ITI/IM1I UIT IZDAJA UPRAVA MA' RODNEEA ELEDAll« a vljubuanilreja OTON ŽUPANČIČ CEINA6K Spored za 31. teden Drama ^°rek, 12. aprila — Zaprto ^eda, 13. aprila — Gospodična Julija, v Don Pietro Caruso. ehtek, 14. aprila — Miss Hobbs. Po znižanih cenah. 1>etek, 15. aprila — Borba. Sobota, 16. aprila — Mrakovi. et^elja, 17. aprila — Borba. Po znižanih cenah. 0llefi., 18. aprila — Gospodična Julija. Don Pietro Caruso. Opera T°iek, 12. aprila — Zlatorog. reda, 13 aprila — Zaprto. ®trtek, 14. aprila — Thais. etek, 15. aprila — Ruski umetniški večer. 16. aprila — Tosca. ^edelja, 17. aprila — Zlatorog. °lled., ig. aprila — Zaprto. D Izven. C B Izven. A B A Izven. E Izven. Začetek ob 8. Konec okrog 1 !• Gospodična Julija Tragedija v enem dejanju. Spisal A. Strindberg, preve! Ferdo Kozak. Režiser: E. KRALJ- Gospodična Julija....................... ga Pregarčeva. .lean, sluga......................g. Kralj. Kristina, kuharica................ga .Juvanova. Godi se na kresno noč v grajski kuhinji. Don Pietro Caruso Drama v enem dejanju. Spisal Roberto Bracco, prevel E. Kralj. Don Pietro Caruso.........................g. Kralj. Margherita, njegova hči...................gna Gradišarje'1' Grof Fabrizio Fabrizi.....................g. Terčič. Godi se v Neapolju dandanes. - 2 - Začetek ob 8. Konec; po 10. MISS HOBBS Veseloigra v štirih dejanjih. Spisal .Terome Klapka Jerome. Prevel iz angleščine N. Štritof. Režiser: DANILO. W0lff Kingsearl......................g. Rogoz. ^ercival Kingsearl...................g. Šest. «essy5 Percivalova žena.................gna Vera Danilova. ~je°rge Jessop.......................g. Kralj. !jss Millicent Farey...................gna Mira Danilov.-. Susan Abbey, Bessyna teta . . ga Danilova. jbss Henrietta Hobbs.................ga Šaričeva. apitan Sands........................g. Danilo. harles, sluga.......................gna Gorjupova. 'a>ia, služkinja.....................gna Lehmanova. ^ra.i dejanja: Nevvhaven pri Newyorku. Prvo in četrto dejanje Pri Pe rcivalu Kingsearlu, drugo pri Miss Hobbs, tretje v kajuti na jahti. Začetek ob 8. Konec krog H* BORBA (Strifc.) Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Gals-worthy. Prevel O. Zupančič. Režiser: O. ŠEST- upravni svetniki trenarthske kositrarne delavski odbor John Anthony, predsednik upravnega sveta trenarthske kositrarne....................... Edgar Anthony, njegov sin, Frederic Wilder, William Scantlebury, Oliver Wanklin, Hqnry Teneh, tajnik.................... Francis Underwood, ravnatelj tovarne Simon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts, James Green, .John Bulgin, Henry Thomas, George Rous, Henry Rous, Lewis, Jago, Ewans, Davies, Rdečelas fant, Frost, sluga pri Johnu Anthonyju . . . Enid, žena Underwoodova, hči Johna Anthonyj; Ana, žena Robertsova ....... Madge, hči Thomasova......................... Rousovka, mati Georgea in Henryja Rousa Bulginka, žena Bulginova..................... Yeoovka, žena nekega delavca .... Jan, Madgein brat............................ delavci v tovarni g. Pregare, g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik-g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Terčič. g. Danilo, g. Gregorin-g. Š11 bel j-g. Škerl, g. Kuratov, g. Čengeri-g. Bitenc, g. Rakuša, g. Šest. v ga Pregari'‘ ga Danilov*1 ga Juvanov«-gna Rovan0'1' gna Gorjup0^' gna Rakar.ie Več štrajkujočih delavcev. Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do seS štrajk je trajal že vso zimo. tih; 4 — Začetek ob 8. Konec ob 10 '/2 Mrd kovi Igra v treh dejanjih. Spisal Fran Kosec. Režiser: DANILO. '|;,nez Mrak, gruntar in župan A-"’ I ( Anica, njegovi otroci J Janezek, ) > Jurijana Peharn ica, gruntarica r°ne, hlapec ) . | 0t'ška, dekla | Pn M™kovih \ f?^°b Brodnik, Mrakov svak . Martin Rupnik, gruntar . . Strica, njegova hči Anže Kobe, gruntarjev sin reznik, kramar in krčmar . ^egina, njegova hči .... 3nko Pfeifer, poštni uradnik “•na, hišna....................... g. Danilo, g. Gaberščik. gnaMira Danilova. * * * ga Danilova, g. Strniša, gna Rovanova. g. Pregare, g. Gregorin, gna Gradišarjeva. g. Drenovec, g. Plut. gna Bergantova, g. Železnik, sna Lehmanova. ^0(ii se v Poljanah na Gorenjskem in v Ljubljani nekaj let Pred svetovno vojno: prvo in drugo dejanje pri Janezu Mraku, tretje dejanje pet let kasneje pri Ivanu Mraku. Začetek oh 8. Konec ob 1>* ZLATOROG Opera v štirih dejanjih po R. Baumbachu napisal R. Braneč prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma. Dirigent: f. 3REZ0VŠEK. Režiser: F. BUČAR- Katra, krčmarica (mezzo-sopran) . . . gna Vrhunčeva. .lerica, njena hči (sopran)................gna Thalerjeva. Janez, lovec (tenor).........................g. Kovač. Špela, planšarica (alt) ....... gna Šterkova. .laka, planšar (bas).....................g. Pisarevič. Tondo, lovec (bariton)...................g. Pribislavski. Marko, beneški trgovec (bariton) ... g. Romanovski. ......................g. Simončič. .... . ......................g. Rus. Beneški trgovci „ , , ° ........................g. Erklavec. ......................g. Ribič. Učitelj......................................g. Povše. j .........................gna Vrhunčeva. Rojenice . .........................gna Šuštarjeva. ' .........................ga Trbuhovičeva- Strelci, gostje, otroci. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Svol>° (lova, Chladkova, Špirkova in baletni zbor. — Nove dekorac'Je naslikal g. Skružny. Godi se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini sre(* 18. stoletja. I. V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez prenočevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga prijazno Pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za mizo. Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnetn vrtu pod Triglavom, o ^'aljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na čelu jim Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svari Janeza, naj nikar ne strelja na Zlatoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska roža, ,{atero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine. Oni Da> komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga in odklene z njegovim zlatim rogom jamo v Bogatinu, kjer se nahaja ogromen zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika Špeli, ona l'a> dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leže l,trujen na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorogu. II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in pleše. ti °SJata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho Jezuščka, z“to ji poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke p°gosti. Prihajajoči mladenič Tondo sc jezi, da pri tekmovalnem s^reljanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Trente 1,1 Prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev, Poslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na prag ^rčnie Jerica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — ali tlltli Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater (atr°, naj mu ( °^P°ru dovoli. ^atr°, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po daljšem j Ul. v gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat po r,ci. Špela 11111 odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Janez * “jej, 0ba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji podari 'opek cvetic in odide. Špela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ. da Zvest le tisti mladenič, ki so mu stale ob zibeli rojenice. Jerica Ud t ^ u Pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da ji je .. ri*cl in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojenic. Špela pa se ^ 'Uje roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti blesteče 'ante iz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti zadoni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, med 11 bogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije krasni Jerio: •• ’ •" takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in ji podari za spomin zlato verižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši Janez vidi vse to m prosi Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi njiju srečo, Jerica pa ga nc posluša, nakar Janez užaljen odide. IV. V kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Pre' bujene po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu rojenic. Ko se prikažejo planinske koze z Zlatorogom, se strnejo vse cvetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreli^ Zlatoroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj Pa<^e mrtev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtve£a’ IV - 8 - A Začetek ob 8. Konec krog 11. rrii • c 1 hais Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Ana-tolu France-u napisal Louis Gallet. Vglasbil J. Massenet. ^rigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. BUČAR. ^hals, igralka (sopran) . . . ^Jhanael, puščavnik (bariton) . l^'kias, mlad filozof (tenor) alemon, star puščavnik (bas) r°byla, sužnja (sopran) •vrtala, sužnja (mezzo-sopran) Albi Su lna, redovnica (mezzo-sopran) gna Thalerjeva, g. Levar, g. Mohorič, g. Zupan, gna Šuštarjeva, gna Vrhunčeva. ga Ropasova. g. Zorman. Zenj (bas) ^uščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoletja v Tebanski puščavi in v Aleksandriji. H Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu. ese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljakova, Corps de ballet. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. v p\ zgodbah svetnikov beremo, da je v četrtem stoletju živela Aleu®lP*u spokornica Thajs. V svoji mladosti je bila igralka v je Sandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture Bila <)br ®.ni'vadno lepa, toda njeno življenje ni bilo čednostno. Izpre* Pank ^°. -*c menih, čigar ime ni dognano. Nekateri mislijo, da je bil tiste nuc|j> ki slovi kot najgorečnejši izmed egipetskih asketov BcSs^a. časa; drugi so mnenja, da se je imenoval Serapion ali gtcj‘l.rion- O njem pripoveduje legenda, da je pač rešil dušo llce, da pa je pri tem sam zapal večnemu pogubljenju. Si}0vf <)Vcst o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole France kot * svoj roman »Thais«. Jedro in morala slovitega dela je Zakli - ^ k°t vodilna ideja omogoča razvoj in opravičuje nejasni Priv^cek romanovega dejanja. »Vem« — piše Anatole France v pismu — »da človeštvu nisem prinesel resnice. Ljudje Po ”e Po absolutnem in tiste, ki najmanj mislijo, najbolj žeja tovosti. Med politiki, ki jih poznam, ne vidim niti enega, ki bi bil zmožen dvomiti.« • Anatole France priporoča dvom, ker ima za vir vztrpnosti, prizanesljivosti in usmiljenja. Ne dolgo potem, ko je roman izšel, jc izrazil Paul Desjardins mnenje, da bi »Thais« utegnila zanimati kakega skladatelja, n. Pr-Masseneta. In Masscnct je ubogal ter poveril sestavo besedila svoje opere znanemu libretistu Galletu, ki je v svoji pesnitv1 moral seveda opustiti vsako filozofsko razmotrivanje. Izluščil Jc iz romana le motiv o nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njena žrtev postane menih Paphnucij, imenovan v operi Athanael. Prva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najdemo starega puščavnika Palemona sredi tovarišev pri skromni večerji. Ati';1' naelov stol je še prazen. Melanholična fraza v orkestru pripravi)11 razpoloženje. Pristopi Athanael in da duška svoji žalosti zavoljo razuzdane ženske z imenom Thajs, ki s svojim nebrzdanim ljenjem pohujšuje aleksandrijsko ljudstvo. Pripoveduje, da j° f poznal in celo poželel v svoji mladosti, preden je postal kristjan 1 menih. Sedaj bi jo želel oteti iz objema satanovega. Ko Athanael zaspi, se mu Thais v sanjah prikaže. Topla jj1 nasladna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko sc menih Prc Dasi mu modri Palcmon odsvetuje vmešavati se v posvet stvari, odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne grešnico. Po slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso jevega doma v Aleksandriji, Nikias jc Athanaelov prijatelj iz '".L dosti, nasladnež, epikurejcc. V lahnem dialogu, ki ga spretiU. ravno taka glasba, svetuje Nikias Athanaelu, naj ostane v njeS hiši pri vcsclici, pri kateri bo sodelovala tudi Thajs. S p°re ? ja nasmehom na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobyla in Myr puščavnika, o katerem pravi Nikias, da je tako zanemarjen* skoro ni več človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, sc bliža Thais, ki jo spremlja množica čestilcev in veselja* Athanael sc seznani ž njo in ji napove svoj poset. V tretji sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa ^ starosti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa^ in o ostala večno lepa. V veliki sceni, ki sledi in ki v njej že P? mCd Thais menihu, dasi mu tega še ne prizna, se odigra dvoboj vllj anahoretom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si sve j0 naziranji. Ko zastor pade, godba ne utihne; polagoma izp° jC(li resni, religijozni motivi lascivne melodije. Burnemu prizoru ^ preprosta in v srce segajoča meditacija, ki nas obvešča, da jc Thais notranji mir, da je rešena. V naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je prip^^jo slediti mu. Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri orgijah. VjjjuiiS odhod kurtizane zabraniti. Da prepreči nesrečo, se zavzame ,vrjie slednjič za odhajajoča in vrže denar med množico, da 0 pozornost od njiju. ^ V peti sliki vidimo Athanaela in Thais na potu v sacn°noJ1^ posebno jasno. On ljubi bedne in uboge, zasleduje koren njihovih misli in sveti v najskritejše kotičke njih trpečih a Galsworthy je socijalističen dramatik, vsaj imenujejo ga ta j„’ 110 njegov socijalizem je čisto posebne vrste — je pošten nepristranski. On spozna v človeku človeka, 011 razume, SP znava in odpušča. In njegove osebe, njegovi ljubljenci. ^ konture, s par krepkimi črtami zarisane in konsekventno,^ peljane od prve do zadnje besede. Pestre figure, resni in poleg tega, ker je resničen dramatik, efektne. Borba. Borba dveh ljudi za svoje prepričanje. v ..^t dveh elementov naše dobe, dva prekrižana rapirja. Proleta j in kapital, gospodar in hlapec, borba ki je večna in Je vseh začetkov . . . ■ Struktura dejanja je enostavna. Štrajk ined delavC* gC zboljšanje mezde. Ko se zastor dvigne, teče sedmi odkar kolesa tovarne stoje. Med delavci beda, glad, Zima. Delavce vodi strojnik Roberts, močan značaj, — 16 — a je v vztrajanju zmaga, pozna slabosti sovražnika, a tudi Vabljivost tovarišev. Boj je dosegel višino, le še par dni, Par dni — in zahteve bodo povoljno rešene. Rapir je dvignjen Vlsoko in se vije, išče trenotka za poslednji zamah. Tudi drugi Sovražnik se bori, toda laže, udobneje. Uprava in njena glava uthony. Mož izkušen v boju z delavci. Petdeset let upravlja °varno, štirikrat se je spoprijel z njimi, štirikrat so se mu orali ukloniti. Upravni svetniki žele poravnave, ker potre-'.lejo dela, kajti akcije padajo, milijoni gredo v nič . . . Vsak .a,i pomeni nove izgube ... Ne kaže dobro, sovražni tabor močan — vsaj na videz . . . V obeh taborih pa sta samo glavarja trdna — vsa oko-a izgovarja potihem besedo kompromis. In delavci in upravni 6tnii>Vse to — vse to — in čemu," pravi tajnik Tench, ko °j končan. Čemu? Morda zato, da je človek okusil bedo, . zato, da so trpeli in stradali nedolžni, žene in otroci, 2at 2ato’ strta najboljša moža - kremena — morda °’ ker človek ne zna drugega kot trpeti in roditi trpljenje ... v Galsworthy je pošten in pravičen. Ne blodi v meglah, pa t°pijah, drži se tal in tega, kar doživlja vsak sam. Le tu tjv atn si odene klasično togo, le tu pa tam si pokrije pate-dern kjobuk- V znamenju rdečih bander govori Roberts mo-saiJ)10 živo marseljezo . . . „Zavedajte se pa, da se ne borimo b«r° Za kratki trenotek — niti samo zase, za to svoje 6 'n njega potrebe — ampak za vse, ki pridejo .iiin r>a®' • • • O možje — iz ljubezni do njih — ne valite ,n°vega kamenja na glave, ne temnite jim neba še bolj. ta Ae Prenesem rad najhujše. — O če bi mogli strmoglaviti Svet R nestvor s krvavimi ustnicami, ki je sesal odkar SfCa stoji, kri nam, našim ženam in otrokom! Če nimamo da bi se zgrabili ž njim — prsi ob prsi in oko v oko oS(1,1 pritisnili vznak, nam bo še nadalje kri sesal. In mi le»io na vekomaj to, kar smo: slabši kot najslabši psi!“ se 0 Rusija, Rusija, koliko Robertsov imaš, kolikokrat so je y°^or'le iste besede na tisočerih mestih in koliko oči se Pfist ? ° 0<^ električne sile, koliko rok se je skrčilo v " Pa ne o tem . . . ,q ^ Anthony odgovarja . . . Isto melodijo na drugi tekst: P°darji so gospodarji in delavci so delavci! Ugodi eni — 17 — zahtevi, takoj nato ti jih bodo stavili šest. To so kakor Iacn> otroci, ki jim ni nikoli dosti. Na njih mestu bi bil la7‘. prav tak. Toda jaz nisem na njih mestu. Zapomnite s' moje besede: nekega jutra, ko ste bili piijenjali tu, prijell‘ jali tam — boste opazili da vam je zmanjkalo tal pod >l0" gami in da tičite globoko v blatu, bankrotu; in z vam1 vred bodo cepetali po tem blatu prav tisti bi gori ena sama sveča. Sedim stisnjen v kot in po glavi ^ zveni in zveni: „Kako so lepe, sveže bile rože . . ^.v V duhu se vidim pred nizkim oknom ruske predmestne »e. -piho se gosti letni večer in prehaja v noč, topli zrak si po resedi in lipi; a pri oknu sedi z glavico, počivajočo • iztegnjeni roki, deklica in gleda molče in uporno v nebo, da pričakuje prihoda prvih zvezd. Kako prostodušno V(iahnjene so ji zamišljene oči, kako ganljivo-nedolžne njene Prte, vprašujoče ustnice, kako enakomerno diha še ne po-. Noina razcvela, še od ničesar vznemirjena grud; tako čista ! “ežiia je podoba mladega lica! Ne upam se zagovoriti z ’ f°da — kako mi je draga, kako nemirno mi bije srce. „Kako so lepe, sveže bile rože . . .“ s „ V sobi postaja temneje in temneje . . . Skoro dogorela Ca prasketa, bežne sence se zibljejo na nizkem stropu, v škriplje in se togoti za steno — kot da čujem dolgo-110 starčevsko šepetanje . . . „Kako so lepe, sveže bile rože . . .“ . Pred mano vstajajo druge slike . . . slišim veseli šum slo .llls'