PRIMORSKI DNEVNIK
Pošteni n a platana v gotovini! Abb. postale I gruippo
■ Cena 40 lir
——
Leto XIX. St. 129 (5504)
TRST, sobota 1. junija 1963
PO PREDVČERAJŠNJEM ZBOLJŠANJU JE VČERAJ NASTOPILO POSLABŠANJE
Papež Janez UL en 22.30 ure v agoniji
Tisti, ki so ga ponoči obiskali, trdijo, da se bo bolnik upiral smrti še nekaj ur ■ Sinoči ni mogel več spoznati svojih sorodnikov
VATIKAN, 31. — Po očitno samo trenutnem včerajšnjem zboljšanju zdravstvenega stanja se je danes dopoldne hudo bolnemu papežu bolezen močno poslabšala. Poslabšanje se je začelo v jutranjih urah. Prišlo je do novih notranjih krvavitev. še bolj pa se je stanje poslabšalo okrog 13. ure.
Nato • je ob 19. uri vatikanski radio sporočil: »Splošno stanje je še vedno slabo, oziroma, po splošnem mnenju, bilo je vedno slabše v primerjavi s stanjem zjutraj. Visoki temperaturi se je pridružilo vnetje trebušne mrene, kar je bolniku povzročilo veliko trpljenje, ki pa ga je dobro prenašal, Bolnik, kot vedno med boleznijo, moli. Ob 16.30 je papež zahteval, naj se v njegovi navzočnosti bere‘maša. Takoj po maši je Janez XXIII., ki se še vedno zaveda svojega visokega poslanstva, sprejel kardinale, ki na-čelujejo posameznim redom, Tis-seranta, Coppella in Ottavianija, nato pa Masello, Agadjanjana in Di Ioria.a
Ob 20. uri so prispeli v Rim trije papeževi bratje in sestra z letalom v spremstvu milanskega kardinala Montinija. Toda ob 20.25 je bilo uradno sporočeno, da je bolnik izgubil zavest, nekaj pred 21. uro pa da je že v stanju pred-agonije, takoj nato pa, da se zdi, da je «treba sleherno minuto pričakovati papeževo smrt«. Tako se je zgodilo, da bolnik ni spoznal svoje sestre in svojih bratov, ko so prišli v njegovo sobo.
Nezavestnega papeža so nato obiskali številni kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki. Ob 22.30 je vatikanski radio sporočil, da se je začela agonija. Isto je ponovil čez eno uro. Okrog
iiiiiiMiiiiilisiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimifiiiiiniimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiM
S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE
Velik pomen konference v Adis Abebi
Jugoslovanski gospodarstveniki odpotovali v Moskvo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da šo sklepi konference voditeljev držav in vlad afriških držav v Adis Abebi zelo velikega pomena. Kunc je izrazil prepričanje, da bodo listina in resolucije, sprejete na konferenci, pripomogle k Uresničenju afriške enotnosti in da bodo afriške države v bodoče imele vedno večjo vlogo pri reševanju svetovnih vprašanj v korist miru in napredka.
V zvezi s skupnim apelom Sovjetske zveze in Velike Britanije Političnim silam v Laosu, naj se zavzamejo za prekinitev ognja, je Kunc izrazil upanje, da bo ta korak sovjetske in britanske vlade naletel na razumevanje v med-hgrodni javnosti in na pozitiven odgovpr političnih sil v Laosu.
., Na zanimanje novinarjev, ali je jugoslovanska vlada prejela pojasnilo od Grčijp o znanih izjavah in komentarjih, objavljenih na račun Jugoslavije med obiskom predsednika francoske republike de Gaulla, je Kunc ugotovil. da so bile izjave med obiskom de Gaulla pozitivne, pač Pa so bili komentarji nekaterih grških listov usmerjeni proti Jugoslaviji. Kunc je dodal, da je jugoslovanska vlada sprejela na znanje uradno pojasnilo grškega zunanjega ministrstva, da med obiskom predsednika de Gaulla v nobeni izjavi ni bilo namiga na Jugoslavijo.
Na vprašanje, kako ocenjuje zadnji napad predsednika komu-
nistične partije Indonezije Ajdita na , Jugoslavijo, je Kunc ugotovil, da te izj,ave ni$o v skladu z odnosi -med Jugoslavijo in Indonezijo,, ki jih označujejo prijateljsko, konstruktivno sodelovanje na dvostranskem 'mednarodnem področju J in podobnost pogledov na mnoga sodobna vprašanja, kar potrjuje tudi napovedani obisk pred-sednika Indonezije Sukarna, ki bo okrog 10. junija prišel na prijateljski obisk v Jugoslavijo. «Ob-rekovalne izjave Ajdite, je dejal Kunc, so samo nadaljevanje običajnih napadov komunistične partije Indonezije na Jugoslavijo s stališča dogmatičnih, škodljivih in destruktivnih ' poziciji«
V zvezi s predlogom predsednika finske republike Kekkonena, da se nordijske države proglasijo za nejedrsko področje, je Kunc poudaril, da bi sprejem tega predloga povečal možnosti za začetek razorožitve in prispeval k ohranitvi miru.
Danes je s posebnim letalom odpotovala v Moskvo delegacija jugoslovanskih industrijskih strokovnjakov pod vodstvom državnega podtajnika za industrijo Vinka Hafnerja. Jugoslovanski, strokovnjaki se bodo med čnonneseč-nim bivanjem v Sovjetski 1 Zvezi seznanili z interesi sovjetskih pod. jetij za industrijsko sodelovanje z jugoslovanskimi tovarnami. Obiskali bodo številne tovarne in nadaljevali s sovjetskimi zastopniki razgovore, ki so jih začeli konec marca oziroma začetek a-prila med bivanjem delegacije so. vjetskih strokovnjakov v Jugoslaviji.	_ _
B. B.
polnoči so bili v papeževi sobi poleg zdravnikov še vedno njegovi sorodniki, tajni komorniki in eden izmed kardinalov. Ob 0.30 je radio sporočil, da se nadaljuje počasna agonija in da • zdravniki pričakujejo neizogibni dogodek«. Okrog 1. ure se je zvedelo, da je pulz močan in reden, bolnikov obraz pa da ne kaže trpljenja. Navzoči so bili trije zdravniki: Gasbarrini, Mazzo-Jii in Valdoni. Ob 1.30 je radio povedal: »Kljub dolgi agoniji, ki traja že štiri ure, je pulz še vedno močan in reden. Papeževo močno telo se upira zadnjim napadom bolezni«.
Na Trgu sv. Pe,tra se ves dan in vso' noč zbira mnogo ljudstva. V pričakovanju smrti poglavarja katoliške cerkve so spremenili tudi program RAI-TV. Italijanska konzulta za mir se je sestala zaradi organizacije pohoda miru in sklenila spričo papeževe hude bolezni, da bo manifestacijo odložila do 15. junija. »Kon-zulta poudarja papeževo delo, s katerim je v Italiji in na svetu mnogo prispeval k enotnosti namenov in smotrov tistih, ki hočejo osvoboditi človeštvo atomske oborožitve in vojne nevarnosti,« se poudarja v sporočilu italijanske konzulte za mir.
Kreisky
o Južni Tirolski
BOČEN, 31. — Avstrijski zunanji minister Bruno Kreisky je v intervjuju tedniku «Suedtiroles Nachrichten« izjavil, da namerava dunajska vlada v čim krajšem času obnoviti dvostranska poga janja z italijansko vlado o Južni Tirolski v smislu priporočil dveh resolucij Združenih narodov. Dodal je, da ni bil določen datum za začetek razgovorov. Avstrijska vlada je poslala 9. maja italijanikemu zunanjemu ministrstvu ustno sporočilo, v katerem pravi, da se zaveda, da se bodo razgoVoft"^ lahko začeli šele po (tavi nove j italijanske vlade v upanju, da bo medtem študijska komisija devetnajstih predložila zaključno poročilo.
Na razna vprašanja je Kreisky odgovoril, da je še prezgodaj govoriti o dnevnem redu razgovorov, ker se bodo morali o tem še prej sporazumeti z Italijo.
Zatem je Kreisky izjavil, da u-stanovitev pododbora za Južno Tirolsko v evropskem svetu kaže, da je evropskemu svetu mnogo na tem, da se južnotirolsko vprašanje naglo in zadovoljivo reši.
Glede izida italijanskih volitev je Kreisky na zadevno vprašanje odgovoril, da je važno, da »imajo južni Tirolci predstavništvo, ki ima pravico govoriti v imenu velike Večine južnih Tirolcev, in to pravico si je pridobil dr. Magnago«.
tasta, ki umira in ki je voditelj plemena Luanda. Zatrjuje se, da je ta že umrl pred dvema tednoma, toda to novico so držali strogo tajno, da preprečijo spopade med pripadniki tega plemena.
ZADNJA VEST
VATIKAN, 1. — Ob 2.50 ponoči je Ansa javila, da se je papež zopet osvestil. Blagoslovil je vsakega posebej svoje brate in vse navzoče v sobi.
Vatikanski radio je kmalu zatem potrdil to novico, toda zdravniki nočejo o tej vesti izraziti svojega mnenja.
Novico je namreč sporočil msgr. IleH’Acqua, ko je zapustil papeževo sobo.
DRUGA FAZA M0R0V1H POSVETOVANJ
Peturni sestanek s prvaki KD, PSDI in PRI Važna opozorila guvernerja «Banca d’ltalia»
Danes bo pri Moru sestanek strokovnjakov treh strank - Nenni in De Martino poudarjata enotnost avtonomistične struje PSI - Togliatti o razliki med KP1 in PSI
RIM, 31. — Napovedani prvi kolegialni sestanek Alda Mora s prvaki treh dosedanjih vladnih strank — KD, PSDI in PRI — je trajal danes dopoldne okrog tri ure, nadaljeval pa se je popoldne še skoraj dve uri. Na sestanku so sodelovali predsedniki parlamentarnih skupin vseh treh strank: sen. Gava in Zaccagnini za KD, Saragat in sen, Lami Starnuti ter Ta-
nassi za PSDI in Reale ter sen. Maerelli za PRI. Na popoldanskem sestanku pa so bili navzoči tudi nekateri strokovnjaki, in sicer odv. Morlino, poslanec Ferrari-Aggradi in prof. Petril-li kot član CNEL.
Saragat je po današnjem sestanku povedal novinarjem, da so obravnavali kmetijska in urbanistična vprašanja. Za jutrišnji sestanek strokovnjakov je dejal, da bodo navzoči za PSDI poslanec Romita kot predsednik socialdemokratske
komisije za vladni program, prof. Parravicini in sen. Lami—Starnuti pa za pravno plat programa. Nato je Saragat še dodal, da bo prihodnji sestanek na politični ravni šele prihodnji ponedeljek. Tudi na tem sestanku bodo sodelovali strokovnjaki ter bodo na njem obravnavali gospodarska- vprašanja, načrtovanje, vprašanje cen in denarja itd. Na vprašanje nekega novinarja, naj pove kaj o rezultatih današnjega sestanka, je Saragat odgovoril: «Gremo naprej«.
Saragat je danes sklical sejo vodstva PSDI in ga obvestil o svo-
"""...........""nun................................
hrocen zahodni odgovor Hrušiovu o prekinitvi jedrskih poskusov
Vsebina odgovora ni znana - Stališče obeh strani še ved-
v
no precej narazen - V Ženevi samo ponavljanje starega
Ukaz za aretacijo Čombeja?
ELISABETHVILLE, 31. — V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je Combe v sredo popoldne zbežal iz Elisabethvilla, da se izogne aretaciji, ki jo je odredila kongo-ška vlada. Zatrjuje se, da je kon-goška vlada odredila Combejevo aretacijo po proučitvi nekaterih dokumentov, ki so jih kongoški vojaki zaplenili pri nekem belem plačancu, ki je bil v službi Com-beja. Dokumenti dokazujejo, da je Combe pripravljal novo zaroto za odcepitev Katange od ostalega Konga s pomočjo belih plačancev.
Uradno zatrjujejo, da je Combe v Katangi, 900 kilometrov sever-nozahodno od Elisabethvilla, kamor je odšel, da obišče svojega
.....................................................................lililllllllilliiililiiililiiiiiiiiiil»iiililllllllll
Dve nasprotni struji na kongresu francoske socialistične stranke
Kongres se bo verjetno končal s kompromisom, ki ne bo nakazal nobenega jasnega programa * Komentar glasila KPF
PARIZ, 31. — Kongres francoske socialistične stranke, ki se je začel včeraj, se bo verjetno zaključil v nedeljo, ne da bi rešil vprašanje prihodnje orientacije stranke.
Tudi, danes se opaža jo pre
cejšnja nesoglasja med dvema Slavnima tezama, to je med te-zp, ki jo zagovarja glavni tajnik Guy Mollet, ter tezo, ki jo zagpvarja marsejski župan Ga-ston Defferre. Mollet se zavzela za združevanje .levice, ki ne bi prekinila odnosov s komunistično stranko. Defferre pa poudarja potrebo temeljite modernizacije stranke.
Mollet je mnenja, da bi se levica morala združiti okrog socialistične stranke. Zatrjujejo, da bi povratek socialistov, ki sestavljajo sedaj enotno socialistično stranko, vključitev katoliških ae-•avoev in nekaterih radikalov, Precej okrepila stranko, ki bi bil« edina sila, ki bi mogla priti na oblast za golizmom. Hkrati
pa priznavajo, da bi socialisti težko zopet prišli na oblast brez podpore komunistov. Zato Mollet sicer ne zahteva zavezništva s komunistično stranko, izjavlja pa, da je pripravljen sprejeti podporo komunistov, toda brez pogojev. Pri tem svoje stališče takole utemeljuje: »Ali' glasovati za socialiste brez pogojev, ali pa se vdati, da še dalje ostane sedanji režim«.
Ta program so danes podpirali številni govorniki, medtem ko so za drugi pobijali in so podpirali program Defferra. Ta ne zavrača možnosti morebitnih volilnih zavezništev s komunisti, toda predvsem poudarja potrebo temeljitih reform v stranki. Defferre bi hotel, da bi se SFIO spremenila v veliko stranko »socialistične de-
na in v skladu z zahtevami današnjega časa, tako da bi se mogla uveljaviti kot naslednica go-lizma. Ce bi zmagala teza Defferra, bi to pomenilo, da bi bili nemogoči vsaki stiki z radikalci in z ljudskimi republikanci. Njegova zmaga bi pomenila tudi odhod Molleta in njegovih pristašev iz vodstva stranke. Zdi se, da večina tega ne želi. Zaradi tega je najbolj . verjetno, da bo prišlo do kompromisa, ki pa bo težko okrepil ugled stranke.
Glasilo komunistične stranke • Humanite« je objavilo včeraj u-vodnik, posvečen kongresu socialistov. V uvodniku je rečeno, da se v francoski socialistični stranki pojavljajo novi tokovi, »ki lahko samo razveselijo vse demokrate«. List predlaga, naj bi sestavili skupen program socialistov in komunistov ter vseh drugih republikancev, pri čemer poudarja, da imata obe najmočnejši stranki francoske levice enaka
mokracije«, ki bi bila dinamič- gledišča • osnovnih problemih.
LONDON, 31. — Danes sta ameriški in britanski poslanik v Moskvi izročila v sovjetskem zunanjem ministrstvu pismi Kennedyja in Mac Millana za Hruščova v zvezi s prepovedjo jedrskih poskusov. Domnevajo, da sta pismi v glavnem enaki. Kennedy in Mac Millan odgovarjata na pismo, ki jima ga ie Hruščov poslal pred dvema tednoma, in s katerim je odgovoril na skupen angleško-ameriški dokument od 24. aprila
Vsebina pisma ne bo objavlje-na. Zvedelo se je, da je Hruščov izrazil željo, naj bi vsebina dopisovanja glede tega ostala tajna.
Splošno mnenje v Londonu je, da je stališče obeh strani še zelo narazen ter da zahtevata Ken-nedy in Mac Millan z današnjim pismom nekatera pojasnila.
Po izročitvi prvega pisma Hru-ščovu so v Londonu nakazovali možnost sestanka med Kennedy-jem, Hruščovom in Mac Milla-nom. Po odgovoru Hruščova pa so v Washingtonu trdili, da ta odgovor ni dovolj »spodbuden«.
Tudi v Ženevi ni nič novega.
Na današnji seji razorožitvenega odbora je sovjetski delegat ponovil zahtevo za sklenitev nenapadalne pogodbe med obema blokoma, ameriški delegat pa je Odgovoril, da zahodne države načelno temu ne nasprotujejo, toda to vprašanje ne spada v okvir razorožitvene konference. Glede predloga za določitev Sredozemlja za neatomsko področje je a-meriški delegat ponovil trditve, da gre za propagando.
Glede pridruženih afriških držav so sklenili, da bodo stalni predstavniki določili datum za podpis nove konvencije, takoj ko bo Italija sporočila, da je pripravljena podpisati jo.
Danes so se sestali tudi ministri za kmetijstvo šestih držav in so razpravljali o novih cenah žita za leto 1963-1964. Toda niso se mogli sporazumeti zaradi odločnega odpora Zahodne Nemčije predlaganim rešitvam.
Bundesrat odobril pogodbo s Francijo
BONN, 31. — Svet dežel Zahodne Nemčije (Bundesrat) je soglasno odobril franeosko-nemško pogodbo. Predstavniki deželnih vlad, ki sestavljajo skupščino, so glasovali z dviganjem rok in brez debate. Zvezni parlament «B'undes-tag) je odobril pogodbo ie 16. maja.
Pogodbo mora še odobriti fran. coska narodna skupščina. Računajo, da bo stopila dokončno v veljavo že junija.
Kancler Adenauer je bil navzoč na seji, toda ni govoril.
Še vedno nesoglasja med šestimi
Bruselj, 31. šestih držav
— Svet ministrov evropske gospodarske skupnosti Se je sestal danes v Bruslju, da bi razpravljal o obnovitvi stikov z Veliko Britanijo po neuspehu pogajanj za njen vstop v to skupnost. Toda ministri se niso mogli sporazumeti o metodi. V načrtu je bilo, da bi navezali primerne stike med skupnostjo in Veliko Britanijo, zato da bi se preprečila različna reševanja številnih vprašanj, s čimer bi bila poznejša pogajanja z Veliko Britanijo še težavnejša. Posvetovanja bi se morala začeti z normalnimi stiki med evropsko komisijo in voditeljem angleškega predstavništva v Bruslju ter s sestanki odbora stalnih predstavnikov šestih držav in načelnikom britanskega predstavništva.
Toda Francozi so se odločno u-prli sestankom stalnih predstavnikov. Francozi trdijo, da bi na ta. način vključili Veliko Britanijo v delo za pripravljanje skupne politike in s tem bi nastala nevarnost, da se nesoglasja med šestimi še povečajo, in ta nesoglasja bi bili v tem primeru prisiljeni kazati pred tujcem. Francozi bi kvečjemu sprejeli stike med šestimi vladami in angleškimi predstavniki v posameznih prestolnicah. Ker ni bil mogoč sporazum, so nadaljevanje posvetovanj odložili na prihodnje zasedanje, ki bo 17. in 13. junija. Do tedaj bodo začeli dvostranska posvetovanja.
Nato so ministri sklenili ustanoviti skupine za stike med skup-
nostjo in poslaniki Latinske At merike v Bruslju. Dalje so sklenili dovoliti nekatere ugodnosti Iranu (za rozine in preproge) in Turčiji (za rozine in tobak).
.....................................................Illlllllllllililiii
Svetovni kongres za prehrano ob udeležbi tisoč delegatov
Začel se bo 4. junija v VVashingtonu - Izjave ravnatelja FA0
RIM, 31. — V Washingtonu se bo začel 4. junija svetovni kongres za prehrano, ki se ga to udeležilo okoli tisoč delegatov iz vseh držav in predstavniki številnih sektorjev političnega, tehničnega in gospodarskega življenja.
Kongres bo osrednja točka sve-,--------—~
tovne kampanje proti gladu, ki
jo je 1. julija 1960 začel glavni ravnatelj FAO. Na kongresu bodo morali določiti smernice za ukrepe, ki bodo potrebni za rešitev vprašanja prehrane svetovnega prebivalstva za krajši in za daljši rok.
Glavni ravnatelj Sen je v intervjuju izjavil, da leto 1963 pade v dvajseto obletnico konference v Hot Springsu, na kateri so ustanovili FAO. Organizacija je v dvajsetih letih svojega življenja delovala za izboljšanje metod proizvodnje, porazdeljevanja in trgovine z živili in za podpiranje področij, prizadetih po
nesrečah. Vendar pa so razpoložljivi	viri zelo	omejeni	in	za-
radi tega ni moč v temeljih pobijati vzrokov gladu in revščine ter	temeljito	pomagati nezadostno	razvitim	deželam,	da	bi
naglo napredovale.
»Svetovni kongres za prehrano, je pripomnil Sen, je poskus, da se v okviru borbe proti gladu zberejo najvidnejši in najsposob-nejši predstavniki univerz, tehničnih, kmetijskih, verskih in drugih	organizacij	in da	Se	do-
seže njih sodelovanje za spodbujanje vlad, da < bi sprejele potrebno , akcijo, kar je temeljni element vsakega uspeha«.
jih razgovorih na sestanku z Mo-rom. Vodstvo PSI pa se bo sestalo v torek. Zvedelo se je, da bodo na njem razpravljali o načrtu pravilnika za prihodnji kongres PSI.
Danes se je zaključilo zasedanje pripadnikov avtonomistične struje PSI. Pri razpravi so sodelovali poslanci Santi, Mancini, Maria Vittoria Mezza ter senatorja Vittorelli in Ladara. O poteku današnjega sestanka se ni moglo nič zvedeti , razen tistega, kar sta povedala ob zaključku Nennijev namestnik De Martino in Nenni sam. De Martino je najprej poudaril, da so vsi za enotnost avtonomistične struje in da nihče ne mara predlagati na prihodnjem kongresu še kakšne tretje resolucije. Avtonomisti so se izrekli za nadaljevanje politike preobrata na levo, kar se ne more zgoditi brez sporazuma s KD, kar pa se ne sme zamenjati s splošnim zavezništvom s KD. «Iz razprave, je dejal De Martino, sledi prepričanje, da levi center ni samo formula, temveč določena politika... Naša stališča so tista, ki Jih vsebuje volilni program in ki so povzeta v memorandumu, ki ga je predložil Nenni Moru«. Glede dežel je govornik dejal, da morajo biti uresničene, ker je tako določeno v ustavi; vprašanje večine v deželah pa se bo rešilo takrat, ko bodo dežele tu. Glede lokalnih uprav nihče ne sprejema zahteve, da se morajo komunisti že vnaprej izključiti.
Ob zaključku sestanka je na kratko govoril tudi Nenni, ki je izrazil gotovost, da bo avtonomistična skupina na kongresu enotna in da bo nastopila z jasnimi stališči ter odločno. Poudaril je, da je sestanek dokazal enotnost in strnjenost struje ter jasnost postavk, kar je že sedaj jamstvo za uspeh razprave na kongresu. Zvedelo se je, da bo CK PSI zasedal 8., 9. in 10. junija.
O odnosih in razlikah med obema italijanskima delavskima strankama, o katerih se je na av. tonomističnem sestanku precej govorilo, je Togliatti za revijo «Ri. nascita« napisal članek, v katerem poudarja, da bi bilo v strategiji in taktiki delavskega giba. iija čudno, če ne bi prišio med KPI in PSI vsaj do nekaterih skupnih stališč, ki jih narekuje razvoj in posebnost položaja v Italiji kakor tudi analognih smer-nic v iskanju poti, ki ji je treba slediti. Očital je socialističnim vo-diteljem, da se delajo, kot da niso opazili sklepov zadnjih komu-nističnih kongresov, ki imajo svojo stalno veljavo. Clankar trdi, da ni res, da KP1 ima za ((popuščanje ali izdajstvo stike ali so-delovanje — tudi v vladi — z demokristjani«. Komunisti so kritizirali socialiste le zaradi njihovega sprejemanja takih stališč, ki «šo v odkritem nasprotju z nujni-mi potrebami napredovanja delavskega gibanja in ki imajo slabe posledice za tistega, ki take napake dela — in ne samo zanj«. »Zato zavračamo nenehno sklicevanje na nujnost, da se je treba izogniti »slabšemu« in sprejeti danes očitno zlo.« »Zaradi tega. ko govorimo o vstopu sil, ki sledijo KPI, na demokratično in vladno področje, postavljamo s tem perspektivo, ki ima sicer skupno izhodiščno točko, nikakor pa se ne istoveti s tistim, kar je napravila vodilna socialistična skupina v zadnjih dveh letih,« zaključuje Togliatti svoj članek.
Na glavni skupščini Banca d’I-talia je bilo sporočeno, da znaša račun izgube in dobička 617,414.358
lir več dobička ali 8 odst. več kot za leto 1961. Od tega bodo spravili v rezervni sklad 20 odst., udeležencem bododo dali 6 odst., v izredni rezervni sklad 20 odst. ter dodatno udeležencem še 4 odst. za «dopolnilne» dividende, v državno blagajno pa bo šlo vse ostalo, t.j. nekaj čez 340 milijonov lir. Na predlog prof. Dell’A-moreja, predsednika hranilnic, ki je govoril v imenu skupine udeležencev, je bilo odobreno poročilo guvernerja dr. Carlija in nad. zornega odbora.
V svojem poročilu je guverner ttBanca d'Italia» dr. Carli precej obširno govoril o stanju gospodarstva in financ v Italiji za leto 1962 in dejal, da je bilo to leto značilno v vsej Evropi zaradi spre. membe razdelitve dohodkov na različne proizvodne faktorje, ter da je ta pojav dosegel v Italiji večji obseg kot drugje. Delež dela se je povečal na škodo ostalih činitel.jev, kar se ni zgodilo brez nasprotij v odnosih med delodajalci in delavci. Med najvažnejšimi vprašanji je omenil povišanje cen v odnosu povišanja proizvodnosti in mezd. Pri tem je posegel s svojo razlago deset let nazaj. t.j. do leta 1953, ter navajal statistične podatke o povečanju produktivnosti, dobičkov in finansiranju novih podjetij, ki so ustvarjali nadaljnje povečanje produktivnosti.
Obširno je govoril o italijan-ski denarni politiki v letu 1962, pri čemer so imeli odgovorni či-nitelji po eni strani pred očmi povečanje stroškov za delo in povišanje cen po drugi strani. Poudaril je, da imamo sedaj opravka z »nenehno napetostjo v cenah«. Opozoril je na izvoz kapitala, do katerega je prišlo lani in ki se je letos v prvih mesecih še povečal. Dejal je, da je gibanje kapitala povzročilo leta 1962 razliko v plačilni bilanci za 120 milijard lir v primerjavi z letom 1961, ko je znašala 43 milijard. Vendar pa se je zaradi kritja plačilna bilanca v celoti zaključila z 31 milijardami presežka. Ce pa se upošteva samo zadnje tromesečje 1962 in prvo tromesečje 1963, potem je znašala pasiva glede r tekočih poslov 125 mili. jard, v gibanju kapitala pa 151 milijard, tako da je bil po šestih mesecih primanjkljaj 276 milijard, medtem ko je bila plačilna bilanca pred enim letom ob istem času izenačena.
RIM, 31. — Iz Bonna so sporočili, da šo se v Nuernbergu pojavili lepaki, s katerimi rasisti zahtevajo prepoved vstopa Italijanom v kavarne. Italijansko zunanje ministrstvo je takoj storilo potrebne korake pri zahodnonem-,škemu zunanjemu ministrstvu, da se lepaki odstranijo. Hkrati je italijanski generalni konzul posredoval pri deželnih bavarskih oblasteh. Nemške oblasti so zagotovile, da bodo storile vse potrebno.
Te dni so bile v raznih italijanskih mestih demonstracije kmetov, ki zahtevajo temeljito agrarno reformo, da se iznebijo sedanjega izkoriščanja veleposestnikov. Veliko osrednje zborovanje je bilo v Rimu, kamor so prispeli predstavniki kmečkih organizacij iz raznih mest. Vodstvo CGIL pa je objavilo resolucijo, ki postavlja jasne zahteve vladi za izvajanje agrarne reforme
Spričo poslabšanja bolezni papeža Janeza XXIII. je vest o tem preplavila vse svetovno časopisje in v vseh oddajah radijskih postaj na svetu zavzela in zavzema prvo mesto. Spričo znanih papeževih enciklik — zlasti enciklike »Paeem in terris« — je ves svet ne glede na politično in versko pripadnost, od danes umirajočega papeža pričakoval velike rezultate glede o-hranitve miru na svetu. Zaradi tega njegovo počasno umiranje spremlja svet z večjim zanimanjem in žalostjo, kot ob podobnih priložnostih v preteklosti.
Kot je bilo napovedano, nadaljuje Aldo Moro drugo fazo svojih posvetovanj in včeraj se je pet ur pogajal s predstavniki parlamentarcev KD, PSDI in PRI. Govorili so o programu, nadaljevali pa bodo pogajanja žele v ponedeljek, ker danes bodo razgovori le s strokovnjaki treh strank.
Medtem sta včeraj v Moskvi a-meriški in britanski poslanec izročila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu pismi Kennedyja in Mae Millana za Hruščova v zvezi s prepovedjo jedrskih poskusov. S tem sta odgovorila na pismo, ki jima ga je Hruščov poslal pred dvema tednoma. Vsebina pisem ne bo objavljena, ker je Hruičov izrazil željo, naj bi ostala tajna. Splošno mnenje je, da se v včerajšnjih pismih zahtevajo le nekatera pojasnila.
Ce smo torej Še vedno daleč od sporazuma glede jedrskih poskusov med voditelji obeh blokov, je istočasno daleč tudi odstranitev mnogih sporov med zahodnjaki. Prav včeraj se je sestal svet ministrov šestih držav evropske go-spodarske skupnosti glede obnovitev stikov z Anglijo — toda brez sporazuma. Uprli so se seveda Francozi, ki trdijo, da bi vklju-čitev Anglije za pripravljanje skupne politike povzročilo nova nesoglasja med šestimi. Vendar pa so ministri EST sklenili ustanoviti skupine za stike z Latinsko Ameriko.
V Bonnu pa je Bundesrat soglasno odobril franeosko-nemško pogodbo, potem ko jo je Bundes-tag odobril že 16. maja. Sedaj mora pogodbo odobriti še francoska narodna skupščina.
Ali so v Ameriki res neizogibne
.h.
težave zaradi rasnega problema
Cez soboto in nedeljo j« bilo opaziti v New Yorku In Wa-shingtonu nenavadno intenzivne
dejavnost v zvezi s problemoma segregacije in desegregacije. O vsem, kar ae je zgodilo v 35 birminghamskih dneh demonstracij in v drugih krajih, kot na primer v Greensborou (Severna Karolina) ali v Knoxvilleu (Tennessee), zlasti pa o vtisih in odmevih, ki so jih dogodki vzbudili med črnskim prebivalstvom po vsej Ameriki, so razpravljali ob koncu prejšnjega tedna.
O vsem, kar se je zgodilo in kar naj bi se še, je bilo seveda veliko nesoglasij, vendarle je mogoče iz obravnav potegniti nekatere konkretne sklepe.
Znani pisatelj James Baldvvin, čigar knjiga »Prihodnjič plamen* je že nekaj tednov na seznamu bestsellerjev in katera je — mimogrede rečeno — huda obtožba belega človeka v ZDA, dramska pisateljica Lorraine Hans-berry, priljubljeni pevec Harry Belafonte in znana pevka Lena Horne so bili člani večje skupine črnskih intelektualcev, ki so >e konec preteklega tedna sestali z bratom ameriškega predsednika, pravosodnim ministrom Robertom Kennedyjem v New Yorku. Po glasovih, ki krožijo, je bil sestanek, sklican na pobudo Jamesa Baldvvina, več kakor neuspeh. Avtorju »Druge zemlje* in že omenjenega best-sellerja pripisujejo besede: »Bili smo šokirani spričo njegove (se pravi R. Kennedyjeve) naivnosti*.
O tem, kaj vse so govorili na tem sestanku, je mogoče samo domnevati, ker o poteku še ni nihče ničesar razkril. Nedvomno je, da je Baldwin v stilu svojih knjig, predavanj in razgovorov po televiziji predočil Robertu Kennedyju položaj črncev in belcev tako, kot ga je občutil. Izjava prisotnega psihologa dr. Kennetha Clarka po sestanku nekako razkriva globino navzkrižij: »Med nami sploh ni bilo povezave. Kot da smo govorili različne jezike*.
Črnci so sestanek označili kot začetek dialoga.
Zdi se, da je bil poglavitni namen skupine intelektualcev,
i ki ne pripadajo nobeni izmed organizacij, katere imajo v svojih programih za smoter dese-gregacijo, da opozorijo vlado mimo drugega tudi na ekstreme v črnskih vrstah, ki nastajajo kot posledica počasnega uresničevanja enakosti ne le na jugu, temveč tudi na severu, kjer se segregacija še zlasti kaže v stanovanjski politiki in nekoliko tudi v neenakih pogojih za zaposlitev.	■ -
Med sestankom je nekdo tudi predlagal, da bi sam predsednik spremil do vrat alabamske univerze dva Črnska študenta in tako demonstrativno pokazal, kako je vlada odločno pripravljena spopasti se s segregacionisti in izvesti zakone o državljanskih svoboščinah. Trdijo, da je Bald-win predlagal, naj bi imel predsednik nekaj razgovorov z ljudmi po televiziji, pač v stilu Rooseveltovih »razgovorov ob ognjišču* v predvojnih dneh. Toda, kot sta pozneje izjavili obe strani, partnerji za mizo »niso razumeli drug drugega*.
Sestanek je vzbudil še druge odmeve. V pravosodnem ministrstvu govorijo o njem kot o »nesrečnem srečanju*, vendar so ga uvrstili v vrsto sestankov, ki jih je R. Kennedy organiziral ali jih še organizira o navedenih vprašanjih. Z Robertom Kf.n-nedyjem se je v ponedeljek sestala v Washingtonu skupina lastnikov kinematografov v južnih pokrajinah. Trdijo, da je Robert Kennedy zahteval, naj sodelujejo v zvezi z desegrega-cijo kinematografskih dvoran.
Hkrati, pa vlada pospešeno pripravlja novo zakonodajo. Zdi se, da bo imela pri tem težave tudi v Kongresu, ki je že poprej odklanjal, da bi pravosodno mi-nistrstvo v imenu uresničevanja črnskih pravic (razen zastran volitev) dajalo pobude za sodne procese.
Proti ukrepom vlade in tudi vrhovnega sodišča ter nekaterih državnih sodišč so se vzdignili valovi nezadovoljstva. Na eni strani je slišati glasove, da je povsem dovolj zakonodaje in da je treba sedanje določbe tudi izvesti, medtem ko po drugi strani posamezniki in skupine
iimmitnimiimiiHiiiiiMiiiiimimiimiiimmiiiiiimiiiiiiiniiimniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiii
Pred letom so v Izraelu usmrtili Eichmanna
Danes poteka eno leto, odkar je bila v Izraelu izvršena smrtna obsodba nad enim največjih nacističnih zločincev — Adolfom Eichmannom, ki je imel na vesti življenje. več milijonov Zidov in pripadnikov drugih naroJ dov,
Sele 1. junija 1962 so Izraelci iz prve jutranje radijske oddaje zvedeli, da so Adolfa Eichmanna obesili nekaj pred polnočjo. Se večer pred tem ni bilo znano, da je predsednik republike zavrnil prošnjo za pomilo. stitev; oblasti so želele, da bi izvršitev smrtne kazni potekla v kar se da umirjenem ozračju, daleč od vseh strasti. Eichman-novega branilca Servatiusa so tega popoldneva obrestih o sklepu predsednika republike; šef izraelske države je zavrnil prošnjo, naj bj spremenil že potrjeno smrtno obsodbo, ter na prošnjo za pomilostitev napisal stih iz Stare zaveze, s katerim je namignil na tragedije, ki so se dogajale pred nekaj tisočletji. Bile so to besede iz knjige preroka Samuela; »Kot je tvoj meč vzel ženam njihove sinove, tako naj bo tvoja mati med ženami brez sinov.s
Obsojencu niso takoj sporočili, da so zavrnili prošnjo za pomilostitev. Uslužbenci zapora so počakali, da je Eichmann končal večerjo. Okoli 20. ure je direk-' tor zapora sporočil Eichmann u predsednikov sklep, vendar pa mu ob tej priložnosti ni povedal, da bo smrtna kazen izvršena še isti večer. Eichmann je hladno m mirno poslušal direktorjeve besede in le enkrat posegel vmes, ko je rekel; »Jauiohlla Videti je bil miren in prav nič razburjen.
V tem času so uslužbenci zapora končali vse priprave za izvršitev obsodbe. Ob 21. uri so Eich-mannu sporočili, da bo moral še pred polnočjo umreti. Njegovo obnašanje je ostalo nespremenjeno. Spremenilo se ni niti kasneje, ko je v njegovo celico vstopil kanadski pastor in ga povabil, naj se obme k bogu in naj v molitvi poišče uteho. eNimam časa, da bi ga izgubljal z biblijo,* je suho odvrnil obsojenec. Celo v najtežjih trenutkih je o-stal hladen nacistični funkcionar, fašistični birokrat človeške moritve. Dodal je samo, da je tudi brez tega v njegovem srcu mir. *To je zame dokaz, da sem bil pravičen. Ubogal sem zakone vojne in moje zastave.»
Eichmanna očitno ni moril spomin na njegove žrtve. Prav verjetno je, da tisti hip sploh ni mislil nanje, Pred mnogimi leti,
ko je Tretji rajh razpadal, je enemu od najvišjih nacističnih funkcionarjev dejal, da bi z »veseljem skočil v groba, ker srni nihče ne more vzeti šestih milijonov Zidov; jaz sem jih namreč že ubila. Njegova barbarska hitlerjevska religija mu je prepovedala vsakršen občutek usmiljenja in malodušnosti.
Ob 23.45 po izraelskem času sta v njegovo celico vstopila dva stražarja in mu nataknila na roke lisice. Kratka kolona — direktor zapora, pastor, zdravnik in stražarja — se je nato odpravila na morišče. Po petnajst metrov dolgem hodniku je stopal Eichmann bled, toda vzravnan. V sobi, kjer so bila postavljena večala, je bilo mogoče videti črn krog, za njim pa visečo vrv z zanko. Ko je obsojenec stopil v krog, obarvan s črno barvo, so mu sneli lisice ter mu zvezali, še kolena in členke. Eichmann je zaprosil naj ga ne vežejo preveč na tesno, da bi mogel ohraniti »dostojanstveno* držo. Ko pa je krvnik prijel zanko, da bi mu jo nataknit na vrat, je Eichmann dejal:	»Gospodje, vsi se
bomo spet videli, ko bo prišel čas za to. Takšna je usoda vseh ljudi. Živel sem verujoč v boga in umiram verujoč v boga. Živela Nemčija, živela Argentina, živela Avstrija. To so tri dežele, ki sem jih imel najbolj rad in ki jih nisem pozabil. Pozdravljam svojo ženo, družino, prijatelje. Moral sem ubogati zakone vojne in domovine, zdaj pa odhajam.’* Na razpravi je ta vojni zločinec venomer poskušal, da bi se izmuznil, ko pa je videl, da je vse izgubljeno, je krvnik šestih milijonov Zidov zdrdral svoj poslednji nacistični govor.
Ta čas, ko je kanadski pastor ponavljal besede Jezus, Jezus, ki jih obsojenec, kot je bilo videti, ni poslušal, je suho zadonelo povelje; sMouhan! (gotovo)*. Nekaj trenutkov je poteklo v grobni tišini, nato je bilo slišati Še eno povelje in pod, na katerem je Eichmann stal, se je nenadoma udrl. Adolf Eichmann, polkovnik SS in vodja Gestapa za «dokončno rešitev židovskega vprašanja*, je obvisel na vrvi.
Ves izraelski tisk je zjutraj na prvih straneh in z ogromnimi naslovi objavil vest o izvršitvi kazni nad Eichmannom. eDanes ni radosti v naših srcih,a je pisalo glasilo vlade Davar. sPravici je zadoščeno in mi vsi lahko živimo mirneje. Toda prav tega dne bi se morali bolj kot kdajkoli poprej spominjati milijonov naših bratov, ki jih je Eichmann poslal v smrt.a
iščejo način, kako bi se zopet po legalni poti izognili izvajanju teh določb in kako bi ostalp vse pri starem,' kar seveda vzbuja hudo kri.
Belci so očitno razdvojeni, kar zadeva ukrepe, ki bi. jih bilo treba storiti. V poročilu z juga poudarjajo dejstvo, da se mnogi gospodarstveniki zavedajo nevarne situacije in da bi želeli ohraniti svoje ekonomske pozicije ob oprezni desegrega-cijski politiki, medtem ko se nekateri bojujejo za »svoje zasebne pravice* — seveda na škodo drugih, kadar gre za javne zadeve (restavracije, kavarne itd.), V nedeljo so bile v San Franciscu in Los Angelesu demonstracije v prid boju birminghamskih črncev. V San Franciscu je bilo na ulicah kakih dvajset tisoč ljudi, medtem ko se je v Los Angelesu zbralo na Wrigley stadionu približno trideset tisoč ljudi. Ob tej priložnosti so zbrali precej denarja.
Gibanja na drugi strani, zlasti v vrstah črncev in med tako imenovanimi črnimi muslimani, se zdi kot da pričajo o tem, da nemiri niso omejeni samo na jug, temveč da lahko vsak hip izbruhnejo tudi ne severu. To je bil — kot se zdi — tudi poglavitni vzrok za Bald-vvinov sestanek z bratom ameriškega predsednika.
TALLAHASSEE (Florida), 31. —
Policija je s solzilnimi bombami razkropila skupino 200 črncev, ki so uprizorili demonstracijo pred nekim kinom, ki je rezerviran samo za belce. Aretiranih je bilo 80 demonstrantov, že pred tem je policija v • tem mestu aretirala 125 črncev, ki so demonstrirali proti plemenskemu ločevanju.
V Jacksonu (Mississippi) je policija aretirala 14 oseb, belcev in črncev, ki so molili pred poštnim poslopjem. Vseh aretiranih v Jacksonu v zadnjih dneh je sedaj 52.
Ameriška vlada je sprejela ukrepe za odstranitev rasne diskriminacije v šolah in nastavitvenih ustanovah, ki pripravljajo ali zbirajo osebje za zvezne urade. Odbor za enakost pravic pri delu je namreč naložil civilni komisiji, naj pripravi osnutek novih pravilnikov za vse zvezne urade.
Včeraj' je "na nekem pokopališču v Chicagu okrog 2000 črncev molče demonstriralo proti oblastem, ki so odklonile upepelitev trupla nekega črnca. Istočasno Je na istem pokopališču, na katerem je pokopanih 6000 vojakov državljanske vojne, več organizacij bivših bojevnikov prisostvovalo obredu za »Memorial Day». Demonstracija, ki jo je pripravila močna organizacija NAACP je potekla mirno in skupini — črnci ter bivši bojevniki — niso prišli do medsebojnega stika.
Danes pa je bilo v Filadelfiji dvajset oseb ranjenih v spopadu med črnimi demonstranti in policijo. Štiri demonstranti se nahajajo v bolnišnici. Zjutraj pa so črnci obkolili neko gradbišče ter niso pustili, da bi beli delavci vstopili, in sicer iz protesta proti diskriminaciji, ki še vedno velja v Filadelfiji pri najemanju stavbenih delavcev. Zvedelo pa se je, da je prav danes prišlo do sporazuma med predstavniki NAACP in zvezo stavbenikov; po tem sporazumu so preklicali diskriminacijski kriteriji, proti katerim so nastopili črnci.
Po poznejših vesteh so danes v Jacksonu aretirali okrog 300 črncev, ko so šli v sporedu skozi mesto ter manifestirali za svobodo. Pri tem so nosili ameriške zastave.
Obtožbe, ki so bile na sodišču v Talahasseeju vložene proti 222 črncem, so bile umaknjene. Odvetnik črncev je dejal, da je to velika zmaga.
Skupina črncev, med katero je bilo več študentov, je danes vstopila v neko restavracijo v centru Oklahoma City ter tam dlje časa ostala. Natakarji skupini niso hoteli postreči. Predstavniki črncev so izjavili, da je to šele začetek in da bodo odslej v mestu vsak dan demonstracije. Policijske obla, ti pa so izjavile, da ne bodo dopustile, da bi Oklahoma City postala drugi Birmingham.
Podmornica «Thresher» leži 220 inilj od Bostona
V	podzemeljskih parkirnih prostorih na novem Trgu revolucije v Ljubljani bo prostora za 600 avtomobilov. Vrhnja ploščad bo toliko dvignjena nad cestišča okrog trga, da po njej ne bo mogoče voziti.
V	podzemeljske parkirne prostore bodo vodile vijugaste strmine. (Samo da ne bo kot nekje na Dunaju^ kjer je podoben parkirni prostor
vedno skoraj prazen, ker je pristojbina previsoka...)
KARLSRUHE, 31. — Nemški časnikar Karl Weber, ki ima 52 let, je bil obsojen na dve leti in pol zapora, češ da je vohunil v korist Vzhodne Nemčije.
IlllllilIllliiliillliihtMifiilliniiitiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiHimiiiiiiiiiiliiiliiMiiliiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Obsojen ker je žalil nemške generale
SOLINGEN, 31. — LorČnz Knorr, član zveze nemških pacifistov, je bil pred sodiščem v Solingenu ob. sojen na plačilo globe 300 mark ali na 30 dni zapora zaradi obrekovanja glavnih voditeljev vojske Zahodne Nemčije. Knorr je izjavil, da je pet generalov, ki so- po činu v Bundeswehru (zvez* ni vojski) najvišji in med katerimi je tudi gen. Foertsch, generalni inšpektor, krivih za vojne zločine in za pokole v drugi svetovni vojni, in to zlasti v SZ.
Sodišče je podčrtalo, da so preteklost generalov, ki jih je Knorr obtožil, že pred časom »pregledale* zavezniške oblasti in oblasti Zahodne Nemčije. (Toda doslej so najbrž že toliko vojnim zločincem pretresli njihovo preteklost, pa so vendar zavzemali -7- in mnogi še zavzemajo — zelo visoke položaje).
STRAŠNE POSLEDICE CIKLONA V PAKISTANU
Zdi se, število
Neznana usoda prebivalcev številnih otokov, ki so jih preplavili valovi
da gre v smrtnih
tisoče
žrtev
vati kakih 10.000 družin na južno Sumatro. Preselitev bo veljala približno milijon ameriških dolarjev.
DACCA, 31. — Po nekaterih vesteh iz vladnih virov bo v Vzhodnem Pakistanu število smrtnih žrtev zaradi ciklona morda tudi čez 10,000. Kakor prihajajo vesti s področij, ki jih je opustošil ciklon ali pa podmorski potres, tako se število smrtnih žrtev veča brez prestanka.
Listi pa poročajo, da se ni javilo nadaljnjih 101000 oseb, medtem ko je okrog dva milijona prebivalcev 250 km dolgega področja vzdolž Bengalskega zaliva brez strehe. Na samem področju Hitagonga je 1200 mrtvih. Velika zaskrbljenost in strah pa vladata za u-sodo milijona oseb, ki prebivajo na številnih majhnih otokih ob obrežju. Cez te otoke so se zlili valovi, ko se je ciklon umaknil.
Katastrofa je prizadela mesto Hitagong, mestece Coxbazar ter južnovzhodno področje okrožja Noahali, Cele vasi iz kolib je na nekaterih področjih popolnoma pometlo. Ciklon je prevrgel kakih 1600 ladij. Blizu pristanišča Hitagonga sta nasedli dve veliki ladji, «Ocean Excelsior» in «Rio». Na vodi, ki je poldrugi meter visoko preplavila, letališče, plavajo mnoga trupla.
To je že petič v treh letih, da je Vzhodni Pakistan tako hudo prizadet po podobnih katastrofah.
L. 1961 je bilo zaradi ciklona v istem predelu okrog 15.000 mrtvih.
Hitagong, ki ima skoraj pol mi-lijona prebivalcev, je še vedno brez vode in električnega toka.
Skupine za pomoč razdeljujejo živila ter ljudi množično cepijo.
Kmalu brez vode v Hongkongu?
HONGKONG, 31. — Oblasti v Hongkongu so sporočile, da bo na. stopilo kritično stanje, če mese-ci junija ne bo deževalo, Mogo. če bo treba vodo racionirati. Možno pa je tudi, da se dogovorijo s pokrajino Kwangtung (LR Kitajska) za dobavo vode.
nik za zunanje zadeve Koča Popovič izrazil brzojavno sožalje zunanjemu ministru Brazilije Hermesu Limi.
PERUGIA, 31. — Ob 3.30 in ob 5.05 sta se v gorskih predelih Pietralunge čutila dva potresna sunka, ki sta nekoliko vznemirila prebivalstvo. Trajala sta kake tri sekunde.
h n (Irje ~ ylodnliiče
1
AAA/
ijluhku ^
Nov letnik zbornika Ricerche slavistiche
RIM, 31. — Ko je šel 74-letni Antonio Vinci, predstavnik podjetja »Aldo Ciravegna*, po ulici, se mu je približal neznanec ter mu izpulil iz rok torbo, v kateri je: bilo čez poldrugi milijon lir. Potem je pobegnil z motorjem.
BEOGRAD, 31. — Ob smrti bivšega brazilskega Veleposlanika v Beogradu književnika Ribeira Cou-ta, ki je nenadomp umrl v Parizu, je predsednik republike maršal Tito izrekel brzojavno sožalje predsedniku Združenih držav Brazilije Goulartu. Istočasno je državni taj-
iiiLtiiimiiiiiiiiHiHiiiimii,mm,m,MlI^||illini||||IMM|(11I|m|||1|||I|1M||||1|||||||(nM|(||||||M|
Oton Habsburški se bo mogel vrniti v Avstrijo
Otoku Baliju grozi lakota
Časniki poročajo, da grozi 80.000 prebivalcem otoka Balija lakota, ker je bilo ob izbruhu ognjenika Gunung Agunga v marcu uničeno vse njihovo premoženje. Sleherni vir dohodkov in možnost zaslužka je izgubilo kakih 225 tisoč prebivalcev tega krasnega otoka.
Pomanjkanje hrane je nastalo predvsem zato, ker je dobra polovica otoka razdejana, tako da dobivajo ljudje za silo nekaj hra-r.e samo na nekaterih področjih, pa še tam le z največjo težavo. Doslej so dobili samo kakih 10 odst. živil in drugih proizvodov, ki jim jih je poslala indonezijska vlada ali ki so prispela iz tujine. Spričo takšnega položaja so o' lasti sklenile preseliti prizadete prebivalce na druga področja. 2e 1. julija bodo začeli preselje-
NORFOLK (Virginia), 31. — A-meriška mornarica je sporočila, da je neka ladja, ki je sodelovala pri iskanju potopljene jedrske podmornice «Thresher», ugotovila, kje se podmornica nahaja, in je tudi napravila fotografije. Podmornica Thresher se je 10. aprila pred bostonskim obrežjem potopi, la s 129 možmi.
Viceadmiral Elton Grenfell, po-veljnik brodovja ameriških podre jrnic v Atlantiku, je izjavil, da kažejo fotografije, ki so jih na-pravili 220 milj vzhodno od Bostona v veliki globini, prav gotovo podmornico »Thresher*. Fotografirali so z ladje »Conrad*. Ta ladja za oceanografske raziskave iz laboratorija Lamont je ena izmed številnih ladij, ki so iskale potopljeno podmornico. Da
gre res za fotografije podmornice «Thresher», je potrdil tudi dr. J. Lamar Worzel, podravnatelj geološkega observatorija Lamont kolumbijske univerze, ki je sodeloval pri iskanju na ladji »Conrad*.
Mornarica je sporočila, da bo bc.tiskaf «Trieste», ki je trenutno v Bostonu, takoj odšel na mesto, kjer leži potopljena podmornica; potopil se bo in napravil še druge fotografije.
°odmornica se je iz do sedaj še neznanih vzrokov potopila med vajami za globoko pogrezanje. Foleg posadke je bilo v podmornici kakih dvajset tehnikov in strokovnjakov, ki bi morali kontrolirati ladjo. Podmornica se je po*opila na mestu, kjer je globina morja okrog 2500 m.
DUNAJ, 31. Najvišje civilno sodišče na Dunaju je odločilo, da se nadvojvoda Oton Habsburški lahko vrne v Avstrijo. Po mnenju tega sodišča slovesna obveza sina zadnjega avstrijskega cesarja, da se odpoveduje vsem svojim zahtevam, zadostuje, da se lahko prekličejo določila zakona iz leta 1919, ki za vedno prepoveduje članom habsburške hiše, da se vrnejo v Avstrijo.
Socialistična stranska, ki se je vedno upirala povratku Otona Habsburškega v Avstrijo, je takoj zahtevala sklicanje izredne seje poslanske 2bornice. Seja je bila res določena za 5. junij in razpravljali bodo o razsodbi u-pravnega sodišča.
Nekatere sosedne države naj. brž ne bi čisto mirno gledale povratka Habsburžana v Avstrijo, kot sta že pokazali pred časom Češkoslovaška in v zadnjem času Jugoslavija.
V sami Avstriji pa se je že začelo vznemirjenje. Tako je osebje serr.merinške elektrarne za pol ure prekinilo električni tok iz protesta proti odločitvi sodišča.
V Čilu ujet ropar ki je iz Italije odnesel 120 milijonov
COMO, 31. — Po sporočilu In-terpola je cilenska policija ujela Joseja Escarpiza, ki naj bi bil e-
dini posestnik milijonov, ki sp bili ukradeni septembra 1960 iz ka-zinoja v Campione dTtalia. Po ro. pu je Escarpizo odpotoval s 120 milijoni ter se s svojimi pomagači zmenil za sestanek pod Eiflclo-vim stolpom v Parizu. Toda E-scarpiza na sestanek ni bilo in je izginil. Ni znano, če ga je szdaj čilenska policija aretirala zaradi zapornega ukaza italijanskih ob-las‘>, ki ga je prenesel Interpol, sli pa zaradi kaznivih dejanj, ki jih je napravil v Čilu.
Roparja odnesla 125 milijonov
LYON, 31. — V Venissieuxu v rodanskem okrožju je pri nekem ropu izginilo milijon novih frankov (125 milijonov lir).
Dva roparja sta čakala 25-let-nega uslužbenca Bernarda Mat-thiena v notranjosti upravnih u-radov avtomobilskega podjetja Berliet. Eden od roparjev je potegnil brzostrelko, ki jo je imel skrito pod suknjičem, ter Mat-thiena pozval, naj izroči vrečo z denarjem, ki jo je nesel iz uradov v tovarno. Uradnik se je skušal ustavljati, nakar je ropar brzostrelko izprožil. Roparja sta potem ušla ter oddrvela z nekim ukradenim avtomobilom, ki so ga pozneje nedaleč našli. Stanje Matthiena, ki sta ga zadeli dve krogli v prsi, pa je zelo resno.
Cez Veliki S. Bernard, koder so včeraj vozili kolesarji dirke po Italiji, so morali še dan prej z velikimi stroji za odstranjevanje snega napraviti prelaz prevozen
Pri založbi Šansoni v Firencah je izšel nov zvezek zbornika Ricerche Slavistiche (Vol. IX. — 1961). To pot je zbornik dobršen del posvečen jugoslovanski literaturi. Na uvodnem mestu je razprava Jožeta Pogačnika Riflessi dei movi-menti letterari europei nella let-teratura slovena antica. Avtor je napravil kratek povzetek svoje razprave v slovenščini, in priznati je treba, da na treh straneh besedila ni tiskovnih napak, čeprav je zbornik tiskan v Rim«. Arturo Cronia je prispeval razpravo Ascendenze delta sTirenaa di Marino Darsa nella »Dub ravkas di Giovanni Gondola. Povzefek k tej razpravi je v hrvaščini in enako tudi pri naslednji, ki jo je napisal Leo Košuta: Siena nella vita e nelVopera di Marino Darsa (Marin Držič). — Navajamo še ostalo vsebino:	Waldemdr
Voisč: JI p rimo libro di autore polacco tradotto in italiano; San-te Graciotti; 1 »Viaggi di Rus-siaa di Francesco Algarotti; La-vinia Borriero Picchio: 11 signi-ficato letteraria del sBaj Ganju* di Aleko Konstantinova. Objavljene so nadalje recenzije, ki so jih napisali Bruno Meriggi, Giu-liano Bonfante, Giovanni Maver in Laura Satta Boschian o delih Nikolaja Rudnickega, Her. berta Felitteja, Andreasa Angya-ta in Envina Wedela, V poglavjih Letture in Segnalazioni pa številni slavisti poročajo o raznih spisih, ki pač zanimajo slaviste. Tako sta omenjeni dve deli Slovenca F, Grivca (enkrat skupno s F. Tomšičem) o Cirilu in Metodu. Omenjen je nadalje članek E. Gasparinija Questioni di mitologia slava, ki je izšel v Slovenskem etnografu XIII, članek J. Marchiorija Lettere di Franc Miklošič a Emilio Teza (izšel v Memorie delta Accade-mia Patavina 1961) ter članki, ki se nanašajo na srbsko-hrva-ško jezikoslovje in književnost.
Italijanski književniki v Jugoslaviji
BEOGRAD, 31. — Nocoj je prispela v Beograd prva. uradna delegacija italijanskih knji. ževnikov, ki bo deset dni gost. komisije za kulturne zveze z inozemstvom in Zveze književ-nikov Jugoslavije. V delegaciji so ugledni italijanski romanopisec Libero Biggiaretti, knji-fevnifc, kritik in generalni tajnik Evropske skupnosti piscev Giancarlo Vigorelli, pisatelj Giovanni Cambissa in kritika Dessi in Viccari. Med bivanjem v Jugoslaviji bodo italijanski književniki obiskali Skopje in se seznanili z makedonsko književnostjo, zatem Dubrovnik in Zagreb. Ob koncu svojega obiska se bodo v Beogradu razgovor-j ali z zastopniki Zveze književnikov Jugoslavije o možnostih večjega medsebojnega sodelovanja.
Slavku Ostercu bodo odkrili spomenik
Letošnji občinski praznik v Ljutomeru, ki bo trajal od 1. do 9. junija, bo združen s proslavo skladatelja Slavka Osterca. Na kulturnem večeru 8. junija bodo sodelovali balet in solisti ljubljanske Opere. Ta dan bodo tudi odprli razstavo del skladatelja Osterca. V nedeljo, 9. junija pa bodo v Veržeju slovesno odkrili spomenik Slavku Ostercu.
Pod svobodnim soncem
tudi v nemščini
Jutri bo minilo leto od smrti Frana S. Finžgarja, velikega slovenskega pisatelja, ki je poleg številnih drugih knjig spisal tudi priljubljeni roman «Pod svobodnim soncema, ki bo letos izšel v nemškem prevodu. Vztrajni prevajalec dr. Ferdinand Kolednik je Finžgarjev roman že leta 1940 prevedel v francoščino i« po njegovem francoskem prevodu je izšel roman tudi v grščini. Poleg tega se je dr. Kolednik trudil, da bi še za Fini-garjenega življenja izšla angleški in španski prevod, vendar se mu to zaradi pomanjkanja sredstev ni posrečilo. Ista ovira se je pojavila pri nemškem prevodu, toda zdaj je dr. Koledniku uspelo dobiti založnika, ki bo roman «Pod svobodnim soncema v nemščini izdal še letoš, če se bo do konca junija prijavilo dovolj naročnikov, ki bodo knji. go plačali vnaprej do oktobra letos. V tem primeru bodo dobili knjigo za 10 do 20 odstotkov ceneje.
Film »Banditi iz Orgosola* prejel »Kristalno zvezdo*
Akademija francoskega filma je podelila svoja najvišja priznanja za najboljše filmske dosežke, «Kristalne zvezdea. Kot najboljši film je nagrado prejel italijanski film »Banditi iz Orgosolaa Vittoria de Sete, nagrado za najboljši francoski film pa »Les Abvssesa Nica Pa-p atakisa. Nagrado za žensko vlogo je dobila Rommy Schnei-der za nastop v Wellesovem »Procesua, za najboljšo francosko igralko pa je bila proglašena Ana Karina («Živeti svoje življenjes).
Druga izdaja Burckhardtove
»Renesančne kulture v Italiji*
Cas od Dantejevega rojstva v letu 1265, ko so se v Italiji začeli kazati prvi znaki novega duha, pa do smrti Giordana Bruna (leta 1600), ko so pod pritiskom protireformacije zamrli poslednji sledovi nove miselnosti, je v zgodovini evropske duhovne kulture in umetnosti obdobje, ki predstavlja enega najvišjih vrhov v razvoju evropske in svetovne duhovne kulture. To obdobje, ki ga označujemo kot renesanso, prerod in začetek moderne umetnosti, literature in znanosti, je bilo zato odločilnega pomena za razvoj modernega sveta in osebnosti današnjega človeka. Pomeni pa to obdobje tudi čas, ko so nastajale največje umetnine v arhitekturi in likovni umetnosti, obdobje, v katerem so živeli in ustvarjali Leonardo da Vinci, Michelangelo, Botticelli, Rafael, Verro cchio, arhitekta Braman-te in Brunelleschi, ko so Kolumb in drugi odkrili nove predele sveta in ko so svoja drzna odkritja in misli sporočali svetu Descartes, Bacon, Kopernik in drugi.
To veliko in tako pomembno obdobje so proučevali mnogi it* mnogi so o njem tudi pisali. Tega se je lotil tudi švicarski u* metnostni in kulturni zgodovinar Jakob Burckhardt (1818-1897), ki je poleg drugih del napisal tudi knjigo «Renesančna kultura v ltalijia. To knjigo, kt predstavlja temeljno delo tega velikega kulturnega zgodovinarja, smo v slovenskem prevodu dobili že pred leti. Ker pa je bila ta zanimiva knjiga takrat ta-korekoč razgrabljena, je Državna založba Slovenije sedaj poskrbela za novo izdajo, ki bo omogočila, da se bo s tem delom seznanil še širši krog naših ljudi. Knjižna zbirka Kultura it* zgodovina, v kateri je delo izšlo, pa se je obogatila za novo pomembno delo.
Burckhardtova knjiga je znamenita ne samo zato, ker je to vejita kompleksno delo o tako pomembni kulturni epobi, tat je bila renesansa. Pomembna je predvsem zato, ker pomeni prelom v sistemu obravnavanja snovi. Burckhardtovo delo je pomembno predvsem po njegovem kriticizmu, saj je avtor odločno prekinil z dotedanjo romantično interpretacijo kulturno umetnostne zgodovine, svoje te-z-., in analize pa je izvajal iz široke podlage socialnih in političnih dogodkov, ki determinirajo izraz celotne človekove ustvarjalnosti.
V svojem delu «Renesančna kultura v ltalijia je Burckhardt kritično obdelal širok kompleks dogajanj, sredi katerih se je porajal moderni svet in formirala osebnost novega človeka. Pisano podobo renesančnega življenja v Evropi, svet italijanskih mest, državic, papežev, duhovščine pa tudi velikih umetnikov, prikazuje avtor nadvse plastično in živo. Zaradi tega je Burckhardtovo delo vplivalo na cele generacije kulturnih in u-metnostnih zgodovinarjev. Čeprav so nekatere njegove teze doživele v skoraj sto letih utemeljene kritike, ostaja to delo kljub vsemu temeljno delo evropske kulturne zgodovine. Nekaj naslovov šestih delov Država kot umetnina, Razvoj indivi-ilua, Prebujenje antike, Odkritje sveta in človeka, Družabnost it* prireditve, Morala in religija, ki so seveda razdeljeni na števil* na poglavja, kaže na vsebino te knjige. Se bolj pa morda naslovi posameznih poglavij: Vladarji 14. stoletja, Večje vladarske hiše, Papeštvo in njegove nevarnosti, Italija rodoljubov, Rim mesto razvalin, Univerze *n šole, Reprodukcija antike, Novo-latinska omika, Prirodne vede V Italiji, Odkritje pokrajinske lepote, Izenačenje stanov, Položaj žene, Nravstvenost Vera v vsak-danjem življenju, Bravcu olajšujejo razumevanje tudi opotn* be ter pregled zgodovinskih dogodkov v Italiji in po svetu.
Branje Burckhardtove knjige zahteva sicer dokajšnjo mero zbranosti ter določeno predstopnjo splošne izobrazbe. Vendar daje knjiga vsakomur, Še posebno pa intelektualcu, toliko dragocenih spoznanj in toliko poučnega gradiva, da bi jo moral poznati vsak človek. Zato je razumljivo, da je to ena tistib knjig, ki posredujejo bravcem lahko ogromno znanja. Nova izdaja bo zato prav tako kot prva naletela na širok odmev.
SI. Ru.
* # *
Za mladinski pevski festival v Celju, ki je od 31. maja do 2. junija 1963, je izšla posebna knjižica, v kateri piše Dragotin Cvetko o idejnih osnovah mladinskih glasbenih gibanj v svatu, Vlado Golob pa o problemih mladinske glasbene vzgoja. V srbohrvaščini je prispevek Jože Požgaja Aktivna mu žička **•* stava u razredu — temelj mu-zičkog odgoja. Jurče Vreže pa j* objavil Pregled slovenskih mladinskih zborov.

IZ PROCESA BORBE ZA MIR IN PROTI JEDRSKI OBOROŽITVI
Ali bodo dežele Latinske Amerike sprejele načrt petih?
izraziti - Kolumbija odreka svoje sodelovanje in «škodljivosti» načrta petih za interese Zahoda
Vlade 15 latinskoameriških držav se nočejo - Teza o «neprimernostih
Ali bo načrt petih latinskoame-^'ških dežel — Mehike, Brazilije, Bolivije, Čila in Ekvadorja — S'ede izključitve možnosti atom-.* oborožitve v Latinski Arne-ri.*i ostal omejen samo na ome-"lonih pet republik, oziroma, ali ta izredno važen in odločilni *orak predsednikov Lopeza Ma-e°sa, Goularta, Paza Estensora, ojessandrija in Arosimene uspel družiti v določenem regional-Jetn multilateralnem sporazumu ,s®j večino, če ne vse dežele ^no od reke Rio Grande?
Jo je vprašanje, ki po svojem '“Šegu in pomembnosti danes edvomno ne zbuja pozornosti ?i»o v deželah ameriškega kon-,lnenta, marveč povsod po sve-"• Saj je od njegove rešitve Pozitivnem ali negativnem smi-** mnogo odvisno, kako se bo ^dalje razvijala velika bitka za Ugotovitev miru in razvoj med-•todnih odnosov. Toda trenut-je bodisi v Mehiki kot Branji ali La Pazu malo takih, ki 1 na to vprašanje že danes nio8li odgovoriti.
<il,,>iiii|„l|ltllll)IMIIHIIIIIlnllll,IIIIMIIIIIIIIIIUIII||,
Izšel bo
staroslovanski
slovar
j ^ Zagrebu se bo od 4. do 8. anija vršil prvi delovni sestanek ti ^narodne komisije ra sestavo ; ‘ifcega staroslovanskega slovar-”Ta slovar, ki bo izšel v šte-,1*111 zvezkih, predstavlja do enega največjih in najpa-pen*bnejšib skupin znanstvenih 5oi gov slovanskega sveta.
, J® zagrebški sestanek medna-n.Pne komisije za sestavo orne-Jenega slovarja sklical Jugoslo-.n,k i slavistični odbor, vlogo j !t>teija pa si je bil prevzel barOslovanski inštitut •Svetozar iz Zagreba. Tu se. bodo h-Šati uskladiti dosedanji nap o-l. Posameznih nacionalnih komi-J za slovar, kakor »e bodo tu-ij določila kontna načela za de-J- V to komisijo je bilo izvornih osem -----
najvidnejših
slaui-i n
univerze, Joseph
S:	profesorji Vinogradov
firkovskij (SZ), Kurtz in Ha->nek (CSSR), Moszinskv (Polj-i Mirčev (Bolgarija) ter pro-ria Stefanič in Djordjič (Ju-Ijlavija), Podvigu so se pridru-o tudi romunski slavisti, ki jih fdstavlja profesor Mihaila. ,pfedsednik komisije je profe-ff praške
h*'
sedaj so posamezne dežele S Pripravo slovarja že opravile ,.1 dela. Tako so v Staroslovan-„ 'h* inštitutu •Svetozar Rittig* „,zagrebu že slovar le pripravili '°0 300.V00 kartončkov.
*0rh ep’ t*° se * skupnim napo-j."1 vseh slovanskih dežel sestati staroslovanski slovar, ki bi ,l,e‘ značaj neke splošne Slovanih srednjeveške leksične enci-j‘°Pedije, je bil leta 1958 spre-•I. .na mednarodnem kongresu j®**' stov v Moskvi. Pobudnika tre^°0a pa sta predvsem bila 'erf sor Vinogradov, član pred-i^stva Akademije znanosti SZ, „ Pokojni dr. Aleksander Belič, t edsednik Srbske akademije driosti in umetnosti.
V Latinski Ameriki — kolikor je znano — niti ena od republik nima na svojem ozemlju lastnega ali tujega atomskega orožja, kakor tudi niti ena nima možnosti, da bi ga proizvajala, ga uskladiščevala a-li preizkuševala. In vendar ni do sedaj niti ena od vlad omenjenih dežel izrazila željo, oziroma odločila, da pristopi k deklaraciji petorice predsednikov, po kateri bi se Latinska Amerika obvezala, da ne bo »proizvajala, sprejemala, hranila ali preizkuševala jedrskega orožja in pa sredstev za njegovo tran-sportiranje*.
Omahovanje, se pravi opreznost, ki jo kažejo vlade 15 republik glede tega, da izrazijo svoje stališče o tem vprašanju, zbuja dokajšnjo pozornost in najrazličnejše komentarje ter ugibanja. Predvsem pa zbuja presenečenje med samimi pobudniki načrta, na osnovi katerega naj bi Latinska Amerika bila proglašena za brezatomsko področje.
Predsednik Mehike, Adolfo Lo-pez Mateos, se je, kot nosilec akcije, v začetku maja osebno obrnil do poglavarjev držav ostalih 15 republik Latinske Amerike in jih pozval, da najprej pristopijo k deklaraciji, objavljeni 30. aprila, zatem pa k multilateralnemu sporazumu, ki bi po dosegi soglasnosti moral biti sklenjen.
Kot je bilo sporočeno, je mehiški predsednik drugo nedeljo maja prejel odgovor od predsednika Nikarague, Somose, ki mu je sporočil, da prepušča vprašanje svojemu nasledniku. Iz o-stalih prestolnic pa so prišli odgovori, da poziv mehiškega predsednika »proučujejo*, vtem ko je iz Bogote prišla vest, da Kolumbija ne bo pristopila k načrtu o dezatomizaciji Latinske Amerike.
Vsa ta in takšna stališča najodgovornejših predstavnikov Mehike niso presenetila, ker so se prejkone že prej zavedali težav, vendar so navzlic temu pričakovali, da bo šlo laže. Kako je mogoče, da vrsta latinskoameriških držav kaže tako malo zanimanja za to izredno važ-' ho vprašanje, oziroma, če takšno zanimanje kaže, čemu ne da ustreznega izraza?
Stvar je namreč v tem, da se je po latinskoameriških državah, obenem z napori predsednika Lopeza za pritegnitev ostalih vlad v omenjeni sporazum o hrez-atomskem področju Latinske A-merike, začela tudi širiti teza o »neprimernosti akcije petih predsednikov*, in to v zvezi s stališčem celotne strategije Zahoda v njegovem tekmovanju z Vzhodom, To tezo, ki zanjo menijo, da je bila pripravljena v Washingtonu, je javno iznesel tajnik Organizacije ameriških držav, Jose Mora. Ta nameščenec omenjene organizacije, katere sedež je prav tako v Washingtonu, je izjavil, da bi proglasitev Latinske Amerike za brezatomsko področje v tem trenutku pomenila veliko škodo za interese Zahoda.
Predsedniki omenjenih petih
držav pobudnic, pa v svojem naporu za ustrezno rešitev tega vprašanja gotovo niso težili, da bi s tem komurkoli povzročali škodo, vtem ko politični o-pazovalci v Mehiki niti malo ne dvomijo, da je prav v stališču, ki ga je bil izrazil Jose Mora, obenem tudi poglavitni razlog o-mahovanja ostalih vlad Latinske Amerike, ki trenutno ne .kažejo pripravljenosti, da bi se pridružile akciji za sklenitev multilateralnega regionalnega sporazuma o prepovedi jedrskega o-rožja na ozemlju Latinske Amerike.
Očitno je poleg tega, da je zraven teze o »neprimernosti* in »škodi za interese Zahoda* v dokajšnji meri vplivalo na takšno razpoloženje latinskoameriških držav tudi opozarjanje, da bi sprejetje »načrta Lopeza Mateosa* omogočilo »povratek Kube v skupnost ameriških držav*, ne glede na to, kakšne pogpje bi Kuba postavila kot ceno za svoj pristop k nameravanemu načrtu.
Kljub temu se Mehika in njeni štirje partnerji načrtu niso odpovedali. Le-tega so predložili tudi odboru osemnajstih v Ženevi, kjer je prejel — potem, ko ga je izrecno podprl tudi generalni tajnik OZN, U Tant — še eno kvalificirano mednarodno moralno priznanje. Tu je tudi bil nekajkrat podčrtan njegov pomen v sklopu ostrih, znatno širših svetovnih naporov za razorožitev ter za omejitev področij in virov jedrske nevarnosti. Ta pomen in značaj akcije petih predsednikov je v nekem razgovoru z novinarji poudaril tudi mehiški minister za zunanje zadeve, ko je opozoril vlade Latinske Amerike na razliko med njihovim omahovanjem in ugodnim sprejetjem načrta o dezatomizaciji ne samo v deželah izven ameriškega kontinenta, marveč predvsem v tisku in naprednih krogih same Latinske Amerike, Zaradi tega, pravijo v Mehiki, je potrebno v zvezi z načrtom o vključitvi vseh latin-skoameriških držav v omenjeno akcijo pokazati določeno koristno potrpežljivost.
Simpatična ameriška atletinja Wilma Rodolf, ki je na rimski olimpladi navdušila množice, je dokončala univerzo. Mlada doktorica pa je doživela tudi razočaranje; Ko je hotela s kolegi-čmci diplomo »zaliti*, jih beli rasist ni pustil v svoj lokal
KAJ JE V NAČRTU SEDAJ, KO JE »PROGRAM MERCURY» ZAKLJUČEN?
Že letos decembra bo «kabina Gemini
poletela okoli Zemlje
Priprave so že davno v teku - Prvi poskusi brez človeka - Sledi «srečanje» človeka z raketo «Agema», nato morda celo «trojno srečanje» - Strah pred Sovjeti
Po pisanju lista «New York Journal American* so štirje sovjetski astronavti izgubili življenje pri štirih ponesrečenih vesoljskih poskusih. Med temi naj bi bila tudi Belo konjev in Mihajlov. Direktor moskovskih »Izvestij* Adžubej je uredništvu v New York pisal, da so njihova «odkritja* lažna, hkrati je objavil slike obeh tehnikov, ki še živa in zdrava sodelujeta pri sovjetskem vesoljskem programu
WASHINGTON, 31. maja. — Včeraj je senator Anderson, kot predsednik ameriške senatne komisije za vesoljska raziskovanja, povedal, da se je «program «Mercury» zaključil. Dr. Holmes, direktor programa za polete kozmonavtov v vesoljski pr,ostor, pa je rekel: »Polet Le-royja Gordona Cooperja nam je, kot se zdi, dal skoraj vse podat-
''''■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiii
ŽIVINOZDRAVNIC SVETUJE IN POJASNJUJE
Raho ko
»4;
je treba ravnati nam žival rani
v
primeru večjih ran in moč-
I, krvavitev pa U*i poklicati živinozdravnika. H hjegovega prihoda pa pusti-hialo krvaveče rane pri mi-k'. zelo krvaveče pa moramo ’>lno povezati s čisto obvezo J Pa vsaj s čisto krpo. Pri o-!te^otinah in manjših ranah u-„.*W»bo kri lahko tudi s kemič-*?** sredstvi, kot so železov klo-jodova tinktura, vodikov kalijev permanganat, ta-
Irt rleiirti nranunati Troncfll.
moramo čim
%
in drugi preparati. Transfu-krvi pri domačih živalih iz-
v(i. "-rv*
k. 0 le izjemoma in to pri ve-o je ogroženo živali, ki. je veliko
..... „„
ienje živali, k
t^na. Kakor pri človeku, tako
j,' izgubi krvi, ko je ogroženo
Aje
Pri živali iste vrste je tre-i upoštevati krvne skupine. Pri i,0njih jih poznamo štiri, podob-
kot pri človeku, pri ostalih l^sčih živalih pa ta problem t[.'*robneje raziskujejo šele zad-iig čase. Sicer pa gotovo količi-v ktvi nadomestimo z vbrizganjem fiziološke raztopine v ,|.atno žilo (konj, govedo, ovca) Pa v ušesno veno pri svinjah. is^evajoče rane mora živino-,.|.ravnik šivati, manjše površin-(tle rane pa lahko zdravimo sa-I,1' Rana se bo zelo lepo in hi* celila, če bo čista, suha in Hj1 *niru. Preveliko izpiranje ran Priporočljivo, zlasti ne z moč-
h • ^ *
|.*iilrni razkuževalnimi sredstvi,
rr to Sne
to moti potek celjenja. One-v .~ne rane osnažimo s čisto ij °. vato in krpo. Se najbolje j v takih primerih uporabljati skuhano in ohlajeno vodo. O-^cno rano posušimo in posuje-« kakim praškom. V ta na-iJ*1 bomo uporabljali jodoform, |j arnidne praške ali pa penici-H v prahu. Jodovo tinkturo da-s Uporabljamo vedno manj. Po-
vršinskih ran, kot so ogrebotine pa ne izpiramo, če niso vidno onečedene. Celijo se zelo lepo same, kvečjemu jih namažemo z ribjim oljem.
Rane se celijo z gnojenjem ali pa brez. Brez gnojenja se celijo predvsem vrezi in vseki, če niso bili robovi pri vrezu ali vseku preveč zmečkani. Do gnojenja pri takih ranah pride tudi, če je bila rana okužena z mikrobi gnojenja. V tgkih primerih so zelo nevarni anaerobni bacili tetanusa in plinskih edemov.
Ce so rane zmečkane in onesnažene s koščki lesa, zemljo, peskom, dlako itd., potem moramo najprej iz rane pobrati vso nesnago, bodisi s pinceto, s čistimi prsti ali pa odstraniti nesnago z izpiranjem s prekuhano vodo.
Pri živalih pustimo rane, če je le mogoče, odprte, ker se tako hitreje in bolje celijo, Le na nogah jih obvežemo, da se pri ležanju ali vožnji ne onesna-zaradi srbeža,
grizejo in drgnejo, zato jih po potrebi vežemo na kratko.
Muhe in brenclji so za rane posebna nadloga. Da jih odstranimo ali omejimo na znosno mero, potrosimo v bližini kak prašek proti mrčesu. Danes so v prodaji tudi posebni pasovi, ki umorijo vsako muho, ki pride v dotiko s takim strupom prepojenimi pasovi.
Stare in slabo se celeče rane očistimo in namažemo z ribjim oljem ali s kakšnim mazilom za rane. Ce se na rani pojavi preveč divjega mesa, ga potresemo s praškom modre galice. Zelo važna je zaščita pred poškodbami pri živalih. Zato naj se v hlevih, pri vpregi, na teka-liščih in pašnikih odstranijo vsi ostri predmeti, ki lahko povzročajo rane živalim.
Vsak umen živinorejec pa naj ima doma vse potrebno za prvo pomoč in sicer razkužila, zdravila, zavojni material in nekaj instrumentov!
Dr. D. K.
ke, ki smo jih potrebovali.* Iz tega sledi, da je ta faza ameriških vesoljskih poskusov zaključena in se bo v prihodnosti prešlo na »program Geminia, torej na program dvojčkov. Šo pa tu tudi strokovnjaki, ki menijo, da bi bijo nesmiselno vreči v staro šaro dve vesoljski kabini »Mer-cury», ki sta pripravljeni in sta ostali neizkoriščeni. Toda prepustimo to skrb njim in si oglejmo raje, kaj je ta »načrt Gemi-ni».
Ze samo ime nam pove, ali vsaj nakazuje, da gre za poskuse z dvojčki, ki pa ne bodo dvojčki v pravem, klasičnem pomenu besede, pač pa dvojčki le med poletom, saj so tudi sovjetskima astronavtoma Nikolajevu in Popoviču lani v avgustu Sovjeti nadeli ime »vesoljska dvojčka«.
»Program Gemini« predvideva prav tako polete v vesolje, to se pravi polete, ki bi bili v širšem obsegu podobni poletom v okviru »programa Mercury», le da bi se vsakega poleta udeležila po dva astronavta in ne le en. Seveda Je zadeva nekoliko bolj zapletena, kajti kabi-ne, ki bi mogle sprejeti dva potnika, morajo biti večje od kabine, ki sprejme enega potnika, saj smo mogli pri zadnjem poskusu, pri poletu Gordona Cooperja, videti, kako na tesnem je bil Gordon Cooper v svoji sicer popolni kabini. Večja vesoljska kabina pa terja močnejšo pogonsko raketo. Zato Američani računajo, da bo kabino z dvema astronavtoma odnesla o-koli Zemlje raketa vrste »Titan II«, ki je veliko močnejša od rakete «Atlas», ki so jo uporabljali pri »programu Mercury».
Tu menijo, da bosta prva a-meriška kozmonavta -r dvojčka poizkusila svoj podvig čez poldrugo leto, nekateri pa trdijo,
žijo. Živali se zaradi srbeža, ki ga povzroča celjenje ran, rade
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiriiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiMiiimiiiiMiiiimiiiiiiiiiiniiiiiHiiiMMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
cev, Trenutek m primeren za tvegane podvige.
STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Ne bojte še ponovno začeti podviga, ki ste ga pred časom opustili. Lepi spomini bodo močnejši od trenutkih nasprotij. j.,.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce vaši sodelavci ne kažejo prevelike volje, da bi prispevali s svojim delom, o-pravite z njimi na kratko. Otresite se namišljenih strahov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne razburjajte se zaradi zlobnih kritik nekega svojega kolega. Skušajte opogumiti svojega potrtega prijatelja,
DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Sprejmite z veseljem nekatere nasvete od strani starejše osebe. Srečne ure z ljubljeno osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skoraj gotovo boste prejeli zanimivo vest, ki Jo zatem pametno izkoristite. Upoštevajte občutljivost drage osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ukvarjali se boste z zanimivim delom, ki se
HOROSKOP
mu boste popolnoma posvetili. Nepredvideno prijetno srečanje.
DEVICA lod 23.8. do 22.9.) Bodite v svojem poslu, posebno v primeru prodaje, zelo previdni. Skušajte o-hraniti mir v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Neki predlog za potovanje vam bo sto ril precej razmišljati. Dnevne novice bodo predmet vašega prizadevnega razmišljanja,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte bolj upoštevati nasvete In mnenja svojih najtesnejših sodelav-
vsem morate spremeniti »Istem svoje poslovne organizacije. Ne zaupajte svoji prebujnl domlšlljl.
VODNAR (Od 21.1. do 19,2.) Premalo ste realistični, upoštevajte nasvete nekoga, ki je previdnejši od vas. Vas optimizem narašča.
RIBI cod 20.2. do 20.3.) Storili boste manjšo napako finančnega značaja. Postali boste žrtev nasprotujočih si čustev.
da se bo to izvršilo komaj čez dve leti. Do tedaj pa Američani ne bodo držali križem rok. V Cape Canaveralu in tudi v raznih laboratorijih drugod po ZDA so priprave za «program Gemini« že zdavnaj v teku. Sicer se govori, da bi znali s Cape Canaverala napraviti kak poskus kot pripravo za poznejše polete že letos, vendar je gotovo, da bodo konkretne poskuse začeli v maju in juniju prihodnjega leta, tudi če bi prvi poskus, ki je teoretično zamišljen za letošnji december, uspel. Seveda bodo v decembru in v maju ter juniju prihodnjega leta pognali na krožno pot okoli Zemlje le prazno vesoljsko kabino in v njej kvečjemu maneken. Preden pošljejo človeka ali točneje par, bodo temeljito preizkusili elektronske in mehanične naprave kabine za dva potnika. Ce bodo v decembru letos in v maju ter juniju prihodnjega leta poskusi uspeli, je možno, da bodo konec prihodnjega leta, torej čez poldrugo leto, pognali, okoli Zemlje prvo vesoljsko kabino z dvema potnikoma. Ta poskus bo, seveda razmeroma kratek, ker bosta ameriška »vesoljska dvojčka« napravila le tri kroge okoli Zemlje.
V «programu Gemini« je tudi »srečanje v vesolju«, to se pravi preizkus tiste osnovne tehnike, ki je temeljna za ves nadaljnji napredek astronavtike. Velike postaje, ki bodo nekakšne odskočne deske za potovanja z Zemlje na Luno ali na druge planete, so pogojene s takimi »vesoljskimi srečanji« odnosno «sestanki». Podvigi, ki bodo omogočili polete na Luno ali na Mars odnosno Venero, terjajo ogromne priprave in tehniki, ki se na stvar spoznajo, pravijo, da je nemogoče, da bi ogromno breme, ki ga terja po-let na Luno ali še večji, ki ga terja polet na Mars, mogli izstreliti kar z Zemlje. Potrebno je zato ustvariti odskočno desko ali nekakšno postajališče nekje daleč od Zemlje, kjer je privlačnost Zemlje manjša, da zmore ponesti breme tudi rakete, ki bi ne bila tako močna, odnosno težka. Toda prevažanje materiala po vesolju ni tako enostavna stvar. V avgustu lanskega leta sta sovjetska «vesoljska dvojčka« Nikolajev in Popovič dolgo časa letela na krožnih poteh tako, da sta si bila razmeroma blizu. Govorilo se je tedaj že o komaj nekaj kilometrih. -Ljudje z bujno fantazijo so že napovedovali možnost, da se bo Popovič presedel na ladjo Nikolajeva ali obratno. Toda daleč smo še od tega, pa čeprav so se Američani tedaj zavedli, da so Sovjeti glede tega pred njimi. Logično je zato, da so se Američani takoj pomuiali in lo-tiii dela s posebno vnemo. Kljub temu Američani danes niti ne prikrivajo nekakšnega strahu, da bi jih Sovjeti spet ne presenetili .V tem strahu jih posebno vznemirjajo zadnja sovjetska izstreljevanja «Kozmosov», kar po mnenju nekaterih tukajšnjih krogov govori o bližnjih sovjetskih podvigih, ki 'da prav gotovo ne bodo enostavni. Tudi «odkritje»
newyorškega lista «New York Journal American« o neuspelih poskusih, ki da so jih plačali s svojih življenjem štirje sovjetski astronavti, niso zalegli. Američani, oni, ki mislijo' i Svojo glavo, priznavajo Sovjetom prednost, upajo pa, da jih bodo prehiteli in to prav v »programu Gemini«.
Prva srečanja v vesolju bodo po njihovih računih Šele 1965, kot je napovedal sloviti nemški raketni strokovnjak Wernher von Braun, ki je pognal okoli Zemlje prvi ameriški umetni satelit in katerega uspeh je tudi velika raketa «Saturn», v katero Američani vlagajo vse svoje upe, da bi z njo prekosili Sovjete.
Prvi poskus «srečanja» bodo napravili tako, da bo »kabina Gemini« s posadko prekrižala pot raketi «Agena». Samo ob sebi se razume, da se kabina in raketa «Agena« ne bosta srečali in se povezali, pač pa bodo skušali tehniki doseči to, da se bosta raketa in kabina nekje visoko v vesolju čim tesneje približali. Kabina »Gemini« bo krožila okoli Zemlje v eliptični krožni poti, raketa «A-gena« pa bo krožila okoli Zemlje po precej okrogli poti in si-
cer na višini 240 km. Vprašanje je, ali se bosta obe telesi srečali po že v naprej določenih računih, torej po točno določenih poteh, ali pa bo pilotom ■oziroma kozmonavtom iz kabine »Gemini« možno svojo ladjo u-smeriti tako, da bi se čim bolj približala raketi «Agena», ki bo paj šla po svoji utrjeni poti. Američani namreč priprav, ljajo v podjetju IBM elektronsko napravo, ki bi bila sposobna Izvesti sedem tisoč operacij v sekundi in bi bila tako majhna, da bi Jo mogli vgraditi v kabino «Gemini». S pomočjo tega elektronskega stroja bi kozmonavta mogla sproti slediti poti lastne kabine ter tudi poti rakete »Agena« in sproti izračunati možnost, kje bi se mogla najprimerneje srečati. Ko bi imela te osnovne podatke, bi si a-stronavta pomagala z ustreznimi usmerjevalnimi ali zaviralnimi raketami, s katerimi bi bila o-premljena njuna kabina.
Seveda bo,, do tedaj vesolje »bolj domače*. Astronavta, ki bosta letela v kabini »Gemini«, ne bosta opravila več le po tri po. ti okoli jemlje, pač pa se bosta po Vesolju sprehajala kar teden dni.
W. D. F.
Iz umetnostnih galerij
V «La Cavana* imajo v gosteh tri Nizozemce
Galerija La Cavana je edino okno oz. okence, našega mesta, ki je stalno odprto na vzhodno stran umetniškega sveta, da moremo vsaj malce tudi mi opazovati vzhajanje novih stremljenj u slikarstvu naših dni.
Tri Nizozemce pa, ki sedaj tam razstavljajo, bo površen obiskovalec le nerad smatral za slikarje, ker njih dela ie prehajajo meje slik kot takih in niti niso nastala tako kakor si pač on zamišlja, da mora nastati podoba, lepa ali grda, ako le ne s čopiči, pa vsaj z barvami. Ti svojevrstni umetniki, ki pripada** evropskemu gibanju imenovanem sNove tendence«, hočejo, kot pravijo, približati umetnost življenju, ter jo končno zamenjati z življenjem samim; očistiti jo hočejo lepotnosti, ki je bila, po njihovem, vedno tuja globokim zahtevam sodobnega življenja. To je pa že nekaka likvidacija dosedanjega slikarstva, ki se je izživljalo v poustvarjanju žive tvarine, torej rastlin in bitij v naravnem okolju njih nastanka.
Schoonhoven, Armando in Henk Peeters pa umetniško eksperimentirajo na betonskem tlaku na. še civilizacije, daleč od zelenih polj in pomladnega vetra. Svoja dela grade s tem, kar jih obdaja: železo, steklo, celuloza, bombaž in naglon.
Najmlajši, triintridesetletni Amsterdamčan Armando je umetnik črnine, snovne in duševne, saj je pričel svojo slikarsko dejavnost s slikami v črnem, ki jih je imenoval «Kriminalne slikarije», a pozneje se je predstavil s «Kriminalno prostornostjo«, tu pa z dvema črnima deščicama, na katerih so razmeščene, kot čelade v vojaškem vodu, črne šestero-oglate glavice železnih vijakov. Preprosta in presunljiva ponazoritev organiziranega zla naše dobe.
Štiri leta starejši Hank Peeters je na univerzi v leidi asistent za umetniško psihoterapijo. Izhaja iz vrst strukturalistov a sedaj v svojih delih eksperimentira odnose tipalnosti v slikah iz volnenih kosmičev, na tej razstavi pa iz najlonskega krzna. Mamljiva privlačnost žari tudi iz obeh njegovih najlonskih platen, izpod katerih prosojnosti skrivnostno migotajo bombažasti klob. čiči. Je [i to omama modernega življenja? Tistega, kateremu kuje bleščeče bele rešetke iz celulozne kaše ostali sorazstavljavec Schoonhoven?
MILKO BAMBIČ
PREJELI SMO
■GLAS*, časopis za politiku in kul-turu. — God. VII., 1963. Br. t. — Dunaj. — Lastnik In Izdajatelj Hr-vatski akademski klub. — Urednik Ivo L. Sučič, Langegasse 26, Wien VIII.
BOREC Izdaja predsedstvo ZZB NOV Slovenije. Leto XIV., št. 5. Ljubljana 1963.
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7,30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11,45: Lahka glasba; 12.00: Podobe iz narave; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Popevke Bojana Adamiča; 15.00:
SOBOTA, 1. JUNIJA 1963
Carosone; 13.15:	Glro dTtalia;
13.30: Motivi v modi; 13.55: Oiro dTtalia; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost: 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00:	Oddaja za bolnike:	16.30:
Operna glasba s plošč; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Schumannove
rupcvivc oujaiia nuamiv«,	j*-	------------ -
Mali koncert: 15.30: »Razsvetljeno	klavirske skladbe; 18.45: Skladbe
okno*, drama; 16 55: Znani motivi;	za godala; 20.00: Večerne vesti in
“ Giro dTtalia; 20.35: Charles Bertln:
17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19,00:	Družinski obzornik; 19.15:
Italijanske pesmi; 20.00:	Športna
tribuna; 20.45: Zbor Slovenske filharmonije; 21,00: Vabilo na ples; 22.00: Liszt: Mazeppa in Koncert št. 1; 22.35: Folklora z vsega sveta; 23.00: »Dukes of Dlxieland».
»Srečanje«; 22.30: Plesna glasba.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Tonina Torireili; 9,00:	Italijanski
pentagram; 9.35: Pisan program; 10,40: Za glas in orkester; 11.00: Vesela glasba; 12.00:	Orkestri;
14,00: PeVcJi; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče: 15.35; Trst	Koncert v miniaturi; 16.00: Giro
dTtalia; 17.15 in 17.40: Plesna glas-12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; ba; 17 35: Izžrebanje loterije; 18.35:
13,15:	Opereta; 13.45:	Furlanski
glasbeniki; 14.00: Plošče; 14.30: G. Safred ob marimbl; 14.45: Dantejev: «Pekel».
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7,15: Glasba za dobro Jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Okrogle n poskočne; 16.00: Izbrali ste: 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Album klasikov; 17 00: Srečanje med notami; 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL: 19.00:	Poje Cllff Richard; 19.30:
Prenos RL; 22.15 in 22.40: Plesna glasba; 23 00: Prenos RL.
Nacionalni program
8.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 8.45: Strani Iz albuma; 9.05: Lahka glasba: 9.50: Operna antologija:	10.30:	Sola:
11.45: Giro dTtalia; 12.00: Renato
Italija In Španija za Davisov pokal; 18.45: Vaši izbranci; 19.50: Giro dTtalia; 20.35: Operni program,
lil. program
18.30: Gospodarska rubrika; 18,40: Prejeli smo; 19.00: Cambinijev Koncert za klavir ln orkester; 19.15: Srednjeveška zgodovina:	19.30:
Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Telemann in To-relli; 21.20: Mala pesniška antologija; 21.30: Koncert
Slovenijo
4.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: V mladinski glasbeni redakciji; 8.35- Spomini na partizanske dni; 8.55: Radijska šola; 9.25; Ansambel Jožeta Kampi-ča: 9.40: Zborovske skladbe Antona Foersterja: 10.15: Roussel: Simfonija št 3; 10.40: Seznanite se s Parkerjevlml; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti: 12.15:
Slovenske narodne; 12.30: Cez Jug Evrope; 13.15: Obvestila; 13.30: Za oddih in razvedrilo; 14.05: Concer-to in suita; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavni intermez-zo; 15.40: Na domači grudi; 16.00: Vsak dan za vas; 17,05: Gremo v kino; 17.50: Larry Adler ln orglice; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Mascagntjeva:	*Ca-
vallerla rustlcana«; 18.45: Naši popotniki na tujem; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00:	Po domače...;
20.20: Arsene Lupin; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23,05: Za ples in razvedrilo.
Ital. televiiija
8.30, 12.20 In 14.15: Sola; 16.10; Giro dTtalia; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce: 19.45: Sedem dn:	v parlamentu; 20.10:	Šport;
20,30: Dnevnik; 21.05: N. Marche-sl: »Gospod srednjih let«; 22.20: Slovstvo In umetnost:	23.20- TV
dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: La flera dei sogni; 22.20: Začetek konca — 6. junij 1944; 23.10: Španski balet; 23.35: Giro dTtalia.
Jug. televizija
15,25:	Poročila; 15.30:	Ljubiš«
Bačič: »Boberček«; 19.30: TV obzornik:	19.45:	Sejemski vodič -
17.04:	Evropsko prvenstvo v
boksu za amaterje — prenos iz Moskve
propagandna oddaja; 20.00:	TV
dnevnik; 20.30: Sprehod skozi ča; — dokumentarna reportaža; 21.05 «Gospod srednjih let«; 22.15: Zgod ba iz serije Interpol; 22.45: Poro čila.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj; najvišja temperatura 10.6, najnižja 15.5, ob 19 url 15.6. zračni tlak 1012.1 stalen, veter 4 km jug, vlage 86 odst.,-nebo pooblačeno, morje slkoro. mirno, temperatura morja 16 stopinj, m.2 mm padavin.
Tržaški dnevnik
VSEDRŽAVNO ZASEDANJE POTROŠNIH KONZORCIJEV IN ZADRUG
——
Danes, SOBOTA, 1, junija
Radovtein
Velika in koristna vloga zadružništva za zaščito potrošnikov proti monopolom
Zborovanja se je udeležila tudi delegacija jugoslovanskih zadrug in zvezne trgovinske
zbornice * Poročilo predsednika Maria Cosarija • Resolucija o tržaških Delavskih zadrugah
Včeraj dopoldne se je začelo
v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo, 17. vsedržavno za-sedanje potrošnih konzorcijev in zadrug Vsedržavne zveze zadrug. Zasedanje se bo končala danes opoldne po govoru o vlogi zadružništva v sedanji družbi, ki ga bo imel poslanec Spallone. Popoldne ob 14.30 bodo zborovalci odšli na izlet v Postojno, kjer bodo obiskali postojnsko jamo in razstavo jugoslovanske predelovalne industrije, ki je bila prirejena nalašč za obisk italijanskih zadrugariev.
Ob otvoritvi zasedanja je predsednik pozdravil tričlansko jugoslovansko delegacijo, ki jo je vodil podpredsednik jugoslovanske zvezne trgovinske zbornice Bogdanov. Zatem je pozdravil nasedanje Bogdanov, ki je zbranim Italijanskim zadrugarjem prinesel pozdrave jugoslovanske zvezne trgovinske zbornice, jugoslovanskih zadružnih in proizvajalnih organizacij in gospodarskih potrošnih organizacij. Bogdanov je najprej poudaril tesne prijateljske zveze med Vsedržavno zvezo zadrug in vzajemnih zavarovalnic in njenih kmetijskih zadružnih ustanov ter jugoslovanskimi kmetijskimi organizacijami. Izrazil je željo, da bi se to sodelovanje še bolj okrepilo v obojestransko korist. S ponosom lahko rečemo, je dejal Bogdanov, da smo v zadnjih letih ustvarili pogoje za vsestransko vzajemno sodelovanje med zadružnimi in kmetijskimi organizacijami v duhu zbližanja naprednih dežel in gibanj v sodobnem svetu. Ob zaključku je Bogdanov izrazil iskrene želje vseh jugoslovanskih delavcev, da bi zadružniki Vsedržavne zveze zadrug želi pri svojem delu čim večje uspehe.
Glavno poročilo o zasedanju je imel predsednik združenja potrošnih konzorcijev in zadrug Mario Cesari. V poročilu je obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo razvoja, uspehov in neuspehov italijanskega zadružništva ter nakazal smernice za bodoče delo v korist vedno večjega razvoja potrošnih zadrug v Italiji. To zadružno gibanje, je dejal govornik, vodi danes in bo moralo voditi v prihodnosti velik boj proti monopolom za zaščito potrošnikov. Potem ko je govoril o finančnih težavah, ki so jih po-trošni konzorciji in zadruge v glavnem prebredli, je poudaril nujnost modernizacije zlasti razdelilne mreže in zadružnih poslovalnic, da bodo ustrezale že-ljem in zahtevam potrošnikov. Se posebno je omenil vprašanje okrepitve sodelovanja med po-trošnimi in proizvajalnimi zadrugami, da se preprečijo špekulacije posredovalcev, ki diktirajo cene v prodaji zlasti živil na drobno.
Predsednik je navedel, da deluje sedaj v Italiji 35 potrošnih konzorcijev, od katerih jih je 22 v Emiliji, Toskani in Lombardiji. Konzorciji in nekatere velike zadruge so prodale v lanskem letu za 38 milijard lir blaga. Smoter te velike zadružne
organizacije pa je, da v prihod-
obseg
njih dveh letih poslovni doseže 50 milijard lir.
Pred opoldanskim odmorom in popoldne je bila razprava o predsednikovem poročilu. Med drugimi sta nastopila tudi tržaški predstavnik Godini in goriški predstavnik Tomizza, ki sta poleg drugega opozorila zborovalce na vprašanje tržaških Delavskih zadrug, ki jih še niso vrnili članom, saj so še vedno «moralna» ustanova. Zato odločajo o Delavskih zadrugah predvsem imenovani člani upravnega sveta in predsednik, ki ga imenuje ministrstvo za delo. Na predlog go-riškega predstavnika je predsedstvo predložilo zborovalcem resolucijo, ki so jo soglasno sprejeli, v kateri je rečeno, naj vlada v najkrajšem času ukrene vse potrebno, da se tržaške Delavske zadruge vrnejo članom, da se bo stanje v tej veliki tržaški zadružni ustanovi končno demokratiziralo.
Po končani razpravi, med katero so predstavniki iz raznih mest in zadružnih ustanov poudarili nujnost modernizacije in okrepitve zadružništva v Italiji, je podpredsednik Fornasari pre-čital lanskoletni obračun združenja potrošnih konzorcijev in zadrug in navedel smernice za bodoči razvoj organizacije.
SREDI JUNIJA ZAČETEK PREDSTAV
«Luči in zvoki» v Miramaru letos tudi v angleščini
Jutri in pojutrišnjem dve izredni predstavi v nemščini za avstrijske in nemške turiste
Grad in park v Miramaru bosta tudi letos prizorišče predstav «Zvoki in luči», ki jih prireja Avtonomna turistična in le-toviščarska ustanova v Trstu z velikim uspehom že polna štiri leta in ki so se uveljavila ne samo v Italiji temveč tudi v inozemstvu.
To edinstveno predstavo na visoki umetniški ravni, ki obravnava tragično zgodbo Maksimilijana Habsburškega in Karlote belgijske, si je v prejšnjih sezonah ogledalo tako v italijanski kot v nemški verziji na stotine tisočev oseb, ki so lahko občudovale ne samo popolno skladnost med svetlobnimi učinki in govorjenim tekstom ter glasbo, temveč tudi naravno lepoto edinstvene miramarske scene.
V dvorani trgovinske zbornice med zasedanjem
Glede na to, da se prav v teh dneh mudijo v Trstu številne skupine avstrijskih turistov in nemških zdravnikov, ki se udeležujejo strokovnih tečajev v Gradežu, bosta jutri, v nedeljo in v ponedeljek dve izredni predstavi *Luči in zvokov v nemškem jeziku z naslovom .D er Kaisertraum von Miramare. z začetkom ob 21.15. Redne predstave v italijanščini in v nemščini pa se bodo začele, če bo vreme dopuščalo, v sredini junija in bodo na programu vsak dan do konca septembra ob 21. in 22.15 pri čemer
bodo nemške vsej!co sredo^ pptek
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiitHiiiiilifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMimfiiiiiiiiiitnitiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Trgovci hočejo podražiti sladkor
Vodstva zvez trgovcev iz Trsta, Gorice in Vidma so se sestala v Vidmu ter proučila položaj, ki je nastal pri dobavi sladkorja trem pokrajinam. Tržaška zveza je na podlagi zaključkov tega sestanka zahtevala, naj podprefekt dr. Pasino skliče pokrajinski odbor za cene ter naj se cena sladkorju zviša od sedanjih 210 lir na 230 lir. Prefektura je po drugi strani zahtevala nadaljnja pojasnila od zveze trgovcev, ker kaže, da se dobava sladkorja zboljšuje.
V zvezi s sladkorjem je minister za industrijo in trgovino poslal prefektom okrožnico, v kateri jih poziva, naj si kot predsedniki pokrajinskih odborov za cene prizadevajo, da se normalizira položaj na sladkornem tržišču. V okrožnici opozarja mini-
ster najprej na to, da je medministrski odbor za cene izdal
odlok o ustanovitvi »blagajne za izenačenje ' čeri e uvoženega sladkorja«, da se dopolni razlika med ceno na mednarodnem tržišču in cena v prodaji na drobno. S tem ukrepom se zagotavlja dobava sladkorja po uradnih cenah, ki jih je določil odbor za sladkor 3. junija 1960 bodisi za italijanski kot za uvoženi sladkor. Spričo tega odpade vsaka upravičenost za višanje cen sladkorja po raznih krajih. Ce pa se je to že zgodilo, naj pokrajinski odbori za cene takoj odredijo, da se obdržijo cene v določenih mejah.
			
NA POBUDO TRŽAŠKEGA ODBORA ZA MIR
Zborovanje na Trgu Garibaldi z geslom «Za razorožitev in mir»
Govorila sta tajnik socialistične mladine dr. Guagnini in občinski svetovalec KRI inž. Cuffaro
Sinoči ob 19. uri je bil na Trgu Garibaldi javni shod Tržaškega odbora za mir, na katerem sta govorila tajnik socialistične mladine dr. Elvio Guagnini in občinski svetovalec KPI inž. Nino Cuffaro o temi «Za razorožitev in mir». Shod je bil še toliko bolj aktualen, ker je sedaj v pristanišču ameriška križarka «Little Rock«, ki ima na krovu rakete z jedrskimi konicami. To dejstvo je prišlo zato tudi do izraza v obeh govorih.
Prvi je spregovoril dr. Guagnini, ki je najprej ugotovil, da je prejšnja vlada nekaj storila na poti k mirnemu reševanju svetovnih vprašanj, da pa je bilo vse to premalo in zelo medlo zaradi nasprotij v sami vladni koaliciji. Zatem je poudaril zlasti borbo mladine za mir v vsej državi ter dejal, da mladi ljudje ne marajo politike nasprotujočih si blokov, da zahtevajo razorožitev in mir ter tekmovanje za dosego čimvečjih uspehov v znanosti in umetnosti ne pa v oboroževanju. Po Hirošimi je namreč postala vojna pravi absurd, saj želijo vsa ljudstva mir. Zato se mora zunanja politijaa Italije temeljito spremeniti, to je biti mora protiblokovska, zagovarjati mora sožitje med narodi in odstranjevati napetost.
Inž. Cuffaro je govoril predvsem o ogromnih izdatkih, ki jih terja oboroževanje in dejal, da gre na svetu vsak dan za pripravljanje vojne 120 milijard dolarjev, kar pomeni nad 10 odstotkov vsega svetovnega narodnega dohodka, s čimer bi lahko nasitili vse prebivalstvo na svetu in bi bilo za vedno odpravljeno pomanjkanje. Naštel je izdatke za vojsko in oboroževanje v Italiji ter dejal, da bi bilo mnogo bolj pametno, če bi namenili ta denar za razvoj šolstva. Polemiziral Je s tistimi, ki se vesele prihoda ameriške križarke v Trst,, ki prirejajo sprejeme in vozijo mladino na ogled ladje. Na koncu svojega govora je pozval vse, ki ljubijo mir in nočejo Jedrskega uničenja, naj združijo svoje sile, da se prepreči jedrska vojna. Kar pa se samega prihoda križarke tiče, je dejal, da si Tržačani žele prihoda tovornih in potniških ladij, da se neha mrtvilo v pristanišču.
tudi v Miljah zborovanje, na katerem bi moral govoriti komunistični senator Vittorio Vidali o temi «Za mir in razorožitev, za demokratično vlado#. Predavanje pa je bilo odloženo zaradi slabega vremena na poznejši datum. Za nocoj ob 19. uri pa je najavljeno zborovanje z isto temo na Kolon-kovcu (na trgu), kjer bo govoril občinski svetovalec KPI Giuseppe Burkri
OBISK JUGOSLOVANSKEGA GENERALNEGA KOi
— — L
V soboto, 22. junija naMoriebellu velesejemski «Dan Jugoslavije
Dneva Jugoslavije se bo udeležil tudi veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda - Tudi brazilski konzul na velesejmu
Po predvčerajšnjem obisku delegacije avstrijskih velesejmov iz Celovca, Gradca in Innsbrucka v tržaških velesejemskih prostorih, si je včeraj ogledal razstavišče na Montebellu tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba v spremstvu vicekonzula dr. Srečka Kovačiča. Gosta sta sprejela predsednik vele.se-jemske ustanove kom. Suttora in generalni tajnik dr. Chiaruttin}. Generalni konzul Janhuba in vicekonzul dr. Kovačič sta se predvsem zadržala v prostorih, v katerih bo tudi letos Jugoslavija priredila uradno razstavo svojih izvoznih artiklov. Z vodstvom velesejma pa sta se tudi dogovorila za program »jugoslovanskega dneva«, ki bo v soboto 22. junija, ko bodo prišli v Trst gospodarski predstavniki iz Ljubljane in Zagreba, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda in go-
la nazadovalo.
Manifestacije, ki so jih ob tej priliki priredile tržaške oblasti, napovedane slovesnosti o raz* stavi vojne mornarice ob odprtju tržaškega velesejma, napovedani prihod križarke za rakete »Garibaldi«, so vse prej ko veseli dor godki, saj predstavljajo nevarnost za. Trst. Resne izjave poveljnika VI. ameriške flote, da lahko v te« ku 15 minut izstrelijo rakete, vsekakor ne morejo ustrezati težnjam in potrebam Trsta, ki- hoče opravljati svojo vlogo miru in stičišča za sporazumevanje med narodi s trgovinskimi in kulturnimi menjavami med vsemi državami.
Odobritev javnih del
Deželno skrbništvo javnih del je odobrilo razne načrte za grad-
spodarski svetnik veleposlaništva njo stanovanj V Rocolu bodo se. Sime Karaman.
zidali 35 stanovanj IACIP, za kar bodo izdali 135 milijonov. Razna
stanovanja bodo sezidali, tudi v Vidmu in Pordenonu. Za popravi, la cest v Trstu je skrbništvo odo-
brilo 100 milijonov izdatka, 43 milijonov pa za pokrajinsko cesto,
ki gre do bloka pri Prečniku.
Župana Trsta In Benetk podpredsednika družbe «Autovie Venete»
Včeraj popoldne je obiskal ve-lesejemsko razstavišče tudi brazilski konzul v Trstu Paulo Au-gusto Cotrim Rodriguez Pereira, ki si je v spremstvu tajnika in pod vodstvom predstavnikov ve-lesejemske ustanove ogledal prostore, v katerih bo uradna razstava Brazilije. Tudi brazilski konzul se je z voditelji velesejma razgovarjal o vprašanjih, ki zadevajo udeležbo Brazilije na tej vsakoletni tržaški mednarodni trgovski in gospodarski manifestaciji, ki bo tudi letos v sredini junija privabila v naše mesto gospodarstvenike iz številnih evropskih, afriških in a-meriških držav.
Vprašanje sen. Vidalija v zvezi z «Little Rock»
Senator KPI Vittorio Vidali je postavil predsedniku vlade vprašanje, ali ve, da je prihod ameri-
Praznik republike
Praznik republike bodo prazno-vali v Trstu na Trgu Unita. Ob 10.30 bodo dvignili zastavo na drog, ob 20. uri pa jo bodo spustili. Ceremonije se bodo udeležili predstavniki najvišjih mestnih oblasti, vojaških sil ter bojevniških organizacij. Vladni generalni komisar pa priredi na prefekturi sprejem.
ške križarke »Liltle Rock« v tr-iri;
žaško pristanišče povzročil globoko zaskrbljenost, kajti na tej
ladji, ki je hkrati admiralska ladja VI. flote ZDA, so nameščene je-
drske
rakete. Ta dogodek zelo škodi tržaškemu pristanišču, ki ima perspektivo za napredovanje edino v razvoju prometa z vsemi državami, zlasti pa s socialističnimi državami v zaledju in čezmorskimi državami, ki so se o-tresle kolonialnega jarma. Tržaško pristanišče je namreč vsa ta le-
.................................................m...
UTEMELJEN SUM LASTNICE SKLADIŠČA
5 stotov pražene Kave je izginilo iz skladišča
Tržaški župan dr. Franzil in beneški žuipan Favrettro Fisca sta bila imenovana za podpredsednika družbe «Autovie Venete«. Izvolili so ju na včerajšnji .seji u-pravnega sveta te družbe ki bo gradila avtostrado Trst-Benetke. Imenovali turi;
Posebna novost letošnje mira-marske sezone pa bodo predstave *Luči in zvokov» v angleščini vsak ponedeljek ob 21. uri z naslovom *Maximilian of Mexico — An Emperor’s Tragedy». V govorjenih vlogah bomo slišali glasove najboljših igralcev slovi tega gledališča «Old Vic» iz Londona kot so John Stride v vlogi Maksimilijana, ki je nedavno dosegel izreden uspeh na Broaduoa-yu s Shakespearovim *Romeo in Julija»,- June Tobin v vlogi Karlote, Coral Broivne, Andreu) Cru-ickshand itd., v romancah *Mi-ramare» in «La Paloma» pa bomo lahko občudovali glas Giu-seppa Di Stefana.
Šolske štipendije
5. junija zapade rok
Ministrstvo za javno vzgojo je odredilo, da 5. junija nepreklicno zapade rok za predložitev prijav k natečaju za dodelitev štipendij, ki jih je razpisalo omenjeno ministrstvo za prihodnje šolsko leto.
Glede na težave, ki bi lahko nastale zaradi predložitve potrebnih dokumentov, je ministrstvo odredilo, da jih lahko prosilci za štipendije prvega razreda srednje šole predložijo do 28. junija, drugi pa do 5. julija.
Staršem otrok, ki bodo letos dokončali peti razred osnovne šole, in dijakom, ki že obiskujejo srednjo šolo, svetujemo, naj se za potrebna pojasnila takoj obrnejo na ravnateljstvo svoje šole.
Skupščina uslužbencev hotelov in penzionov
v ponedeljek ob 15.30 bo v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ulici Pondares 8 skupščina uslužbencev hotelov in penzionov. Na skupščini bodo sindikalni voditelji obrazložili uslužbencem, zakaj so se razbila pogaja, nja za sklenitev nove delovne pogodbe, ki so trajala že šest mesecev in za katera je že kazalo da bodo uspešna. Toda lastniki hotelov so v zadnjem trenutku prekli-cali vse, kar so že bili obljubili. Na skupščini bodo razpravljali tudi, o nadaljnjih korakih, da se zaščitijo interesi uslužbencev.
• V nedeljo, 2. junija, bo pokriti bazen na razpolago javnosti od 13. do 17.30, ker bo dopoldne v njem Športno tekmovanje Središča za plavalno vežbanje CONI.
Dražba za javna dela
Na deželnem skrbništvu javnih del so bile tri dražbe za dodelitev javnih del. Za popravljalna dela v poslopjih, ki so last pristaniškega poveljstva, bodo izdali 2 milijona 20.000 lir, za izravnavo ceste Pri Sv. Roku v Miljah 2.600.000 lir, za gradnjo športnega igrišča v naselju S. Sergio nadaljnjih 11 milijonov 135.000 lir.
so : tudi izvršiti ‘Odbor.
..........................."iiom.ii.i.............................m,,....,.............................
TAJINSTVENE OKOLIŠČINE SMRTI 25-LETNEGA MLADENIČA
Na ulici se je zgrudil nezavesten in kmalu nato v bolnišnici izdihnil
Ni izključeno, da je kdo povzročil nesrečnežu notranje poškodbe in ga potem pustil brez pomoči - Preiskavo vodijo karabinjerji
V prejšnji noči se je pripetila tragična nesreča, katere žrtev je v tajinstvenih okoliščinah postal 25-letni tapetnik Vincenzo Filippi iz Ul. Fonderia "5.
Okrog 2. ure ponoči je 31-letni šofer Acegata Dario Fabris iz Ul. Čampi Elisi 52 pregledoval filo-busno električno omrežje na Nabrežju Tre Novembre. Nenadoma je Fabrisovo pozornost zbudil sumljiv udarec in ko se je obrnil, je ob stavbi gledališča «Verdi» pri št. 1-b opazil na tleh ležečega moškega. Priskočil je zraven in s pomočjo 48-letnega Giovannija Co-drija iz Ul. del Ponte 6 ter 19-letnega Romana Mircija s Kjadina št. 1338, je nesrečnega Filippija prenesel na bližnjo klop. Takoj nato je telefonsko poklical rešilni avto RK in karabinjerje s postaje v Ul. S. Giorgio, ki so tedaj patruljirali pred prefekturo.
Štiri osebe prijavljene sodišču: tri pod obtožbo kraje, ena pa pod obtožbo odkupovanja - Trije stoti najdeni in vrnjeni lastnici
Te dni so agenti komisariata na Trgu stare mitnice pod vodstvom podčastnika Caropresija zaključili preiskavo v zvezi z dolgo trajajočimi tatvinami kave.
25. marca je 54-letna Norma Maffioli por. Berce, ki je lastnica skladišča za praženje kave v Ul. Gambini, prijavila policiji, da je zadnje čase opazila nerednosti v računovodstvu skladišča. Policija se je takoj lotila dela in uvedla temeljito preiskavo, po kateri je prijavila sodišču štiri osebe. 52-letni Guerrino Penzo iz Ul. Gambini 31, 70-letni Umberto Bassia-to iz Ul. Manzoni 17 ter 25-letni Pietro Giachero s Konkonela št. 3 se bodo morali zagovarjati za-rad. tatvine z obteževalnimi oko-
liščinami, 47-letni Josip Rebula iz Sinoči ob 20. uri bi moralo biti Saleža št. 60 pa zaradi prevzema-
nja ukradenega blaga.
Računi Bercetove se namreč niso ujemali, ker je Penzo, ki je u-služben v skladišču kot pražitelj kave, večkrat kradel zrna. Kot je sam izpovedal, si je večkrat prilastil po nekaj kilogramov blaga in ga potem dajal Giacheru, ki je uslužben kot šofer. Ta pa je ukradeno kavo odnašal iz skladišča in jo puščal pri Bassiatu, ki je skrbel, da je ukradeno blago prodajal raznim trgovcem. Preiskovalci pa so lahko izsledili samo Rebulo, ki ima trgovino v Sa.ežu.
Nepošteni posel je trajal precej č-sa, ker so iz skladišča odnesli kar pet stotov kave, od katerih ie pobcija našla tri in jih vrnila lastnici. Vsi štirje so na začasni svobodi.
Filippija so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrološki oddelek s pridržano prognozo. Filippi je bil že v nezavestnem stanju ' zaradi močne krvavitve. Zal so bile vse zdravniške nege zaman. Deset minut kasneje je Filippi podlegel notranjim poškodbam.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Prvotno so zdravniki mislili, da je imel Filippi božjastni napad, toda njegova mati je kategoričnb izključila to možnost. Torej nesreča? Možno pa je, da je Filippija kdo pretepel in čeprav pokojnik ni imel ran je možno, da ga je kdo sunil s pestjo v želodec in mu povzročil hudo krvavitev, potem pa neopazno zbežal. *
Z zadevo se sedaj ukvarjajo karabinjerji s postaje v Ul. San Giorgio in s, postaje v Ul. Colo-gna. Preiskava je v teku, toda do sedaj ni še nič znanega, ker bo šele obdukcija, ki jo bo sodni zdravnik opravil danes ob 10. uri, povedala ali gre za nesrečo ali pa je Filippiju, ki je živel s starši in bratom, povzročila poškodbe kaka druga oseba in ga potem v agoniji pustila na cesti.
ki sta na nekam čuden način vozila lambreto TS 31116. Agenti so tedaj ustavili motorista in zahtevala naj pokažeta dokumente.
15-letni Mario C., ki je vozil, se je izgovoril, da mu je lambreto
v avto TS 32747, ki ga je v smeri proti središču vozil 42-letni
Simšič z Reške ceste 300" j n je ravno v tistem trenutku začel obračati na levn
obračati na levo. Zaradi J- *-»■'.“‘J*, uo inu je lanioreio I močnega sunka je Crebelliia vr-posodil neki prijatelj, toda agen- glo na tla, kjer	J
ti mu niso hoteli verjeti in so njega ter njegovega sopotnika 18-letnega Gianfranca V. še prijeli. Mario se je še nekoliko obo-tavljal, potem pa je izpovedal, da je lambreto ukradel na Trgu Valmaura in se pripeljal skupaj z Gianfrancom na zabavišče na Montebellu.
Naknadno je še povedal, da sta na Trgu Venezia 3. januarja skupaj z Gianfrancom ukradla vespo TS 26683. Gianfranco ga je tedaj peljal na delo in, kasneje pustil vespo v Ul. Rossini, kjer jo je našel brat ukradenca 24-letnega Roberta Galeottija iz Ul. Baiamonti 6.
Tatvino lambrete je na komisariatu pri Sv. Soboti prijavil 19-letni jugoslovanski državljan Giorgio Tibolt-Flora s Trga Gia-nzzole 5.
Oba mlada tatiča so agenti prijavili sodnim oblastem zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščina-mi. Mano in Gianfranco sta na začasni svobodi.
Zaradi nepazljivosti s kolesom v avto RK
Mlada tatiča motornih koles
Predvčerajšnjim zvečer okrog 2' 30, so agenti prometne policije, ki so patruljirali v okolici Mon-teb""s, opazili v predoru Senenega tiga dva mlada motorista,
Z rešilnim avtom RK so včeraj prepeljali v bolnišnico 14-letnega dijaka Lucia Grubisso iz Ul. Za-n.®ya. Sprejeli so ga na okulistični oddelek zaradi rane na desni očesni jamici. Šofer rešilnega avta 44-letni Aleardo Boniotto iz Ul. Scussa 7 je povedal, da se je na vogalu Ul. Timignano in Co-mici fant s kolesom zaletel v zadnji del avta RK, ki je parkiral na desni strani, ker ni pazil, kam vozi.
,	--- je obležal na
pol -nezavesten.
Na kraj nesreče je prišla prometna policija in avto RK, ki je ponesrečenega Crebellija odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hude udarce na trtični strani in nezmožnost uporabljanja spodnjih udov. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
Prometna policija je opravila vse potrebne formalnosti.
Zidarji rešili otroka iz gorečega stanovanja
Iz neznanih razlogov se je vče-
raj okrog desetih v nekem stanovanju v tretjem nadstropju staV-u~ v Ul, Lodole lo vnela žim-
nica. Tedaj sta bila sama v stanovanju dva otroka, eden star pet let, drugi pa šele eno leto. Na srečo so gost dim opazili zidarji, ki so opravljali popravljalna dela v stavbi in s silo odprli vrata.
Rešili so otroka, ki sta se že dušila, nakar so poklicali gasilce
in agente s komisariata na Treu Stare mitnice.
V skladišču «71» v pristanišču Duca d’Aosta je predvčerajšnjim nastal požar na skladovnici lesa. Gasilci so takoj prihiteli na kraj nesreče in v dobri uri utegnili požar pogasiti. Les je last podjetja Pietro Alberi, ki je utrpelo 600. COO lir škode.
Hudo trčenje motorista z avtom
Žrtev hude prometne nesreče je bil včeraj 26-ietni študent At-mando Crebelli z. Rotonde del Boschetto 3-1. Na svojem motorju TS 16707 se je peljal po Ul. Fabio Severo proti Opčinam, ko pa je dospel do stavbe označene s številko 99, je silovito trčil
Z lambreto v žensko
Včeraj opoldne so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 85-letno go spodipjo Mario Morattovo vd Let-ner iz Ul. Sealetta 1 Sprejeli so jo na prvi kirurški oddelek zaradi ran in udarcev na čelu ter prask na levi roki in zapestju. Morattova se ne spominja ničesar, zato so zdravniki telefonsko vprašali njeno hčer, 61-letno Marijo iz Ul. Vergerio 14, kaj se je zgodilo. Hči je povedala, da je mati prečkala cesto na vogalu Ul. Vergerio in Ghirlandaio, kjer jo je z lambreto podrl geometer Giorgio Ercolani iz Ul. F. Severn 70. Morattova bo ozdravela v 10 dneh.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
P Ul
Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.26. Luna vzide, ob 13.51 iirL.zat-oine ob 1.5$
Jutri, NEDELJA, 2. junija
ODOv

"■ —
Pokrajinski upravni indbnr je o-dobril nekaj »sklepov krajevnih u.
stanov. Za tržaško pokrajino je odobril sklep o najetju posojila
za obnovitev bolnišnice za kronič-• J’	‘	ll Va
ne bolnike ter sklep o1 izdatki kidanje snega, na pokrajinskih cestah.1 Za tržaško občino je potr-
dil sklepe o plačilu začasne pokojninske doklade upokojenim u-službencem, o nekaterih manjših javnih delih ter o izrednem delu uslužbencev. Končno je odobril sklep miljske občine za novo o-premn v županovem uradu.
GLASBENA MATICA
V ponedeljek 3. junija 1963 ob 20.30 uri v AVDITORIJU
ZAKLJUČNI NASTOP
GOJENCEV ŠOLE
GLASBENE MATICE
Sodelujejo: Solisti, zbor harmonik, mladinska pevska zbora šole Glasbene Matice ter Prosvetnega društya Prosek-Kontovel ter pevski duet Ljuba Berce-Košuta in Marta Verk. Pri klavirju: Erminij Ambrozet. Dirigenta: Svetko Grgič in Ignacij Ota.
Vabila so na razpolago od petka dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 1. junija ob 21. uri in jutri 2. junija ob 18. uri v Avditoriju v TRSTU
Josip Tavčar
V HONOLULU
Uprava SG vljudno vabi prebivalce okoliških vasi, ki nimajo primernih dvoran, da si ogledajo to zanimivo Tavčarjevo noviteto, ki je doživela že na krstni predstavi tako navdušen sprejem. Prodaja vstopnic: v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20; v trgovini Bandi v Dolini; v trgovini Drago Žerjal v Bo-ijuncu; v trgovini Mirko Hrvatič v Borštu; v gostilni pri Društvu v Ricmanjih; v trafiki Križmančič v Bazovici; v trgovini Silvan Grgič v Padri-čah ter pri Angeli Pečar v Lonjerju.
Eno uro pred pričetkom predstave prodaja vstopnic pri blagajni Avditorija
V torek, 4. junija ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU
Josip Tavčar
V HONOLULU
Prepovedano mladini pod 18. letom!
Slovenski klub vabi na
reportažo o
POTOVANJU PO ŠPANIJI,
ki jo bo imel ,v torek, 4. junija ob 20.15 reporter MARIO Ma-GAJNA v počastitev obletnice rojstva pesnika Garcie Lorca Reportažo bo ilustriral z recitacijami članov Slovenskega gledališča in glasbo.
-4-
Gledališča
GLEDALIŠČE V K11DI es ob ' 21. uri bo zadnji *»■ li koncert tržaškega Miham10’ ‘ga -orkestra po<j vodstvom BHr
ma Kurtza i-n s sodelovanjem flaV’ tistke Elalne Shaffer. Program ob*1’ l;t , skladbe Beethovna, Mozarta 111 Schuberta.
Pri
prodaj'
blagajni, gledališča, se nadaljuj* ji vstopni«.
Nazionale 15.30 «1 pia-111 di Ed VVaillace«. Kriminalke.
Arcobaleno 16.00 «FBI Cape Canav* ral« Jack Kelly, Ray Danton.
Fenice 16.00 «11 collare dii ferro« A0’ bi e Murphy, Charles Drake
Excelsior 15.30 «11 giorno e l‘orl* Simone Sig-noret.
Grattacielo 16 00 «L’!sota dl Arturt’ Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Pugno proiblt0* Elvis Presley, Glng Young. Bari* De Luxe.
Alabarda 16.30 «Flume rosso« J®*111 Wayne, Montgomery Cliift.
Filodrammatico 16.30 «11 grande rl’ belle« Techn-lcolor. Louis Jourda0’ Se reda Vergano.
Aurora 16.30 »Dna ragazza Ohia mah
Tanko«.
Cristallo 16.30 «Cooktail per un m’ davere« James Stevvarti Prepiri*' dano mladini.
Capltol 16.00 «Le furle del west»,
Garibaldi 16.30 «Totd contro i tro« Toth, Peppino De Filippo, Ar do Fabrizi.
Massimo 16.30 «Sfida nelTAlta Si*1’ ra« Technicolor Randolph Scott.
Impero 16.30 «Le massaggiatrici« * Prepovedano mladini.
Moderno 16.00 «Venere In piglant*’ Technicolor. Kirn Novak, Tony Ra<1' dali
Astoria 17.00 ulil magmifteo de te čtiv*’
Eddie Conistanittne.
Astra 16,30 »Cronaca .famiiliare«.
Vittorio Veneto 17.00 «Operazione t*1' rore» Glen Ford. Prepovedano m**’ dl ni.
Abbazia 16.00 «Hatari» TedhniiooWf’ John Wayne. ElSa Martinelli.
Marconi 16.00 «La furia dl ErcoK’ Technicolor. Brod Harris, Brige* Corey.	■ J
Ideaie 16.00 «Gli sparvierl dello s*re<’ to» Scopecolor.
TRST Montebello — še dane* in jutri imate čas, da si ogle'! date najlepši in moderni cirku* Danes in jutri zadnje štlf* predstave: matineja ob 16.3$! večerna predstava ob 21.1$č Rezervacije: Telefon 733-21$ i Predprodaja vstopnic v G& riji Protti.
Posebni avtobusi po zaključi predstave
Razna obvestila
Podporni društvi Dijaška M#*1*! iz Trsta in Gorice imata občni *** v nedeljo 9. junija 1963 v Goric1’
Mladina organizira danes 1.
nija v Gregorčičevi dvorani v
Geppa 9, ob 18. uri predavanje P1”1/ Mitje Bitežnika o »dolžnostih zad1** skega študenta«. Sledila bo razprt1* po tej pa prosta zabava in Pl«s-
Izleti
Slovensko KPD »Bazovica« z Reke in PD «Lipa» iz Bgzovice pri Trstu priredita v nedeljo 2. junija ob 15. uri
SKUPNI VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT
v Lipici pri Sežani Nastopajo: moški zbor PD «Li-pa», moški in ženski zbor, vokalni solist ter harmonikarski zbor in tamburaški zbor KPD «Bazovica»
Po programu družabna zabava Vabljeni vsi! Vstopnina 100 din V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani v Lokvi
Prosvetna društva Ivan CanKaJ Slavko Škamperle in Skedenj prim$‘-jo 29. in 30. junija t.l. mladinski let po Istri, na Reko m v Opat^ Prenočišče v Opatiji. Podrobnosti V' mo objavili.,
Slovensko planinsko društvo Prl[£ dl v hedfijo 2. junija izlet z avt7 ' v Za
bu-om v Zatolmin z obiskom Dat1*"
jeve Jame, Tolminskih korit ter jj
Šolske prireditve
Osnovna šola v Saležu vabi sorodnike in prijatelje mladine na šolsko prireditev, ki bo danes 1. t.m. ob 19. url v šolskih prostorih.
Otvoritev umetniške likovne razstave
SLOVENSKIH TRŽAŠKIH SLIKARJEV NA OPČINAH
pod okriljem prosvetnega društva »Opčine« bo danes, v soboto 1. junija ob 20. uri v Prosvetnem domu.
Potovalni in turistični urad
AURORA
Trst, Ul. Cicerone 4 Telefon 29-243
priredi 29,—30. junija letos naslednje dvodnevne izlete:
1.	Izlet na Bled in Bohinjsko jezero.
2.	Izlet po obali do Zadra.
3.	Izlet na Plitvička jezera in otok Krk.
Potovanja z udobnimi avtobusi, postrežba v hotelih prvovrstna. Cene zmerne.
vzponom na Mrzli vrh. Vpisovadje 5t>l ,Geppa » II
Šjbvenskd planinsko društvo šča udeiežence, da je odhod v ncf, i jo 2. junija ob 6.30 iz začetka • F Severo
Prosvetno društvo »Prosek-K00^ vel« obvešča vse izletnike, dg Je hod za izlet v Celje in Velenje nedeljo 2. 6. ob 5. uri. Prosimo ^ nost.
Prosvetno društvo v Skednju PjjJ

izlet po Koroški. Vpisovanje večer od 20.30 do 21.30, razen bote in nedelje, v društvenih" štorih, Ul. dl Servola 124-1.
Mali oglasi :
14' 16-LETINI EGA FANTA ali delL sprejmemo v službo v trgovini * stvin, Trg sv. Frančiška 8.
Danes 1. in Jutri 2. junija bo jj
o srnico, kjer bodo točili dobro ^ tn črno vino. Vljudno vabljeni-Slovenska strokovna Industrij** šola na Opčinah potrebuje za £laS.L« ni pouk in za šolske priredit manjši klavir ati pianino. Ker jjjj so šolska denarna sredstva jo skromna, se obrača ravnateljstvo „ dobrosrčnih Slovencev, ki imajo ld0. inštrument, s prošnjo, da bi ga pili naši šoli za ceno, primerno ši finančni zmogljivosti ati pa rr»°r -tudi brezplačno. Ponudbe poslati n ravnateljstvo slovenske strokovne dustrijske šole na Opčinah, tudi r telefonu št. 22-10-63.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN PORO**
31. maja 1963 se J,e v Trstu rodi,‘’ 19 otrok, umrlo pa le 9 oseb. ,i.
UMRLI SO: 41-letni Glauco , na, 81-1 etn a Maria Mazzarolli Massopušt, 67-letni Giuseppe Ton>l’n ’ 56-letnii Enrico Gazulli; 73-letni A' ton-io Riosa, 73-letna Ermlota f'urca-por. Benčini, 69-letni Francesco V sanelli, 45-letni Francesco Fabjan, ‘ letni Vincenzo Filippi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Kedenzlone, Trg Garibaldi J Benussl, UJ. Cavana 11; Alla
va, Trg S. Francesco l- Kava®1' Trg Liberta 6; Al Galeno, Ul. S-lino 36 (Sv. Ivan).
.z ~ V. s? S. trs. & *= er oo
Združeni mladinski pevski zbor iz Nabrežine in s Proseka, ki je nastopil na glasbeni produkciji v Nabre-ni. V ponedeljek pa bosta v Avdi toriju v Trstu v okviru zaključnega nastopa gojencev glasbene šole GM nastopila mladinska pevska zbora šole Glasbene Matice in PD Prosek-Kontovel. Zbora bosta zapela štiri »kerljeve narodne (Plavarska, Grenka smrt, Barčica, Pojte, pojte drobne ptice) in dve Svarovi narodni (Kukavica in Pastirc pa pase). Dirigirala bosta prof. Svetko Grgič in prof. Ignacij Ota, pri klavirju pa bo
spremljal prof. Erminij Ambrozet
"•Hiiiii.minHiiiHi.ii.il..................m.........................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zamenjala fu je za delavca pa sta bila navadna tatova
Iz župnikove sobe sta odnesla snemalni aparat - Nekoliko neverjetna zgodba o tatvini lambrete se je končala s popolno oprostitvijo obtoženca
Pred kazenskimi sodniki sta se ‘?govarjala 38-letni Giuseppe Ba-Waro iz Ul. Machlig ter 29-letni "telio Smilovich iz Ul. Lorenzet-s. Oba sta bila obtožena, da sta "(tradla snemalni aparat duhovniku Giovanniju Cavallarinu, žup.
cerkve v Starih Miljah. Po-Jeg tega so ju tudi obtožili, da prodajala ure brez ustrezne “cence.
Barillaro in Smilovich sta že nba znana policijskim organom, “jhilovich pa je bil svoj čas zapleten, čeprav po nedolžnem, v tlano afero Claudie Favento, ki *° jo našli mrtvo pod obalno cesto.
Dogodek, ki je pripeljal Smilo-''•cha in Barillara pred sodnike, *e je odigral okoli poldne v župnišču v Starih Miljah. Derna De Antoni, župnikova nečakinja, je °n tisti uri ležala v postelji v *voji sobi. Nenadoma je zaslišala,
da se je pred župnišče pripeljal neki avto.. Takoj nato pa je ču-la, da se v kuhinji dva moška pogovarjata z župnikovo materjo, 80-letno Anna Penso. Moška sta vprašala priletno žensko, če j župnik doma. Pensova pa, ki je -na pol slepa in gluha, ju je vprašala, če sla morda delavca, ki sta prišla popravljat ogrevalno napravo. Neznanca sta pritrdila in takoj nato odšla., Kmalu potem sta' odprla tudi vrata njene sobe in eden ji je celo voščil dober dan. Nato sta odšla. De Antonije-va ju je opazovala iz okna svoje sobe, ko sta vstopila v avto Fiat 1100 ter se odpeljala.
Nekoliko pozneje so ugotovili, da so bili v župnišču tatovi. Vendar pa so vsi tedaj mislili, da se neznani zlikovci niso polastili niti denarja, ali kakega predmeta.
Policisti so kmalu prišli na sled Barillaru in Smilovichu na pod-
KINO «BELVEDERE» NA OPČINAH
predvaja, danes, v soboto ob 18.30, zabavni film v technicolorju:
®	Prepovedano mladini
V nedeljo ob 15 pustolovski technicolor film:
«CLI ARCIERI NERI
(CRN! LOKOSTRELCI)
KINO IRIS« PROSEK
predvaja danes 1. t.m. z začetkom ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
EXODUS
Kolosalni film Otta Premingerja Igrajo: Paul Newman, Eva Marie Saint
te

Ktmnu

predvaja danes 1. t.m. z začetkom ob 18 Globe Intemac. film:
IL PASSAGGIO DEl RENO
(PREHOD CEZ REN)
Film je prejel «zlatega levan na XXI. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah
Igrajo: Charles Aznavour, Nicole Courcel, Georges Riviere.
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
KINO PROSEK-KONTOVEL
danes 1. t.m. ob 19.30 uri Cinemascope film:
y^ m	MtlHCl GOLUWYN MArTR
•	JULIAN;B&ifŠTEIN
“	“	DIHBTTA D«
VINCENTE MINNELLI
CBVStierr -
dell’/lpoca/is-
(ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE)
lagi opisa, ki ga je podala De Amonijeva. Ta je formalno prepoznala obiskovalca. Da pa sta mladeniča ukradla snemalni aparat, ki je bil vreden 115.000 lir, je župnik opazil šele meseca maja. Ko je hotel pokazati aparat nekim znancem, je opazil, da je bila škatla v katero ga je shranil, prazna.
SodnlKj so spoznali Barillara in Smilovicha za kriva ter obsodili vsakega na l leto zapora in 60 tisoč lir globe.
*	* >K
Pred istim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba Giro-metta) se je zagovarjal tudi 22-letni Mario Regent s Kontovela 208. Mladeniča, ki je bil obtožen, da je ukradel lambreto nekemu znancu, pa so sodniki spoznali za nedolžnega ter ga oprostili. Menili so namreč, da deja-hje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo.
Vsa ta zadeva z »ukradeno« lambreto se je že spočetka zdela zelo čudno preiskovalnim organom, ki pa so nazadnje le sklenili, da prijavijo Regenta sodišču, čeprav so obstajali določeni dvomi glede njegove krivde.
Vse se je končalo 12. april* lani pred gostilno v Briščkih. V lokalu so bili tedaj med drugimi brata Mario in Dario Regent ter 22-letni Mario Terzoni s Proseka - Postaja št. 2. Med 19.30 in 21. uro pa sta Regentova zapustila gostilno ter odšla. Okoli 21. ure je Terzoni opazil, da mu je nekdo vzel lambreto, 'k! jo je parkiral pred gostilno. Naslednjega dne je prijavil tatvino policiji. Ni pa trdil, da mu je vozilo u-kradel Mario Regent, ampak so v zapisnik vnesli izraz »neznanci«. Pozneje pa je Terzoni namignil, da sta mu lambreto morda vzela Regentova. Policisti so seveda zaslišali oba brata in Mario je brez oklevanja priznal, da je lambreto odpeljal on sam, medtem ko brat ni imel pri vsej zadevi ničesar opraviti. Njegova izpoved pa je izzvenela čisto drugače kot Ter-zonijeva prijava. Mario je namreč trdil, da se je že dalj časa pogajal s Terzonijem za odkup lambrete. Nekega dne sta se baje ustno sporazumela, da mu Terzoni proda skuter za 30.000 lir. Ker pa Mario ni imel celotne vsote, sta se dogovorila, da bo izročil 15.000 lir lastniku neke trgovine v Trstu, ki se ukvarja s preprodajo rabljenih vozil ter tako odkupil prometno knjižico. Terzoni je sicer že imel motor v rokah, toda ker še ni poravnal vsega dolga, si je ta pridržal pro-metno knjižico. Regent je kmalu potem odšel v Trst, dvignil prometno knjižico, Terzoni pa mu je izročil skuter.
Ta kupčija pa se ni nikoli zaključila. Regent je baje ugotovil, da je bilo vozilo v zelo slabem stanju ter ga je moral izročiti mehaniku v popravo ter kupiti več novih nadomestnih delov. Vsa ta popravila so ga baje stala okoli 25.000 lir. Nato pa je minilo skoraj pol leta. Terzoni je zahteval nazadnje naj mu Regent izroči skuter. Po dolgotrajnem dogovarjanju se je to tudi zgodilo. Vendar pa je baje Terzoni obljubil Mariu, da mu bo še posodil motor. Pravimo baje, ker je 12. a-prila lani odbil to zahtevo, češ da je motor pokvarjen. Regent pa je trdil, da mu je v gostilni zagrozil, da bo odpeljal skuter, če se ne bosta dokončno pobotala. Terzoni pa se tega razgovora ni spominjal. Mariov brat pa je potrdil to okoliščino.
Na razpravi je javni tožilec takoj podvomil glede objektivnosti obtožnice ter nazadnje zahteval naj sodniki oprostijo Maria zaradi pomanjkanja dokazov glede na-mernosti tatvine. V resnici pa so ga popolnoma oprostili.
*	* *
Pred sodnikom Brencijem pa se je zagovarjal 26-letni Giorgio Bo-nanco iz Ul. Piccardi 4. Obtožili so ga, da je po krivem obdolžil samega sebe tatvine.
Mladenič, ki je brezposeln, je pozneje povedal, da je nekega dne čital v dnevnem časopisju o tatvini v hiši 44-letnega Cavinija iz Ul. Cologna 72, Tedaj se mu je porodila misel, da samega sebe obtoži tatvine in prišel tako v zapor, kjer ne bo več v breme svoji materi. Tako je tudi storil. 11. decembra lani je odšel na kvesturo ter skušal prepričati nekega podčastnika o svojem prekršku. Policisti so mu spočetka verjeli, čeprav se jim neke podrobnosti niso zdele preveč prepričljive. Mladenič pa jih je pomiril, češ da je zmeden in se ne spominja pčav dobro poteka tatvinskega podviga. Se isto noč pa so ugotovili, da pri tatvini, ki jo je utrpel Cavini, Bonanco ni imel prstov vmes. Zato so ga prijavili sodniku, ker je obtožil po krivem samega sebe.
Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 5 mesecev in 10 dni zapora.
MALOOBMEJNA BLAGOVNA IZMENJAVA V APRILU
Industrijska proizvodnja zadovoljiva le tekstilni sektor je še vedno v krizi
Letošnji pridelek pšenice bo zaradi pozebe polovico manjši kot v normalni letini ■ Nobene škode na sadnem drevju
V aprilu so goriški operaterji z 31 uvoznimi dovoljenji uvozili za 110 milijonov lir raznega blaga v okviru italijansko-jugoslovanske-ga sporazuma o obmejni blagovni izmenjavi. Nadalje s 6 preko carine uvozili še za 262 milijonov lir blaga. S 36 dovoljenji pa so izvozili za 122 milijonov lir blaga.
Z obrtnicami so uvozili klavno govejo živino (50 milijonov), goveje meso (36 milijonov) in sveže prašičje meso (24 milijonov). Preko carine pa so uvozili konje za delo in za zakol (30 milijonov), ovčje meso (36 milijonov), les za kurjavo (28 milijonov), neža-gan les listavcev (7,6 milijona), žagan les listavcev (29 milijonov), leseno maso za umetno prejo (90 milijonov), idrijske čipke (15 milijonov), cementne izdelke (21 milijonov) in opeko (390.000 lir).
Z obrtnicami so izvozili v Jugoslavijo drogerijsko blago (4 milijone), tkanine (82 milijonov), o-blačila (5 milijonov), tehnične filtre (4 milijone), električni in e-lektrotehnični material (10 milijonov), avtomobilske nadomestne dele (4,2 milijona), fotografski material (5,8 milijona) itd.
Trgovinska zbornica je nadalje izdala potrdila o izvoru nekaterih vrst blaga, izdelanega v goriški pokrajini, ki je namenjeno izvozu v druge države. V Francijo so izvozili za 922.000 lir cvet-
ličnih lončkov, v Grčijo za 7,6 milijona furnirja, v Libijo pa ta 600.000 lir stolic.
Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice za april so bili vremenski pogoji približno takšni kot v marcu. Dokaj debela toča se je pojavila v krminski občini in povzročila precej škode kmetom. Zaradi hude zime so pšenični posevki še vedno zelo prizadejani. Sodijo, da bo letošnji pridelek pšenice polovico manjši od pridelka, ki ga navadno poberejo na naših poljih. Tiste njive, kjer je mraz popolnoma uničil posevke, pa so na novo preorali in jih posejali z drugimi kulturami. I-sto so storili tudi s travniki. O-toplitev je omogočila kmetovalcem, da so posejali krompir, sladkorno peso, travo ter začeli s sejanjem koruze. Drevje na splošno v letošnji zimi ni utrpelo škode. Breskve, češnje in ostalo sadno drevje je lepo vzcvetelo in že v aprilu obetalo dober pridelek. Zdravstveno stanje domačih živali je bilo na splošno zadovoljivo, le tu pa tam se je pojavil kakšen primer prašičje kuge, ki pa so ga takoj izolirali. Prehrambeno stanje je še vedno dokaj resno zaradi pomanjkanja krme.
Kar zadeva industrijski sektor, naj najprej omenimo tržiško ladjedelnico, ki uspešno opravlja naročila. Zadovoljivo je tudi sta-
nje v sosednem obratu za izdelovanje • plastičnih mas (izdelujejo plastične čolne, ki jih zelo cenijo na domačem kakor tudi na mednarodnih tržiščih), kakor' tudi v elektromehanjčnih delavnicah, kjer se je proizvodnja zvišala zaradi montiranja novih strojev. Nobene spremembe niso zabeležili v primerjavi z marcem v tovarnah, ki izdelujejo statve, hladilnike in metalno embalažo. Se vedno kritična pa je proizvbdnja v tekstilnih tovarnah zaradi ponovnega zmanjšanja povpraševa-nja po bombažnih izdelkih kakor tudi po tekstilnerti blagu iz umetne preje. Škodo najbolj trpi večji tekstilni obrgt, medtem ko y obratih za izdelovanje nogavic' ter elastičnih tkanin ne Zmanjšujejo proizvodnje. V tem mesecu se je na moč zvišalo povpraševanje po slaščicah, ker so se bližali velikonočni prazniki. Nikakršne spre-
Drevi v Dijaškem domu glasbena produkcija
Drevi ob 20. uri bo v prostorih Dijaškega doma v Gorici notranja produkcija gojencev glasbene šole iz Šempetra, namenjena gojencem iz Dijaškega doma in vsem tistim, ki ljubijo glasbo in bi se želeli seznaniti z dosežki gojencev te šole.
STOLPNICA V UL. FATEBENEFRATELLI
■j W %
iMr IIJIJ
J
...
•V '	• .
'mg ■
M
k
f
•irnžVuiu.j./ A	___
, - jf
* te *v Iv 1*1 RTi <
‘I ■' h n
'te $'te ! f
.
v- mm
rt 'PS* ' I
m
' M Mi l .
t -	/	. < ' Čl.;.. Steki,.
V dveh letih je nastalo med Ulico Fatebenefratelli in Ulico Lungh’Isonzo novo naselje, ki ga sestavljajo v glavnem enonadstrop. ne hišice, namenjene dvema ali štirim strankam. Naselje je zelo obsežno ter ga sestavlja nekaj desetin takšnih zgradb. V zad-
njem času pa je to satelitsko naselje začelo «rasti» v zrak. Tik glavne ceste so zgradili stolpnico z nesimetričnimi temelji, ki je že pod streho in so prav te dni v teku dela, da uredijo tudi njeno pročelje. V njej bo dobilo sta-novanje nekaj desetin goriških družin.
n*****i***H***tB*>i*ilHi**«ii«MlMtii*9t»«a»«ii*«»iViB«*««sai«aiai0»i«iB||««»ii«iaiaiiii>B«ii»M««i(ft||«iiiaiaiB|ias>tai,lia||avaaai|||,iaaia||ai|t||iaa|ia||||kt|l|aiaiaai|t|ail|VitvaaitiigiaiiiiMai|iiaailigi(S|a||iai||||)|iai»flV|itSs«asn««*«««iiiaiiBaiii»iiiaiiiiiiiaiii|g||iaiiiiaiai«Rli||ai||B||V|||||g|||iaa|lg||||aiaii||lf||aaiailia
POSVET ŽUPANOV V STARANCANU
V odboru bolnišnice v Tržiču naj bodo znstopone okoliške občine
Država naj občinam izplača vsa zneske, ki jim jih še dolguje
Pretekli torek popoldne so se na županstvu v Starancanu sestali župani sedmih občin tržiike-ga področja, in sicer iz Staran-cana, Ronk, Škocjana, Fogliana, Doberdoba, Turjaka in S. Piera. Na sestanku so obravnavali pred« vsem dve vprašanji, in sicer položaj v tržiški bolnišnici posebno glede tta njen upravni odbor in gospodarski položaj teh občin.
Kar se pr.vega problemi tiče so ugotovili, da se prebivalstvo teh šestih občin, ki štejejo skupaj vsaj toliko prebivalstva kot Tržič, poslužuje bolnišnice v tem mestu. Zato so postavili zahtevo, naj bi imele te občine tudi v upravnem odboru bolnišnice temu primerno zastopstvo, ki bo ščitilo koristi njihovih občanov. V ta namen bodo poslali posebno delegacijo k pristojnim oblastem, obenem pa se bodo obrnili tudi do Občinarjev, da jih podprejo v tej akciji.
Glede gospodarskega položaja prizadetih občin so najprej poudarili potrebo, da bi prišlo Cimprej do reforme krajevnih financ; nato so ugotovili, da imajo posamezne občinske uprave še precejšnje kredite napram državi, ki jim mora še povrniti odgovarjajočo vsoto za ukinjeno trošarino na vino, obresti za posojila, ki so jih najeli pri krajevnih denarnih zavodih za kritje občinskih primanjkljajev itd. Vse te terjatve dosežejo precej milijonov in občinske uprave čakajo že leta na njihovo povračilo.
Sklenili so, naj to vprašanje proučijo posamezni občinski sveti, zainteresirali pa bodo tudi pokrajinske parlamentarce in poslali v Rim - posebno delegacijo, da bi pri pristojnih ministrstvih pospešili izplačilo vsot, ki jih dolguj« država občinskim upravam.
Ob zaključku so sprejeli sklep, da se bodo čimprej ponovno sestali in obravnavali tudi druge skupne probleme.
uri v znak protesta proti stališču ravnateljstva, ki noče sprejeti pogajanj s sindikalnimi organizacijami o proizvodni nagradi, uvedbi akordnega dela, skrajšanju delovnega časa itd. V podgorski tekstilni tovarni je v stavki sodelovalo 95 odstotkov vseh delavk, v Ronkah pa sto odstotkov.
Včeraj se je na goriškem sodišču zaključila razprava proti skupini delavcev gradbene stroke, ki so bili obtoženi, da so med lansko poletno stavko izvršili po zakonu kazniva dejanja. Med razpravo so zaslišali številne priče in ugotovili, da njihovo ravnanje ni v ničemer nasprotovalo zakonu in so jih zato popolnoma oprostili.
VCSt! II RUPI
Delavci karftonažne tovarne zahtevajo upoštevanje svojih pravic
Odkupnu cenu za mleko je prenizka v primerjavi s tržno ceno v mestu
Kartonažna tovarna v Rupi, ki je nastala na tem mestu blizu Vipave predvsem zaradi ugodnosti goriške proste cone, ima mnogo naročil in dela s polno paro. Delavci, ki so povečini iz Rupe in sosednih vasi pravijo, da njen gospodar tudi zelo dobro zasluži. Vendar pa ga to ne .o^jjj^.flB bi ne bil stalno v sporu s svojimi uslužbenci, ki jih je okrog 20, zaradi njihovega zaslužka. Prav v zadnjih tednih se je spor zaostril zaradi izvajanja določil pogodbe, ki je bila sporazumno sprejeta dne 15, januarja letos.
da mu zakon omogoča obročno odplačevanje v dveh letih in da Se bo tega držal. Na ta način bi delavci praktično imeli mnogo manj koristi od priznanih poviškov in zato grozijo tudi s ponovno stavko, če ne bo prišlo do sporazuma z vodstvom tovar-
jjje; .»l I.U uj bil Haiu.,1
Prav kakor kmetje v Brdih, ki so pred meseci stopili zaradi tega problema celo v stavko, imajo težave z mlekom tudi v Rupi in sosednih vaseh. Mlekarji odkupujejo mleko po 52 lir za liter, kar je odločno premalo, da bi mogli živinorejci kriti svoje stroške, ki so zlasti po lanski slabi
■ Spoj,, gre tpdi glede kvalifika- krmski letini močno narasli. Pri cij, ker vodstvo noče priznati ti- [ tem ugotavljajo, da se mleko pro-
stim delavcem, ki so zaposleni pri strojih, odgovarjajoče kvalifikacije. Nekateri bi morali biti v prvi ali drugi kategoriji, sko-ro vsi ti pa so še vedno v tretji kategoriji, z občutno škodo pri plači. Tudi delavke se pritožuje-
Delavci zahtevajo, naj bi jim'jo, da so prevedene v prenizke gospodar takoj izplačal 'pogojene kategorije, ki jim ne pritičejo poviške in nagrade, ta pa trdi, | po delu, ki ga opravljajo.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Mladoletni vlomilci v Ronkah odnesli za okrog 200.000 lir
Lani julija in avgusta so ponoči vlomili v trgo. vino Franco in v mehanično delavnico Micheluzzi
blaga
Sindikalna kronika
Včeraj od 12. do 14. ure so vse tekstilne delavke prve izmene v Podgori in Ronkah stavkale dve
Dne 9. avgusta 1962 zjutraj o-krog 9. ure, je prišel h karabinjerjem v Ronkah Francesco Franco, ki ima trgovino z gospodinjskimi stroji v Ronkah, Ul. Ober-dan 21 in prijavil vlom. Prejšnjo noč so namreč neznanci vdrli skozi dvoriščna vrata v njegovo tr-govino in odnesli iz nje razne gospodinjske in druge stroje, tri radijske sprejemnike, eno uro in 5.000 lir v gotovini, vse skupaj za okrog 105.000 lir vrednosti. Povedal je tudi, da ne more niti sumiti, kdo naj bi bili vlomilci.
Karabinjerji so sl ogledali pri. zorišče vloma in ugotovili, da so tatovi napravili najprej luknjo v dva metra visoki mreži, ki obdaja dvorišče, vlomili so vrata v zadnji del trgovine, se založili z blagom in odšli skozi dvoriščno okno, ki je komaj 85 cm od tal. V ostalem pa niso našli za vlomilci nobenih sledov tudi zato,
imiiiiiiiiiiitinimiinmiiitiiiiHiiiuiimiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiartMMiiiMiiiHiiiiiMMfMMimiiiiiiimiiiiiiiMMimm
SPOROČILO MINISTRSTVA ZA FINANCE
Začasno podaljšana koncesija družbi Pertasela v Rajblja
Gre za prehodno rešitev, da te ne prejudicirajo interesi dežele Fur-lanija-Julijska krajina - Poostreno nadzorstvo nad črpanjem rude
V zvezi z vestmi o rajbeljskem rudniku, ki so jih objavili nekateri dnevniki, pojasnjuje ministrstvo za finance, da bo sedanja koncesija rudniški družbi «Raibl» (Pertusola) zapadla 30. junija. Ta rudnik je spadal najprej pod Avstro-Ogrsko in je prišel pod Italijo na podlagi mirovne pogodbe od 10. septembra 1919 ter je spadal med rudniške komplekse, ki so na podlagi kraljevskega dekreta št. 1443 od 29.7. 1927 spadali pod finančno upravo. Z nastankom ustavnega zakona št. 1 od 31.1.1963, na podlagi katerega postanejo vsi rudniki v Furlaniji-Julijski krajini last no-ve dežele, so deželni krogi pred-očili nujnost, da se z obnovitvijo
koncesije za izkoriščanje rudnika ne smejo prejudicirati interesi dežele, to je da je treba rudo predelovati v deželi sami. Finančno ministrstvo se strinja s stališči deželnih krogov in upravnih organov, da je treba najti prehodno rešitev, tako da se sedanja koncesija podaljša za kratko dobo, da se lahko odloži vsaka trajna in dokončna rešitev Finančno ministrstvo končno po. jasnjuje, da razume potrebo po strogem nadzorstvu nad dejavnostjo, predvsem pa nad črpanjem rude v rudniku v tej prehodni dobi. Zato bo posredovalo pri ministrstvu za industrijo in trgovino naj po svojih organih čimbolj okrepi nadzorstvo.
ker je trgovina od zadaj precej osamljena.
Prve preiskave niso dale uspeha, čez kakih deset dni pa so zvedeli, da ima 19-letni Sergio Zor-zet iz S. Piera na svojem domu radijski sprejemnik - transistor, ki naj bi bil dvomljivega izvora. Karabinjerji so v resnici 'dobili transistor in na njihovo vprašanje je Zorzet trdil, da ga je ku. pil od nekega znanca v Trstu, ni pa mogel dati kakih točnejših podatkov o tem znancu. Ko pa so radio pokazali hčeri trgovca Franca, je takoj spoznala, da je bil eden od tistih predmetov, ki so jih odnesli iz njihove trgovine vlomilci.
Karabinjerji so še nadalje zasliševali Zorzeta in ta je končno priznal tatvino ter povedal še imena sokrivcev, 16-letnega D. C. iz Ronk in 17-letnega R. Z. prav tako iz Ronk ter 22-letnega Giorgia Ventura iz Ronk, Ul. Matteotti 24. Pri nadaljnji preiskavi je prišlo na dan še nekaj ukradenih reči in Zorzet je priznal tudi, da je dne 2. julija 1962 vlomil v avtomobilsko delavnico Mattea Micheluzzija v Ronkah in odnesel iz nje več avtomobilskih ko-sov in drugega blaga.
Vse to je bilo več kot dovolj za prijavo vlomilcev sodišču in včeraj je bila pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava proti vsem štirim • obtožencem. V obtožnici je rečeno, da sta D. C. in R. Z. ^vlomila ponoči v trgovino Franco* v Ronkah ter odnesla iz nje zgoraj navedeno blago. Zorzet je bil obtožen vloma v delavnico Micheluzzija, Ventura Giorgio pa da je prejel od D. C. radijski sprejemnik o katerem je vedel, da je bil ukraden. Tudi drugi obtoženci so si med seboj prodajali ali zamenjavali ukradi* no blago.
Obtoženci so krivdo v glavnem priznali in državni tožilec je, upoštevajoč mladoletnost nekaterih izmed njih, zahteval kazen samo za Zorzeta, ki je bil že večkrat kaznovan, in za Venturo. Po govorih branilcev (odv. Camber je branil R. Z., Bonadonna Zorze-ta, Blessi E. pa D. C. ter odv. Michieli Venturo), je sodišče ob-
sodilo Zorzeta na 14 mesecev zapora in 50 tisoč lir globe; od te kazni pa mu j® pomiloščeno eno leto in vsa globa. Ostale tri obtožence pa so oprostili bodisi zaradi amnestije ali zaradi mla-doletnosti, 'in z upanjem, da jih bo prvo srečanje s sodnijo pripravilo na pot bolj poštenega življenja.
Drž. tož.: dr. Placentino; preds. sod.:	dr. Cenisi; zap. Daidone.
Nezgoda pri igri
Včeraj ob 12. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 9-let-nega Giampaola Cerettija iz Gorice, Ul. Italico Brass 28. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili zlom desnega zapestja ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Deček je zdravniku izjavil, da se je poškodoval pri igranju z žogo.
daja na drobno v Gorici po 85 in celo po 90 lir ter da je prevelika razlika med odkupno in tržno ceno. Po sedanjem razmerju bi lah. ko odkupovali mleko vsaj po 60 lir ne da bi ga bilo treba podražiti pri prodaji na drobno, kar bi prineslo zopet dvig cen drugemu blagu in bi kmetje ne imeli nobene koristi.
Prav bi bilo, če bi merodajni činitelji, ki imajo nekaj besede pri določanju in uravnove.šenju cen, v tej zadevi nekaj ukrenili, da bi tudi živinorejci imeli kaj koristi od svojega dela in še naprej skrbeli za razvoj živinoreje, ki se tudi tu vedno bolj krči, ker je živine vedno manj.
VERDI. 17.30: «L’omicida», Marina Vlady in Robert Hossein. Cmobe-11 film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.15: «11 diavolo#, Alberto Sordi. Italijanski panoramski film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «L’anno crudele*, L. Olivier In S. Signoret. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «11 cowboy col velo da sposaii, M. 0’Hara in B. Keith. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. '28-79.
TEMPERATURA VČERAJ .
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,2 stopinje ob 14.10, najnižjo 13.8 stopinje ob 4.15. Povprečne dnevne vlage je bilo 36 odstotkov. Cez noč je padlo 2,2 mm dežja.
.............................mn............m.-..,.,
VESTI IZ TERSKE DOLINE
Prehod med Uče jo in Žago naj dobi mednarodni značaj
Zanj se najbolj ogrevajo v Tarčenlu - Pospešil bi turizem v tem delu videmske pokrajine
Prebivalci Terske doline, posebno pa tisti, ki stanujejo v Tarčen-tu, se zavzemajo, da bi se prehod druge kategorije pri Učeji spremenil v mednarodni prehod prve kategorije, ki naj bi služil tudi lastnikom potnih listov. Pristojne obmejne in finančne oblasti so že dale svoj pristanek, geometer Barbettj iz Tarčenta pa je izdelal načrt, ki predvideva okoli tri milijone lir stroškov, na podlagi katerega naj bi se povečal parkirni prostor v bližini prehoda.
Med Tarčentom in Učejo je 25 km dolga asfaltna cesta, široka šest metrov, ki je zelo panora-mična. Ce bi prehod v Učeji spremenili v mednarodnega, bi se številni turisti spustili po tej cesti
v Žago, vas v Soški dolini; < koder bi potovali po dolini na s ver in se vrnili na italijansko zemlje čez. Predli, ali pa pro jugu, kjer bi se lahko vrnili Italiji čez Robič ali čez Rdei hišo.
Nedvomno je predlog zelo um sten in bi v veliki meri priponv gel, če bi ga sprejeli, k večjem turističnemu prometu. Posebr Videmčani bi se mogli poslužev ti tega prehoda.
Predlog tudi z naše strani p. sredujemo pristojnim oblastem, d bi ga proučile in sprejele prime ne korake, ki bi omogočili nadal nji razvoj turizma med sosednj ma področjima.
'"‘JIM
flL7 ■ Sffkffl

is?p3i	1 p;M
ir €|§6f b| v	idn
UL* “ Ui a , ■ ifli
yii
^lllllilgll	.^7^=3
1 *flP fei	i ▼ gjl K P




Evropsko prvenstvo v boksu
Šest Italijanov in dva Jugoslovana v polfinalu
MOSKVA, 31. — Sest Italijanov se je uvrstilo v polfinalna tekmovanja evropskega prvenstva v boksu. Danes so se v nadaljnje kolo uvrstili Se Bertini v vvelter, Canč v težki in Sabri v lahki kategoriji, medtem ko se je moral Murru v srednji kategoriji predati že v prvi rundi premočnemu predstavniku SZ Popenčenku.
Tudi Jugoslavija bo imela dva predstavnika v polfinalu. Gre za Petriča, ki se je po točkah iznebil Ceha Shlaisa in Jakovljeviča, ki je prisilil sodnika, da je še pred koncem prekinil neenak dvoboj s Francozom Di Benedettom.
je skupina favoritov za končno zmago pognala v zasledovanje, ki ga je tudi uspešno zaključila.
V tej skupini je bil tudi Balma-mion, ki je bil že na tem, da izgubi roza majico. Nekaj km pred ciljem se je znašel s prazno zračnico, a njegov spretni mehanik mu je zamenjal kolo v rekordnem času in tako pripomogel Balmamio-nu. da je z besnim zasledovanjem dohitel begunce, se jim pridružil in z njimi privozil do cilja, ki je
llllllllllllimiillllllllllllllllllilHlliliiiiliiiiiiHiiiiniiiiHHiuUIIUIIIIIMIIIlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIinilll
ZA LETOŠNJE ITALIJANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
SZ BOR
■poroča, da danes odpade telovadba za deklice.
13. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
Tudi v Saint Vincentu Taccone (četrtič) prvi J
Balmamion, tretji na cilju, ohranil rožo majico
SAINT VINCENT, 31. — Vito Taccone je danes nadaljeval s svojo zlato serijo zmag. «Orel Apeninov in Alp», kakor so ga takoj krstili tamkajšnji navijači, je prvi privozil do prelaza Velikega sv. Bernarda in zmagal na cilju. Malo je manjkalo, da ni Taccone, kot nekoč Coppi, privozil do cilja s precejšnjo prednostjo, s katero bi nadoknadil zamudo iz Potenze. Toda Taccone je bil sam in za njim se
Minimalne norme za nastop v Trstu
Te bodo morali atleti doseči najkasneje do 14. julija
RIM, 31. — Predsedstvo italijanske atletske zveze je določilo minimalne čase in znamke, ki bodo potrebne za nastop na letošnjem italijanskem prvenstvu, ki bo 19., 20. in 21. julija v Trstu. Minimalne norme bodo morali atleti doseči najkasneje do 14. julija in jasno Je, da bodo pripuščeni k prvenstvu samo tisti, ki bodo te dosegli v letošnji atletski sezoni.
Norme so naslednje:	
MOŠKI	
100 m	11”0
200 m	22”4
400 m	50”0
800 m	1’55”5
1500 m	4’02”0
5000 m	15’15”0
10000 m	32’30”0
110 m zapreke	15”4
	
	
Bari-Messina	1
Brcscia-Udinese	X 1
Cagliari-Catanzaro	1
Foggia-Cosenza	1
Lazio-Triestina	1 X
Lucchese-Alessandria	2 X
Parma-Sambenedettese	1 X
Pro Patria-Lecco	1
Simmenthal-Padova	1
Verona-Comu	1X2
Cesena-Arezzo	1
Forll-Prato	1 2 X
Siracusa-Trapanl	1
prvi	1	2 X
drugi	2	1 1
prvi	X	1
drugi	1	X
prvi	1	
drugi	1	
prvi	2	1
drugi	1	2
prvi	1	
drugi	‘ 2	
prvi	1	2
drugi	2	1
400 m zapreke 3000 m ovire Skok v višino Skok v daljino Troskok Skok ob palici Met krogle Met diska Met kopja Met kladiva Hoja 10 km
ZENSKE
100 m 200 m 400 ni 800 m
80 m zapreke Skok v višino Skok v daljino Met krogle Met diska Met kopja
55”5
9’35”0
1.90	m 7,00 m
14,40 m
3.90	m 14,40 m
45.00	m
60.00	m
50.00	m 49’30”0
12"6
1« 2’24”0 12”6 1,50 m 5,20 m
11.00	m
35.00	m
32.00	m
KOŠARKA
Simmcnthal in Gira proti Goriziani
V prihodnjih dneh bo soriška košarkarska petorka Unione Gin-nastica Goriziana odigrala dve po. membni prijateljski tekmi. Jutri, v nedeljo ob 18.30 se bo srečala z Giro iz Bologne, v ponedeljek, 3. junija ob 21.lj pa z državnim prvakom prve košarkarske lige Simmenthalom iz Milana
Vodstvo UGG je v stikih z vodstvom jugoslovanskega košarkarskega prvaka Olimpije iz Ljubljane, da bi organiziralo srečanje med obema ekipama v Gorici. Sprva so nameravali prirediti tek. movanje v tem tednu, ker pa O-limpija nima časa, so sklenili, da bo to prijateljsko mednarodno srečanje septembra.
Pred eno izmed tekem, ki bosta jutri in v ponedeljek, bo predstavnik goriške občine podelil odlikovanja trem atletom Go-riziane Zorziju, Sardagni in Vit-toru za njihovo požrtvovalno šport-no aktivnost v Goriziani.
četrtič zaporedoma v letošnjem Giru postal plen razpoloženega Tac-ooneja.
Taccone se mora tako zadovoljiti s ciljnimi zmagami, ker ne pride več v poštev za končno. Tudi danes je pokazal, da mu prijajo vzponi. Kot gams je vozil proti vrhu «strehe» Gira, kjer je bila velika nevarnost plazov. Zaradi tega so prireditelji prepovedali celo uporabo avtomobilskih klaksonov. Taccone je prvi privozil do cilja gorske nagrade in se spustil v dolino, kjer je prišlo do združitve. Kakih 12 km od cilja Ronchini ni zdržal tempa, je zaostal in se je moral tako odpovedati sanjam, da bi ponovno oblekel roza majico.
Vrstni red na cilju 13. etape Sier-ra — S. Vincent (152 km);
X. Taccone Vito (Lygie) 4.34’26”, povprečna hitrost 33,231
2.	Zancanaro Giorgio
3.	Balmamion Franco (Carpano)
4.	Fontona (IBAC)
5.	De Rosso
6.	Adorni, 7. Ronchini, 8. Cribio-ri, 4.38’48”, 9. Conterno, 10. Massi-gnan, 11. Zilioli, 12. Battistini, 13. Assirelli. 14. Carlesi, 15. Brugnami, 16. Ceppi, 17. Mele 4.38’55”, 18. Alo-mar 4.40’55”, 19. Benedetti, 20. Bi-tossi 4.40’58”, itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	BALMAMION 73.2’33”
2.	Zancanaro z zaost. 4”
3.	De Rosso 17”
4.	Ronchini 53”
5.	Adorni 3’28”
6.	Brugnami 6’29”
7.	Carlesi 8’23”
8.	Massignan 10’5”
9.	Cribiori 10’35”
10.	Taccone 11'13”
11.	Battistini, 12. Fontona, 13. Bo-no, 14. Pambianco, 15. Conterno, itd.
DRIIG« KOL« EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAL
Italija-Španija 1:0 ugoslavi ja- Avstrija 2:0
BARCELONA* 31. — Po prvem dnevu drugega kola teniškega tekmovanja v evropski coni za Davisov pokal je Italija v vodstvu nad Španijo z 1:0. Po 3 urah in pol borbe je Pietran-geli premagal Spanca Santano 6:4, 6:4, 3:6, 8:6.
Drugo single srečanje med Gar-dinijem in Couderjem so morali prekiniti zaradi teme. Pri prekinitvi je Gardini vodil v drugem setu 4:2, medtem ko se je prvi niz zaključil 9:7 v korist Spanca.
ZAGRE®, 3. — V drugem kolu
tekmovanja za Davisov pokaj Jugoslavija vodi proti Avstriji z 2:0.
Pilič je premagal Hardija s 6:3,
6:3, 6:3, Jovanovič pa Heinka s 6:3, 6:3, 6:2.
Ostali izidi:
V	Stockholmu: Švedska — Rodezija 3:2.
V	Moskvi: SZ — Čile 1:1.
V	Bruslju: Anglija — Belgija 2:0.
V	Bukarešti: Romunija — Južna
Afrika 1:1.	V Padovi najtežji izpit za Borovo žensko šeštorko (na sliki)
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiimimiiHiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiin*
KVALIFIKACIJE Zfl VSTOP V PRVO ODBOJKARSKO LIGO
V Padovi danes in jutri odločilni nastopi Borove ženske šestorke
Dekleta so sinoči odpotovala iz Trsta
Odbojkarski odsek športnega združenja Bor je slavil letos mnogo uspehov, z vsemi tremi ekipami se je uvrstil na kvalifikacije, preko katerih vodi pot do višje lige. Možnost do napredovanja so si torej priborili tako mladinci, kot člani in članice.
Na pot kvalifikacij so prva stopila dekleta. Te so sinoči odpotovale v Padova, kjer bodo skušale poseči po najvišji nagradi: mesto v prvi ligi. V kolikor bi jim to uspelo, bi bil to vsekakor največji uspeh, kar jih je doslej zabeležilo mlado združe-
nje v svojem pestrem delovanju. Toda realno gledano, zmagati v Padovi ne bo lahko.
.....................................................................iiiiiiitiiiiiiiiinjiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiii.umni.iiihhihihiiiiiiiiiiuu....miti..................................1111..
SINOČI PRED NAVDUŠENO MNOŽICO NAVIJAČEV
........ ..........—	"<!	• n ■ usv	'I "l"‘.WlTI	•«'	..........
Dekleta IVienner Šport kluba osvojila «Pomladanski pokah
Jeseničanke na drugem, Enal Pallacanestro club na tretjem, Acegat na zadnjem mestu
Navijanje večine gledalcev ni pomoglo jeseniški ekipi do zmage na letošnjem turnirju za ((Pomladanski pokal«. Prvo mesto so morale prepustiti dunajskim igralkam, ki so povsem upravičeno odnesle v znak zmage lepo trofejo.
Dunajčanke so že v prvih minutah izsilile nagel tempo in le za silo zbrana ekipa Jesenic (ki se
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nocoj prvi veCer
Turnirja za
Grada sv. Justa»
Nocoj se bo začel mednarodni košarkarski turnir moških petork za «Trofejo Grada sv. Justa».
Ob 20.30 bo srečanje med zagrebško reprezentanco, to je praktično Lokomotivo, in izbranim moštvom ameriških vojakov.
Ob 22. uri pa bo nastop letošnjega italijanskega prvaka Sim-menthal, katerega nasprotnik bo domači Hausbrandt, ki ga bodo ojačili z nekaterimi igralci Phil-ca in Don Bosca.
Jutri, v nedeljo, bo ob 20. uri finale■ za tretje, ob 21.30 pa za prvo mesto.
V primeru slabega vremena bodo tekme v telovadnici v Ulici della Valle.
je morala odpovedati že pri odhodu nekaterim stalnim igralkam, in ni dobila obljubljene pomoči, ker Mrakovi niso pravočasno dali vstopnega vizuma in končno je morala pustiti na stolu svojo sedmo igralko zaradi poškodbe v prvem dnevu tekmovanja) je, je zaman trudila, da bi uspešno odgovarjala na zadane ji koše. 1 Igralke Wienerja so bile popolnoma razigrane in so prodirate z lahkoto pod koš • nasprotnic, M so danes pokazale prav šibko obrambo. Pobudnica vsake avstrijske akcije in čestokrat tudi realizatorka je bila Hackzova, ki se je izkazala kot sploh najboljša atletinja na parketu. Srečen, dan pa ,je imelo ‘še velijco 1 drugih dunajskih, igralk, tako na primer center Geisberger, ki je posebno v prvem polčasu in v prvi polovici drugega z vsakim svojim metom zadela v črno. Za tema igralkama sta drugo violino igrali Vaoejeva in Binder-jeva, ki sta,prav tako uspešno skrbeli za narastek točk na .sema-foru.	,
Jeseniške igralke so bile nekoliko v senci; Vavpotlčeva je odpovedala tako v obrambi kot v na-
padu, Pavličevi ni uspel niti en met in v nadaljevanju tekme ni sploh več streljala proti košu, Lakota si je v nekaj minutah nabrala 4 osebne napake in je morala vsakokrat pustiti nasprotniqam prosto pot do koša. Kljub temu pa je bila med najboljšimi na igrišču. Izkazala se je tudi Benediči-čeva, ki je edina znala voditi igro. Najboljša po borbenosti in realiza-eijah pa je bila Bercetova, ki se je borila za vsako žogo kot levinja.
Pred samim finalom sta se pomerili za tretje: mesto Enal Club in Acegat. Zmagala je prva ekipa, ki je z lahkoto odpravila še nezrele nasprotnice.
. Izida;	. ,
1 Enal — Acegat 43:30 (14:8)
, VViener — Jesenice 55:32 (26:14)
/ Ekipe so igrale v naslednjih po-.stavah:,
Enal Club Pallacanestro: Demar-eht, Logar, Colavizza, Paseni, Bal-bi, Millo, Bianchi, Cocianeich, Bi-slapi, Zuppin.
Acegat:	Repa, Otti, Caradonna,
Valli, Taucer, lacobucci, Pietrini, Bogateč, Prattico, .Tutta.
Wiener Šport Club: Ledz, Hackz, Vače, Puscher, Binder, Geisberger, Pasternak, Peschnik, Wagerihofer.
KK Jesenice: Vavpotič, Berce, Lakota, PaVlič, Valentar, Pucelj, Benedičič.
/7 KOPRSKEGA OKRAJA
Začetek jadralne sezone
Novi športni objekti v Božičih
Jadralni klub Burja v Izoli je ob začetku jadralne sezone organiziral regato za jadrnice Snipe. Regata je bila v Simonovem zalivu in so razen domačinov nastopili še Koprčani^ Prvo mesto sta zasedla člana /koprskega Jadra Cerkvenik in Hočevar na jadrnici Barba Vane. Tudi drugo mesto je pripadlo Koprčanom, in sicer Korošcu in Strgulcu na jadrnici Slavica. Tretje mesto pa
sta zasedla Izolčana Žbogar in Kapelj na jadrnici Alieto.
Jadralci bodo skušali organizirati letos več prireditev v Simonovem zalivu, kjer so zaradi močnih zračnih tokov zelo ugodni pogoji za jadranje. Hkrati so tu tudi odlični pogoji za gledalce, ki lahko opazujejo tekmovanje z Dobrave. Domači organizatorji bodo skušali zainteresirati tudi turistične organizacije, saj bi bile prireditve v Simonovem zalivu privlačne tako za domače kot za tuje turiste.
* * #
Zelo požrtvovalno telesnovzgoj-no društvo Partizan Miljski hribi je v nedeljo slavilo pomemben dogodek. V Božičih so odprl novo telovadnico, hkrati pa tudi igrišča za odbojko, rokomet in batinca-nje. Sredstva je prispevala občinska zveza za telesno vzgojo, številna dela pa je opravilo članstvo prostovoljno. Ob otvoritvi so priredili razna tekmovanja, ki se jih je udeležilo nad 50 mladincev in mladink.
* * :it
Kopru se obeta mednarodni rokometni dogodek. V soboto ob 17.
in v nedeljo ob 10.30 se bosta pomerila domači Partizan in član dunajske področne lige Šport Ve-rein Finanz. To bo lepa priložnost za afirmacijo domačega Partizana, ki je bfl nekaj let v krizi, zadnje čase pa se močno popravlja in je resen pretendent za republiško ligo.
Tomos sc pripravlja na kvalifikacije
Prvak koprske področne lige To. mos je v nedeljo odigral prijateljsko tekmo z vojaškim moštvom graničarjev in jo zaključil neodločeno. V moštvu je še zmeraj kriza. Koprčani so sicer imeli več od igre, v 16-metrskem prostoru pa so se spuščali v nepotrebna preigravanja in je spet prišla do izraza njihova neučinkovitost.
Vodstvo kluba je sklenilo, da bodo odslej do 23. junija, ko se začno kvalifikacije, trikrat tedensko trenirali. Kljub težavam zaradi pomanjkanja igralcev še zmeraj upajo, da jim bo uspelo v treh tednih odstraniti krizo in iti v kvalifikacije z realnimi možnost, mi za uvrstitev v republiško ligo.
Na tem kvalifikacijskem turnirju se bo zbralo 6 ekip, ki so zmagale v drugoligaških skupinah svojih področij. Ta so Pallo-volo Bergamo, Bor Tast, Cabus-si Modena, Dipendenti Comuna-li Napoli, FARI Palermo in zmagovalke s področja Piemonta. Zasedba tekmovanja je torej zelo močna. Na lanskem turmir]u se je Bor srečal le z Bergamom in Napolijem, vse ostale šestorke pa so nove, kar pomeni, da so boljše od lanskih. Temu se pridružuje še dejstvo, da bo treba odigrati v enem dnevu i" pol kar 5 napornih srečanj in tako nam postane jasno, da gredo dekleta naproti res težki nalogi.
Kako so pripravljene nanjo1 Več ali manj lahko rečemo, da je njihova forma enaka kot ob zaključku drugoligaškega prvenstva. Nekatere posameznice, Miotova in Regentova so sice1 precej izboljšale svojo igro, toda iz bojazni pred pretrenim-nostjo tehnično vodstvo ekipe namenoma ni forsiralo treningov do pretirane meje. Sestorko je zato tehnično le nekoliko bol) izpopolnjena kot pred mesecem dni, je pa bolj konstantna. Od deklet lahko zato pričakujemo dobro in lepo igro, če pa bo ta tudi uspešna je drugo vprašanje, ki ni odvisno samo od Borovih deklet, ampak tudi oi drugih okoliščin. Znano je, da so borovke uspešnejše v tret-tjem, četrtem m morda petem setu. V Padovi pa se bo turnir odvijal samo na dva dobljena seta. Razen tega so dekleta od-igrala premalo tekem z drugim< ženskimi ekipami, tako da bi se lahko zgodilo, da jim igra nasprotnic ne bi odgovarjala. Toda vse to so predpostavke, na katere bo dal odgovor današnji in jutrišnji dan.
Pretirani optimisti bi bili, te bi borovkam napovedali zmago, Vsekakor pa so sposobne se uvrstiti med prva tri moštva in to bi bil tako zanje, kot za združenje, lep uspeh in prepričani smo, da ga bodo tudi dosegle.
T. O.
MILKO SKHAP
DNEVNIK
IZ
FAŠISTIČNIH
ZAPOROV
L Ulic V Ulil 1I1SU pUMILdU	”	»
* £n tartfoKVwS
8 - 1943
Včeraj smo si sestavili program dela za ves teden vnaprej. Predvidevali smo, da ostanemo v Kopru najmanj še dvajset dni, kakor so ostajali še vsi priporniki iz Ljubljane, preden so jih odpeljali v notranjost države. Proti našemu pričakovanju pa so nas danes obvestili, da je naš odhod predviden v naslednjih nekaj dneh in da se bomo morali zato preseliti v drugo sobo.
Odpeljali so nas v zelo temen prostor v pritličju. Bilo nam je neprijetno, ker smo opazili takoj, da je prostor zelo zaste-ničen. Med opoldanskim odmorom se me je stenica že lotila na vratu.
Zaradi bližnjega odhoda je bilo treba misliti na razdelitev hrane iz kolektiva. Tovariši so bili prepričanja, da so vse dobrine kolektiva skuipna last vseh neglede na to, koliko je kdo v kolektiv prispeval. Priznavajoč to načelo, smo hrano in cigarete razdelili še med dnevom na enake dele med vse ko-lektivce
Podoba ie, da se nas hoče uprava ječe čimprej odkrižati zaradi bojazni, da bi ne prišlo do kakega obračunavanja za primer, da bi se dogodki začeli sukati hitreje.
Predvčerajšnjim so Angleži zavzeli Sicilijo.
S časopisom imamo težave. Kriminalcem moramo dajati vedno večje število cigaret. Izgleda, da je pri tej kupčiji zainteresiran tudi paznik, s katerim mora donašalec časopisa deliti cigarete. Sodelovanje je res lepo!
21	- 8 - 1943.
Silno dolgočasen dan. Mislim, da mora biti tudi zunaj tako, čeprav ne vidimo skozi okno dalj kakor do sosednje stavbe, ki je oddaljena od naše komaj kakšna dva metra.
Popoldne so poklicali Petra Bratkoviča in mu dejali, naj gre iz sobe z vso svojo prtljago. Spočetka smo bili prepričani, da so začeli s pregrupacijo po «dobljenih» letih, kar jfe vedno znak za skorajšnji odhod. Toda med dnevom niso poklicali nikogar več in smo se zato uverili,
Ljubljano Najbrže bo imel še kak je kdo »pomaknil« v kako novo zadevo Dobro je, da gremo z velikimi koraki proti koncu in da Bratkovič na ta način pričakal osvoboditev v Ljubljani, pali ga morda ne bodo več, kakor so ga prej na policiji.
22	- 8 - 1943
Nedelja je. Dan počitka.'Za nas velja počitek tudi za umsko naprezanje, ker nimamo za danes na programu nobenega referata. Dan je še dolgočasnejši kot včeraj. Cas si krajšamo s spanjem.
Perilo peremo v posodici, ki ne drži več vode kot za krožnik Težavno je, ker nimamo niti zdaleka toliko vode, kolikor bi jo nujno potrebovali
Iz vtihotapljenega časopisa «11 Piccolo» posnemamo, da predlagane zopetne ustanovitve «Društva prostovoljcev* ne morejo izvesti zaradi prevelikih ideoloških razlik. Res značilno!
23	- 8 - 1943
Ob enih ponoči me je prebudil smeh in preklinjanje. Ko sem se dodobra predramil, sem videl, da so bili vsi tovariši, razen nekaj izjem, pridno na lovu stenic, ki jih je bilo dobesedno kot listja in trave. Mene se ta golazen ni prijela, ker sem se pred njimi zvečer dodobra zavaroval. Slamnjkčo in
bi ga
sebe sem temeljito obsul z naftalinom, tako da tudi stenica, ki je pikirala s stropa, ni imela volje ostati na meni. živžav je morda trajal še dolgo, toda jaz sem spet zaspal. Moram reči, da tudi v zaporu prav dobro spim in da sem se trdemu ležišču, smradu, golazni in drugim neprijetnostim kar nekam prilagodil. jNaJlednje jiitn) so bili tovariši neprespani in prav slabe 'Volje. Če bi dan he prinesel s seboj tudi novic, verjetno preživeli v medsebojnih »zbadljivkah«.
Ob desetih približno je prišel paznik in zahteval nakupne pole 12 tovarišev. To je vedno siguren znak za . selitev v drug zapor. V tej skupini smo se nahajali vsi «bunkeraši» (sedem) ter še pet drugih tovarišev. Predvidenega potovanja smo se veselili, kajti vsakdo izmed nas si je želel čimprejšnjega odhoda iz te luknje polne mrčesa. Moti nas samo bojazen, da ne bo mogel z nami tudi tov. Rok, ki je odšel v ambulanto če ne bo okreval pravočasno, bomo mo pot brez njega.
Mlajša sestra se mi je zdela korajžna in kljubovalna kot v«
no.
dovoljenje
govor z menoj. Na razgovor sem šel v neko sobico, po sredi katere je bila postavljena miza. Razgovor je potekal preko mize, prisotni paznik pa je pazil, da ne bi iztegovali rok ali da si ne bi česarkoli izročili. Povedali sta mi, da je ravnanje kaznilniške1 uprave proti kaznjenkam prav tako kakor z nami. Razlika je morda samo v tem, da so bile zaprte v sobo, ki je še mnogo manjša od naše in še veliko bolj okužena z mrčesom. «Kibla» jim pušča in kakšen je zrak. si lahko predstavljam. Golazni je pri njih še neprimerno več kakor pri nas. Starejša sestra mi je pokazala roke, ki so bile vse rdeče in otečene od samih steničjih pikov. Od petka, ko so prispele sem, pa vse do danes, se še niso naspale. Ponoči ostajajo po-koncu. Zaprte so skupno z Istrankami, ki so zelo zavedne in starejša sestra pravi, da se ji Istra zdi dobro organizirana. Prinesla mi je pozdrave tudi od Tončke Bidovčeve, ki je tu zaprta že šest mesecev. Za trenutek sem osupnil, kajti to ime mi je zbudilo vse polno lepih spominov na mladinska društva v Trstu. Tončka bo te dni spet premeščena v tržaške zapore V Trstu pripravljajo namreč velik proces proti tržaškim Slovencem. Baje je v njega zapletenih nad dve sto ljudi.
24 - 8 - 1943
Prejeli smo časopise Prevedel sem jih takoj zjutraj, ve? dar posebnih novic ni bilo. Pozneje na sprehodu smo izvedeli' da je padel Harkov. Morda bomo izvedeli kaj natančnejše?9 iz današnjega «11 Piccolo«, ki nam je obljubljen.
Dokončno so nas obvestili, da odpotujemo jutri. -Vse kaf*> da gremo v Firence ali morda tudi v Parmo. Zaradi potov*' nja so nam omogočili kopanje. Tokrat je vsaj voda tekla i*1 je bilo mnogo bolje kakor ob prihodu, ko je voda samo ka? ljala le iz ene prhe. Naši skupini sta bila priključena še tf” vanša Vidoni in Bajec ■ ter še dva druga tovariša, ki sta bil9 že premeščena v našel sobo.
29-8-1943
Okoliščine so me prisilile, da sem zaostal s pisanjem dn«v' nika. gele danes imam spet možnost za nadaljevanje, tod9 prilike in razmere so take, da zahtevajo od mene vso dob*0 voljo in napor, da vsaj za silo zberenA svoje misli.	t
Naš odhod iz Kopra je bil določen za 25. t.m. Prej. Vr običajno, t. j. mnogo pred budnico, smo bili že vsi zbujehj’ Kmalu so nas poklicali, toda navzlic temu §mo imeli le m&10 časa, da se pripravimo V četrt upe -smo že motali zmetati je stvari v nahrbtnike ter iti na dvorišče. Tam je bila zbrab9 že precejšnja skupina pripornikov Bili so to večinoma h9*} tovariši iz Dalmacije. Pri štetju so nas našteli vsega 63, n]e9 temi tudi 6 Dalmatink Spet so nas vklenili po dva in skupaj, pare pa priključili na dolgo verigo, tako da je vS® skupaj dalo podobo dolge nerazdružljive procesije. Poleg kf” ha so nam dali še en obrok hrane. Opazil sem, medtem so nas uklepali, da je nadpaznik nekaj natihoma govoril kar9; binjerskemu brigadirju in pri tem večkrat namignil na t°v®' riše Iz naše sobe. Morda je notel brigadirja opozoriti, da »r zlasti pazi na nas. Ni izključeno, da je morda prav ta vor bil razlog, da so karabinjerji tako strogo gledali na vs9j naš gib in korak ter da je brigadir stalno opominjal kara®1' njerje k čuječnosti.
(Nadaljevanje sledil
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8-II. TELEFON 93-808 IN »4-638 - eoštm predal 559 - PODIMIffNICA (»OKUA: Ulica S Pelllco Ml, Tel 33-82 - UPRAVA:	1’RSl - UL 8V FRANČIŠKA St 20 -	1 el St 37 338	- NAROČNINA' mes-Vn* 65( ar Vnanrel' čeV'r
letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 840>' lir - FLRj v tednu 20 din. mesečno 420 d-n - Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din. polletno »HO din, Četrtletno 480 din - Postni tekoC.l račun. Založništvo tržaškega ,sk» lYst 115374 - 'Za »lRJ- ADI1 U/S LtuDija09, Stritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-928, tekoči raCun pri Narodni banki v Ljubijatu 600-r4 603-86 - OGLASI: one nKtasnv. Za vsak mm v Širin) eneita stolpca: trgovski KHi rinancno-upravn. 150, osmrtnice 120 Ur. - Mau oglas 3b m beseda - Vsi oc as- se naročalo ort »nravi "
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn liska Založništvo tržaškega tiska, Trst	naročajo pn upra
---- ------------—--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------——------------------------------------------------------------------------------------- -------------•"