Tržaško slovensko ljudsko šolstvo v okolici 1.1911.|12. Naj mi nihce ne zameri, da sem si izbral kakor svoj poseben študij proučevanje našega ljudskega šolstva v Tržaški okolici. Stvar se mi zdi namreč velevažna, in sicer — saj vas le enkrat v letu nadlegujem s to šumo številk, ki vendarle tako jasno govore o našem ^dati" in ,imeti'* v Trstu in okolici, kakor jasneje ne bi moglo sto politiških shodov in tem sledečih ^manifestacij". Ne v poulicnem kricanju, temveč — pri vpisovanju dece v ljudskešole se pokaže prava zavednost našega življa na tržaških tleh. Zal, da vodilni faktorji tržaškega Slovenstva posvečajo temu tihemu dogodku (vpisovanju v šolo) vse premalo pozornosti. Par Slankov v naši nEdinosti" z refrenom: ,Slovenski otrok v slovensko šolo!" to je vse — ali, odkrito rečeno, premalo, ker družina, v kateri se dosledno čita vsaj BEdinost", bo le v izjemnem slučaju vpisala svojo deco v tujerodno šolo. In druge družine? Nekoč smo brali vsaj v mestu in okolici lepake s sličnim pozivom, kakor ga priobčuje sedaj naš dnevnik. Bil le mal korak naprej, ki pa je takoj odnehal, ker je menda akad. društvu ^Balkan" in našemu ucit. društvu pošel ^nervus rerum", drug pa menda ni dal ficka za ta nluksus". Z lepaki pa tudi ni vse storjeno. Treba več; treba dela in denarnih žrtev, ker brez teh bodo še leta in leta naši slov. otroci polnili okoliške ital. šole, kamor jih (ozir. njihove starše) vabijo razne udobnosti v obliki gratis oblek in uboval, ki jih jim preskrbi italijanska radodarnost. Rekli boste, da začenjam z »rekriminacijami**. To je namreč moderna beseda za nevšečno in nezaželjeno resnico. Nu, dobro! Pričenjam pa tudi s konstatacijo, da nam letošnji uradno statistični podatki v razvoju našega šolstva v okolici podajajo tolažilno prepričanje, da po lanski (1910/11.) depresiji vendar zopet napredujemo. In iz teh podatkov kratek izvleček. Šole. Šol je bilo štirinajst v okolici, ker so bila vodstva ital. in slov. šol definitivno ločena. Stiri šole so bile italijanske, deset slovenskih. Te šole so nastanjene v enajstih šol. poslopjih. Šole z ital. učnim jezikom imajo svoj sedež in okoliš samo v spodnji okolici. Pouk se je delil v 103 šol. sobah, ki pa nikakor niso zadostovale številu učencev, tako da je bilo treba uvesti za nekatere razrede menjevalni pouk. Občina stoji tu pred perecim problemom, ki ga bo rešiti slejaliprej z zidanjem novih šolskih stavb, oziroma ustanovljenjem novih šol, osobito v spodnji okolici. Od teh 103 razredov je bilo določenih ital. obcinskim šolam 34 (+3 proti 1. 1910/11.) in slovenskim 69 (+ 4 proti 1. 1910/11.). V vseh teh šolah je bilo začetkom 1. 1911/12. vpisanih 5730 učencev, t. j. 2847 dečkov in 2883 deklic. Od teh je obiskovalo 4221 otrok slov. šole, 1509 pa italijanske. Pride tedaj 61 učencev povprecno na slovenski razred in 44 učencev na italijanski. Razmere se v tem pogledu od lani (1910/11.) niso niS izboljšale. Po notranjem ustroju smo šteli v 1. 1911/12. devet slovenskih petrazrednic in eno slov. trorazrednico ter eno ital. štirirazrednico in tri ital. petrazrednice, kateri eni (v Barkovljah) je bil pridejan fldvoletni dekliški izobraževalni kurs* kakor embrijo prihodnje ital. meščanske šole v Barkovljah. Da je bil ta tečaj otvorjen in zdaj z 18imi učenkami prospeva, gre v prvi vrsti zasluga neumornemu delovanju nekega ital. tovariša v Barkovljah, ki je seveda našel pri posredni podpori prve šol. oblasti zadostno pomoč. Res, da v tržaški okolici še danes velja le šestletna obveznost vsakdanjega pouka; ali vendar bi mogel ta zgled vplivati tudi na naše tovariše in narodne zastopnike! Delo in zopet delo! Učiteljstvo. Na teh šolah je poučevalo v solskem 1. 1911/12. skupno 114 učnih oseb poleg 15 veroučiteljev. Od učnih oseb je bilo 37 določenih ital. šolam ter 92 slovemskim. Od vseh je bilo, vštevši 14 voditeljev. 41 def. učiteljev in 36 def. učiteljic, 9 podučiteljev in 13 podučiteljic, 6 suplentov in 9 suplentinj; poleg tega z ne celoletno suplenturo 2 praktikanta in 9 praktikantinj, nevštetih v gorenji številki učnih oseb. Tržaško učiteljstvo ima tedaj za sedaj dovolj naraščaja, in tovarišu, ki nima potrpljenja od dveh do štirih let ter gmotnih sredstev za to, bo čakanje na definitivno službo precej otežkočeno, če želi službovati v naši okolici. USenci. Stevilo učencev na posameznih šolah je bilo v L 1911/12. sledeče: Barkovlje Bazovica Katinara Sv. Ivan Opcina Prosek Rojan Sv. Kriz Skedenj Trebce slov. Sola * 399 306 347 606 393 379 523 301 791 176 ital. sola 213 — — 395 — — 503 — 398 — 4221 1509 Skupno Najmočnejša slov. obc. ljud. šola je tedaj škedenjska, ona šola, kjer je pred kratkimi leti število v ital. oddelek vpisanih otrok dosegalo ono v siov. oddelek vpisanih. Danes — kakšna razlika! Najmočnejša ital. obč. šola je rojanska. Napredek. Komur se zdi napredek naše ljudske šole temelj naše narodne ohrane, ta miboz veseljem sledil v sledečem številcnem razmotrivanju. Predvsem par razpredelb, pri katerih vpoštevam posebno tržaško s p o d n j o okolico, ali takozvano predmestje, in to, ker bije tu slovenski živelj najhujši narodni boj, ter stoje tu obč. slovenske ljudske šole v neposredni konkurenci z italijanskimi. 1. S k u p n o število v ljudske šole vpisanih ucencev v trž. okolici je bilo: v slov. šole: v ital. šole: 1.1909/10. 3790 1172 1.1910/11. 3962 1382 1.1911/12. 4221 1509 2. Število v ljudske šole vpisanih učencev samo v spodnji okolici je bilo: v slov. §ole: v ital. šole: 1.1909/10. 2071 1172 1.1910/11. 2169 1382 1.1911/12. 2319 1509 3. Absolutni prirastek si lahko vsak sam izračuna in videl bo, da je letošnji (1911/12.) mnogo ugodneji proti lanskemu (1910/11.), posebno če ga primerja s skupnim prirastkom in onih ital. ljud. šol. Letos so imele naše šole 259 ucencev vec, ital. šole pa 127 več, proti lanskemu (1910/11.) prirastku slov. šol 172 učencev in ital. šol 210 učencev. — Že te številke govore. Neobični napredek ital. ljud. šol je z ozirom na število vpisanih učencev ponehal. V odstotkih se izraža napredek naših ljudskih šol v okolici v letih 1910/11. in 1911/12. prilično kakor sledi. Prirastek v ljudskih šolah skupno: 1. 1910/11. 1. 1911/12. slov. 4-34% 6*13°/o -f l-79°/o ital. 15*19°/o 8*41°/o — 6*78°/o Prirastek v ljudskih šolah v spodnji okolici skupno: 1. 1910/11. 1. 1911/12. slov. 4-51 °/o 6*48°/o + l*95°/o Vidimo, da napredujemo absolutno in relativno, dasi smo še vedno p o d povprečnim skupnim prirastkom (okolo 7 odstotkov). AH rapidno padanje naraščanja števila v ital. ljudske šole vpisanih otrok (letos proti lani — 6*78°/o) nas navdaja z upanjem, da zadobi to naraščanje sčasom eno ravnotežje, ki mu gre po naravnih narodnostnih razmerah v okolici. Sledi naj: 4. napradek števila v spodnjeokoliške ljudske šole vpisanih otrok, in sicer v slov. šole: Škedenj Rojan Sv. Ivan Barkovlje 1. 1909/10. 628 505 584 354 1. 1910/11. 713 483 581 392 1. 1911/12 791 523 606 399 Rojanska in sv. ivanska šola, ki sta lani kazali depresijo v številu otrok, sta si letos opomogli. Pripominjam pri tem pa, da starši teh dveh šolskih okolišev kaj radi svoje otroke vpisujejo zaradi nemščine v c. kr. nemške Ijudske šole v Trstu ter tudi v mestne C. M. družbine šole. Letos (šol. 1. 1912/13.) pa so družbine šole take okoliške otroke večjidel odklonile iz prav zdravih razlogov, osobito pa, ker imajo v mestu samem bivajočih otrok več negoli dovolj všolanih. V italijanskih ljudskih šolah je bilo vpisanih: 1.1909/10. 1.1910/11. 1.1911/12. Škedenj 352 380 398 Rojan 361 451 503 Sv. Ivan 262 354 395 Barkovlje 197 188 213 Toliko v primerjanje z gorenjo razpredelbo. In sklep? Ob teh številkah naj se ustavimo? Prosveto med naše Jjudstvo! Delo in zopet delo! F. Pl.