OBSEŽNI NAČRTI PRED DNEVI SMO OBISKALI KMETIJSKO ZADRUGO V SLOVENSKIH KONJICAH. V RAZGOVORU Z INŽENIRJEM ŠELIHOM SMO ZVEDELI NEKATERE PODROBNOSTI O DELU IN PRIZADEVANJU TE ZADRUGE. TAKOLE JE POJASNIL NEKATERE NJIHOVE ZNAČILNOSTI: Ce smo pošteni, moramo pri­ mati, da je doslej na našem ob­ močju bilo precej razdvojenosti glede perspektive kmetijstva. Niso bili jasni koncepti razdvoja, a tudi gledanje je bilo spričo dveh kmetijskih organizacij več ali manj dvotirno. No sedaj, ko je na občinskem območju enotna kmetijska organizacija, je precej bolje — predvsem je enotna po­ litika glede razvoja in enotna ter učinkovitejša so prizadevanja za uresničitev posameznih nalog. Po podrobni obravnavi smo se odločili za specializacijo, in sicer v štirih proizvodnih okoliših — v Škalcah, Zgornji Pristavi, Dobravi in Stranicah. Razen tega pa predvidevamo tudi mlečno farmo v Goliču, ki je že začela obratovati. Razen mlečne farme je za naše področje interesantno predvs^em sadjarstvo. V to smer so zastav­ ljene vse sile zadruge, a tudi pretežni del sredstev, kajti jasno je, da bo izgradnja do 500 hek­ tarjev sodobnih plantaž v dalj­ šem obdobju terjala znatna sredstva, in sicer v dveh smereh — za nakup in zakup zemljišč ter za ureditev sadnih plantaž. Zaenkrat smo tako daleč, da imamo že okoli 140 hektarjev plantaž — oziroma bolje rečeno imeli jih bomo letos. Delo je si­ cer nekoliko v teh mrzlih dneh zaostalo, toda čim bo mogoče, ga bomo nadaljevali. Istočasno pa moramo zelo po­ hiteti s pridobivanjem novih travniških površin za mlečno farmo. Sodimo, da bo potrebno okoli 80 hektarjev travniških po­ vršin. To je toliko pomembnejše, ker bomo v teh hlevih pitali tudi teleta do 4 mesecev, v Ločah pa bomo uredili primerno pitališče za tržno proizvodnjo. Zlasti letos imamo dokaj ob­ sežne naloge tudi pri krepitvi proizvodnega sodelovanja med zadružniki in zadrugo. Tako kot drugod, smo tudi pri nas opazili, da nam je kooperacijska dejav­ nost začela upadati. To pa bi bilo zlasti na našem območju lahko zelo škodljivo. Zaradi tega smo sklenili, da bo treba kooperativno proizvodnjo letos povečati vsaj za 50 odstotkov, in sicer pred­ vsem živinorejsko. Da bi to na­ logo tudi zmogli, smo se odločili za stimuliranje kooperativne proizvodnje kvalitetne živine. Sicer pa glede porasta proizvod­ nje mesa za trg ne moremo reči, da je bila to v preteklih ob­ dobjih naša slabost, saj smo letno povečali proizvodnjo v koopera­ ciji za okoli 25 vagonov. Veterinarja Janeza Crneja smo srečali na cesti, ko je bil na redni osemenjevalni progi. Naprosili smo ga za kratek razgovor o mož­ nostih za razvoj živinoreje v, vi- tanjskem predelu. Takole je od­ govoril na naša vprašanja: Ko govorimo o živinoreji in raz­ voju živinoreje na tem območju, se moramo prav gotovo zavedati, da je tradicija pustila globoke ko­ renine, istočasno pa tudi ni opri­ jemljivih pozitivnih izkušenj, ki bi pokazale, kako je lahko živino­ reja za kmetovalce rentabilna. Te izkušnje imajo Savinjčani; in kot čujem tudi v Rimskih Toplicah. Prav zaradi tega ne moremo govoriti o pomanjkanju enega po­ goja, temveč kompleksnosti in tu­ di tako je treba problem obravna­ vati. Menim, da je eden od teh po­ gojev umetno osemenjevanje. To je v teh hribovitih predelih te­ žavna naloga, toda to ni fiksna ideja, temveč zahteva gospodar­ nosti. Tu smo v zadnjem obdobju zabeležili nekoliko nazadovanje, toda menim, da se bo zadeva le popravila. Drugi osnovni pogoj je krepitev krmne baze. Mirno lahko trdim, da bi naštel na prste kmetovalce, ki uporabljajo umetna gnojila za travnike. Istočasno pa se kažejo tudi pojavi nepravilnega sprav­ ljanja sena — prepozna košnja in prepozno spravilo. Zanimiv je pri tem podatek, da rosa zmanjša vrednost krme za 10 odstotkov, dež pa celo za 25 odstotkov. Torej tega res ne gre podcenjevati. Razen tega je v hlevih dokaj neugodna tudi stnaktura živine. Večina živinorejcev ima nekaj vo­ lov, dve telički in nekaj krav. Pri tem pa je karakteristično, da voli dobijo dobro hrano, ostala živina pa je pretežno podhranjena. To seveda zelo negativno vpliva na prirastek, hkrati pa zmanjšuje kmetovalcu dohodek. Razen tega se je tu udopiačila pomurska pas­ ma, ki potrebuje za dopitanje pre­ dolgo dobo in je zato proizvodnja vsaj enkrat dražja. Kmetje, ki go­ jijo sivorjavo pasmo, to najbolje lahko potrde, kajti razliko obču­ tijo v dinarjih. Se ena slabost ovira na tem področju hitrejši razvoj živinore­ je, in sicer dejstvo, da je »servis- peiriodno« obdobje pri kravah v povprečju vsaj trikrat predolgo. Kmetje pač pustijo kravo predol­ go v hlevu in ne poskrbe, da bi prišlo do hitrejše obrejitve. Ce bi lahko odpravili to slabost, bi prav gotovo lahko bistveno pove­ čali stalež živine in s tem tudi ekonomičnost. Do zdaj sem vam naštel neka­ tere slabosti, ki nam še zavirajo hitrejšo rast živinoreje, vendar je potrebno poudariti, da smo v zad­ njem obdobju pa le zabeležili pre­ cejšen napredek, kajti pred leti je bilo še slabše. Zlasti močno se je okrepila ko­ operacija pri proizvodnji pitane kvalitetne živine, ki v veliki meri tudi pomaga, da se stanje hitreje spreminja. Sodim pa, da bomo kmalu tudi z našega območja lah­ ko poročali o še večjih uspehih. -le OBISKALI SMO VITANJE Kam pripeljejo sporni odnosi ali drugače rečeno — V vitanjskem poslovnem okoli­ šu je bila pred kratkim burna seja kolektiva. Nekaj ljudi je skupaj z direktorjem konjiške zadruge ostro obsojalo dejavnost predsed­ nika vitanjskega poslovnega oko­ liša — oziroma ekonomske enote zadruge. Očitali so mu celo, da vodi zadrugo, kot da gre za kapi­ talistično organizacijo in podobno. Vsekakor gre za hude obtožbe, ki imajo lahko le dve rešitvi — ali da se zamenja predsednik po­ slovnega okoliša, ali pa da se uve­ ljavi »-načelo rotacije« v osred­ njem vodstvu zadruge. Kajti ne­ kaj v tej zadrugi ni v redu, ali pa gre vse narobe v vitanjskem kon­ cu. Razumljivo je tudi, da je za­ deva imela velik odmev med Ijud- Poiz;kušali smo ugotoviti vsaj nekatere mačilnosti tega hudega spora. Prva ugotovitev, ki smo jo dobili, je vsekakor, da je zadeva privrela po dolgem tlenju in da ne gre za preprosto zadevo. Poglejmo zadevo z gospodarske plati. Poslovni okoliš v Vitanju je v preteklem obdobju najbolje go­ spodaril, tu pa so tudi začeli uva­ jati red in disciplino. Torej s te strani ni ljudem kaj očitati. Istočasno pa so nekateri delavci zadruge in uslužbenci, s katerimi sem govoril, dejali, da je uprav­ nik ekonomske eniote preoster dn da bi to kazalo spremeniti. Bržčas to drži, vendar je potrebno zade­ vo temeljito proučiti, kajti slišali so se tudi drugi glasovi. In sicer, da je gonja proti upravniku v Vi- Vitaničani in pustne prireditve Pustne prireditve so postale v Vitanju že tradicija. Tudi letos se tradiciji ne nameravajo izneveriti. Tako kot za Mozirje pa je tudi za Vitanje značilna posebnost teh prireditev, in prav ta posebnost privablja mnoge goste iz okolice, Celja in drugih večjih krajev. Pri­ hajajo pač vsi oni, ki so se ob pustnih prireditvah v Vitanju že prijetno zabavali. Letos, tako vsaj pravijo, bo tu­ ristično društvo v Vitanju pustno prireditev še posebno skrbno pri­ pravilo. Pusta bodo »-praznovali-« kar štiri dni. Precej, kaj ne ? V soboto bo >^nagradna-« maška- rada, nato i>a baje rajanje in za­ bava dva dni skupaj — skratka nonstop po sistemu tudi na zaba­ vah! Upajmo, da gre za duhovito in nekopirano zadevo Vitanjčanov. Največje slavje pa bo prav go­ tovo v torek, ko bo v Vitanju pra­ vi karneval in še .posebej mladin­ ska maškarada. V sredo pa bodo po vseh pravilih pokopali pust­ nega mačka. Torej v Vitanju med 21. in 25. februarjem res ne bo manjkalo zabave — no, ne da bi bili zlobni, upajmo da tudi smeha ne bo manjkalo! m. PREKO 1.000 TEČAJNIKOV V preteklem obdobju je delav­ ska univerza v šanar^ski občini za- beležiila izredno lepe uspehe. Ta­ ko je šlo skozi tečaje in seminar­ je občiaiske delavske univerze v Šmarju kar preko 1.150 slušate­ ljev. Vitanje NERED tanju posledica osebne mržnje in maščevanja. Predvsem zato, ker je zahteval red in disciplino v ekonomski enoti in v zadrugi(!) in ker je bil ostro proti pojavom pi­ jančevanja, nediscipline in dez- organizacdje v vodstvu zadruge. Kje je zdaj resnica in kdo ima prav — to je vprašanje. Vsekakor bi bilo napačno, če bi mi poiskali resnico. Poiskati jo bodo morali v Vitanju in v Konjicah! Mimo tega pa lahko mimo re­ čemo, da je to za ta kraj nujno potrebno. Kajti od kmetijstva se v vitanjskem koncu preživlja ve­ lika večina prebivalstva, in tem končno ni vseeno, kako bo gospo­ darila zadruga in kaki bodo njeni usipehi — no in nazadnje ali bo sploh poslovanje uspešno ali ne? Ko smo o teh problemih po­ vprašali odgovorne osebe v ko-^ njiški občini, smo dobili dokaj ja-^ sen odgovor: »Prav je, da je zadeva privrela na dan v tem obdobju, ko v kme­ tijstvu v operativnem smislu ni toliko živahnosti. Sedaj je nam­ reč najbolj ugoden čas, da se za­ deve do kraja razčistijo in da tudi ugotovimo, kje in kaj je narobe, kajti sicer bi v sezoni imeli ob tako hudih notranjih trenjih tudi neugodne poslovne uspehe. Vsako notranje »ribarenje« ima za posle­ dico delno pasivnost in tega prav v konjiškem koncu, ki je gospo­ darsko interesantno območje, ne smemo dopustiti. Sodimo, so de­ jali, da bo zadevo potrebno osvet­ liti do podrobnosti, kajti pavšalna rešitev bi bila škodljiva za raz­ voj kmetijstva, ki je v konjiški občini vs^akor zelo pomembna panoga gospodarstva.* MILE STROKOVNJAKI ODGOVARJAIO NA VAŠA VPRAŠANJA Pricakuiemo ugodno sadno letino, zato se moramo temeljito pripraviti Z ozirom na redni ciklus ugodnih letin v sadjarstvu, pred­ videvajo, da bo v primeru, če bi ne bilo kakih izjemnih ne­ ugodnih vremenskih prilik, ugodna sadna letina. V takem primeru pa je gotovo pomembno, da bodo sadovnjaki pri­ pravljeni in pravilno obdelani. Zato smo zaprosili inženirja Vida Korberja, ki vodi sadni obrat »Mirosan« za ne­ kaj odgovorov na ta vprašanja. Takole nam Je odgovoril: Ker prevladuje v naših sadov­ njakih izmenična rodnost, lahko v letošnjem letu pričakujemo vsaj povprečno sadno letino. Po dol­ gotrajni zimi pa lahko tudi pri­ čakujemo, da bo cvetenje zakas­ nelo in zato morda' ne bomo »de­ ležni« spomladanske pozebe. Za dobro sadno letino se mo­ ramo temeljito pripraviti, pred­ vsem pa da zaustavimo čedalje hujše propadanje nasadov. Sad­ jarji se bodo morali odločiti: ali očuvati nasade, ali pa jih pustiti propadanju. Ameriški kapar je že močno zredčil nasade, a kaže, da jih bo popolnoma uničil, če ne bo­ mo pričeli s temeljito zaščitno službo. Da bomo predelali čim več kva­ litetnega pridelka, so potrebni na­ slednji ukrepi: % Ker je bila jesen skrajno ne­ ugodna za opravila v sadovnjakih, si mnogi kmetovalci niso uspeli pospraviti jesenskih pridelkov in se oskrbeti s steljo, so ostala tudi vsa dela v sadovnjakih neoprav­ ljena. Takoj ob otoplitvi, ko še ne moremo opravljati zaradi snežne odeje drugih del, temeljito očisti­ mo debla, odpadke pa zažgemo ali pa 'Odstranimo. Krošnjo je potreb­ no močno razredčiti. Močno oku­ žene veje s kaparjem aU rakom je treba odstraniti, prav tako vse veje, predvsem bohotivke. Tako smo pripravili sadno drevje za 2amsko škropljenje. Le to je naj­ uspešnejše za zatiranje predvsem ameriškega kapar j a. Seveda mo­ ramo paziti, da je škropljenje te^ meljito, da je drevo popolnoma oprano. Važna je tudi koncentra­ cija škropiva. Rumesan in kre- osan olje uporabljamo v 3 % kon- • centraciji, pasto v 2 % koncentra­ ciji, parapin pa v 4 % koncentra­ ciji. Obrati, ki lahko opravijo zim­ sko škropljenje v kratkem času, se bodo odločili za pozno zimsko škropljenje, ker bodo s tem uni­ čili tudi jabolčnega cvetožera, ki lahko napravi obilo škode. Kme­ tijske zadruge pa morajo začeti škropiti čimprej in izkoristiti vsa­ ko ugodno vreme za škropljenje. # Izrednega pomena je zadost­ na prehrana sadnih rastlin. Lahko bi trdili, da je ogro^mna večina na­ sadov podhranjenih, posebno z dušikom. Nikakor ne zadovoljuje samo hlevski gnoj, pa čeprav smo ga obilo potrosili v jeseni. Izred­ no ugodno vpliva dušik na rast, povečanje pridelka, ter tvorbo cvetnih brstov. Tudi prehrana s kalijem in fosforom mora biti za­ dostna. Priporočamo v rodnem nasadu uporabo 500 kg superfos- fata, 300 kg kalijevege soli in 500 kg kalkamona, vse na 1 ha povr­ šine. Vsa našteta gnojila lahko tik pred uporabo pomešamo, ter jih trosimo konec februarja ali v začetku marca. Ce bo cvetenje v ugodnih vremenskih razmerah brez spomladanske pozebe, doda­ mo po cvetenju — v mesecu maju še 200 do 400 kg kalkamona ali norveškega soUtra. Z obilnim gno­ jenjem bomo pridelali tudi znat­ no več sena, ker se to kosi za po­ trebe živinoreje. Tako gnojenje ne bo dalo še isto leto vsega za- želnega uspeha, ta se bo poka­ zal šele po več letih obilnega red­ nega gnojenja. # Pred cvetenjem ne smemo pozabiti na zadostno število če­ bel, ki izvršijo oprašdtev v nasa­ du. Priporočljivo je v sadovnjaku razvrstiti čebele tako, da jim je pot do cvetov čim krajša, preskr­ bimo pa 2 do 4 panje čojbel na hektar. Pravočasno se moramo povezati s čebelarji, ki nam bodo izvršili to uslugo. 9 Da pridelamo kvalitetno sad­ je, je seveda izredno važna zaščita pred boleznimi in škodljivci. Sa-- mo zimsko škropljenje ne zado­ stuje — to le omeji pogubno de- Ibvanje kaparja. Ogromno sadja nam uničijo škrlup, monilija ter zavijač, s tem pa se nam znatno zmanjša dohodek iz sadovnjaka. Škropljenje izvedemo po navodi­ lih napredovalne službe. Za po­ polno zaščito pridelka je potrebno 8 do 12 kratno škropljenje, za dobro kvaliteto pridelka pa lahko ob - ugodnem vremenu zadostuje 4 do 6 poletnih škropljenj. Inž. Vid Korber POGODBE-CENA Na zadnjem zasedanju zadruž­ nega sveta žalske kmetijske zad­ ruge so člani sveta podrobno ob­ ravnavali tudi nov predlog ko­ operativnih pogodb za proizvod­ njo hmelja in tudi nekatere spre­ membe glede cene hmelja v ko- operacijski proizvodnji. Na seji so ,ix>udarili, da je pred­ log za letošnje koo.perativne po­ godbe izredno skrbno izdelan in da so tudi kalkulacije .podrobne in precizne. Pri pogodbi so od lani spreme­ nili nekoliko delež vlaganja zad­ ruge, in sicer je ta prevzela skrb tudi za nabavo žice za vodila in hmeljevke. Toda medtem, ko bo zadruga za žico skrbela v celoti, bo pri hmeljevkah sodelovala le deloma, in sicer s 180 dinarji za kos — toda le do 446 kosov na hektar. Podrobna kalkulacija pokaže, da bo letos cena hmelju v bistvu za okoli 25 dinarjev višja kot lani. Spričo tega, da letos odpadejo premije, bodo ustrezno višje od­ kupne cene. Prvorazredni hmelj bodo letos čevali po 520 dinarjev na kilo­ gram, za četrti razred pa bodo po skleni] znHmžnega svMa ola- kmetovalci dobili le 180 dinarjev za kilogram. Značilen je zlasti podatek, da kalkulacija odkupne cene prisoja delu hmeljarja pri kilogramu 120 dinarjev, hkrati je v ceni vkalku- lirano kmečko zavarovanje, stroš­ ki za obiravce, stroški za prehrano obiravcev in podobno. Zanimiva je tudi ugotovitev, da člani zadružnega sveta tokrat niso oporekali postavkam letošnjih kalkulacij, kar se je v preteklih letih pogosto dogajalo. Menili pa so, da se bo morala zadruga od­ ločno zavzeti, da bo v celoti izpol­ nila svoje obveznosti, posebno še glede strojnih storitev, kjer bi lah­ ko ob nekaterih organizacijskih izboljšavah lahko zabeležili znat­ nejše uspehe. Podobno menijo, da bo možno s še hitrejšim poveče­ vanjem porabe umetnih gnojil tu­ di zaznamovati hitrejši porast hekitcffskih donosov. *.. ,k_..a Pojasnilo V eni izmed zadnjih številk smo objavili sestavek pod naslovom »CE-44-83«, v katerem smo obrav­ navali nevljudno ravnanje šoferja tega tovornjaka. Hkrati smo opo­ zorili, da je istočasno storil tudi prometni prekršek. V tem času pa se je pri nas zglasil šofer Jože Novak, ki stalno vozi ta tovornjak, za njega je tudi zadolžen. Povedal nam je, da je bil medtem, ko se je dogodek pri­ petil, na dopustu in da je njegov tovornjak upravljal drugi voznik. VELIKA RAZNOLIKOST Občinska konferenca v Slovenskih Konjicah je po­ drobno analizirala tudi oseb­ ne dohodke v posameznih gospodarskih panogah in tu­ di v nekaterih kolektivih. Tako je zlasti značilno, da najvišjega povprečja osebnih dohodkov v gospodarstvu ni­ so zabeležili v velikih pod­ jetjih, temveč v COMETU (31.900 dinarjev mesečno na zaposlenega). V KOSTROJU je bilo letno povprečje blizu 29 tisoč dinarjev, v KONU­ SU pa komaj 25.900 dinaa> jev na zapjoslenega. ZeJo značiilna je tudi tigo- tovitev, da so bila najnižja povprečja v gostinstvu, in sicer pretežno ispod 20 tisoč dinarjev mesečno. Zanimivi so tudi podatki, ki govore o izmaličevanju •sistema nagrajevanja v ne­ katerih kolektivih. Tako ugotovimo, da je na primer ; ob izrazito visokih povpreč- jiih storilnost v Kos troj u pad­ la, in sicer zel^o občutno. Zaradi tega sodijo, da bo v letošnjem letu potrebno urejevanju in utrjevanju sti­ mulativnega nagrajevanja v kolektivih posvetiti še po­ sebno pozornost. In sicer predvsem tako, so dejali de­ legati, da bo možno občutiti, da osebna dohodki rastejo vzporedno s porastom proiz­ vodnosti dela, kajti le tako lahko sistem nagrajevanja postane tudi močan gonilni činitelj v proizvodnji, ki se spričo spreminjanja tržnih pogojev mora dosledno rav­ nati po načelih kvalitete, nizke cene in malih stroškov. To pa razumljivo velja ena­ ko za industrijo in za kme­ tijstvo. MLEKO, MLEKO... Hudi zimski meseci močno vplivajo na zmanjšanje mlečne proizvodnje. To je bilo doslej že nepisano a čvrsto pravilo. Popol­ noma pa so ga podrli letos v žal­ skem kmetijskem kombinatu. Ko smo jih obiskali in povprašali o problemih mlečne proizvodnje v teh zimskh dneh, so nam dejali, da so z rezultati lahko samo za­ dovoljni. V teh mesecih so nam­ reč posirediovali trgu preko pet­ deset odstotkov mleka več kot lani v istem času, čeravno so imeli tedaj v hlevih precej več mlekaric in zima tudi ni bila ta­ ko huda. Tako so lahko tudi v januarju posredovali celjskemu trgu kar preko 120 tisoč litrov mleka — le v februarju bo šte­ vilka zaradi krajšega meseca ne­ koliko nižja — povprečje po pet tisoč litrov dnevno pa vseeno ostane. Pet tisoč litrov — zdi se velika kcilioina na en dan a je vendar premala, da bi lahko zadostila potrebe nove celjske mlekarne. Zato smo povprašali kar v mle­ karni, kaj oni sodijo o teh pro­ blemih. Predsednica delavskega sveta tovari'šica Marija Rauter je dejala, da so se trudili, da bi tu­ di zasebne kmetovalce pritegnili k sistematični proizivodnji mleka. Vendar so tu naleteli na hude te­ žave. Poleti je bilo mleka preveč, v zimsikih mesecih pa je Celje domala ostajalo brez mleka. Za­ radi tega, pravi, je najpravilnej- ša smer ^izgradnja ustreznih mleč­ nih farm, ki postanejo že po svo­ jem prciiz vodnem značaju tudi soodgovorne za oskrbo mesta s tem pomembnim prehrambenim proizvodom. Zal pa lahko količi­ ne žalskega agrokombinata za­ doščajo le za četrtino polne kapa­ citete. Prav gotovo bi se s pol- , nim izkoriščanjem vseh zmog- J Ijivosfti mlekarne tudi stroški na J enoto proizvoda znižali, kar je .] ]:azumljivo eden od ciljev kolektd- 1 va. • Kolektiv celjske mlekarne se tega prav dobro zaveda, hkrati pa lahko zahvalijo prav organi­ zaciji mlečne farme v Zalogu, da Celju v teh dneh ni primanjkova­ lo mleka, čeravno so ti pojavi značilni za vsa ostala večja slo­ venska središča. Tako so pred­ stavniki ljubljanskih mlekarn od­ kupovali mleko celo v celjskem o^kraju, m sicer ne glede na stroš­ ke, le da bi aadovoljUi najnuj­ nejše potrebe. Letošnji primer pa nam hkrati narekuje, da bo z izgradnjo še drugih mlečnih farm v okolici Celja treba pohiteti.