Listek.
759
poučnega gradiva, katero priobčujejo Iv. Lapajne, Franjo Podborški, Jožef Zickar, Gašper Križnik, Lipe Vrbovski, Mih. Opeka, Janko feban, Podgoričan, Jožef Rozman, f Jož. Freuensfeld, Simon Cvahte, Simon Rutar, Anton Medved, Janko Kersnik, Janez Bilec, J. V. in dr. Ivan Križanič. »Koledar« je okrašen z mnogimi lepimi slikami; oblika mu je nekoliko večja od prejšnje. — »Družba sv. Mohorja« šteje letos 65.952 udov, za 8554 več nego lani Dohodkov je imela od dne" 1. avgusta 1893. leta do dne" I. avgusta 1894. leta 74.779 gld. 28 kr., troškov pa 74.760 gld. 98 kr., glavnica je znašala do dne" I. avgusta 1894. leta 25525 gld. 55 kr. in je na obresti zavarovana v družbinih hišah in v tiskarni. — Za prihodnje leto se pripravljajo te-le knjige: 1. »Zgodbe sv. pis m a«. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. II. snopič; 2. »S ve t i J o že f« . Spisal stolni kanonik dr. Jožef Pajek v Mariboru; 3. »Umna živinoreja«. Sloveuskim gospodarjem v pouk spisal Franjo Dular, okrožni živiuozdravnik. II. knjiga ; »O pasmah in umni reji domače živine« ; 4. »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«. Opisal profesor Martin Cilenšek. IV. snopič; 5. »Pod lipo«. S prilogo: Otročje pesmi s podobami. Mladini v pouk in zabavo spisal profesor Jožef Stritar (s 30 izvirnimi slikami) ; 6. »Koledar družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1896.« — Odbor razpisuje tudi za leto 1895. darilo 250 gld. za šest krajših izvirnih povestic, vsaki po 35 gld., ki obseza vsaj pol tiskane pole, in darilo 140 gld. za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld v obsegu pol tiskane pole. Za poučne spise naj si gg. pisatelji izbirajo kolikor moči nove, a dejanski porabne predmete Kakšnih spisov še ni objavila družba, pozvedeti je iz sestavka v »Slov. Večernicah« leta 1892.: »Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv Mohorja«. Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajniku do dne 1. maja 1895. leta brez podpisanega imena, ki se zapiši na poseben zapečaten listič.
Marjetica. Idila. Spisal Anton Koder. Drugi natis. V Ljubljani, 1894. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez. 246 stranij. Cena 1 krona. — Prva izdaja te povesti je izšla, kakor znano, leta 1877., in tedanji Stritarjev »Zvon« je priobčil o Kodrovem delu kaj ugodno oceno. In res je v njem naslikano vse naše narodno življenje; tako da bi dobil slikar v »Marjetici« dovolj tvarine za obširno delo: naš narod v besedi in sliki. Da je pri nas knjiga pripovedne vsebine učakala drugi natisek, tega ne doživimo vsak dan; lahko torej rečemo, da seje priljubila občinstvu, in to ji je izvestno najboljše priporočilo.
Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko* prinašajo v svojem 5, sešitku konec Rutarjeve razprave o grobišči pri Sv. Luciji blizu Tolmina, nato nadaljevanje re-gestov (iz 9. stoletja) k domači zgodovini, katere priobčuje dr. Fr. Kos, »Se jedno (la' tinsko) poročilo o zmagi pri Sisku leta I593.«, priobčil Janko Barle, »Črtice o kapucinskih samostanih štajerske provincije«, spisal A. Koblar, in naposled med »Malimi zapiski« celo kopo jako zanimljivih beležek, tako o prazgodovinskih najdbah na Kranjskem leta 1894. fS. R.J, o nekdanjem rogu na ljubljanskem Gradu fj. Vrhovec), o vojskinih ogledih ljubljanskih (J. Vrhovec), donesek k zgodovini zvonov na Kranjskem (/J/. S.J, poročilce o tiskarni Tomaža Hrena (J. Vrhovec), o Francozih v Smledniku (V. L.), o ljudskih spominih na Turke (M S.) in zahvala Tomaža Hrena za poslano mu vino. Na platnicah so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta   1894.
Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani Cena 50 kr. Založilo in izdalo »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani. — Kakor pravi g. pisatelj v uvodu, ima knjiga namen slovensko učiteljstvo poučiti, kako naj se vrši opazovanje otrokovega obližja. Pokazati hoče približno  pot domoznanskega  pouka,   ki   je propisan  po učnem črteži  avstrijskih ljudskih