mimovoljno zameknile se v to jed. „Preverim se" op omnil je sam sebi — „kako bode varenike jedel Paz-
Gotovo se ne bode hotel sklanjati, da bi jih, kakor cmoke, lovil s zobmi; saj tudi ne godi to; varenike je treba popřeje — vsakega posebe omočiti v smetani.
juk.
u
(Dalje prihodnjie.)
Naši dopisi.
Krems ob Donavi 27. julija.
Naj se zopet kaj oglasim od bregov Donave. Tukajšuje okoličane je letos
nadlegovalo tako vreme, kakoršno so mi poročale no-
vine iz moje drage domovine. Meseca junija deževalo je skoraj neprenehoma, da imeli smo dneve. katerih se
Toda tekoči mesec
i nemšku-
trdi Nemci, s katerimi lože go-
3 namreč
nam je'zimska suknja dobro prilegala. se je solnce zeló togotilo čez nas. Tukaj
tarji
a pardon
voriš, kakor z ljubljanskimi zabavlji
trdij
i
da take vročine ne pomnijo, kakoršno smo pretečene dni preživeli (termometer kazal je na solnci 39° R.), Delavci na polji so omagovali, da skoraj vsaki dan se je slišalo od tu in tam od umrlih zaradi zavretja krvi (Sonnenstich). Přetečeni teden ohladilo nas je nebo z neizrečeno nevihto. Grozen piš podrl in izpulil je
mnogo dreves in razdjal stebre žitnih snopičev po polji
ter otresil jim drago zrnje. Tudi mestnim ulicam ni zanašal, prinesel jim je brezplačno šute in zasul kanale, obrtno
Letos napravili so Kremsarji industrijalno in
tavo. Pričela se bode
avgusta in bode
trajala do 18. avgusta. Pripravljenih je 17 oddelkov za vsakovrstne umetnosti. Ravstavljavcev se je toliko oglasilo, da je odbor moral naznaniti, da ne more nič več sprejemati zaradi napolnjenosti oddelkov, akoravno se je
silni prostor pripravil. Odbor skrbel je tudi za posebne vlake na železnici in lokalne praznike na mični Donavi. Resnično, člověku bode srce od radosti bilo , ako si
ogleda zalo naravo od bregov krasne Donave sosebno pa Krems. Družba za okinčanje, se veliko prizadeva, kajti najdeš tu sprejališča podobne paradižu. Tolažim se z upanjem, da se mi bode posrečilo, pozdraviti koga mojih sorojakov na polji razstave!
Božidar Jakša
Pivke 27. julija. (Izv. dopis.) Z dopisom iz No
tranjskega v „Slovencu" izza dné 24. julija vjemamo se tudi mi, da si ne iščemo več zastopnika v beli Ljub-
ljani, temveč, da si izberemo moža, ki živi med nami.
Vsaj tak pozna bolje naše razmere, kakor ptujec,
ki
vidi nas in mi njega samo za časa volitve. Poslanec, da nam hoče koristiti, da nam hoče pomagati ■■■■■■H WÊM občevati in povpraševati nas o težnjah, ki nas tarejo;
vsaj
ta poznati mora naše potrebe, ta mora z nami
potem vé izumiti si pripomočkov zdravil, s katerimi nam zamore pomoči ter celiti nam rane. Te misli smo mi vsi veduo in bili smo pretečenega leta, ko volili smo si zastopnikov v deželni zbor; a da se želja ni nam izpolnila — krivda je na naši strani, ker si nismo bili edini, ker smo bili premalo vztrajni, da bi se za časa združili za moža za to sposobnega — vsled tega izvoljen je bil tudi Ljubljančan odvetnik dr. Zarnik. tem pa, ko to trdimo, nikakor nočemo zmanjševati slave gospodu dosedanjemu svojemu zastopniku; čislamo ga, hvaležni smo mu za ves njegov trud za nas in hvaležni mu bodemo tudi vprihodnje, da ga pa voliti ne moremo
pri najboljši svoji volji
tega v zeló šteti nam ne za
more nihče. Gorenjska ima večino poslancev iz svoje srede, enako Dolenjska; zakaj ne bi imela jih tudi No-tranjska, katero tako radi razumno imenujejo? Će imate oni dve za to sposobnih mož, mar jih nima ona!?
Da! možje so med nami razumni, zaslužni, kar so
pokazali nam jasno v važnih zadevah ne le lokalnih
občinskih, temveč vso Notranjsko zadevajočih, ali še več. Mar ni gospod Adolf Obreza, o katerem govori dopisnik v „Slovencu" sigurno iz srca ogromne večine Notranjcev mož najboljšega razuma, najboljše volje, neizvenljivih, ogromnih zaslug za celo Notranjsko — in zato najbolj sposoben za našega zastopnika! Mar ne
osvedočuje naše trditve njegovo življenje, njegova vrla dejanja med nami ter v zboru državnem in pretekla leta v zboru deželnem! Mar ni on se tako krepko po-tegoval v Beči, da bi se pobirali davki v dveh obrokih in da so vzprejeli naši vozniki v Bosni svoje plačilo itd. itd.
V	njega toraj, kakor povdarja dopisnik v „Slovencu" , stavimo vse svoje zaupanje ter uslugo veliko nam stori in v čast si bodemo šteli, da vzprejme izvo-
litev in nas zastopa tudi v zboru deželnem.
V	Spodnji Idriji 24. julija. — V nedeljo 20. julija
t. 1. je bil v spodnji Idriji v cerkvi M. B. prav strašan dan, kakor bi bil sodni dan; v cerkvi nad grobnico je v 6 krajih kamnite plošče strela razdrobila in drobce pod obok metala, kteri so spod oboka nazaj padali, da so ljudje v cerkvi mislili, da se bode obok na-nje zrušil. Vélike plošče, ki služi za vrata v grobnico, je na enem voglu toliko odbite, da so se stopnice notri videle; za vratmi pod korom pri krstnem kamnu je od zad 3 klopi in spredaj 2 klopi s tlakom vred raztrgala in kviško vrgla. Eni ženski, ki je v ti klopi sedela, je obleko vžgala in jo omamila ; drugi, katera je spredaj za klopmi klečala, je na nogi Čevelj raztrgala, po cerkvi po vseh oknih je vso gla-ževno razdrobila, ktera je nekterim na glavo padala, da so krvavili ; samo glaževina pred osebo M. B. je cela ostala in eno okno pred oltarjem. Naš preč. gospod župnik so pred vélikim oltarjem otroke imeli, kjer je nekatere na tla vrglo in omamilo; ene žene pa so jih hitro vzdignile in tresle, da so se zopet zavedeli. Kako bi pa bilo z otroci z gospodom župnikom, če bi jih bili h krstnem kamnu peljali krstno obljubo ponovljat, kakor so bili namenjeni, gotovo bi jih bilo več mrtvih ostalo. Prav čudno je to, da ni popřej nič grmelo in tudi potem ne, samo enkrat se pobliska in strela vdari na turnu v strelovod, da ga skrivi in železno speljavo v dveh krajih raztrga; pod turnom v en steber vdari, nekaj kamnov (kvadrov) razdrobi, potem gre skozi zid v cerkev pod korom in je po cerkvi veliko strahu in škode napravila. Leta 1813. je bilo tudi v turn treščilo, streho in nekaj zidu na stolpu od vrha podrlo, pa v cerkvi ni takrat nobene škode napravilo.
Iz Vipave 26. julija. — Vreme se ravna v najno-
vejšem času pri nas po petkih, kajti uže tretji je danes zaporedoma, v katerem je deževati začelo. No, dežja smo si pa Vipavci přetekli, kakor tudi današnji petek jako želeli, ker se je pričela turšica, kakor vse drugo na polji uže prav klavrno držati — in vročina bila je
pa tudi uže kar neznosna. V tednu od 13. na 20. t. m.
kazal je toplomer sleherni dan uže ob deveti uri zjutraj, in nota bene v senci na severni strani hiše 30° R. Dež bi nam bil Vipavcem v poletnem času, magari po dva-krat na teden, prav dobro došel ; samo, da bi přišel brez spremljevalke, to je, tište proklete burje. 20. dne t. m. je dež huda burja spremljevala, katera je vso tur-sico k tlam pritisnila, ter jo tudi polomila, sadje grdo otresla, đrevje objugala, trte po vinogradih razmetala; na danes je pa ravno tako, dež pada, burja razsaja. Clovek bi skoro mislil, da je v adventu, pa je sv. Ane dan. To bode zopet letina, da Bog pomagaj ! Vina ne bode skoro nič, ker je med najmočnejšem cvetenjem naprej in naprej lilo. Sena je komaj polovico lanskega, krompirja je še nekaj, pa hoče gnjiti, žita nič, turšica je še v burjinih rokah itd. mizerje v obilji. Pri vsem tem se pa ravno letos po Vipavi izvanredno dosti veselic osnuje. Komaj je Vrtovčeva slavnost pri kraji, uže se sliši o veliki javni tomboli, katero priredi, kakor uže večkrat v prošlih letih, tako tudi letos, kmetijska vipavska podružnica na Malega Smarna dan. — Sliši se pa tudi o drugi veliki javni tomboli istega dne, namreč o oni požarne bramba vipavske. Pa še nisem pri
kraji z veselicami. Na Malega Šmarna dan osnuje, kakor se sliši, tudi vipavska čitalnica veselico, kajti praznovala bode dvajsetletnico svojega obstanka; bralno društvo „Edinost" osnuje pa tudi ravno isti dan združeno baš s požarno brambo veliko večerno veselico s plesom. Koliko zabave, pa kako malo denarja v dolini!
Močilnik, naš vipavski po nemarnosti le postali hu-dournik, pričel se je uže regulirati; pa, kakor se sliši,
ni zadosti delavcev. No, med košnjo je, pa bode uže boljši.
Iz Spodnje Kanomlje 24. julija. — Večkrat se je
kaj v „Novicah*4 čitalo, kako veliko škodo trpijo posest-niki za vodo Idrico, ker ne morejo prav nič drobnice in nobene goveđi več prirediti, da krave teleta večidel mrtve povržejo in če katero živo ostane , da je prav majhno itd.
Danes pa čitateljem „Novic" kaj bolj veselega na-znanim, da tekoče leto 1884. pa zopet bolj težka teleta prodajamo od 50 do 97 funtov, ravno ti posestniki in od ravno teh krav, ko so popřej njih teleta po 8, 16, 24, k večem 30 funtov teže prodajali ali doma povžili, če jih niso prodati mogli. To je prav lepi dokaz , da so idrijske žgalne peči živega srebra tako imenovane pokravka peč ( viuffelôfen) nam tako škodo delale, ko so lánsko leto te peči podrli, se je pa tudi naša živinoreja na boljšo stopinjo nazaj povrnila, je tudi lep dokaz, KO je nek posestnik meseca aprila nakupil 15 kóz, katere so do sedaj še vse zdrave; če bi jih bil kupil, ko so še mufel-peči bile, bi mu bile koze gotovo odpadle, kakor so njegovemu preduiku leta 1868., kateremu je 7
glav odpadlo, 6 pa jih je prodati moral, in potem jih ni več ředil.
Iz Ljubljane. ( Volitve v deželni zbor koroški) pričnejo
se dne 8. avgusta in prvič pri teh volitvah imamo nekoliko vtemeljene nade, da vsaj deloma zmagajo Slovenci združeni s tamošnjimi konservativci zgolj za to, ker ste se te stranki najnovejši čas nekoliko organizirali. Za kandidate priporočajo se sledeči gospodje:
1.	Za beljaški volilni okraj: dr. Franc baron Martinec, c. k. notar v Rožeku;
Karol Kreiner, véliki posestnik v Oberdorfu pri Trebnem.
2.	Za celovški volilni okraj: Martin Štih (po domače: Šlemic), župan v Svetni vaši;
Friderik Rupper, posestnik in obrtnik v Celovcu.
3.	Za šmohorski volilni okraj: Janez Šnabl (po domače Hrepec), posestnik v Zahomcu;
Tomaž Waldner, umetni mizar in posestnik v
Vratni vaši (Rattendorf).
4.	Za velikovški volilni okraj: Andrej Ein-
špieler, upokojeni profesor v Celovcu;
Franc Muri, župan pri Jezeru.
Sosedje koroški, bo dite neupogljivo sta-novitni in složni, in zmaga pa ž njo boljša bodočnost Vam je gotova!
—	(Izvršilni odbor narodnega kluba kranjskih de-želnih poslancev) imel je minuli četrtek razgovor o predstojećih volitvah za deželni zbor.
—	(Železniški svèt) osnovan je po vsem na novo, in je število njihovih udov pomnoženo pa tudi kupčijske zbornice in kmetijske družbe, ki skupaj volijo v ome-njen svèt sostavljene so drugače. Kmetijska družba kranjska voli oziroma predlaga sicer tudi zdaj še s kmetijsko družbo koroško skupaj enega svetovalca, tu-kajšnja trgovinska zbornica pa ima zdaj skupaj voliti z Goriško in vse te družbe dogovorile so se sedaj tako, da je voljen za svetovalca kupčijskih zbornic svetovalec iz Kranjske in to gosp. K. Luckmanu, za namestnika pa si je izbrala goriška trgovinska zbornica g. barona Ritter-Zahvony-a, fabrikanta v Gorici, kmetijska
družba kranjska in koroška pa ste izbrali svetovalca
Stajarska.
Volilni oklic Slovencev in nemških
Korošca grofa Goes-a, namestnika pa ces. svetovalca konservativcev izreka nado, da bode
M urni ka Kranjca. Pri prihodnjih volitvah pa se 231etno gospodarstvo nemških liberalcev.
mogoče razrušiti
1Z-
Oklic
obrne tako, da je zastopnik kmetijskih družeb Kranjec, reka se dalje za ustanovitev kmetijskih zbornic, v ljud-namestnik pa Korošec, zastopnik trgovinskih zbornic pa skih šolah se ima podučevati brez izjema v maternem svetovalec Goričan, namestnik pa Kranjec, tako bode jeziku, vendar pa se ima na slovenskih ljudskih šolah
zmiraj vsaka dežela zastopana vsaj po enem zastopniku. tudi nemščina podučevati o pravém času in na pravi

Osnova vojstvacesarskim in kraljevskim vo
način.
jakom v poduk, v vprašanjih in odgovorih, spisal in za
Angleška
Konferenca o egiptovskih zadevah
ložil c. k. stotnik Cornel pl. Sočebran", imenuje se naj- imela je uže več sej, pa po vsem, kar se do zdaj čuj novejša, 33 slovenskih in ravno toliko nemških strani soditi, še ni prišlo do nikakoršnega meritoričnega sklepa
obsegajoča, v Kromeriži tiskana knjižica marljivega na šega vojaškega pisatelja.
(Pri c. kr. vojaskem oskrbovalnem zalozišci v
Veliki ljudski shod v Hydeparku 150.000 ljudi
v
Londonu je ojstro obsodil sklep gosposke zbornice zoper razširjenje volilne pravice.
Ljubljani) vršile se bodo dne 6. avgusta t. 1. ob 10. uri
Iz Kaire.
Po govoricah, katere se čujejo v
dopoludne zopet ponudbe o oskrbovanji in zalaganji s Asuanu, je baje nek pristaš Bisarskega rodu umoril
senom in slamo za postaji Ljubljano in Novomesto za Osmana Digma.
Nemška.
čas od 1. septembra 1884 do 31. avgusta 1885.
in
to pod pogoji šenimi.
v „Laib. Zeitg."
5
štev. 150
razgla-
Potrjena pa ni ta govorica. Cesar Viljem vrne
doma
u
( Vabilo k slavnosti blagoslovljenja „Gorjanskega
1T rv f /\ r* n I	m A r~w i /I r\ 1	I ^ 1	«au tt /\ ^ i -w y	rv 1
;
katerega je sozidalo „Bralno družtvo
v spomin 6001etnice vladanja Habsburžanov na Kranjskem, ki bode 17. avgusta v Gorijah pri Bledu. Spored: A. Ob 10. uri slovesná sv. maša v farni cerkvi. — Po
maši sprevod od cerkve do „Doma". 1. ;;Lepa naša domovina",
" ..Očenaš",
Pred „Domom
LI
POje
gorjanski zbor. 2. ,,Bla
Slav
goslovljenje . 3. „Očenaš", poje gorjansjd zbor. nostni govor", govori gosp. prof. Fr. Suklje.
■■■ PHHHPP '	■■ ■ ■■
sarska pesem", poje gorjanski zbor. popoludne
B. Ob
5. „Ce-
. uri
skupni obed pri ,;Kaconu". *) Po obedu
prosta zabava in
»
Tombola
u
C. Ob
uri odhod na
Bled.
Vožnja in petje po jezeru.
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
se dne 5. avgusta
iz toplic gasteinskih, bode prenočil v Solnogradu. Dne
podá se v Išel obiskat našega cesarja in cesarico,
avgusta pa se od tod vrne nazaj v Babelsberg,
dne
v Gorijah kamor ima dospeti dne
Francoska.
. avgusta dopoludne. Včeraj bila sta zbrana klub de
mokratov in republikanov zbornice francoske in ministerski predsednik Ferry jima je razložil položaj in
Zbrani po-
7
vprašal za mnenje klubov gleclé člana slanci bili so videti pripravljeni; odstopiti od člana vendar pa niso hoteli odločno izreči svojega mnenja pred formalnim sklepom v senatu.
Kolera na južnem Francoskem pojenjuje vsled hladno-vedrega vremena. Zadnji telegram od dne 29. 10. ure zjutraj iz Tulona se glasi: Od včeraj zvečer je tukaj za kolero umrlo 7, v Marseillu pa 11 Enaiio ugodnejša so bila tudi poročila zadnjih
oseb.
ali
dneh gre
5
tako, da se pričakuje pojemanje in konec hude bolezni.
če dobro
Dunaj a.
Ustavoverski časniki in njihovi paj-
daši so za spremembo zopet vznemirjeni zavolj dogo-deb v deželnem zboru moravském, o katerih govorimo na drugem mestu. — Ustavovercev je strah, da ne
gospodujejo v omenjeni deželi več sami, ampak da odbočuje tam po željah Taaffejevih véliki posestniki v
tako imenovani srednji stranki, kateri je po Taaifejevi
sistemi nalog, v Avstriji z dnevnega reda spraviti na-
roden prepir
tem činom zaprto je ustavoverni
stranki gospodarstvo zopet za dolgo prihodnost in to jih liudo peče ; ker od dne do dne nadjali so se, da
nastopi zopet čas za nje. — Ministerski predsednik grof Taaffe podal se je v Išel k cesarju, da mu poroča o več tekočih zadevah. — Minister vnanjih zadev grof Kalnoky vložil je pri laški vladi ugovor zarad karantene, ki jo je vpeljala proti našim deželam. Kolikor se čuje, znala bi Laška odstopiti od stroge karantene, ker so naredbe naše vlade zoper kolero na Francoskem tudi stroge.
Moravska
deželni zbor
?
potem
j
Soboto sklenjen je bil moravski ko se je volitev cesarskega na-
mestnika grofa Schonboi
soglasno v preiskavo iz
Listnica vredništva. Gosp. A. P. v Z. : Glede volilne pravice v krajni šolski svèt je sicer pravo, kar navajate iz
postave o šolskem nadzorstvu, pa ona določila so zdaj v nove dotične postave od dne 9. marca 1879. leta.
Občinski volilni red za Kranjsko pa ne določuje onega,
kar Vi trdite v nekem
136 (?), temue v
9. določuje,
»
u
da se smejo za odbornike ali namestnike izmed občincev voliti samo tišti moški, kateri imajo pravico voliti ter so iz-polnili 24. leto in vživajo vse državljanske pravice
Po §. 1. ravno tega volilnega reda pa imajo pravico voliti tišti občani, ki so avstrijski državljani ter plačujejo od nepremienega posestva, od obrta ali od prihodka v občini vsaj uže leto dni pravi davek ^direktni da vek).
Vsem drugim gg. dopisnikom : Lepa hvala za zanimiva poročila !
Žitna cena
v Ljubljani 23. julija 1884. Hektoliter: pšenice domaće 8 gold. 12 kr.
banaške
očila deželnemu odboru. — K temu činu sta Chlumecky 8 gold. 52 kr.
in Sturm bila prisiljena po sredni stranki, ker bi se bila sicer levica razdvojila tudi za druga vprašanja.
tursice 5 goid. 70 kr.
3oršice 6 gold.
73 kr.
rži 5 gold. 85 kr.
ječmena 4 gold. 55 kr.
prosa 6 gold. 34 kr
ajde 6 gold. 18 kr
ovsa 3 gold
Kdor se izmed vnanjih p. n. gostov hoče skupnega oběda udeležiti, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 13. avgusta nadučitelju g. Jos. Žir o vniku v Gorjah.
25 kr.
Krompir 3 gold. 50 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire.
Tisk in založba:
Blaznikovi nasledniki v Liubljani.
\