štev. 12 — Leto Vn. PTUJ, 36. marca 1954 Cena 10.— v ponedeljek, 22. marca rju- traj so prenovljeno dvorano Okrajnega komiteja ZKS v Ptuju napolnili delegati osnov- nih organizacij ZKS, ki so se zbrali k letni konferenci. Konferenco je kmalu i>o sed- mi uri pričel sekretar OK ZKS Ptuj tov. TramSek, ki je uvo- doma pozdravil delegate in go- ste, med njimi tov. dr. Jožeta Potrča in tov. Zvonka Segadi- na, nato pa po opravljenih for- malnostih začel čitati -svoje po- litično in organizacijsko poro- čilo. Uvodni del poročila je bil posvečen orisu splošnega poli- tičnega položaja na svetu in mestu, ki ga v tem pogledu za- vzemajo naši narodi. Nato pa je tov. Tramšek govoril O Rotraiila političnih vprsšanjih ter med drugim dejal: »V vseh borbah naše ZK in naših narodov proti informbiro- jevskim klevetam, sovjetski agresiji, italijanskemu ekspan- zionizmu ter enostranskim skle- pom zapadnih velesil je bilo glavno naše orožje enotnost v vodstvu in v vrstah ZK, tesna povezanost vodstva z ljudstvom in bratska skupnost svobodnih in enakopravnih jugoslovan- skih narodov. V vsem tem času je nosil delavski razred z ZK na čelu vso težo dogodkov na svojih ramah. V to enotnost volje in akcije in zavestno di- scipliniranost članov ZK pa so se v zadnjem času /ačeli v^tiho- tapljati vplivi malomeščanske stihije. Nekaterim je postala disciplina pretežka, konkretna politična borba za konkretne cilje pa preutrudljiva. Začeli so diskutirati o neki takozvani demokraciji, ki dopušča člove- ku govoriti in delati vse, kar mu pride na misel. Zgubljal se je čut odgovornosti in v neka- terih organizacijah se je začela pojavljati nedisciplina in ma- lome^čnn^kfi familiarnost. Na vse te slabosti je opozoril že VI. kongres v Zagrebu, še bolj konkretno pa brionski plenum. Razmere so se poboljšale, delo je oživelo. Nenadoma pa se je pojavil s svojimi članki Djilas. Sprejeli smo jih več ali manj kot direktivo smatraioč, da so pisani z vednostjo in soglas- nostjo Izvršnega komiteja, za- to smo iskali v njih predvsem tisto, kar bi lahko v praktič- nem vsakdanjem političnem delu izkoristili. Četudi so se nam zdele nekatere stvari ne- jasne in čudne, nismo videli v njih revizionističnih, protipar- tijskih, da celo socializmu so- vražnih tendenc. Ce na splošno velja ugotovitev, da so naredili Djilasovi članki v v^rstah ko- munistov precej razburjenja in dezorientiranosti. zadnji, poseb- no pa »Anatomija neke morale«, pa tudi ogorčenje in protestov, potem moramo reči, da se v na- šem okraju te stvari niso tako močno noznale. df^lomn zato ker jih mnogi niso čitali ali vsaj ne vseh, in ker so jih tisti, ki so jih čitali. čitali površno in brez posebnega razmi^ljania. Tako moremo reči, da Djilasovi član- ki v vrstr h komunistov ptujske- ga okraja niso naredili tako- rekoč nobene škode, pač pa je tndi pri nas bil od^iv na te članke mnogo močnejši med m^ilomeščansko nastrojeno teligenco in razlaščeno buržoa- zijo. ki ie o njih mnogo disku- tirala Diilasu pritrjevala in si mela roke ob misli, da bo ZK razpu^.čena. da se bliža čas splošne demokracije in enako- pravnosti za vse. toT-ej z\pM čas. ko bodo imeli možnost, da zasr^^-pod^^riio zopet oni. Za nas le Diilas likvidiran. On naiTi ne p?m3ni nič več Toda 1'kvidirana ni djilavščina — to malomeščanska stihii- r.o^^t. oportunizem. nedisciplina, pojmi o ab«;olutni svobodi in enakopravnosti itd. Ta je ob- ; ■ -( turi; r;o D-il??'! On se je tej malome- š-n-iriki mi^-r^lnosti pridružil in ž-- rta ie nrogiasila za svoietia i-eo-ora. Nicmu pa ie to godi- lo B^^rVia proti malomcš''an- in otopelosti d'1 po^fi"'^'"' raT-^ed^^e b'>rb» bo i-n'^'"''t fiHi v i^^^a stalna in nenehna skrb. Njej bomo rrvorali posvetiti mnogo več pažnje in borbo proti njej ^ mnogo bolj zaostriti. Problemi našega podelelja Mislim, da bi naša konferen- ca morala dati poseben pouda- rek problemom, ki se javljajo na našem podeželju. V našem okraju je vas še vedno tista, ki poleg svoje zaostalosti, po- sebno v tehničnem pogledu, vendarle daje najvišji delež v našem celotnem narodnem do- hodku. V kmetijstvu živi do- brih 70% celokupnega prebi- valstva. Ze iz teh dveh podat- kov je razvidna opravičenost gornje trditve. Temu pa je vse- kakor dodati še dejstvo, da je izgradnja socializma na vasi so- razmerno malo napredovala, kar pomeni, da so tu še izredno močne subjektivne, kakor tudi objektivne antisocialistične sile, s katerimi se spopadajo naši aktivisti in naše politične orga- ni2;acije pri svojih vsakodnev- nih naporih v borbi za pospe- šeni razvoj socializma tudi na vasi. V socialističnem sektorju kmetijstva živi danes komaj dobra 2% kmetijskega prebi- valstva, medtem ko jih 98% .še prebiva v pogojih, ki se vsaj po načinu družbenih odnosov v r>7-oizvodnji dejansko ne raz- likujejo od kapitalističnih, ter predstavljajo stalno leglo anti- socialističnih sil. Te sile so v preteklosti, kakor tudi danes zelo spretno izkoriščale razne naše težave v borbi za neodvis- nost in še prav posebno naše težave v borbi za socializacijo vasi. Investicije za kmetijstvo zadnjih dveh let Imajoč v vidu gornje stvari je Okrajni komitet v teku zad- njih let usmerjal delo na vasi v skladu s principi, ki so bili postavljeni v VI. kongresu ZKJ in IV. kongresu SZDLS. Tako je bilo samo v zadnjih letih in- vestiranih v socialistični sektor kmetijstva 123 milijonov din. V vseh KDZ, ki so ostale tudi po reorganizaciji, so prešli od laičnega tehničnega vodstva na institucijo upravnika posestva, ki je kmetijski strokovnjak in vodi tehnično organizacijo dela po sklepih upravnega odbora KDZ. Na državnih posestvih kot v KDZ so prejšnje trudo- dneve zamenjali za osebne in akordne zadolžitve, prešli na denarne obračune. kar je bistveno popravilo situacijo na vseh na.ših socialističnih kme- tijskih obratih. Pri tem seveda ne podcenjujem subjektivnega faktorja, ki je vse te ukrepe spremljal — to je predvsem delavsko upravljanje, o čemer pa mislim govoriti pozneje. Iz Zgoraj omenjenih investicijskih sredstev je bilo v zadnjih treh letih obnovlienih ca. 110 ha vi- nogradov, okrog 50 ha sadov- njakov, nabavljenih samo v le- tu 1952—1953 44 traktorjev in hnldo7-rif:v 4? traktorskih plu- gov. 36 kosilnic, 26 traktorskih prikolic. 16 motornih škropilnic in še 77 drugih večjih strojev. Živinoreja in regulacija Pesnice, Polskave ter Dravinje stanje živinoreje v našem OKraju nI zadovoljivo, vendar smo napredovali. V letošnjem letu pričenjamo zopet z regu- lacijo Pesnice ter bomo v ta dela že letos investirali sto mi- lijonov dinarjev skupno z okra- jem Maribor-okolica. Regula- cija Pesnice bo dala nove ob- delovalne površine in izboljšala obd'^lovalno zemljo. Začeli bo- mo tudi s pripravljalnimi deli za regulacijo Polskave in Dra- vinje. Mnogo slabše stoji s pro- izvodnostjo. saj je povprečna molzno.«;! naših krav ocenjena na približno 1000 kg letno, kar je daleč iznod evropskega po- vprečja. Potrebna je široko- potezna selekcija. Ustanovljen ir' rodovni^ z okroglo 900 izko- diščnimi živali, katerih po- vp-ečna molznost znaša 2400 kg s 4 15% tolšče. To so sicer še vedno skromni rezultati, če upo-^^^evamo evrop.ska merila, vendar je že nekaj. 532 viničarskih družin pred novo življenjsko perspektivo V zadnjem času so imeli okrajni forumi največ dela pri dosl^nem izvajanju dveh iz- redno važnih zakonov v borbi proti izkoriščanju vaškega de- lovnega človeka. Z izvedbo teh zakonov bodo v veliki meri onemogočeni kapitalistični ele- menti v njihovi rasti. Tu mislim na izvajanje zakona o zemlji- škem maksimumu in zakona o odpravi viničarskih odnosov. Po prvem zakonu je bilo v okraju 422 kmetom obvezno od- kupljeno 1143 ha obdelovalne zemlje. Po republiškem zakonu pa je moralo 557 vino.gradni- kov, ki so imeli viničarije. od- dati v zemljiški sklad 621 ha zemlje, od tega 260 ha vinogra- dov in 280 ha sadovnjakov. Na ta način smo osvobodili stolet- nega izkoriščanja 532 viničar- skih družin. S to odkupljeno zemljo, ki meri skupno 1764 ha, so se močno povečale ^'se kme- tijske organizacije, poleg tega pa so na novo organizirana 4 kmetijska gospodarstva (Trnov- ska vas, Juršinci, Gorišnica in Borl-Cirkulane). V okraju imamo 44 KZ. v ka- terih je vključenih 10.944 čla- nov, Ce upoštevamo, da še ved- no prevladuje princip, da je včlanjeno gospodarstvo preko hišnega glavarja, je ta številka zadovoljiva Slabše je stanje, če pogledamo, v čigavih rokah so te naše zadruge. Prizadetih le 3 odstotke vetjih kmetov Uvodoma sem že omenil, da smo v lanskem letu izvajali v našem okraju dva zakona, ki sta za nadaljnji razvoj socia- lizma v kmetijstvu izredne važ- nosti. Okrajni komite kot tudi večina naših organizacij ZK so pri tem opravile veliko in od- govorno delo. Mislim, da smo to delo opravili v glavnem zado- voljivo. Z zakonom o zemlji- škem maksimumu in zakonom 0 odpravi viničarskih razmerij smo v glavnem zavrli rast ka- pitalističnih elementov, kar bi bila sicer nujna posledica na- šega svobodnega gospodarskega sistema. Velikemu kmetu je bil odkupljen v glavnem tisti del zemlje, ki mu je služila za iz- koriščanje težakov, ofrov, vini- čarjev, hlapcev in dekel. Prav tako pa oba zakona onemogo- čata nadaljnje kopičenje zem- lje, ki bi naj postala sredstvo za izkoriščanje človeka po člo- veku Z zakonom je bilo priza- detih komai 3 %, v glavnem večjih kmetov, kar priča, da je zgrabil zares samo vaške vršič- ke. Ti so seveda poizkusili vse, da bi nagnali v ogenj po ko- 1 stanj celo vas s kričanjem o ' ogroženi privatni lastnini. Go- vorili so, da komunisti privat- l^ne lastnine ne trpijo in da ho- ' čejo dobiti to, kar jim ni uspelo na osnovi prostovoljnega vklju- čevanja v zadruge z obveznim odkuFKDm. Pod parolo — danes mi, jutn vi — so hoteli zdru- žiti okoli sebe našo kolebajočo vas. Pritisk prizadetih na viničarje Mnogo težavnejša je bila bor- ba okoli zakona o viničarskih odnosih. Tu je bil položaj mno- go bolj zapleten, čeprav so ostali prizadeti tudi tu več ali manj izolirani. Predvsem so tu prišli v poštev kmetje iz Drav- skega ali Ptujsk^a polja, ki imajo svoje vinograde v Halo- zah in Slovenskih goricah. Pri- zadeti so našli aktivne zavez- nike le v tistih, ki imajo vino- grade. pa jih ne obdelujejo sami, temveč z najeto de- lovno silo Položaj se je zapletel šele kasneje, ko so prizadeti kmetje zaradi nepo- zornosti organizacij ZK ter SZDL začeli izvajati na vini- čarje pritisk na najrazličnejše načine. Viničar kot najbolj za- ostal element naših delovnih ljudi marsikje temu pritisku ni bil kos. Čutil se je osamljene- ga, saj smo ga tudi mi zadnja leta vse preveč zanemarjali. Strašili so ga s spremembo ob- lasti, grozili s tožbami, lakoto, ga podkupovali, saj je marsi- kateri prvikrat v življenju do- bil iz gospodarjeve roke belega ■ kruha, klobas in vina koMkor je hotel. Pravočasno In pravilno bo treba obdelati odkupljeno, zemljo Oba zakona sta močno pove- čala površino v naših kmetij- skih gospodarstvih, kar je veli- ' kega pomena za nadaljnjo so- cializacijo naše vasi. Bistveno sta spremenila položaj haloških , in slovenjegoriških viničarjev, . kar je bilo leta sem odprto ne- rešeno socialno vprašanje. Pred nami vsemi pa stoji sedaj pro- blem: pravočasno in dobro ob- delati vse novo pridobljene po- vršine. Dejansko ni noben^a razloga, da bi to ne bilo izvr- šeno, če bomo to smatrali za svojo osnovno nalogo. Vsa osta- la vprašanja, kot so arondacija, zamenjava parcel, ohišnice, de- putati, socialno zavarovanje in drugo, bomo rešili postopoma. I Končno še nekaj besed o tožbah, Id jih vlagajo prizadeti kmetje na okrožno sodišče kot o političnem problemu. Dejstvo je, da se je pritožilo 89,2% pri- ! zadetih po republiškem zakonu, i medtem ko je vložilo tožbe iz | zakona o desethektarskem ma- s , ksimumu le 26,5% prizadetih; kmetov. V tem visokem pro- centu hočejo sovražniki doJ^a- , zati, da gre za naš politično nepravilen ukrep, ki ustvarja med kmeti nezaupanje v oblast, kar bo bistveno poslabšalo po- litično situacijo. Naj opozorim, da nedavne volitve v Zvezno J in Republiško stozpščino in re- 1 zultati, ki smo jih dosegli pri I teh volitvah, govorijo ravno ; nasprotno. Isto dokazuje tudi j i sedanja udeležba na letnih obč- nih zborih KZ, ki je po osvo- boditvi najmasovnejša. Vse to dokazuje, da so take govorice j brez vsake osnove. Razlog za , visok procent tožb je treba | j iskati drugje. Prvič je to eden j I najrevolucionamejših ukrepov,' j ki je zajel našo vas po izva- I janju agrarne reforme in je j zato protiofenziva prizadetih i I razumljiva. Drugič pa, da ležijo i ! ti predeli večinoma ob meji i LRH, kjer tega zakona niso! sprejeli in so zato prizadeti' I živeli v upanju, da bomo tudi I mi popustili. Tretjič pa je naša ; i propaganda bila v glavnem j i usmerjena na viničarje in va- j ; ške množice, ki niso prišle v i j p>oštev. To sc pravi, borili smo . se za zaveznike, premalo pa I smo usmerili naše delo na same • vinogradniške lastnilce, izmed katei'ih bi lahko marsikatere ; odvrnili od tega njihovega v I bistvu protirevolucionamega de- lovanja. Saj nam mnogi izjav- ; Ijajo, da tožijo samo zaradi tega, da se krijejo pred svojimi dediči. Končno verjetno tudi ni, brez osnove mnenje nekaterih tovarišev, ki velik procent tožb pripisujejo tudi od nas nemo- teni agitaciji advokatu, ki so v ^ tem primeru hitro spoznali, da I jim je z zakonom padla sekira v med. Osnovna šola v Grajeni je bila sicer otvorjena že febru- arja 1947 v zasilno urejenih prostorih, za dograditev Pa so manjkala leto za letom mate- rialna, pozneje tudi fin-nčna sredstva. Občin, ljudski odbor Grajena je poskušal nadalje-' vati z gradnjo stopnišča s po- močjo samoprispevka, toda zaradi gospodarske pasivnosti tuk. okoliša ni bilo vidnega us- peha. Sele, ko je OLXD Ptuj odobril za izgradnjo šolskega t poslopja blizu 4 milijone inve- j sticijskega kredita, je v^praSa- ( nje krenilo z mrtve točke. Tov.; Stane Lovše, ing. arh. iz Mari- bora je izdelal potrebne načrte in dal smernice Za dograditev. Vsa gradbena dela je prevzelo in izvršilo podjetje »Remont« iz Ptuja. Pusta, surova stavba je dobila prijazno, šoli primer- no zunanjost. Velika okna na učilnicah so najvidnejša spre- memba v primeri s prejšnjim provizorijem, ki so ga vsilila prva povojna leta. V treh učil- nicah, pisarni in sobi za učila so položili parket. Res. v za- četku je bilo nekaj težav, ko je bilo treba uvesti copate za šolarje — toda po temeljitem razgovoru s starši na roditelj- skem sestanku, so še z dnji za- mudniki uvideli, da so tople noge njihovih otrok za zdravje neverjetno koristne. Saj je le- tos zabeleženih le malo bole- zenskih primerov! Se so neka- tere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti: n. pr učilnice so brez oblačilnic, ni telovad- nice, manjka še eno učiteljsko stanovanje. Pridobitev za šolo in kraj je pionirska soba, v kateri se vrše tudi tečaji in se- stanki. Želimo si še primerne- ga pohištva. Kletni prostori, ki so ogromni, še čakajo na do- graditev. Tudi okolica šole še ni urejena, ker ni potrebnih denarnih sredstev. Pridne roke naših pionirjev že čakajo, da posadile rožice, vrtnice, okrasno grmičevje in uredile telovadno igrišče. V torek, 16. marca, so se za- družniki KZ Leskovec odzvali v-abilu na občni zbor swje go- spodarske organizacije. Prišli so v le^em številu, v svoji sredi, pa so pozdravili goste poslanca tov. Bračiča, tov. ing. Subadolnika in revizorja OZZ tov. Kranjca. Bilanca zadruge izkazuje za preteklo dobo 1,947.000 din do- bička. Ta znesek je KZ v oČ^h članov siino povzdignila. S tem v zvisi je dobro še omemti zne- sek dolga, ki ga je pB^ročillpo- slovodja zadružne gostibie in ki znaša 540.000 din. Uj^avni in nadzorni odbor pa sta skiižala vzbuditi še pomilovanje in izpp- slovati »nekako ureditev odpla- čevanja«. Marsikateri izmed za- družnikov pa ni bil tega nmenja in tudi oba govornika — tohna- ča o izgradnji socializma (tov. Bračič in tov. ing. Suhadolnik) sta to poudarila. Marsikateri izmed zadružni- kov, pa tudi drugi se vprašujejo, ali je s.pioh mogoče doseči v na- šem predelu takšen izkupiček. Toda če se upošteva, da je bil dosežen dobiček na račun članov in potrošnikov celo pri kruhu, ki So ga prodajali po 3 din za kilogram draže kakor drugod ter da je zadruga plačevala les pre- cej ceneje kakor so to delali dru- potem postane višina dobička takoj razumljiva. Trgovina KZ je torej cvetela, vendar ta ne predstavlja name- na in smotra zadružništva. Odse- ki so tisti, ki bi morali predstav- ljati zadružništvo pri dviganju kmetijstva, v našem predelu po- sebno vinogradništva, sadjarstva in živinoreje. Prav ti odseki pa kažejo malo uspehov in bo mo- ral novi odbor, ki mu želimo pri delu mnogo uspehov, prav v tem pravcu trdno prijeti za delo. Prostovoljno gasilsko dru- štvo v Podgorcih je zo^t oži- velo. Skozi zimo je imelo te- čaj, v katerem so se čIaSm'uspo- sabijali za izpit za i^^prašane gasilce. Člani so ga redno po- sečali, vodil pa ga je^ iz^šeni gasilec, poveljnik društva, tov. Petek. Društvo ima pionirako dese-i tino, katere člani redno in z za-: nimanjem ter voljo obiskujejo i vaje. i Ker ie podgorsko gasilsko društvo še mlado, ima težave v finančnem pogledu, pa tudi nabava gasilskega orodja in opreme zahteva precejšna sredstva. Zato bo priredilo 2. maja t. 1. vrtno veselico s kul- turnim nastopom desetine pio- nirjev s sekiricami in trodel- nim napadom, torej s točkami, v katerih je napovedalo tekmo- vanje sosednim četam, v Cvet- kovcih in Senešcih. važno gospodarsko panogo, ta- kih šol za zdaj nima. Kljub po- manjkljivostim, ki so se tukaj javljale, pa je treba dati pri- znanje organizacijam, predvsem društvu učiteljev in društvu kmetijskih inženirjev in tehni- kov, ki so mno-jgo pripomogli, da so tudi v tako neurejN^nih pogojih te šole dokaj dobro delale. Iz prakse delavskega upravljanja Dovolite mi, da uvodoma pri- bijem trditev, da danes sama praksa dokazuje, da so ckrkonč- no propadli vsi ugovori, ki smo jih slišali prva leta proti de- lavskemu upravljan-ju. Delavski sveti in upravni odbori so se do take mere uveljavili v naši vsa- kodnevni praksi, da danes ni slišati več resnih ugovorov na ta račim S tem seveda ne mi- slim trditi, da na tem področju ni bilo več resnih težav in na- pak. ki so velikokrat rezultat dela ne j^amo podzaves^.ih rab- (Nadaljevanje na Z strani) Važen problem — kmetijsko nadaljevalno šolstvo Naj na koncu spregovorim še nekaj besed o za naš okraj zelo važnem problemu — to je o kmetijskonadaljevalnem šol- st\'u. Za nadaljnji razvoj so- cialističnega kmetijstva je prav gotovo izredne važnosti gospo- darska, strokovno in kultumo- prosvetna razgledanost kmetov ' sploh, posebno pa še kmečke mladine. O tem izredno važ- nem vprašanju je okrajni ko- mite skupno z okrajnim LO in Okrajno zadružno zvezo več- krat razpravljal. Ustanovili smo ! enoletno gospodarsko šolo v Turnišču, katero obiskuje 30 učencev, iri se bodo po končani šoli vrnili na vasi. Ustanovili snrK) tudi 18 kmetijskonadalje- ! valnih šol po raznih krajih ! okraja, ki jih obiskuje ca. 800 - mladincev. Dejstvo, da te šc^e ! nimajo značaja c^veznih šol, močno slabi njihovo kvaliteto, kar je razumljivo. Zato stalno ! zahtevamo, da se te šole v bo- doče izpremenijo v stalne in obvezne. Saj mora vsak obrtni vajenec v gospodarsko šolo. le kmet, ki se bavi tudi z zelo Kaj mislijo v Podgorcih o ustanovitvi obŽine Velika Nedelja Glede na stališče ljudskega odbora mestne občine Ormož do ustanovitve občine Velika Nedelja, je tudi občinski ljud- ski odbor Podgorci zavzel sta- lišče. V pismu, ki nam ga je poslal, pravi, da je prejel pred- loge z zborov volilcev. ki so se že vršili v letošnjem ianuarju v vaseh bivše občine Velika Nedeljft, to je v Vlčancih Se- nešcih in Sodincih Ti zbor' pa so bili — tako trdi dopis — ta- ko slabo obiskani, da so bil; na njih sprejeti sklepi za ostale neobvezni. Zato o4>činski ljudski odbor Podgorci meni. da ?e lahko o tako važnem vpraša- nju odloča samo na zboru vo- livcev. kateremu prisostvuje z zakonom določeno levilo vo- livcev Nadalje pravi doniš da hi bilo potrebno pon'-'vio sklicati zbore vo!ivcov ter o ustanovitvi ohč'"" v.-'".- Ne- delja temeljito pretresli. Stran 2 Ptui, 26. raiArca 1954 Hajdinski šolski odbor je začel z delom Vsesplošno zanimanje staršev naie mladine in tak. prebival- stva nasploh, zainteresiranost vseh množičnih političnih or- gMiizacij m gosi>odarskih skup- nosti (KZ) Za fiiio in kompli- cirano, a v glavnem neotipljivo in trenutno nevidno utoo- vzgojno delo vseh treh tak. šol (osnovne, nižje gimnazije in kmetijske) sta povzročili, da je ludi v Hajdini že dozorel čas, ko je možno prenesti upravlja- nje tuik. prosvetnih ustanov na demokratično «5ociarli9tifno širSo osnovo. Ker so bili tudi vsi tehnični pripravljalni posli 2» ta po- membni korak v najpredno smer skrbno izvedeni ob te^om sodelovanju s krajevnim oblast- nim forumom in vsemi mno- žičnimi organizacijami ter se je o novodobnem družbenem upravljanju v šolstvu dovolj temeljito razpaavljajo tudi nia vaških se.'>taTfckih volivcev, zla- sti še na zadnjem roditeljskem sestanku, se je 1. seja šolskega odbora 21. marca t. 1., ki naj bi bila opravila le konstituiranje šolskega odbora, splošni napredek naSe^^kmeč- ke mladine navdušena in po- žrtvovalna tov. Zelenik Marija. V odboru je poleg zastopnika vseh treh tuk. šol in obč. LO še 8 izvoljenih odbornikov iz posameznih vasi tukajšnjega šolskega okoliša. Pripadajo pa mu kot odborniki še poobla- ščenci vseh krajevnih množič- nih organizacij: ZK, SZDL, ZB, Z2D, KZ in UD, Predsednik Kampl Maks je prevzemajoč vodstveno funkcijo tega odbora v daljši razpravi tolmačil sodobno težnjo po čim boljšem uspe vanju prosvetne ustanove na vasi, ker bo sled- nja le tako mogla oborožiti mladega človeka z znanstveno utemeljenim znanjem in ga iz- graditi v razumnega državljana naše socialistične domovine. Na- kazal je nadalje potrebo, da se vsak odbornik tudi po sejah v svoji vasi, mod razgovorom s sosedi, čuti odgovornega funk- cionarja šolskega odbora in da potem prinaša na seje proble- me, o katerih se morda na vasi razpravlja, a sicer ne bi pro- drli do foruma, ki bi ga mogel rešiti. Z dnevnim redom bodo- čih sej bo seznanjen vsak od- bornik vsaj teden dni pred se- stankom odbora in bo tako po- dana možnost, da se bo vsaka vas preko svojega odbornika z dobro premišljenimi, predi-sku- tiranimi in zrelimi predlogi od- ločilno udeleževala dela šolskega odbora. Ena naslednjih sej bo posvečena sestavi okvirnega plana dela šolskega odbora. Ena naslednjih sej bo posve- čena sestavi okvirnega plana dela za tekoče poslovno leto. Obširno je odbor razpravljal še o splošni nalogi naših va^h šol, ki naj bi bHa prilagojena tuk. kmetijskemu in bodočemu industrijskemu okolju. V učne načrte bi bilo nujno vključiti I pouk praktičnih gospodarskih znanj; nekaj tedenskih učnih ur naj bi bilo rezerviranih za pouk praktičnih kmetijskih pa- nog (poljedelstvo, živinoreja, travr-L^tvo). Zelo važna bi bila tudi obvezna politehnična vzgo- ja naše mladine (bližina Kidri- čevega!). Odbor se je strinjal z mne- njem predsednika; da naj šola ne trga mladine iz njenega pri- rodnoga kmečkega okolja, am- pak naj jo duhovno, moralnc- vzg-ojno in strokovno dvigne na višji nivo ter jo zopet vrne mo- dernemu kmečkemu obratu, pri čemer seveda mora ostati ne- okrnjena svobodna izbira po- klica tudi za kmečkega mla- dinca ocdr mladinko. Prav v tem smislu v tuk. kraju itak že živi in dela Kmetijsko-go- spodarska šol ž- V razpravi o slednji in priznavajoč pomen in važnost njenega leto^jega že enoletnega obsk)ja in dela, se je odbor ng predlog pred- sednika odločno plavil na sta- I lišče, da naj bi bila ta šola ob- ! vezna za vso pofclsko kmečko I mladino. Glasno in soglasno je i bila izrečena zahteva po kazen- skih sankcijah za renitentne, okostenelotrmaste mladince, ki se sramujejo in jim je »pod častjo« seči vo sloblji in širši . splošni in strokovni izobrazbi. Sicer pa smo v preteldem zim- skem šolskem letu tudi v tem oziru led v glavnem že prebili. Sol^i odbor je razpravljal še o nekaterih manj važnih te- kočih šolskih vprašanjih in po- tem zaključil delo svoje prve seje. Sestava odbora in resna agil- nost njenih članov opravičujeta trdno upanje, da bo odbor svoje mnogoštevilne naloge reševal vsikdar v korist naše mlade generacije in v zadovoljstvo skrbnih hajdinskih roditeljev. R. I. Makolski gospodarski nao-rti se uresničujejo Pred nekaj dnevi si lahko vi- del v Makolali značilno sliko: za velikim drobilcem, ki nam ga je poslal okrajni cestni odbor za kamnolom v Šegi, se je zvrstilo staro in mlado. Za mladino je pomenil senzacijo, za odrasle pa zaslužek, ki je našim pasivnim krajem tako potreben. V Šegi je zopet zaživelo. Gr- madijo se kupi gramoza, ki so ga naše ceste tako potrebne. Se v tem mesecu pa se bo de- lavnost v našem okraju še pove- čala, ker se bodo začela odpi- ralna drfa pri pjemogovniku, ki bo še povečal število zaposlenih delavcev. Tiidi elektrlfikacijska dela na daljnovodu Statenberg—Sega se bližajo koncu. Ta daljnovod bo , skrbel za električno energijo v premogovniku in v kamnolomu. Pri vsem tem ne smemo pre- zreti izboljšanja ceste Makole— Šega, na kateri smo se navadno v pomladnem času pogrezali v globokem blatu in ki, takšna kot je, ob večjem prometu ne bo mogla služiti niti kmetom, kaj šele kamnolomu in premogovni- ku. bb V razpravi LOMO Ptuj o možnosti zaposlitve večjega šte- vila ženskih delovnih moči v poštni službi in v službi DES kot inkasantinje, je bil predlog glede inkasantske službe pri DES zavrnjen z utemeljitvijo, da je to prenaporna služba za ženske. t Ker se je na Vičavi število prebivalcev znatno povečalo in sedanji vodnjaki ne zadoščajo potrebam, bo zgrajen javni vod- njak, ki bo oskrboval stanovalce Vičave s pitno vodo. * V Ptuju bo ustanovljeno pod- jetje »Optika« in se bo na ta način mariborsko podjetje »Op- tika« nekoliko razbremenilo. Razna manjša in večja dela pa bodo hitreje opravljena. i Statut Mestne hranilnice je že sprejet. V upravni odbor no- , voustanovljene hranilnice so iz- ' voljeni: Mirko Ogorelec, Ivan \ Satler, Drago Mar, Martin Kle- menčič, Jurij Zadravec in Lojz- ka Stropnik. Nadzorni odbor pa tvorijo: Janko Vogrinec, Franjo Zorčič in Borut Carli. Za rav- natelja hranilnice bo imenovan Franc Vidmar. « Iz štirimilijonskega kredita ! oziroma posojila, ki ga je OLO 'Ptjjj odobril LOMO Ptuj. je odobreno posojilo: 3 milijone din Mestni barvarni in 1 milijon j din Mesninam v Ptuju. I * Podjetje Konus iz SlovensJdh Konjic je dobilo dovoljenje, da sme imeti v Ptuju trgovino usnja, usnjenih izdelkov in kož. Do pričetka graditsve eiovega cestnega mostu v Ptuju in spe- ijave ceste Maribor—Varaždin fez novi most, skozi parfc, izza minoritekega samostana ob že- lesaiici po Masarykovi cesti mimo postaje in čez rogozniški nadvoz skozi Br^je v Spuhljo, k^or se predvideva i>o novem projdctu, bo otroško i^išče v trikotu mestnega packa pri mi- noritsfeem vrtu in treaisforma- torski postaji. ★ Čuvanje in oskrbovanje gro- borcev NOV, ki so na mest- nem pokopališču, je prevzela liSestm zveza borcev NOV, ki bo dobaa Z3 to tudi n^aj de- msmih sredstev iz mestnega letnega piroračima. Dan za praap& p^aujakc ob- ČHJE še lii določ«!, ter je p»o- trefc^ {Mcej slišati še nanenje pirt&tfe^ai or^mizacij, ki bodo gotosTjO k t&nu vprašanju po- jasrisie svoje stališče. Da ne bo v turistični se^rn mesta kačala nečistoča, bodo po mest« razpostavljcaie kic^arice ze odpadke. Del toza- d^me skrbi o^adc na stano- vanj^ svete in zasetanike, ki bddo morali ppieg komunalnih rrGtanov ^rt>efi še zg čistočo v nrtest«. ★ G^isbio posiopie bo nadzi- dano za eno refetrc^e, kjer bt^o sitanovar^a za liajjaktiv- nejše gasilce, morajo'biti ob priliki društv^i^^na razpo- lago. Gi^e na pripombe v dšmnik^f^i sfi^i ,im ..jMotrebo po i:azširttvi , dlu^ilSar^cega omrežja, bo ustamrvijerko ^rtio- stojafK) dimnikarsko podjetje v sestavu Mestnih komunalnih ustanov s svojim ixxiročjem, ki ga bo določil LOMO Ptuj. Ptujslci vodnjaki bodo zaradi slabe kanalizacije in možnosti okužbe vode ter izbruha epide- mij pregledani. Z bakteriološko analizo vode bo ugotovljena nfena užitnost. * Vse kaže, da , bo v doglednem času poslovalnica »Kotaksa« prestavljena iz sedanjih prosto- rov drugam. Ureditev tega vprašanja zahteva sanitarna služba poleg številnih pritožb prebivalcev v tem deiu mesta, ki morajo zlasti v poletnih me- sečih že leta prenašati rveznosni smrad. Mesarska podjetja bodo,v bo- ck>ee morala kategotaziJrati me- so, v prodajaliiah:;iii^a razobe- siti cenike ter odpraviti velike razlike v mesnih cenah. Javnost tudi zanima, kakšne obveznosti do družbe imajo podjetja, ki se pečajo 2 nakupom in prodajo mesa, da so razlike med kupno in prodajno ceno tako velike. LOMO Ptuj si priz^eva, da bi se obrat SAD v F^uju osa- mosvojil in zaposlil v večini žensko delovio silo ob raznih možnostih predelave sadja. Gre tudi za to, da bi bil Zagarsld obrat na Rogozniški cesti sa- mostojno podjetje. Upravni po- stopek za osamosvojitev obeh podjetij je že v teku. * Ker spadata Budina in Brste na področje LOMO Ptuj, bo v Budini napeljana cestna raz- svetljava (5 luči) in v Brstju (3 luči) na mestih, kjer je bila se- daj popolna tema. Obnova sodovniokcv v piulsteem okraiu Ni dovolj, da naše močno opustošene sadovnjake samo ■šlfttimo pred nevarnimi bolez-, nimi in škodljivci, ampak mo- j ramo vsekakor tudi imeti pred 1 očmi obnovo, ki je bisstvene go- ; spodai-ske važnosti našega kme- \ tijstva. Kapar je uničil večino naših sadovnjakov. Dosedaj se je vsakdo bal saditi sadno drevje, ker je vedel, da ga ne ; bo mogel očuvati zdravega pred škodljivci zaradi nekakovostnih škropiv. Zdaj imamo že sodob- no kemično industrijo in sad- jarji smo na to ponosni in ima- mo zaupanje v nova zaščitna sredstva Se nobeno leto se ni toliko obnavljalo, kakor letošnje. Po-! sestvo -oOsojnik« je povečalo svoje sadr>e plantaže za 13 ha. Kmetijsko gospodarstvo OZZ v Placarju popolnoma na novo ure-^u-ie 2.50 ha plar.tažc sred- niedebelnega drevja. Ravno tako tudi KZ MoJkanjci obnavlja strnjeno sadno plantažo sredni''- debclnega drevja p;-eko 2 ha. Se nobeno leto se ni posadilo to- liko sadnih dreves kakor le- tošnje. Vidimo, da so kmetijske zadruge dobro razumele njihov pomen na vasi in jim nikakor ni najvažnejši le trgovinski od- sek. Sadjarski odseki so v ve- čini primerov resno zgrabili v roke zimsko čiščenje, škroplje- nje in sajenje sadnega drevja. Tako je kmetijska zadruga v Bukovcih zasadila nad 8 ha sa- dovnjakov z 840 drevesi. Ravno tako je tudi KZ Markovci s po- močjo občine posadila okrog ti- .soč sadnih dreves. Ne samo ti dve zadrugi, ampak tudi ostale zadruge več ali manj obnavlja- jo svoje opustošene sadovnjake. Iz vsega tega lahko sklepa- mo, da sc bo naše sadjarstvo kmalu ponovno povrnilo vsaj na predvojno višino in da sc bo kaparja zatrlo, za ksr skrbi naša mlada kemična industrija, na katero smo ponosni, saj je da] a na trg že vrsto izredno kvalitetnih kemičnih sred^^ov za zaščito rastlin. -up. i Kmetijski pioblemf m okrajni kcnbrsisd EIS jektivnih sil, ampak tudi često zavedne reakcionarne dejavno- sti, ki pa se spretno skriva in pokriva z najrazličnejšimi pla- šči. Hočem reči samo to, da je odkrita borba proti delavskemu upravljanju v praksi že popol- noma odpadla. Čeravno je de- lavsko upravljanje po svojem bistvu antibirokratsko, vendar to ne pomeni, da je v konkretni praksi že samo po sebi povsod takšno. Boljše bi povedal, da antibirokratsko ni povsod zato, ker ni delavsko. Delavsko upravljanje more v resnici biti le tedaj, če s podjetjem zares upravlja celoten kolektiv. Probleme je treba razčiščevati med množico delavcev Velika slabost naših osnov- nih organizacij je v tem, da mnogi problemi, ki se razčišču- jejo, ostSanejo v okviru ozkega okroga ljudi, največ v uprav- nem odboru in delavskem sve- tu, mogoče pm še v odborih sin- dikalne podružnice in partijske organizacije, med množico de- lavcev pa take razprave veli- kokrat ne prodrejo. Za tako stanje je več razlogov, včasih mislijo, da stvar ni talco važna, ali pa ni za razpravo časa. Po drugi strani pa, da delavci poeameznih problemov itak ne razumejo, jih ne zanimajo, ta- ko da z delavci po navadi razpravljamo samo o razde- litvi plačnega fonda To je prišlo do izraza celo na letnih konferencah ZK. Nujno bo treba razumeti, da se bo delavec brigal za upravljanje, če ga bomo čim pogosteje vpra- šali za njegovo mnenje. Celo za stvari, ki so navidez malen- kostne, pa vendarle take, da o njih razpravljata delavski svet in upravni odbor — kar kaže, da niso malenkostne. Ce mu kompliciranih stvari, ki jih ne razume, ne bomo tolmačili, po- tem bo takšno stanje večno trpelo in jih ne bo nikdar ra- zumel. Komunisti morajo uvi- deti, da se prav pod to parolo i^criva delo reakcije. Vsako dinjigačno delo oziroma bolje nedelo samo krepi »kruhobor- ske tendence v kolektivu«, ki so itak močno zasidrane v za- ostali zavesti našega delavca. Te tendence najuspešneje raz- bijamo prav z njihovo prido- bitvijo v neposrednem uprav- ljanju podjetja v okviru mož- nosti in zakonitosti, ki mu jih skupnost predpisuje. Red in formalizem Včasih ano se morali boriti proti formalizmu v delavskem .tOjravljanju, danes pa že pri- Iv^a do nasprotne tendence, namreč opuščanje vsakih for- malfttosti, ki pa so sicer nujne, ker nas pomanjkanje primernih ljudi lahko vodi v anarhijo in p^cenjevanje upravljanja sa- mjega. Taiko se na sejah ne vo- dijo zapisniki ali pa se seje vodijo kot domači razgovori, tako da sejo nazadnje smatrajo kot slučajni sestanek za ogalom, kot je bilo to n. pr. na nekem našem državnem posestvu. Temu nasprotna pa je ten- denca delavcev, proglasiti di- rektorja za birokrata in dikta- torja, če ta skrbno analizira situacijo podjetja in na osnovi tega iznaša svoje predloge na sejah, kjer jih tudi zagovarja in utemeljuje. Interesi skupnosti imajo prednost v zadnjih letih smo imeli veliko preglavic v naših napo- rih za prehod na novi gospo- darslti sistem z delovnimi ko- lektivi, ki jim naše organizacije ZK večkrat tudi z OK na čelu niso znale dati prave per- spektive, pokazati jim, kakšne namene zasledujemo z različ- nimi novimi ukrepi, ki smo jih v praksi že izvajali. Dejansko smo dopustili, da so razni apo- litični strokovnjaki skušali iz- igravati uredbe, ne meneč se za interese skupnosti, samo da so našli v uredbi vrzel, po ka- teri so lahko neupravičeno po- večali dohodke podjetja na ško- do skupnosti. Ti pojavi so se razpasli tudi na OLO. Prevla- dala je parola, ki je tipično ce- hovska: zaščititi in koristiti predvsem svoje interese, po- tem pa še, če se da, pobrigati se za interese skupnosti. Komu- nisti so ponekod celo bili no- sitelji teh parol, in tudi v na- šem okraju, ali pa so pasivno gledali, kam nas taka široko- grudna demokracija vodi. Vča- sih smo za kakšnim ovinkom malo pokritizirali, malo ali pa nič nisrrjo storili, da bi se ta parola odvrnila in postavila tako, kot je to v socialistični družbi edino pravilno: naj-prej in povsod se boriti za interese skup.TOSti in le v skladu s temi zasledovati tudi svoje interese. Na pobudo CK smo tako nemo- izkušnje iz dela sindikalnih organizacij V delu sindikalnih organizacij ! opažamo še vedno dve skraj- nosti, ki zavirata njihov pra- vilni razvoj. Po eni ^sjani na- gibajo ponekod k uveljavljanju j samo z.iiCi^ine funkcije .sindi-1 kata, ki naj ščiti delavca pred upravnim odborom in delavskim svetom, istočasno pa se za, vzgojo delavcev sploh ne briga, j Drugod se uveljavlja mnenje, \ da se sindikatom sploh ni treba j brigati za zaščito delavca, ker | je to baje nepotrebna stvar, • ukvarjajo pa se zgolj s kultur- ! no-proevetno dejavnostjo, in še ! to velikolcrat z abstraktnimi lekcijami za delav.sko uprav- ljanje in .Rudijem abstraktne politične ekonomije, ki ni prav nič povezana z vsakodnevnimi problemi, ki jih mora kolektiv reševati kot upravitelj proiz- vajalnih sredstev in proizvod- nje, ki jim jo je zaupala skup- nost. Cesto se obe skrajnosti med seboj povežeta. Med posa- mezniki komunisti lahko sliši- mo diskusijo o tem, če je na mestu še govoriti o zaščitni funkciji sindikata, ko vendar imamo obla.st delavskega raz- reda. Te diskusije dokazujejo, j da nekateri naši tovariši ne ^ razumevajo sklepov raznih sin- dikalnih forumov in forumov ZK. Nekateri se sploh z njimi j ne seznanjajo, saj bi sicer ne j mogli tako postavljati vpraša- nja. Komunisti bodo s pravil- nim gledanjem na sindikat sami na.šli v njem pravo mesto in usmerjali dejavnost te orga- nizacije v skladu z današnjimi potrebami. Ce bo pri komuni- stih prevladalo tako gledanje na sindikalne organizacije, bo nujno odpadla cela vrsta nega- tivnih pojavov, kot so rival- stva med delavskim svetom in sindikalnim odborom, dvotimo reševanje problemov, izogiba- nje funkcij v sindikatu, kar je še vedno pogost pojav. Prepu- stiti funkcije ideološko zaosta- lim in nerazgledanim ljudem pomeni zave.stno ali podzavest- no spravljati sindikat na mrtvi tir. V mnogih primerih bi bilo bolje, da so posamezni člani v j delavskem svetu manj razgle- . dani kot pa člani upravnega odbora sindikalne podružnice, j Direktivo OK, da naj odpravijo j personalno unijo v sindikalnem | odboru in organih delavskega upravljanja, so ponekod na ža- lost izvedli tako, da so prepu- stili sindikat politično manj j zrelim članom kolektiva. j Politično delo j v ustanovah j Poseben problem so sindikal- ne organizacije v raznih usta- novah, posebej z ozirom na dej- stvo, da so to sedaj edine orga- nizacije, ki naj bi se borile za politično razgledanost svojih članov, ki jim je za izvajanje nalog izredno potrebno. Osnov-> nih organizacij v ustanovah namreč ni več, ker so ti pove- zani v organizacijah na področ- ju svojega bivališča. Toda ko- likor smo se prej borili za to, da bi se ti komunisti v večji! meri angažirali v političnem; delu tam, kjer stanujejo in ne | samo v ustanovi, se v nekate-1 rih ustanovah sploh nihče več ne briga za politično vzgojo de- lovnega kolektiva. Sindikalna podružnica uslužbencev držav- nih ustanov, ki šteje okoli 2301 članov, kot organizacija skoraj ^ ničesar ne pomeni. Kar se na- i redi za dvig zavesti nameščen- cev, je odvisno od tega, če to dela upravni organ odnosno na ( terenu SZ. Mnogo tovarišev je tako prepuščeno samo sebi. Ko- munisti državnih ustanov bodo morali v bodoče odločno popra- viti to pomanjkljivost. Iz dela ljudskih odborov Občinski ljudski odbori so kot organi ljudske samouprave v svojem' prvem letu obstoja do- segli prav gotovo znaten napre- dek, saj so naloge, ki so jim bile poverjene, v glavnem za- dovoljivo reševali. So se pa pri tem delu pokazale tudi napit- ke, proti katerim bomo morali usmeriti svojo dejavnost, da jih čim prej odpravimo. ) Ce vzamemo za enega od osnovnih meril dejavnosti ob- činskih ljudskih odborov šte- vilo sej, in kar je še važnejše, njihovo vsebino, potem dobimo sledečo sliko: V prvem letu s%'0- jega obstoja je imelo vseh 24 občinskih ljudskih odborov skupno 224 sej, t^ko da odpade na vsakega povprečno 9 sej. Vsebina sej je bila dokaj enolična in to tudi pri onih od- borih, ki jih smatramo za bolj- še. Največ so rsTpravljali o razbitju davčnih akontacij, o socialnih podporah, deloma o cestah, zatiranju kaparje in podobno. Izjemo tvorita občin- ski odbor MO Ptuj ter detema Ormož. Ce se vprašan.o, sc vEroki takšnemu stanju, jih moramo iskati predv>r»m v dej- : stvih. občiiiski ljudski ori 90 j zaradi obj^tivnih prilik še vedno bili materialno skoraj v celoti odvisni od dotacij OLO, bili so gospodarsko odvisni od okrajnih proračunskih postavk in ker so bile te minimalne, je bila vsaka širša akcija onemo- gočena. Le malo je bilo odbo- rov, ki so poizkušali najti ma- terialna sredstva za to ali ono akcijo s pomočjo uvedbe samo- prispevkov. To sta izvedli ob- čini Markovci in Cirkovce, l'i sta s samoprispevkom mnogo prispevali k obnovi šol. Nadalje se tu izraža pralcsa prejšnjih let, ko so bili KLO samo podaljšana roka OLO, to je, bili so izvrševalci raznih konkretnih nalog, te pa je itak v glavnem izvajal aparat po dobljenih navodilih. Iz zgoraj omenjenih vzrokov občinskih ljudskili odborov še niso v za- dostni meri dobili občutka in zavesti, da so na svojem teri- toriju samostojni in najvišji organi oblasti. Zato tudi nima- mo niti enega primera, kjer bi ObLO naredil podrobnejšo po- litično, gospodarsko in kulturno analizo svojega področja, pod- prto s statističnimi podatki ter na osnovi take analize naredil perspektivni plan svojega dela. Ni primera, da bi ObLO nare- dil načrt elektrifikacije svojega območja in potem delal na iz- vedbi tega načrta, ali da bi na- redil načrt melioracije, obno- ve cest, da bi poizkusil ustano- viti lokalno obrtno ali indu- strijsko dejavnost, da bi teme- ljito razpravljal o problemih šole in splošne kulturne dejav- nosti. Po ugotovitvah so bili pri ve- čini Ijudsicih odborov izvoljeni sveti, vendar se ti sveti v glav- nem niso sestajali. Svet za ko- munalno dejavnost pri ObLO Leskovec se ni nikoli sestal. Tudi svet za prosveto ObLO Hajdina se ni sestal, čeprav se pripravlja gradnja šole v Ki- dričevem in je predsednik sve- ta komunist iz Kidričevega. Tako se sveti niso sestajali v občini Gorišnici, Cirkovcah, De- sterniku in drugod. Največ so delali sveti za soc. skrbstvo in zdravstvo. Pri tem moramo ugo- toviti še eno: večina ljudskih odborov smatra svete za po- svetovalne organe, ne pa kot upravne organe, ki imajo v za- devah, za katere so pristojni, pravico sami ukrepati. Najbolj- še so sveti delali prt ljudskem odboru mestne občine Ptuj. Med glavne napake dela na- ših osnovnih organov ljudske oblasti moramo šteti neupošte- vanje osnovnih načel naše so- cialistične demokracije, to je zanemarjenje ustvarjanja kon- kretne možnosti, da bi državlja- ni sodelovali pri reševanju vseh družbenih vpraJanj. V mislih imam delo zborov volivcev — osnovnih ljudskih parlamentov. Na splošno lahko ugotovimo, da zborov volivcev kot temeljnih organov ljudske oblasti in nad- zornih organov nad delom ObLO sploh ne sklicujejo. Odnosi med ljudskimi odbori in gospodarskimi organizacija- mi ter podjetji so še precej stari. Pri tem mislim predvsem na to, da se ljutfeki odbori zelo malo zaniniiajo za delo gospo- darskih organizacij na svojem terenu in da se še te manj bri- gajo za delo ljudskega odbora. Da občinski ljudski odbori niso reševali svojih nalog, je delno vzrok tudi premala skrb za vsestransko vzgojo naših od- bornikov, predvsem pa pred- serl.iikov. Letožnji zimski semi- nar DO to nalogo delno opravil, vendar bo treba podrobno si- stematično delo nadaljevati. Ob zadnjih volitvah v Zvez- no in Republiško skupščino smo izvolili tudi novi okrajni zbor proizvajalcev. Stari zbor še ni prišel v celoti do izraza, ker so se prakticirale le slcupne seje obeh zborov, kar je zbor pro- izvajalcev močno hromilo. Po odpravi skupnih sej se delo tega zbora občirtno popravlja. Res je, da tu pa tam še vedno izbijajo lokalistične tendence, ki jih posamezniki prinašajo iz svojih kolektivov, toda komuni- sti. ki delajo v tem zboru, so svoje delo v glavnem dobro razumeli. S?jcial{stilna zvfiza delovnih IjuJi S^Hšna o'>Utična akUvno^t. ki je v p.-C C r^em letu raz,!?ibala vse delovne ljudi naše države ob reševanju -pomembnih vpra- šanj za razvoj socialističnih od- nosov, je v veliki mci dala nasi Scciallstični zvezi dei :.vnih ljudi, kjer so komunisti poča5i za\r5emali. tuelo mesto, ki jim gre v s sklepi VI kon- gresa in Bri}£)csi:e«a plenuina. Prehod od zaorteh partii^i^ih se- stankov. od krv4er so ^mun^eti preoa.i^.ali na Fronto, k nai«ktivn^>^»ra direktnemu' in aftmo5to)«'5;mu .©-»ittjr«r»cmu iz- žlvliaoju koir>a»^tov v organi- zecitaii 3Z ie bil drr.'olj tc73k »orod, toda d-ar>«p lahko ue^oto- (Nadaijcvfltaje s 3 strara' P!uj, 26. ra^^rca 1054 Stran Sice i s i es okiais' koiilsisfid ZiS vimo, da SiViO ni?ipravill, Če- ravno se nt- pov-.j-.id v dovoljni meri, v ukraju k-jt celoti pa 1, hia; to u:- ,ev p.:iuIa:'imo. V ■>kraju je sedaj 154 organi- zacij SZijL in 24 občiriskih od- borov SZDL. V teh odborih dt-la 207 ko/nunistov odborni- kov SZ, kar je z ozirom na dej- stvo d.^ mi v mnogih vaseh (več kot polovica) sploh ninva- mo komunilstov, še dokaj zado- voljivo. Največ članov ZK dela v občinskih odborih SZDL. Od tega števila jih je le 37 v meet- nih organizacijah, ostali pa so vsi na podeželju, kar pomeni, da je skoraj v»ak četrti komu- nist na vasi odbornik SZDL. Ob najrazličnejših političnih akci- jah pa so odbori SZDL v zad- njem letu mnogo bolj angažirali tudi tiste komuniste, ki sicer niso odborntid. Tako je SZDL s pomočjo komunistov vodila že marsikatero politično akcijo, ne da bi predhodno ZK o tem razpravljala. Mi lahko rečemo, da tam, kjer so osnovne orga- ■ nizacije in občinski komiteji dovolj močni, tudi osnovne or- ganizacije, posebno pa še občin- ski odbori SZ v glavnem san>o- stojno vodijo politično delo. Težja je situacija v krajih, kjer organizacije ZK sploh ni, ali pa so tako šibke, da dela ne obvla- dajo, kar imamo na področju občine Trnovska vas, Dester- nik, Cirkovce in deloma Juršin- ci. V teh ia-ajih so organizacije ZK še vedno nesposobne, da bi same izvedle kakršno koli poli- tično akcijo, pač pa to storijo le ob pomoči OOSZDL. SkcHraj vso politično proble- matiko, o kateri smo zgoraj go- vorili, so pretresale osnovne or- ganizacije, posebno pa so se mnoge izkazale ob priliki voli- tev v Zvezno in Republiško skupščino. 2e rezultati kažejo, da so s svojim delom ustvarile pKjvoljno politično situacijo. Vo- litev se je udeležilo 90,4 % vo- livcev in to brez vsakega nate- govanja, kar je vsekakor dober rezultat. Procent neveljavnih se je sukal okoli 6 kar je de- jansko malo, če upoštevamo, da smo med volilnimi pripravami izvajali zakon o viničarskih od- nosih in zvezni zakon o zemlji- škem maksimumu. Ena največjih slabosti SZDL, kateri pa tudi komunisti do ne- davnega nismo posvetili dovolj pozornosti, je izredno nizko šte- vilo članov SZDL. Po zadnjih ugotovitvah imamo komaj 17.166 članov ali 35 % volivcev. Tako stanje nikakor ne odgovarja naši politični situaciji. Vzroke je treba iskati predvsem v dej- stvu, da smo 2^ostrili plačeva- nje članarine in brisali iz član- stva vse tiste, ki članarine niso plačali. Ljudska mladina in vprašanje vzgoje Hotel i/i pokazati še samo na nekatere probleme v zvezi z organizacijo Ljudske mladine Slovenije. V organizacijskem pogledu imamo tudi opraviti s podobnimi nedostatki kot v SZDL, saj je še vedno 50 % mladine, ki ni vključena v or- ganizacijo. Iz ugotovitev okraj- no mladinske konference je raz- vidno, da se komunisti še vedno malo brigajo za mladinsko or- ganizacijo, kar so ob letnih konferencah poudarile organi- zacije ZK same. Vse naše ugotovitve kažejo, da mladino že dolgo ni bila tako prepuščena sama sebi, kot se to danes dogaja pri nas. Tu ne mislim toliko na organizacijo LMS, ampak mnogo bolj na to, da obstaja strahovita brezbriž- nost za naše mladince pri sta- rejših KomunLsti so tu rvajprej dolžni, da se pobrigajo za mla- dino v času, ko je izven učilni- ce, delavnice ali tovarne. Ce da- , nes ugotavljam, da ni mladine v telovadnicah, pri kulturno umetniških druatvih, pri raznih šj^rtnih igrah (razen nogome-. ta), potem je lahko tu samo en j razlog, da se nihče resno ne za- j vzejna, da bi mladino v njenem ; prostem času koristno zap>oslil ' Nikdar pred vojno Ptuj ni imel ^ tako malo ml'adincev pri telo-1 vadbi kot je to danes. j Uspehi in pomarrkijivosti j dela komunistov Ko analiziramo uspehe in po- nianjkljivostl našega dela, se j moramo nekoliko podrobneje ustaviti tudi pri razvoju orga- nizacije in gibanju članstva ZK v našem okraju. V letu 1948 je bilo v našem okraju 49 osnov- nih organizacij s 630 členi in 190 kandidati. Od teh 49 osnov- nih organizacij jih je bilo 26 v vaseh in 23 v ustanovah in podjetjih. Celice so takrat štele največ tri do osem članov, le! organizacije Kidričeve tovarne. I Grsdis in OLO so imele več ; kot 15 članov. Od leta 1948 do ! danes je bilo na novo sprejetih ' v članstvo ZK 428 tovarišev in tovariSic. V razdobju od leta 1950 do vključno leta 1953 je bilo iz- ključenih iz članstva ZK 297 članov in kaznovanih v istem razdobju z različnimi partijski- mi kaznimi 80 članov Pri iz- ključenih je bilo navadno več vzrokov izključitve. Sedaj imamo v okraju 51 os- novnih organizacij s 1117 člani ZK, kar kaže z ozirom na leto 1948 skoraj 100"/o porast naših vrst. Socialni sestav članstva je sledeč: 402 delavca 89 kme- tov, 545 nameščencev in 81 ostalih poklicev. Pri sprejema- nju kmetov v članstvo ZK bo- mo morali imeti nekoliko bolj prožen kriterij. Predvsem ne smemo istovetiti kmeta z usluž- bencem Dober in ugleden kmet, ki s svojim konkretnim delom dokazuje, da je n^ stra- ni naprednih sil, vendar še ni ute,enil povsem razčistiti ver- .<;kega vprašanja, temu morajo organizacije Zli pomagati in oniogočati, dn razčisti tudi ideološka vprašanja Prvi hip zahtevati od kmeta, da bo zgrajen marksist, je nesmisel- no in nemogoče V industrijskih organizacijah je situacija mnogo boljša V sedmih osnovnih organizacijah, ki imajo 248 članov je 155 de- lavcev. Tudi tu bi se lahko str- nje še precej popravilo. V skladu s sklepi in statutom VI. kongresa ZKJ smo v naJom okraju formirali 9 terenskih organizacij ZK v Ptuju io Or- možu. V teh je vključenih 4«8 članov, v glavnem uslužbencev iz ustanov in nekaj delavcev iz manjših obrtnih in trgovskih podjetij. Reo^anizacija osnov- nih organizacij po teritorialnem principu je dala pozitivne re- zultate. Poživela je politično delo po terenu. Komunisti so začeli razmišljati o delu SZDL in drugih družbenih organiza- cij. Kljub vsem naštetim sIsAkv stim pri sprovajanju Alepov VI. kongresa in II. plenuma CK v življenje, beležimo v zsd- njem letu vendarle viden na- predek aktivizacije članov ZK v rajnih društvih In političnih organizacijah zlasti v SZDL. Naj navedem nekaj številk. V občinskih m vaških odborih SZDL deluje danes 207 članov ZK. v občinskih ljudskih od- borih 54 in OLO 44, v ZB 75, v KZ 59 članov ter' v odbo- rih ostalih organizacij 40 čla- nov. V društvih aktivno deia: v »Svobodi« 139, v Partizanu 91, v prostovoljnem gasilskem dru- štvu 112, v KUD 97 invraznTh drugih društvih 251 članov. Ce primerjamo te številke s celot- nim številom članov v našem okraju in pri tem ne upošte- vamo, da imaio posamezni čla- ni po več funkdj !n delajo v več društvih, vidimo, da je še vedno 500 komunistov izveat vsakeg,-, društva, se pr-avi iz- ven aktivnega poKtifei^a in kulturnoDrosvetnega udejstvo- vanja. Posamezni komunisti m naloffo. da je članom ZK mesto v društvih in SZDL, razumeli tako, dn tam aktivno politično delajo že s tem če se formalno včlanijo v to društvo. Poročilo o diskusiji na kon- ferenci bomo objavili v prihod- nji številki. Mali oglosi UPOKOJENEC-MI.INAR išče stanovanje in hrano. Suen, Lukavci (Dom onemoglih), p. Križevci pri Ljutomeru. STANOVANJE v Sušaku za- menjam za stanovanje v Ptuju. Majcen Marija, Sušak, Kumi- čičeva 5/1. POSESTVO, 202 ara, v okolici Ptujske gore, prodam. Naslov v upravi lista. KN.nGOVODJO(TNJO), samo- stojno moč, iščemo. Plača po uredbi ali honorarno. Po- nudbe: Ptuj: poštni predal štev. 96. VINOGRAD (38 arov) s hišo v bližini borlskega mosta pro- dam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. VINOGRAD, 20 arov. v Sloven- skih goricah, 20 minut od po- staje Osluševci, prodam. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stano- vanje v mestu za enako ali enosobno izven mesta. Naslov v unravi lista. POSTE. zadruge, podjetja, pozor! niajerajno »Wortheim«, 500 kg težko, ognjevarno, prodam. Petan, Leskovec pri Ptuju. 32 arov ZEMIJTE prodam na Sp. Bregu. Vprašati v upravi. MOSkO kolo, krasno, zame- njam za radio aH prodam. Novak, grad Dornava, pošta Moškanjci. Obvestilo! Obveščamo vse najemnike, da počenši s 1. aprilom t. 1. prič- nemo poslovati nazivom »Uprava stanovanjske skupno- sti«. Zaradi tega prosimo, da vsa podjetja najemnino Za najete poslovne prostore nakazujejo od 1. aprila naprej z virmanom na tekoči račun štev. 643-6772-1, a za stanovanje plačujejo privat- niki najemnino kakor doslej v sobi štev. 4, in to mesečno v naprej. Uprava stanovanjske skupnosti. Obvestilo! Pri vseh občinskih ljudskih odborih na območju okraja Ptuj so na krajevno običajen način izvešena obvestila o načinu In času podaljšanja veljavnosti osebnih izkaznic, katerih ve- ljavnost je že potekla. Kako bofTK) obnavljali vinegrade V in«4itutu za vinarstvo v Ma- riboru je b;I te^ai za obnovo vinogradništva in trsničar.ske proizvodnje. Tu so se zbrali strokovnjaki za vinogradništvo iz vinorodnih krajev, največ iz vzhodnih predelov Slovenije. Obravncvali so vrsto aktualnih vprašanj o trsnem sortimentu, rajonizaciji v vinogradništvu, stanju trsničarstva, seiekciji v vinogradništvu, gnojenju in ne- gi, mehanizaciji, o letošnji reizi z oeirom na lansko pozabo ter borbi proti raznim škodljivcem. Dalje so obravnavali tudi vpra- šanja o predelavi grozdja in ne- gi vina. Ob koncu tečaja so pri- redili tudi poučno ekskurzijo. Iznešena mnenja na tečaju bodo vsekakor precej pripomogla, da bo obnova vinogradništva Slove- nije tekla enotneje. Uspeli tečaj za obnovo in oskrbo sadovnjakov Glavna zadrvižna zvena je or- ganizirala s sodelovanjem Inšti- tuta Za sadjarstvo večdnevni te- čaj za obnovo in oskrbo sadov- njakov. Bil je na Kmetijski srednji $oli. kjer so se zbran vodilni sadjarji iz vseh sadnih okolišev Slovenije razen Primor- ske. Vseh udeležencev je bilo 135, ki so predstavljali pravi sadjarski parlament. Razpravljali so o perečih sadjarskih proble- mih in sprejeli tudi vrsto korist- nih sklepov. Predavali so izku- šeni sadjarji in znanstveniki. Predavalo je sedem strokovnja- kov. Š A H V drugem kolu moštvenega t\jmir3a. je SD Ptuj premagal SSS Aluminij z rezultatom 6:2. Pc^amezaii rezultati so sledeči: Rudolf :Antonič 1:0, Bahak:Ro- došek 0:1, 2unec:Klančnik 1:0, Drofenik:Hojnilc 1:0, Maurič: Mesarič 1:0, Ivanuša:Vnuk 1:0, Vricl:5timec 0:1, Podkrajšek: Flandrija 1:0. V tretjin kolu Je SD Ptuj premagal SS Železničarja z najmanjšo razliko točk 4J4:3K. Pof?amezni rezultati so bedeči: Rudolf:Dr. Marchetti 1:0, Bo- hakrMarsel 1:0, Zunec:Kvas 1:0, Drofemk:Gregorič 1:0, Berden: Nežmah 0:1, Ivanuša:Jurkovič Podikraj.šek:Stoipar 0:1, Kancler:Majer 0:1. Kcočni re- zultati so: SD Ptuj 10H točk, ŠS Železničar SVi točk, §"s Alu- minij 5 točk. SD Ptuj, ki je doe^lo največ točk, se je s tem plasiralo v nadaljnje okrožno tekmovanje. RE Lovci! Okrajna lovska zveza Ptuj ima dne 28. t. m. svoj red- ni letni občni zbor v dvorani Sindikalnega doma železaiičar- jev s pričetkom ob 8. uri. Pri- dite v čim večjem številu, in ■pokažite smisel za napredek našega lovstva — Lovsici zdra- vo! Odbor. WESTNI KINO PTUJ 27. — 29. marca 1934: »Privlačne zvezde« Nemški film 30. marca — 1. aprila 1954: »Prijateljice noči« Francoski film Opozarjamo prebivalstvo, da se seznanijo z vsebino omenje- nega obvestila, da ne bodo za- kasnili roka za podaljšanje ve- ljavnosti osebnih izkaznic in se bodo na ta način vedeli v tem pogledu pravilno ravnati. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve v Ptuja. IZ CIRKULAN V8Č taksnHi predavemj v Cirkulanah je bilo preteiolo nedeljo strokovno predavanje o živinoreji, travnUtvu, kolo- radskem hrošču in sajenju sad- nega drevja. Predavanje je pri- pravila orguaizacija Ljudske tehnike ob sodelovanju ola*aj- ne kmetijske zveze in DOZ-a. Predavanje je bilo v dvorani prosvetnega doma, ki je bila premajhna za veliko število poslušalcev, ki so z vsem za- nimaaijem poslušali predavate- lja in sleaiai sJikam. ki so spremljale predavanje. Ni treba poudarjati, da je do- seglo predavanje veiik uspeh, pač pa to, da bi bfk) ta-etoa na^ ti potrebna ^edstva, da bi bila takšna predavanja bolj pogo- sta ter sčasoma obsegla'Vse go- spodarske panoge v našem pre^r delu. Po mojem mnenju bi se v to vložena sredstva hitro po- vrnila iz zboljšanega gospodar- stva. 21. marca t. 1. je bil v aricu- lanah občni zbor Ijudskopro- svetnega društva. Kakor izhaja iz poročil upravnega odbora in dmgih funkck>narjev je bilo društvo v preteklem obdobju zelo živahno, kar je največja zasluga deln voljnih članov kot je tov. Terezija Mohorko, ki je s svojo iznajdljivostjo m dela voljnostjo, predvsem pa vztraj- nostjo poživila delo knjižnice, kateri je pridobila 80 stalnih bralcev, poleg tega Pa je vlo- žila nuiogo truda v delo dra- matj^cega odfeka, ki je kljub mali in slabo opremljeni dvo- rani postavil na oder nekaj dobrih del. Društvo je nabavilo tambu- r^ke instnmiente za tambura- ški zbor, ki je pod vodstvom tov. Korenjaka nekajkrat na- stopil ter vsakikrat žel po- hvalo. V diskusiji je prišla do iz- raza težnja, da naj bi se usta- novili dve igralski skupini ter * Rojstva v Ptuju Marija Ogrinc, Zlatoličje 69 —■ Marijo-, Terezija Rižnar, Dnagovič — Majdo; Katarina Osvald, Rogoznica — Katarino; Ljudmila Omik. Sovjak — Ma- rijo; Terezija Korenjak, Drago- vič — Frančiško; Marjeta Si- lak, Domava 29 — Franca; Ju- lijaoa Bruroen, Salovci — Jo- žefa; Elizabeta Kmetec. Strmec 57 — Jožefa; Angela Sef, Ve- ličane — Ferdinanda; Elizabeta Avguštin, Kain kuUmiioprosvetne^a žtvljenja v Cirkulanah, prav tako pa bo- do posikr±>eli za nat>avo inven- tarja in popra vik) odra. 13. t m. smo im«li v Cii^«- lanah zboi sindikakie podniž- njice usluibe»cerv ototim. ljud- skih odJx»«ov Ghdculaoe, korci, GoriSttica in 2Jav*č. Po- družnica je doaegto v z»drt^em času lep v svogemn No zboru jfe bil spr^et sifleip o sodelovanju podružnice s čl«- ni sindikata pri KZ, leotfkpr ni ipofe« združitev-ter JTi ponaenijp nadaijnjo poisflo- bitev sindikeSnega Fraric TfcalČec KONCA« KSHEAffiSKI TBCAJ NA TURNfSCU 18. t m. 8e je l^onfad Sr-tedjjrv- ski kuharski te^ piA kmeti)- sko-gospodarski Scfli na TutuI- šču. Tečaj je btl oj^ganfelran na pobudo S2LDL TiurnL«e in v sporazumu s kmetijsko gospo- darsko šolo, ki je tečaj tudi vo- dila. Obiskovalo ga je 14 tečaj- nic, ki so pokazale zelo lep uspeh. Največ 7.aslug za brezhibno izvedbo tečaja si je prfdobSa tov. Vladka Zdolšek, ki je vo- dila praktično delo in ki je vto- žila vse sile, da bi dosegla č&a boljši uiipeh. Ob zaključku bila izražena potreba po tečaju za vkuhavanje in konservira- nje, ki bo še letos v odgovarja- jočem obdobju. g-rec IZ GOMILE v nedeljo 4 aprila t 1., bo na Gomili 6b 14. uri popoldne redni letni občni zbor Turistič- nega društva Gomila, na kate- rega je povabljenih nad 100 čla- nov-oseb in zastopnikov pod- jetij in ustanov, ki so člani te- ga društva ter večje število go- stov iz raznih stremi, predvsem pa iz Ptuja in Ljutomera Okrajno gSedališce Ptuj Sobota, 27. m?rca ob 20. (8.) uii: Pavel Golia: »JURCEK«, mladinska igra v štirih slikah s prologom. Osmič NedeJja, 28. msrca ob 15. <3.) ari: Pavel Golia: »JURCEK«, mladinska igra v štirih slikah s prologom Devetič. Sobota, S.aprfla ob 20. (8.)arfc Pecija Petrovič: »VOZEL«, vaška šala iz liSkega življf- ke gostuje Mina Jeraieva, članica Mest. gledališča Celje. Nedela 4. aprila ob 15. (3.) url: Pecija Petrovič: »VOZEL«, vaška šala iz liškega življe- nja v treh dejanjih. ZadnfiC! V vlogi Boike gostuje Mina Jerajeva, članica Mestn^a gledališča Celje. Prodaja vstopnic pri gledaii- .ški blagajni dan prod predsta- vo in na dan predstave od 15. do 17. ure. ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred pred- stavo. — Rezerviranje vstopnic v gledališki pisarni (telel štev. 71) dnevno od 8. do 12. ure. ra- zen ob ponedeljkih. Stanko Pahič: Ie s^odotiiis plii|sli@fa ©krafa Ilir' in Ktilfi v na^th ferarh Danes še ne vemo zagotovo, ; od kod so prišli Iliri v naše kra- j je, Zarna grobišča okoli Maribo- i ra in Ptuja dokazujejo, da so ži- veli tod že v pričetku zadnjega , tisočletja pred našim štetjem. Ko | opazujejo keramične najdbe te- ;' ga časa, opažajo arheologi slič- nost z najdbami v Lužici in Sle- ziji, zato mnogi sklepajo, da so se Iliri razseljevali iz istih po- ^ krajin in prišli tudi k nam. Dru- gi pa menijo, da se plemena ta- ko male dežele nikakor niso mogla razširiti po prostranstvu Evrope in je naseliti, ker pač niso bila tako številna. Zato zadnje ča?e pri nas prevladuje naziranje, da moramo smatrati za Ilire vsa ti-"ta številna pleme- na, ki so živela v Srednji Evropi in na Balkanu, koder so se pola- goma združeva".a v več'e enote, plemenske zveze Dasi kažejo ilirske najdbe tako sorodnost, da jim more.'lo bre? pridržka pripi- sovati enoten kulturni značaj, niso Iliri nikdar tvorili enotnega ljud tva. ali ustvarili >voie drža- ve. Poljed-^t^l^^a in živinore-ska plemena so živela po manjših nasf:1j = h ki so si nnonokra' po-= lavl_,dld lia g-.Ce ali pobočja hribov, kjer so jih mogla utrditi in braniti pred na.padi. Takih naselbin, gradišč, v Sloveniji ni malo, pač pa jih ni nuiogo v ptujskem območju. V svojih na- seljih so se Iliri bavih tudi z obrtjo, lončarstvom, kovaštvom, tkanjem in drugimi deli. Njihova usoda je bila v raznih krajih različna. Medtem ko so se v Al- baniji ohranili kot narodnostna enota, so v naših krajih prišli pod oblast dveh osvajalnih ljud- stev. Keltov in za njimi Rimlja- nov. Ti so jih polagoma romani- zirali v procesu gospodarskega in kulturnega sožitja, poznejši osvajalni pohodi in selitve ljud- stev pa so to romanizirano pre- bivalstvo močno razredčili in stari Slovenci eo ob svojem pri- hodu naleteli le še na neznatne ostanke, ki jih v naši krvi že davno nj več čutiti. Poleg žamih grobišč na Zgor- nji Hajdini. Zuppčji vasi, Lovren- cu na Drav-kem polju in Savin- skem pri Ptujski gori ter poleg naselbine na Ptujskem nradu kot najstarejših ilirskih kulturnih spomenikov, ki izvirajo še izza konra bronaste dobe -o glavne ilirske najdbe v naših krajih go- mile in gradišča. Prvotno nava- do pokopavati sežgane mrtve v žarah v preprostih grobovih so Iliri pozneje spremenili in so pri- čeli nad grobovi mrtvega nasi- pavati gomile. Te so bile tem večje, čim pomembnejšo vlogo je umrli imel v življenju, pogo- sto pa je bilo v eni gomili tudi več grobov in je zato nastajala polagoma. Takih gomil je znanih veliko število. Posebno pogoste so na obrobjih gričev ali na po- ložnih hrbtih gričevja. Velika večina teh gomil pa še ni pre- iskana in zato jih mnogo pripada poznejšemu rimskemu obdobju. Najpomembnejše so bile gomile v Spodnjem Podložu pod Ptuj- sko goro. V njih fe je poleg pe- pela umrlih nahajalo tudi doka) ostankov črnih in z rdečimi tra- kovi okrašenih glinastih posod, zlasti pa bronast nakit — fibule in verižice. Za okras so služili tudi jantarjevi biseri. Večina najdb se nahaja v graškem mu- zeju, nekaj pa tudi v Ptuju. Po- dobne gomile so deloma razisko- vali tudi v Sloveniskih goricah okrog Zamarkove pri Lenartu, Benedikta in Smarjete. Drugo vr- sto ilirskih najdb predstavljajo utrjene naselbine ali gradišča, od katerih so pogosto ohranjeni še napisi in jarki. Takih gradišč v ptujskem območju skoraj ni. V Slovenskih goricah je vino- gradništvo žp davno uničilo sle- dove ilir=ke porelitve, v širokih rčivnirah pa — soder oo dose- danjih najdbah — Iliri niso radi živeli. Ilirskemu času bi utegnili pripadati sledovi utrjene naselbi- ne pri Vurbergu, kakor tudi pri Veliki Nedelji in Sodincih. Po- membnejša gradišča pa se naha- jajo na Pohorju, od Poštele pri Mariboru do Brinjeve gore pri Zrečah. Precej več pa je v ptujskem območju najdb iz poznejšega ča- sa, iz zadnjih stoletij pred našim štetjem. Takrat se pojavi v na- ših krajih novo ljudstvo, Kelti. Domovina keltskih plemen je bi- la dokaj oddaljena v severo- vzhodni Franciji in sosednjih področjih Nemčije. Od tam so Se naglo se množeča plemena pričela seliti proti jugu v Itali- jo in proti vzhodu na Balkan. T?ko so na poti preko Panomke nižine prispela tudi v naše kraje. Maloštevilne skupine Keltov ni- so napadale ilirskih prebivalcev, temveč so se tu in tam naselile po do]in'Skih predelih ob promet- nih poteh. Med Kelti v nižinah in Iliri po gričih je kmalu prišlo do gospodarskega in kulturnen^ sožitja, kar se v arheoloških najdbah odraža v predmetih, ki fo 5k\]pni obema skupinama. Osvajalno razpoloženi in podjet- ni Kelti so dali ilirskim pokraji- nam novo poživitev Z njimi -e je v na*e kraje v večji meri ra?- širilo želero, oo katerem imenu- jejo arheolorr; zadnie tisočlftje tudi železno dobo. Med železni- mi nrpdmeti rredrji<č'V- orož_ je; dolgi in prožnj jekleni meči, veliki noži, sulične osti in grbe pri ščitih. Iz železa pa so pozne- je izdelovali tudi različno de- lovno orodje; sekire-sekače, rala za pluge, konjsko opremo, srpe, škarje in podobno. Na Balkanu ?o prišli v stik z makedonsko dr- žavo in se pri Makedoncih na- učili kovati denar iz srebra« in zlata. Taki keltski zlatniki in srebrniki so bili najdeni že mar- sikje — na Ljutomerski cesti v Ptuju, v Spodnji Hajdini, pn Središču, na Turškem vrhu pri Zavrču. Lep keltski zlatnik iz Markovec se nahaja v ptujskem muzeju. Ker so se Kelti približali Drav- skemu polju iz vzhodne strani in niso prodirali globlje v no- tranjost dežele, je večina prist- nih keltskih najdb omejena na bližnjo soseščino Ptuja. V meitu samem doslej še niso bili od- kriti sledovi kakšne keltske na- selbine. Da pa so ob Dravi proti Mariboru živeli tudi keltski na- seljenci. priča cela vrsta najdb keltskih grobov, ki se ločijo od ilirskih po izrazito keltskem že- leznem orožju. Keltski meč so našli v nekem, grobu na Pobrež- ju Dri Mariboru, posamezne pred- mete pri Staršah, keltske grobo- ve pa v Skorbi, ori Stojncih in predvsem pri Forminu. Ta kraj ie ime! z? Kelte pofiebrn pomen, «aj so pred sotočjem Pesnice in Drave ustanovili svojo naselbi- •"o. katere je bilo nekaj aiš, ograjenih iz lesa na kamnitih temeljih. Blizu naselbi- ne se je nahajalo grobišče s pre- prostimi jamami, v katerih se }e večinoma nahajal pepel mrtvega s pridevki, včasih pa tudi ko«ti nesežganega mrtveca. Poleg že- leznega orožja je bil včasih iz že- leza izdelan tudi nakit, predvsero fibule. Ta keltska postojanka se je obdržala še v rimsko dobo, dokler je Rimljani bržčas niso popolnoma romanizirali. Najdbe iz Formina hrani ptujski muzej. Za obdobje Keltov v naših krajih imamo na razpolago že pisane vire, in sicer zapiske ne- katerih rimskih zgodovinarjev in zemljepiscev o naših krajih. Ti zapiski so seveda mlajši, iz njih pa je mogoče razpoznati tudi po- dobo stareišeaa časa. Tako vemo iz njih, da so se s Kelti pomeša- ni, ilirski prebivalci naših krajev imenovali Tauriski, medtem ko so >e Iliri pred prihodom Keltov nazivali Noriki in njihova po- krajina Norik. To ime se je ohranilo tudi pozneje, ko so na I>odročju Koroške ilirsko-kel-tski prrebivalci osnovali prvo državi- co, Noriško kraljestvo Vendar je pokrajina okrog Ptuja ostala bržčas izven te države in tako predstavljala eno izmed keltskih pokrajin na obrobju Panonske nižine Z os;talim slovenskim ozprnljem so io združili Je> Rimljan^, ko so ustanovili nova mes^a in r>ove7=>-' s pomemb- en f^nov-rko in r?-to na poti od Italij CiO Donave. '^♦-nn t Ptui, 26, marce I-S54 2 delom smo začeli tudi v vrlu VRTNA ZEMLJI A IN OBDE- LAVA Pri ocenjevanju vrtnih tal ne smemo upoštevati samo vrhnje plasti zemlje, ker je tudi spod- nja plast največje važnosti. Ce py bi hoteli točno ugotoviti ko- ličino hranilnih snovi v zemlji, bi morali dati kakšna dva ali tri kilograme zemlje v preiska- vo v kakšen kmetijski znan- stveni zavod. Vendar je največje važnosti obdelava zemlje. Smisel obde- ovanja zemlje je, ustvariti čim boljše pogoje za rast rastlin, ki je najuspe.4nejša v strukturno rahli zemlji. Vsaka zemlja je sestavljena iz drobnejših in debelejših kamenitih zrnc, po- mešanih s humoznimi primes- mi Ker kamenita zmca za- radi svoje oblike ne zavzemajo prostora v celoti, se med njimi nabira talna vlaga. Ti majhni prostorčki delujejo kakor kapi- lare drevesnega debla, po ka- terih se dviga in upada voda, ki topi hranilne snovi, ki so pro- dukt delovaiTja talnih bakterij na rastlinske snovi in snovi iz zraka. Te jemljejo koreninice rastlin ir milijard drobnih vod- nih skladižč in jih dovajajo v tovarne in dela-vmice rastlin — v liste v predelavo v utjorabne gradbene materiale rastlin. Prekopavanje Pri pre^kopavanju vrta je tre- ba paziti na to. da o^anejo spodnje plasti zemlje spodaj in zgornje zgoraj in da zemljo le temeljito prerahljamo in omo- gočimo dostop zraka. V jeseni prekopano zemljo pustimo v drobilo, ob poletnem prekopa- zcvanje vode tekom zime raz- drbilo, ob poletnem prekopa- vanju pa površino z grabljami zravnamo, da onemogočimo preveliko izhlapevanje Gnojenje Rastlina rabi v glavnem na- slednjih deset hranilnih snovi: ogljik, ki ga črpa iz zraka, ki- sik, vodik, dušik, kalij, kalcij, žveplo, fosfor, magnezij in že- lezo, ki jih črpa iz zemlje. Rastlina črpa te snovi iz zem- lje po pravilu minimuma, kar pomeni, da jih jemlje v goto- vem soraTmerju, pri čemer se ravna po tisti snovi, katere je v zemlji najmanj. Zaradi tega se je treba izogibati enostran- skega gnojenja. IZ GOMILE v letošnji turistični sezoni se bo društA'o potrudilo še bolj kot doslej zadovoljiti vsestran- sko vse goste, kolektivne in in- dividualne po vseh svojih možnostih, da bi prihajalo v bodoče vedno več gostov v ta lepi del Slovenskih goric. Turistično društvo Gomila že sedaj pripravlja vse potrebno za 2-dnevno praznovanje 1. maja, ko bo na Gomili postav- ljeno veliko majniško drevo z nagradami na vrhu. ki jih bodo dobili najboljši plezalci na dre- vo. Takrat bo tudi srečolov in prijetna zabava Turistično društvo Gve- čati. Od leta 1947 dalje na pri- . mer, je postal fosfor važen či- } nitelj v človekovih prizadeva- I njih za snago. Najdemo ga v j vseh novih čistilnih sredstvih, I ki jih izdelujejo v širnem svetu, j Fosfor se z lahkoto združuje j z drugimi prvinami v številne i spojine. Zelo važna je njegova j združitev s kisikom in v<^o, ki j ji pravimo fosforna kislina. Ta j kislina je izhodišče za izdelo- i vanje mnogih fosfornih spojin ali tako imenovanih fosfatov, poleg tega pa nam tudi kot kislina sama služi v mnoge na- mene. Fosfor se v naravi ne nahaja i v proGtem stanju. Najdemo ga : v obliki kalcijevega fosfata. Ce ] hočemo dobiti čisti — ali kot | pr-j imenujejo »elementarni fos- ' ;orr:prav- Ijeno v naravi sami. Kalcijev fosfat v fosfor:tu je pi-av tako kot tisti ic kosti, n.z- meroma neraztapijiv v vodi. Nj€^ova učinkovitost je v pri- meri z bolj raztopljivim^i fO'^f•^ti majhna. Zato tTSiar3.}o vati iz fosf»>r'ta bili v fosfat, ki sra pa navadi irapnu- jcmo superfcsfat. Fosforit drobno zmrlir'.'n n prepojijo z močno ž-vTpIc-no ki- slino. TaJco prl:pravl>:na .eniola potrm počiv.T tr>ll:ko do- kler se ves frit prr-( o: c---:-! cuperfosfat in Valri.- v .'-ir.Z-.t ' zmcljejo in prodajajo kol gno- jilo. t Proces if» zelo n^-p-rv-v-*^^ 'n edina n šefova pcmriij^ikr "u-t je. da pot^e-bu-'" koli- čin žvcolor;e Fna iTm-^ rc.trf''"''-!:'!-' Td mi LAŽ število Zemljanov se hitro ve^a Sredi 17. stoletja je bilo na zemlji okrog 470 milijonov pre- ' bivalcev. Do leta 1800 se je ste- j vilo povečalo na 870 milijonov. ! Tekom 19. stoletja je bilo na zemlji 1,6 milijard ljudi, sedaj pa jih je ž© okrog 2,4 milijarde. V 50 letih, ko bodo šteli leta nad 2000, bo pri sedanjem tempu večanja števila 3,6 mili- jard. V slabem stoletju se bo to- rej število prebivalcev zemlje podvojilo. To je na eni strani BuJna posledica napredovanja j zdravstvenih razmer. Pri tem pa ! je treba upoštevati, da sta okrog dve tretjini prebivalstva, zlasti ▼ Aziji, podhranjeni in da bo pri tako hitrem večanju števila Zem- ljanov treba še reševati velike probleme. Gola dejstva starša iz Lizabone sta hotela prihraniti sinu težave s službo v vojski, zato sta ob sinovem roj- stvu sporočila matičarju, da sta dobila hčerko. Nesrečno naključ- je pa ni dalo, da bi bil 27-Ietni srn še dalje »hčerka«. Zbolel je na slepem čreve^su in je moral na operacijo. Zdravnik je ugoto- vil »gola dejstva« in je pripomo- gel portugalski vojski do zrele- ga rekruta. Upoštevanje rokopisa zdravnikov Slab rokopis zdravnikov ni nujnost zdravniškega poklica. Takega mnenja so angleiki zdravniki, ki predlagajo, da bi pri ocenjevanju absolventov upo. števali tudi rokopis. Strokovnjak za pobege 2e 40 let ima japon^&ka policija I težave s potepuhom Kotubom, ki je sedaj star 60 let in je v svojem življenju presedel 24 let za zamreženimi okni zaporov. Njegov kazenski list izkazuje 11 obsodb in 23 pobegov iz raznih zaporov v deželi. Ko jq bil pred j kratkim zopet aretiran, mu je ; šef policije v Osaki predlagal sledeče: Mesto da bi š«l 2 leti sedet zaradi nove obsodbe, naj preda- va Po vsej dežeJi 2 leti o temi • »Kako se da pobegniti iz zapo- ' rov«. Ta predavanja pa ne bi bi- la za vso javnost, temveč za zbrane uslužbence, ki bi se od Kotubovih življenjskih izkuSenJ j naučili marsičesar koristnega za i svojo službo. Kotuba je pristal na predlog in bo v poznih letih svojega življe- I nja tako postal koristen član človeške družbe. Onečiš5evanje morja Letos ▼ aprilu bo v Londonu konferenca 40 držav ▼ zvezi s problemom, kakšne mere bo tre- ba podvzeti v bodoče, da se omeji nadaljnje onečiščevanje morske vode z olji in drugo ne^ snago, kar se posebno odraža v pristaniščih. Ugotovljeno je, da propada zaradi morske nesnage vedno več rib in ptic, pa tudi oskrbovanje s pitz» vodo trpi posledice. Moški hormoni vplivajo na dojenje Na zdravniškem kongresu t Wasbingtonu je bila raoprava o trditvi, da je mogoče ustaviti' delovanje mlečnih žlez pri doječi i materi z vbrizganjem moikih hormonov. Ce dojenje otroka z materinim mlekom iz katerega koli vzroka ni zaželeno, je na ta način mogoče rešiti vsako mater naravnih težav. Kozmetika za svinje Na svinjskem sejmu v Dilinge- nu je bil posebno zanimiv kmet, ki je svojim prašičem namazal rilec in šiški z ustno šminko in jih odišavil s parfumom. To pa ni vplivalo na kupce, ki so si raje ogledovali svinje z narav- no lepoto. Nekaj kupcev je od kmeta zahtevalo, naj svinje umi- je, da bodo lahko ocenili njih naravno kupno vre»cltoost. PariSca pevka in plesalka Mietinguette, za katero mislijo znemci in prijatelji, da šteje že 80 let, je pred kratkim prejela od nekega 23-letnega ameriške- ga pisatelja poročno ponudbo. To je sicer vljudno odklonila, vendar je nadebudnega pisate- lja povabila v vočemo družbo. Za 50 dinarjev v Švico! Končno so prispele tudi v Ptuj srečke za športno loterijo, Za katero je veliko zanimanja po vsej državi. ICako pa tudi ne, saj bo 10 srečnih dobitnikov poto- valo na svetovni nogometni šam- pionat v Švico, 10.000 dobitnikov bo dobilo vstopnico za nogomet- no tekmo Jugoslavija—Anglija, ra^en tega pa je še 5 denarnih p-enii od .500.000 do 100.000 di- narjev in več kot 230.000 dobit- nikov od 50.000 do 50 dinarj-ev v skupni vrednosti od 30,000.000 din. Srečka stane 50 dinarjev Pro- daia j-h prodajalna srečk Jugo- slovanske lotpri"e v Ptuju, Lac- kova !2. "^.-žr-han^e bo fi. n^ .jr, v "-or^a^T, dobiček le namenjen dvigu športa. NOGOMET BRANIK H. : DRAVA 3:2 (0:1) Na nedograjenem štadionu sta se v nedeljo dopoldan sre- čali ol>e moštvd. Drava je na- stopila v okrnjeni postavi in to: Tomo Vučkovič. Lovro Me- sarič. Leo^ld Sirec. Mirko Ke- kec. Janko Vogrinčič. Albin Gr- dina. Pero Dačič, Janko Stre- her, Branko Gavrilov. Dragiša Modrinjak, Franc Letonja. Začetni udarec so imeli gostje. ki so močno ogrožali vrata Drave, toda brez uspeha. Drava se je rešila pritisk^ in za^^eli so se menjajoči nap?di obeh moštev Drava je zastre- Ijala tri stoodstotne nriložnosti za doseso gola Končno je us- relo Gavrilovu preT?rat5 oh- ramtx) ter pred nemočnim vra- tarjem pretresti mrežo. V za- četku drugega polčasa je Dra- va dosegla drugi gol po Gavri- lovu. Tedaj je Branik z vsemi silami napadel ter znižal rezul- tat na 2:1, kmalu nato izenačil, in končno še tretji gol zabil po napaki obrambe. Da je Branik bil v premoči ter pokazal do- vršeno tehnično igro je treba priznati, da pa je zmagal, se ima Branik zahvaliti mlačnosti sodnika Preaca. V moštvu Dra- ve sta se izkazala Modrinjak in vratar Vučkovič. ki je mo- štvo rešil večjega poraza. Gra- je vredne so neumestne opom- be s strani publike. Navijanje naj bo bodribio ne pa pobija- joče za domače moštvo. Vod- stvo sekcije pa naj odpravi tre- nja med igralci še pred pri- četkom prvenstva, ker drugače se lahko znajde med zadnjimi na lestvici, kar vscdcakor oe bo v ponos Ptuju. ROKOMET Mladinci in mladinke, vklju- čite sc v vrste naše rokometne sekcije. Letos imamo obse- žen š]portni koledar in to: žensko prvenstvo v velikem in malem rokon^etu ter moško prvenstvo v velikem in malem rokometu ter več turnirjev. ; Pozivamo vas, ojrčajte naše vTsie, da dvignemo kvaliteto rokometa na višjo stopnjo in da bodo uspehi večji kot so bili do sedaj. Zato. kdor ima veselje, naj pride med nas. Pri- jave 5T>rejem3 tov. Rudi Košir in Slavica Vaupotič Odbor. Tokrat pride sre5a v Ptuj Kakor smo izvedeli od proda- jalne srečk Jugoslov. loterije v Ptuju, je bilo ta mesec v Ptu- ju prodanih rekordno število srečk. Kot vse izgleda, bo nai okraj T tem mesecu zadel znat- no več kakor kdaj poprej. Vsem igralcem Jugoslovan^e loterije želimo mnogo uspeha. Danes smo natisnili tudi rezultat žreba- nja 52. kola tako, da se lahko vsak sam prepriča, kaj je zadel. Istočasno pa vam tudi sporoča- mo, da so že nove srečke 53. kola na razpolago. Večkrat je slišati negodova- nje 5 strani igralcev, ki so se pritoževali, češ da ne bodo igrali več Jugoslovanske loterije zara- di tega, ker pač na Ptuj noče premija od 1,000.000 dinarjev, in to, da gredo skoraj vedno premi- je naSim južnim bratom. Popol- noma enostavno je to. Ce pri- merjamo število v Ptuju proda- nih srečk s prodanimi srečkami v Beogradu, potem vidimo da jih v Beogradu, potem vidimo, da jih 100-krat več kakor v Ptuju. Po- polnoma prepričani pa smo lah- ko, če bo prodaja srečk tako na- predovala, kot je doslej ravno v Ptuju, da bomo s tem povečali možnost večjega dobitka in ni izključeno, da tudi v Ptuj pride premija. Zato v 53. kolu pridno segajte po srečkah Jugoslovan- ske loterije! DVOBOJ S KROMPIRJEM j Dva igralca stojita v sredini sobe. Med njima je meja — črta s kredo. V eni roki ima vsak I žlico in na njej krompir, v drugi roki pa prazno žlico. Dvoboj začne na znamenje. Vsak posku- I 5a s prazno žlico odzveti druge- mu krompir z žlice, ne da bi pri tem lastnega izgubij ali mejo prekoračil. LOV ZA MEJO Črta na tleh je meja. Ob njej i se postavita dve enako močni j vrsti druga drugi nasproti. Glav- j na naloga je, ukrasti svojemu I nasprotniku čimveč ljudi. Zač- nejo čisto nedolžno pri enem, ki ga lastna vrsta brani na vse mo- goče načine, da ga na&protniki ne vzamejo. Kakor hitro je eden ali več igralcev na sovražnem polju brez zveze zadaj, se mo- rajo takoj udati in brez zahrbt- nosti pomagati pri boju novemu gospodarju. Bore se toliko časa, dokler ni ena vrsta uničena. LOV ZA PALICO Dve vrsti. Ena ima v rokah kratke palice. Vrsta, ki je brez palic, skuša vzeti prvim palice. To delajo 10 do 15 sekund, na- kar menjajo vloge. Zmagala je vrsta, ki si je v isti dobi (10 sekund) nalovila največ palic. LOMLJENJE POGAC Igralci so v dvojicah, stojo drug ob drugem in se dotikajo s hrbti. Obesijo se za lehti, ki so v komolcih skrčene; prvi izvaja predklon in dviga drugega. Drugi ima pri tem lahko iz- tegnjene ali skrčene noge. Nato dviga drugi prvega. . KOSA GRE Krog igralcev s čelom noter. V sredini je igralec, ki drži na dolgi vrvici privezan mošnjiček in ga suče po tleh. Drugi v kro- gu morajo s-kakati, da jih moš- njiček (vozel) ne zadene. Kdor ]e zadet, mora zamenjati igralca v sredini ali mora iz igre. Zunai naj bodo le 3 do 4 igralci, da ne ostanejo do'go brez dela. NAJVEČJI IN NAJMANJŠI M02 Največjega moža napravimo na ta način, da velik igralec za- jaše drugega velikega. Oni, ki sedi, mora biti vzravnan, da ste tako hitro ne opazi, da sta dva. Lahko se zavijeta v rjuho ali v šotorsko krilo. Vrhnji naj ima v rokah veliko palico. Poleg njega stoji najmanjši igralec, ki je pri oddelku. Zabavno je tudi, če imamo več takih velikanov, s katerimi lahko priredimo tek- mo v tekanju. Zamuda Ivan iz Formina je ukradel otroški vozit^ek Dne 16. marca, ob 20. uri, je prijavila Marjeta Lapornik iz Gorišnice, da ji je bil med 19. in I 20. uro ukraden izpred hiše športni otroški vozičpk. Storilec I ni bil dolgo zakrit. 2e po dveh dneh se je ugotovilo, da je i7:vr- šil tatvino Ivan Zamuda iz For- ' mina štev. 46. Ta sa je tega ve- I čera nahajal v GoriŠnici in ?i '"e, I ko se je pripeljal z dvoVolesom j do Lapcrnikove hiše, naložil vo- ! ziček na hrbet nato pa se je od- i peljal v Podgorce k Mariji Kle- menčič, da ga tamkaj proda. Po- godila sta se za 2000 din, čerav- no je voziček vreden 4000 din. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA PorocHo o žrebanja srečk 52. kola dne 23. marca 1954 v Zaječaru SkuTkno ie bUo irfrpb''n5h r.04.4^S dobitirov fn 6 premi i v V 7rtr-Vih 7.a irT>1ači!o ve- zani dobitki že sešteti. — Dobit- Za dobro voljo Boris: Ce bi se mi kaj zgodilo in bi umrl. ali bi ka; jokala?« Metka: »Kako moreš o tem dvomiti? Saj vendar veš. da mi prideio ^^olze v oč- ra v^-i^ zen nič.« ENA MIN''T\ Mož- »AM boš kma u p->:'".v- Ijsna, Vfra?« Vera: »Semo >0 Klo- buk si rpc-^m '-is '-!'. Ntož: 'To^ei - nr r !j brivcu. ..?«