OBVEZNI IZVOD MAJ 2008 lOO LET LJUDSKE ŠOLE Sajevec in Slatnik želita novo podobo Veliki dobrodelni koncert Sožitja Oglarska kopa se prižiga! Razgrnitev izvedbenega dela prostorskega akta Blagoslovljenih 4000 motoristov Rokometaši spet prvoligaši ŠE NA MNOGA LETA, RIBNIŠKA ŠOLA! 100 let deške šole, ki je slovela po strogosti in znanju Dve leti brskanja po zgodovinskih arhivih, da je nastala publikacija Ljudska šola v Ribnici in nato še vrsta ur delovne vneme, da je nastala prireditev, ki je okronala projekt obeleževanja 100-letnega spomina na častitljivo izobraževalno ustanovo. Učiteljice nižje razredne stopnje pod vodstvom Jane Asič so k prireditvi 21. maja pritegnile cele razrede osnovnošolcev, ki so peli v pevskem zboru, plesali v mažoretni točki in pri skupini Bolero, sedli v stare šolske klopi ter poplesavali v folklorni skupini Lončki. Podporo nastopajočim so na tribunah polnega Športnega centra dajali starši in drugi domači, v ospredju pa so bili tudi nekdanji učenci ljudske šole ter poleg sedanjega ravnatelja in predstavnikov lokalne oblasti še vodja sektorja za Nekdanji učenci ljudske šole osnovno šolstvo na ministrstvu za šolstvo in šport. Boris Zupančič se je kot zgodovinar po stroki še posebej zavedel pomembnosti dela, ki so ga opravili avtorji dvoletnega projekta, apeliral pa je tudi na našo ribniško zavest. V teh krajih se stika eno izmed petih področij v Sloveniji, kjer je bilo izobraževanju dano več pozornosti kot drugod. »Lahko ste ponosni, da je ribniška šola ena izmed nosilcev v zgodovini, ki je razvijala slovenski šolski sistem.« Ravnatelj France Ivanec nas je opomnil, da imamo z 871 učenci še vedno eno največjih šol v državi, ter nas spomnil, da njeni začetki segajo vse do 14. stoletja. Znani smo postali zaradi velikega števila duhovnikov, ki jim je ribniška šola dala predhodno izobrazbo, ter Francetu Prešernu, ki je šolo obiskoval v letih od 1810-12. Dan pred slovesno prireditvijo je bilo v avli zadnje zgrajene osnovnošolske zgradbe, kjer poteka pouk predmetne stopnje, predstavljena tudi publikacija, ki na 185 straneh riše zgodovino šolstva od leta 1891 do 1945. V rokah so jo imeli trije avtorji: Janez Tanko, vodja projekta, Staša Ivanec in Milka Jamnik. Glavni urednik publikacije je bil ravnatelj, prof. Ivanec, tudi zgodovinar. Nepogrešljivo delo so opravile tudi Jelka Mate, Mojca Čavka in Zdenka Bartol, ki so zbirale in pregledovale spomine nekdanjih učencev in zavoljo strnjenih in zanimivih zgodb le redki niso dočakali objave. Navsezadnje ne gre samo za beleženje šolske zgodovine, marveč tudi življenjskih izkušenj iz časa, ki bo z odhodom tedanjih in še živečih pričevalcev izbrisan iz spomina, je nujno zapisati ga še pravočasno. Tanko, ki je obdeloval deško šolo med obema vojnama, opaža premikv načinu poučevanja: velik poudarek je bil na vzgoji in verouku, bilo je manj predmetov in snov manj obsežna, a več so utrjevali, zato so učenci naučeno veliko bolje znali. Učni predmeti so bili bolj življenjski v smislu poznavanja narave, živalstva in rastlinja, že leta 1928 pa so v kmetijski šoli učili, kako se spiše čisto prava pogodba. Razlika je bila tudi v tehničnih pripomočkih, še najbolj pa v odnosu učenec-učitelj. Takrat so učitelji neupogljive otroke še lahko kaznovali, saj se jim je klofuta zdela lep začetek jutra, da so zaspance prebudili v nov dan. Toda tudi učiteljem Presenetil je učiteuski pevski zbor - pel je v je oblačilih, ki so ponazarjala tedanji čas in ustrezala strogosti, po kateri so bili UČITEUl znani. Spomini učencev, ki smo jih slišali kot UVOD V PRIREDITEV. PRIČAJO, DA SO SE ŠE DOLGA LETA ZATEM SPRAŠEVALI, ALI SO BILI ONI TAKO NEVZGOJENI ALI PA VENDARLE UČITEUl PRESTROGI... Med nekdanjimi učenci je čutiti veliko SPOŠTOVANJE DO TAKRATNIH UČITELJEV, KI SO UČENCEM PUSTILI MOČAN VTIS, UGOTAVUAJO AVTORJI PUBLIKACIJE. ni bilo lahko, ker so jih pošiljali učit po celi bivši Jugoslaviji in so jim zato prav prišli samski, da za seboj niso puščali onesrečenih družin. Močna je bila vloga Cerkve in tako, kot se je pouk začel z molitvijo, se je vsaka proslava začela z mašo. 600 izvodov publikacije, ki so jo podprli sponzorji, je romalo v knjižnice, sosednje šole, pričevalcem..., zbiranje donacij pa se je toliko dobro obneslo, da si bo šola z denarjem NLB opremila računalniško učilnico, stara ljudska šola pa je že dobila nova Inothermova vhodna vrata. Tekst in foto ALENKA PAHUUE MAJA PIŠEMO: Novice iz doline Ogrevanje z biomaso v letu 2013? 4 Prihaja denar za telekomunik. omrežje 4 Podnebje se spreminja: štorklje obiskale Hrovačo Dogodki meseca 100 let ljudske šole 2 25 let Sožitja 5 Foto Fanči Tekavec Kulturne drobtinice O anketi glede muzejske trgovine 4. Oglarski dnevi Od vasi do vasi Vas brez smerokaza Domača imena slatniških hiš Ne spreglejte Javna dražba stanovanja 6 8,10 — i i! 10 JI I Razgrnitev izvedb, dela prostor, akta V Zabavne strani is 1/15 Obeležujemo zgodovino I n . Slovesnost na Mali gori |j J žl 1Ü Po dolini I l| Slovo od klopi ribniških in kočevskih maturantov FOTO AR Knafljev trg želi več parkirnih mest 28 Mesto se bo okrasilo z rožami 28 Asfalt na poljanskem odseku 29 Obnovljen vozni park gasilcev 29 Od vrtca do šole 30 Shod motoristov 31 Športni utrinki Rokometaši spet med elito 32 Slavila Čebin in Ko kal jeva 32 Ribniški gasilci se veselijo novega vozila foto Gregor Virant Ji E v c< & 11 T D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 27. junijj 2008 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 16. junija 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Duh Willingraina m Z BIOMASO NAJ BI SE OGREVALI V LETU 2013 Na energetskem področju je prvi plan prenova toplovodnega omrežja DENAR ZA VLAGANJE V < TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE KAPLJA H NAZAJ Tri slemenske vasi, Dolenja vas in Ribnica že ugodno rešeni, rdečo luč pa dobili štirje zahtevki 0 Na podlagi zakona o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje bodo dobili denar povrnjen tisti posamezniki, ki so samoprispevke plačevali preko krajevnih skupnosti. Ribniška občina dobiva denar med zadnjimi, a tudi razdelitev dobljenih sredstev ne bo šla zlahka, ker manjkajo dokumenti, in se bo najverjetneje vsota delila po principu - vsem enaka vsota, je dejal župan Jože Levstek. Za zdaj je znano le, da naj bi tri slemenske vasi: Perovo, Pugled in Vintarji, kjer je bilo vloženih 12 zahtevkov, dobile nazaj 2400 evrov, a ne prej kot pred koncem leta, je dejal župan. Za Dolenjo vas (220 zahtevkov) in Ribnico znesek še ni znan, ve pa se, da bodo kratek konec potegnile ostale slemenske vasi, ki so plačevale samoprispevek v letih 1974, 1976 in 1989; Ribničani, ki so vlagali v letih 1980, 1983 in 1988, ter Dolenji Lazi, Bukovica in Dane. Državno pravobranilstvo je njihove zahtevke zavrnilo, ker menda niso imeli verodostojne dokumentacije. Taje, kot že rečeno, nepopolna tudi pri tistih, ki so dobili odobreno vračilo, zato bi župan raje videl, da bi država občini omogočila porabo teh sredstev za urejanje infrastrukture ali optičnega kabla, kot pa da bo zdaj preostanek leta vračala denar, medtem ko je prej že mesece porabila za pripravo in oddajo zahtevkov. Oškodovanci mislijo drugače, saj so jih mnoge oblasti že tolikokrat ‘prinesle okrog’, da jim nočejo več gledati skozi prste. Alenka P. NA KRATKO... • Križišče pri Žulju ter nova podoba Upravne enote na istem koncu naj bi bila končana konec junija. Začela naj bi se urejati tudi 200 metrov dolga Krošnjarska ulica, ki vodi mimo doma za ostarele in bivalnih enot VDC. Napeljali bodo elektriko, vodo in postavili javno razsvetljavo in kako klopco, da bo na voljo ob sprehodih novih prebivalcev nove ulice. • Majhna zasedenost doma za ostarele, v katerem zdaj biva komaj 28 oskrbovancev, bega tako župana kot direktorja Franca Vetriha, saj sta bila pred odprtjem deležna nešteto klicev o tem, kdaj bo koga od čakajočih možno čim hitreje spraviti v dom. Zdaj, ko je ta postavljen, je v njem še 120 praznih mest. Le še mesec ali dva se bo čakalo Ribničane, da se odločijo, ali bodo z rezervacijske liste prešli v dom ali pa se bo tega začelo polniti s prosilci iz ostale Slovenije. 49 zaposlenih namreč Rive d.o.o. mesečno stane 25.000 evrov. Alenka P. Energetska izraba lesne biomase, gospodarska slika Slovenije ter, ponovno kot lani, ribniški turizem, so bile teme, ki jih je časnik Finance izbral za tokratni ribniški forum v Škrabčevem skednju. Znani urednik Peter Franki je za mizo vsakič posadil druge goste in kot prva sta o prihodnosti ogrevanja Ribnice na lesno biomaso spregovorila župan Jože Levstek in podžupan Vinko Levstek, na občini zadolžen za energetsko področje. Beno Štern (desno) v pogovoru s predsednikom OZ Ribnica O tem relativno novem energetskem viru je nekaj napotkov na občinstvo prenesel tudi Beno Štern, direktor Pro-eco d.o.o., ki v takih projektih podpira javno-zasebno partnerstvo. Občina naj bi z vložkom v naravi pomagala zasebnemu vlagatelju, oba pa bi lahko pri izvedbi del izkoristila del od 23 milijonov evrov, kolikor jih bo v obdobju od 2007-13 na voljo v obliki prostih nepovratnih in državnih proračunskih sredstev. Ena naprava za ogrevanje stane 4 mio EUR, a iz omenjenega sklada ne bo možno črpati vseh sredstev, marveč bo treba aktivirati lokalne vire, je dejal Štern. Ribniška občina bo morala predhodno reševati še dodaten problem. Je sicer lastnik toplovodnega omrežja, a le manjši lastnik kotlovnic, zato bi se rada čim prej dogovorila z ostalimi lastniki o brezplačnem prenosu, ker domneva, da bo vzdrževanje starih kotlovnic drugim le v breme. V primeru, da ne bo dobila njihovega soglasja, bo uvedla manjši sistem daljinskega ogrevanja, ki bo omogočilo plačilo po porabljeni energiji. Nanj se bodo lahko priključili tisti uporabniki, za katere ogrevanje zdaj plačuje občina. Franklu ni bilo jasno, zakaj je izbira poslovnega partnerja pri tem projektu taka skrivnost, vendar je podžupan izdal le, da IBE iz Ljubljane trenutno izdeluje študijo o tem, ali naj ogrevanje prevzame koncesionar. Štern je pohvalil prizadevanja občine, da se ogreva na biomaso, ter svetoval, naj sodeluje v evropskih projektih s kakšno izvirno idejo ali pa naj se pusti povabiti h kakemu projektu, ki že teče. Tudi on je omenil znano dejstvo, da Slovenci premalo izrabljamo evropski denar. »V sedmih letih bo v evropskih kohezijskih skladih na voljo več kot 10 mlrd EUR in Slovenija bi lahko letno prejela 250 mio EUR. Žal ga ni, ampak je morala še doplačati 8 mio EUR." Podžupan v uspeh morebitnega novega ribniškega ogrevanja ne dvomi, čeprav se zaveda, da imajo projekti na biomaso slab prizvok, ker so marsikje propadli »zaradi nedodelanega sistema in je vse skupaj postalo nerentabilno«. Terminski plan naj bi pri nas potekal nekako tako: letos se pristopi k projektu, v naslednjem letu se postavi kotlovnica, do leta 2013 pa naj bi ogrevanje v celoti zaživelo. V to pa je veliko prisotnih dvomilo. Za nas druga najzanimivejša točka je bil turizem, čeprav so o njem govorili že na lanskem forumu, tako da smo zdaj zvedeli le še za najnovejše načrte na tem področju. Jurij Rudež (Ugar) je sicer rekel, da je težko govoriti o nečem, česar ni, in turizma pri nas še ni; največja ovira so prenočitvene kapacitete. Vesna Savič (TlC) je dejala, da se pač dolgo ni vlagalo v turizem kot gospodarsko panogo in sedanjih 75 postelj ne zadošča potrebam. Vesna Horžen (Miklova hiša) je pritrdila, da turizma nismo začutili kot poslovno priložnost in da smo še zelo na začetku turističnega razvoja, a so se stvari začele odpirati. Voditelj Franki pa v naš interes dvomi in je občinstvo izzval z vprašanjem: Ali ste Ribničani preveč razviti, da bi se ukvarjali še s turizmom? Trenutno si ga želijo določeni večji podjetniki, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, na primer Rudež, ki bi bil zavoljo Ugarja pripravljen zgraditi lasten hotel, če ga v tej ideji ne bi prehitel nekdo drug. Janez Škrabec bi rad v manjši hotel predelal staro hišo, zanimiva poslovna zgodba pa se odvija tudi na kočevsko-ribniški meji. Motel Jasnico je odkupil Italijan, ki živi v Beljaku, in želi podvojiti kapacitete ter tja pripeljati turiste iz zahodne Evrope. Trenutno Ribnica od vsega dohodka le en odstotek pridobi iz turizma, zato Vinko Levstek meni, da bi bilo treba najprej razčistiti, kdo bo nosilec turizma. »Ali Miklova hiša ali zasebniki, ki bodo motivirani s profitom?« Meni, da bi morali najti ‘nek dodatek k Miklovi hiši', medtem ko je Štern Občino opozoril, da naj razvojne projekte dela na zalogo, da se bo lahko pravočasno prijavljala na ustrezne razpise. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Udeleženci debate o turizmu v Rešeto Društvo Sožitje Ribnica, kije v začetku letošnjega januarja uradno praznovalo svojo 25-letnico delovanja, je svoj obstoj obeležilo 2. maja z dobrodelnim koncertom v Športnem centru Ribnica. S pomočjo koncerta so zbirali sredstva za nakup športnih rekvizitov, specialnih pripomočkov in igral za ribniško bivalno enoto, v kateri je trenutno 17 gojencev (iz Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka in Kočevja), od tega tudi dojenček z mamico. Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ribnica je bilo ustanovljeno 5. januarja 1983. Pred tem pa je že deset let delovalo v medobčinskem društvu Ribnica - Kočevje. »K ustanovitvi samostojnega društva Sožitje Ribnica so veliko prispevali pokojni Vinko Mate, ki je bil 10 let predsednik, dolgoletna tajnica Majda Vrh in prejšnji predsednik društva Sožitje Ribnica Alojz Lovšin ter drugi člani društva,« je v svojem govoru na koncertu obudil spomine na začetek poti sedanji predsednik društva Jože Košmrlj. Sožitje je sicer nevladno, nestrankarsko, nepridobitno in prostovoljno društvo za napredek skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. Tako tudi ribniško Sožitje, ki se z drugimi društvi Sožitje po Sloveniji povezuje v Zvezo Sožitje, kjer je danes 51 društev in preko 14.000 članov. Z njihovo pomočjo v veliki meri uresničujejo društva svoj letni program aktivnosti. »Sožitje je kot velika družina, ki se sooča z različnimi problemi in jih poskuša rešiti,« je dejal predsednik Košmrlj, ki je nanizal tudi najpomembnejše prelomnice društva. Leta 1984 seje začel izvajati Zakon o družbenem varstvu odraslih duševno in telesno prizadetih Rešeto oseb. Istega leta se je tudi odprl zavod v Dragi, kamor so bili sprejeti trije naši otroci. Leta 1986 so začeli s klubskimi dejavnostmi, ki jih je vodila Olga Černe, ravnateljica šole s prilagojenim programom Ribnica. V letu 1990 so bile odprte delavnice pod posebnimi pogoji v bivših prostorih SIS. Leta 1993 je bilo v Varstveno delovnem centru Ribnica že 15 varovancev. Najlepša hvala za podporo in pomoč. Za nami je velika dobrodelna prireditev, na kateri je društvu Sožitje iz Ribnice uspelo zbrati 4500 evrov prispevkov in donacij, s katerimi želijo kupiti potrebno dodatno didaktično opremo ali igrala za varovance v bivalnih enotah varstveno delovnega centra. O nakupu vas bomo obvestili v eni izmed naslednjih številk Rešeta, na tem mestu pa je čas, da se iskreno zahvalimo za pomoč vsem nastopajočim, povezovalcu, obiskovalcem, sponzorjem in donatorjem ter medijem, ki ste naše dobre namene podprli. Za Društvo Sožitje Ribnica VIKTOR KUŽNIK VDC je postal enota Centra za socialno delo Ribnica in se je februarja preselil v prenovljene prostore bivšega Rika, kjer deluje še danes in z več kot 25 varovanci. Košmrlj je pripovedoval še o desetletnem poteku izgradnje ribniške bivalne enote in velikih prizadevanjih aktivnih članov društva, Centra za socialno delo Ribnica in Občine Ribnica. »23. oktober 2007 pa si bo naše društvo najbolj zapomnilo po tem, da je bila odprta Bivalna enota Ribnica, ki lahko sprejme 24 varovancev,« je ponosno pripovedoval predsednik Košmrlj in se zahvalil vsem staršem, ki vseskozi stojijo društvu in svojim otrokom ob strani. Oni so tisti, ki prenašajo največjo težo in so stopili iz anonimnosti ter pokazali svetu, da so tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju del družbe in da potrebujemo drug dru- gega. »Osebe z motnjami v duševnem razvoju niso posebneži ali celo reveži, ampak potrebujejo več pozornosti, učenja in ljubezni vse življenje.« Besede, ki so ganile vse prisotne in dale misliti, nagrajene pa so bile z gromkim aplavzom. Dobrodelni koncert, na katerem so zbrali 4.500 EUR, je bil namenjen pomoči ribniški bivalni enoti za nakup specialnih pripomočkov za delovno terapijo in drobne opreme, igral, prilagojenih za vsakdanje aktivnosti tudi za otroke z najtežjo motnjo v duševnem razvoju. Prizadevali pa si bodo tudi za izgradnjo VDC-ja v bližini bivalne enote in nadaljevali začrtano pot. Koncert, idejo, društvo in vse prisotne je pozdravil tudi ribniški župan Jože Levstek. Kot je dejal predsednik Košmrlj, je bil idejni oče tega koncerta podpredsednik društva Viktor Kužnik, veliko pa mu je pomagala gospa Ana Mihič. »Praktično v enem tednu so bili vsi sodelujoči zbrani. Kogar sem poklical, nihče ni rekel ‘NE’,« je povedal Kužnik o nastopajočih. Vsi, razen Toneta Fornezzija - Tofa, kateremu je letalo menda obtičalo nekje v Aziji, so na koncertu z velikim veseljem sodelovali in tako lepo prispevali košček dobrih del za društvo. Navduševali so nas Tamburaški orkester Sodražica, z Gorenjske Veseli svatje, vedno aktualni Radio mlajku, Ribniški pušeljc s presenečenjem večera - z njimi je zapela tudi Petra Kužnik, gojenka ribniške bivalne enote, potem so bili tudi še Petra Stopar ob spremljavi violinistke in violončelistke, ansambel Zdomarji, Ivan Čampa - Čampolini, ansambel Roka Žlindre, Teja Asič, Duble Truble in Pop Design, ki je z Miranom Rudanom zopet ‘zažgal’. Vse skupaj je povezoval Marko Modrej. Veliko smeha in glasbe je bilo, pa tudi čudovitih misli. »Vse lepo pozdravljam, posebej pa mlade in ostale z motnjami v duševnem razvoju, katerim je današnji koncert tudi namenjen. To so ljudje širokega srca in nedolžnega jezika,« je dejal Modrej. Pritrdili pa smo še eni lepi in resnični misli: »Dajati je božansko, sprejemati je človeško.« Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ 5 a:>zixiiJL»iö#ia :zrsj>*rz.rz>■ MUZEJSKA TRGOVINA RIBNICA (poročilo o delnih rezultatih ankete) PESNIŠKI KOTIČEK MEGLA Megla prodira, prodira k nam. V dolino tiho zdaj se plazi in nas rahlo oplazi. Mogočno zdaj se spušča na dolino tiho in nas rahlo boža, ker njena smo koža. Kaj hoče, jo povprašam, ko tresejo se roke in noge so trde. Ni odgovora, niti kretnje, samo zadušljivi beli oblak, ki ni nam enak. Megla, mogočna ali pa ne, ne boš me dobila in me zlomila. Dani Lesar Muzejska trgovina že z imenom pove, da je dodatek muzeja, njegova dodana vrednost. Naloga muzejev in njihovih delavcev je skrb za ohranjanje lokalne oz. nacionalne identitete. Tudi muzejska trgovina v Ribnici nosi enako sporočilo. To dokazuje tako njena notranja oprema kot izdelki, ki so v njej na razpolago. Govorimo, da je to prodajalna z zgodbo - ribniško zgodbo. Predmeti, ki se v tej trgovini prodajajo, so najrazličnejši izdelki ribniških obrti suhe robe in lončarstva ter drugi izdelki, ki predstavljajo skupek osnovnih značilnosti, ki Ribnico in njene ljudi med seboj povezujejo in označujejo. Iz osnovne ideje, da Ribnica potrebuje trgovino z izdelki značilnih ribniških obrti, smo v muzeju oblikovali koncept trgovine, ki združuje vse, kar je ribniško. Zato to naj ne bi bila le trgovina s suho robo in lončarstvom, pač pa trgovina, ki bi s svojo celotno podobo predstavljala ribniško identiteto - Ribnico. Z zastavljenim konceptom smo želeli postaviti trgovino, ki je fleksibilna in moderna, ter združuje na eni strani tradicijo, preteklost, na drugi pa aktualnost, sedanjost. Na njenih policah najde prostor vse, kar po strokovni presoji delavcev muzeja ustreza vzpodbujanju oz. predstavljanju lokalne identitete. Ponudba trgovine je fleksibilna, ves čas se spreminja in dopolnjuje z izdelki ribniških domačih obrti pa tudi z drugimi izdelki iz oblačilne kulture, nesnovne dediščine (bajke, pesmi, ribniški humor...) idr. Nedvomno ima trgovina tudi pomembno vlogo pri turističnemu razvoju kraja. Bistveno je, da bi se v njej počutili dobro obiskovalci od drugod in domačini. Za trgovino smo izdelali tudi posebne kriterije, na katere se opiramo pri izbiri naše ponudbe. Kriteriji so bili pisno predstavljeni na tiskovni konferenci ob otvoritvi trgovine in večkrat objavljeni v javnih publikacijah, kjer smo predstavljali koncept Muzejske trgovine Ribnica. Kateri so tisti predmeti, ki izpolnjujejo vse pogoje za muzejsko trgovino: • tisti, ki imajo kot eksponati muzejsko vrednost in jih lahko izdelujemo kot replike • se izdelujejo na tem območju 50 let in več • moderni izdelki /domačih obrti/, ki izhajajo iz tradicije (o tem odloča strokovna služba muzeja) • predmeti, s katerimi želimo spodbuditi ponovno oživljanje že opuščenih panog oz. izdelkov • predmeti s pridobljeno geografsko označbo Ribniška suha roba po sklepu komisije za geografsko označbo Ribniška suha roba • predmeti, ki imajo posebne zgodbe • predmeti, ki po mnenju muzeja predstavljajo osnovne značilnosti, ki Ribničane na znotraj povezujejo, navzven pa označujejo. V zvezi s trgovino smo v teh dveh letih slišali mnogo komentarjev, večina od njih je bila resda zelo naklonjenih, vendar pa je bilo nekaj tudi precej kritičnih. Največkrat so nad trgovino navdušeni obiskovalci Ribnice, pa tudi veliko domačinov se je pozitivno izreklo o njej. Ker pa so vse to le ustne informacije, ki spuhtijo v eter, ko so izgovorjene, smo se letos odločili, da z anketo povprašamo neposredno domačine, kaj jim pomeni ta trgovina, kakšna se jim zdi in kakšna naj bi po njihovem bila.. Vprašalnik smo sestavili sami, ker za najem podjetja, ki bi opravilo anketo, nimamo sredstev. Z Rešetom smo poslali na vsa gospodinjstva okoli 3100 anket. Do 20. maja smo dobili vrnjenih 95 anket (3%) in tukaj je povzetek odgovorov. Na začetku smo zastavili vprašanja, ki bodo odkrila, kolikokrat in s kakšnim namenom zaidejo domačini v Muzejsko trgovino. Anketo so večinoma izpolnili krajani, ki trgovino poznajo, so jo že obiskali in v njej tudi že nakupovali (89 anketirancev oz. 93%). Večina je kupovala za osebna darila (64 vprašanih oz. 67%). Naslednja vprašanja so se nanašala na ponudbo, odprtost in potrebo po takšni trgovini. Ponudba trgovine je za 73 anketirancev ( 76%) ustrezna, 16 anketirancev (17%) pa se strinja s ponudbo v trgovini, vendar so dopisali S flešero še svoje pripombe, ki so v večini zelo konstruktivne (možnost dostopa za invalide, večji izbor cenejših izdelkov, več reklame...). 7 anketirancem (7%) se zdi ponudba trgovine neustrezna. Glede odprtosti trgovine je 58 anketirancev (61%) mnenja, da bi morala biti takšna trgovina odprta cel dan, ostali mislijo, da bi lahko bila odprta ali samo dopoldne ali pa deljeno. Na vprašanje, ali Ribnica potrebuje takšno muzejsko trgovino, odgovori 83 anketirancev oz. 87% pozitivno. Tretji sklop vprašanj pa se nanaša na cilje, ki jih bi želeli s to trgovino doseči, in na način organiziranosti trgovine ter s tem posledično odgovornosti ustanovitelja oziroma lastnika. 63 ali 66% anketirancev je mnenja, da takšna trgovina pripomore k prepoznavnosti okolja, 80 ali 84% vidi v njej promocijo ribniške obrti, muzeja in Ribnice splošno , 46 ali 48% omogočanje obrtnikom ponuditi izdelke v domačem kraju in 65 ali 68% pa tudi oživljanje in vzpodbujanje izdelovanja domače obrti. 4 ali 4 % anketirancev pa je mnenja, da ima trgovina namen grosistične prodaje in dobička. Na vprašanje, kaj naj se zgodi s trgovino, če se ta ne more vzdrževati sama, so 3 ali 3% odgovorili, naj jo občina zapre, 73 ali 76% jih je mnenja, naj jo občina finančno podpre , da naj se organizira drugačen tip trgovine na način javno zasebnega partnerstva in ukine naziv Muzejska trgovina, pa jih predlaga 20 ali 21%. Vsem, ki ste izpolnili anketo, (bilo je precej več žensk kot moških) in nam jo kakorkoli dostavili, se najlepše zahvaljujemo. Vendar naj poudarimo, da s tem poročilom informacije še ni konec. Anketa bo na razpolago v trgovini še ves naslednji mesec. Vse vaše konstruktivne pripombe bomo poskušali upoštevati, v pomoč in pogum pri nadaljnjem delu pa bodo tudi vaša pozitivna mnenja in pohvale. Morda bomo lahko konec leta postregli s popolnejšimi podatki in slika, kaj muzejska trgovina pomeni tistim, iz katerih izhaja, bo tako dobila ostrino. Marina Gradišnik, kustodinja Vesna HorŽEN, direktorica Hešbto TRUBARJEVO LETO (k„nec, V času Trubarjeve vrnitve 1561. v domovino je protestantska reformacija prehajala v protestantizem, oblikovala se je organizacija te cerkve in njena ideološka podoba. Trubar je postal predhodnik historiografije, ko je podal zgodovino reformacije. Še vedno je veliko pisal, imel pa tudi težave. Klombner je brez njegove vednosti izdal v Tübingenu protestantsko pesmarico, močno usmerjeno proti katoliški veri, jezikovno pa po Trubarjevem mnenju ne dovolj dobro. S tem je nakopal Trubarju velike težave, kajti navedel ga je kot avtorja. Katoliško zmerni škof Seebach v Ljubljani ga je zato poklical na zaslišanje. Trubar je v navzočnosti pomembnih mož izkazal svojo protestantsko naravnanost. Na podlagi vvUrtemberškega cerkvenega reda je napisal Cerkovno ordningo, statut Cerkve slovenskega jezika s hierarhijo in oblikami obredov. 1564. je v Ljubljani kupil hišo in natisnil Cerkovno ordningo ali Cerkveni red. Prišlo je do zapletov, saj bi takšen cerkvenopravni dokument smel izdati po določilih augsburškega verskega miru 1555 le deželni vladar. Ta kot katoličan tega ni imel namena storiti. Trubar si je preveč dovolil tudi z uveljavljanjem svojega cerkvenega reda v vseh slovensko govorečih pokrajinah. Deželni glavar Jakob Lamberg je bil v sporih s Trubarju naklonjenimi Turjačani, odmikal se je tudi Trubarju. Ovajanja katoličanov so bila še vedno prisotna. Znotraj protestantizma so se dogajala večja ideološka razhajanja in osebna nasprotja. Celo luterani so njegovo Cerkovno ordningo skrbno pregledovali, kar je povzročilo zamudo pri tiskanju. Tako je versko tolerantnega Ferdinanda I. zamenjal ostrejši nadvojvoda Karel. Decembra 1564 je zasegel Trubarjevo knjigo, njega pa izgnal. Kranjski deželni stanovi so bili pri vsem nemočni, dosegli so le daljši rok za izselitev. Junija 1565 se je Trubar z družino in študentom Jurijem Dalmatinom preselil v Nemčijo. Za njegovega naslednika, superintendanta protestantske Cerkve, so postavili S. Krelja. Hišo je po nekaj letih, ko je bilo jasno, da se ne bo smel več vrniti, prodal, knjižnico pa zapustil deželnim stanovom. Ker je biblijski zavod v Urachu propadel, se je zatekel v Tübingen. Najprej je v začetku 1566. postal župnik v Lauffnu ob Neckarju, še istega leta se je preselil v Derendingen. Tam je bil župnik do svoje smrti. V tem času mu je umrla žena, s katero je imel sinova Primoža in Felicijana in hčer Magdaleno. Kasneje se je še dvakrat poročil. Imel je mnogo težav, nenehno si je moral na novo urejati življenje in se boriti z nasprotniki in tudi skromno živeti Vse to ga ni odvrnilo od pisanja, še zadnjikrat je na pobudo mestnega prošta J. Andreaeja obiskal domovino, da bi v Tübingen prinesel zanesljive podatke o turški veri. Dobil naj bi jih od ujetih turških vojščakov osmanskega sultana. Sestal se je z zaprtim pašo Usraimbegom iz Bosne. Tedaj je drugič obiskal Willingrain ali grad na Bregu. S turškim svečenikom se je pogovarjal o prevodu Lutrove biblije v turški jezik in razpošiljanju le-te med islamske vernike. Bil je mnenja, da jih bo mogoče na tak način spreobrniti. Ideološka trenja med protestanti na Slovenskem so bila še vedno prisotna, čeprav na zunaj tega zaradi katoliškega pritiska ni bilo opaziti. 1575. je izdal svoj najobsežnejši katekizem s pesmimi in razkril svoje družbene nazore. Bil je proti kmečkim uporom, hkrati tudi za kmete, saj ni želel, da bi jih gospoda preveč izkoriščala. To je vidno tudi v njegovem jeziku, ki je preprost, razumljiv vsem ljudem. Trubar je dosegel, kar je želel, namreč potrditev pripadnosti notranjeavstrijskih protestantov k augsburški veroizpovedi in evangeličanski Cerkvi, ki je izšla iz nje (luteranstvo). To je bilo izrednega pomena za legalizacijo protestantizma v deželah nadvojvode Karla. Ta je zaradi turške nevarnosti in velikih stroškov, sicer nerad, privolil v svobodno izbiro med katolištvom in luteranstvom. Prevod Lutrove Hišne postile je na smrtni postelji narekoval sinu Felicijanu, ki je 1595. poskrbel za natis. Trubarjev ustvarjalni opus je velik. Izdal je 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Pisal je retorično, razumljivo, preprosto, živahno in šegavo. Ni izdal le prvi slovenski knjigi, ni bil le versko usmerjen, temveč je razvijal tudi versko in pravno terminologijo, esejistiko, pripovedništvo, historiografijo in je prvi po imenu znani avtor pesmi v slovenskem jeziku. Dočakal je celoten Dalmatinov prevod Biblije, ki dokazuje, da se dajo v slovenščino prevesti še tako zahtevna dela. Dočakal je tudi znanstveno obravnavo slovenščine v Bohoričevi slovnici Zimske urice. Primož Trubar je dokaz, kaj se kljub najtežjim življenjskim okoliščinam v življenju lahko doseže. Pa ne le zase, mislil je na svoj jezik in narod, na »Lube Slovence«. Tako jih je nagovoril v prvi slovenski knjigi Katekizem in se od njih poslovil nekaj let pred smrtjo 1582 v najpomembnejšem delu, v celotnem prevodu Nove zaveze. Življenjsko pot je zaključil 28. junija 1586 v Derendingenu, kjer je tudi pokopan in velja ves čas za velikega moža, v zadnjih desetletjih pa tudi v svoji domovini. Darinka Suljevič VABILO Umetniško društvo Župnijski pevski zbor Ribnica vabi vse ljubitelje glasbe in zborovskega petja na LETNI KONCERT, ki bo v petek, 30. maja ob 20. uri, v župnijski cerkvi sv. papeža Štefana v Ribnici. Zborovodja Župnijskega pevskega zbora Ribnica je Alojz Osvald. VABUENI! 1 i m* j ■ j i*rxj ir i rxi ■ />■ rvj i.i ^ic»ici m rxj>1 ( i.■;■ f i>1 4. OGLARSKE DNEVE ODPRLA LIKOVNA RAZSTAVA Po deževnem tednu je v petek zvečer 23. maja posijalo sonce ravno tisto uro, ko je Društvo likovnih ustvarjalcev Ribnica povabilo na odprtje svoje prve razstave. Podobnaje bila že lani, toda društvo je uradno zaživelo šele letos, saj je raslo bolj počasi, »ker je manjkalo korajže«. Nazadnje je nastalo predvsem iz potrebe, da dogajanju ob oglar-ski kopi doda neko višjo vrednost in ga zabeleži na svojski umetniški način. Dela, ki so nastala ob lanski kopi, so bila najprej postavljena na ogled pred lovsko kočo v Rakitnici, zdaj pa bodo na voljo za licitacijo vse dni ob kopi. Izkupiček bo šel ponovno za ohranjanje oglarske tradicije, kajti vsi avtorji so se odrekli TOMAŽ MAVRIN, KLEMEN MERHAR, RUDI KOŠMRLJ, honorarju. MILAN VLAŠ1Č, MARTINA STARC, MILICA KOŠTRUN, Edina zahvala so jim bila MARIJA MESTEK, IVAN CEDER, MARIJA KLANČAR priznanja, ki jim jih je kot BONČA, MAJDA JANŠA, ŽELJKO IZKOČEVJATER PETER darilo in zahvalo izročil POLONČIČ RUPARČIČ SO BILI LETOŠNJI DOBROTNIKI, predsednik društva TA LIKOVNA ZVRST JE ČISTI AMATERIZEM, JE DEJAL Brane Žunič. Kljub temu, ŽUNIČ. »GRE ZA ISKANJE IZRAZOV IN SAMOIZPOLN-da se je kopo začelo post- JEVANJA UMETNIŠKIH ŽEUA.« LE-TE OČITNO CENIJO avljati Že tri dni prej, je bil TUDI DRUGI, SAJ SO BILE LANI PRODANE VSE SLIKE, ta večer odprtja vendarle bolj slovesen, zato sta se z violino in harmoniko predstavili Nika in Slavica, svoje pesmi pa je recitirala Živka iz Kočevja. Alenka P. PIHALNI ORKESTER VABI V DOBRO DRUŽBO NOVE GLASBENIKE Ribniški pihalni orkester uresničuje zastavljeni programski načrt in je tako v obdobju april-maj 2008 opravil tri nastope, zadnjega maja pa se bo udeležil prireditve Dan godbe 2008 v Dobrepolju. Prvi nastop je RPO opravil v Medvodah 18. aprila na večeru filmske glasbe, kjer je RPO sodeloval s tremi skladbami. Prireditev, ki jo je pod vodstvom Jureta Galičiča organizirala filmska sekcija pri KUD Medvode, se je dogajala v nabito polnem kulturnem domu Medvode. Posebnost glasbene prireditve je bilo dodatno dogajanje na filmskem platnu, saj so se na njem ob izvajanju skladbe nizali posnetki iz ustreznega filma. Organizatorje bil z našim nastopom zadovoljen, zato bo mogoče tudi nadaljnje sodelovanje. Naslednji nastop je že tradicionalna budnica za 1. maj. Pričeli smo jo ob 6. uri zjutraj v Ribnici. Z letošnjo budnico smo v naši občini obiskali Nemško in Dolenjo vas, Otavice, Prigorico, Slatnik, Žlebič, Velike Poljane in nekaj po 13. uri zaključili v soseski Breg Grič. Medtem smo z igranjem koračnic »budili« tudi v občini Sodražica ( Sodražica, Globel) in občini Loški Potok (Hrib, Travnik). Ob tej priložnosti se člani orkestra zahvaljujemo vsem, ki ste nas gostoljubno sprejeli medse in nas postregli. Naslednje leto se med vami prav gotovo zopet vidimo in slišimo, kot smo obljubili. 11. maja smo uspešno gostovali tudi v Dolini pri Trstu na večdnevni prireditvi Majenca, kamor nas je povabil Pihalni orkester Breg-Dolina 1890. Najprej smo se ustavili na italijanski strani v vasi Prebenek, v neposredni bližini gradu Socerb. Tam smo odigrali nekaj koračnic ob podiranju prvomajskega mlaja, okrašenega s pomarančami in limonami ter dvojnim pletenim vencem. Po dobrodošli postrežbi smo nadaljevali pot v Dolino, kjer smo pod mlajem izvedli skoraj enourni koncert s pretežno slovenskimi skladbami. Tem so naši zamejski Slovenci z veseljem prisluhnili. Po tem smo si malo ogledali kraj in odšli na degustacijo vin, zvečer pa smo v paradi s koračnicami pospremili parterje in parterice (osemnajstletni fantje in šestnajstletna dekleta) na glavni trg, kjer so imeli zabavni večer. Hranimo posebej prijetne občutke in spomine na trenutke, ki smo jih preživeli z našimi prijaznimi primorskimi gostitelji. Spletla so se nova poznanstva in prijateljstva, ki jih bomo nadaljevali tudi osebno. Da smo lahko uresničili omenjene nastope, so nas podprli: Občina Ribnica, JSKD Izpostava Ribnica, KUSS d.o.o. Ribnica, Radgonski sejem d.d. Gornja Radgona in KGZ Ribnica z.o.o. Vsem se lepo zahvaljujemo. Tole je ena plat medalje, kot pravijo, druga pa je seveda naše delovanje in usposabljanje na vajah ob petkih in nedeljah, naš čas, ki ga kot amaterji namenjamo izvedbi programa, kar pa ob udeležbi na takšnih prireditvah kaj hitro pozabimo. Vse omenjeno je za nami, pred nami je študij novega repertoarja za naš junijski - poletni koncert v ribniškem Gradu. Žal imamo v orkestru še vedno premajhno zasedbo, saj potrebujemo za popolnitev orkestra še vsaj 15 članov, zato apeliram ob tej priliki na starše otrok ali pa vse morebitne zainteresirane, ki so v mesecu maju opravili glasbeni preizkus za vpis v Glasbeno šolo Ribnica, da se morda odločijo za učenje instrumenta, primernega za pihalni orkester. Na splošno med pogovori v orkestru ugotavljamo, da konča glasbeno izobrazbo veliko število učencev, ki po navadi že po končani osnovni šoli prenehajo z igranjem in nekje »usahnejo«, namesto da bi si izobrazbo izpopolnjevali in dopolnjevali ter se vključili v delovanje kakšnega društva, med drugim tudi RPO. Učenci, ki imajo že doseženo glasbeno izobrazbo enega instrumenta, bi si lahko zelo hitro pridobili znanje tudi za drugega. Tudi tu ima vsak možnost dodatnega izobraževanja na raznih seminarjih in delavnicah, ki jih vodijo priznani, tudi svetovno znani strokovnjaki. Vsekakor pa so glavni atributi za delo v orkestru pri posamezniku želja, volja, navdušenost in zanesenjaštvo. Vsi zainteresirani se lahko osebno oglasite v prostorih orkestra v TVD Partizan Ribnica vsak petek med 19. in 21. uro (razen v času počitnic; julij, avgust), kjer boste v dobro družbo lepo sprejeti. Stanislav Grebenc lr., predsednik s ftBŠEm HIŠA DEDIŠČINE JE LAHKO TUDI IGRIVA Muzeji po celi Sloveniji so 18. maja odprli vrata ter v svet, ki shranjuje spomine preteklega časa, povabili prav vse ljudi dobre volje. V ribniškem muzeju smo se lahko preizkusili na hoduljah, se igrali nekdaj sila popularne igrice, sestavljali igro Spomin, kupovali izdelke nam dragih otrok iz ribniškega Vrtca... Igrice in radost, ki nas prevzema, kadar se lahko prelevimo v kožo otroka ali pa opazujemo njihove zvedave obraze, je odlično zadostilo, letošnji temi odprtih vrat: prikaz, kako lahko muzeji prispevajo k oblikovanju boljše družbe. AP Muzej je k izdelavi igral pritegnil študentko RAZREDNEGA POUKA MARTINO TANKO IZ GORIČE VASI, KI NAM JE DOKAZALA, DA ZNA UPORABLJATI HODUUE, RADE VOLJE PA SE JE USEDLA TUDI Z VSEMI, KI SO JIH ZANIMALE STARE IGRICE. IGRASPOMIN OBSTAJATUDIVPRAV POSEBNI RAZLIČICI, KI PREKO PODOB VODI V ZGODOVINO NAŠIH KRAJEV. POUČNO IN ZABAVNO, A SPET MANJKA DENARJA, IN TAKO IMAMO LE EN DRAGOCEN KOMPLET. FLORIJANOVA MAŠA TOKRAT PRI SV. KRIŽU Florjanova sveta maša, s katero so gasilci RIBNIŠKE ŽUPNIJE IN RIBNIŠKIH GASILSKIH DRUŠTEV počastili sv. Florijana ravno na njegov god, 4. MAJA, JE BILA TOKRAT V PODRUŽNI CERKVI SV. KRIŽA V Jurjeviči, kjer seje zbralo okoli 100 gasilcev. Čudovita nedelja je v Jurjevico privabila gasilce in gasilke iz 8 ribniških gasilskih društev - domače Jurjeviče, Dolenjih Lazov, Ribnice, Sušja, Goriče vasi, Bukovice, Otavic in Nemške vasi. Ob prihodu in razpustu zbranih gasilcev je poveljnik PGD Jurjeviča France Klavs naredil postroj, v njem so strumno in ponosne stale tudi gasilke PGD Jurjeviča. Sveto mašo je daroval kaplan Jure Ferlež, ki je v pridigi povedal veliko vzpodbudnega, zbranim gasilcem pa se tudi zahvalil za vse prostovoljno delo in požrtvovalnost. »V imenu župnije, župnika in naju obeh kaplanov vam dajem priznanje, ker požrtvovalno in nesebično v vsakem trenutku priskočite na pomoč ter ste vedno pripravljeni pomagati.« Kaplan Ferlež je poudaril, daje zelo pomemben medsebojni pogovor, tako doma v družinah kot tudi v gasilskih vrstah, kar gasilci zelo dobro vedo, saj morajo v intervencijah delovati usklajeno kot enotna ekipa, ki živi, diha in dela kot eno. »In pazite na nežnejši spol, v manjšini so,« ni pozabil na gasilke. Ker naj bi Florijanova maša bila vsakič nekje drugje, so namignili, da bo drugo leto potrebno vzeti pot pod noge, kajti zbrali naj bi se pri cerkvici sv. Ane na Mali gori. Tekst in foto Zdenka Mihelič MILAN CVAR postal častni član pihalnega orkestra Na redni letni skupščini Ribniškega pihalnega orkestra je bil 28. marca za častnega člana društva potrjen Milan Cvar, nekdanji predsednik godbe. Po letu 1970 se je kot mlad zanesenjak in ljubitelj glasbe, še posebej godbene, posvetil organizacijskemu delu v takratni ribniški godbi. Poln novih idej in zagnanosti je z veliko energije uspel v godbo ponovno privabiti več članov, še posebej mladih in po možnosti glasbeno izobraženih, kar je bil pogoj za glasbeni napredek godbe. Njegova delovna zagnanost in smisel za organizacijo sta bila pomembna pri razvoju marsikaterega mladega člana. Bil je eden od pobudnikov zbiranja t.i. »godbenega dinarja« po podjetjih in organizacijah, s katerim se je takrat poleg dotacij občine Ribnica financirala godba. S še 11 člani je bil pobudnik ustanovitve društva Ribniške godbe na pihala, kije bila po že nekajletnem delovanju kot društvo uradno registrirana 19.12. 1978. V spominu bo tako ostal prepoznaven kot osebnost, ki je del svojega življenja in ustvarjalnosti zarisal v zgodovino Ribniškega pihalnega orkestra. Za njegovo delo mu izrekamo najlepšo zahvalo. Plaketo smo mu izročili na njegovem domu 1. maja ob priložnosti naše budnice v naselju Breg Grič. še enkrat mu zaželimo vedrega optimizma in veliko zdravja. Milan, hvala! Stanislav Grebenc ÜESero 9 aioiixiiJLSKMKi :■ rNJJM r t.e:■ r i>i O BOJ ZA OHRANITEV VASI BREZ SMEROKAZA Vasi Sajevec ne označuje niti smerokaz, čeprav tja zaradi Jakliča romajo avtobusi turistov 81 Sajevec je vas, ki jo danes prepoznamo kot tisto, v kateri dela ena izmed ribniških blagovnih znamk Franc Jaklič. Je tudi vas, ki se ob vhodu skriva za skladovnicami desk, glavna cesta pa jo spretno obide in ji pušča lastno življenje. Zaradi ohranjanja stavbne dediščine bi ji radi lepo prihodnost namenili študentje krajinske arhitekture s profesorjem dr. Alojzom Drašlerjem. Na obisk jih je povabila Miklova hiša, ki je na osnovi raziskave dr. Irene Rožman prišla do spoznanja, da primanjkuje študij o stavbni dediščini nasploh in da na to ne moremo čakati nadaljnjih 20 let, ker lahko marsikaj uniči čas. Ugotovitve krajinskih arhitektov bodo služile ribniškemu muzeju, vaščanom in občini, ki bo lahko strokovna izhodišča upoštevala pri izdelavi planskih dokumentov, je povedala Polona Rigler Grm, ki je vse zainteresirane zbrala 29. aprila v sajevškem gasilnem domu. Odprta tržna vrata, prenočitvena, suhorobarska in kulinarična ponudba naj bi Sajevec približali sodobnosti in turistom, prebivalcem pa omogočili zaslužek in prinesli vero v prihodnost. Ta hip jim jo odrekajo urbanisti, ki vasi ne dopuščajo širiti, ker je veliko starih hiš praznih, mladine pa njihova draga obnova ne zanima. Vendar so Sajevčani prijetno presenetili vse navzoče, saj so že z velikim obiskom dokazali, da jim je mar za prihodnost in da imajo veliko zamisli, kako bi lahko poživili vas. Hitro so ugotovili, da ni treba celotne zgodbe graditi le na posodarstvu, po katerem so znani, marveč dodano vrednost dodajajo še z žganjekuho, zeliščarstvom, sušenjem sadja itd. Marsikaj se da, če je interes, so dejali. Bili so zelo veseli, da se je nekdo sploh pripravljen z njimi strokovno ukvarjati, ker tega do sedaj še niso doživeli. Domačin, arhitekt Janez Zobec, je delil Vaščanom so sodobnejše izpopolnitve prikazali NA PRIMERIH, KI ŽE FUNKCIONIRAJO V SLOVENIJI in Evropi. mišljenje z dr. Drašlerjem, da bodo prihodnjo podobo Sajevca najverjetneje ustvarjali mlajši, «če se vaščani ne bodo organizirali, potisnili ego na stran in složno prišli do skupne rešitve, potem skupnega razvoja ne bo,« je dejal Zobec. Prof. Drašler tudi meni, da generacija, zrasla v socializmu, tega premika ni sposobna narediti, V ŠTIRIH LETIH ŠTUDIJA SPOZNAJO KRAJINSKI ARHITEKTI vse regije Slovenije in tokrat so ugotovili, DA JE ZADNJI TRENUTEK, »DA SE TA NEVERJETNI POTENCIAL RIBNIŠKE DOLINE IN VELIKE KVALITETE Sajevca ohranijo«. Ukrepati je treba takoj ter PROMOVIRATI DELO IN PRODAJO NA DOMU, MENI prof. Drašler. kar se kaže tudi na današnjem videzu Sajevca, ki ima ohranjenih samo še nekaj starih hiš, ostale pa je že dosegla globalizacija in so vsaj prizidane, če že niso zarasle. Produkcijska osnova vasi je vseeno še pravšnja, le da se morajo ljudje organizirati tako, da v svojih ali zapuščenih hišah naredijo zgodbo za prodajo. »V sami hiši je treba doživeti historičnost, videti znanje, izdelavo in komunicirati s strankami.« V sredini vasi bi lahko naredili leseno nadstrešnico, pod katero bi se srečevali vaščani, osrednjo ulico bi poživili s poenotenimi gredicami ter ob sejemskih dneh tok turistov preusmerili v vas tako, da bi pred vsako hišo postavili stojnico ter življenje potegnili na ulico. Vsa zgodba bi bila lažja s pomočjo evropskih sredstev, ki so po mnenju profesorja v zadostni meri na razpolago in jih drugod po Evropi spretno koristijo, za razliko od Slovencev, ki upajo, da bodo za namišljene razvojne projekte potegnili nepovratni evropski kapital. Župan Jože Levstek se je pridružil mnenju, jda smo nerodni pri pridobivanju evropskih sredstev, še večjo krivdo pa nosijo tisti, ki so se izpogajali za nizke kvote. Lokalna skupnost po njegovem pač ne more delati zgodbe o uspehu s svojimi bornimi sredstvi... Spremljala in fotografirala Alenka Pahuue GOZDARSKO DRUŠTVO MEDVED IN OGLARJI IZ GRČARIC IN RAKITNICE VAS VABIJO NA 4. TRADICIONALNE OGLARSKE DNEVE PRI LOVSKEM DOMU V RAKITNICI PROGRAM: Petek, 30. maja, ob 19. uri: PRIŽIG KOPE s kulturnim programom Sobota, 31. maja, od 9. ure dalje: TEKMOVANJE V GOZDARSKIH VEŠČINAH Zavod za gozdove OE Kočevje organizira za lastnike gozdov tekmovanje v gozdarskih veščinah z motorno žago. Med tekmovanjem bo predstavitev tradicionalnih obrti: izdelovanje »šindre«, tesanje tramov. Popoldne se bodo odvijale gozdarske družabne igre. Sobota, 7. junija, ob 9. uri: LIKOVNA DELAVNICA DRUŠTVA LIKOVNEGA USTVARJANJA RIBNICA Od 14. ure dalje bo ob kopi potekala PREDSTAVITEV KOVAŠTVA IN FURMANSTVA RIBNIŠKE DOLINE. Prikazano bo ročno kovaštvo in prevoz lesa. Nedelja, 8. junija, ob 14. uri: Športno društvo Lončar iz Dolenje vasi organizira športno - družabno srečanje in tekmovanje v VLEČENJU VRVI. Sobota, 14. junija, od 10. ure dalje: LOVSKI DAN. LD Dolenja vas bo predstavila lovske šege in običaje. Od 16. do 22. junija: ZAKLJUČEK KUHANJA OGUA (ohlajanje kope, razdiranje kope, pakiranje oglja) Vljudno vabljeni! SLATNISKE HIŠE KRASIJO STARA DOMAČA IMENA Daje Slatnik prav posebna vasica, gotovo opazi kdo, ki jo prvič obišče. Pa še prav ima. Poleg zares prave prijateljske povezanosti vaščanov jo krasijo tudi županov stol in vaška velika miza, pa Jakopov štor in od konca meseca aprila tudi tablice starih domačih imen na hišah. "ŽUPAN " ŠTEFANOV LOJZ JE RAVNO PRITRDIL NAPIS TRAPETOVI. ČEBELICA MAJA JE TU SAMO PRILOŽNOSTNO - čebelar Trape je praznoval 50 let Že samo vzdušje na vasi, ki te dobrodošlega sprejme v svoje okolje, ter dobrovoljni ljudje in pristni odnosi med sovaščani so tisto, zaradi cesar bi se človek tam še kar malo dlje ustavil. 30. aprila smo se skupaj z njimi podali na potep po Slatniku od hiše do hiše, kajti na vsako hišo, ki ima staro domače ime, so pritrdili leseno tablico z njenim domačim imenom. Namen je zares lep -obuditi, pokazati in ohraniti stara domača imena tudi zanamcem. Imena imajo svojo zgodovino, navadno povezano z gospodarjem, ki je najbolj zaznamoval hišo, domačijo ali kmetijo, pogosto pa so bila imena povezana tudi s poklicem, lego hiše ali domačo značilnostjo. Hišna imena so stara in jih resnično ne gre pozabiti. Hkrati pa dajejo lesene tablice tudi lično podobo hišam in vasi. Vsakdo, ki sedaj pride v vas, zve, da ima vas v zgodovini tudi svojo zgodbo, ki so jo napisali vaščani v svojem dolgoletnem bivanju. Od 35 hiš, koliko jih je danes v vasi, je kar 29 starih hiš, ki imajo še vedno ohranjeno svoje staro domače ime. Tako družine krasijo naslednja imena: družina Lovšin - Micnekovi, Košir - Koširjevi, Klun - Šuštarjevi, Pintar - Bohovi z vasi, Peterlin - Bohovi z vrta, Ilc - Vrtni, Lovšin - Stefanovi, Turk - Boštjanovi spodnji, Tanko - Boštjanovi zgornji, Košir - Bonkarjevi, Benčina - firckovi, Čampa - Jurjevi ta zadnji, Podobnik - Jurjevi, Krajec - Čampa - Pintarjevi, Pahulje - Krivčevi, Lovšin - Ulčarjevi, Žagar - Žagarjevi, Ilc - Tržiški, Pucelj - Jakopovi, Čampa - Starc - Kovačevi, Lesar - Trapetovi, Šilc - Cvarovi, Hešeto Pertot - Županovi, Peterlin - Kramarčni, Govže - Govžetovi, Porenta - Milavčevi, Porenta -Milavčevi, Bartol - Birtovi in družina Stupica - Opaldarjevi. Tudi Birtova hiša je dobila leseno tablico, čeprav je prazna in zapuščena. O njej pa vedo vaščani povedati veliko zanimivega, saj je bila nekdaj prava lepotica, lepo oblikovana vrata pa so nedavno pritegnila oči celo Italijanu, ki je bil v bližini na obisku, in jih je želel na vsak način odkupiti. Kako so sploh prišli do ideje o tablicah z domačimi imeni, sem se spraševala. Navihani vaščani pa so me usmerili do Bonkarjevega Marka. »Delam na Stari Vrhniki v vojašnici in vsak dan začnemo s telovadbo ter tekom skozi Staro Vrhniko. Tam sem opazil na hišah tablice z zanimivimi imeni. Pozanimal sem se in povedali so mi, da so to stara domača imena hiš in da jih je dala krajevna skupnost, a samo na stare tukajšnje hiše in imajo domače ime,« je o ideji in videnem povedal Bonkarjev Marko. »Idejo sem sicer v vas prinesel jaz, a za vse ostalo smo se skupaj odločili na vaškem sestanku. Največji prispevek pa imata zagotovo Nika in Tone, Jurjeva ta zadnja, ki sta tablice tudi naredila iz lipovega lesa in lično napisala imena.« Vas lepo složno živi, tudi mladih ima precej. Imajo pa tudi svojega župana in ministre. Tako je župan Stefanov Lojz, financ ministrica Cvarova Petra, dosmrtni minister za kulturo pa Jože, Boštjanov ta zgornji, ki je pobudnik za razne stvari in dogajanja na vasi. Dan pred pritrditvijo tablic so v centru vasi, na Tržiškem vrtu, postavili lepo, dolgo, leseno mizo s klopmi, zraven pa, kot se spodobi, tudi županov stol. Tu naj bi se ustavljali in družili. Kaj se bo vse dogajalo, pa bodo lahko prebrali s prav posebne oglasne deske, ogromnega štora, Jakopovega štora. Ime je dobil čisto preprosto - ker stoji v Jakopovi gredi. Sicer pa je vas tudi lepo urejena, pospravljena in polna rož. Letošnje leto bodo imeli več vaških praznovanj življenjskih jubilejev, in sicer kar treh abrahamovcev; eden je že praznoval, dva pa čez poletje. Prvo nedeljo v juniju bodo imeli že tretje leto zapored, od kar je kapelica renovirana, sveto mašo pri Boštjanovi kapeli, darovano za vse pokojne Slatničane ter za zdravje in pravo pamet vseh živih Slatničanov, oktobra pa se odpravljajo na skupni vaški izlet. O sprotnem dogajanju se redno dogovarjajo na vaških sestankih, kjer pade marsikatere posrečena ideja, ki vaščane le še bolj povezuje in dela vas prijazno, lepo. Sestankujejo v Jurjevem hramu, v toplih poletnih večerih pa se bodo zagotovo radi zmenili kar ob vaški mizi. Na vasi sem se družila in fotografirala Zdenka Mihelič Naslednja številka Rešeta izide 27. JUNIJA. Gradivo ODDAJTE DO 16. JUNIJA. 7/ ■ *>WV <>< 1 njLaews o« a < >bajx/>i«i r>uxz- Od pingvina do Eskima 12 - mesečna motoristična avantura preko Južne, Srednje in Severne Amerike v 67.000 kilometrih V prejšnji številki ste lahko prebrali, da sem se odločil z motorjem prepotovati Južno, Srednjo in Severno Ameriko in da dosežem dve skrajni točki na našem planetu. O potovanju po deželah Južne Amerike ste lahko na kratko prebrali v prejšnjem članku. Sedaj pa sledi zgodba o potovanju proti koncu najsevernejše ceste v Severni Ameriki, ki se začenja v Srednji Ameriki. V Panami sem preko slovitega Panamskega prekopa tudi zares vstopil v Srednjo Ameriko. Vročina in vlaga sta prinesli nove izzive, a čudoviti pacifiška in karibska obala sta ponujali mnogo praznih in lepih kotičkov za skok v visoke oceanske valove. Države Srednje Amerike so v primerjavi z južnoameriškimi precej manjše, a zato prečkanje mnogih meja ni nič manj komplicirano in zahtevno. Severno od Paname sem vstopil v Kostariko, kjer sem si privoščil oddih na karibski obali. Poležavanje na plažah, visenje v mreži in namakanje v toplem morju so v vročini in sopari precej prijetnejše početje kot vožnja s čelado na glavi. A za ogled mnogih aktivnih vulkanov, jezer in slapov je bilo potrebno ponovno na motor. Iz Kostarike sem krenil v Nikaragvo, najrevnejšo državo Srednje Amerike. Revščina je tesno povezana s korupcijo in tudi tukaj so policisti na cestah mnogokrat zahtevali denar, a izkušnje so me naučile, da sem z njimi znal opravil hitro in brez težav. A brez težav ni šlo na mejnem prehodu s Hondurasom. Tam sem se znašel s še dvema motoristoma in kljub temu, da smo bili edini tujci na meji, smo potrebovali kar 5 ur za urejanje papirjev, za pregovarjanja, pogajanja in podkupovanja, da smo končno prečkali mejo. Poleg vsega Honduras velja tudi za bolj nevarno deželo, v kateri krožijo govorice o različnih zasedah in ropih tujcev, ki sami potujejo po tej deželi. Zato je bila potrebna še toliko večja previdnost in pamet, da sem tudi Honduras preživel brez resnejših in nevarnih zapletov. No, v sosednji Gvatemali so bile stvari popolnoma drugačne. Ljudje so bili izjemno prijazni, odprti in dežela precej bolj varna in mirna. Gvatemala v svojih gozdovih skriva tudi mnoga majevska mesta, ki pričajo o čudoviti, izgubljeni civilizaciji, ki je pred 2.000 leti vladala Srednji Ameriki. Ko sem prišel do Mehike, je vse skupaj postalo mnogo lažje. Ceste so dobre in široke in po njih se da potovati hitro. Le poletna vročina zna včasih upočasniti potovanje, saj se na razbeljenem asfaltu gume topijo, zato je potrebno največjo vročino preživeti v senci. Na jugu, v tropskih gozdovih Mehika, skriva čudovite majevske piramide, v osrednjem in severnem delu pa suhe in vroče puščave. Preko Mehike sem se tako podal v ZDA. V Združene države Amerike sem vstopil v sončni Kaliforniji. Tu se je začel nov svet. Po 8-ih mesecih Latinske Amerike sem vstopil v svet kabrioletov, Harley Davidsonov, v svet potrošništva in napredne tehnologije. Se posebej to velja za Los Angeles s Hoilywoodom in Beverly Hillsom, kjer so doma največje vile in najdaljše limuzine, ki predstavljajo čisto svoj svet. Svojo pot proti severu sem nadaljeval po najlepši cesti v ZDA, imenovani števila 1, ki se vije vzdolž celotne zahodne obale. Na levi strani Pacifik, vijugasta cesta, stari svetilniki, najdaljši leseni pomoli, najvišje in največje sekvoje so me spremljali vzdolž celotne zahodne obale preko zveznih držav Oregona in Washingtona, vse do Kanade. V Kanado sem vstopil v Vancouvru, mestu zimske olimpijade 2010. Kljub temu, da sem bil že v Kanadi, me je do cilja na Aljaski še vedno ločilo nekaj tisoč kilometrov divjine, gozdov, jezer in roji komarjev. Neskončne ravne ceste, ki tečejo skozi velikanske gozdove so me vodile na sever, proti Eskimom. Preko slovite Aljaške avtoceste sem končno dosegel Aljasko. Na Aljaski ni veliko cest, le ena vodi vse do Severnega morja in nosi tako naziv najsevernejše ceste v Severni Ameriki. Po tisočih kilometrih makadama, blata in prahu sem tako poleg najbolj južnega mesta na našem planetu dosegel tudi konec najbolj severne ceste. Ponovno sem se vrnil v Kanado in se preko ZDA prepeljal na drugo, vzhodno stran celine, kjer se je moja enoletna avantura tudi končala. Motor sem z ladjo vrnil na Staro celino, sam pa sem se z letalom odpravil v Belgijo. Po 10 dnevih čakanja v Bruslju sem dočakal tudi ladjo s svojim motorjem in se po 12-ih mesecih in 67.000 kilometrih pripeljal nazaj na sončno stran Alp. Rock Borštnik RIKO D.O.O. BO IZDELOVAL AVTOCESTNE VINJETE V poslu s tiskanjem vinjet, katerih uvedba tako razburja Slovence, zmagal Škrabčev Riko V razpis za tiskanje vinjet se je vključil tudi slovensko - češki konzorcij Riko Optaglio, ki je že v samem imenu nakazoval, da gre bržkone za ribniški Riko, ki ga vodi Janez Škrabec. Širok razpon dejavnosti podjetja nam je sicer znan, a je interes za omenjeni posel mnoge vendarle presenetil. V Riku d.d. pravijo, da je iskanje poslovnih priložnosti njihova stalnica, saj se ukvarjajo z inženiringom ter iščejo partnerje za uresničitev svojih podjetniških zamisli. Za tiskanje avtocestnih vinjet so tako najugodnejšega partnerja našli na Češkem, v družbi Optaglio, je dejala Polona Lovšin. »V kandidaturo za javni razpis avtocestnih vinjet smo vstopili s češkim partnerjem oz. z družbo Optaglio, ki je specializirana za razvoj in izdelavo optičnih varnostnih naprav in hologramov. Je tudi član IHMA (International Hologram Association) ter del mednarodne korporacije Optaglio Group. Prepričani smo namreč, da smo skupaj z njimi pripravili kakovostno ponudbo, tako po finančni kot tudi po tehnični plati. Družbo Optaglio smo povabili v partnerski odnos ravno zato, ker se lahko pohvali z odličnimi referencami in bogatimi izkušnjami s področja proizvodnje, tiskanja, oblikovanja in zaščite varnostnih nalepk. Njihovi produkti so prisotni v več kot 50 državah, sodelujejo pa predvsem z državnimi in javnimi institucijami kot tudi gospodarskimi družbami. Skupaj z njimi smo se torej potrudili za kakovostno ponudbo, to je potrdila tudi strokovna komisija.« Podjetje Riko je sicer bolj usmerjeno na ruski trg, zato toliko bolj novo zveni povezava s Češko. Ali je Janez Škrabec lastnik tega podjetja? »Ne, Janez Škrabec ni lastnik tega podjetja, ker je družba del mednarodne korporacije. Podjetje Riko je s svojo dejavnostjo usmerjeno predvsem na ruski, beloruski in ukrajinski trg. Čedalje bolj prisotni smo v Makedoniji (izgradnja in financiranje HE Sv. Petka na ključ), pa tudi v Sloveniji. Na domačem trgu predvsem z inženiringom področja skladiščnih sistemov. Med drugim smo na ključ izgradili distribucijski center skladišča Ljubljanske mlekarne. Z inženiringom s področja energetike pa smo z elektro in strojnimi instalacijami opremljali predore Trojane, Podmilj, Kastelec, Dekani, Šendtvid.« Riko d.d. je bil izbran kot najugodnejši ponudnik in mediji smo ga hiteli spraševati, kako to, da je ponudil tako nizko ceno in ali bo imel računico pri izvedbi posla. Seveda jo bo imel, zato je toliko bolj umestno vprašanje, zakaj so ostali ponudniki ponudili toliko višje cene. Alenka P. i ro j JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 2. Predmet prodaje je: - dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu 5, št. 1, v pritličju, v izmeri 63, 49 m2. Stanovanje je vpisano v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kočevju pri podvložku št. 1648/13 k.o. Ribnica, identifikacijska št. 21.E stanovanjska obnove. raba v izmeri 63,49 m2. Stanovanje je potrebno 3. Vrsta pravnega posla za predmet prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna cena 59.507,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR Izklicna cena ne vključuje zakonsko določenega davka na promet nepremičnin, ki ga plača kupec. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Način in rok plačila kupnine: Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). Plačani znesek varščine se všteje v kupnino. 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. 7. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 17. junija 2008 ob 11. uri, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). 9. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. 10. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na Občini Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. 01/837 20 27. Ogled nepremičnine v sredo, 11. 6. 2008 do 14,-16. ure. 11. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni (pravne osebe) in identifikacijski dokument (fizične osebe), - notarsko overjeno pooblastilo - v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - dokazilo o plačilu kavcije - s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, - davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 12. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 13. Pravila javne dražbe: - nepremičnina se prodaja v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnino, ■ vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin, nosi kupec, ■ javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica, v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrnejo plačana varščina in izkazani stroški. 14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si. Občina Ribnica FESETQ.R1BNICA ^|iqL.MET MALI OGLASI PRODAM Prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 58,60 m2 v stanovanjskem bloku na Prijateljevem trgu v Ribnici, IV. nadstropje, JZ lega, zgrajeno leta 1982. ZK stanje se ureja. Vseljivo jeseni 2009. Cena 80.000,00 EUR. Informacije na tel. št. 040 737 330/ 031 551 862. Prodam nova vhodna vrata. Tel.: 041 / 395 132. Prodam zelo lepo ohranjen OA Golf II, letnik 1988, diesel, metalik barva, prevoženih 165.000 km, prva barva, drugi lastnik. Tel.: 041 / 395 132. Prodam nov plazma televizor, znamke PS 50P5. Diagonala 128 cm. Tel.: 041 / 395 132. Za simbolično ceno prodam 2500 litrsko cisterno za olje. Tel.: 040 / 735 947. Prodam električni skiro Timaro. Cena je 150 EUR. Tel.: 041 / 565 108. Prodam OA Renault Megane 1,4, temno modre barve, letnik 1998, prevoženih 169.000 km (daljinsko zaklepanje, dve zračni blazini, servo volan, avtoradio, nove pnevmatike). Cena je 2000 EUR. Tel.: 031 / 361 780. Prodam dobro ohranjeno žensko gorsko koto. Cena je 30 EUR. Tel.: 01 / 836 03 54. Prodam bukova in mešana drva s prevozom. Vse informacije na:04T733-402. Prodam zemljo s prevozom. Vse informacije na: 041/733 402. KUPIM V Dolenji vasi oz. okolici kupim manjšo gradbeno parcelo. Tel.: 031 / 829 636. ODDAM V centru Ribnice oddam enosobno stanovanje (KTV, internet, CK). Tel.: 041 / 934 767. V okolici Ribnice oddam v najem stanovanje. Vse informacije na:051-890-398. RAZNO Odkupujem hlodovino - smreka, jelka, hrast (Ergoles, d.o.o.). Tel.: 051 / 857 878. Posodim dve dekliški obhajilni oblekici, skupaj s čevlji. Tel.: 041 / 540 664. Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. Nudim prevajanje iz angleščine in nemščine v slovenščino ter obratno. Hitro in kakovostno. Tel.: 031 / 394 810. Nudim nego in pomoč na domu. Tel.: 040 / 761 422. Dobrim ljudem podarimo mesec in pol staro mucko. Tel.: 040 / 748 657. Nudim čiščenje stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov. Opravljam tudi hišniška dela (Katarina Belina s.p.). Tel.: 070 / 816 012. Ali kdo podari gramofonske plošče s hrvaško ali slovensko glasbo? Tel.: 041/224 388. Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23 kupite vstopnice za prireditve, ki so v sistemu Eventim. Za mesec junij smo izbrali nekaj prireditev za vas: - Darja Švajger z Big Bendom, eden najlepših slovenskih ženskih vokalov, 3. junij, Križanke - Cubismo, zaplešite v poletje z vročimi latinoameriškimi ritmi, 7. junij, Križanke - Crvena jabuka, nostalgični balkanski pop rock, 13. junij, Križanke - Rock Otočec, rokerski festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, 27. - 29. junij, Otočec pri Novem mestu Za julij napovedujemo koncert Julia Iglesiasa, moža s čarobnim glasom in zimzelenimi melodijami. V ljubljanski Cvetličarni nastopajo v juniju: Tribute to EKV, T.B.F. in Elemental... V prodaji so tudi vstopnice za Festival Ljubljana, SNG Dramo, Teater komedijo BTC, 8. Soča Reggae Riversplash in Metalcamp festival, julija v Tolminu. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki:836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! Z fl 13 v//ve ■ v/v" Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše sestre, tete in svakinje MARIJE ILC iz Goriče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu Juretu Ferležu za lepo opravljen obred, ministrantom, pevcem, ženam iz Reda sv. Uršule in Komunalnemu podjetju Ribnica. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov v Kočevju za njihov trud. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za sv. maše in cerkev. ŽALUJOČI VSI NJENI Oh, kako boli, ko tebe med nami ni. Kamor se ozremo, so ostale sledi pridnih rok, zato ostal v spominu boš med nami vse dni. ZAHVALA V 73. letu starosti si se od žene, sina, hčera z družinami in sestre za vedno poslovil in odšel k večnemu počitku ALOJZ ANDOLŠEK, z Velikih Poljan nad Ortnekom Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravnici Alenki Nadler Žagar in ostalemu osebju ZD Ribnica za nudeno pomoč. Iskrena hvala sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in vsem znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in dar za maše ter za cerkvene namene. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Masniku za obred in izrečene sočutne besede ter gospodoma Antonu Koširju in Andreju Muleju. Iskrena hvala poljanskim gasilcem ter gospodu Antonu Andolšku za besede ob slovesu. Lepa hvala vaščanu gospodu Jožetu Andolšku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se pevskemu zboru in trobentaču. Hvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in pokojnega pospremili na zadnji poti v tako velikem številu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI /S' Srce nam žalost je ranila, Ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, Duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MEDEN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili, nam izrekli sožalje ter poklonili cvetje, sveče in svete maše, pokojnico pa pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem pevskega zbora LONČAR za zapete pesmi, Komunalnemu podjetju Ribnica, gospodoma župnikoma BRANKU POTOČNIKU in JANEZU PETKU pa za lepo opravljen mašni obred. Zahvaljujemo se tudi ZD Ribnica, dr. Marjeti Jeranko in patronažni sestri Mariji Mohar za zdravstveno nego in pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK 2008 Območno združenje Rdečega križa Ribnica tudi letos organizira zdravstveno letovanje za otroke iz vseh treh občin, stare 7 do 14 let, na Debelem Rtiču. Zdravstveno letovanje bo potekalo v dveh terminih: 1. termin od 4. -14. 7. 2. termin od 14. - 24. 7. Polna cena letovanja za enega otroka znaša 319,00 eur, od te cene starši prispevajo 85,00 eur. Vse zainteresirane obveščamo, da zbiramo PREDLOGE otroškega zdravnika do 10. 6. TABOR MLADIH Brezplačni »Tabor mladih«, namenjen osnovnošolskim otrokom, bo letos že sedmič potekal v Selah pri Otovcu, od 25. 6. -1. 7. Za informacije smo na voljo na tel. št. 836 20 56. ZAHVALA Območno združenje Rdečega križa Ribnica se zahvaljuje za donacijo otrokom, ki bodo letovali na Debelem Rtiču, podjetjem: 1. Mercator d.d. 2. Kuss d.d 3. Andreja Oberstar s.p 4. Maboles d.o.o * 5. Lekarna Ribnica Še vedno zbiramo sredstva in vsem, ki se boste odločili za donacijo, se bomo javno zahvalili v naslednjem Rešetu. OZRK Ribnica Branka Milinovič SESETp.RlENIQA Javna razgrnitev izvedbenega dela Prostorskega načrta občine Ribnica Javna razgrnitev izvedbenega dela Prostorskega načrta občine Ribnica (OPN) bo predvidoma od ponedeljka, 9. 6. 2008 do torka, 8. 7. 2008 v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. Vsi zainteresirani si boste lahko ogledali nove prostorske dokumente vsak delovni dan med 8. in 15. uro, ob sredah do 16. ure. Dodatna strokovna pomoč pri razlagi novih prostorskih načrtov bo zagotovljena tudi od pripravljalca OPN, Strukture d.o.o., ob sredah, 11. in 18. 6 in 2. 7. 2008, od 12. do 16. ure. Javna obravnava Prostorskega načrta občine Ribnica bo predvidoma v torek, 17. 6. 2008, v dvorani centra Ideal, ob 18. uri. Zaradi tehničnih vzrokov je možen zamik javne razgrnitve. O točnem datumu in ostalih vsebinah boste obveščeni preko spletne strani www.ribnica.si, kjer bo tudi objavljen formalni začetek javne razgrnitve izvedbenega dela OPN Ribnica. Društvo upokojencev Ribnica vabi svoje člane v petek, 13. junija, na prijeten in zelo zanimiv izlet v Rezijo in Benečijo. Vse informacije na tel.: 8361 277 ali 031/ 792 694. Odhod ob 6. uri 30 izpred centra Ideal. Prijave sprejemamo do 10. 6. Oglejte si ta del naše dežele, ne bo vam žal. DU Ribnica ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA PO VASEH Vinice, Lipovšica, Žimarice, Globel, Podklanec Datum odvoza 03. 06. Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec Datum odvoza 05. 06. Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča, Kot, Ravni Dol Datum odvoza 10. 06. Betonovo, Janeži, Kračah, Petrinci, Kržeti Datum odvoza 12. 06. GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND GRIČ : ZADNJI VIKEND V MESECU Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 * dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191,031 663-060 * dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958 MED INVALIDI IN Z NJIMI Dl Ribnica obvešča vse svoje člane, da bodo organizirani kopalni dnevi, in sicer: 12. 6. v hotelu Delfin v Izoli, 9. 7. v Strunjanu ali Izoli, ter 24. 7. v hotelu Delfin. Od 23. 6 do 30. 6 pa je organizirano 7- dnevno letovanje v hotelu Žusterna v Kopru. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Predsednik društva Marjan Zajc POPRAVEK V vabilu na igro Willingrain je bilo zapisano, da organizator ni dobil soglasja od lastnika parcele, kjer stojijo ostanki gradu, da bi se predstava lahko odvijala v neposredni bližini. Lastnik omenjene parcele trdi, da je sicer soglašal z igro na njegovi zemlji, a je bil proti temu, da bi se na njej posekalo kakršnokoli drevje. Zavoljo neresničnih izjav bi prizadeti lastnik želel, da se mu organizator javno opraviči. RE5ETO.RlBINlCA/^|'^^^^T 2 n MAJ 2008 Datum: SOBOTA, 7. 6. Kam: na 2. ANIN POHOD K SV. ANI skupaj z radiem Urban in Tomas šport- Trimsportom Ribnica Zahtevnost: LAHKA pot Izhodišče: Cenetov vrt v Ribnici ob 13. uri. Potek: Pot bo potekala po Naravoslovni učni poti iz Ribnice do Sv. Ane, kjer nam bo gozdar razložil značilnosti gozda in poti. Pri sv. Ani bo možnost ogleda cerkvice sv. Ane in se podati še do Sten Sv. Ane. Sestopili bomo skupaj in se družili na Cenetovem vrtu v družbi Tria Zakrajšek. Trajanje: 3 - 4 ure Prijave in startnina: V trgovinah Tomas šport -Trimsportv Ribnici in Kočevju v dnevih pred pohodom, na sam dan pohoda pa na zbornem mestu. Startnina: Startnina znaša 5 EUR, vanjo pa je vključena majčka Drugega Aninega pohoda, topel obrok, pijača in 5 - odstotni popust v trgovini Tomas šport. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice in varen korak. Vodja pohoda: Martin Zuk Datum: SOBOTA, 14. 6. Kam: na KOŠTUNIKOV TURN (2133 m) Izhodišče: Dolga njiva Zahtevnost: ZAHTEVNA pot Trajanje: 6 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 10. junija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zaščita pred soncem, pohodne palice in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar Datum: SOBOTA, 21. 6. Kam: na DOBRAČ - na izredno razgleden vrh v Avstriji (2167 m), kamor se bomo podali skupaj z mladimi planinci planinskega krožka Izhodišče: Konec Beljaške alpske ceste na višini 1732 m. Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje hoje: 4 ure Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 17. junija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, osebni dokument, zaščita pred soncem, pohodne palice in varen korak. Vodja pohoda: Vodnik PD Ribnica Datum: SOBOTA, 28. 6. Kam: na LANŽEVICO (2003 m) Izhodišče: Koča pri Savici (653 m) Zahtevnost: LAHKA pot, a kondicijsko zahtevna tura. Trajanje: 11 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 24. junija ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zaščita pred soncem, pohodne palice in varen korak. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič /5 Klimatska naprava CD radio Izkoristite izvrstno priložnost in se zapeljite z neustavljivo privlačno, varno in večkrat nagrajeno Opel Corso. S klimatsko napravo in CD radiem je lahko vašo že za 9.960 EUR. Zagotovite si testno vožnjo na 080 30 20 ali obiščite vašega trgovca z vozili Opel. Avtohiša Zalar, Mole Lašče 105, 1315 Velike Lašče 01 78 81 999 a*alflMop*Aanj*oef#fnft,kirt«**i« o VIOO km. Em»* CD, n vw fODdol« Cono: od 11* do l«0 gA«. blesli čistilni servis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov STEKLARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: # Brušenje stekla # Fazetiranje stekla in ogledal # Peskanje stekla # Izdelava izolacijskega termopan stekla # Kaljeno steklo # Tuš kabine (po meri, s tesnili) # Ogledala S Kopelit steklo za delavnice # Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) # Montaža vsega navedenega # Ostale steklarske storitve # Intervencija 24 ur na dan Očala na recept tudi brez doplačila. Velika izbira sončnih očal in okvirjev Tel.: 01/836 11 28 priznanih znamk. ponedeljek: 9- 12, 1530 - 20 Vremenske postaje tor, sre, čet, pet: (merijo notranjo in zunanjo 9-14, 16- 18 sobota: temperaturo, vlago, tlak, 9-12 kažejo lunine mene...) Pomladni popust za sončna očala do 20 % (do 30. aprila 2008) PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA J,Sk, FRAGMAT SÄ NAJBOLJŠI izolirkd opremljate? Ki Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika RÖFIX zaključni ometi, notranji ometi, malte in lepila —► BAU M IT zaključni ometi, notranji ometi, malte in lepila —►WEBER zaključni ometi, malte in lepila aciu *weber q Gradbeni sistemi Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00 Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 www.fragmat.si Vse za vaše slavje ob krstu vašega najmlajšega, za prvo sveto obhajilo, birme, M poroke, obletnice in rojstne dneve,.. www.volkswagen.si Izredno bogata oprema! • Avtomatska klimatska naprava Climatronic, • večfunkcijski prikazovalnik, • tempomat, • sredinski naslon za roke, • trikraki usnjen volan, • radio z MP3 predvajalnikom • zunanji barvni paket s kromiranimi letvicami, • zatemnjene zadnje luči, • 16-colska aluminijasta platišča Hockenheim s pnevmatikami 205/55 R 16, 'S RANDEU Mohovnlk 2. 1330 Kočmt« »uto" 01 e»3 II 36, »Wo» 01 8955 241 PORSCHE „ KREDIT IN LEASING .obdoroloocde do 12 v,. Hjhranek veljt Sllka je simbol ja za vozila Golf Edition s 16-colskimi aluminijastimi platišči Hockenheim, ibolna. Skupna poraba: 4,5-8,61/100 km. Emisije CO,: 119-205 g/km. Števili ovenija, d. odelov je i VOZILA NA ZALOGI SSElB-: -VW Fox 1.4 z vso opremo -VW Polo 1.2-70KM, 1.4-80KM ter 1.4tdi-80KM, Comfort & Style -VW Golf V 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM - akcija "EDITION" -VW Golf Plus 1.6-102KM, 1.9tdi-90KM, 1.9tdi-105KM - akcija "EDITION" -VW Touran 1.9 tdi-105KM, Trendline -VW Jetta 1.9 tdi-105KM, Comfortline -VW Golf Variant, 1.6,1.4TSI, 1.9TDI, 2.0TDI, Trendline, Comfortline, Sportline -VW Passat lim. in variant 2.0tdi-140KM, Comfortline in Highline z business in exclusive paketom -VW Sharan 2.0tdi-140KM, Sportline z family paketom, 7 sedežev, -VW Touareg V6 3.0 TDI, komfortni, funkcijski in vizualni paket, zračno vzmetenje... PREDSTAVITVENA VOZILA lil ■■■ I -VW Polo GROSS 1.6-77kw, letnik 2008,avtomatska klima, radio MP3, : dodatno zatemnjena stekla, -VW Polo BlueMotion 1.4 TDI-59kw, letnik 2008, klima, zelo nizka poraba goriva 3,8L/100km, -VW Golf V "EDITION" 1.9 TDI-66kw, Trendline, letnik 2008, krom paket, alu.16",... oprema, ze | -Opel Cors r klima, sret RABUENA VOZILA -VW Bora 1.9 TDI, letnik 1999, prevoženih 180.000km, Highline oprema, zelene kovinske barve, -Opel Corsa 1.7 DTI, letnik 2003, prevoženih 136.000km, 5vrat, klima, srebrne barve Energijsko varčna okna - INLES ZA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja les/aluminij okno Ug = 0.5 W/m'K Uw<0.7 W/m’K ISO-HA VARIOTHERM pvc okno INOX dislančnik v steklu Ug = 0,5 W/m!K Uw=0.8 W/m’K $182 pvcokno Ug=0.7 W/m’K Uw=0.9 W/m’K SI82+ pvc okno Ug = 0.5 W/m’K Uw=0.7 W/m’K SI82P) Bogata ponudba oken vam na enem mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo. - nizek koeficient toplotne prehodnosti Uw = do 0,7 W/m2K - različni materiali: les in les/aluminij in plastika §3 Vrhunska kakovost ,.v , . . . ... , , ■ , ■ , , A e@™™i priznana doma in po vsem svetu - različne drevesne vrste, zasteklitev, barv ter velika izbira dodatne opreme Inles INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si e-mail: info@inles.si tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 MOTOMAN O o d.o.o. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEt s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave ■ strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Naslov: Lepovce 23,1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E mail: info^motomanrobotec.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE vabi v svoje vrste več KANDIDATOV ZA VOJAKA (m/ž) za različne dolžnosti v 18. BJRKBO (bataljonu za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo) v Kranju Splošni pogoji: • končana IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe, • smer: strojna, elektro, kemijska, prometna, živilska, informatika, medicinska, naravoslovna, družboslovna, • za vse dolžnosti je zaželen vozniški izpit B kategorije. Posebni pogoji iz 88. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - ZOBR-UPB1): • da ste državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, brez dvojnega državljanstva, • da ste telesno in duševno sposobnimi za poklicno opravljanje vojaške službe in boste v izbirnem postopku opravili preizkus gibalnih sposobnosti ter zdravstveni pregled, • da boste izjavili, da z dnem nastopa vojaške službe ne boste član nobene politične stranke, • da boste soglašali z varnostnim preverjanjem in da niste bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter da niste bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece, • da praviloma niste starejši od 25 let. Nudimo: • dinamično delo, dodatna znanja in izboljšanje psihofizičnih sposobnosti. • udeležbo v mirovnih operacijah in usposabljanjih v tujini, • pogodbo do deset let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45. leta starosti. • za določene dolžnosti pridobitev C in E kategorije, • povračilo potnih stroškov za prevoz na delo. • dodatno pokojninsko zavarovanje. • 24 urno nezgodno zavarovanje. Vlogo s kratkim življenjepisom, iz katerega naj bodo razvidna tudi neformalna znanja in veščine ter dokazila o izobrazbi pričakujemo na naslov: • Uprava za obrambo Kranj, Bleiweisova c. 32, 4000 Kranj, • ali na upravne organe pristojne za obrambne zadeve, na območju stalnega prebivališča in kjer vam bodo nudili tudi pomoč in dodatne informacije, • na elektronski naslov: www.slovenskavoiska.si . e-vlooe. Izbrane kandidate/-ke bomo o nadäjnjih postopkih pisno obvestili. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE vabi v svoje vrste več KANDIDATOV ZA VOJAKA, VOJAŠKEGA USLUBENCA IN CIVIL NO OSEBO (m/) za različne dolnosti v DS Ineniring, LOGB in 74.MOTB za vz drevanje in servisiranje bojnih vozil PATRI E in druge vojaške tehnike v Ljubljani in Mariboru Splošni pogoji: □ končana VII/O. stopnja ali VII/1. stopnja strojna smer 3 kandidate (civilna oseba, višji vojaški uslubenec), delovno mesto v Ljubljan i, □ končana VI I/O. stopnja ali VII/1. stopnja elektro smer, elektronika, telekomunikacije 2 kandidata (civilna oseba, višji vojaški uslubenec), delovno mesto v Ljubljani, □ končana VII/0. stopnja ali VII/1. stopnja tehnična ali kemična smer 2 kandidata (civilna oseba, višji vojaški uslubenec), delovno mesto v Ljubljani, □ končana V. stopnja tehnična smer 1 kandidat (civilna oseba, vojaški usluben ec), delovno mesto v Ljubljani, □ končana V. stopnja strojna smer 17 kandidatov (vojak, civilna oseba, vojaški uslubenec), delovno mesto v Ljubljani in Mariboru, □ končana V. stopnja elektro smer 7 kandidatov (vojak, civilna oseba, vojaški uslubenec), delovno mesto v Ljubljani in Mariboru, □ končana IV. stopnja elektro smer 5 kandidatov (vojak), delovno mesto v Ljubljani in Mariboru, □ končana IV. stopnja strojna smer 2 kandidata (vojak), delovno mesto v Mariboru. Posebni pogoji iz 88. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - ZOBR- UPB1): □ da ste dravljan Republike Slovenije s stalnim pre bivališčem v Republiki Sloveniji, brez dvojnega dravljanstva, □ da ste telesno in duševno sposobni za poklicno opravljanje vojaške slube in boste v izbirnem postopku opravili preizkus gibalnih sposobnosti (razen civilne osebe) ter zdravstveni pregled, □ da boste izjavili, da z dnem nastopa vojaške slub e ne boste član nobene politične stranke, □ da boste soglašali z varnostnim preverjanjem in da niste bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti, ter da niste bili obsojeni na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece, □ da praviloma niste starejši od 25 let za vojake in vojaške uslubence in starejši od 40 let za civilne osebe. Nudimo: In še slajša nagrada ... m Škoda OctaviaBusiness že od 14.500 eUR I ŠkodaOctaviaTour že od 11.560 eUR Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA SEHT Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure □ dinamčno delo, dodatna znanja in izboljšanje psihofizičnih sposobnosti, □ udelebo v mirovnih operacijah in usposabljanjih v tujini, □ pogodbo do deset let in se lahko podaljšuje za enäco časovno obdobje, vendar ne dlje kot do 45. leta starosti (do 45. leta samo za vojake), za civilne osebe se sklene pogodba za nedoločen čas, □ povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, □ dodatno pokojninsko zavarovanje za vojaške dolnos ti in vojaške uslubence, □ 24 urno nezgodno zavarovanje. Vlogo s kratkim ivljenjepisom, iz katerega naj bo do razvidna tudi neformalna znanja in veščine ter dokazila o izobrazbi pričakujemo na naslov: □ na upravne organe pristojne za obrambne zadeve, na območju stalnega prebivališča, kjer vam bodo nudili tudi pomoč in dodatne informacije, □ na elektronski naslov: www.slovenskavoiska.si, e-vloqe. Izbrane kandidateAke bomo o nadaljnjih postopkih pisno obvestili. SERVIS GSM / UMTS DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h-12h ter 14h-18h SOB: 8.30h - 11.30h h microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (v trg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica N95 ... 198,90€ K660i ... 68,90€ 6555 ... 78.90€ in mnogo drugi . : r:. (Akcija MOBITEL) Tel: 01/8373 116 Fax: 01/300 77 06 GSM: 051/358 762 051/358 760 E-mail: info@microera.si Philips LCD TV sprejemnik 107 cm samo: 898 € MOBITEL zastopstvo POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH! X Bluetooth prostoročne avto-inštalacije < Instant INTERNET od 13.90 EUR !! k Paketi: POVEZAN111, 33 ter 55 Www.mioroora.si A>vv^aJ(e»C ~r-70 bistro • ■CZS, v^/ Kava za s seboj že od ure zjutraj Naročila tudi na 04l/534"777 S TEM KUPONOM V MESECU JUNIJU od 5h do 7h KAVA ^ BREZPLAČNO lippnireirsire© tesnih 'II RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tei: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 TRADICIJA - KVALITETA - največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij -ALU in lita platišča - pnevmatike za motorna kolesa in kmetijsko mehanizacijo OPTIK WEZFOZIMDÖ^ VrvarsKa 3 1310 lybrtica TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsaK daii od 9t[ do 191} sobota zaprto l//jk/®SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s,p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. f30|3 lÄoioTitevixijÄ n siovmuÄ GOSTINSTVO - TVR1ZEM . * Lepovče Z3, 1310 Ribnica "Ot 1 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 I V/V* U-U-J GSM: 031/760-697 Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja mmm ZAKUH UČEN E DRUŽBE DVSiTAVMHRANE M GMCm , ° (33300 ---- ° oßmoomm o BIRMEEIOBHAJIlA OBLETNICE ROGREBSCINE Or DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) Slikopleskarstvo Peter Bojc, S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 ^/xis/xx/rxi ■ *s'i' i z * aÄMBÄ NEPREMIČNINE Franc TANKO s.,. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost stavbne površine 241 nr, dvoriščem s 301 m2 in z njivo v izmeri 292 m2, gozd v izmeri 9417 m2 in njivo v izmeri 1244 m2 Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m, gospodarsko poslopje v izmeri 57 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m2, ter ca. 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. VELIKE LAŠČE - center, stanovanjska hišica, dimenzije 9,5 x 9m, v skupni izmeri 88 m2, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 1489 m2, el. in voda v hiši, delno obnovljena leta 1999, takoj vseljiva. Cena: 108.000 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. SODRAŽICA- center, stanovanjska hiša 227 m2 parcela velikosti 1661 m2, zgrajena pred letom 1967, El. in voda v hiši, delno obnovljena, potrebna še dodatne obnove. Cena je 95.000,00 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.400.000 EUR. STANOVANJA: Ribnica - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca. 220 m2 in pisarne v izmeri ca. 120 m2, pomožni prostor v izmeri ca. 100 m2, vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena 400.000 EUR + ddv. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - Karlovica, stavbna parcela, velikosti 1259 m2, vsa infrastruktura v bližini, cena 43.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA-BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- Jurjeviča, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri cca 770 m2, z večjim dv oriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za myje3,0EUR.________________________ Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupgjte vaše želje. ___________, ® MEGiKlMgŽM Megatron d.o.o. .Kolodvorska c.17,Ribnica Tel: 8362-627,GSM: 041/646-133 Del. čas : od 10-13 in 14-20’30 v soboto 9’30-12 in 17-19 ure Slike so simbolične I Računal & \l^ Programska oprema ^ysN*e Microsoft LCD Monitorji že od ...184'90 € p* Windows XP Home SLO DSP......€ 87,00 Windows XP Pro SLO DSP.....€ 132,00 MS OFFICE 2007 B.E. SLO ...€189,00 MS OFFICE 2007 SBS SLO....C 249,00 Vista Home Basic SLO........€ 90,00 ^ Vista Home Premium SLO.....€ 101,00 ^ Vista Business SLO........€ 143,00 Vista Ultimate SLO........€ 204,00 Vaša največja trgovina z računalniško opremo Sie»! 's9”č Multifunkcijska naprava že od 79’90 € VSO OSTALO PONUDBO LAHKO POGLEDATE NA STRANI WWW.SN RNS-SN MIO TUDI UGODEN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME 681 * mm Canon EPSON BI®STAR Business KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:. Ime in priimek: Pošta: IzpolnjeTi^kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na'h^slo^^y REŠETO, Škrabčev.trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 16. junija 2008. GOLES d.O.O., Trata IV/2, 1330 Kočevje Računovodske Storitve za s p., d.o.o. in društva. Dokumente po dogovoru lahko prevzamemo pri vas, jih obdelamo in vrnemo. E-mail:Goles.kocevje@siol.net GSM: 041-446-706 ograje po me#y MATJAŽ ARKO s.p. Opekarska c. 14, 1310 Ribnica mobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 01 8373 086 e-mail: mico.les@siol.net > vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki RESETQ.RlRNKfA SIQL.NET IN LESOV KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj povezanega s pokroviteljem nagrad... 1 Pozdravljeni ljubitelji pomladi in razgibavanja možgančkov. Pred nami je novih 11 vprašanj, ki vam lahko na podlagi pravilnih odgovorov vnovič prinesejo lepe nagrade. Najprej eno lahko. Za mesecem ljubezni in rož prihaja mesec, ki se staro slovensko imenuje... N Stebelnik O Rožnik R Češnjevek 2. B K E V tem mesecu, za otroke najlepšem v letu, bo v naši dolini precej dogodkov, povezanih z druženjem v naravi. Eden takšnih bo v soboto, 7. junija, imenovan Anin pohod, ki ga Radio Urban, skupaj s Trim športom in Planinskim društvom Ribnica organizira... prvič drugič tretjič 9. Poglejmo še malce nazaj. V soboto, 17. maja, je bila na Mali gori nad Ribnico spominska prireditev... B Primorsko - ribniški most L v počastitev prvega oboroženega upora Slovencev proti okupatorju Š Še pomnite, junaki? 10. Rebeki Dremelj se v prvem polfinalu letošnjega Eurosonga v Beogradu ni uspelo prebiti v finale. Ni pa uspelo tudi Ircem, ki sicer slovijo po kvalitetni glasbi in so letos na Eurosong poslali... E purana A U2 P Lord Of The Dance 11. Za konec še trditev, ki drži oz. ne drži? Močan slovenski investitor bo v Ribnici zgradil prvo dvoransko smučišče v tem delu Evrope. 3. Pohod vsekakor še nima takšne tradicije kot tokratni pokrovitelj nagrad, ki letos praznuje častitljivih... P 50 let N 60 let K 70 let 4- Inles, uspešno ribniško podjetje, daje največji poudarek pri razvoju oken na... D aerodinamično obliko A energijsko varčna okna E zunanji videz 5. Inles je tudi imetnik dveh Ral znakov kakovosti za lesena in PVC-okna, kar je odraz... R dobrega lobiranja H izjemne strokovnosti priprave dela I vrhunske kakovosti inles M Drži. D Ne drži. S Prvič slišimo. BTipiib öte topmn© h jih ptoUjte w huMEfi sl ud dbphiriiho db KBbjmojsi som M©dl potsAimii BtÄmui h®im® zresm iklmbil i hpih mipid] (dkänihii pulti),, Ikä jih pdkfanip dLdL MvMvi ► > ♦; -J 9 10 11 6. Inles je znan tudi po bogati ponudbi oken in vrat iz različnih materialov, kot so les, pvc, aluminj in kombinacij, med katerimi ne najdemo... 0 les/aluminij V pvc/les J pvc/aluminij Uf, je težko, a ne? No, ta bo precej lažja. Prejšnjo sredo je OŠ dr. Franceta Prešerna praznovala 100-letnico... R Ribniške deške šole V prve izdane publikacije o šolstvu v Ribnici E prve šolske dvorane Pravilna rešitev 4. številke Rešeta je: POSLOVNA DARILA • TISI Z* VSE PmiOŽNOSTIj^/ Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, darilne pakete, ki jih tokrat poklanja ŠOLARČEK Ribnica, prejmejo: MATEJ KUUN, Zapuže 3, 1310 RIBNICA JOŠT KROMAR, Za Humcem 9, 1331 DOLENJA VAS SIMONA PETRIČ, Vintarji 3, 1315 VELIKE LAŠČE JASNA PRELESNIK, Hrovača 2a, 1310 RIBNICA DREJO KUUN, Nemška vas 62, 1310 RIBNICA 3. Prejšnji petek je društvo VETER z Brega ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja uprizorilo igro v dveh dejanjih... T Trubar obišče Willingrain C Kje so tiste stezice? M Od hruške do žganja Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. ■ >■ nsj/vv/six/'v': PRIPRAVE NA ŠOLSKO H LETO 2008/09 (2. DEU PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA TER NAPREDOVANJE UČENCEV ZOŠ drugače ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učencev v osnovni šoli, zato se pripravlja tudi nov pravilnik. Znanje učencev se bo v prvem in tretjem obdobju ocenjevalo enako kot doslej, v drugem obdobju pa le s številčnimi ocenami (prej je bila v prvem polletju potrebna še opisna ocena). Učenec v prvem in drugem obdobju praviloma napreduje. Razred lahko ponavlja na predlog staršev oziroma razrednika in v soglasju s starši, če ne dosega pričakovanih rezultatov zaradi daljše odsotnosti od pouka iz različnih razlogov. Ob koncu prvega in v drugem obdobju lahko učenec ponavlja razred tudi brez soglasja staršev: - v 3. razredu, kadar tudi z dopolnilnim poukom in drugimi oblikami skupinske in individualne pomoči ni dosegel pričakovanih rezultatov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, -v 4., 5. in 6. razredu, če je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov. Obrazložen pisni predlog za ponavljanje razreda poda razrednik. Odločitev o ponavljanju razreda vselej sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Učenci tretjega obdobja napredujejo tako kot do sedaj, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Če imajo dva predmeta ocenjena negativno, imajo še možnost popravnih izpitov, sicer pa ponavljajo razred. O napredovanju v naslednji razred oziroma o ponavljanju odloča učiteljski zbor. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV ZOŠ po novem daje šoli pravico, da v primeru, če posamezni učenec moti pouk ali ogroža varnost drugih učencev pri vzgojno-izobraževalnem delu, učencu občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela. Prav tako lahko šola iz vzgojnih razlogov prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev, če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma drugih ali če učenec po treh vzgojnih opominih v istem" šolskem letu kljub individualiziranemu vzgojnemu načrtu onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. ODLOČANJE O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH UČENCEV Šola pri odločanju v postopkih v zvezi z vpisom, prestopom, prešolanjem, odložitvijo šolanja, oprostitvijo sodelovanja pri posameznem predmetu, prepovedjo obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, statusom učenca, ki se vzporedno izobražuje oziroma statusom bolj obremenjenega učenca in v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa, uporablja določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZOŠ tudi določa pristojne organe za odločanje na prvi in na drugi stopnji. Zapisala pomočnica ravnatelja Jana Petek Volčanšek, univ. dipl. inž. str. Razstava konj, spretnostno jahanje, kmečke igre in konjske dirke na Velikih Poljanah Športno društvo Velike Poljane bo letos organiziralo že 4. kmečke igre in 3. galopske konjske dirke. Da bo dogodek še bolj zanimiv, bomo letos organizirali tudi spretnostno jahanje in v sodelovanju s Slovenskim združenjem rejcev konj pasme posavec - Z.R.P. še razstavo konj pasme posavec. Vse skupaj se bo dogajalo v soboto, 14. junija, na travniku in igrišču poleg gasilskega doma na Velikih Poljanah. Razstava konj se bo pričela ob 14. uri (dogon konj na razstavo do 13. ure). Ob 16. uri bo sledilo spretnostno jahanje in ob 17. uri galopske dirke. V premorih med galopskimi dirkami bodo potekale kmečke igre. Za vse udeležene konje na razstavi, spretnostnem jahanju in dirkah je zahtevano potrdilo o negativnem testu na IAK in identifikacijski dokument živali: oboje se pokaže sprejemni komisiji. Za vse jahače spretnostnega jahanja in na galopskih dirkah je obvezna čelada. Prijave konj za razstavo posavske pasme se zbirajo na Slovenskem združenju rejcev konj pasme posavec oziroma pri njenem predstavniku Marjanu Klunu s Pustega Hriba v Slemenih (tel: 041 653 314) najkasneje do 31. maja zaradi izdelave kataloga. Prijave za spretnostno jahanje, kmečke igre in konjske dirke pobiramo na e-pošti jozeand@velikepoljane.si ali na telefonski številki 040 863 494 (Jaka) ali 041 774 116 (Jože) ali na dan dirke, do 15. ure za spretnostno jahanje in do 16. ure za konjske dirke in kmečke igre. Za kmečke igre se lahko prijavijo ekipe s 6 člani, število žensk ali moških ni pomembno. Igre so ^;«4 mešanica kmečkih in športnih prvin. Naj omenimo, da se bodo letos ekipe pomerile v vlečenju vrvi, skakanju v veliki jumbo vreči in v še kakšni igri. Galopske konjske dirke bodo potekale na travnati ovalni progi, dolgi 600 m, v čudoviti okolici gozdov in travnikov. Dirke bodo potekale v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji športnih in kmečkih konj. Najboljši tekmovalci bodo dobili pokale in bogate nagrade, seveda pa tudi ostali ne bodo odšli praznih rok. Konjskim dirkam bo sledila vrtna veselica, kjer bo za dobro vzdušje do zgodnjih jutranjih ur poskrbel ansambel Zdomarji. JOŽE ANDOLŠEK Turistično društvo GRMADA Velike Poljane, Ortnek obvešča krajanke in krajane KS Velike Poljane, da bo od 1. junija do 30. septembra potekala AKCIJA Moja vas, čista, lepa, urejena in prijazna Letošnja akcija bo temeljila na splošni urejenosti domov kot celote in še posebno lepo urejenih skritih kotičkih. „Moja vas, čista, lepa, urejena in prijazna“ je slogan, ki nam je z leti postal domač, v sebi nosi zavest in pripadnost ljudi svojemu kraju in željo po pryaznem okolju. Dobimo se jeseni, ko bomo na zaključni prireditvi v osnovni šoli na Velikih Poljanah podelili priznanja. ZV RESETQ.RIBN1CA SipL.NET ENOTNOST JE PRAVA POT ZA NAŠ NADALJNJI RAZVOJ R Ob 67-letnici prvega oboroženega upora Slovencev proti okupatorju je 17. maja potekala slovesnost na Mali gori pri spomeniku TIGR. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič, kije v svojem govoru izpostavil zgodovinski in današnji pomen duha upornosti in nacionalnega ponosa, ki so ga s svojim vizionarstvom in neomajnim pogumom udejanjili tigrovci. p n N< e Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske in Občina Ribnica v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Ribnica so pri spomeniku TIGR na Mali gori pripravili spominsko prireditev v počastitev prvega oboroženega upora Slovencev proti okupatorju. Proslave se je udeležilo predvsem veliko ljudi s Primorske, v kulturnem programu pa so sodelovali Pevski zbor Matajur iz Benečije z zborovodjem Davidom Klodičem in mlada recitatorja Kulturne akcije Klub mladih tigrovcev. Marjan Bevk, ki je prireditev tudi pripravil, se je na koncu zahvalil vsem sodelujočim in govornikom, pa tudi generalštabu SV, ki jim je dodelil častno stražo. Društvo TIGR je ob tej priložnosti ponovno natisnili brošuro z dodatki, ki jo je napisal Borut Rupar, velik raziskovalec zgodovine TIGR-a, predvsem s Posočja in Tolminskega. Knjiga ima naslov »Mala gora - Tigrovci v prvem spopadu Slovencev z okupatorjem« in govori o zgodovini antifašističnega boja na Primorskem, predvsem pa o vseh treh akterjih prvega oboroženega upora Slovencev proti okupatorju, t. j. Danilu Zelenu, Ferdu Kravanji in Antonu Majniku ter o dogodku na Mali gori. Slavnostni govornik Blaž Kavčič Ribniški župan Jože Levstek je v svojem pozdravnem govoru govoril o pogumu naroda, rekoč, da »smo Slovenci morali skozi vso zgodovino braniti svoje ozemlje, premoženje in svojo kulturo, če smo hoteli obdržati svojo narodno identiteto, ki so nam jo hoteli odvzeti že od turških vpadov naprej. Tudi naš Primož Trubar, katerega 500-let-nico rojstva praznujemo prav letos, je imel ob svojem pisanju pred očmi vse Slovence. Praktično je vsa slovenska zgodovina eno samo narodovo uporništvo in le zaradi njega smo se lahko ohranili.« Predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk je pozdravil predvsem dejstvo, da se je Občina Ribnica pridružila organizaciji te proslave. -Veseli smo tudi naših prijateljev, ki so Prišli iz Benečije in Posočja, med drugimi tudi iz Čezsoče, rojstne vasi Ferda Kravanje, od koder so prinesli tudi prapor«. V svojem govoru je izpostavil enotnost Primorske, za katero so se naši predniki in očetje borili, ter poudaril, da je poskus sedanje oblasti razdelitve Primorske na dva dela prava žalitev in popolnoma nesprejemljivo: -Zdaj pa so se našli eni, ki bi radi Primorsko razsekali in ji dali celo drugo ime. A Primorska je ena, vsem Primorcem v krvavem boju izborjena; vsakršno kosanje je čista žalitev primorske identitete, ki v svojem boju za obstoj nima primere niti v Evropi. Kako naj kosanje razložimo tistim, ki so se borili za združeno Primorsko?« je dejal Bevk, s čimer je požel največji aplavz. Slavnostni govornik obeležitve 67-letnice prvega upora pa je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič, ki je opozoril, da je bilo v vseh uporniških Prireditve so se udeležili tudi poslanec Tanko TER ŽUPAN IN PODŽUPAN prizadevanjih Slovencev v različnih obdobjih razvoja naroda eno vodilo, enak duh uporništva in nacionalni ponos, tako v pomladi narodov leta 1848 in konec 19. stoletja, tako tudi v tigrovskih začetkih, ki so bili izrednega pomena in dragoceni, in tudi danes, -ko se moramo zavedati pomena upornega duha za doseganje dobrih pogojev življenja za vse. Ni razloga, da naša slovenska država ne bi bila enako prijazna do vseh državljanov. Pri zagotavljanju enakih pogojev za vse na vseh področjih, tako v šolstvu, zdravstvu, zagotavljanju zadostnih pokojnin, ne more biti kompromisov.« Dejal je tudi, da se Slovenci premalo zavedamo pomena Trsta kot svojega centra in narodnostne trdnjave na prelomu 19. in 20. stoletja. “Ta odpornost, katere nosilci so bili tigrovci, je miselna naravnanost, ki jo moramo Slovenci sedanje generacije spoštovati, ne samo v zgodovinskem smislu. Gojiti jo moramo tudi danes in v prihodnje kot pomembno sestavino naše nacionalne identitete," je nadaljeval. Omenil je še svoje pismo predsedniku italijanskega senata Francu Mariniju, kjer se je zavzel za strpno in pravično obravnavo zgodovinskih dogodkov, ki so občutljivi za oba naroda, s čimer naj bi se izognili pristranski obravnavi zgodovine ter žrtev fojb. -Celovit, poglobljen, nepristranski in zrel pogled v zgodovino omogoča bolj jasno razumevanje naše preteklosti. Pomembno je, da jo sprejemamo z vsem dobrim in slabim, da odpravimo nepravičnosti in zmote,« je dejal predsednik državnega sveta Kavčič. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ u fl PRAVICE IN DOLŽNOSTI VOJAŠKIH OBVEZNIKOV Uprava za obrambo Ljubljana je spomladi seznanila z vpisom v vojaško evidenco 68 vojaških obveznikov, rojenih I. 1990 iz občine Ribnica. Seznanitve, ki je potekala v sejni sobi Športnega centra Ribnica, se je udeležilo 51 obveznikov. S tem dejanjem fantje postanejo vojaški obvezniki z nekaterimi pravicami in dolžnostmi. Ker se je Slovenska vojska v letu 2003 reorganizirala iz naborniške v profesionalno, se je vojaška dolžnost teh obveznikov, vpisanih v vojaško evidenco, spremenila. Obveznega naborniškega sistema in služenja vojaškega roka ni več, razen v primerih, ko je ogrožena varnost države, se le - ta lahko zopet uvede za obveznike med 18. in 27. letom starosti. To pomeni, da bi bili fantje poklicani na zdravniške preglede, sledilo bi določanje vojaške dolžnosti glede na njihove sposobnosti, nato napotitev na tri - mesečno služenje vojaškega roka ali civilne službe, če bi kdo uveljavljal pravico ugovora vesti. SV jim nudi tri oblike sodelovanja, in sicer: prostovoljno služenje, opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi in zaposlitev v Slovenski vojski kot profesionalni vojak. Podrobneje sta jim to opisala poročnik Jože Svržnjak in vojak-športnik - domačin Bojan Čebin, iz športne enote SV. Slednji je opisal svojo športno pot na področju duatlona in triatlona ter možnosti, ki mu jih je nudila Slovenska vojska pri doseganju odličnih športnih rezultatov. Pri predstavitvi teh oblik so sodelovali tudi vojaki 10. motoriziranega bataljona SV s svojo oborožitvijo in vojaškim vozilom ter vojaki vojaške policije z vojaškimi psi za odkrivanje eksplozivnih sredstev. Ta del je potekal pred Športnim centrom Ribnica, zato so si ga poleg vabljenih obveznikov z zanimanjem ogledali tudi mimoidoči. Branko Troha 0 N fl 0 Ö s m z 0 lešsro ■ 1 ■-><»■ >■ ■■■ rxj>i.i,ie<>«i Dom za ostarele-povezovalec generacij Ničkolikokrat se je izkazalo, da je usoda naroda in razvoj družbe odvisen predvsem od solidarnosti med generacijami. Tega ni možno zanikati tudi v sedanjem času individualizma. Pokojninski sistem, zdravstvo, rojstva otrok, prenos znanja, še celo brezposelnost je vprašanje tega občutljivega odnosa starejši - mlajši. Še celo več, osmislitev našega življenja se kaže v tem odnosu. Ta odnos je v bistvu neka nevidna roka - čvrsta vez. Generacije so kakor drevo - korenine, deblo, krošnja z vejami in listi in tudi sad, ki ga daje zdravo drevo. Če je kateri koli del drevesa prizadet, drevo ne daje zdravega sadu, če so poškodbe hude, pa lahko celo umre. Tako je tudi z družino in družbo, če v njej ni zdrave družine in povezave med posamezniki in generacijami. Pa vendar, ta razmerja so močno zapletena tako na družbeni ravni kot tudi med generacijami v posamezni družini. Medgeneracijski odnos se kaže na širši ravni družbe v urejanju pokojnin, zaposlovanja, socialnih pomoči, gradnje domov za ostarele, pomoči družini. Stiske so tudi na povsem osebni ravni kot odnos med starejšimi in mladimi, med starši in otroki. Tu se odvijajo tektonski premiki, starejši postajajo vse bolj osamljeni, po drugi strani pa iščemo možnosti njihovega udejstvovanja do pozne starosti. Mladi razvijajo individualistični stil življenja v globaliziranem svetu, družina je postavljena pred nove pritiske. Biti vključen, biti koristen, ljubljen ali zapostavljen in zapuščen... V Ribniški dolini smo dobili dom za ostarele. Uspelo nam je kljub preprekam in veseli smo lahko te pridobitve Upanje, ki je dolgo časa gorelo, se je uresničilo. In dobili smo tudi bivalno skupnost za invalide. Ne samo za stalno namestitev, v njem naj najdejo prostor tudi tisti starejši, ki bodo delno živeli doma in imeli možnost dnevnega varstva. Dom lahko postane oskrbni center za pomoč na domu za tiste, ki bodo ostali doma pri svojih bližnjih. Pomembno je, daje to dom v pravem pomenu besede, v katerem bodo domovale človeška toplina, sprejetost, duhovna in telesna oskrba, prijazna beseda. Na to smo mislili, ko smo vlagali trud v projekt ribniškega doma. Jesen življenja je dobro preživljati čim bliže svojih dragih, ker utrjuje odnose med otroki in starši, torej odnose med generacijami. Odnos med generacijami je torej kot občutljiva rastlina, ki jo je potrebno negovati, da nam daje veselje in tudi sad. Naša skupna odgovornost je sad, ki v sebi nosi seme prihodnjih rodov. Naš sad so otroci. Vsi smo odgovorni za to, da bodo zaželeni, da bodo zdravi in da jih bo veliko- To je edino zagotovilo, da bomo preživeli. Kašni bodo torej odnosi med generacijami v 21. stoletju? Temeljili bodo na odgovornosti in solidarnosti med generacijami ali jih pa ne bo. Ali pa nas ne bo. Mag. Janez Drobnič Preobražanje javne uprave Vsakič, ko začenjamo novo obdobje, si začrtamo cilje, ki jih želimo doseči. Tisti, ki kandidirajo za javne funkcije in o katerih ljudje odločajo na volitvah, jih morajo posredovati vnaprej. Vsak posameznik in vsaka politična stranka mora predvideti, kaj je tisto, kar je potrebno spremeniti, dodelati, izboljšati. Seveda pa mora program zastaviti tako, da ga zmore izvesti - da pozna mehanizme, kako to doseči in imeti mora možnost in moč, da to tudi doseže. Sicer vse ostane samo obljuba. Delo je potrebno zastaviti in izvajati odgovorno. Veliko aktivnosti je predvsem takih, ki ne potekajo pod lučmi žarometov in ob katerih ni izrečenih velikih ali napihnjenih besed. Številna srečanja in pogovori v različnih okoljih - s posamezniki, z gospodarstveniki, s predstavniki institucij in politike prinesejo številne konkretne predloge, pobude, ideje in zamisli. Zelo veliko je takih, ki jih ni možno uporabiti ali rešiti takoj in morajo počakati na primeren čas ali priložnost. Vendar so resnost, vztrajnost, umirjenost, primerna mera zdravega občutka, spoštovanje in dobronamernost pri vsakem poslu ali opravilu nadvse pomembne lastnosti za vse partnerje v postopkih. Bolj kot si mislimo. Zato se lahko nekatere ideje in projekti uredijo v primernem času, spet drugi pa se, kljub temu, da vemo, da bi bilo za vse bolje, vlečejo več let ali desetletij. Z gotovostjo lahko rečem, da smo v tem mandatu spremenili mnogo stvari, ki ljudem veliko pomenijo. Državo smo očistili nepotrebnih dajatev (npr. nalepke), pocenili smo notarske storitve in za vrsto zadev ponovno uvedli na upravnih enotah zelo poceni overitve, odpravili smo celo vrsto obrazcev, ki so jih morali državljani in gospodarske družbe redno posredovati raznim organom in institucijam, zelo smo poenostavili ustanavljanje s.p,- jev, d.o.o. - jev in drugih oblik gospodarskega delovanja, zelo smo poenostavili davčni sistem, ki je postal tudi preglednejši. Še bi lahko našteval, vendar ni potrebe. Že tega je veliko. Prav tako nam je prihranjeno veliko časa in stroškov, ker nam ni več potrebno dostavljati vsakovrstnih listin, ki jih izda en upravni organ, drugemu organu. Vsi državni organi si morajo veliko tovrstnih dokumentov, ki jih potrebujejo za izdajo odločb občanom ali družbam, a jih je izdal drugi državni organ, v postopku- odločanja pridobiti sami, po uradni dolžnosti. Vemo, da je v državnem sistemu še veliko takih lukenj, da bo potrebno še marsikaj popraviti, kar se je ali se še bo pokazalo kot ovira, težava ali nepotreben strošek. Vendar začelo se je. Po mnogih letih se je začelo zmanjševati število Srečanje EPP Bruselj 15. in 16. aprila 2008, ravno v času, ko je bila v Ribnici otvoritev doma starejših občanov, smo imeli v Bruslju sestanek vodje poslanskih skupin članic EPP - zveze evropskih ljudskih strank. Iz Slovenije smo se srečanja udeležili vodje poslanskih skupin SDS, NSi in SLS - Jože Tanko, Jožef Horvat in Jakob Presečnik. Na srečanju, na katerem smo obravnavali pomembne evropske teme - sodelovanje evropskega in nacionalnih parlamentov po ratifikaciji nove »evropske ustave« (lizbonske pogodbe), probleme varnosti, nadzora in migracij, medkulturno sodelovanje, pospešitev izvajanja lizbonske strategije za dosego razvojnih ciljev ob upoštevanju okoljskih omejitev, so sodelovali najvidnejši politiki evropske unije - predsednik luksemburške vlade Jean Claude Juncker, evropski komisar Fratini, bivši avstrijski kancler Schussel in drugi. Jose Manuel Barosso in Jože Tanko »papirjev« in dovoljenj, skrajševati čas postopkov in zniževati stroške države (javne porabe). Zaradi tega je tudi državljanom potrebno manj korakov, manjša je izguba časa in je tudi cenejše. V koalicijski pogodbi smo načrtovali, da bomo znižali javno porabo za 2 % BDP. Vsak državljan ve, da je delo z državno administracijo zelo težko, trdo, da spremembe težko prodrejo in se še težje uveljavljajo. To vemo tudi politiki - administracija je tudi za nas trd oreh. Finančniki in ministri bivše vlade - Rop, Cvikl...so se tega dobro zavedali in tudi zato so se nam posmehovali, češ, tega ne znate niti ne boste zmogli, ker niste pravi in nimate pravih kadrov. Pa smo znali. Brez velikega pompa, brez kakršnih koli scen in spopadov z administracijo smo v samo treh letih tega mandata javno porabo znižali ne samo za 2, ampak za več kot 3 % BDP. Da je rezultat izjemen, nam je javno priznala tudi Evropska komisija. Zanimivo pa je, da so naši kritiki - opozicija in tisti, ki naše delo spremljajo, ta dosežek povsem prezrli. Tudi zaradi tega dosežka si ta država lahko privošči nižje davke in več investicij, ki po eni strani dvigujejo standard države - zaradi vlaganj v infrastrukturo se povečuje dostopnost, nastajajo delovna mesta in se zmanjšuje brezposelnost, po drugi strani pa se dviguje tudi osebni standard, ki se navzven kaže v povečani stanovanjski gradnji, voznemu parku, porastu potovanj,... Kljub odličnemu dosežku se zavedamo, da so še rezerve. Zato je potrebno izvajati racionalizacije še naprej in odpravljati vse tisto, kar je nepotrebno in predrago, če želimo, da bosta država in uradništvo bolj prijazna, cenejša in učinkovitejša. Jože Tanko, poslanec SDS itešero Parlamentarno športna novica Janez Drobnič premagal vse parlamentarce Poslanec mag. Janez Drobnič se je s slovensko delegacijo 7. maja udeležil maratona parlamentarcev v Krakovvu na Poljskem in gladko odnesel absolutno zmago kljub temu, da je ob njem tekel Elijah Lagat, zmagovalec Bostonskega maratona leta 2000. Zaradi takega izjemnega uspeha so ga organizatorji tradicionalnega teka povabili že kar za prihodnje leto, ne glede na to, ali bo uspel dobiti še en poslanski mandat ali ne. Maraton parlamentarcev, ki je bil letos že sedmič, pripravijo Poljaki, saj je 3. maj dan, ko je bila sprejeta prva ustava v eni izmed evropskih držav. Slovensko delegacijo so poleg Drobniča sestavljali še Dimitrij Kovačič in Bojan Homan, vsi pa so v hladnem in deževnem vremenu tekli 21 km. Med tekmovalci je bila tudi delegacija kenijskih parlamentarcev, za katero je tekel omenjeni Lagat, tekaško zasedbo pa je okrepil tudi svetovni in olimpijski prvak v hitri hoji, ki je tek sicer dobil, a ker ne sedi v parlamentarnih vrstah, je lovorika zmagovalca pripadla Janezu Drobniču. Le-ta je maraton vzel hudo zares in se je nanj pripravljal ter po tihem startal na zmago. Tek je vzel kot Poseben izziv, zmaga pa je dobrodošla tudi za promocijo Slovenije, meni. AP Foto arhiv J. Drobnič V DEŽEVNEM IN HLADNEM VREMENU JE BILO TREBA STISNITI ZOBE, SE NE OZIRATI NA BOLEČINE V MIŠICAH IN MISLITI LE NA ZMAGO, PA JE ZMAGA PRISTALA V ŽEPU. V KROGU KENIJSKIH PARLAMENTARCEV, VKLJUČNO Z BOSTONSKIM ZMAGOVALCEM. fipis MAJHEN ČASOPIS, pletilnica&itpp r~r» SI- VELI KO SRCE Benjamin Henigman je 8. maja prevzel direktorsko mesto v podjetju FIPIS d.o.o., družbe, kije nastala s združitvijo ITPP d.d. in Pletilnice d.o.o. Sodražica v začetku leta 2007. Zadnje leto in polje bil tamkaj tudi že svetovalec direktorja, pred tem pa v obdobju od 2001 do 2007 direktor in prokurist ITPP. 21 najmlajših iz vrtčevske skupine Zajčki je ‘priskakljalo’ po nešteto stopnicah vse do naše pisarne, da bi malce poizvedeli, kako neki nastaja čisto ta zaresni časopis. Otroci imajo skupaj z vzgojiteljico Katarino Zupančič enako željo: narediti svoj časopis! Teme stresajo kar iz rokava, še za pretekla tri leta pomnijo, kaj vse so počeli in kaj bi lahko našlo svoj prostor v časopisu. Delo novinarja še ne poznajo, vedo pa, kaj sta računalnik in fotoaparat, prav tako pa mnogim ni težko odpreti ust in pokazati malo ‘firbca’, kar so vse odlike novinarja. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nastane, ko spregovori čisto otroško srce... DVOPLASTNOST VSAKDANA Medtem ko je na Vrvarski 3 viselo tole opozorilo, ki kaže na peripetije okrog parkirnih mest in nejevoljo posameznikov... PRIVAT ZEMLJISCE-NE PARKIRAJ! Lahko se ti zgodi: - da ti bom poškodoval avto; - lahko ti bom avto namazal s »šmirom«... TO SE JE ZGODILO MENI! PAZITE VSI, KI PARKIRATE TOČNO NA TO MESTO, ČEPRAV PIŠE, DA JE PROSTOR NAMENJEN ZAPOSLENIM NA VRVARSKI 3! ...se je na Opekarski cesti čez noč pojavil kozolec z rojstnodnevnim napisom, ki je opominjal mimoidoče, da se nekdo v bližini tisti dan veseli svojega abrahama...Le kozolca verjetno ni pričakoval. Zato pa so prijatelji! AP 0 o H C Staše ro 37 ■/XI VT 1. ■ixin TJ SOSESKA 0 KNAFLJEVEGA TRGA ŽELI VEČ o PARKIRNIH MEST Zaradi premajhnega števila parkirišč je onemogočen dostop celo požarnim vozilom Mnoge občine po Sloveniji so še vedno lastnice funkcionalnih zemljišč okrog blokov, ki so bili zgrajeni pred več kot 30 leti. Tak je tudi primer naše. Takrat arhitekti niso razmišljali o tem, da se bo potreba po avtomobilski pločevini tako razrasla, žal pa niso upoštevali niti temeljnega dejstva, naj bi vsaj vsakemu stanovanju pripadlo po eno parkirno mesto. Po tretjini stoletja tako lastniki stanovanj pri pogovorih z Občino še vedno začnejo z ničelne točke. Predstavniki posameznih blokov s Knafljevega trga so se tako sestali z županom Jožetom Levstkom in direktorjem Komunale Jožetom Zakrajškom, da bi ponovno opozorili na ključne težave v soseski: 300 stanovanjem kronično primanjkuje najmanj 50 parkirišč, saj noben blok že sedaj nima toliko parkirnih mest, kot je stanovanj. Ogrevanje je sicer dobro, toda dolžnikov je preveč in Občina bi po njihovem morala za izterjavo komunalnega dolga ravno tako vztrajati, kot je to pred nedavnim storila za najemnine. Potem ko je dolžnikom poslala opomine pred tožbo, so plačila kar začela deževati. Knafljev trg želi vsaj eno parkirno mesto na stanovanje Predstavniki blokov iz omenjene soseske so predlagali, da se poveča število parkirnih mest tako, da stanovanju pripade vsaj eno parkirno mesto. Le-ta naj se pravilno označi ter doda prometni znak: Dovoljeno samo za stanovalce. Postopno naj se ureja tudi dodatna parkirišča. Potrebno bo uničevati zelenice, toda te se uničujejo že zdaj, saj drugje ni mesta za parkiranje. Pristojni organi naj se zato dogovorijo s stanovalci trga za ogled potencialnih novih parkirnih površin. V začetni fazi gre lahko samo za makadamsko izvedbo, da bo zadeva hitreje stekla, lahko se uredi le od 20 do 30 dodatnih parkirnih mest, nato pa naj se proces odvije do konca - zagotovi se maksimalno število parkirnih asfaltiranih mest. Župan je dejal, da zagotovitev vsaj enega parkirišča ne bi smela biti problem, je pa težava, ker občina v proračunu ni predvidela nobenega denarja v ta namen. In to kljub temu, da na ta problem stanovalci opozarjajo že vrsto let, a jih je marsikatera oblast jemala bolj z levo roko, ker so pogosto delovali stihijsko in neorganizirano. Za ogrevanje tega ni storila, in lastniki se bojijo, da ta dolg krijejo plačniki, čeprav Zakrajšek trdi, da ga plačuje Občina. Predstavniki največje soseske v mestnem naselju tudi želijo, da postanejo stroški ogrevalne sezone preglednejši in trans- parentni, da se natančno zve, koliko denarja se je porabilo, po kakšni ceni se je nabavilo kurilno olje, kakšni so bili stroški vzdrževanja kotlovnice itd. Lahko se namreč zgodi, da se dolg dolžnikov poplača tudi preko takšnih manj vidnih kanalov in stroškov, breme pa nosijo redni plačniki. Ti sicer po zakonu o varstvu osebnih podatkov imen dolžnikov ne smejo obešati na oglasno desko, lahko pa uporabijo drug legitimen način: v primeru, ko posameznik ne plačuje stroškov za ogrevanje in se posledično njegovi stroški prevalijo na druge stanovalce, imajo ti pravico zahtevati, da jih upravnik obvesti o dolžnikih, saj slednji posegajo v njihov pravni interes in jim povzročajo škodo. Imena dolžnikov bi namesto na oglasno desko lahko dal v zaprti pisemski ovojnici v poštne predalnike ostalih stanovalcev, piše v odgovoru informacijske pooblaščenke. Predstavniki posameznih blokov so na sestanku 28. aprila v sejni sobi občine tudi predlagali, naj se pregleda stanje preteklih let, po hitrem postopku najde pravne poti in rešitve ter se pri lastnikih stanovanj, ki ogrevanja ne plačujejo, sproži postopek za deložacijo. Direktor Komunale je dejal, da so za nekaj neplačnikov najemnin in ogrevanja že pripravljeni dokumenti za deložacijo. »Plačniki se morajo zavedati, da so pred zakonom vsi enaki - tako Na Knafljevem trgu obstajajo 3 igrišča s peskovniki in gugalnicami, a pesek v peskovnikih je trd in izsušen, igrala pa stara in uničena. Še tisti kup peska, ki jim gaje pripeljala Komunala, sije nekdo vzel za svoje lastne potrebe... Stanovalci pričakujejo, da bo končno na vrsto prišlo tudi njihovo igrišče ter da so bo po zelenicah postavilo pasje WC (škatle z vrečkami) ter znak: Pse voditi na vrvici. plačniki kot neplačniki - , vendar ni niti enega neplačnika, ki ga Komunala ne bi tožila. Problem je, ker so dolgovi neizterljivi in tudi rubeži neizvedljivi.« Predstavniki s Knafljevega trga so izpostavili tudi problem vzdrževanja zelenic in igrišč. Košnja zelenice naj se odslej opravlja korektno in naj se trava počisti, ne pa da leži po stezah, pločnikih in parkiriščih. Odvoz kosovnih odpadkov naj bo namesto dvakrat tedensko 3x/teden, in to v ponedeljek, sredo in petek. Hkrati naj se za prebivalce drugih naselij namesti še kak kontejner, da se tako zmanjša pritisk na obstoječe na Knafljevem trgu, ki so zato prehitro napolnjeni. Na dnevnem redu je bila tudi nekdanja trgovina Zimzelen, ki stoji sredi naselja. Objekt naj bi bil narejen brez gradbenega dovoljenja, ker naj bi bil le začasnega tipa in je nekdaj služil le za potrebe stanovalcev Knafljevega trga. Te funkcije zdaj nima več in služi le v profitne namene lastnika objekta, ki je pred kratkim uredil plinsko ogrevanje. Plinohram naj bi bil po njihovem mnenju narejen v nasprotju z varnostnimi pravili, ker stoji ob steni, napeljava poteka po zunanji strani zidov, z 2 strani pa so parkirani avtomobili. To naj bi ogrožalo varnost stanovalcev, zato naj bi pristojne službe najprej preverile legalnost obstoja objekta, zatem pa tudi varnost plinske napeljave, saj obstaja sum, da je le-ta postavljena v nasprotju z varnostnimi standardi. * Alenka Pahuue MESTO SE BO OKRASILO Z ROŽAMI Pričakovali smo, da bo dan po postavitvi cvetličnih korit na ribniške mostove večina sadik plavala po Bistrici ali pa bodo nekatere krasile okenske police ali balkonske ograje novih ‘lastnikov’, a se je zgodba srečnejše iztekla. Sem ter tja je bil seveda zlomljen tudi žebelj, dolg več kot 10 cm, in korito sneto z mostu. Manjkalo je tudi več sadik, ki jih bo težko nadomestiti, saj določenih ni več možno kupiti in ni moč napraviti enakih zasaditev. Turistično društvo, ki želi na več načinov olepšati mestno jedro, upa, da se bodo ljudje sčasoma navadili na novo podobo in bo vse manj Primer olepšave posameznikov, ki si samovoljno jemljejo pravico, da kradejo s tujih vrtov ali uničujejo tujo lastnino. Prvi naslednji opaznejši poseg v olepšavo naj bi bil viden v začetku junija, kolikor bodo končana dela na križišču. Vendarle naj bi bil polepšan vhod Uspešen poozkus vandalizma v mesto z ljubljanske strani in naj bi se pred bivšo glasbeno šolo napravila nekaka cvetlična piramida ali postavil kak drug ličen cvetlični aranžma ali element. Vsekakor drugačen od tistega pred občinsko stavbo, ki nekatere spominja na opusteli grob, a si menda tam težko privoščimo kako okrasno grmičevje ali zahtevnejše nasaditve, ker se zimska služba pri svojem delu ne more ogibati vsem oviram. Alenka P. PS S-Ešem ASFALTIRANA CESTA l VELIKE POLJANE - ZAVRH E V okviru krajevne skupnosti Velike Poljane smo 11. maja odprli nov asfaltiran odsek ceste Velike Poljane - Zavrhe. V predhodnem stanju je bila ta cesta bolj podobna kakšnemu kolovozu kot pravi cesti in je bila zaradi velikega naklona po vsakem deževju nenehen vir pritožb. Tako smo se lansko leto na svetu KS odločili, da s pomočjo samoprispevka in s sredstvi KS oziroma občine cesto razširimo in asfaltiramo. Pri pobiranju soglasij in samoprispevka smo naleteli na dober odziv, saj je v tem koncu vasi veliko vikendov ter zazidljivih in kmetijskih zemljišč, zato je bila večina ljudi navdušena nad našim predlogom. Sama dela za razširitev in utrditev ceste so se pričela že februarja letos, ko nam je šlo tudi vreme lepo na roko. Cesta se je nato asfaltirala konec aprila in sedaj predala svojemu namenu. Odprtje so z nekaj pesmimi popestrili poljanski pevci pod vodstvom g. Koširja, cesto je nato blagoslovil poljanski župnik g. Anton Masnik, otvoril pa jo je predsednik KS Velike Poljane Jože Marolt. Ob tem so nekaj besed povedali ribniški podžupan Vinko Levstek, predsednik KS Velike Poljane ter tajnik KS Velike Poljane Jože Andolšek, ki je bil koordinator projekta. Želimo si, da bi nam novo asfaltirana cesta varno in dobro služila še dolgo časa in da se bi v bližnji prihodnosti v naši KS uredilo še več podobnih makadamskih odsekov. Tajnik KS Velike Poljane Jože Andolšek Ribniški gasilci dočakali pomlajevanje četrt stoletja starega voznega parka primeri dobrih praks Zakaj nekaterim mestom vendarle uspe marsikaj NAREDITI LEPŠE IN BOLJE, SE SPRAŠUJEMO IZLETNIKI IN POPOTNIKI. PA SE TAM RAVNO TAKO UBADAJO S HULIGANI IN TATOVI, TUDI SNEG NASIPA V VEČJIH KOLIČINAH IN DENARJA RAVNO TAKO V MALHI Ni skoraj nič. Začrtali so si jasen cilj: postati LJUDEM PRIJAZNO BIVANJSKO OKOLJE Z NIZOM SPREHAJALNIH POTI, PARKI, KLOPCAMI, OKRASNIMI GRMOVNICAMI IN CVETJEM. POGLED Sl PASIMO NA najsvetlejših zgledih. V Ribniški gasilski dom smo dobili novo gasilsko vozilo z oznako GVC 16/25, namenjeno hitremu posredovanju, in zato prvo izvozi na intervencijo, razen pri posredovanju v prometnih nesrečah, kjer služi kot dodatno vozilo. V vozilu je nameščena vsa najsodobnejša gasilska reševalna tehnika, od medicinske do ključavničarske opreme, ki je do sedaj večinoma nismo mogli voziti s seboj ali pa je bila nameščena v različnih vozilih, in tako ni bila takoj na voljo. Tako imamo ob intervenciji praktično vso najnujnejšo opremo že ob prihodu. V vozilu je prostora poleg voznika še za 6 operativcev, ki se lahko med samo vožnjo primerno pripravljajo na potek akcije, saj je v kabini veliko prostora. Ima zmogljivo črpalko in najrazličnejše armature za gašenje. Edina pomanjkljivost je količina vode, samo 2500 litrov (predpis gasilske zveze Slovenije). Vendar je bojazen, da bi vode zmanjkalo, odveč, saj je v vozilu namenoma manj vode na račun raznolikosti in številčnejše opreme, predvsem pa dejstvu, da kmalu po prihodu tega vozila na kraj požara, prispe tudi gasilska avtocis-terna s 5000 litri vode. Ker je omenjena avtocis-terna zaradi starosti in dotrajanosti nezanesljiva, so nam dovolili, da do nabave nove zadržimo tudi manjšo avtocisterno s 4000 litri. Tako ena cisterna zagotovo pride "na pomoč” novemu vozilu. Ob tej pridobitvi je tudi v sami operativni enoti prišlo do novega zagona in večje volje do tega prostovoljnega dela. Ko bomo za vozilo pripravili še uradni sprejem, vas bomo o tem pravočasno obvestili in na slovesnost tudi povabili. Za informacijo o tem dolgoletnem projektu: Sedanji ribniški župan je storil prav to, kar so dosedanji samo obljubljali, in sicer je denar, dobljen od države in namenjen za gasilske investicije, porabil prav za te namene in še več. Ta denar je namenil prav enoti, ki ima največ intervencij in od nje zahtevamo največ, a je imela kljub temu najslabši vozni park. Omenjena sredstva so, kolikor niso bila porabljena za financiranje drugih občinskih stvari, romala najprej po ostalih društvih, tako da za nas dolga leta ni ostajalo praktično nič. Zato se županu za njegovo odločnost in brezkompromisnost, da pomaga tudi nam, ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Za konec bi vas rad obvestil, da imamo v gasilskem društvu Ribnica ob sredah od 19. ure naprej dan odprtih vrat. Ta dan smo namenili vam in smo vam na voljo, da nas obiščete, se o kakšni stvari posvetujete, se iz prve roke informirate, kaj preizkusite ali pa nam kaj predlagate. Lahko se tudi malo "zrekreirate", saj v zgornjih prostorih pripravljamo rekreativno družabni prostor z različnimi pripomočki in pripravami (biljard-ping-pong...). Vabljeni prav vsi! Poveljnik PGD Ribnica GREGOR VIRANT ES iešero 1 fXJ ■ ■< ><1 TRETJESOLCI NA TOJZLOVEM VRHU 0 V7ŽTBC THBNZCA EKONOVIČKE IZ VRTCA RIBNICA n > Od svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, sta skupini Gosenice in Vrtčeve ustvarjalnice popestrili dogajanje ob razglasitvi Izjemnega drevesa 2008, javorolistne platane pri Občini Ribnica, s kratkim programom, skupaj z Zavodom za gozdove območna enota Kočevje, Občino Ribnica in podjetjem Riko Hiše. Likovni izdelki Izjemno drevo otrok iz vrtca so krasili sejno sobo Občine, v mesecu maju pa Dom starejših občanov v Ribnici. VRTEC RIBNICA je vestno opravil vseh sedem korakov in 10. maja 2008 v parku Tivoli v Ljubljani svečano prejel ekozastavo kot mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje po mednarodnih kriterijih, na kar smo še posebej ponosni. Ekozastavo bomo svečano razobesili ob svetovnem dnevu okolja, 5. juniju. 31. maja in 2. junija bomo na celjskem sejmu Altermed predstavili celoletni projekt Zdravje v Vrtcu Ribnica. Če vas bo pot zanesla v Celje, potem nas obiščite. V mesecu juniju si lahko ogledate razstavo projekta Trije dnevi za življenje na galeriji Vrtca Ribnica, od 8. do 16. ure. VLJUDNO VÄBÜENI. (p)ostanite eko Koordinatorka ekovrtca Mojca Sever Mrhar Že tretje leto zapored se tretješolci udeležujemo naravoslovnega tabora na Tojzlovem vrhu nad Mariborom. Tako smo se polni pričakovanj zbudili v prekrasno sončno jutro in se odpravili novim doživetjem naproti. Za začetek smo si ogledali stari del mesta Maribor, potem pa smo krenili na Tojzlov vrh. Tam so učenci spoznali ekološko kmetijo, muzej starih predmetov, se podali na gozdno učno pot in zvečer na nočni pohod. Kljub utrujenosti so zaspali šele v poznih nočnih urah. Naslednji dan smo začeli z jutranjim razgibavan- jem, nato pa so se učenci pomerili v športnih igrah ter se seznanili z osnovami orientacije. Očke pa so se jim zasvetile v soju tabornega ognja, ki so ga zvečer zakurili ob navodilih tabornice. Zanj so pripravili resnično debele veje. Ob ognju smo tudi zapeli in zaplesali. Zadnji dan so udeleženci izdelali vodno kolo in zaplesali ob veselih zvokih harmonike ter zaigrali na inštrument, ki so ga sami izdelali. Posebej so bili navdušeni nad orientacijskim tekom po gozdu, kjer so po navodilih iskali različne orientacijske točke. Po dobrem kosilu smo se morali posloviti. Učenci so v prijetnem okolju, sredi neokrnjene in s soncem obsijane narave, pridobili veliko znanja, pokazali pravilen odnos do narave, kulturne dediščine ter navezali nove prijateljske vezi. Bili smo kot ena sama velika družina. Želimo si še mnogo takšnih izkušenj. Učenci 3. razredov iz Ribnice, Sušja in Dolenje vasi ter učiteljice Maruša Čop, Danica Gorše, Andreja Hočevar, Marija Lovšin in Nika Vrbinc Mihelič DAN MED POKLICNIMI GASILCI Za učence POŠ Dolenja vas je bil 19. maj prav poseben dan, saj smo bili gostje Gasilske brigade v Ljubljani. Tam so nas prijazno sprejeli predstavniki poklicnih gasilcev. Najprej so nas opozorili, kako ravnati v primeru alarma in kam se umakniti. Učenci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta pod strokovnim vodstvom sledili ogledu vozil in opreme. Zanimivo razlago je kmalu prekinil čisto pravi alarm in že smo bili na preizkušnji, kako smo si zapomnili začetna navodila. Učenci so se hipoma zbrali na dogovorjenem mestu in začudeno opazovali utripajoče semaforje, hitro zbiranje gasilcev in njihov odhod na intervencijo. Vsi smo se spraševali, kaj se je zgodilo. Nadaljevali smo z ogledom vozil in opreme za reševanje iz vode, z višine, ob ekoloških in prometnih nesrečah ter požarih. Poseben vtis so na učence naredili utrujeni in sajasti gasilci, ki so se vračali z gašenja požara. Povedali so nam, da s tem njihovo delo še ni zaključeno, saj imajo po vrnitvi veliko dela še s samim čiščenjem vozil in opreme. Zadnja postaja ogleda sta bili dve stari gasilski vozili, ki danes služita ogledom in občasnim gasilskim paradam. Z zanimanjem smo sledili vsem ogledom in svojo radovednost potešili z zastavljenimi vprašanji. Najzabavnejši del ogleda za učence pa je bilo brizganje z dvema gasilskima brizgalnama. Zahvaljujemo se staršem, ki so se dogovorili za ta ogled in nam s tem omogočili zanimivo izkušnjo. Učiteljice POŠ Dolenja vas 30 tammsm tesar) JUBILEJNI BLAGOSLOV 4000 MOTORISTOV PRI » NOVI ŠTIFTI Ö Društvo Motoristi za motoriste zbralo preko 10.000 EUR za pomoč potrebnim Tudi letošnji, jubilejni blagoslov motoristov, je bil na praznik, 27. aprila, na nedeljo, ko so k romarski cerkvici Marije Vnebovzete pri Novi Štifti prišli motoristi in tudi drugi ljudje od vsepovsod, tudi iz tujine, saj je ta blagoslov dobil prave razsežnosti, predvsem po ustanovitvi društva Motoristi za motoriste. Ce se jih je lani, tudi v čudovitem vremenu, zbralo okoli 2000, pa se je letošnja številka podvojila. Motorjem kar ni bilo videti konca, strumno so bili postavljeni na travnikih, dvorišču, ob cesti in Parkiriščih. Tokrat so poleg zbiranja v sklad zbirali tudi konkretno denarno pomoč za družino iz Hrastnika, v kateri so po nesreči 38-letnega očeta motorista ostali sami s štirimi šoloobveznimi otroki. Pavel Hočevar, tajnik društva MzM, je dejal, da so v skladu zbrali 10.000 EUR, plus Posebej 1.530 EUR za družino. Pojavila se je tudi ideja, da bi uzakonili pobudo, da bi pri registraciji motorja vsak prispeval v ta sklad Po 1 EUR. MzM vstopa letos tudi v Zvezo motoklubov Slovenije in tako dobiva društvo razsežnosti na nivoju Slovenije. Blagoslov je Potekal v cerkvici, kjer je vse zbrane lepo nagovoril p. Niko, gonilna sila in tudi predsednik društva. Hešero Seveda se je iz Strunjana pripeljal z motorjem, v popolni motoristični opravi. Berilo pa je bral zagotovo tam najstarejši prisotni motorist Andrej Hren, ki bo letos praznoval že svojih 80 let, vozi pa še vedno, in to z velikim užitkom. Drugo leto frančiškani praznujejo 800 let in p. Niko je že sedaj vse motoriste povabil v juniju 2009 za 4 dni v Assisi k sv. Frančišku Asiškemu na romanje. Po blagoslovu v cerkvi je šel p. Niko blagoslovit čisto vse motorje in motoriste, tokrat še z dvema mlajšima duhovnikoma, o čemer se je pošalil: »Mi bosta pomagala, da bosta šla do najbolj oddaljenih motorjev, da naju namreč ne bi z mojim ministrantom Martinom preveč Vzelo'«. Pater Niko je razložil, da je to sicer uradno 10. srečanje in blagoslov, a neuradno že kar 11. Zadnja tri leta, po ustanovitvi društva MzM aprila 2006, pa tudi s posebnim namenom. Daje bil popoldanski program še boljši, so poskrbeli razni zanimivi gostje in bogat srečelov, katerega izkupiček je šel tudi v sklad. Zapeli in zaigrali so Adi Smolar, donmentonijevec in gugujevec, Janez Zmazek - Žan in Tomo Jurak, Lucija Čirovič je povedala nekaj domislic na račun motoristov, ansambel Zdomarji pa je tako razvnel nekatere motoriste, da so tudi zaplesali. Vse prisotne je pozdravil predsednik Zveze motorističnih klubov Slovenije Leopold Pungerčar, Rock Borštnik, ki je prepotoval Ameriki, je pripovedoval o svojih izkušnjah, predstavila sta se tudi člana Inotherem Racing teama Skubic in Pintar, ki sta poročala o uspešni dirki v Daytoni. Z Madžarske pa se je patru Niku kar preko telefona javil naš puščavski lisjak, vedno nasmejani Miran Stanovnik, sicer tudi stalni gost blagoslova pri Novi Štifti. Nastopil je na dirki na Madžarskem, kajti dirka Pariz-Dakar je odpadla. Poskrbljeno je bilo za jubilejne značke MzM, in tudi celotno zbirko dosedanjih desetih v kompletu je bilo moč kupiti, pa seveda suhorobarske in lončene spominke. Motoristkam in motoristom, ki so praznovali rojstni dan, pa so pripravili še presenečenje. Celoten popoldanski program je povezoval Boštjan Romih, voditelj oddaje ‘Na zdravje’ in radijski voditelj na radiu Ena, ki nam je zaupal: »Motorist nisem, je pa moja žena navdušena motoristka, ki pa nima motorja, kar se mi zdi kar fajn. Ima pa veliko mojih prijateljev motor. K Novi Štifti me je povabil p. Niko, s katerim se dobro poznava še iz časov, ko je bil tu pri Novi Štifti, kjer sem parkrat pel s pevskim zborom APZ Tone Tomšič. P. Niko je poročil tudi par mojih prijateljev, ne dolgo nazaj pa je v Strunjanu krstil sestrično od Lare.« Tradicionalni, že 10. blagoslov in srečanje motoristov pri Novi Štifti je zagotovo uspelo, a kot je vsem dobro zaželel župan Občine Sodražica Blaž Milavec: »Srečno skozi celo leto - tudi danes. Saj bomo lahko rekli, da je prireditev srečno in dobro uspela, ko bo zadnji izmed vas srečno prispel domov.« Fotografirala in spremljala: ZDENKA MIHELIČ i>1 rxji>■.i.[ i i >«■ » RIBNIŠKI ROKOMETAŠI PONOVNO MED ELITO LESTVICA 1.B DRŽAVNE ROKOMETNE UGE 1. RD RIBNICA RIKO HIŠE 22 19 0 3 38 2. MRK KRKA 22 17 1 4 35 3. MRD KLIMA PETEK MARIBOR 22 16 2 4 34 4. ROKOMETNI KLUB KRŠKO 22 14 3 5 31 5. RD MOŠKANJCI - GORIŠNICA 22 14 0 8 28 6. RK GROSUPLJE 22 9 4 9 22 7. RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 22 8 2 12 18 8. RK MITOL SEŽANA 22 7 1 14 15 9. RK AJDOVŠČINA 22 7 1 14 15 10 RK RADEČE-MIK CELJE 22 6 2 14 14 11. RK DOL TKI HRASTNIK 22 5 2 15 12 12. MRD DOBOVA 22 1 0 21 2 Dejstvo je, da je lanskoletni izpad pomenil zgolj športni poraz, ne pa tudi finančnih težav in zato po koncu sezone ni prišlo do osipa ekipe. Izkazalo se je, da nam je uspelo ohraniti zelo Le eno leto po nesrečnem izpadu ribniških rokometašev iz najelitnejše rokometne lige v Sloveniji smo v RD Ribnica Riko hiše hitro preboleli boleč poraz, združili moči in se na veliko presenečenje _____________ kvalitetno moštvo za tekmovanje v 1. B DRL, ki so jo tvorili pretežno domači igralci, med katerimi je bilo tudi večje število mladih talentov. Tudi ne gre prezreti dejstva, da je kljub glasnemu nasprotovanju dela javnosti in t.i. stroke ekipo prevzel neizkušeni trener Tomaž Tomšič, kar se je zelo kmalu pokazalo kot pravilna odločitev. Rezultat vsega skupaj se je odrazil že v jesenskem delu sezone, ko so ribniški rokometaši v enajstih kolih dosegli prav toliko zmag in s tem opravili glavnino dela pri projektu vrnitve med najboljše ekipe v Sloveniji, hkrati pa šokirali glavne konkurente, to je ekipe Krke iz Novega mesta, Klime Petek iz Maribora ter ekipe Krškega, za prvi dve mesti. V spomladanskem delu je ekipa po trinajstih zaporednih zmagah do konca prvenstva doživela tri poraze, a kljub temu suvereno osvojila prvo mesto in dosegla tretji najboljši točkovni izkupiček v enotni 1. B ligi, ki se igra od sezone 1996/97 dalje. Kot zmagovalcu lige je Ribnici pripadla tudi organizacija tradicionalnega srečanja ekip Vzhoda in Zahoda v ŠC Ribnica v mesecu maju. Pred upravo društva je ponovno zelo zahtevna naloga, kako pridobiti zadostnafinančna sredstva, ki bodo omogočala sestavo kvalitetnega moštva, da se bo lahko uspešno kosalo z bogatejšimi rokometnimi centri v Sloveniji. Projekt bo prav gotovo zelo zahteven, vendar smo v društvu trdno odločeni, da nadaljujemo z ustvarjanjem stabilnega prvoligaša, ki je bil zastavljen v sezoni 2005/06. V imenu društva se iskreno zahvaljujemo našemu glavnemu sponzorju g. Janezu Škrabcu ter številnim manjšim sponzorjem, ki so nam ostali zvesti kljub lanskoletnemu izpadu. Dokazali smo, da je ribniški rokomet vreden podpore in želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Želimo uspešno nadaljevati zelo bogato tradicijo tega športa v Ribnici ter poleg prvoligaške ekipe ohraniti in razvijati tudi množično in kvalitetno rokometno šolo, ki mladim omogoča dobre pogoje za razvoj športnih in drugih življenjskih kvalitet. Za upravo RD Ribnica MARKO OBRSTAR DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU - RIBNICA 2008 Državna prvaka Čebin in Kokaljeva Duatlon Ribnica je v nedeljo, 4. maja, potekal že enajstič zapored, najboljši slovenski duatlonci pa so se pomerili za naslov državnega prvaka. Lanski naslov je branil Matej Benčina, ki pa je imel letos hujšo konkurenco. Premagal ga je glavni favorit Bojan Čebin. In tudi v ženskih vrstah je prišlo do sprememb, zmagala je Darja Kokalj (vsi trije Triatlon klub Inles Riko Ribnica), ki ji je bil to prvi duatlon v življenju. CEBINOV OBJEM SREČE Organizator TK Inles Riko Ribnica je kot vsa leta pripravil več kot odlično tekmo, poskrbel za odlično izvedbo, vse je potekalo kot namazano, za konec pa so se vsi posladkali z množico drobnega peciva izpod rok pridnih mamic nastopajočih in žena organizatorjev. Dober glas seže v deveto vas, pravi pregovor, tako se sliši tudi o odlični organizaciji duatlona v Ribnici, ki zato semkaj privabi številne tekmovalce. Predvsem pa so Ribniški grad, kjer sta bila start in cilj, preplavili najmlajši. In ne samo organizacija, tudi vreme je bilo čudovito sončno, in je že tako pravemu dnevu za tekmo dodalo piko na i. Tekmo si je ogledalo in vseskozi spodbujalo tekmovalce prav lepo število gledalcev in navijačev. Otvoritev duatlona so izvedli najmlajši v cici duatlonu; tekmovali so v kategorijah mlajši dečki in dečki ter mlajše deklice in deklice. Razdalje (400 metrov teka, 100 m kolesa in 200 m teka) so najhitreje premagali Martin Grilje (ml. dečki, _TK POS Elektronček), Martin Škoberne lEŠETO (dečki, TK Krško), Tinkara Capuder (ml. deklice, TK ROS Elektronček) in Kristina Uršič (deklice, TK ROS Elektronček). Za njimi so šli v boj super sprint duatlona (2 km teka, 8 km kolesa, 1 km teka) starejši dečki in deklice, kadeti in kadetinje ter mlajši mladinci in mladinke. V super sprint duatlonu je absolutno (tako kot lansko leto) zmagala Nika Kožar, na drugo mesto se je zavihtela Maruša Andoljšek, na tretje Eva Troha (vse TK Inles Riko Ribnica). Med fanti je zmago v absolutni konkurenci v super sprintu odnesel (lani še drugi) Nik Zobec, za njim je v cilj pritekel njegov klubski kolega Aljaž Andoljšek (oba TK Inles Riko Ribnica), tretji pa je bil Domen Hribar iz TK ROS ELEKTRONČEK. Darja Kokalj Na tekmi državnega prvenstva, sprint duatlonu, ki je bila krona ‘Ribnice 2008’, pa je bil boj med tekmovalci seveda še močnejši, prav tako konkurenca. Lanski naslov državnega prvaka je branil Matej Benčina, toda konkurenca je bila letos hujša. Bojan Čebin (oba TK Inles Riko Ribnica), svetovni prvak v duatlonu med mlajšimi člani, je seveda veljal za favorita. V ženski konkurenci pa ni bilo lanskoletne državne prvakinje Mateje Šimic (pričakuje dojenčka). Tako so največ pričakovali od Darje Kokalj in mlade, komaj 15-letne domačinke Monike Oražem. Kot smo videli, je bila tekma praktično odločena že po prvem teku, ko se je trojica Ribničanov po zelo hitrem zadnjem kilometru odlepila in David Pleše, sicer tudi favorit za zmago, ni zmogel držati njihovega tempa. Vodilna trojica si je na kolesu pridobila le še več prednosti, in razplet je bil tako jasen še pred koncem tekme, Pleše pa je v cilju pristal kar za petimi Ribničani. Naslov državnega prvaka je odnesel Bojan Čebin, drugi je bil Dejan Henigman, tretji pa Vid Pucelj, lanskoletni zmagovalec v super sprint duatlonu (vsi TK Inles Riko Ribnica). Pri ženskah je po precej izenačenih močeh po kolesarskem delu naslove državne prvakinje osvojila izkušenejša Darja Kokalj, ki je kot tekačica v zadnjem teku močneje potegnila pred drugouvrščeno Moniko Oražem (obe TK Inles Riko Ribnica) in tretjo Anjo Bajcar (ŠK 3K šport). Čebin je bil vesel zmage in naslova, a kljub temu povedal, da: »Zdaj pač nisem v tisti vrhunski formi, kot sem bil mogoče lansko leto, ko sem imel pred seboj svetovno prvenstvo, in se mi je v bistvu dobro začela sezona. Poskusil sem čim bolj nadzirati, na kolesu je bil pač dogovor, da poskušamo narediti eno skupinico, ki bo pobegnila, kar nam je tudi super uspelo. Tako da je bil boj med nami tremi na zadnjem teku. Prvi trije Ribničani - v bistvu je šlo vse po načrtu.« Zanimali so nas tudi njegovi načrti, »čez dva tedna me čaka evropski pokal, potem imam v začetku junija svetovno vojaško prvenstvo ter državno vojaško prvenstvo. Za tistim bom star-tal še evropski pokal, tako da bi v bistvu tam nekje poskusil imeti najboljšo formo,« nam je razkril svoje plane Čebin, svetovni prvak v duatlonu med mlajšimi člani. Zmagovalka Kokaljeva je presrečna pripovedovala: »To je bil moj prvi duatlon v življenju, tako da sem sigurno želela zmago, ampak nisem pa mislila, da bo šlo tako lahko. Na kolesu praktično nimam skoraj nič izkušenj, ampak rekla sem si, enkrat moram poskusiti. Zdaj pa bom videla, kako delati naprej. Vse v bistvu prilagajam moji službi in faksu, tako da se odločam praktično iz danes na jutri, kam bom šla.« Kokaljeva, letnik 1977, je bivša atletinja in zaposlena kot policistka pa PP Ribnica. Tek trenira že 15 let, a je imela vmes prvič 3 letni premor, drugič pa 4 leta. Lani je po drugem premoru nadaljevala s treningi in tekmuje za Dolenjski pokal, planira pa 2 do 3 duatlone na leto. Spremljala in fotografirala ZDENKA MIHELIČ Kotiček za > zdravje Previdno s kremami za sončenje! (1. del) Preden se odločite, ali boste kupili kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem SPF 15, 30 ali 45, pazljivo preberite članek in dobro premislite, ali boste svojo kožo zopet »prepojili« s koktajlom različnih kemičnih snovi, ki so v sredstvih za sončenje v neprimerno večjih količinah kot v navadni kozmetiki. Število ljudi, obolelih za melanomom (obliko kožnega raka), se je v zadnjega pol stoletja povečalo za petsto odstotkov. Dandanes je tudi vse več ljudi, ki so alergični na sonce. Dermatologi menijo, da je zaradi naglega naraščanja kožnih obolenj treba kožo še bolj zavarovati. Malo pa slišimo o tem, da je morda prav »preobčutljivost na sonce« odziv na premočne pripravke, ki grobo posegajo v temeljne funkcije kože. Ali gre mogoče za odziv na nakopičena umetna polnila v koži, zaradi katerih ta ne zna in ne zmore več opravljati svoje naloge? Koža je naš največji organ. Kar 60 odstotkov tistega, kar nanesemo nanjo, konča v krvi in notranjih organih. Za vse sestavine, ki so v kremah (največkrat nevarni zvarki sodobne kozmetične industrije, pridobljeni tudi iz nafte), je enako, kot če bi jih zaužili, le da to storimo skozi »druga usta« - skozi kožo. Testi opozarjajo na posebno nevarne snovi, ki so v izdelkih za sončenje. Pri ocenjevanju preverjajo vsebnost dietilftalatov (DEP), formaldehidov, halogenorganskih povezav, PEG-derivatov in drugih nevarnih snovi, na katere bodite še posebej pozorni. Če vaša krema za sončenje med sestavinami vsebuje katero izmed sumljivih snovi, je bolje dajo zavržete. S tem boste storili več koristi kakor škode. Dietilftalate koža vsrka, s čimer se spremeni delovanje njenega obrambnega mehanizma. Ftalati naj bi vplivali na delovanje jeter, ledvic in reproduktivnih organov in poleg tega delujejo kot hormon. PEG-derivati lahko naredijo kožo bolj prepustno, ne le za sestavine krem, temveč tudi za druge škodljive snovi, ki se tako lažje pretihotapijo skoznjo. Uporabljajo se v obliki mazil, da se sestavine lažje in bolj enakomerno premešajo. Najdete jih lahko kot kombinacijo črk »PEG« oz. »eth« v povezavi s številko, na primer cetereth-33; tudi poliglikol, polisorbat ali copolyol. Halogenorganske povezave so skupina snovi iz več tisoč različnih snovi, ki večinoma vsebujejo brom, jod in (največkrat) klor. Povzročajo alergije. Filtri, kijih uporabljajo v izdelkih, delujejo kemično, zato jih morate nanesti 15 do 30 minut pred nastavljanjem soncu. Šele ko se vpijejo, začnejo delovati, in sicer tako, da od znotraj poskušajo »uloviti« in onemogočiti posledice škodljivih sevanj. Z večjo močjo sredstev se povečuje tudi moč kemičnega delovanja v naši koži. Ob tem so filtri precej nestabilni in jim poskušajo podaljšati življenjsko dobo z velikimi količinami konzervansov, stabilizatorjev in drugih kemičnih dodatkov. Poleg tega so »začinjeni« z obilo umetnih dišav, barvil...Vsega tega je v sredstvih za sončenje več kot v navadni kozmetiki. NADALJEVANJE NA STRANI 34 Odprtje športnega igrišča pri Sv. Gregorju v soboto, 21. 6., ob 17. uri. Pred odprtjem se bodo domače ekipe pomerile na turnirju v malem nogometu, po njem pa bo veliki dvoboj med ekipama občine Ribnica in medijskih zvezd. Uradni razglasitvi najboljših bo sledilo veselo rajanje z ansamblom Zakrajšek. Vabljeni v Slemena! .Slešero 33 t» ;■ e"/xv/>ii.i.r i i rvk■>■<>«■ s Kotiček za zdravje Razlog: predstavljajte si temperaturo peska, po katerem komajda hodite in na katerem se bo »kuhalo« vaše mleko za sončenje, ob tem pa obdržalo strukturo, vonj in učinkovitost. Proizvajalcem krem, mlek in losijonov s pomočjo »dodatkov« uspe, da tudi po nekaj tednih naše mleko enako diši, olje ne postane žarko, voda in olje v sredstvih se ne ločita. S tem da kožo dobesedno namakamo v kemiji, tvegamo v njenem delovanju drugo vrsto kroničnih sprememb. Narava je naši koži namenila veliko nalog: vzdrževanje temperature, obnavljanje celic, izdelovanje pigmenta, ki varuje kožo pred sevanjem, in še in še... sodobna kozmetična industrija pa se do kože obnaša tako, da bi nas najraje nepropustno zaprla, opravila njene funkcije in vse opravila namesto nas. Številka faktorja nam poenostavljeno pove, koliko dlje smo lahko na soncu v primerjavi s časom, ki bi ga imeli na voljo, če ne bi uporabili zaščitnega sredstva in da ob tem ne bi bili opečeni. Oznaka SPF se nanaša na zaščito pred UVB-žarki. Zato je ta oznaka lahko tudi zavajajoča, saj ne velja za UVA-žarke, ki so tisočkrat bolj koncentrirani in se ne menijo kaj prida za uro in nadmorsko višino. To pomeni, da delujejo tudi zgodaj zjutraj. UVA-žarki stopnjujejo akutne in kronične učinke UVB-žarkov in poskusi so pokazali, da so sokrivi za nastanek uničujočih posledic na koži. Prav podaljšan čas na soncu, ki smo si ga pridobili z zaščitnimi filtri UVB, prispeva, da smo dobili veliko več škodljivih UVA-žarkov. Zaradi teh žarkov so tudi solariji, ki so do včeraj bili sinonim za varno zagorelost, nenadoma postali dodatni dejavnik za nastanek kožnega raka. Zaščite pred močnim opoldanskim soncem vam ne more ponuditi nihče, zato pozabite na »obračanje na žaru« na plaži (tudi če že imata nekaj podlage) in si med enajsto in petnajsto uro poiščite kakšno drugo zabavo ali vsaj senco. Ultravijolično sevanje je po zaslugi naše razvite civilizacije postalo nevarnejše, kot je bilo nekdaj. Ozonska plast se je stanjšala in prepušča več sevanja. Nadaljevanje prihodnjič Po Sanji Lončar pripravila ANDREJA POGORELC Naši mladinci drugi ekipno na EP v duatlonu! Ekipa mladincev v postavi Dejan Henigman, Vid Pucelj in Domen Hribarje 25. maja v grškem Serresu osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v duatlonu. Dan prej sta na posamični tekmi Dejan Henigman in Vid Pucelj med mladinci na evropskem prvenstvu v duatlonu, kije potekalo v mestu Serres v Grčiji, zasedla odlično 4. in 5. mesto! VEČ V NASLEDNJI ŠTEVILKI! GM) 34 Ugar Equestrian Team z odličnimi nastopi v Italiji odlično 8. mesto Maksa Riosse s J Silvano v najmočnejši tekmi. Z odličnimi rezultati je Ugar N Equestrian Team pritegnila k sodelovanju tudi japonskega I proizvajalca hibridnih vozil Lexus, ! ki s konjeniško ekipo med dru-v gim deli tudi skrb za ohranjanje naravnega okolja. V Ribnici tako že lahko videvamo dve vozili, ki ju je ekipa dobila v dolgoročno uporabo. = Rok Korošec Foto arhiv Ugar Q Vzredi maja je naša domača konjeniška ekipa Ugar Equestrian Team tekmovala na močnem mednarodnem konjeniškem turnirju CSI3* v italijanski Cervii ob zahodni jadranski obali. V konkurenci tekmovalcev iz kar 20 držav ter nekaterih najprepoznavnejših imen konjeniškega športa, kot so Mirco Casadei, Beat Mandli, Niklaus Schurtenberger in drugi, sta Maks Riossa in Manja Koren zabeležila nekaj odličnih uvrstitev. Izpostaviti velja'6. mesto Manje Koren z Unaniemom na tekmi sedemletnih konjev ter Maks IN SILVA, CERV1A CSI3 Planinski utrinki - Planinci so se v času od zadnjega javljanja kar veliko potepali naokoli. Tako so se z vodjo Andrejem Drobničem ter vodnikoma Romanom Petelinom in Zdenko Mihelič podali po Ribniški planinski poti ter prehodili in spoznavali Veliko goro s pričetkom na Travni gori. Pot nas je vodila pod naravnim mostom Velb, preko bolnice Ogenjca, Jelenovega žleba, Turna, Rezinskega vrha in Belih sten vse do Grčarskih Raven in Grčaric. Videli smo veliko zanimivih stvari in lepih kotičkov, tudi tiso, predvsem pa se v družbi 28 pohodnikov iz Ribnice, Gradišča, PLANINCI NA REZINSKEM VRHU Škofje Loke in Samoborja (MR) imeli zares luštno. - Naslednji pohod je bil 2. skupni pohod s PD Velike Lašče, v soboto, 10. maja. Tokratni organizator je bilo PD Velike Lašče, ki je tudi izbralo pot in vrh. Podali smo se na pomladno Golico (1835 m). Zbrala se nas je zares lepa skupina, skupaj s 4 vodniki PZS kar 33 pohodnikov, vodila pa sta nas Marjan Intihar in iz PD Velike Lašče Martin Starc. Če je bilo nad Planino pod Golico tako lepo belo od dišečih narcis oz. ključavnic, pa je bil vrh, ki leži na meji, na avstrijsko stran še ves bel od snega. In koliko lepega resja je bilo od Koče na Golici pa vse do vrha - saj je bilo vse vijolično, neverjetno, smo se vsi čudili. Občudovali smo tudi drugo planinsko cvetje, med njimi modri svišč in alpski zvonček. Lepote narave, razgledi na vse strani in luštna družba so nas razveseljevali tistega majskega dne. Prav gotovo pa ne gre pozabiti tudi na šoferja avtobusa Tineta Marinča iz podjetja Point, ki nam je s svojo prijetno vožnjo in prijaznostjo še polepšal dan. Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ NA VRHU GOUCE IN MED KUUČAVNICAM1 S PRIJATELJI IZ VEUKIH LAŠČ ftEšero Manja in Unaniem. Cervia CSI3 14. svetovno prvenstvo belgijskih ovčarjev SLOVENSKI PSI IN VODNIKI OSVOJILI SVETOVNO LOVORIKO 1000-glava množica udeležencev prevelik zalogaj za ribniško-kočevski turizem Mojca Tominc iz Ljubljane je presenetila ves kinološki svet, ko je zmagala s svojim ovčarjem v kategoriji IPO in pustila za seboj 270 tekmovalnih parov iz 22 držav. Zmago si je priborila kljub temu, daje najprej delila 1. mesto z belgijskim tekmovalcem, a je njen pes, ki so ga preizkušali v poslušnosti, obrambi in sledenju, imel v disciplini obrambe boljši rezultat. Slovenci so presenetili tudi ekipno in se uvrstili na 5. mesto, oboje skupaj pa kinološki strokovnjaki navajajo kot zelo velik uspeh slovenske kinologije. Ta je na Ribniškem in Kočevskem vendarle še premalo sprejeta, čeprav je naše društvo močno, uspešno in zelo aktivno in je tudi sedaj sodelovalo pri organizaciji svetovnega prvenstva belgijskih ovčarjev. Dogajanje, ki je od 9. do 11. maja potekalo pod okriljem Društva prijateljev, se je moralo zaradi pomanjkanja primernega prostora odvijati na dveh lokacijah: na Dolenjevaškem polju smo si lahko ogledali tekmo psov v sledenju, na stadionu bivše Kasarne pa zelo atraktiven prikaz spretnosti psov, imenovan mondeo ring. Kočevje je prevzelo tekmo v agil-itiju in disciplinah poslušnosti ter obrambe. V športnem parku Gaj sta potekala tudi odprtje in zaključek tekmovanja, ki je pritegnilo skoraj 1000 udeležencev - vodnikov s psi, trenerji in ostalim spremstvom. S tekmo ni bilo težav, so pa zato toliko večje nastale ob namestitvi. Tekmovalci so se morali razkropiti po polovici Slovenije, in tako je bil v celoti zaseden celo hotel v Dolenjskih Toplicah, sicer pa so spali od Ljubljane do Fare. Najhuje je bilo menda tistim, ki so prebivali ravno na našem regijskem koncu, saj so se pritoževali nad namestitveno ponudbo - tako po kakovosti kot po odnosu do gostov. Prvenstvo je bilo precej naporno, saj so nekateri tekmovalci prišli semkaj že teden dni prej, vsi pa 3 dni prej, da so pse navadili na novo okolje. Andrej Tomšič, ki je bil eden izmed 24 pripravljavcev dogajanja, je dejal, da je do določenih neugodnih situacij prihajalo tudi zato, ker je bilo za pripravo prvenstva dokaj malo časa, a tehnično je bilo vseeno dobro izvedeno. Na odprtju jih je počastil s svojim obiskom tudi minister za obrambo Karel Erjavec, saj so belgijski ovčarji najbolj zaželeni vojaški in policijski psi. Tekst in foto Alenka Pahuue Hvala! Kinološko društvo Ribnica se zahvaljuje občanom Ribnice in Dolenje vasi, kjer smo imeli sledenje, da so nam omogočili nemoten potek tekmovanja. Hvala tudi vsem sponzorjem, ki so pomagali pri izvedbi 14. svetovnega prvenstva belgijskih ovčarjev. Andrej Tomšič, predsednik SKOK V CAS WILLINGRAINA IN RAZKOŠNEGA ŽIVLJENJA Čas veljakov Lambergov in Trubarja bo junija oživel tudi v bližini gradu Graščaki so uživali (Sara Horžen JE VZBUJALA KAR SALVE ODOBRAVANJA) V LAHKOTNEM IN RAZKOŠNEM ŽIVLJENJU, TLAČANI SO PA ZABAVLJALI ČEZNJE. Stena, kije spominjala na ostanek grajskega zidu, meč, ki je nekdaj sejal red ali zlo, in obložena miza s fazanom na sredi so naznanjali skok v srednji vek in odrski dogodek Willingrain. Prav željno smo ga pričakovali, ker smo se že ničkolikokrat spraševali, zakaj je ta grad tako po tihem odšel v pozabo in ni zrasla želja po njegovi obnovi za turistične namene. Zanka se vedno zatakne okrog denarja, ki ga Občina še vedno nima, da bi zemljišče z ruševino odkupila od zasebnega lastnika. V zadnji polovici majske pomladi Društvu Veter z Brega (vodi ga Andrej Klun) ni šlo po naročilu niti vreme, in razmočena tla ter dež so igralce prisilili, da svoj predvideni dvodnevni dogodek 23. maja skrčijo in spravijo pod streho dvorane Ideal. Zahtevno nalogo so si postavili že pred meseci, ko so se odločili, da v Trubarjevem letu jubilantu svojevrsten ‘spomenik’ postavijo s priložnostno dvodejanko, ki jo je napisala Darinka Suljevič. Znameniti luteran je namreč kar dvakrat obiskal grad na Bregu in na osnovi zgodovinskih dejstev je nastala tudi igra, kije terjala ogromno zavzetosti tekstopiske in režiserke Suljeviceve ter množice domačinov, večinoma z Brega in Griča. Ti so se morali v času neštetih vaj navaditi in preleviti v tedanjo gospodo, kije svojo pomembnost kazala z vzvišenostjo in nemškim besediščem, tlačani pa so ‘tolkli’ ribniško narečje in uporabljali zdrav kmečki razum. Gledalec seje zavoljo bogate kostumografije in dramaturških vložkov lahko v hipu prestavil v srednji vek, nastopajočim pa bo ta skok še lažji v mesecu juniju, ko naj bi srednji vek oživili v neposredni bližini Willingraina. Dvorni norček (Damjan Levstik) je zabaval vse po vrsti, še NASTOPAJOČE OTROKE, TAKO JE BIL PRISTEN. Tekst in foto Alenka Pahuue »Kot da igrajo profesionalci,« so dogajanje na odru komentirali gledalci, KI SO SE TRLI CELO PO STOPNICAH DVORANE, SAJ SO NA OGLED PRIŠLE CELE SKUPINE GOSTUJOČIH OSNOVNOŠOLSKIH OTROK.