Književnost.
95
govore o svoji želji, da naj bi jih prej ko prej smrt rešila hudega trpljenja. — Kdo pa verjame takim besedami Malokdo; zakaj vsak ve, da pamet sicer tirja konec trpljenja, naravni nagon pa zahteva drugače; dokler telo živi, priganja nevidna sila človeka, naj  si  ohrani življenje.
Le marljivo opazujte bolnika-trpina ! Ko vabi smrt k sebi, tedaj mu večinoma ni resnica; pod tem ali onim izgovorom išče vedno še kakega odloga, zakaj naj smrt še nekoliko počaka . . .
V tem nagonu do življenja tudi sklep samomorilcev ni izjema, zakaj ta sklep se ni porodil iz pravilnega duševnega stanja, ne iz pametnega premisleka, temveč iz duše in srca, katero so razvnele in razdejale ali celo pokončale razne strasti. Strasti pa zaslepe" um, spravijo človeka ob vsako  vero in upanje.
Vzrok naravne smrti je samo bolezen. — Mogoče je sicer, da se kdo veseli življenja, pa je le bolan, ne da bi vedel za to. Dosti pa je takih ljudij, ki vedno bolehajo, a nikdar prav ne zbole. — Koliko sem preživel svojih znancev in prijateljev, dasi so se Čutili bolj zdrave kakor jaz in so hvalili svoje trdno zdravje še tedaj, ko je že skrita kal smrti rastla v notranjem telesu. Ako torej govorimo o zdravju kake osebe, ne moremo drugače zadeti resnice, kakor da rečemo : Ta je na videz zdrav, oni je na videz bolan.
Kant: Nikakor ne morem dajati za zdravje takih nasvetov, ki bi podpirali mehkužnost, ali ki bi se opirali na lahko in prijetno življenje. Ne morem učiti,  da se sme obilno  uživati.
Stari stoiki, ki opominjajo, da se zdržujmo telesnega uživanja ter zatajujmo  telesno pože-
Slovenska književnost.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1895.
(Dalie in konec.)
iVase škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor na deželni gimnaziji v Ptuji. IV. snopič. 8°. Str. 449—624. — Pisatelj opisuje škodljive rastline, ki rasto po njivah, potem take, ki so škodljive sadnemu drevju, zlasti trti, in take, ki so škodljive travnikom. Veliko Število škodljivk nam je navedel in skrbno opisal gospod pisatelj. Seveda ni to berilo kratko-časno, zato se semtertje zdi, da je „Naših škodljivih rastlin" že preveč. No, če pomislimo, koliko kmetijstvu koristnih naukov je v knjigi, kako težavno je izbirati in potem prav prirejati tako znanstveno tvarino, in kako bo pač prav ta knjiga vzbu-
ljivost, zde se vsaj meni pravi vzori za srečno življenje.
Nauk o zdravju ali di jetetika je tedaj moder nauk, kadar priporoča, da naj pamet Človeška vlada telesne nagone in kadar določuje telesu zmerna pota življenja. Poglejmo kar poseben vzgled!
Po svoji lastni izkušnji se ne morem podvreči zdravniškemu povelju, ki ukazuje: Glavo in noge imej gorke. Meni se zdi varnejše, če imam mrzlo glavo in mrzle noge, zakaj tedaj nisem v taki nevarnosti, da bi se prehladih Ta nevarnost je tem večja, čim več nepotrebne ali preobilne gorkote ima ta ali oni ud v sebi.
Hufeland: Dovoli, prijatelj Kant, da popravim besede! Zdravniška zapoved se glasi prav za prav: „Glava bodi mrzla, noge pa gorke." Ta zapoved se ozira na dandanašnjo razvado omikanih stanov. Kdor je vajen bos hoditi, kakor hodi mladina in ljudje po kmetih, temu ugaja mrzla noga jednako, kakor mrzla roka in glava. Mi drugi pa, ki iz mladih nog nosimo obuvala, smo razvajeni in pomehkuženi; zato zahteva naše omahljivo zdravje, naj imamo noge gorke, kakor so navajene. Vzrok je ta: V črevljih se noge na podplatih večinoma pote; ko se pa noga preveč ohladi, jenja se potenje ali izpuhtevanje hitreje nego se prilega telesu. Ko se torej prehladimo v noge, začutimo naglo v drugih telesnih delih neki bolestni odmev. Temu zarožlja po črevih ter mu šari po drobu, drugega prime v hrbtu in grlu itd.
(Dalje.)
jala v narodu zanimanje za rastlinstvo, ne more se nam zdeti preveč tega dela, nasproti: hvaležni moramo za nje biti marljivemu gospodu pisatelju in naši družbi,  ki je izdaje  z  mnogimi podobami.
Agricola.
Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk popisal Franjo Dular, okrožni pvino^dravnik. II. knjiga. O pasmah in umni reji domače ^ivine. Str. 205. — Kolikor smo se prepričali iz lanskega in letošnjega zvezka tega dela, je res vrlo in zaslužno delo, našim živinorejcem zanesljiv svetovalec in tudi vodnik. Posebno letošnji zvezek utegne marsikaterega našega živinorejca napotiti, da izboljša svojo živinorejo s tem, da si priskrbi dobre plemenske živine, da jo skrbneje izbira itd. V prvem delu govori gospod pisatelj o pasmah, v drugem  pa o reji naše domače živine.   —  Nauki
Književnost.