LETO III. ŠT. 13 (110)/TRST, GORICA ČETRTEK, 2. APRILA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. | AN U AR| A 1996 SLOVENSKA ZAVEST EVROPSKA ZAVEST Živimo v času, ko se porajajo nove stvarnosti na vseh področjih. To velja tudi za duhovni svet oz. svet vrednot, ki jih vsaka doba nujno iznaša ali poudarja. Nekoč je npr. narodna zavest bila med glavnimi družbeno-idejnimi osnovami evropskih narodov. Pomislimo samo na devetnajsto stoletje, ko se je v bistvu najostreje in subtilno izoblikoval pojem naroda in njegove zavesti. Jezik, kultura, zgodovina, tradicija, šege in običaji, verska podlaga skupnosti - vse to je bilo med glavnimi temelji pojma narodne zavesti. Danes se vse to počasi spreminja. Osnova sicer o-staja vedno živa in ljudem, ki sestavljajo določen narod, prisotna, vendar gledamo morda na to nekoliko drugače. V našem času je poleg drugega in iz določenih objektivnih razlogov prišlo do novih dimenzij te zavesti- Z gradnjo večje, nadnarodne družbene in politične ureditve, kot je Evropa (ki pa nikakor ne zatre narodnega občestva in bistva), nastaja tudi neka nova zavest, ki bi jo lahko imenovali - evropska. "Slovenska narodnost (Nationalitat) in slavenski jezik! To je za nas conditio sine qua non! to se pravi: ali se mi ne oglašamo, kakor svoboden narod in ako svoj jezik ne ubranimo - smo muha, smo kakor riba brez vode, kakor ptica brez peruti. Ako pa mi le samo svojo narodnost in svoj jezik zdaj ubranimo, je vse dobro; ako bi se nam nobena druga želja ne spolnila kakor le-ta - je toliko, kakor da bi že vse druge naše želje spolnjene bile." Tako je pisal ljubljanski stolni kaplan in slovenski rodoljub Matija Majer v prelomnem letu 1848. In te besede so tudi danes aktualne. Misli in besede, ki ne potrebujejo komentarja ali dopolnila. Se posebno so lahko primerne prav za slovenske narodne skupnosti, ki imajo ob sebi kak večinski narod, in tako tudi za našo skupnost v Italiji, veljajo pa tudi za matico. Iz njih se odraža globoka in Prepričana slovenska zavest, ki je lahko za zgled marsikateremu izobraženemu Slovencu danes. To je zavest, ki se oplaja ob slovenstvu Trubarja in Bohoriča mimo Prešerna in Slomška vse do Cankarja ali Župančiča, da ostanemo le pri največjih mojstrih naše besede. Aktualna pa je tako v gorenjski ali koroški vasici kot v blišču velemestnega vrveža, v primorskem naselju kot v avstralski planjavi, od Blejskega pa do Michiganskega jezera. In tudi nikaka multikulturnost je ob nasi trdni volji in obrambi ne bo zamajala. Vsak narod se mora najprej sam evropeizira-ti Tako je zapisal leta 1924 grof Rihard Coudenho-ve-Kalergi, ustanovitelj združenja Panevropa, enega prvih evropeističnih organizacij. Danes smo v letu Gospodovem 1998. Vprašamo se lahko, kako smo se Slovenci medtem "evropeizirali". Pri tem ne mislim na gospodarske in socialne dosežke, ki naj odgovarjajo Maastrichtu in se bodo tudi po njih merili rekviziti ZavvstoP slovenske države v Evropo. Tudi "evro" ne bo rešil vseh naših vprašanj, kot jih ne bo rešil za Italijo. n tem gre za neko globljo človeško in duhovno identiteto naroda in njegovo podobo. / stran 3 - ANDREJ BRATUŽ PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE V DEŽELI F-JK PREDSEDNIK PRODI V GORICI SPREJEL TUDI SLOVENCE JURIJ PALJK Predsednik italijanske vlade Romano Prodi se je v ponedeljek, 30. marca, mudil v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je najprej obiskal Trst in se tam srečal z deželnim političnim vodstvom. V Gorico je Prodi prišel na povabilo krajevnih industrijcev, ki so na sejmišču ob Soči priredili posvet z naslovom Industrijski sistem vF-Jk - Goriška na poti proti tretjemu tisočletju. Predstavniki industrijcevin trgovinske zbornice ter krajevni politični veljaki so se na Prodija v Gorici obrnili predvsem s prošnjo, naj Goriške ne pozabi, ko se le-ta mora že pripravljati na vstop Slovenije v EZ. Prav bližnji vstop Slovenije v Evropsko zvezo je bil osrednja tema vseh posegov. Goriška bi lahko doživela isto usodo, kot jo je pred kratkim doživel Trbiž ob vstopu Avstrije v EZ, ko je ostalo brez zaposlitve veliko ljudi, dejansko vsi zaposleni v špe-diterskih podjetjih in v vseh tistih dejavnostih, ki so kakorkoli povezane z mejo. V Gorici so Prodija tudi prosili, naj sedanja vlada čim-prej poskrbi za sredstva za prenovitev avtocestnega odseka od Vileša do Gorice in za čimprejšnjo dograditev avtoceste od Gorice do Ljubljane, ker bi le tako lahko Gorica tudi v prihodnje upala v razvoj prevozništva in industrije. Nasploh so vsi nastopajoči ugotavljali, da je tudi Goriška vse manj industrializirana in tako zaostaja za drugimi pokrajinami v severovzhodni Italiji. O tem in drugih temah, ki se dotikajo razvoja Goriške in naše dežele, so v Gorici spregovorili po vrsti: predsednik Trgovinske zbornice za gori-ško pokrajino Enzo Bevilac-qua, goriški župan Gaetano Valenti, predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, predsednik industrijcev na Goriškem Emilio Sgarlatta ter predstavnik tržaških industrijcev Federico Paccorini. Vsem je bilo skupno predvsem to, da so Prodija kot predsednika vlade prosili, naj vlada ne pozabi našega območja in naj priskoči na pomoč, ker bo posebno na Goriškem potrebno spremeniti gospodarsko podobo pokrajine v luči vstopa Slovenije v EZ. Vsi nastopajoči so se tudi zavzeli za to, da bi vlada omogočila deželi F-Jk ohranitev avtonomije, ki jo uživa. Romano Prodi jih je nagovoril zelo sproščeno in jim takoj povedal, daje zelo pazljivo poslušal njihove posege. Rekel je, da je bil vesel dejstva, da so nastopajoči govorili tudi o načrtih in ne samo o vladni pomoči, kot je to navada. Obljubil jim je vladno pomoč, pa čeprav ni pozabil omeniti posebne avtonomije, ki jo uživa dežela Furlanija -Julijska krajina, ki dobi iz Rima vsako leto na vsakega prebivalca kakih sedem milijonov lir, s katerimi sama upravlja, medtem ko je v drugih deželah povprečje okrog dva milijona lir. Prodi v svojem posegu tudi ni pozabil omeniti slovenske manjšine, za katero je dejal, da se zanjo v Rimu pripravlja toliko pričakovani zaščitni zakon, omenil pa je tudi, da je vsaka manjšina bogastvo in je sožitje znamenje o-mikanega življenja. Prodije bil optimist tudi glede sodelovanja s Slovenijo, saj je pohvalil odnose s sosedno državo in dejal, da so Italijani lahko ponosni, če bodo aktivno pomagali Sloveniji pri vstopanju v EZ. Dejal je, da je vesel, ker ima Italija urejene odnose s sosedno državo, omenil trilateralo s Slovenijo, Hrvaško in tudi trilateralni dogovor s Slovenijo in Madžarsko. —— STRAN 2 ITALIJA NA PRAGU EVROPSKE DENARNE UNIJE Evropski svet bo 2. in 3. maja dokončno sklepal o Evropski monetarni zvezi. Dokončno bo ugotovil, katere države članice EZ bodo lahko na začetku prihodnjega leta uvedle skupno valuto evro, pri čemer bodo odločilna določila t.i. maastrichtske pogodbe. Na osnovi poročil, ki sta ju pred dnevi pripravila Komisija v Bruslju in Evropski denarni zavod v Frankfurtu, ima trenutno 11 držav članic EZ pogoje za uvedbo skupne valute. Med njimi je tudi Italija. Prodijeva vlada in koalicija Oljke sta upravičeno ponosni, da se jima je posrečilo doseči uspeh, ki so ga poznavalci ita- 1 ČETRTEK 2. APRILA 1998 Predsednik Prodi in senator Mitja Volčič v Gorici (Foto Bumbaca) lijanskih razmer še pred dobrim letom popolnoma izključevali. Pri tem so navajali predvsem podatke o javnem primanjkljaju, ki je bil znatno višji od 3% Kosmatega notranjega proizvoda (it. PIL), kot predvideva maastrichtski sporazum. Sedanja osrednja vlada pa je s t.i. "enkratnimi ukrepi" proti vsem nepovoljnim napovedim dosegla, da je bil eden temeljnih pogojev za vstop v monetarno unijo spoštovan, saj je javni primanjkljaj konec leta 1997 znašal manj kot 3 odstotke Kosmatega notranjega proizvoda. Zato sta oba pristojna organa te dni prižgala tudi za Italijo zeleno luč. " DL /STRAN 2 Matjaž Rustja KOSOVO VČERAJ IN DANES Če na volitvah z večinskim sistemom zmagaš in prevzameš vlado, še ne pomeni, da imaš tudi vso oblast. Če bi namreč tako bilo, bi se demokracija spremenila v režim. X (ALBERTO RONCHEV) Erik Dolhar / intervju PETER CERDOL Ivan Žerjal / pogovor PETER MOČNIK Jurij Paljk CERKVENI DOKUMENT O SHOAH Danijel Devetak SREČANJE KULTURNIH DRUŠTEV V DOLU Dorica Makuc IZ VOJNEGA SOVRAŠTVA PRIJATELJSTVO Erika Jazbar / pogovor ANNA MISSONI Pl Martina Slavec SLOVENCI, UMETNOST IN DRŽAVA Marjan Drobež 26. DOSP V NOVI GORICI Milan Gregorič POBUDA, KI POVEZUJE LJUDI Erik Dolhar ALBERT ZENIČ V FORMULI 3 SVET OKROG NAS S 1 . STRANI ITALIJA NA PRAGU EVROPSKE DENARNE UNIJE PROF. PIRJEVEC O KOSOVU KOSOVO VČERAJ IN DANES MATJAŽ RUSTJA Sobotno srečanje v SKK je privabilo lepo število dijakov, maturantov in tudi študentov, saj je bil uspeh večera tako rekoč zagotovljen. Priznani univerzitetni profesor, zgodovinar Jože Pirjevec je z enkratno nazornostjo in dovršenostjo začrtal velike dogodke, ki so oblikovali Kosovo in kosovska nerešena vprašanja. ČETRTEK 2. APRILA I 998 Novejši izgredi na kosovski zemlji stoletnih nemirov so bili povod za večer zgodovine in logosa, za razumevanje sedanjosti s pomočjo preteklosti, kjer so temelji vsakdanjega življenja. Globoke korenine napetosti segajo v 14. stoletje ali pa še dlje, ko je začel srbski narod ustvarjati državo, katere center je bil na Kosovu. Srbi poosebljajo še danes narodno kulturo in zgodovinsko samozavest s Kosovom. Leta 1389 je bitka na Kosovem polju začela srbski poraz in torej prinesla na balkanska tla turški jarem. Poleg tega pa je bitka rodila v Srbih svobodo in mistiko ljudske pesmi, ko je po nebeškem načrtu sam narod sprejel žrtev nase, da bi tako dosegel zmago v nebeškem kraljestvu. Vera in narod sta se neizmerno povezala, srbska Cerkev je bilo edino, kar jim je ostalo pod Turki (mestece Peč na Kosovem je bilo sedež patriarhata). S 17. stoletjem je začela turška roka šibeti, potem ko ji ni uspelo zamahniti nad Dunajem (1683); cesarske čete so potisnile turške preko Donave. Tako so se Srbi umaknili s Kosova (s patriarhom vred) in se naselili v Vojvodini v habsburškem cesarstvu. Kosovsko rodovitno zemljo so naselili Albanci, ki so sicer že dolgo tam bivali, čeprav na bolj neplodnih področjih. Balkanske vojne 20. stoletja pa so spet pripeljale srbske čete na Kosovo (1912), kjer je obveljala mentaliteta kolonializma: treba je bilo na kakršenkoli način posrbiti zgodovinsko jedro naroda. Etnična čistka pa se je nadaljevala še po letu 1918 v jugoslovanski monarhiji in ni prenehala niti poletu 1945 v Titovi Jugoslaviji, čeprav so za kratek čas združeni Albanci okusili Veliko Albanijo po aprilu 1941, ko je bila Jugoslavija razkosana. Kosovo je postala velika ječa, v njej sta divjali najprej OZNA, potem UDBA, vse do leta 1966, ko je Jugoslavijo zajel val liberalizma. Pritisk je popustil in žeje bila v letu 1968 prva vstaja na Kosovu in je končno prinesla narodu nekaj osnovnih pravic, med katerimi velja omeniti u-stanovitev univerze v Prištini. V 80. letih, po smrti Titove kohezijske moči, so privreli vsi nerešeni problemi neusmiljeno na dan. 1981. leta je izbruhnil upor, ki so ga Srbi kot vedno potlačili z vojsko, ni pa jim uspelo uničiti dejstva, da je bila celotna jugoslovanska stvarnost postavljena pod vprašaj. V drugi polovici 80. let je izbruhnil nori srbski nacionalizem, Miloševičev, z mitingi in hlastanjem po oblasti, z izrabljanjem stoletnih trenj. Leta 1989 je bila na Kosovu velika stavka rudarjev, ki je vžgala podporo predvsem v Sloveniji in močno zamajala (ne)stabilnostjugosla-vije. Od takrat pa je Kosovo spet kolonija, ki išče v zadnjih letih moč v paralelni družbi. Nerešena vprašanja nevarno tlijo na Balkanu, vsem pa je jasno, da bi težji izgredi lahko močno destabilizirali zapletene odnose Balkana in bližnjega Vzhoda. Mogoče pa je najbolj pretresljivo, da se Srbija kar naprej zapira v nacionalizem, da se ni nič naučila iz izkušnje, poleg tega pa so še mednarodne sile zaprte v labirintu interesov. Veliko žarišče sveta še vedno tli. Maastrichtska pogodba pa ne govori le o višini Kosmatega notranjega proizvoda, temveč tudi o drugih pogojih, pri čemer je gotovo najvažnejša višina zadolžitve vsake prizadete države. Italija pa je v tej zvezi med "grešniki", kajti njena trenutna zadolžitev znaša nad 2 milijona milijard, kar ustreza 120% Kosmatega notranjega proizvoda, to je enkrat več, kot je bilo določeno v Maastrichtu. Oba pristojna organa EZ sta glede na tolikšno zadolžitev izrazila hudo zaskrbljenost in predlagata, naj Italija pred odločilnim zasedanjem na začetku maja nudi trdna jamstva, da bo z ustrezno gospodarsko in finančno politiko čimprej občutno zmanjšala svoje dolgove. Enako zaskrbljenost so izrazili tudi vodilni predstavniki Nemške zvezne banke (Bundesbank), ki prav tako zahtevajo od Italije jamstva, da bo tudi v tem pogledu spoštovala mednarodno prevzete obveze in zadolžitev zmanjšala do me- je 60% Kosmatega notranjega proizvoda. Zakladni minister Ciampi zato že hiti s pripravami na izoblikovanje Ekonomsko-finan-čnega programskega dokumenta (Dpef), ki naj dejansko nudi zahtevana jamstva. Vprašanje je le, če bo parlament ta dokument odobril pred odločilnim zasedanjem v Bruslju ali ne. Zadeva je v tem trenutku sporna, tako da se predsednik Prodi že bavi z mislijo, da bi bila dovolj od parlamenta izglasovana resolucija. Minister Ciampi nima lahkega dela, ker Stranka komunistične prenove (SKP) in sindikati zahtevajo predvsem nujne ukrepe proti brezposelnosti. Komunistični voditelj Bertinotti, čigar stranka podpira vlado od zunaj, je izjavil, da bi morala vladna večina čimprej proučiti tako vsebino novega Ekonomsko-finančne-ga programskega dokumenta kot stanje na jugu države in problem novih delovnih mest. Vse kaže, da bo vlada omenjeni dokument predložila par- S 1 . STRANI PREDSEDNIK PRODI SPREJEL TUDI SLOVENCE Seveda se je Prodi v Gorici dotaknil tudi vsedržavnega gospodarskega in političnega stanja in dejal, da je vesel italijanskega vstopa v Evropski monetarni sistem, obenem je tudi povedal, da si morajo sedaj vsi državljani prizadevati, da bodo v Evropi tudi ostali. Predstavniki industrijcev so mu poočitali dogovor o 35-urnem delovnem urniku in Prodi je med svojim posegom odvrnil, da je z Bertinot-tijem in njegovo stranko podpisal natančno določen dogovor, da gre torej za politični kompromis. Ko je govoril Prodi o spoštovanju manjšin, je še dejal, da to pelje k višjim in lepšim oblikam sožitja ob meji in na meji, ki je v kratkem ne bo več. Dejal je tudi, da bo nova Evropa obstajala le v primeru, če bodo obstajale tudi močne avtonomije na lokalnih ravneh. Takoj po nagovoru se je ministrski predsednik Romano Prodi sestal s skupno delegacijo slovenske manjšine v Italiji, ki mu je na pol ure trajajočem sestanku predložila svoja pri- čakovanja in mu obrazložila svoje težave. Sestanku sta prisostvovala tudi goriški nadškof Bommarco in sen. Mitja Volčič. Prodi je dejal, da je sedaj v Italiji kar ugodno politično ozračje in da zato upa, da bo parlament v kratkem izglasoval zakon, ki bo Slovencem v Italiji prinesel pričakovano zakonsko zaščito. Predstavniki Slovencev so po srečanju dejali, da je bil se- stanek s Prodijem kar se da konstruktiven in da je bil predsednik vlade kar dobro seznanjen s stanjem slovenske manjšine v Italiji. Delegacijo predstavnikov Slovencev v Italiji so sestavljali Viljem Gergolet, Igor Tuta, Rudi Pavšič, Miloš Budin, Martin Brecelj, Jole Namor in Sergij Pahor. Po sestanku so bili vsi mnenja, da je predsednik vlade z zanimanjem prisluhnil vsem in da je bil s težavami slovenske manjšine v Italiji dobro seznanjen. lamentu do 20. aprila. Upošteval bo obveze glede zadolžitve in hkrati določal naložbe v višini 29 tisoč milijard v triletju 1999-2001. Zakladno ministrstvo računa, da bodo dolgovi leta 2003 znašali manj kot 100% Kosmatega notranjega proizvoda. V tej zvezi prihaja v poštev tudi lastninjenje oz. privatizacija nekaterih državnih in poldržavnih podjetij, od katere bi v državne blagajne v omenjenem triletju pritekalo letno od 15 do 20 tisoč milijard ali od 0,50 do 0,75 Kosmatega notranjega proizvoda. Kot je izjavil pristojni minister, novi Ekonomsko-finančni programski dokument teži po utrditvi izboljšanja javnih financ, kot so ga nepričakovano zabeležili lani, in zlasti po občutnem zmanjšanju ogromnih dolgov, kot zahtevata oba pristojna organa EZ. Kot vidimo, je Italija na dobri poti, ki pelje v Evropsko denarno zvezo, a mora premagati še več hudih težav in odstraniti nekaj resnih ovir, med katerimi je predvsem občutno zmanjšanje njenih dolgov. V tej zvezi pa je italijanski komisar v Bruslju, znani ekonomist Mario Monti te dni napisal naslednje pomembne besede: "Rojstvo evra ni dovolj. Niti ni dovolj njegova trdnost. Ekonomska in denarna zveza, katere evro je življenjski dih, bo zares uspešna le, če bo pomagala, da bo evropsko gospodarstvo lahko tekmovalo na svetovnem trgu in ustvarjalo nova delovna mesta. Vse to pa bi brez skupne in enotne valute postalo zelo vprašljivo." Mario Monti je s tem le potrdil, kar so od vsega začetka naglašali "očetje" oz. glavni pobudniki Združene Evrope, da ta namreč ni le proizvod ekonomske in monetarne računice, ampak predvsem dejanje politične volje, morda najpogumnejši od vseh podvigov vtem stoletju. NOVI GLAS 14 1 7 0 GORICA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Pl AZZUTTA I 8 0481 / 533177 0481 / 5 3 6978 E-MAIL novi glas (tč tmedia.it 34 133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 04 0 / 36547 3 FAX 040 / 77541 9 GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA . IZDA|ATEL1: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA. PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENIA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA lil SLOVENUA 70.000. INOZEMSTVO 100.000 LIR. ZRAČNA POŠTA 1 30.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU FC P O V El M O NAGLA S JANEZ POVSE DO KDAJ NAS BODO VSEDRŽAVNA POLITIČNA NIHANJA ŠE PREMETAVALA ZDAJ SEM ZDAJ TJA? Kot vse kaže, je vsaj zaenkrat minil čas, ko bi tako rekoč celotna manjšina na volitvah strnila svoje vrste. Oljka v deželi Furlaniji-Julijski krajini se krha in politični nihljaji večinskega naroda ponovno močno vplivajo na nas, seveda v smislu nove vrste razdrobljenosti. Spet se torej razkriva resnica, kako je politika večinskega naroda za nas tako zelo usodna, da je zatrjevanje, kako je manjšina subjekt, prej pobožna želja kot dejstvo. C luči prilagajanja spremembam in premikom politike večinskega naroda postaja do kraja jasno, da je bilo popolnoma enako tudi v nedavnem obdobju, ko se je tako rekoč vsa manjšina povezala v okviru Oljke oz. njenega zavezništva. Ta dogodek je bil že sam na sebi zares spodbuden: če že kot manjšina nimamo odgovarjajoče in vsepovezujoče lastne organiziranosti, smo skupaj vsaj v imenu Oljke. Bati se je, da je šlo le za lep privid, saj je bil po eni strani skupen manjšinski nastop na vsak način izjemno obetaven, po drugi strani pa je bil v svojem bistvu le odsev politične situacije v večinskem narodu, ne pa naša globlja odločitev. Demokratična stranka levice verjetno preverja trenutno razmerje moči, saj očitno obstajajo predpostavke, da se je od umestitve Prodijeve vlade izdatno okrepila. Toda zakaj se je treba tovrstnemu, sicer legitimnemu preverjanju odzvati z ločenim manjšinskim nastopom na deželnih in nemara še kakšnih volitvah? Spet smo pri uvodni ugotovitvi, da se v vseh letih novega obdobja ni z nami nič prelomnega zgodilo in da smo še kar naprej bolj ali manj le mehaničen odsev političnih razmer v večinskem narodu. Temu se zaradi pomanjkanja celovite manjšinske organiziranosti sploh ni čuditi, brez nje ne more biti drugače. Politična razcepljenost je slej ko prej in v vseh smislih tako odločujoča in odločilna, da je žal ni mogoče enakovredno nadomestiti z nobeno siceršnjo obliko povezovanja in sodelovanja znotraj manjšine. Bil bi torej čas, da bi se nad našim premetavanjem na političnem prizorišču večinskega naroda še kako zamislili. Zamislili v tem smislu, da bomo na ta način sila težko dobili moči za ohranjanje, kaj šele krepitev svoje narodnostne skupnosti. Toliko bolj bi se morali v skrbi za svojo prihodnost zamisliti v odnosu na vzpostavljanje nove Evrope. Dobro je znano, da bodo njen nastanek z velikimi težavami uresničevali celo močni državni mehanizmi, toliko težje seveda manjšine, posebno če so ostale na ravni povojne politične razdrobljenosti. AKTUALNO INTERVJU / PETER GERDOL "ZAVZEMAM SE ZA SODELOVANJE VSEH SLOVENCEV, KI ŽIVIJO V KANALSKI DOLINI" ERIK DOLHAR 35-letni Tržačan Peter Gerdol že več let živi v Žabnicah v Kanalski dolini. V najbolj severni del našega zamejstva je začel zahajati že od mladih nog, saj si je njegova družina, skupaj z goriško družino Petrovega strica Mira Koršiča, pri kraju Zamlini dala zgraditi gorsko vikendico s pogledom na Žabnice na eni strani in na Sv. Višarje na drugi. Tu se je zaljubil v sosedo, s katero se je kasneje poročil, in z njo sedaj tu živi. Na Trbižu se je tudi zaposlil pri družbi za upravljanje deželnih žičnic Promotur, pri kateri je kaj kmalu postal eden vodilnih mož. Po opravljenem študiju na "kratki" fakulteti za turistične vede v Gorici je vzbudil zanimanje pri omenjeni družbi z diplomsko nalogo, v kateri je obravnaval problematiko in možnosti razvoja smučanja v naši deželi, tako da ga je vabila Promotur na Trbiž že, medtem ko je bil na specializaciji (master) v Assisiju, vedno na posebni šoli za turizem, ki je med drugim edina te vrste v Italiji. Bil je tudi med pobudniki in soustanovitelji "Iger brez meja", kot so v tem srednjeevropskem prostoru poimenovali skupno kandidaturo Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, nosilec katere je Celovec. Italija, kot znano, kandidature ni podprla. Ko se je Peter za stalno preselil v Kanalsko dolino, se je tudi polnopravno vključil v delovanje slovenskega življa, ki od nekdaj živi v teh krajih. Zelo aktiven je pri Slovenskem kulturnem središču Kanalske doline Planika, medtem ko pri žab-niško-višarski župniji zaseda mesto v tričlanskem župnijskem svetu za gospodarske zadeve. Imeli smo torej več razlogov, da ga obiščemo v njegovem novem okolju in se z njim prijateljsko ter sproščeno pogovorimo. SLOVENSKA ZAVEST EVROPSKA ZAVEST S svojo kulturo smo Slovenci že na evropski ravni, v marsičem tudi na kakem drugem področju gotovo ne zaostajamo za ostalimi razvitimi evropskimi narodi. Zavest je stvar kulture in civilizacije. Vse to lahko ustvarijo naravni dejavniki pri posamezniku, na to pa gotovo vpliva tudi zgodovinski razvoj v dolgih stoletjih. Prej smo omenili določene poteze slovenske zavesti. Danes moramo vsekakor paziti, da te pristne slovenske duhovnosti ne uniči nekultura (glej znano žalostno zadevo okoli brezjanske podobe). Tudi za slovenski vstop v Evropo je to vse Prej kot pozitivno spričevalo! Včasih so kot značilnosti srednjeevropske identitete prikazovali Predvsem delavnost, prizadevnost 'n resnost. Je to danes pri Sloven-C|n še v modi? Gotovo so tudi to značilnosti neke širše evropske za-Vesti, skupaj z vero v neko nadna-l no družbo in ureditev, ki pa o-ranja vrednote posameznega na-^ Vse to naj bi bila neka splošna sebina naše evropske zavesti, po-sebno na tem koščku zemlje še ružene z idejo o medsebojnem °zitju in sodelovanju. Upajmo, da ob vsem tem ne bo- o s Kosovelom rekli: "Lepa, o lepa smrt Evrope," ampak da nas bo pesnikom raje vodila neka 'dna sila Nove Evrope." f* J Kako si se vključil v Planiko? Že od začetka, ko sem se preselil v Kanalsko dolino, so me kontak-tirali nekateri člani takratnega slovenskega kluba v Kanalski dolini in me vprašali, ali bi bil pripravljen sodelovati tudi na kulturni ravni tu v Kanalski dolini. Čeprav to ni ravno moje področje, sem se zavedal, da glede na to, da se s tem nisem u-kvarjal v Trstu, seje morda treba tu v Kanalski dolini spustiti tudi na to področje. Tako smo z nekaterimi člani ustanovili društvo Planika. Potem smo se posvetili vsem raznim delovanjem, ki gredo od šole do glasbenega pouka in vsega ostalega. Katero funkcijo imaš pri središču? Trenutno sem v Kulturnem središču Planika podpredsednik in sem zato seveda vključen v razne organizacijske zadeve, s katerimi se spopadamo domala vsak dan. V čem se delovanje v Kanalski dolini razlikuje od tistega, ki si ga poznal v Trstu? Po pravici moram povedati, da se v Trstu v kulturi nisem veliko u-dejstvoval. Kar se pa razlik tiče, lahko povem, da se mi je tu že od začetka zdelo, da je v Kanalski dolini vse bolj zapleteno. V vsakem trenutku se namreč zaveš, da delaš nekaj, kar lahko že na začetku občutiš, da nekaterim gotovo ni pogodu, da bo nekaterim katerakoli, tudi najmanjša situacija ali akcija predstavljala problem. Tako moraš vsak trenutek, v vsakem oziru biti trikrat pozoren, ne samo enkrat, kot je bilo v Trstu. Je pa tudi druga plat, ki je zelo pozitivna, in sicer, da po mojem uspehi, ki jih lahko doživljamo na tem področju, dajejo še veliko večje zadoščenje kot, recimo, v Trstu, kjer smo morda že navajeni določenih stvari in le-te nas ne presenečajo. Tukaj pa, na primer pri raznih prireditvah, koncertih ali miklavževanjih in podobnih priložnostih, lahko vidimo otroke, ki se učijo slovensko, ki so pač že v stanju vsaj delno govoriti slovensko. To je tisto veliko večje zadoščenje, kot bi lahko bilo v podobni situaciji v Trstu ali Gorici. Ob tem bi iskreno dodal, da se osebno zavzemam za sodelovanje vseh komponent Slovencev, ki živijo v Kanalski dolini. Glede na to, da si polnopravno vključen tudi v župnijo Žabnic in Sv. Višarij, ti je morda znana kaka novost v zvezi z zamenjavo sedanjega župnika, ki je natanko v nedeljo, 22. marca, skoraj nepričakovano hitro zapustilfaro? V tem trenutku situacija ni še čisto jasna. Don Sandro, ki je bil z nami do prejšnjega tedna, je nenadoma, rekel bi skoraj nepredvideno, zapustil župnijo, tako da v tem trenutku nimamo župnika in nam ni niti jasno, če bo g. Matevčič, ki naj bi po prvotnih načrtih prišel v Žabnice, res to storil in kdaj. Kaj meniš o tem, da so številni farani že nabrali podpise proti odhodu sedanjega župnika in torej proti prihodu beneškega rojaka, msgr. Dionisia Matevčiča? Žal, za Žabnice in morda tudi za druge kraje ni nobena novost, da farani zbirajo podpise za enega ali drugega oz. proti enemu ali drugemu. To se je v Žabnicah že dogajalo in se bo morda še tudi v prihodnje. Osebno mislim, da nekateri skušajo tudi v tem zganjati nekako politiko. Sam skušam biti precej objektiven | in se v glavnem ne spuščam v raz-! ne igrice, na katere se mogoče neka-| teri v Žabnicah v tem trenutku obe-I šajo. Po mojem, če je škof izbral te- ga župnika za Žabnice, gotovo ve, da je v tem trenutku najbolj prime-j ren za Žabnice in za Sv. Višarje; mi-j slim, daje njegova izbira pravilna. Šušlja se, da bodo ob jubileju leta 2000 tudi Sv. Višarje deležne visokih prispevkov in da bodo verniki kar navalili na to znano romarsko pot... Nekaj se govori o tem. Prav v | zadnjih dneh pa smo žal dobili nekatere informacije, po katerih teh prispevkov ne bo. Vsi prispevki, ki jih bo država dodelila, bodo namreč j v glavnem osredotočeni na področje i srednje Italije od Ravenne do Rima. Za našo deželo, za katero je bil predviden precejšen delež teh prispevkov za Oglej, za Trst, za razne druge kraje in med temi tudi za Sv. Višarje, po zadnjih informacijah vsaj tako 1 kaže, da mogoče ne bomo dobili ni-I česar ali skoraj. Bili član župnijskega sveta za gospodarske zadeve je včasih zelo nerodno, saj večkrat tudi pomeni, da moraš od prijateljev in znancev terjati denar za razne najeme. Tu mislim predvsem na višarske bajte, f e tako? Je, predvsem eno: žabniška župnija je lastnik štirih hiš na Sv. Višar-jah in eno od teh, večjo hišo, ima sedaj v najemu prijatelj, rojak iz U-kev, ki jo upravlja. V njej je pripravljena gostilna in tudi nekaj ležišč. ! Moram reči, da smo s tem upraviteljem zelo zadovoljni, in mislim, da so tudi pogodbene razmere ugodne tako za župnijo kot zanj. Ali sle morda odločili, da boste zaradi katastrofalne zimske sezone morda znižali najemnino upraviteljem hiš na Sv. Višarjah? O tem se nismo še pogovarjali, tudi zato, ker v tem trenutku nimamo župnika in bomo morali vsaj počakati na imenovanje novega. Kaj pa meniš o zadnjih polemikah v zvezi s skupno kandidaturo Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške za prireditev zimskih olimpijskih iger leta 2006, tudi glede na to, da si bil med soustanovitelji promocijskega odbora teh Iger brez meja? V tem trenutku je slika kolikor toliko jasna. Italija je namreč odločila, da bo podpirala kandidaturo Turina, Avstrija Koroško, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina pa nadaljujeta v tem delu s kandidaturo Celovca za leto 2006. Trenutno se tol-| čejo še določene politične igre v zvezi s tem, kdo bo v glavnem odgovarjal, katera družba bo potem tudi pravno odgovorna za organizacijo oz. potek te kandidature. Te igre in ta dogovarjanja bodo po mojem trajala še teden ali dva, nakar se bodo naši politiki, skupaj s koroškimi in slovenskimi, gotovo na kak način domenili. Od takrat dalje bo pač ves delež prešel na tehnični del, se pravi, da bomo jaz in ostali, ki delamo na tem tehničnem področju, spet morali pripraviti nov projekt oz. bomo posodobili projekt, ki smo ga že pripravili za prejšnje igre. Pri lož nos tol imp ijs k i h iger je tudi izziv za družbo Promotur, pri kateri si zaposlen, da investira v nove strukture oz. da posodobi že obstoječe. Katere načrte imate v predalu? V tem trenutku imamo predvsem na Trbižu veliko načrtov. Ta velika i investicija, ki naj bi je bile deležne žičnice na Trbižu v naslednjih dveh oz. treh letih, je sicer še na začetni stopnji, vendar smo že določili glavne točke: novo žičnico na Sv. Višarje, ki naj bi zamenjala staro žičnico in vozila ob sedanji smučarski progi, tako da bi bila primernejša tako za zimsko kot za poletno sezono. Potem načrtujemo tudi povezavo z i žičnicami in s progami med Florjan-ko in Sv. Višarjami. V končni fazi je i še predvidena nova sedežnica s Trbiža proti Florjanki oz. Brezniku. Vse j to, in seveda tudi vse proge, pa bi morale biti pripravljene z umetnim snegom, se pravi, da bomo morali še okrepiti svoje naprave za umetno zasneževanje. Te ali podobne načrte za povezavo žičnic - smučarskih prog med Trbižem, Florjanko in Svetimi Višarjami smo že videli narisane na turističnih prospektih, do realizacije pa ni nikoli prišlo. Bo sedaj ta načrt res mogoče izvesti? Prepričan sem, da bo, predvsem | zato, ker je dežela F-Jk že zagotovi-; la družbi Promotur posojilo v višini 35 milijard lir po zelo ugodnih pogojih. Zaradi spremembe sprva predstavljenega načrta smo sicer eno leto zamudili. Mislim pa, da naši novi načrti bolj ustrezajo snežnim razmeram, ki jih zadnja leta opa-! žamo v Kanalski dolini. Katero novost si lahko torej pričakujemo na smučiščih Kanalske doline že za prihodnjo sezono? Upam, da bomo v najkrajšem času dobili ustrezna občinska in deželna dovoljenja, predvsem odobritev gradbenih načrtov. Za prihodnjo sezono računamo na dopolnitev naprav za programirano zasneževanje smučarskih prog na Trbižu in Sv. Višarjah, tako da ne bo smučarska sezona odvisna le od negotovih sne-žnih razmer. To je prva faza. Takoj za tem se bo začela gradnja nove žičnice na Sv. Višarje, vendar ne verjamem, da bo ta pripravljena že za prihodnjo sezono, ampak verjetno pred naslednjo sezono. Hvala za pogovor in še veliko sreče pri vsestranskem delovanju v Kanalski dolini! Naše bralce pa obveščamo, da bo žičnica na Sv. Višarje obratovala še ob Veliki noči, se pravi v nedeljo, 12, in ponedeljek, 13■ aprila, od 9- do 16. ure, nakar bo ostala zaprta do konca prvega tedna v juniju. POPRAVEK Iz besedila intervjuja s prof. Robertom Petarosom v prejšnji številki je po pomoti izpadlo ime prof. Fe-dore Ferluge Petronio, ki je tudi nekaj let vodila stolico za slovenski jezik in književnost na videmski univerzi. Za pomanjkljivost se opravičujemo. 3 ČETRTEK 2. APRILA 1998 4 ČETRTEK 2. APRILA 1998 IZ ŽIVLJENJA CERKVE DOLGO PRIČAKOVAN DOKUMENT BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM EVANGELIJU IZLUŠČI JEDRO! ZVONE STRUBELJ CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA Ko so ga odvedli, so prijeli Simona iz drene, ki je prihajal s polja, in mu naložili križ, da ga je nosil za Jezusom. Za njim je šla velika množica ljudstva, tudi žene, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega. Jezus pa seje obrnil k njim in rekel: "Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!” (...) Gnali pa so že dva druga, ki sta bila hudodelca, da bi ju skupaj z njim usmrtili. In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici. Jezus je govoril: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo". Ko so si delili njegova oblačila, so zanje žrebali. Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: "Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec". Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: "Če si judovski kralj, reši samega sebe". Nad njim je bil tudi napis: "Ta je judovski kralj". Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: "Ali nisi ti Mesij a i Reši sebe in naju!" Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: "Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega." In govoril je: "Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!" In on mu je rekel: "Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju". (Iz Lukovega pasijona: Lk 23,26-43) V VELIKI TEDEN KOT NEME PRIČE ALI SOUDELEŽENI PRI KRISTUSOVEM TRPLJENJU IN NJEGOVI SMRTI NA KRIŽU? Za današnje biblično razmišljanje smo izbrali tisti del Lukovega pasijona, v katerem je nazorno prikazano, kako je Jezusov učenec le tisti, ki z Jezusom nosi križ, z njim trpi in odpušča. Kot kristjani smo namreč lahko le neme priče. Podobni smo lahko anonimni množici, ki radovedno spremlja Jezusov proces in njegovo obsodbo. Evangelist Luka tako lepo pravi: "Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo." Tragični dogodki se teh ljudi niso dotaknili. V nekaterih so izzvali le negativna, maščevalna občutja: voditelji so se iz njega norčevali, vojaki so se posmehovali in igrali, eden od hudodelcev ga je preklinjal. Ljudstvo pa je nemo stalo zraven in gledalo. Kaj ne bo nekaj podobnega tudi med kristjani na oljčno ali cvetno nedeljo? Vse bo potekalo po predpisu, brali bomo pasijon, za spomin si bomo vzeli blagoslovljeno oljčno vejico, ostali bomo neme priče Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. V istem odlomku evangelija nam Luka prikaže nekaj radikalno različnega, kar lahko imenujemo stopinje Jezusovega učenca na poti za Jezusom. Kot zanimivost naj povemo, da osebe, ki nastopajo kot liki Kristusovih učencev, najdemo samo v Lukovem pasijo nu. Simon iz Cirene, ki je slučajno padel v procesijo, ki se vije na Kalvarijo, ponazarja Jezusovega učenca, ki vsak dan vzame križ na rame in hodi za Odreše nikom. Žene, ki se trkajo na prsi in jokajo ob poti na Kalvarijo, so prispodoba Jezusovega učenca, ki priz nava svojo grešnost in se spreobrne. Skesani razbojnik je lik Kristusovega učenca, ki čaka na dokončen vstop v božje kraljestvo. Zato evangelist Luka podčrta Jezu sovo obljubo: "Danes boš z menoj v raju!" "Z menoj" pomeni to, kar le malo prej Jezus reče učencem: "Vi ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. Prepuščam vam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče..." (Lk 22,28-29). Kristjan naj bi v sebi izoblikoval tudi človeka, ki odpušča. Jezusova molitev "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" je kot slavospev božje do brote in usmiljenja, ki se bo že čez nekaj trenutkov prelil v harmonijo popolnega zaupanja in sinovske vdanosti: "Oče, v tvoje roke izročam svojega duha." Na oljčno nedeljo naj ne bi vzeli domov le blago slovljene oljčne vejice. Iz naših cerkva naj bi v veliki teden odhajali kot Simoni iz Cirene, kot usmiljene jeru zalemske žene in kot skesani razbojniki, pravi Jezuso- vi učenci in ne le neme priče bogoslužja cvetne nedelje, nedelje Kristusovega trpljenja. SPOMINJAMO SE: RAZMIŠLJANJE O SHOAH JURIJ PALJK Veliko prahu je dvignil dokument, ki ga je Sveti sedež pred časom napovedal in ga nedavno objavil. Gre za dokument, v katerem Sveta stolica priznava krivdo nekaterih cristjanov in katoliške Cerkve za preganjanje Judov skozi stoletja in tudi v zadnji vojni, .i Ml'topne XIII, M. 19«, • .pW.t I 14 M'« l IV oi Francesro Giuseppe Prim o, per la firazla dl III« Imperator« d'Austriii; H« d’ IJngheria e di porle ia attivil* per g!i itfraseritll Damlnii, cino per rArcidacrta d' Aoitrii al discpra ed tl diMoUo deli’ Ena s, il Regno di Doeatii. il Ilargravialo di Wcr#y», il Docalo di Sloia, i Kegni di GaUitia e di Ladorairia, il Graadneato di Craco^ia. i HikeaU di Stlria, Cariaiia, CaraioU, Saiii-bargo e Bucovina, la Contca prtocipeica del Tirolo col Vorarlberg, il Margraviato d' Utria. la Cnnlee printipeKa di Gorili« « Gradi»:a • la c Ut* di Triaala col aao territoho. ITALIJANSKO PRAVO NOVE KAZNI ZA DAVČNE PREKRŠKE DAMJAN HLEDE 1. aprila stopijo v veljavo nove upravne sankcije za davčne prekrške, ki so jih uvedli zakoni št. 471, 472 in 473 iz leta 1997. Slednji niso spremenili zgolj višine posameznih kazni, ampak so predvsem uvedli na davčno področje nekatera načela, ki so bila doslej značilna le za kazensko pravo, kar je doslej povzročilo že precej polemik. pogodbeni predstavniki oz. pooblaščenci (predvsem torej legalni predstavniki družb). Odgovornost omenjenih predstavnikov davkoplačevalcev bo segala do 100 milijonov lir za vsak opo-rekan prekršek (25 milijonov, če bodo pristali na olajšano obravnavo), vse to pa pod pogojem, da predstavnik ni deloval namerno ali s hudo krivdo (colpa grave), ki se bo u-resničila, ko bo predstavnik / svetovalec povzročil prekršek pri osnovnih davčnih obveznostih zaradi nepazljivosti in nestrokovnosti. Za primere prekrškov brez namer-nosti ali hude krivde pa si lahko predstavljeni (npr. družba, za katero bo v ta namen potrebna izrecna odločba občnega zbora) predhodno vzame v breme odgovornost dejanja, ki ga izvede njegov predstavnik. Iz kazenskega prava je izposojeno tudi s prejšnjim povezano načelo legalnosti, po katerem je kazen predpisana samo dejanskemu avtorju prekrška, pri čemer pa se u-poštevajo stopnja kršitve, o-sebno stanje kršitelja, morebitno ravnanje, ki se gaje držal, da bi odpravil ali omejil posledice prekrška. Kazenska obveznost ne bo prešla na dediče avtorja kršitve. Določba, ki je povzročila precej kritik, je tudi tista, ki predvideva, da veljajo nove kazni tudi za "prekrške, ki niso še bili oporečen i in kaznovani pred vstopom v veljavo novih zakonov". Jasno je, da gre za protiustavno normo, in sicer za kršitev drugega odstavka petindvajsetega člena italijanske ustave, ki pravi da "nihče ne sme biti kaznovan, če kazni ne predvideva zakon, ki je postal veljaven že pred izvršenim dejanjem". Na kritične pripombe skuša vlada odgovoriti s popravnim zakonom, ki pa v naslednjem mesecu zagotovo ne bo še stopil v veljavo, njegovi predpisi pa bodo veljali - tako pravijo - tudi za nazaj, in sicer od 1. aprila dalje, tako kot norme zgoraj omenjenih (popravljenih) zakonov, ki uvajajo reformo davčnih kazni. Prvo načelo, ki si ga zakonodajalec izposoja od kazenskega prava, da bi ga uvedel tudi na področje davčnih (u-pravnih) sankcij, je načelo o-sebne kazni, po katerem se sankcije nanašajo na tisto o-sebo, ki je neposredno povzročila prekršek ali je zanj sokriva. Pod novim Damoklejevim mečem bodo torej predvsem profesionalci (davčni svetovalci) in legalni ali co, naj poseže in razčisti dvoumna stališča, ki nastajajo ob izvajanju zakona iz leta 1927. Ne pozabimo, da je ta zakon nastal v političnem obdobju, ko je država skušala u-resničevati prisilno poenotenje države tudi na področju, kjer danes dobro vemo, da je zelo raznoliko od kraja do kraja. Našo specifičnost predstavlja tudi in predvsem u-stanova zemljiške knjige, lastnino pa jasno potrjujejo vložki in vpisi v straneh B -Lastnina (Pro-prieta) in C -Obremenitve (Aggravi). Želimo povabiti naše župane in Kraško gorsko skupnost, da dejansko priznajo obstoj srenj, ker številni zadevni državni in deželni zakoni “de facto" že priznavajo obstoj jusov-srenj. Priznanje pravne osebnosti tega dejstva ne spremeni (razsodba Kasacijskega sodišča dne 23. junija 1994, št. 6032). Dežela naj izvaja zakon št. 3 iz leta '96 o priznanju statusa pravne osebnosti jusov-srenj in naj ga prilagodi evropskim standardom. Dežela, ki ima na tem področju primarno kompeten- AGRARNA SKUPNOST -SRENJE V TRŽAŠKI POKRAJINI O KONFERENCI V VILI MANIN Na zadnji seji odbora agrarnih skupnosti oz. srenj tržaške pokrajine so prisotni ugodno ocenili nedavno deželno konferenco v vili Manin, ki predstavlja dodatno potrditev obstoja skupne vaške lastnine. Vrsta predavateljev iz vse države je poudarila, da gre za starodavno obliko lastnine, ki so jo priznavale vse vladavine. Kar zadeva področja, ki so bila do prve svetovne vojne pod Avstrijo, kot je podčrtal tudi predsednik agrarnih skupnosti Slovenije Rudi Ši-mac, je bilo preverjanje srenj-skih zemljišč opravljeno in so bila zato tudi ta zemljišča vpisana v zemljiško knjigo. V pričakovanju na skupno slovensko, avstrijsko in severno-ita-lijansko srečanje (na katerega se že pripravljajo naše srenje) so prisotni predstavniki tržaških srenj izrazili zahtevo, da deželna uprava nemudoma popravi pomanjkljivi deželni zakon št. 3/1996 in da si vzame kot vzor zakon št. 26/1996 dežele Veneto. V tem smislu pričakujejo jasne korake in dejanja zlasti naših izvoljenih predstavnikov. AVTOMOBILIZEM ZENIC SE PREDSTAVLJA V AMBICIOZNI NOVI PREOBLEKI ERIK DOLHAR 29-letni pilot s Cola Albert Zenič bo kot prvi zamejec tekmoval v Formuli 3. Svoje ambicije in nov (oz. druge roke) dirkalnik Opel Dallara 2000 je predstavil 27. marca v Hitovem casinoju Perla v Novi Gorici (na sliki). Alberta smo najprej vprašali, kako je sploh prišlo do tega kakovostnega skoka. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA GORICA JUBILEJNO 50. ZBOROVANJE NA VRHU O letošnji sezoni lahko povem, da se je začela, ko se prejšnja ni še niti končala. Na koncu lanske sezone smo videli, da se zaključuje na skoraj najboljši način, čeprav sem v slovenskem prvenstvu osvojil odločilne točke šele na zadnji dirki. Evropsko prvenstvo smo sklenili že avgusta z zmago v moji kategoriji oz. generalni skupini N. Takrat smo že začeli razmišljati kako naprej. Nedvomno postane opravljanje vedno istih stvari že dolgočasno, zato vsako leto z ekipo ciljam na višjo stopničko. No, ko se je lani sezona končala na najboljši način z zmago tako na evropskem prvenstvu kot na slovenskih tleh, to nedvomno tista spodbuda, da smo napravili tisti korak naprej, ki je morda tudi zelo velik, saj je Formula 3 le lučaj pod Formulo 1. Gotovo elektronska tehnika ni tako na višku kot v F1, vsekakor gre za zelo zahtevno kategorijo, kjer so razlike med najboljšo deseterico vozil manj kot pol sekunde. To pomeni tudi zelo ogorčen boj za najboljša mesta. Kar se letošnjih rezultatov tiče, se zavedam, da bo težko ponoviti lanski uspeh. Vsekakor bi bila pri-boritev prostora v tisti zeleni luči prvih mest, ki omogočajo nadaljnje dirkanje v tej konkurenci, velik uspeh.1 Bi nam lahko predstavil svojo novoustanovljeno ekipo AZETA RAC1NG TEAM? Fantje so isti kot lani: Slavko Lah iz Sežane, Mitja Colja, Robert Zenič, nov mehanik Igor Costa iz Gorice, ekipo pa moram še dopolniti s tržaškim inž. To-fettijem, ki trenutno sodeluje z ekipo Prema iz Vicenze v svetovnem prvenstvu Formule 3000. V ekipo smo letos vključili še dva pilota iz Trevisa, ki bostadirkalavskupini N, t.j. moji lanski skupini. Upajmo, da bosta znala ponovili moje rezultate. Konkurenca je ostra, eden od njiju je novinec, vsak vrhunski rezultat pa bo dobrodošel. KANALSKA DOLINA / SMUČARSKI SKOKI TUDI V ZAMEJSTVU IMAMO SKAKALCA: JANKA EHRLIHA ! Po slavju slovenskega skakalca Primoža Peterke v Planici, smo naše cenjene bralce želeli opozoriti, da se s smučarskimi skoki nekdo ukvarja tudi pri nas. Mnogim verjetno ni znano (razen tistim, ki živijo v Kanalski dolini), da je to 1 7-letni Janko Ehrlich (na sliki), doma iz Žab-nic v Kanalski dolini, ki tekmuje za športni odsek gozdnih čuvajev (Gruppo sportivo della Cuar-dia Forestale). Letos je z italijansko B državno reprezentanco skakal v svetovnem pokalu B. 'a je namenjen izključno še ne Polnoletni mladini, ki pa se na nekaterih tekmah "glavnega" svetovnega pokala skuša prebi- 1 'z kvalifikacij v petdeseterico najboljših skakalcev, od katerih nat? še 20 odpade pred finalno serijo. Letošnja sezona za Janka m bila preveč uspešna, vseeno P3 pravi, da je zadovoljen in upa, oa bo prihodnje leto bolje. Dore možnosti ima namreč, da bi se uvrstil v prvo reprezentanco, saj je zmagal eno tekmo svetov-nega pokala B, na končni lestvi-Cl Pa je pristal na 35. mestu. Od vsake reprezentance se kvalifikacij svetovnega pokala udeleži 3 do S skakalcev. Jasno je, ta prodor ni lahek, upajmo Pa, da bo to našemu rojaku Kmalu uspelo. Ta čas obiskuje 'si° sol° na Trbižu, iz katere pa seveda v zimskem času večkrat izostaja zaradi raznih tekem po Evropi, zadnje čase predvsem v Franciji, kjer se je vsak teden mudil od četrtka do nedelje. Janko je začel skakati pri enajstih letih, pozneje, kot to počenjajo npr. v Sloveniji, tako da ni nič čudnega, če v drugih velesilah skakalnega športa največji talenti pridejo prej na dan. O razlikah med skakalno šolo v Sloveniji in Italiji Janko meni, da za tov matični domovini nedvomno obstaja večja tradicija, zaradi česar se tudi več dečkov ukvarja s tem športom. V Italiji trenirajo v Predazzu, na Trbižu pa ne, ker je tam skakalnica zastarela. Na koncu letošnje sezone Janka čakajo še nastopi naskan-dinavski turneji, potem pa urno nazaj v šolske klopi! ------------ED V četrtek, 26. marca, je bil všportno-kulturnem središču Danica na Vrhu sv. Mihaela jubilejni 50. občni redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Številka je res okrogla, vendar pa je SPDG po nastanku starejše, saj je bil obnovitveni občni zbor decembra 1945. Zaradi težav ob razmejitvi (septembra 1947), ki so se nadaljevale tudi v naslednjem letu, občnega zbora takrat niso sklicali. Po tistem prelomnem obdobju je dejavnost nato potekala redno in prav tako so se redno sklicevali občni zbori. Izbira Vrha in ne Gorice za jubilejni občni zbor je bila v skladu z usmeritvijo, ki so jo pri društvu sprejeli pred nekaj leti. Z ozirom, da ima društvo člane v raznih krajih na Goriškem, je prav, da tudi občni zbori potekajo v različnih FOTO BIMBACA krajih. Tako je SPDG ze zbo-' rovalo v Sovodnjah, Štandre-žu, Števerjanu. Letos je bil na vrsti Vrh. Za tako izbiro je še dodaten razlog: na Vrhu imajo sedež Kraški krti. Glede občnega zbora kot takega naj povemo, da je po- leg točk, ki so predvidene po statutu, Zdenko Vogrič predvajal film, ki je bil posnet pred več kot dvajsetimi leti prav na Vrhu, ob srečanju planincev. Nadvse pozitiven račun imajo letos smučarji. DOTRAJANA PLANIŠKA VELIKANKA ZADNJIČ GOSTILA FINALE SVETOVNEGA POKALA Navdušenje ob Peterkovi osvojitvi svetovnega pokala na finalu v Planici se še ni poleglo, ko smo Vam dolžni še nekaj informacij. Povrnimo se za trenutek k finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je bil v Planici od 20. do 22. marca. Priprave na to veliko prireditev so trajale vso zimo. Vsi ti napori organizatorjev pa žal niso bili dovolj, da bi prekrili dotrajanost in zastarelost športnih objektov v dolini pod Poncami. Tako se je zadnji dan tekmovanj ustavila zarjavela enosedežnica, ki za skakalnico privede tekmovalce do zaletišča, prav v trenutku, ko so se ti peijali na vrh. Tako so morali trenerji reševati svoje varovance z majajočih se stolčkov! Lahko si predstavljate negodovanje tekmovalcev... Od koordinatorja svetovnega pokala VValterja Hoferja, ki je v tej sezoni na prireditvah svetovnega pokala deloval tudi v vlogi direktorja tekmovanj kot član tekmovalnega razsodišča, smo izvedeli, da je Planica letos zadnjič gostila finale svetovnega pokala! Predlog komiteja za skoke pri Mednarodni smučarski zvezi FIS je, da bi se finale preselil v Oslo. Planica sicer ne bi izgubila tekme za svetovni pokal, spremenili bi le termin: na sporedu naj bi bila le pred skandinavsko turnejo. Izkušnje zadnjih let so namreč pokazale, da so težave s pripravo skakalnice v toplem marčevskem vremenu vedno večje, zato bi bilo veliko bolje finale izpeljati bolj zgodaj in ga preseliti. Prihodnje leto tako finala zagotovo ne bo v Planici. O infrastrukturi, ki je na voljo v Planici (na sliki), pa je Hofer zaskrbljeno izjavil: "Manjka tehnična oprema, ki je nujno potrebna za nemoten potek tekmovanja, sodniški stolp bi morali skorajda povsem prenoviti, na vrhu zaletišča tudi ni prostora, kjer bi se skakalci lahko ogrevali pred nastopom. Letos se je še posebej slabo izkazal tudi povsem zastarel komunikacijski stolp. Že na prvi pogled je jasno, da so naprave dotrajane in potrebne temeljite posodobitve. Slovenija potrebuje tudi sodobne skakalnice s plastično podlago, ki najbrž ne sodijo v Planico, temveč tja, kjer uspe-! šno delujejo največji klubi. Zagotovo bi bilo zanimanje za poletno vadbo in tekmovanja v Sloveniji veliko tudi med tujimi reprezentancami. Gotovo je skrajni čas, da se Slovenija loti teh projektov, saj jo drugi neusmiljeno prehitevajo!" Na koncu se lahko le vprašamo, kje bo Slovenija dobila potrebna finančna sredstva za to prepotrebno posodobitev ali morda celo izgradnjo novih infrastruktur. ——— FD KOTALKANJE VIPAVI DESET POKRAJINSKIH NASLOVOV, ISABELLA LUCIGRAI NA DRŽAVNO PRVENSTVO Kulturno-športno društvo Vipava s Peči se lahko ponaša kar s petimi pokrajnskimi prvaki in desetimi naslovi. Najuspešnejša sla bila začetnik Mattia Cu-covaz in deželna mladinka Isa-bella Lucigrai, ki sta zmagala tako v obveznih likih kot v prostem programu (in lorej kombinaciji). Na zmagovalni oder so stopili še Cristina Sirotti, Martina in Monica Quaggiato, Karin Cucovaz, Tjaša Nanut, Serna Lucigrai in Morena Vižintin. Isabella Lucigrai je nato na deželni fazi v prostem programu zasedla drugo mesto in se tako uvrstila na državno prvenstvo, ki bo julija v Bologni. MLADINSKA ODBOJKA TRINKO PRVAK, VALOVKE V FINALU Dijakinje slovenske srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so v četrtek, 26. marca, z zmago 2-0 proti vrstnicam iz Štarancana osvojile naslov pokrajinskih pr- vakinj, zdaj pa jih čaka še nastop na deželnem finalu. Valove deklice Imse pa so v prvi finalni tekmi za pokrajinski naslov pred domačim občinstvom klonile pred večnim tekmecem iz Farre s 3-1. Povratna j tekma bo v petek, 3. t.m. HOKEJ NA ROLERJIH POLET KWINS V FINALE ITALIJANSKEGA POKALA Poletovci so v nedeljo, 29. mar-, ca v Spinei zmagali še zadnjo pokalno tekmo proti beneškim : Butchersom (4-1), ki so jim sledili na lestvici, ter se tako uvrstili v finalni del, v katerem se bo 12 najboljših ekip iz Italije konec meseca v Roccarasu potegovalo za osvojitev italijanskega pokala. SIBILLA IN CRISMANCICH (DEVIN) SOLIDNA Začetnik in naraščajnik SK Devin sta se na državnem finalu 'Ostržek" na Abetoneju uvrstila v prvo polovico tekmovalcev svoje kategorije. HITRA HOJA RUZZIER DVAKRAT 'SVETOVNI'1 •••••••••••••••••• Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je na svetovnem prvenstvu v Kobeju na Japonskem v kategoriji veteranov od 45. do 50. leta starosti zmagal tako v ekipnem delu tekmovanja kot med posamezniki. JADRANJE BOGATČEVA ČETRTA, FURLANI IN ČUPA TRETJA Sirenina jadralka Arianna Bogateč se je na predolimpijski regati v Anziu pri Rimu uvrstila na 4. mesto kategorije evropa. Pred Gradežem pa je bila 5. Trofeja Rotary za kategorijo optimist. 3. mesto Jara Furlanija in 6. Pjculina sta omogočili, da se je Čupa uvrstila na 3.mesto. NAMIZNI TENIS SMOLA KRASA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Neapelj - Konec tedna je zgo-niški Kras nastopil na državnem prvenstvu za prvo, drugo in tretjo kategorijo. Krasovke so prikazale dobro igro, a so imele veliko smole predvsem zaradi bolezni. Edino medaljo, srebrno, je med tretjekategornicami osvojila ženska dvojica Irena Rustja-jasmin Kralj. nmn MOŠKA B LIGA: 2. kolo: GAJA -Portogruaro 5-1 AMATERSKI NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA: JUVEN-TINA - Capriva 0-2, Flumigna-no - ZARJA/GAJA 97 0-0, PRIMORJE - Lucinico 1 -0 1. AMATERSKA LIGA: VESNA-San Lorenzo 1-0, SOVODNJE -Romans 3-0 2. AMATERSKA LIGA: Natiso-ne - MLADOST 7-1, BREG - Me-deuzza 3-0, PRIMOREC - Ro-ianese: prekinjena (2-1) 3. AMATERSKA LIGA: Pieris B - KRAS 1 -5, San Vito - BREG B 0-0, Union - ZARJA GAJA B 0-4 ODBOJKA MOŠKI: B1 LIGA: Sassuolo -VAL LA GORIZIANA KMEČKA BANKA 3-2 B2: Mec & Gregory s - SLOGA KOIMPEX 3-0 C: BOR - Rigutti 1 -3, OLYM-PIA Agraria Terpin - Fincantieri 3-2, Prevenire - SOČA UNITEC-NO 3-0 D: VAL KOIMPEX- Buffet Toni 0-3, Travesio - NAŠ PRAPOR2-3 ŽENSKE: B2: SLOGAKOIMPEX NTKB - Baricella 3-1 C: Fiume Veneto - OLYMPIA KMEČKA BANKA 1-3, VAL IMSA BCC - Farra 3-0; OLYMPIA KMEČKA BANKA - VAL IMSA BCC 3-0 D: BOR FRIULEXPORT - SLOGA SAVA 0-3 EjEEECgi C LIGA: JADRAN NTKB - Ge-mona 80-67 (37-28) C2: skupina za obstanek: Palmanova - DOM AGOREST ROB ROY 74-70 D: skupina za napredovanje: Goriziana - BOR RADENSKA 103-96 (40-48), skupina za obstanek: Drago Basket - KONTOVEL 83 - 66 (38-33), Superbasket -CICIBONAPREFF.MARSICH 82-71 PROMOCIJSKO PRVENSTVO: BREG - Pizzeria Spetič 65-70 15 ČETRTEK 2. APRILA 1998 ZADNJA STRAN V nedeljo, 29. marca, sta občini Števerjan in Brda v avstrijski vasici Globasnica na Koroškem, tik ob meji s Slovenijo, organizirali uspelo in res enkratno medobčinsko srečanje treh dežel “brez meja, sen-za confini, ohne Grenzen". Dan je bil namenjen predstavitvi gričevnatega področja, ki se dviga na desnem bregu reke Soče, severno od Gorice, prizorišče pa je bila majhna vasica v osrčju mrzlih in hribovitih Karavank. Na dnevnem redu je bil govor o kulturnih prireditvah in raznih pobudah, društvih, pevskih navadah, turističnih mikavnostih, SREČANJE TREH DEŽEL V GLOBASNICI MARJAN DRUFOVKA skratka o življenju vseh treh slovenskih vasi. Števerjan, Brda in Globasnica se v različnih državah spopadajo z različnimi problemi. Veže pa jih eno - pripadnost slovenskemu narodu. Srečanje se je začelo zgodaj zjutraj s sveto mašo, pri kateri je z ubranim petjem sodeloval MePZ F.B. Sedej iz Števerjana pod taktirko Bogdana Kralja. Sledil je nastop godbe na pihala Brda, zatem pa prigrizek, pri katerem smo Brici pokusili najslajše koroške specialitete; seveda nismo pogrešali niti domače kapljice. Upravitelji treh vasi so se tudi posebej sestali. Trta, grozdje in nato vino so sad skupnega dela človeka in narave. In prav o bogastvu okolja in odgovornosti do SKAVTSKI CHALLENGE 16 ČETRTEK 2. APRILA 1 998 MATJAŽ RUSTJA Tretja veja SZSO TS-GO skuša vsako leto organizirati eno ali dve skupni dejavnosti, da bi se njeni člani bolje spoznali, navezali prijateljske stike in bi tako prišlo do večje povezanosti med pokrajinama. V ta načrt spada tudi Chal-lenge, ki je potekal v soboto, 21., in v nedeljo, 22. marca, med Sežano in Vipavsko dolino. Prijetna pokrajina, cerkvice, nekatere že obnovljene, druge pa v nekoliko slabšem stanju, in vasice, polne kraške idile, čeprav brez mladostniškega priliva, so nudile očarljiv okvir dvodnevnemu skavtskemu srečanju. Challenge pomeni v angleščini izziv. Mladi roverji in popotnice sprejmejo ta izziv, da bi preizkusili svoje skavtske sposobnosti prilagajanja nepredvidenim in neznanim situacijam. Challenge pa se razlikuje od podobnih srečanj, ker sprejemajo udeleženci izziv ne samo kot posamezniki, ampak tudi kot del skupine. Mladi skavti, bilo jih je kar 24, so bili razdeljeni v osem skupin. Vsak mora torej preživeti dva dni v tesnem stiku s svojima tovarišema in od povezanosti je odvisen tudi uspeh. Challenge se je v soboto začel s kratko igro, ki je imela za cilj sestavo skupin. Voditelji so nato peljali skupine do različnih vasi, od koder so roverji in popotnice začeli pohod do kraja, kjer so bile naslednje jutro postojanke. Na njih so morali skavti pokazati sposobnosti in znanje v plezanju, animaciji, prvi pomoči, prižiganju ognja, topografiji in meritvah, pripravi bivakov, prečkanju reke in šivanju. Srečanje se je končalo z razglasitvijo uspeha vseh skupin in nagrajevanjem prvih treh ter z mašo, ki jo je daroval o-penski župnik Zvone Štrubelj. Pesem slovesa je zaključila to nekoliko utrudljivo, a zadoščenja polno srečanje. njega je bil govor v popoldanskem kulturnem programu. Zbrane sta pozdravila predsednik društva Globasnica in podžupan vasi Bernard Sadovnik. Spregovorili so tudi predstavnik zunanjega ministrstva republike Slovenije, deželni glavar Christof Zer-natto in župan občine Brda Franc Mužič. Števerjanski župan Hadrijan Corsi je poudaril, da sta na našem ozemlju vednoživa slovenska kultura in jezik. Spregovoril je tudi o delovanju občine in prikazal stvarno in jasno sliko le-te. Prišlo je do bogate izmenjave misli in izkušenj s področja politike in kulture v treh vaseh. Predstavniki občin so nato sklenili, da bodo tovrstna srečanja še priredili. Spored se je nadaljeval s plesom domače folklorne skupine in nastopom zborov F.B. Sedej iz Števerjana in Rado Simoniti iz Brd, ki ga vodi Rozina Konjedic. Petju je sledil ogled videokasete s posnetki obeh briških vasi. Zbora sta zaokrožila prijetno vzdušje še s skupno, občuteno izvedbo PrešernoveZdravijice in poskočne Briške pesmi. Sledila je predstavitev in pokušnja kakovostnih vin iz goriških Brd, neke vrste sejem, na katerem so števerjanski kmetovalci predstavili svoja ustekleničena vina. V Globasnici, v osrčju avstrijskih Karavank, smo spoznali postavno in ponosno slovensko koreniko. Naj nam bo za zgled! UMETNOST V KARATEJU Goriški Študijski center Karate Shotokan Sankaku Isonzo je povabil v Gorico japonskega slikarja in mojstra karateja Matsuyamo Shuhei-ja. Razstavo japonskega u-metnika so odprli v novi go-riški likovni galeriji II Mulino v ulici Morelli in je na ogled do konca meseca. Mojster stare japonske borilne veščine karate seje udeležil tudi večera s člani goriškega karate kluba in jim je v telovadnici na Rojcah prikazal svoje bogato znanje. Mojster Mutsu-yama je goriškim ljubiteljem karateja pokazal, kako se karate bogato oplaja z duhovnim življenjem, katerega u-metnik lepo prikazuje v svojih slikah. Predsednik goriškega kluba Enrico Visintin in zvezni trener Giorgio Munafo skušata med svojim poučevanjem karateja na raznih goriških šolah, med katerimi tudi na slovenskih višjih šolah Cankarju in Zoisu, pokazati, kako je možno veščino karateja združiti in oplemenititi z umetnostjo. POMLADANSKO VABILO V NADIŠKE DOLINE Z GUBANCO Gostinci iz Benečije, ki so včlanjeni v Združenje "Invito" (Vabilo) in v Slovensko deželno gospodarsko združenje, vabijo vse ljubitelje značilne beneške kuhinje na pomladanski obisk Nadiških dolin v znamenju gubance. Od petka, 3., do nedelje, 5. aprila, bodo namreč v okviru "dnevov gubance'1 ponudili vsem gostom kos značilnega krajevnega peciva in primeren liker. To je le prva pobuda, ki je nastala v sodelovanju s proizvajalci gubance, in napoveduje še druge, ki bodo spremljale letošnje Vabilo na kosilo v Nadi-ške doline. Poleg SDGZ iz Čedada je pokrovitelj še Gorska skupnost Nadiških dolin. Na pobudo SDGZ bodo guban-co "proslavili11 tudi v Trstu med posebnim večerom v petek, 3. aprila, v Gran Mala-Baru na Trgu S. Giovanni. Poleg rezine gubance in penečega se vina je predviden ob 20. uri tudi nastop harmonikarja Angelica Pive iz Tavorjane. NOVA BANČNA PONUDBA "UPRAVLJANJE PRIHRANKOV CARIGO" V zadnjih letih so finančna tržišča doživela globoke spremembe v obliki integracije v svetovnem merilu, kar je doprineslo nove, zanimive priložnosti. Danes lahko govorimo o enotnem, globalnem tržišču, ki se stalno spreminja. Istočasno smo priče nižanju obrestnih mer in zmanjševanju donosnosti domačih državnih vrednostnih papirjev, to pa sili varčevalce v iskanje novih oblik varčevanja, včasih tudi donosnejših, a bolj rizičnih. Za mnoge je postalo skoraj neizogibno poiskati nove rešitve izven državnih meja s porazdelitvijo naložb na tuja tržišča z namenom, da bolje zaščitijo in povečajo svoje premoženje. Vendar kako se znajti med neštetimi ponudbami, katere trge in vrednostne papirje izbirati, kako ocenjevati njihovo perspektivno rast in dnevno spreminjanje vrednosti? Se predvsem danes je torej potrebno zaupati svoje prihranke izkušenim osebam, ki edine uspejo slediti stalnim spremembam in učinkovito nastopati na finančnih tržiščih. Prav zato se je Goriška Hranilnica - Cassa di Risparmio di Go-rizia s.p.a. odločila, da v sodelovanju s Fondigest s.p.a. - Gruppo Cariplo (Fon-digest je vodilno podjetje na področju upravljalnih sredstev, katerega je pred kratkim dnevnik 11 Sole 24 Ore nagradil kot najboljšega upravljalca na dobo od enega do 10 let) ponudi široko izbiro u-slug in proizvodov: investicijske sklade, premoženjska upravljanja, upravljanja s skladi, življenjska zavarovanja. V podrobnosti se finančno upravljanje sredstev ločuje v dve smeri: upravljanje bodisi vrednostnih papirjev (Gestione Pa-trimoniale Mobiliare) kot deležev investicijskih skladov (Gestione Patrimoniale in Fondi). Slednja ponudba združuje prednost poosebljenega upravljanja premoženja s primerno razporeditvijo naložb, ki gredo od obveznic do delnic ali mešane izbire enih in drugih, domačih in tujih. Za vstop v premoženjsko upravljanje s skladi (G.P.F.) je potreben minimalni znesek 50 milijonov lir. Edini strošek predstavljajo komisije, ki se zaračunavajo od 0,10% do največ 0,30%. Odstop od investicije je možen za delni ali celotni znesek kadarkoli: v roku petih, dni je izplačilo zagotovljeno. Dodatno prednost takega upravljanja označujeta prožna sestava začetne naložbe in hitrost, s katero se upravljalec prilagaja spreminjajočim se pogojem tržišča tako, da po potrebi tudi kasneje prehaja iz enega sklada v drugega in s tem stalno zagotavlja optimalno razporeditev naložbe, ne glede na višino vloženega zneska. S ponudbo upravljanja premoženja želi torej Goriška Hranilnica - Carigo postati sogovornik za vse finančne potrebe varčevalcev: s strokovnostjo v vodenju naložb, s hitrim in učinkovitim delovanjem, s prožnim prilagajanjem najrazličnejšim pričakovanjem, s preglednostjo v upravljanju. >**«s33.3nrs. ’ M- - -__ VODENI PRIHRANKI ... za Mmmtez /c/zrejo t/pmmosri - Naložbe po meri. - Poklicno upravljanje. - Mednarodna razvejanost. CaBIGO CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA SRA h BREZPLAČEN KLIC NUMEROVERDE v sodelovanju s FONDIGEST £3 CRUPPO CARIPLO INFORMACIJE PRI VSEH NAŠIH OKENCIH