W a u k?
kako shido perdelovati,  ali nauk, kako murve faditi in shidne zherve ali gofenze
srediti.
Ljubi moj kmet! Po tem, ko fi v/pomladi polje obfejal, nograde obdelal, imafh od f. Florjana do krefa lep zhaf, ki ga ne morefh sa nizh boljfbiga oberniti, kakor shidne golenze pafti in shido perdelovati, kar fe ravno v tem zhafu da ftoriti, ter sato :
i. Ker ti to velik dobizhek obeta.
2.  Ker to delo nizh teshko ni, pofebno perve tjedne, ko fo zhervizhi fhe bolj majhni, ampak fhe le sadnje 14 dni, ko she vezhi sra-flejo; sakaj okoli 3o dni terpi vfe to delo in nizh vezh ne.
3.   Ker ti sato skorej ni treba nizh dnar-jev potrof hati, rasunkakfhne krajzerje sazherv-no ieme.
4.   Ker shido prež lahko prodafhin imafh
38
r g — 7 tednih she dnarje r mofhnji sa tvojo pridno fkerb , kar fe per vinu in shitu ne sgodi, ki fe doilikrat teshko in flabo proda.
5.   Ker veliko v e z h d n a r j e v s tem v k r a t-kim perdobifh, kakor sa ktero rezh bodi, in kakor tvoj fofed, ki ima morebiti boljfhi njive, zhe ii v teh 3o dneh priden in sbidne gofenze prav fkerbno pafefh.
6.  Ker vfe to delo tvoja s h ena, kaka ftara mati in otrozi opravijo, in dobifh is tega lahko vfe, kar ti je sa davke, zhevle in fol potreba.
7.   Ker ti ni treba od tega perdelka nede-fetine ne gorfhine opravljati, in ti murve vezh dajo, kakor vfe drugo fadje, ki ga imafh.
8.   Ker ti tvojiga perdelka, zhe kolikaj va-rujefh, ne more lahko kaj vse ti, kar fe pa na polji in v nogradih lahko sgodi.
Zhe pa hozhefh shidne zherve sredi ti in shido perdelati, morafh fkerbeti
a.    sapotrebno pafho, to je, sa dofti murv, kterih perje je pafha sa shidne gofenze ali zherve.
b.    sa kozho  fvetlo, fuho in zhedno. d.   svetlo tako,kakor ti bom povedal,
zherve rediti, in v v f i m r a v n a ti f e.
Pof kuf hn ja v n e m f h k i m G r a d z u, v L j 11 b-1 j a n i in fem ter tje v nemfhkih deshelah je pokasala, de fe tudi v nafhih krajih da lepa in terdna shida perdelati, to je, povfod, kjer murve rafti hozhejo. Murve pa tudi v nafhi desheli fkoraj povfod rade raftejo.
Shida je lafhke in franzofke deshele obogatila ; tudi vaf bi, zhe bi jo perdelovati snali, in kar fhe ne snamo, hotli nauzhiti fe.
Zhe premiflimo , koliko dnarjev gre sa shido is nafhe v ptuje deshele, in pa lep dobizhek, ki fkorej nizh ne kofhta, in ki fe v 3o dneh lahko dobi, naf mora mikati tega perdelka lotiti fe. Kar toliko drusih samore, sakaj bi mi ne?
Pa pravijo: „.Lotili bi fe, ako bi murve she eno leto sraftle." Ali na Lafhkim in Franzofkim in v drusih deshelah, kjer shido perdeljujejo, tudi eno leto nifo sraftle, in tudi v nafhih krajih nogradi in drugo fadno drevje v enim letu ne dorafte; pa priden kmet vender nograde in drugo fadno drevje fadi in kmalo fad dozhaka. Perje ima vender vfaj murva prej, ko drevje fad, in is fkufhnje vemo , de murva prav ofkerbljena hitre j rafte, ko drugo drevje. Imamo murve, ki fo is femena sraftle, poshlahtnjene, fhe nifo 7 let flare , in fo debeljfhi ko tvoja noga in she zhes 5 feshenov vifoke.
De fe pa k temu ravno tako lahkim u kakor dobizhka polnimu delu, ki ga otrozi, ftare she-ne in nadloshni in drusiga dela nesmoshni ljudje lahko opravijo , vnamemo, fe pove, de fe od kake f red ne murve, ktera i5o <gjf. perja da, 3000 ahidnih   zhervov  sredi,   ki   10 <gjf. galete ali. jaj-
zhik dajo, in *a vfak funt dobre galete ali shidnih jajzhik dobifh lahko 40, 45 kr. ali pa zlo 1 gl. Po tem takim da ena farna taka murva 6 — 10 gl. gotoviga dobizhka, kar nobeno drugo dervo eno leto in pofebno v 3o dneh ne  da'.
Prejemi te tadej nauk, kako fe da shida per-delovati in sh-njo velik dobizhek v kratkim ftoriti. Govorjenje bo    J. od murv,
II. od reje shidnih zherrov ali gofen z, III. od ravnanja s shido.
(Dalje fledi.)
M a it L&5
kako shido perdelovati,  ali nauk., kako murve faditi in shidne zlierve ali gofenze
srediti.                 •
(Na dalje.)
I.   Od  murv,  ter   1.  od murv fploh in
njih plemenov.
Zhe hozhefh shido perdelati, morafh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido fpredejo. To okoli 5o. dne po fvojim rojflvu ftore. Zhe pa hozhefh zherve srediti, morafh aanje dobro pafho in dovolj imeti, kakor sa konja ali sa kravo, zhe ju hozhefh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno perje; satorej morafh tega toliko imeti, kolikor zhervov miflifh srediti. En lot zhervniga feme-na da okoli 20.000 zhervov, in sa toliko po-trebujefh okoli  10 zentov perja.
Murv pa je vezh plemenov; fo murve zher-ne (ki imajo zhern fad), bele (ki imajo bel fad) in tudi belih murv je  vezh plemenov.
Ko fo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v E uro p o pernefeni bili v Žari grad, (v Kon-ftantinopel), fo jih redili s perjem zhernih murv; ker farne te murv« fo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem^ fo bele murve faditi sazheli, ki fo tudi bersh zherne fpodrinile.
In   ref   veliko   boljfhi   fo  bele   od zhernih.
1. Bele posheno prej, in zhervi fe samorejo toliko prej sazheti redili, in fe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je fhkodljiva, obvarovati. 2. Bela murva rafte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtnifhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lepfhi shido, kakor pa zherna, Id jo tudi zhervi neradi jedo.
Med belimi fo tifle boljfhi, ktere imajo lepfhi, fhirji in shlahtnifhi perje. Tode tudi na enim drevefu, in pa zhe je v boljfhi semlji, je perje vzhafi drugazhje , in kar v drugizh poshe-ne, je doftikratraslozheno od perviga.Tifte murve, kterim mras manj fhkoduje, je treba bolj faditi. Bilipinfke murve, ki imajo filno salo perje, pa nifke oftanejo, in ima lef debelo fverfh, rade po-sebejo , kakor vfe take , ktere debelo fverfh imajo.
Murvno perje ima v febi pet rezhi: a) mef-nato rezh, b) farbo , c) vodo , d) zuker, e) fmolo. Perve tri rezhi nifo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga dela redi zherva, de rafte; fmolnata rezh pa fe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega fe uzhimo, de tifto perje je nar boljfhi, ktero ima nar vezh zukraftih in fmol-natih, nar men j pa mefnatih rezhi. Staroft, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, folnze „nareja te mnoshnofti, in ftarejfhi in bolj na pefhenim fvetu, in v gorkim kraju proti folnzu in v fu-hotnim letu" ima murva boljfhi liftje ali perje, kakor v debelim fvetu, v mokro t nim letu, ravno kakor   vinfka terla vino.    Murva fizer v vfakim
43
kolika) gorkim kraju in v vfaki semlji rafte in fe ohrani, ker enkrat obrana fpet poshene in lef dosori; in deli vfako semljo sa ljubo ima, ven-der na fuhi senilji in na folnzu in na vetru, na kamnitim in pefhenim fvetu obilnifhi, lepfhi in terdnejfhi shido da. Dervo fe v vetru bolj vko-renini, in v debelim in mokrotnim fvetu da fi-zer vezhji in debeljfbi perje , pa menj shide in flabfhi. Na Lafhkim fizer murve ondi, kjer bolj pozbafi raftejo, vfako tretje leto clo korenin od-kopajo in s zeftnim ali drugim uleshenim gnojem pognoje, de bolj raftejo ; pa zhe murva fizer dobro rafte, in na rodovitnim fvetu ftoji, jo je dofti vfako leto fpomlad le okopati.
Vreliko fveta je? ki sa drugo ne velja, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prašnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi fe ondi murve pofadile, — koliko dobizhka bi bilo! Na Lafhkim raji terte isfekavajo, de murve fade, in ni ga fkorej pras-niga kraja , de bi murve ne bilo. Kteri farni zher-vov nozhejo imeti, murvno perje drago prodado.
Murvni lef je mozhen in terden, to-liko teshji, kakor oreh, in fe d a sa lepe fode in druge pofode in sa druge rezhi oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere fe dajo mozhne vervi, in fhe fukno, platno in popir delati ; zhervi pa in njih blato fo nar boljfhi gnoj sa polje in verte , pofebno pa sa murve.
(Dalje fledi.)
M" a 11 k,
kako shido p er delo vati, ali nauk7 kako murve faditi in shidne zherve ali gofeuze
srediti.
(Na dalje.)
2.    Od fajenja mnrv.
a.   Murve   is   femena.
Murve fe dajo pomnoshiti ali is femena ali pa ne is femena.
Murve is femena fe takole isrede: Vsemi fad (ki je malizam ali majinam enak) od mozh-ne,   sdrave,   ne  premlade   ne   preftare murve;
bele, ki fo boljfhi kakor zherne. Take maline morajo popolnoma srele bi ti ? tako de she farne rade is drevefa padajo, zhe murvo potrefefh ali tudi le nekoliko pomajafh. Naberi jihvpofodo, in jih, kakor fo žele, v perpravljeno gredo prež pofadi ali vfeji, ki ti bodo fhe tifto leto lepe koreninize naredile. Ali pa zhe hozhefh fhe le prihodno pomlad fjati, pofodo, v ktero fi murv-nih malin nabral, s vodo nalij, nvaline vpofodi s rokami sdrusgaj tako dolgo , de feme is njih na dno gre, vodo odlij, in druge nalij, in to tako dolgo, de feme zhifto oiiane. Potlej ga pa na ruho v fenzo rasgerni in v fenzi ofufhi, iri ga fpravi v fuh in hladen kraj 5 s fuhim pefkam smefhaniga hrani do maliga travna. Shtirnajft dni pred f. Jurjem, na Gorenfkim pa v mefzu velikim travnu, ga bofh na gredo vfjal, ko fe mrasa ne bo vezh bati. Pred simo pa semljo, kjer miflifh murve fjati, dobro in globoko prekopaj , de bo po simi prav premersnila in tako bolj radovitna poftala. Zhe jo s zeftnim ali drugim dobro uleshenim gnojem dobro pognojifh, zhe ni she fizer dofti gnojna, je fhe boljfhi. In zhe tega prej flori ti ne morefh, vfaj kake 3 ali 4 tjedne pred fetvijo flori, in pred fetvijo tifti dan jo fhe enkrat prekopaj, ozhifti in ograbi, in vfe plevelne koreninize is nje poberi. Potlej pa 2 pavza globoke brasdize po gredi naredi, v ktero bofh feme redko fjal. Seme dva dni pred fetvijo namozhi, de fe napne in vodo odlij. Potlej v brasdize saporedoma tri, fhliri pavze feme od femena po famesnim devaj, in brasda od brasde bodi kako ped ena od druge , in feme s perftjo sagerni in malo potlazhi; nar bolj je, zhe fe semlja s refhetam po brasdizi nafeje. Zhe po fetvi fuho vreme naftopi, perlivaj femenu nekaj dni ftaro vodo, de bo s-hajalo. Stara voda je tifta , ktera nekaj dni she v pofodi na to zhaka. Sjanje pridno vfelej oplevi, kolikrat fe plevel pokashe, ter na lahko, de murv ne ispulifh. Murve ali grede, kjer fi murve vfjal, pokrij s drazhjem ali ternjem, de jih shivali ne pofhkodujejo, in pa de bo mladike pred vrozhino in mrasam obvarovalo. Murve fe pokashejo is semlje dvanaj-(li dan po fetvi. Mladike pokrij pred adventam s fuhim liftjem eno dlan vifoko, zhe fe ni fkod-Ijivih shival, poftavim mifh, pod tem liftjem bati. kar je v fuhi in nefneshni simi filno hafno; in tako  tudi drugo leto  pred simo flori.
Zhe fi murve , bolj redko , kakor je sgorej rezheno, fjal 5 fe ne bo bati, de bi drevefza, ktere hujfhi raftejo, druge prihodno leto sadu-fhile. Zhe fi jih pa gofto fjal , fe to lahko Ju fkorej vfelej sgodi, in je treba flabfhi tifto jefen ali pa drugo leto v dobro perpravljeno semljo 1 l/2 zhevelj vfah febi prefaditi. Drevefzai vender, kadar jih hozhefh prefaditi, morajo vfaj masinez od majhniga otroka debele biti, in mladike, kar jih je oseblo , do seleniga lefa perresati.   Prefa-
46
jajo fe ali v jefeni, kadar lilije sguhe , ali pa fpomladj fufhiza ali pa maliga travna, preden mushene poftanejo. Kadar drevefza is semlje jem-Ijefh, morafh varno ravnati, ne po fili ampak s lopato jih lepo vsdvigniti , de jim koreniniz ne potergafh; ferzhna korenina, ktera naravnoft is frede drevefza v tla gre, fe mora malo perresati, druge koreninize pa tako malo, kolikor je nar manj mogozhe pofhkodovati. Zhe ktere koreninize flergafh, perreshi jih gladko s ojftrim noshem; kar je pa želih, pofadi jih kakor fo prej v semlji ftale, kar lahko s krajdo sasnam-njafh; in kadar jih is semlje vsamefh, ne devaj jih na veter ali na folnze, de fe koreninize ne pofufhe , ampak zhe drevefz prezej ne pofadifh,, deni jih v semljo, ali v moker mah ali v mokro flamo, in pofadi jih,   kakor bersh je mogozhe.
Tako ravnati s mladimi murvami — po simi jih s liftjem pokriti, fpomlad liftje od njih na flran pograbiti, osebene ali pofhkodovane vejize do shiviga lefa perresati, gradize varno okopati in opleti, v fufhi drevefzam ftaro vodo, ne pa lushe ali mlakushne perlivati i. t. d. —je treba do tretjiga leta, in tretje leto fe prefade; karjelep-fhih drevefz po famesnim na tifte kraje, kjer bodo smirej ftale in velike sraftle, flabfhi pa v meje, de bodo meje is njih. V jefeni prej takim drevefzam vfe poftranfke vejize do 2 ali 3 ozhef perreshi, v fpomladi pa, ko jih prefajafh, fe jim tudi te fhe do zhiftiga odreshejo, in kar koreninize iizbe, ravno tako flori, kakor per pervim prefajenju. Zhe tako ne florifh, ampak jim vfe vejize poreshefh , fe ti drevefza lahko pofufhe ; zhe jim pa vfe vejize puftifh, ne bodo nikoli lepe drevefa sraftle, ampak sdivjale.
Pofadi lepfhi drevefza, kadar fo she perft debele in po tej meri vifoke v rodovitno, pefhe-no semljo proti folnzu od burje in feverja. V ilovizi nifo slo dobre , nar flabfhi pa fo v mokri ali mozhirni semlji. Dobre fo ob njivi, nogradih, v bregeh, na gmanji i. t. d., vender zhe je mozh ne predaljezh od doma , de ne bofh prevezh mudil , po perje vfak dan hoditi. Ob vodah , na travnizih, pofebno mozhirnih ne fadi, ker je perje od tazih murv zhervam fhkodljivo, de ali bolesni dobe ,  ali pa poginejo.
Preden drevefza na mefto, kjer imajo smirej flati, prefadifh, jim v jefeni jamize perpravi. Skopaj namrezh sa verfljo po 2 fesheni ali pa fhe vezh drugo od druge. Skopaj jih 1 feshen okoli in 2 zhevlja globoke in tako jih pufti zhes simo, de semlja premersne in bolj rodovita poftane. V fpomladi, fufhiza ali od konza maliga travna, dobre, rodovite perfti, smefhane, zhe je mogozhe, s sdrobljenim ometam ali moltram od sidov na dno in okoli koreniniz deni, ko drevefza pofa-jafh, in drevefza tako oberni, kakor fo prej v semlji ftale . to je , kar je prej proti folnzu ober-njeno bilo, bodi tudi sdaj; kar lahko, ko jih iš
semlje jemljefh , s krajdo sasnamnjaf h, kakor je sgorej rezheno.
Tako pofajene drevefza ohrani in ofkerb-ljuj, de bodo veliko in dobriga perja imele, de bodo dolgo terpele, in tako de bofh perje na njih lahko oberah To pa dofeshefh , zhe prefa-jenih drevefz fhe 2 leti ne oberafh ; zhe fuhe, pofhkodovane vejize svefto obresujefh in istrebifh; zhe veje, ktere hozhejo prenaglo rafti, vfhibifh, de fe fok v njih pomanjfha in v druge vejize gre , in zhe tako branifh, de drevo prevezh vi-foko in fhiroko ne srafte , in zhe jih, dokler fo fhe majhne , varujefh, de jih shivina ne obje, ker je flina shivinfka hud ftrup sa drevo.
(Dalje fledi.)
47
V a u k,
kako sliido perdelovati,  ali nauk, kako murve faditi in shidne zlierve ali gofenze
srediti.
(Na dalje.)
b. Murve ne is femena.
Nar lepfhi in nar llanovitnifhi drevefa sra-ftejo is femena. Vender fe dajo murve tudi kakor vinfka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike fe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in fe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in fe drugo leto od debla odreshejo in prefade. Ravno to fe sgo-di, ako fe vifhje na drevefu mladike fkosi pre-luknjeno s perftjo napolnjeno pofodo prepeljajo, in fkosi leto tako oftanejo.
Tudi fe murve pomnoshijo, ko fe vejize od vezhjih drevef odreshejo ? en zhevlj ali vezh per-fekajo , v semljo vtaknejo, semlja fe okpli satif-ne , in fe jim pridno perliva, dokler fe ne primejo. Nekaj ozhef pride v semljo, kakfhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinfke murve, ki imajo fhiroko perje, fe le tako pomnoshijo, in fkufh-nja uzhi, de v jeleni jih tako pofaditi . kadar she liftje sgube, je holjfhi kakor pa v fpomla-di; fe raji primejo.
Tudi fe dajq murve tako pomnoshiti, zhe fe 4 -letne drevefza blis tal perreshejo ; is kore-niniz   potlej   vezh   israftkov shene,   ki fe  drugo
leto s drevefam red is semlje iskopajo, nove drevefza s koreninizami od ftariga odlozhijo, in vfe raspofade.
3. Od poshlahlnjenja murv*
Vfaka murva, ktera ni she farna shlahtna . to je, vfaka, ktera je is femena sraftla, fe mora s zepljenjem, ali pa nafajenjem, ali pa s ozhe-fenjem poshlahtniti, in na Lafhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naf poftavim lefnike. Tode žepi fe murva na divjo, ne na drug lef.
4. Murvne meje.
Murvne meje ti filno fvetujem, sat6 ker jih mras ne omori tako lahko, kakor drevefa, in prej sheno in drevefam zhaf pufte perje mozhno fto-riti, in ti per njivah in ver tih nameil drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, flushijo. Triletne flab-fhi drevefza v jefeni iskopaj, ferzhne koreninize in pa vejize vfe jim poreshi, in jih ali prež po-fadi, ali pa hrani s flamo odete, na koreninah v perft sagernjene in fpomlad v brasde, kjer ho-zhefh mejo imeti, pofadi in jim perlivaj. de fe primejo in fhe potlej in vfako leto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vfako leto s oftrim noshem vejize perkrajfhaj; ne pufti jih od feshena vi fhe radi, in fhe le tretje leto po  faditvi jih sazhni obirati.
(Dalje fledi.)
M a h k, kako shido perdelovati,  ali nauk, kako murve faditi in shidne zherve ali gofenze
srediti.
t     (Na dalje,)
5. Kako lijije ali, perje po  murvah obirati in
kako sh-njim ravnati. Kadar fe perje po murvah she slo in sadofti
rasrafte, fe sazhne sa zherve obirati. Glej , de meje prej oberefh, ki jih je manj fhkoda , in manj to obzhutijo, in mlado mehko perjizhe je sa mlade zhervizhke boljfhi; drevefa pa med tem zhaf imajo perje bolj mozhno narediti, ki bo sa ftarejfhi zherve boljfhi in sa lepo shido potrebnifhi.
Kadar obirafh, glej de ozhef ne odkerhnefh, fizer bi lef potlej ne mogel v drugizh pognati in bi fe dervo ali pofufhilo ali pa vfaj oflobilo; torej je treba perje ali od fpodej nakvifhko fmu-kati, ali pa fhe boljfhi s fhkarjizami ali pa s oftrim nosilkam ga odresati.
Obirati pa fmefh le, kadar rofa she mine, in pred folnzhnim sahodam jenjati.
Napak bi bilo, zhe bi drevefa zhifto ne obral, ampak fhe le potrebno je, de nobeniga lifta ali perefa na njem ne puftifh in vfe pofhkodovane vejize s oftrim noshem obreshefh. Kmalo bo drevo is ozhef v novizh pognalo in fe fpet oselenilo. Zhe bi pa vfiga lilija ne obral, bi fe vtegnilo sgoditi, de ti drevo ufahne, ali pa vfaj prasne vejize vfe oflabe.
Na drevefa plesati ali pa na veje ftopati, kadar fe obera, ni dobro, ampak trinogate lojtre fi naredi, jih k drevefu perftavi, ne pa jih na-nj naf lanjati, in tako drevo oberi. Kofharno, zanjo ali pa shakelj s lozanjem imej, ga obeli in va-nj beri, ne pa na tla perja fmukati, kjer je smirej kaj prahii ali pa blata, ali kaj drusiga, ki je zhervam fhkodljivo.
54
Kadar imafh veliko zhervov ali pa fo she Aareji, fkerbi de bofh imel perja smirej sa dva dni prej nabraniga in v hladnim, fuhim, lepo pofnashenim kraji in ne na kupi hranjeniga. Zhe je mokro, deni ga na veter, ne na folnze, de-ni ga na rube in dva zhloveka naj ga rajtrata, de mokroto na ruhi puAi, in ga potlej fhe malo ofuf hi. Na kupi imeti ga, bi fe vnelo in bi bilo sa zherve fhkodljivo.
De ti drevefa v dobrim ftanu oftanejo, ti fvetujem, napraviti fi toliko drevef, de jih ne bofh vfako leto vfih obral, ampak sa verftjo, de bo vfaj vfako tretje ali zheterto leto vfako pufheno in fe pozhilo; to je, eno drevo eno ali dve leti obiraj, tretje leto pa drusiga. Nikoli pa perja, ki je v drugizh pognalo , ne oberi, fizer ob drevo pridefh, sakaj v tretjizh ne bo vezh pognalo. Bol j f hi je ob nekaj zhervov priti, kakor ob drevo. Skerbi pa in premifli , de ne bofh nikoli vezh zhervov sazhel rediti, kakor jih prerediti samo-refh. Sgorno fhtevilo te uzhi, de 20,000 zhervov ali 1 lot zhervniga femena ali salege potrebuje okoli 10 zentov murvniga perja, zhe prav sh-njim obrazhafh, lizer pa fhe vezh. Po tem lahko vfe prevdarifh.
6.    Bolesni murv.
Bolesni murv f o : 1. oshig; kosha po dre-vefu zherna poAane in fe vidi kakor oshgano ; lef fe pofufhi in drevo umerje. Kjer fe to po-kashe, ni drusiga Aoriti, kakor tako kosho in tudi fuh lef do seleniga in shiviga sveAo isresali in rano s drevefnim masilam *) obešati. 2. mah ali berfhlin, ki pije fok is drevefa, de fe pofufhi. Take rezhi je treba od drevefa oderfati. 3. rane, ki jih fekira naredi, ali pa sajzi, mifhi ali druga shival drevo pofhkoduje. Take ranjene ali pa od shivali objedene drevefa je treba tudi s nosnem  ozhediti in s  drevefnim  masilam  obešati.
(Nauk od shidnih zhervov bo posneje fledil.)