KNJIŽNICA SEVNICA
TRG SVOBODE 10 So SEVNICA
i
ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
iz vsebine...
Od kod nafta v vodi?
...stran 2
Zadnje slovo od župnika Jošta
...stran 5
Pogovor z Jasminom Mecinovičem, študentom na Oxfordu
...stran 8
Letošnja moda za maturantski ples
...stran 10
Marko postal “avtošolec”
Brežice - Marko Jakopič iz Loke pri Zidanem Mostu 82 je včeraj, 17. januarja, dopolnil 18 let. Avtošola Posavc oziroma lastnik podjetja Ivan Vogrinc mu je na pobudo naše medijske hiše izročil zapoznelo božično-novoletno in hkrati malo predčasno rojstno-dnevno lepo in vredno darilo. Marka bodo namreč brezplačno pripeljali skozi teorijo in prakso do vozniškega izpita.
Direktor Vogrinc seje za takšno donatorstvo odločil na pobudo naše medijske hiše in članka v Savaglasu, kije opisoval žalostno zgodbo Marka in njegove sestre Irene. Mama ju je v otroštvu zapustila, očetu Alojzu je za gospodinjstvo priskočila na pomoč teta Milka. Vseskozi so živeli skromno, saj je oče z zidavo hiše želel poskrbeti, da bi imeli svojo streho nad glavo. Žalost, ker se nekdanja žena oziroma mati otrok ni nikoli oglasila, nikoli vprašala, kako živijo, da otroka niti ne vesta, če je še Živa, in večne skrbi okrog denarja so Alojza po mnenju tete Milke pred
novim letom pahnile v prerani grob. Dva najstnika in 76-letna teta v žalosti še bolj držijo skupaj in Markova srčna želja je bila, da bi imel izpit: “Avta nimamo, ampak ko bom začel delati, bom kaj skromnega že kupil. Rad bi tetko in Irenco kdaj kam odpeljal. Joj, kako je gospod Vogrinc prijazen. So tudi inštruktorji takšni?” je bil po prvem srečanju v Avto-šoli Posavc navdušen Marko, ki se v Zagorju na srednji šoli uči za natakarja.
Tudi v uredništvu držimo pesti, da se mu bodo vsaj te želje čimprej uresničile. B.D.
hicirko Jakopič in Ivan Vogrinc
Trajen pomnik slovenskemu tolarju
Brežice - Planinsko društvo (PD) Brežice je prvo januarsko soboto na naj višjem vrhu pogorja Orlica pripravilo domiselno in enkratno prireditev. Skupaj s krajani Osredka in na pobudo njihovega rojaka Ivka Godlerja se je namreč dobra stotnija planink in planincev podala na Veliki vrh, da bi se na simboličen način poslovili od slovenskega tolarja. Med potjo so se poklonih padlim mladeničem Miloševe čete in pred vzponom okusih še dobrote domačinov. Na vrhu je Tone Jesenko, predsednik PD Brežice, pozdravil zbrane, med njimi župana občine Kozje Dušana Andreja Kocmana, pa direktorja Kozjanskega parka Iva TVošta, predstavnike Zavoda za gozdove in domačine, ki so skupaj z nagovori in sporedom obogatili nevsakdanji dogodek. Posebej seje za razumevanje zahvalil Banki Slovenije in guvernerju Mitji Gaspariju.
Trajno znamenje na Velikem Vrhu
bmikov “sestercev”, arheologi pa so odkrili tudi ostanke pozno antične naselbine in nekdanje rimske utrdbe. O tem pričajo tudi najdeno železno in bronas-
Z Velikega Vrha, od koder sega pogled daleč naokrog, sta zaplapolala slovenska in evropska zastava, zbrani so spontano zapeli našo himno in v spominsko znamenje vstavili še zadnje kovance dosedanje valute. Njen razvoj je posebej orisal predsednik Jesenko in izrazil prepričanje mnogih, da nam bo za tolarjem kar hudo, saj je bil potrditev naše samostojnosti in ponosa in imeli smo ga radi.
Slovenski tolar seje s tem simbolično pridružil starodavnim kovancem izpred stoletij, odkritim na Velikem Vrhu. Tam je namreč bilo najdenih okoli tisoč sre-
Pred spomenikom Miloševi četi
to orodje ter okrasje, nedvomno pa se na Velikem Vrhu skriva še marsikaj. Odslej tudi slovenski tolar.
Vlado Podgoršek
.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Kje bodo inšpektorji?
Posavje - Na ponovoletnem srečanju posavskih županov z novinarji je sevniški župan Kristijan Janc jasno povedal, da se mu zdi logično, da bo sedež (bodoče) pokrajine Posavje v Krškem. Zavzema pa se, da bi bile ostale službe enakomerno razpršene po posavskih občinah. V Sevnici je zaenkrat sedež območne enote Zavoda za zaposlovanje ter sedež območne geodetske službe. Če bo v Sevnici tudi ostala, pa je vprašanje. Že leta 2004, ko je bil objavljen razpis za gradnjo novega objekta za potrebe Upravne enote Brežice, je bilo zapisano, da se gradi za potrebe inšpekcijskih služb in geodetske uprave. In dokončna usoda inšpekcijskih služb, ki so trenutno še v Krškem, bo znana že ta mesec. V Krškem niso zadovoljni, a župan Franci Bogovič je prepričan, daje storil vse, da bi sedeže institucij ohranil v Krškem.
Inšpekcijskim službam je občina celo ponudila prostore v brezplačen najem.
Brežiški župan Ivan Molan pa pojasnjuje, da ga očitki o selitvi institucij iz Krškega v Brežice ne zadevajo, saj niso v pristojnosti občine, temveč države.
...na strani 3 Kako dolgo še tu ...?
RADIO/BREZI CE
88,7 In 9S,9 MHi
Številka 176
Leto 7
1 EUR / Cena 239,64 SIT
18. januar 2007
Posavska bodočnost je svetla
Studenec - Župani štirih posavskih občin v razvojni viziji regije dobro sodelujejo in se ne bojijo za njeno lepšo prihodnost, so izjavili na tradicionalnem ponovoletnem srečanju z novinarji, ki je bilo tokrat v sevniški občini v gostilni Janc na Studencu.
Nafta in topila v pitni vodi
Cerklje ob Krki - 1. januarja je prišlo do onesnaženja pitne vode na zajetju Izvir v KS Cerklje ob Krki. Po dobrih dveh tednih je stanje nespremenjeno; voda je še vedno neužitna, vzroki onesnaženje pa so naftni derivati in topila.
Brežiški župan Ivan Molan, krški Franci Bogovič, kostanjeviški Mojmir Pusto-slemšek in sevniški Kristijan Janc pravijo, da med njimi ni razhajanj okrog vitalnih načrtov za prihodnost Posavja. Gospodarske cone bodo rasle tam, kjer je geografsko naj-privlačnejši prostor, torej v brežiški in krški občini. Sevnica takšne ugodne pozicije nima, vendar se zato ne čuti odrinjena, saj razcvet katere koli točke v Posavju prinaša učinke vsem. Nekaj kilometrov dnevne vožnje v službo pač ne more biti problem, je prepričan župan Janc. Poudarja, daje v občini zaenkrat večji problem pomanjkanje dela voljnih kakor delovnih mest, saj so mu direktorji podjetij v kovinski industriji ob novoletnem voščilu potarnali, da jim manjka 50 do 60 delavcev.
Medtem ko tri večje občine ustvarjajo pogoje za investicije v gospodarstvo, stavi nova občina Kostanjevica na Krki na turizem, pravi župan Pustoslemšek, ki bo letos z desetimi občinskimi svetniki gospodaril s približno 1,3 mihjona evrov ati dobrimi 300
milijoni SIT visokim proračunom.
Zupani tudi zanikajo resnejše razprtije v zvezi s pokrajino. Sevniški župan ne skriva, da podpira umestitev pokrajinskega središča v Krško, za sedeže ostalih služb pa bi se dogovarjali tako, da bi bili razpršeni po vseh občinah. Molan in Bogovič na srečanju z novinarji Jančeve izjave nista komentirala. Se je pa krški župan razgovoril ob novinarskem vprašanju v zvezi z rento za odlagališče radioaktivnih odpadkov, ki jo eni
jemljejo kot posavsko, Breži-čani pa bi želeli, da se deli na podlagi koncentričnih krogov okrog nuklearke in ne po principu lokacije odlagališča. Bogovič pravi, da v toku postopka za umeščanje odlagališča pravil oziroma pogojev, ki so bili objavljeni za sprejem odlagališča v nekem prostoru, ne bi smeli spreminjati. Po njegovem prepričanju Občinski svet Krško ne bi več podpiral nadaljevanja postopka v zvezi z lokacijo odlagahšča ob nuklearki, če bi se to zgodilo.
Branka Demovšek
Krajani Dolnje Pirošice so skupaj s krajani Gorenje Pirošice, Bušeče vasi, Brvi, Vr-hovske vasi, Izvira in dela prebivalcev kraja Cerklje ob Krki uporabniki vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo Cerklje ob Krki. Na tem sistemu je skupaj okrog 450 uporabnikov. Surova voda, ki napaja ta sistem, j e po vršinskega tipa.
1. januarja so bile na tem vodovodu ugotovljene spremembe na pitni vodi, saj je voda močno zaudarjala po nafti oziroma kurilnem olju. Primer je takoj pričela obravnavati policija. Vzrokov onesnaženja še niso odkrih, pravi Štefan Hren s Policijske uprave Krško, kar pri površinskem tipu vode na kraškem terenu tudi ne preseneča. Jasno je le, da do onesnaženja ni prišlo pri zajetju; da bi kdo zlil kakšno smrdečo tekočino v zajetje, je izključeno, saj ni opaziti nikakršnih znakov vloma v objekt ali kaj podobnega. Na kraj je prišla tudi predstavnica zdravstvene inšpekcije iz Novega mesta, ki je takoj prepovedala uporabo pitne vode za cel sistem in predlagala oskrbo gospodinjstev z vodo iz cistern.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje so bili o onesnaženju obveščeni 3. ja-
nuarja in še isti dan so odvzeli vzorce vode na zajetju Izvir in jih predali v razširjeno analizo tako v kemijski kot mikrobiološki laboratorij. Ob odvzemu vzorca je imela voda vonj po nafti. Kot pravi Simona Uršič, dr. med. z ZZV Celje, so vzorce pitne vode ponovno odvzeli 8. januarja. V vodi so še vedno prisotni parametri, ki kažejo na one-
snaženje z naftnimi derivati, najverjetneje s kurilnim oljem, opaziti pa je tudi sledove, ki kažejo na ostanke razredčila ali topila za barve. Vrednosti so sicer manjše kot v vzorcu iz 3. januarja, vendar še vedno močno prekoračene. Do nadaljnjega je zato uporaba vode še vedno prepovedana.
ZZV Celje se je z upravljavcem vodovoda KS Cerk-
lje že 3. januarja dogovoril za izvajanje monitoringa. Tako je bil v ponedeljek že tretjič vzet kontrolni vzorec. Z mo-nitoringom bodo nadaljevali do sanacije stanja. Do takrat pa vodo gospodinjstvom dovažajo gasilci z Dolenje Pirošice. Kot pravi predsednik KS Cerklje ob Krki Darko Udovič, za sedaj še vedno ostaja prepoved uporabe pitne vode
na tem sistemu in nadomestna oskrba z vodo iz cistern, ki jo dovažajo gasilci. V dveh vaseh gasilci vodo dovažajo kar v vodohrama, ki sta zaradi hitre reakcije in pravočasne izključitve črpalk za prečrpavanje vode ostala neoporečna, ostalim gospodinjstvom pa vodo dovažajo v cisternah.
Nada Černič Cvetanovski
Posavska štiriperesna deteljica nazdravila sedmi sili.
Za vodovode, ki jih upravlja KOP Brežice, izvaja notranji nadzor ZZV Novo mesto, za ostale javne sisteme v brežiški občini pa ZZV Celje. Poleg Cerkelj ob Krki so to še Čateške Toplice, Bizeljsko, Artiče in Arnovo selo. Zavod za zdravstveno varstvo Celje po naročilu upravljavcev vodovodov opravi letno deset mikrobioloških in štiri kemijske preiskave vzorcev vod na posameznem sistemu za oskrbo s pitno vodo.
Na ZZV Celje ugotavljajo, da za vodovode v njihovi pristojnosti velja to, kar velja za celo Slovenijo - delež vodovodov z mikrobiološko neustrezno vodo je visok in to predvsem v kategoriji matih vodovodov; tistih, ki oskrbujejo od 50 do 500 uporabnikov.
POSAVSKE nVŠICE
Keleminov in še kakšen sindrom
Očitno se je izteklo obdobje, ko so zagnani posamezniki brez denarnega nadomestila vzorno vodili krajevne skupnosti, kulturna in športna društva ati humanitarne organizacije. Stopiti smo v čas, ko bodo ljudje za vodenje in prevzemanje odgovornosti terjati plačilo, sicer bo delo zamrlo in mar-
sikje bo konec aktivnosti, bogatega društvenega življenja in druženja.
Ponekod je že težko dobiti posameznike, ki bi biti pripravljeni predsedovati svoji krajevni skupnosti ali društvu, posebej še, ko spoznajo, kako so nagrajeni občinski svetniki. Odkar pa je prišla na dan informacija, da denimo v Krajevni skupnosti Krško tudi odborniki kasi-rajo po 50 evrov za sejo (in zato ni nesklepčnih sej!), podobno razmišljajo tudi drugod. Glas sta najprej povzdignila oba Keleminova z
Blance z dokaj odločnimi pobudami in njun sindrom je zdaj okužil tudi Brežice. Na srečanju vodilnih ljudi iz KS je Emil Arh ponovil že znano ugotovitev, da predsedniki krajevnih skupnosti delajo več in opravljajo bolj odgovorno delo kakor občinski svetniki. Skratka, razumeti ga je bilo, da bi nagrajeni morati biti tudi predsedniki KS in njihove ekipe, ne pa zgolj občinski svetniki za nemo dvigovanje rok. Obnemel bi verjetno tudi sevniški župan Janc, ko bi ga vprašati, če bo zdaj, ko ima poklicnega podžupana, imel kaj nižjo plačo. Kot so skoraj obnemeti in mencati vsi naši župani, ko so dobiti novinarsko vprašanje, kako graditi Posavje. Na posavski sindrom je potem Janc le jasno in glasno povedal, da sodi sedež bodoče pokrajine v Krško. Niti župani in podžupani pa niso rekli nobene o selitvi služb iz Krškega v Brežice. Tam je na začasnem delu menda že nekaj inšpektorjev, slišati pa je, da bodo na jug morali še upravni delavci (so zato v Krškem bojkotirati novoletno druženje, na katerega ni bilo niti Podgorška in njegove soproge?), socialne delavke, policisti in menda celo tožilci. Pa kaj, pravijo poznavalci, saj se še marsikdo spominja, kako
so iz Brežic Krčani k sebi speljati gospodarsko zbornico in sodišče. Pa ni menda takrat v Brežicah nihče nič razsajal. Kakorkoli že, mnogo bolje bi bilo, če bi se posavski velmožje le poenotiti ter manj lobirati vsak zase v prestolnici in z ministri po domačih gostilnah.
Bolje bi bilo, ko bi sedanjim štirim občinam dodati še občino Bistrica ob Sotli, ki ji je, daleč od Celja, Posavje mnogo bliže. In tudi žeti vanj!
Kot se želijo Terme Čatež pogumno razvijati še naprej. Tako zagotavlja direktor Mladen Kučiš, ki se ne boji niti ostrih novinarskih peres niti ostrih helebard nad glavo. Pa
Neustrašni Mladen Kučiš
saj je grajsko gospodo in vojščake na druženje z mediji pripeljal z Otočca, kjer je bil prej prvi človek. Tako bi morati prvi možje posavskih občin poskrbeti tudi za svoja občin-
ska središča, ki vedno bolj spominjajo na mesta duhov. V Brežicah so denimo podjetni-
ki kupiti več hiš, ki pa zdaj, skupaj s trgovinami zaradi previsokih najemnin samevajo prazne. Bolje bi bilo, ko bi hiše kupila občina in jih nato za en evro izročila interesentom za lokale ati mladim družinam za preureditev podstrešij v stanovanja! Je pa menda sevniški Horizont v mestu kupil Babičevo in Bitenčevo hišo, prodana naj bi bila Vila livada, razprodana so stanovanja in lokati v novem stanovanj-sko-poslovnem objektu pri Šparu in na mestu nekdanjega Prevoza nastaja še eno skladišče gradbenega materiala. Ob vstopu v Brežice medtem gradijo še Lidlov market, župan pa obljublja pridobitev visoke šole za turizem. Vse lepo in prav, menijo večni nergači, toda kje
bodo vsi ti študentji logistike, energetike in turizma dobiti tudi zaposlitev? Posavje namreč potrebuje povsem drugačne kadre; podjetjem manjkajo kovinaiji in gradbinci, ki so se prekvalificirali v trgovce!
Še nekaj obnovoletnih
Več kot polovica januaija je mimo, a se kaže vseeno spomniti še nekaterih obprazničnih dogodkov. Denimo veselega druženja ob jubileju Puntar-jevega radia Energy ati številnih žegnanj konj. Škoda je le, da v vseh krajih pripravijo starodavno obredje istega dne
in ob isti uri. Kot da ni še več zaščitnikov domačih živali! V Krškem in Brestanici so se spomniti svoje špičaste obletnice, posebej Jože Habinc, ki je še vedno užaljen, ker se
odkritja kipov Bohoriča in Dalmatina ni udeležil kulturni minister. Krčani za razliko od sosedov ne pozabljajo osamosvojitvenih dni (kljub temu da je orkester zasedel velik del dvorane, ta na proslavi ni bila polna), in spomnijo se celo na šlogarico Ano Zorčič. Rojaki iz Pišec sojo očitno odpisali, ker je brežiški občini napovedala neljube dogodke. Naporno leto pa čaka tudi krškega župana Bogoviča, saj bo moral še odgovarjati, kako je imenoval podžupanjo in kako tečejo raziskave za odlagališče RAO. So se pa na začetku leta spet srečni srečati štirje televizijci: Stane Grah, Jože Grajžl, Goran Rovan
in Miro Vesel. Nič nism° krivi za sedanji TV progra*11’ bi lahko priznati, je pa M«r° Vesel priznal, da je pre' koračil sedemdeseta leta.
Vlado Podgoršek
Arh ima dovolj zastonjskega dela.
Zapolnjen stanovanjsko-poslovni objekt
Ta mesec bo znana “usoda” inšpekcijskih služb
O selitvi odloča država
ftMKETft
Podpirate selitev?
Krško - Občinski svet občine Krško je že v prejšnjem mandatu sprejel sklep, da velja moratorij glede selitev kakršnih koli institucij s sedanjih sedežev v občinah Krško in Sevnica v občino Brežice. Kot ugotavljajo krški
v
občinski svetniki, ta sklep očitno ne drži, saj se posamezne institucije počasi, a vztrajno selijo v Brežice. Se ta mesec bo znana tudi dokončna usoda inšpekcijskih služb.
Na problem “bega institucij” je opozoril svetnik Rajmund Veber. Ugotovil je, da se je v Brežice že preselila krška izpostava za zaščito in reševanje, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, preselila se bo krška prometna policija, govori pa se še o tem, da bo v Brežicah tudi sedež regijskega centra za socialno delo. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je regionalizacijo centrov za socialno delo sicer upočasnilo in pripravlja pilotski projekt na primeru ene regije. A uradno ni nihče zanikal, da naj bi bil regijski center v Brežicah.
Tudi krški župan Franci Bogovič opaža, da posamezna ministrstva že od leta 2000 zaradi organizacijskih in finančnih razlogov napovedujejo selitev posameznih organizacijskih enot iz Krškega v
Brežice. Ministrstvo za obrambo je takoj po ukinitvi Uprave za obrambo v Krškem (ta je sedaj v Novem mestu) tam ustanovilo izpostavo za zaščito in reševanje in že leta 2001 napovedalo preselitev v Brežice. Občina Krško je Ministrstvu za obrambo posredovala več dopisov in predlagala sedem lokacij v Krškem, kamor bi se izpostava lahko selila. Kljub predlogom je mi-
nistrstvo vztrajalo na selitvi v Brežice, zato je občina Krško v letu 2005 odpovedala najemno pogodbo. “Ministrstvo za javno upravo in druga ministrstva uradno niso nikoli napovedala selitve v Brežice,” pravi župan Bogovič. “Je pa bilo to zaznati že leta 2004, ko je bil objavljen razpis za gradnjo novega objekta za potrebe Upravne enote Brežice, saj je bilo zapisano, da se
gradi za potrebe inšpekcijskih služb in geodetske uprave. Na prvem sestanku z ministrom Gregorjem Virantom aprila 2005 je bilo dogovorjeno, da brez dogovora selitve ne bo. Junija lani pa je Občinski svet Krško sprejel sklep, da ponuja inšpekcijskim službam na CKŽ brezplačen najem za dobo petih let.
Ali bodo inšpekcijske službe v Krškem dejansko tudi ostale, pa bo jasno že ta mesec. Na Ministrstvu za javno upravo so namreč pojasnili, da res tečejo pogovori in tudi nekatere druge aktivnosti o možnosti selitve posameznih služb. “Vendar še ni nič odločeno oz. dogovorjeno, zato bi bilo v tem trenutku preuran-jeno napovedovati, kakšne konkretne odločitve bodo sprejete,” se diplomatsko izvijajo v odgovoru na Ministrstvu za javno upravo in dodajajo, da naj bi bila končna odločitev o tem vprašanju sprejeta še ta mesec.
Nada Černič Cvetanovski
Kje bodo sedeži posameznih institucij ni stvar ne občine ne občinskega sveta ne župana, temveč države oz. posameznih ministrstev, pravi brežiški župan Ivan Molan. “Kolikor sem seznanjen, je država iskala racionalne prostore za svoje službe in jih v Krškem ni uspela dobiti, zato se je odločila za selitev v Brežice. Potem, ko so v Krškem slišali, da se pripravlja selitev inšpekcijskih služb, pa so jim ponudili prostore v brezplačno uporabo,” pojasnjuje Molan. “Osebno se mi zdi negospodarno, da državi daješ denar, saj ponavadi skuša občina od države iztržiti denar, ne pa obratno,” razmišlja brežiški župan Ivan Molan.
Agencija zadovoljna z raziskavami
Ali se strinjajo s selitvijo in o tem, kje naj bi po njihovem mnenju bili sedeži vseh pomembnejših posavskih institucij, smo povprašali tudi nekaj naključno izbranih Posavcev.
Brigita Barkovič, učiteljica z Velike Doline: Sicer nisem toliko razmišljala, kaj selitev uprav teh regijskih služb pomeni za občane v sosednjih treh občinah, ampak za Brežice je to dobro. Glede na to, da je tukaj schengenska meja in z njo povezani problemi, na primer prebegi, ni odveč, če so tudi ustrezne službe blizu.
Olga Mandl, upokojenka iz Krškega: Vedno sem podpirala sodelovanje med občinami in želim, da se Posavje tako razvija naprej. Vendar menim, da bi morali sedeži regijskih služb ostati v Krškem, kjer je geografsko središče pokrajine.
Alojz Povše, lesni delavec iz Sevnice: Najraje bi videl, da bi poleg Geodetske uprave in Zavoda za zaposlovanje Sevnica dobila še kakšno regijsko službo, vendar vem, da je ne bo. Dobro bi bilo, da obdrži vsaj to, kar ima, za ostale službe pa menim, da bi morale ostati v Krškem, ki je na sredini in Posavcem z enega ali drugega konca na pol poti.
za iskanje odlagališča radioaktivnih odpadkov
Brinje - “Bolje raziskavam za iskanje lokacije odlagališča nizko- in srednjeradioak-tivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini ne bi moglo iti, kot jim gre,” je na srečanju z novinarji prejšnji teden ocenil vršilec dolžnosti direktorja Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Miran Veselič. Prav tako je zadovoljen, da raziskave potekajo v skladu z načrti, zato bi lahko bilo odlagališče NSRAO zgrajeno že do leta 2011, v najslabšem primeru pa štiri leta pozneje.
Trase tretje razvojne osi ne sme določiti računalnik
Vrhek pri Tržišču - Brežiška in krška občina ležita ob avtocesti, kar jima daje bistveno višji razvojni potencial, kot ga ima občina Sevnica brez dobre cestne povezave. Župan Kristijan Janc stavi na tretjo razvojno os, posodobljeno cesto od Koroške do Dolenjske proti Hrvaški, ki bi povezovala od avtocestnega križa odmaknjene občine. Pri načrtovanju odseka ceste v delu od Radeč in Sevnice do Trebnjega Janc išče podporo zainteresiranih županov, s katerimi se je sestal v
Janc z dolenjskimi župani o tretji razvojni osi
V ARAO so lani naredili tudi analize, kakšno naj bo odlagališče, in ugotovili, da bi bilo najprimernejše v vkopanih silosih. “Če se bodo na izbrani lokaciji odlagali le odpadki iz Jedrske elektrarne Krško (JEK), za katere je odgovorna Slovenija, bi potrebovali dva silosa. Če bo namenjeno še hrvaškemu delu, pa štiri,” je rekel Miran Veselič. ARAO je poleg možnosti za vkopane silose preveril še možnost za odlagališče v rudniških rovih, ki seje izkazalo za najdražje, in površinsko odlagališče, ki pa bi moralo biti na petmetrskem nasipu, da bi bilo zaščiteno pred poplavami, če bi, denimo, bilo v bližini nuklearke. “Silosi so predlagani kot najprimernejša različica tako z okoljskega kot prostorskega vidika. Objekt je tehnično zelo zahteven, vendar obstaja-
Nizko- in srednje radioaktivni odpadki so:
-	zaščitna oblačila, uporabljena na kontaminiranem področju,
-	orodje iz remonta,
-	odpadne smole,
-	posušeni izrabljeni ionski izmenjevalniki,
-	filtri,
-	koncentrati in gošča iz-parilnika,
-	ter nekatera embalaža v medicini.
jo ocene, da bi ga lahko zgradili.” Dodal je, da imajo podobna objekta na Švedskem in Finskem. Parcela, na kateri bo odlagališče, bo velika 20 ha, postavljeno pa bo na šestih.
Toda dokončna oblika odlagališča ne bo znana, dokler ne bo izbrana lokacija in dokler ARAO ne bo poznala natančnih geoloških razmer. Kje bo stalo, bodo pokazale raziskave. V Krškem jih izvajajo v krški Vrbini, ki leži vzhodno od JEK, v Brežicah pa je predlagana lokacija v brežiški Vrbini, na območju, kjer je zdaj deponija elektro-filtrskega pepela.
Veselič je zatrdil, da raziskave v krškem delu ne bi mogle potekati bolje in da bi lahko ARAO, če bo dobila podporo prebivalcev, odlagališče uredila že do leta 2011. V najslabšem primeru pa je omenil leto 2015, kar bi bilo dve leti po izteku roka, določenega z zakonom.
Dokler ne bo s sklepom vlade izbrana lokacija in potrjen državni lokacijski načrt - po predvidevanjih bo to leta 2009, lahko občine še prijavijo morebitna območja. Od ponudbe je po Veseličevih besedah odstopila občina Lenart v Slov. Goricah, takšnega zahtevka pa niso dobili iz Svete Trojice. Krška občina je lani dobila 233.683 evrov (56 milijonov SIT) letne odškodnine za raziskave, brežiški pa je ARAO plačeval
odškodnino do lanskega avgusta, ko je občinski svet sprejel sklep, naj končajo iskanje. S ponujeno novo lokacijo pa so Brežičani spet postali prejemniki denarnega nadomestila.
ARAO je začela tudi postopke za odpiranje nekdanjega rudnika v Dečnem selu v brežiški občini. Pobudo je dal Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice: “Del krajanov je prepričanih, daje bilo med zapiranjem rudnika v letih od 1987 do 1989 v rove odloženo nekaj iz nuklearke. Ti sumi so ostali do danes, zato smo zahtevah, da ARAO preveri, ali je mogoče odpreti rudnik, ga preiskati in pomiriti krajane,” je dejal predsednik vodstvenega odbora Stane Preskar.
Pretekli teden so na terenu našli štiri stare vrtine od petih, iz katerih bo ARAO poskušala dobiti ustrezne vzorce. Kot je povedal Veselič, bo treba pred morebitnim odprtjem rudnika za projekt dobiti še soglasje Ministrstva za gospodarstvo, saj bi ena na novo narejena vrtina stala 83.458 evrov (20 milijonov SIT). Na vprašanje, ali bi lahko bilo odpiranje rudnika povezano z iskanjem lokacije odlagališča NSRAO, pa je Preskar odgovoril: “Neposredno ne. Gre pa za odnos države in nuklearke do ljudi. Vsem je v interesu, da se stvari objektivno raziščejo in da se odkrije resnica.” P.B.
Vrhku pri Tržišču.
Projekt posodobljene cestne povezave med Koroško, Šaleško in Celjsko dolino, Zasavjem in Posavjem ter Dolenj sko do Karlovca na Hrvaškem so njegovi pobudniki poimenovali tretja razvojna os. Vlada projekt podpira, na Ministrstvu za okolje in prostor pa tečejo postopki za umestitev tega cestnega koridorja, ki se deli na tri pododseke: Dravograd-Celje, Celje-Novo mesto in južni odsek do hrvaške meje (smer Karlovac).
Občina Sevnica od vsega začetka bdi nad potekom projekta in se s svojimi pripombami aktivno vključuje. Zupan Kristijan Janc je bil zato osupel, ko je konec lanskega novembra Služba vlade za lokalno samoupravo v sodelovanju z okoljskim ministrstvom v Novem mestu prikazala izsledke študije variantnih scenarijev celovitega območja tretje razvojne osi in kot preferenčno varianto med desetimi predstavila za^ srednji pododsek koridor Žalec-Tr-bovlje-Radeče-Trebnje, ki Sevnico izključuje. Takšno smer je baje na podlagi vstavljenih podatkov izrisal računalnik. Janc je prepričan, da lahko nova cesta doseže svoj razvojni koncept le v primeru, če bo koridor začrtan na terenu, ne v nekem kabinetu
v Ljubljani: “Razvojna os ne more rasti iz računalniškega izpisa, saj ne gre samo za gradnjo ceste, temveč za interesno povezovanje občin in regij ob tej cesti.”
K sodelovanju je povabil župane Matjaža Hana iz Radeč, Ruperta Goleta iz Šentruperta, Antona Maverja iz Mokronoga in Alojzija Kastelica iz Trebnjega. Slednji podpirajo takšno varianto, ki poleg Radeč vključuje tudi Sevnico in Mimsko dolino do Trebnjega naprej proti Novemu mestu. “Ne bom malenkosten, če bo vstop na avtocesto kilometer oddaljen od Radeč in bom podprl vsakršno varianto, ki odpre Radečam, Sevnici in Mimski dolini pot v svet”, obljublja radeški župan in držav-
nozborski poslanec Matjaž Han. K nadaljnjim usklajevanjem bodo pritegnili še Laščane in Celjane, ki prav tako izražajo interes, da se bodo nekoč prebivalci Posavja, Dolenjske in Bele Krajine lahko po boljši cesti hitreje pripeljali do Celja. Nov usklajevalni sestanek naj bi bil čez dva meseca.
“Če bomo na lokalni ravni usklajeni glede glavne trase južnega odseka tretje osi, ki jo lahko zagovarjamo z realnimi vsebinami medregij-skega povezovanja, nam z vrha ne bo moč vsiliti variante, ki zanemarja naše interese”, meni Janc v upanju, da bo državni lokacijski načrt za tretjo os pripravljen konec leta 2008.
Branka Demovšek
Za krajevne skupnosti
manj denarja?
Brežice - V pripravah na nov občinski proračun je brežiški župan Ivan Molan povabil na posvet predsednike krajevnih skupnosti. S sodelavci iz občinskih oddelkov je predstavil izhodišča za pripravo proračuna in pomembnejše projekte, s katerimi je potrebno nadaljevati, pa tudi tiste, s katerimi bodo v občini letos začenjali. Brežiški proračun za leto 2007 je v osnutku težak 22 milijonov evrov ali 5,3 milijarde SIT.
Pri investicijskih sredstvih jih je večina že razporejenih za glavne letošnje investicije. Najdražja je čistilna naprava Brežice s kanalizacijskim omrežjem, ki se začne graditi spomladi. V gradnji je šola na Bizeljskem, začel seje obnavljati brežiški grad, kjer mora občina zagotoviti polovično sofinanciranje. V načrtu je dozidava urgentnega bloka Zdravstvenega doma Brežice, priprava prostorov za Fakulteto za turizem in priprava dokumentacije za projekte, ki se bodo kot prioritetni začeli izvajati v prihodnjih letih. Tudi ureditev glavne ulice v mestu ne bo poceni, zato je za krajevne skupnosti letos na razpolago manj sredstev, še vedno pa to pomeni samo za komunalno infrastrukturo okrog 2,5 milijona evrov ali 600 milijonov SIT.
A predsedniki dvajsetih krajevnih skupnosti (KS) v občini imajo toliko načrtov, da bi jih komaj pokril celoten proračun. “Večina predsednikov razume situacijo in napiše
Predsedniki svetov KS na srečanju z županom
realen program, nekateri ga malo povečajo, vsi pa seveda želijo, da se razvijajo. Pri razporejanju sredstev gledamo na solidarnost. Če je eno leto nekdo dobil denar za realizacijo večjega projekta, bo pač drugo leto sorazmerno pri-kraj šan, da bo neka druga krajevna skupnost lahko izpolnila svoj program. Če hočemo zagotavljati enakomeren razvoj, moramo upoštevati tak-
pravi župan
šno politiko,”
Ivan Molan.
Za svoje delovanje krajevne skupnosti skupaj porabijo letno okrog 188.000 evrov ali 45 milijonov SIT, glavni strošek pa so izdatki za plače trinajstih redno zaposlenih tajnikov. Po zakonu se obravnavajo kot uslužbenci občinske uprave, kar pomeni, da mora biti tudi njihova plača po teh standardih. Peter Skrivalnik iz Pišec pred-
laga, da bi na občini naredili sistematizacijo z obsegom dela za to službo, tajnike pa uvrstili na plačilni seznam občine.
Predsedniki KS opozarjajo še na nujno ažuriranje kategorizacije cest in na potrebno spremembo metodologije za izračun sredstev za njihovo vzdrževanje. Danes dobijo manj kot 209 evrov ali po starem 50 tisoč SIT za kilometer, s čimer lahko za silo pokrpajo največje razjede le v primeru, če je suha zima in ni stroškov s pluženjem.
Zanima jih tudi, kdaj bo v občini bolj sproščena gradnja, saj mladi uhajajo s podeželja, ker ne dobijo gradbene parcele. Branko Blaževič z oddelka za okolje in prostor pravi, da po letu 2000 občina ni spreminjala generalnega prostorskega plana. Slednji je sicer sedaj v delu, vendar je postopek dolgotrajen, saj je vsaka sprememba nepozidanega zemljišča v zazidljivo v domeni Ministrstva za okolje in ne lokalne skupnosti.
Branka Demovšek
Za usodo slovenskega vojaškega letalstva se ni bati
Cerklje ob Krki - “Slovenci smo bili vedno tehnični narod, navduševali smo se za napredek in sodobno tehniko. Ob razvoju letalstva tako nismo stali ob strani in le nekaj let za tem, ko sta pred več kot devetdesetimi leti v zrak poletela brata Wright, je svoj prvi let opravil Slovenec Edvard Rusijan. Od takrat smo bili Slovenci spoštovani in cenjeni tudi na področju letalstva,” je prve zametke letalstva na slovesnosti ob dnevu vojaškega letalstva Slovenske vojske orisal poveljnik sil Slovenske vojske, brigadir Alan Geder. Pripadniki vojaškega letalstva so ob tej priložnosti predstavili zračna plovila in opremo letalskih enot, premierno pa so predvajali tudi dokumentarni film o prebegu helikopterja Gazela leta 1991 na stran teritorialne obrambe.
Ustanovitev ljubljanske in mariborske letalske stotnije 14. in 15. decembra 1918 je datum, s katerim je povezan praznik slovenskega vojaškega letalstva. V obeh stotnijah, ki sta bili pod okriljem enot generala Rudolfa Maistra, so leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva. Ljubljanska letalska stotnija
letalstva pa se začne 28. junija 1991, ko sta pilot Jože Kalan in letalski pomočnik Bogomir Šuštar s helikopterjem Gazela iz mariborske kadetnice prebegnila v vrste slovenske Teritorialne obrambe.
Razvoj letalstva v slovenski vojski je bil hiter. Leta 2004 se je 15. brigada vojaškega letalstva preoblik-
Postroj pilotov
pa je prvi polet opravila 12. januarja 1919, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniško pot na Koroško in napadla avstrijske enote. Nova zgodovina slovenskega vojaškega
ovala v 15. helikopterski bataljon, letalsko šolo in letalsko bazo. Z nakupi novih helikopterjev in letal, specialne vojaške letalske opreme in z vrhunsko usposobljenimi pripadniki so že na prvi vaji
1.1995 v tujini dokazali,da se enakovredno vključujemo v mednarodno okolje.
Ena od pomembnih nalog vojaškega letalstva je tudi profesionalno sodelovanje v sistemu Civilne zaščite, kjer pomagajo gasiti požare v naravi, pomagajo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, vključeni so v usposabljanje gorske reševalne službe ipd. Do nedavnega je vojaško letalstvo oralo ledino v pilotskem projektu helikopterske nujne medicinske pomoči in bo z njimi tudi nadaljevalo, dokler se ne bo našla drugačna rešitev. Kot ugotavlja poveljnik sil Slovenske vojske Alan Geder, vsega tega ne bi bilo, če ne bi imeli šolanih in usposobljenih pilotov in letalskih tehnikov.
V operacijah kriznega odzivanja slovensko letalstvo sodeluje od leta 97, v operacijo na Kosovo pa bo Slovenska vojska že prihodnji mesec poslala največjo enoto doslej - preko 600 vojakov, med njimi tudi posadko helikopterja z letališča Cerklje. Sicer pa se v letošnjem letu pripravlja reorganizacija slovenske vojske, načrtujejo tudi nakup novih letal. Precejšnje novosti
pa se obetajo tudi na cerkljanskem letališču. Kot pravi poveljnik letalske baze in poveljnik vojašnice Cerklje ob Krki, major Cvetko Daničič, bodo letos začeli z gradnjo hangerja in objekta za letalsko šolo, začeli naj bi uresničevati projekt kontrolnega stolpa, nabavili pa bodo tudi en nov helikopter za letalsko šolo, saj obstoječi trije niso dovolj.
Nada Černič Cvetanovski
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Evidentirali točke za odvzem vzorcev vode
Dečno selo - Odbor Dečno selo v okviru Lokalnega partnerstva Brežice deluje šele dva meseca, vendar hitro in odločno izvaja aktivnosti, ki naj bi dale odgovore glede morebitnih nevarnih ali celo radioaktivnih odpadkov v Rudniku Globoko. Ogledali so si obstoječe vrtine, iz katerih bi bilo mogoče odvzeti vzorce vode.
Odbor je v teh dveh mesecih delovanja že zadolžil Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO), da pripravi dokumentacijo za odvzem vzorcev vode na lokaciji rudnika in določil točke za njihov odvzem. 10. januarja je tako že sledila določitev točk za odvzem vzorcev na terenu.
Predstavniki Odbora Dečno selo in Vodstvenega odbora (Ferdo Pinterič, Jožica Levar, Peter KroseIj, Marjan Verstovšek, Stane Preskar) in predstavniki ARAO (Sandi Viršek, Matej Rupret, Tomaž Škoberne) so skupaj z geofizikom Geodetskega zavoda Milošem Markičem opravili ogled na območju rudnika Globoko. Geofizik Markič je predstavil situacijo piezometrov, tj. že obstoječih starih vrtin na pregledni karti in situacijo vrtin na prerezu. Vse razen enega so na ogledu terena našli in ugotovili, da so enostavno dostopni in na videz v dobrem stanju. Ravno tako so na kar primernih lokacijah za odvzem vzorcev vode.
Predstavniki med iskanjempeizometrov
Predstavniki ARAO naj bi se že v tem tednu sestali s strokovnjaki ZVD, kjer bodo definirali program odvzema vzorcev in program preiskav v skladu z vsemi dosedanjimi sklepi Odbora Dečno selo in v skladu z dosedanjimi ogledi terena. Prav tako ARAO vodi nadaljnje aktivnosti za izdelavo projekta za odprtje raziskovalnega rova in odvzem vzorcev vode, za kar je Odbor Dečno selo decembra zadolžil Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice. Odpiranje rudniškega rova v začetnem delu naj bi pokazalo, kako daleč v rov se lahko pride, da bi se še varno odvzeli vzorci iz rova.
Še v tem tednu bodo zbrane ponudbe izvajalcev. Na podlagi izračuna stroškov terenskega evidentiranja piezometrov, izdelave programa preiskav in izdelave projekta za odpiranje rova, pregled rova in odvzem vzorcev iz rova bo mogoče začeti postopke za izbor izvajalcev za izvedbo preiskav.
lokalno
partnerstvo
brežfce
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice
Vizjak o reorganizaciji HSE
Ljubljana - Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak se je ponovno sestal s predstavniki zaposlenih Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), s katerimi se je pogovarjal predvsem o posledicah načrtovane reorganizacije HSE. Po njegovih besedah do odpuščanj delavcev naj ne bi prišlo.
Po končanem pogovoru je Vizjak povedal, so na srečanju ugotovili, da do odpuščanj zaposlenih zaradi reorganizacije HSE ne bo prišlo, prej nasprotno. Zaradi novih projektov se bo namreč potreba po delavcih v energetiki v Sloveniji še povečala. Obstaja sicer možnost, da bo na posameznih delovnih mestih morebiti pri-
hajalo do presežkov, zato bo takim delavcem ponujena prekvalifikacija in dodatno šolanje, s čimer bodo lahko dobili novo delovno mesto znotraj panoge, je še dejal Vizjak.
Kot je znano, reorganizacija slovenskega elektroenergetskega sektorja, s katero naj bi se oblikovala dva konkurenčna ponudnika električne
energije na domačem trgu-HSE in Gen energija, pomeni začetek načrtovane privatizacije HSE z dokapitalizacijo. Vlada naj bi svoj 100' odstotni delež najprej zmanjšala na 51 odstotkov in od preostanka strateškemu par1' nerju prodala 26 odstotkov, v treh do petih letih pa naj tj1 svoj delež znižala na 26 odstotkov. STA/J.K.
KRONIKA
Župnik Karl Jošt je umrl, preden mu je bila dokazana krivda
Kdo se bo komu opravičil?
Maribor, Krško - Smrt nekdanjega artiškega župnika Karla Jošta, zoper katerega je na Okrožnem sodišču v Krškem potekalo sojenje zaradi spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, je spodbudila številne razprave stroke in javnosti in odprla tudi vprašanje, kdo se bo komu opravičil. Tako se zagovornik obdolženega Jošta, odvetnik Zoran Dular sprašuje, kdo se bo opravičil slovenski Cerkvi in njenim duhovnikom, Vesna Škorc, ki je prva opozorila na primer artiškega župnika Jošta, pa sprašuje, kdo se bo opravičil vsem oškodovanim deklicam.
Na meji zajeti le
“kurirji

Obrežje - Carina in policija sta skupaj predstavili dva večja zasega mamil na mejnem prehodu Obrežje, o čemer smo sicer neuradno že poročali. Zasega sta se namreč zgodila že sredi decembra, vendar so zaradi interesa preiskave javnost o tem podrobneje seznanili šele v začetku januarja. Ob tem so tudi poudarili uspešno delo in sodelovanje carine in policije na področju zasega mamil.
V duhovniškem domu v Mariboru, kjer je prestajal hišni pripor, je v nedeljo, 7. januarja, domnevno zaradi možganske kapi umrl nekdanji artiški župnik Karl Jošt. Zoper njega na krškem okrožnem sodišču teče postopek, saj ga obtožnica bremeni zlorabe mladoletnih deklet. Na vesti naj bi imel 16 spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let. Za tovrstna kazniva dejanja je zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let zapora.
Sojenje seje začelo 4. oktobra lani in čeprav je sprva kazalo, da bo zaključeno že v lanskem letu, se to ni zgodilo. Predsednica sodnega senata sodnica Marija Vrisk je namreč ugodila novim dokaznim predlogom obrambe, ki je med drugim zahtevala tudi zaslišanje dodatnih prič. Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati in pod posebnim režimom, za katerega se je odločila predsednica Okrožnega sodišča Krško.
Jošt je sedaj umrl in postopek na sodišču se bo ob prejemu njegovega mrliškega lista avtomatično ustavil. Vse stroške sodnega postopka, ki sedaj še niso znani, krije država. Država bo pokrila tudi stroške obrambe in pooblaščencev oškodovanih deklet. Po zakonu o kazenskem postopku morajo imeti vsi mladoletni oškodovanci pooblaščenca po uradni dolžnosti, med tem ko so si ga polnoletne oškodovanke priskrbele same. Oškodovana dekleta so na krškem sodišču zastopali odvetniki Janez Koščak, Adam Molan, Dušan Medved, Kristina Jalovec, Danica Kostevc in Božena Vu-čajnk. Pooblaščenci so nameravali na podlagi podatkov, zbranih med sodnim postopkom, vložiti odškodninski zahtevek.
Obdolženi župnik Karl Jošt je sedaj mrtev. Umrl je kot nedolžen, saj je nedolžen vsak, ki mu krivda ni dokazana.
Kdo se bo opravičil Cerkvi?
Po smrti Karla Jošta seje z dolgo in ostro izjavo oglasil njegov zagovornik, odvetnik Zoran Dular. Javnosti je sporočil, daje “ .. .duhovnik Karel Jošt odšel tiho in mimo na krilih nedolžnosti. A nekje v duši zagrenjen, ker ni mogel razumeti človeške nizkotnosti in maščevalnosti iz nizkotnih nagibov, kamor sodita želja po maščevanju in pričakovanje denarne koristi...” Kot pravi Dularje zoper Jošta na sodišču potekal odmeven kazenski postopek, ki mu ni primere v zgodovini slovenskega sodstva. “Kazenski postopek Zoper duhovnika je bil obremenjen s težko senco senzacionalizma in zlonamerno izkrivljenega poročanja, brez
najmanjšega občutka za spoštovanje človečnosti, temeljnih načel kazenskega postopka in osnovnega človeškega dostojanstva,” meni Dular, ki je prepričan, da je bilo sojenje obremenjeno s tehtnim pomislekom o dopustnosti pregona duhovnika, ker organi pregona niso razpolagali z utemeljenimi razlogi za zožitev suma. “Zgodba, ki je po podatkih spisa izvirala iz ust osebe, ki je bila žrtev zlorab tretjih oseb, seje šibila na hrbtu obtoženca, ki ni mogel razumeti, zakaj seje ost represije ob vsej njegovi dobroti in predanosti delu za ljudi zlomila ravno na njegovem hrbtu,” še pravi zagovornik. “Da bo mera polna, oseba, kije sprožila govorice in v javnosti razgaljala grehe obtoženca, v postopku ni dobila svojega mesta žrtve. Slednje pa po dolgih letih od domnevnih dejanj o ravnanjih obtoženca niso vedele veliko ali pa to, kar so opisovale, sploh ni bilo kaznivo dejanje...” trdi Dular. V nadaljevanju izjave Joštov zagovornik govori o medijskem izpostavljanju domnevnih žrtev in o pritiskih na sodišče, ki so bili takšni, da sodišče ne bi moglo odločati nepristransko. “Z zlorabami in preračunljivim pritiskom seje med ljudmi ustvarilo negativno javno mnenje, kazenski postopek pa seje iz tajne obravnave prelevil v javni linč, kot podlaga za odškodnine,” navaja odvetnik. “Zakaj je prekinila molk sedaj 25-letna ženska, ki v kazenskem postopku nima niti statusa priče, kaj šele oškodovanke, in zakaj je javno nastopala v medijih z obtožbami zoper obtoženega duhovnika? Zakaj je javno trosila zgodbice, daje župnik otroke privabljal z darovi, nato pa naj bi jih začel otipavati. Ker so po njenih ugibanjih krški kriminalisti sprožili policijsko preiskavo, se postavlja vprašanje utemeljenosti suma, daje bil zoper konkretno osebo sprožen represivni postopek zaradi konkretnega dejanja. In nato so se še druge “žrtve” nenadoma zavedle, da so bile zlorabljene...” preberemo v odvetnikovi izjavi.
Za zaključek se odvetnik Dular sprašuje: “Kdo se bo opravičil duhovniku, ki je bil in ostal nedolžen? In kdo se bo opravičil za škodo slovenski Cerkvi, njenim duhovnikom, redovnicam in redovnikom ter njihovim vernikom?”
Kdo se bo opravičil deklicam?
Na ostro sporočilo odvetnika Dularja se je odzvala Vesna Škorc, kije prva opozorila na domnevne nečedne posle omenjenega župnika. Sprva se ni nameravala oglasiti, a kot pravi, “ .. .vendarle ne morem mimo nekaterih na-
pisanih izjav, ki se v končni fazi nanašajo tudi name in ne le na vse tiste pogumne deklice, ki so izjemno veliko pretrpele in predvsem se sama v sebi čutim dolžno izraziti tudi svoje stališče. Ni mi mar, če sodite in obsojate mene ter lomite na mojem hrbtu palice, mar pa mi je za vse te izjemno pogumne deklice, ki v tem trenutku potrebujejo sočutje in predvsem izjemno veliko mero sprejetosti, razumevanja okolice, v kateri živijo/Nikoli in nikdar ne bom mogla razumeti tolerance do nasilja s strani kogar koli in skrajno nedopustno se mi zdi, da si nekateri zatiskajo oči ter se sprenevedajo. Veste g. Dular, lahko se naslajate nad tem, da s pravnega stališča nisem imela nikakršnega statusa kot žrtev ali kot priča, a vendar bi se na vašem mestu vprašala, zakaj je temu tako? Zato, ker imamo v naši državi zastaralne roke, in da bodo zadeve povsem jasne - tudi institucije, ki so dolžne poskrbeti za mladoletnega otroka, so v celoti odpovedale. Niste bili ne vi ne kdorkoli drug zraven, ko sem doživljala spolno zlorabo, da bi mi lahko sodili, me obsojali in da si sedaj do-
volite minimalizirati, kaj sem doživljala jaz in vse te deklice...”
“Kdo je tisti, ki se bo opravičil Cerkvi, njenim duhovnikom, redovnicam in redovnikom ter njihovim vernikom,” citira Dularjevo sporočilo za javnost Škorčeva in dodaja: “Zakaj ne premišljujete v drugo smer in sicer, kdo je tisti, ki se bo opravičil vsem tem deklicam in naposled tudi meni? Komu mar za vse nas? Srčnim ljudem, ki so nam verjeli in nam verjamejo še sedaj, pa čeravno zgodba nima dokončnega sodnega epiloga.” Škorčeva Dularju in vsem tistim, ki mislijo, da so se ona in ostale žrtve želele materialno okoristiti, svetuje, naj premislijo sami pri sebi: “Svojemu otroku dajte možnost izbire, ali ga nekdo spolno zlorabi (posili) v protivrednosti denarja. Samo to vam polagam na srce, ni je vsote, ki bi mi lahko odvzela te bolečine in vse, kar sem si želela, je bilo le to, da bi slišala dokončno obsodbo, pa nikakor zaradi maščevanja. Medijem pa bom rekla le hvala, ker ste mi verjeli in z zagotovostjo si upam trditi, da se zadeve nej>i premaknile brez vas”. N.C.C.
Prvi zaseg seje zgodil že 14. decembra, ko seje na Obrežje z Golfom z ljubljanskimi registrskimi oznakami pripeljal 27-letnik iz okolice Jesenic. Med kontrolo j e policist opazil njegovo nemirno obnašanje in se odločil za podrobnejši pregled; opravila ga je enota
carinikov za zatiranje tihotapstva in v rezervoarju za gorivo odkrila 20 zavojev ali 11 kg heroina. Čez pet dni se je na isti mejni prehod zgodaj zjutraj pripeljal makedonski državljan albanskega porekla z Opel Calibro italijanskih registrskih oznak. Pri pregledu dokumentov je carinik ugotovil, da vozilo ni njegovo in se odločil za podrobnejši pregled, pri katerem so v vozilu našli 44 zavojčkov, oblepljenih z rumenim trakom. V njih je bilo skupaj 23,6 kg heroina. Vrednost te količine bi na našem trgu dosegla 402.687 evrov oziroma 96 milijonov in pol SIT. Oba voznika so s kazensko ovadbo odvedli k preiskovalnemu sodniku v Krško, kije zanju odredil pripor.
Ob tem je vodja preiskovalne službe na Generalnem carinskem uradu Mirko Bačac povedal, da v zadnjih dveh, treh letih carina zaseže okrog 100 kg droge. Od 1. januarja letos pa se je z vstopom Romunije in Bolgarije tako imenovana balkanska pot skrajšala, zato bo potrebno vložiti še več truda v nadzor iz Turčije,
od koder prihaja največ heroina.
Po podatkih policije je bila količina zaseženih drog v letu 2006 večja od leta prej; zasegli so 182 kg heroina, leto prej 134; 4,5 kg kokaina, leto prej dobra 2 kg, 2342 tabletk ek-stazija, leto prej 1308, in kar
531 kg marihuane, leto prej le 112 kg. Temu primemo je višje tudi število obravnavanih primerov in število osumljenih oseb. Vendar pa so zasegi na mejnih prehodih le ena od poti, pravi Boris Kanduti, pomočnik direktoija Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi: “Poti je namreč več; poleg zasegov droge na meji, policija svoje delo usmerja na kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tovrstno kriminaliteto, saj na mejnih prehodih odkrijejo le kurirje in prevoznike, pravi storilci pa delujejo iz ozadja. Zato izvajamo več različnih ukrepov, kar dokazuje večje število odkritih združb, več kg zasežene droge, torej delujemo na vseh segmentih.” Na pripombo novinarjev, da je obveščanje javnosti o takem dogodku šele po štirinajstih dneh in več je milo rečeno nenavadno, pa je Kanduti dejal, daje naloga policije v prvi vrsti, da kakovostno opravi preiskavo, zbere dobre dokaze in pripravi kvalitetno kazensko ovadbo, za kar pa potrebuje določen čas. Šele potem sledi obveščanje javnosti. J. K.
Zadnje slovo
Nekdanjega artiškega župnika Karla Jošta so pokopali v sredo, 10. januarja, na pokopališču v njegovi rojstni vasi v Črešnjicah pri Frankolovem. Zadnjega slovesa seje udeležilo veliko duhovnikov, predvsem iz celjske škofije in videmske dekanije, kamor sodi artiška fara, prišli so tudi mnogi domačini, ki so ga poznali, prav tako pa sta na pogreb odpeljala dva avtobusa župljanov iz Artič in Sromelj, saj je Jošt vodil obe župniji več kot 33 let. Pogrebno mašo je vodil celjski škof Anton Stres; v pridigi je na kratko orisal njegovo življenjsko pot, kije imela le tri postaje - v mašnika je bil posvečen na Petrovo leta 1968, prvo službo je kot kaplan opravljal v župniji Videm ob Savi, nato pa je kot župnik v Artičah soupravljal tudi župnijo na Sromljah. Poudaril je mnoga njegova dobra dela, seveda pa se ni mogel izogniti dejstvu, daje nedolžen vsak, ki mu krivda ni dokazana in med drugim dejal: “Pokojni duhovnik je umrl lačen in žejen pravice. Bog gaje poklical k sebi, da bi mu sam sodil, ne pa sodišča in nahujskana javnost.”
V imenu Artičanov in Sromljanov je nekaj poslovilnih besed izrekel Franc Glogovšek, o dolgoletnem sodelovanju v dekaniji je na kratko spregovoril dekan videmske dekanije Jože Špes, od Jošta se je poslovil tamkajšnji dekan, na koncu pa še domači župnik v Črešnjicah, ki je povedal, daje Jošta obiskal v duhovniškem domu malo pred božičnimi prazniki. Takrat mu je Jošt zadnjič izročil pozdrave za svoje sovaščane, ob zadnjem slovesu pa se mu je župnik tudi javno zahvalil za dar, ki ga je v oporoki zapustil domači cerkvi v Črešnjicah. Na pokopališču so mu v slovo zapeli še sromeljski ljudski pevci. J.K.
Policist sprovajalec
Zaprešič - Policist iz Krškega, zaposlen na Policijski upravi Krško, je sklenil svoj mesečni dohodek povečati z opravljanjem prevozov ilegalcev. Ujeli so ga hrvaški kolegi in ga vtaknili v pripor.
41-letni policist Andrej Z. iz Krškega, pred leti je živel v Sevnici, seje očitno odločil, da bo poleg policijske službe, ki jo opravlja v Dobovi, še malo zaslužil z dodatno dejavnostjo. Osumljeni Andrej Z Je s svojim Fordom Mondeom iz Zagreba peljal proti slovenski meji. V avtomobilu je imel dve državljanki Srbije - 41-letno Kosovčanko in njeno 15-letno hčer. Ko so se prispeli do obmejnega kraja Bobovec Rozganski, ju je policist Andrej poslal iz vozila in ju napotil proti zeleni meji. Akcijo so očitno opazovali policisti iz Zaprešiča, saj so ženski hitro ujeli. Naš policist seje z avtom podal v beg, a so ga prav tako kmalu ujeli, medtem ko naj bi njegov 37-letni pajdaš iz Zagreba pobegnil.
Honorarni prevoznik Andrej je bil zaradi poskusa tihotapljenja ljudi preko državne meje priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. N.Č.C.
Heroin v rezervoarju za gorivo
Dokončno slovo od tolarja, na evro smo bili dobro pripravljeni
Prevzem evra brez večjih kršitev
Seja sveta krajevnih skupnosti
Posavje - Z dnem, ko je evro postal v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo, so tržni inšpektorji postali odgovorni za nadzor posameznih določb Zakona o uvedbi evra. Na področju Posavja so opravili 14 pregledov in ugotovili le dve kršitvi.
Inšpektorji so ob svojih pregledih bili posej pozorni na tista določila zakona, ki podjetjem nalagajo, da morajo po 1. januarju sprejemati evrske bankovce in kovance, v obdobju dvojnega obtoka do 14. januarja še tolarske bankovce in kovance, vračati pa morajo izključno evre. Inšpekcija je bila dolžna spremljati tudi preračunavanje po tečaju zamenjave, še posebej tiste, ki nalagajo navajanje cen v evrih na več kot dve decimalni mesti natančno (kot je to pri motornem bencinu, plinskem olju za pogon in ogrevanje na tri decimalna mesta natančno ali pri električni energiji, telefonskih impulzih, osnovnih komunalnih storitvah, naftnih derivatih, zemeljskem plinu in utekočinjenem naftnem plinu na štiri decimalna mesta natančno).
Če posamezniki zaznajo nepravilnosti pri tem, lahko to sporočijo inšpektorjem Tržnega inšpektorata v času uradnih ur, osebno, po telefonu ali po elektronski pošti. Uradne
ure in lokacije Tržnega inšpek- delovni dan v letošnjem letu torata RS so objavljene na so tržni inšpektorji območne spletni strani www.tirs.si. enote Krško opravili 14 in-Tržni inšpektorji so, potem špekcijskih pregledov pri raz-ko so že prvi in drugi dan v ličnih gospodarskih subjektih novem letu opravili okvirne in sicer pri trgovcih, gostin-nadzore, s prvim delovnim cih, obrtnikih, v lekarnah, na dnem 3. januarja pričeli s po- črpalkah in podobno. Inšpek-ostrenim nadzorom na ob- torji so zlasti preverjali, ali so močju celotne države in opra- podjetja sprejemala evre in to-vili 468 pregledov, pri čemer larje kot plačilno sredstvo, so ugotovili 87 kršitev.	vračala pa izključno evre. Pre-
V okviru nadzora na prvi verjali so tudi, ali podjetja za
Jani Šerjak, obrtnik iz Sevnice: Ker je moje poslovanje vezano na Evropo, delam z evrom od dne, ko je bil ta v Evropi uveden. Že prej, preden je bil uveden v Sloveniji, je bil evro “moja valuta” in sem s težavo preračunaval v tolarje. Sedaj mi vsega tega ni treba več početi in sem zadovoljen. Veijamem pa, da je za mnoge to novost in vsako ceno preračunajo. Stvari se bistveno ne bodo spremenile, mogoče seje v trenutni fazi pojavilo nekaj zaokrožitev cen navzgor, a kupna moč bo ostala enaka. Tudi sam prehod s tolarja na evro je bil postopen, tako da ni povzročil večjih težav.
preračun uporabljajo tečaj zamenjave, pa tudi ali so cene v evrih zapisane na ustrezen način (zadostno število decimalnih mest). Inšpektorji so preverjali še, ali podjetja cene blaga in storitev označujejo v obeh valutah in pri tem za preračun uporabljajo tečaj zamenjave, ter izdajajo račune, na katerih je končni znesek naveden v obeh valutah.
Pri pregledih so inšpektorji v Posavju ugotovili dve kršitvi, in sicer je šlo v obeh primerih za nepravilnosti glede dvojnega označevanja cen. V obeh primerih so podjetjem izrekli opozorilo. Sicer pa Zakon o uvedbi evra za kršenje omenjenih določil predpisuje globo v znesku od 2.000 do 25.000 evrov za pravno osebo in fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Poleg tega pa predpisuje tudi globo v znesku od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, je za SavaGlas povedala glavna tržna inšpektorica An-drejka Grlič.
Jelica Koršič
Kmetom subvencije do konca junija?
Ljubljana - Minister za finance Andrej Bajuk je s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Sindikata kmetov Slovenije zatrdil, da bodo v proračunu zagotovili potreben denar, da bo lahko Agencija za kmetijske trge subvencije kmetom izplačala do 30. junija letos. V zbornici so zadovoljni, v sindikatu kmetov pa želijo dobiti še formalna zagotovila.
Po sestanku, na katerem je poleg ministra Bajuka sodeloval tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Gvido Mravljak (naslednik Franca Buta), so bili v KGZS zadovoljni, da sta tako minister za finance kot (sedaj že nekdanja) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristala na zahteve zbornice. Predsednik Peter Vrisk je hkrati izrazil upanje, da se bo v prihodnje vlada pravočasno posvetovala z zbornico in se s tem “izognila takšnim neprijetnim situacijam”.
Zbornica je zahtevala, da vlada zagotovi izplačilo sredstev za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike do 30. junija in da se pripravi ter-
Sevnica - Z januarjem seje v občini Sevnica za 5 odstotkov zvišala vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se v občini Sevnica plačuje prispevek za pozidano stavbno zemljišče po vseh krajevnih skupnostih. Plačujejo ga občani kot lastniki nepremičnin ter pravne osebe. Občani so lahko plačila prispevka oproščeni, če imajo denarni dodatek kot edini vir preživljanja. Občina lahko oprosti plačila tudi zavezanca, kjer je v družini invalidnost ali bolezen takšne stopnje, da bi plačevanje tega
minski načrt izplačil, v finančnem načrtu programa za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013 pa navede višina, namen in terminski načrt prenosov obveznosti za izplačila iz enotnega programskega dokumenta in programa razvoja podeželja 2004-2006.
V sindikatu kmetov so z zagotovilom o izplačilu do konca junija pravtako zadovoljni, vendar želijo, da bi dobili tudi pravno formalno potrdilo, je za STA povedal predsednik sindikata Roman Zveglič. “Sindikat bo zdaj članstvu predstavil omenjena zagotovila in če člani ne bodo zadovoljni le z ustnim zagotovilom ministra Bajuka in bodo zahtevali protest, ga bomo tudi organizirali,” je napove-
prispevka ogrozilo socialno varnost družine. Oprostitev je možna tudi v primeru elementarne nesreče. Za pet let so lahko oproščeni plačevanja prispevka za stavbno zemljišče občani, ki so z nakupom stanovanja ali dozidavo hiše rešili svoj stanovanjski problem. Poleg oprostitve za fizične osebe velja oprostitev še za objekte s statusom kulturnega spomenika, za verske objekte in za objekte z izključno humanitarno dejavnostjo.
Višina nadomestila za stavbno zemljišče se za posameznega zavezanca izračuna na podlagi seštevka točk iz pred leti opravljenega popisa,
dal Zveglič in dodal, daje potrebno izdati ali nove ali dopolnilne odločbe oz. najti rešitev, ki bo pravno zdržala. “Upam, da se bomo o teh zadevah uspeli dogovoriti za pogajalsko mizo, ne na protestih,” je še dejal.
Sindikat kmetov je sicer na decembrski seji izvršilnega odbora sprejel sklep, s katerim je zahteval ustanovitev vladne pogajalske skupine, ki bi rešila omenjeno problematiko, saj naj bi nastali zapleti presegli kmetijski resor. “Če bomo z resornim ministrstvom, kije zadolženo za izdajanje odločb in izplačila, našli ustrezno rešitev, potem tudi pogajalske skupine ne potrebujemo,” pravi Zveglič. STA
v katerem pa niso zajeti vsi, ki bi bili dolžni ta prispevek plačevati. Občina seznama ni ažurirala, saj se že več let napoveduje ukinitev tega prispevka. Nadomestil ga bo davek na nepremičnine.
V sevniški občini je občinski svet leta 2003 vrednost točke za nadomestilo za stavbno zemljišče zamrznil, na prednovoletni seji pa so se vsi svetniki strinjali, daje 5-od-stotno povišanje vrednosti točke sprejemljivo in potrebno. Zbrana sredstva iz tega vira se namreč v višini, kot so bila zbrana po posameznih krajevnih skupnostih, vrnejo v krajevne proračune.
Branka Demovšek
Radeče Papir brez manjšinskih delničarjev
Radeče - Družba G -M & M d.o.o. je v letu 2001 prevzela družbo Radeče Papir in s tem postala njen večinski delničar. Do leta 2006 je v družbi Radeče Papir pridobila lastniški delež, ki presega 90 odstotkov osnovnegakapitala družbe. Glede na pridobljeni delež delnic seje glavni delničar odločil skupščini predlagati sprejem sklepa o izključitvi manjšinskih delničaijev. To se je zgodilo na skupščini 9. januaija letos, na kateri je bilo prisotno 98,78 odstotka vseh glasov. Delničaiji družbe so soglasno sprejeli sklep o prenosu delnic manjšinskih delničaijev na glavnega delničaija zobvezo,daglav-ni delničar v roku 30 dni po pravnomočnosti vpisa sklepa v register plača manjšinskim delničarjem določeno primerno denarno odpravnino. Družba je predlagala kot primemo denarno odpravnino, ki naj se izplača manjšinskim delničarjem, ceno v višini 58,42 evrov za delnico PARG. Predlagana cena je po mnenju sodno imenovanega revizoija upoštevala premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko je skupščina družbe sprejela sklep o izključitvi manjšinskih delničaijev.
Izključitev manjšinskih delničarjev in pridobitev 100-odstotnega lastniškega deleža bo omogočala enotno, stabilno in koherentno upravljanje družbe. Velika razpršenost delničaijev, ki so skupaj predstavljah 1,2 odstotka vseh delnic, je vplivalo na poslovanje družbe zaradi povečanih stroškov in obsega opravil v zvezi/, zadevami delničaijev. N.Č.C.
Za stavbno zemljišče bodo plačali več
Sevnica - Predsedniki krajevnih skupnosti (KS) v občini Sevnica delujejo v Svetu krajevnih skupnosti, kije posvetovalni organ župana pri obravnavi zadev, ki pokrivajo interesna področja krajevnih skupnosti. Na svoji prvi seji v novem letu so za predsednika sveta izbrali Janeza Podlesnika iz KS Zabukovje. Ob že odmerjenih sredstvih za delovanje bo letos deset krajevnih skupnosti skupaj dobilo še dodatnih 25 tisoč evrov za izplačilo nagrad predsednikom in sejnine krajevnim svetnikom.
Na seji sveta krajevnih skupnosti se predsedniki pogovarjajo o interesnih področjih, kijih še posebej zadevajo, kot so na primer odmerjena proračunska sredstva za njihove programe in prostorsko načrtovanje. Ob iztekajočem se letu so nekateri izpostavili problem javnih del komunalnih dejavnosti. Ko so naleteli na delovne in sposobne delavce, ki bi jih radi obdržali čim dlje, so trčili ob pravila zaposlovanj a preko javnih del, kjer velja, da se po izteku enega leta osebi delo več ne more podaljšati. Predstavnica Zavoda za zaposlovanje, območne službe Sevnica je na seji predsednikom krajevnih skupnosti predstavila možnosti izvajanja javnih del, kjer se pojavljajo novi pogoji, kijih morajo naročniki tovrstnih del izpolnjevati.
S Centra za socialno delo so predstavili storitev “pomoč na domu”, ki jo želijo približati čim širšemu krogu upravičencev, ti pa morda ne vedo za tovrstno možnost in pogoje pomoči.
Predsedniki krajevnih skupnosti so se seznanili še z zahtevami zdravstvene inšpekcije glede vzpostavitve kontrole pitne vode iz manjših vodovodnih sistemov v up-
ravljanju krajevnih skupnos'-ti.
Predsedniki krajevnih skupnosti so za svoje delo upravičeni do nagrad iz sredstev za delovanje krajevnih skupnosti. V sevniški občini trije od desetih opravljajo to funkcijo popolnoma volontersko in nočejo niti tolarja oziroma evra za svoje delo.
Občinska svetnica Meri Kelemina je na mandatno komisijo poslala predlog, naj bi se nagrade predsednikom in sejnine krajevnim svetnikom izplačevale neposredno iz občinskega proračuna. Keleminova predlaga za predsednike višino svetniške sejnine, ki je 175 evrov oziroma 42 tisoč SIT. Sejnina za krajevne svetnike pa naj bi znašala dobrih 20 evrov oziroma 5.000 SIT. Omenjeni predlog je sprejet kot priporočilo glede višine sejnin in nagrad, ne pa tudi zahteva, da se te izplačujejo neposredno iz občinskega proračuna. Predsedniki krajevnih skupnosti so bili s tem seznanjeni na seji sveta. Zupan Kristijan Janc jim je povedal, da so za višino teh nagrad povečali tudi sredstva za delovanje krajevnih skupnosti, kar skupaj znaša 25 tisoč evrov oziroma 6 milijonov SIT. B.D.
Konstituiranje delovnih teles
Krško - Občinski svetniki so na svoji drugi seji imenovali le komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovanje ostalih komisij in odborov pa so umaknili z dnevnega reda, saj političnim strankam in listam do takrat še ni uspelo sestaviti delovnih teles. To so svetniki opravili na korespondenčni seji po novem letu.
Poleg komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za katero je v vsakem, ne le krškem občinskem svetu, največ zanimanja, so krški občinski svetniki konstituirali še tri sedemčlanske komisije: normativno-pravno, komisijo za občinska priznanja in sodelovanje z občinami ter komisijo za vloge in pritožbe. Poleg tega so imenovali še osem devetčlanskih odborov in sicer odbor za družbene dejavnosti, odbor za
finance in občinsko premoženje, odbor za gospodarstvo in turizem, odbor za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja, odbor za krajevne skupnosti in komunalno infrastrukturo, odbor za mladino, odbor za okolje in prostor ter odbor za zaščito in reševanje. Na korespondenčni seji pa niso imenovali nadzornega odbora, ker je bilo ugotovljeno, da predlog ni v skladu s statutom občine Krško. N.Č.C.
V občini Kostanjevica na Krki so svetniki že pred novim letom imenovali tri petčlanske komisije in sicer komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, normativno-pravno komisijo ter komisijo za občinska priznanja, pritožbe ter sodelovanje z občinami. Na januarski seji pa bodo imenovali še šest odborov, to bodo odbor za družbeno dejavnost in mladino, odbor za finance, odbor za gospodarstvo, obrt in turizem, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja, odbor za okolje in prostor, odbor za zaščito in reševanje ter nadzorni odbor.
Hit se zanima za čateški casino
v
Čatež ob Savi - Kaj se bo zgodilo s čateškim casinojem, za katerega je Casino Portorož lani napovedal zaprtje, bo najverjetneje znano do konca meseca. V družbi Hit Nova Gorica so namreč napovedali, da se zanimajo za nakup Casinoja Lido, resnejši pogovori pa naj bi stekli v drugi polovici januarja. Za to da ostane igralništvo v Posavju, se zavzema tudi prvi mož Term Čatež.
Sedaj že nekdanja uprava Casinoja Portorož je v štirih letih v čateški igralniški kompleks vložila veliko denaija in Vendar igralnica ni prinesla želenega rezultata. Od odprtja leta 2001 do leta 2005 je imela dobrih 1,84 milijona evrov izgube. Razmere se kljub velikim marketinškim vlaganjem in promociji igralnice Lido niso izboljšale; prodajo so pospeševali s poudarkom na italijanskem in strateškem hrvaškem trgu, vendar jim poslovnega izida ni uspelo bistveno izboljšati. Pet redno zaposlenih v čateški enoti bo zato prerazporejenih predvsem v Grand Casino Lipica, status zaposlenih za določen čas pa bodo reševali v skladu z veljavno zakonodajo. “Ne zmoremo bremena Čateške igralnice, najprej moramo konsolidirati Casino Portorož,” je dejal od prejšnjega tedna nekdanji predsednik uprave Marino Mohorčič, ki je v začetku tega meseca napovedal, da lahko portoroška družba celo zaide v prisilno poravnavo ali stečaj. Casino Portorož ima s Termami Čatež, kjer je igral-
nica, sklenjeno najemno pogodbo do leta 2012. Najemnina ni previsoka in se giblje v normalnih zneskih, je povedal Mohorčič.
Direktor Term Čatež Mladen Kučiš pa je dejal, da ga je Casino Portorož uradno obvestil o prekinitvi pogodbe in zaprtju igralnice. Vodja korporativnega komuniciranja v Hitu Tilen Majnardi je potrdil, da preučujejo možnost za nakup te igralnice. Po naših informacijah naj bi bili pod pričakovanji poslovni rezultati 30 km oddaljene Hitove igralnice na Otočcu, zato je njen lastnik zainteresiran za selitev na Čatež. Vendar Majnardi ni hotel komentirati ugibanj, ali bo otoški Casino Kastel res zaprt in ali bo devet zaposlenih morebiti prerazporejenih v Posavje. Zato pa Kučiš ne skriva, da Terme Čatež iščejo drugega ponudnika igralniških storitev, ki bi ob 640.000 prenočitvah na leto s pravim marketinškim pristopom morala prinesti želene rezultate. Konkretneje naj bi se družbi o tem začeli pogovaijati v drugi polovici meseca. P.B.
V	Termah Čatež ocenjujejo, da je družba lani realizirala nekaj manj kot 27 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 17 odstotkov več kot leto prej, in imela skoraj 3 in pol milijona evrov čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2005.
V	letošnjem letu pa družba načrtuje skoraj 29 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni dobrih devet odstotkov več, kot znaša ocena za leto 2006, ter 5 in pol milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je za dobrih 23 odstotkov več od ocene za prejšnje leto. Načrtujejo pa tudi za sedem odstotkov več nočitev. Preteklo leto so največji delež pri tujih nočitvah ustvarili italijanski in hrvaški gosti, nanje računajo tudi letos, računajo pa tudi na goste iz skandinavskih držav, Anglije, Izraela in Rusije. V družbi nameravajo po besedah predsednika uprave Mladena Kučiša tudi letos v večji meri spremljati aktualne turistične trende na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji ter potencialnih ostalih vzhodnih tržiščih. Sicer pa nameravajo v družbi'v nove investicije letos vložiti okrog 12,5 milijona evrov. STA
Mladen Kučiš
Načrtovanje razvoja turizma
Krško - Podjetniški center Krško skupaj s Savaprojek-tom pripravlja dokument z naslovom “Strategija razvoja turizma kot eno od strokovnih podlag za pripravo prostorskega reda za potrebe turizma v občinah Krško in Kostanjevica na Krki”. Lokalna strategija mora vključevati tudi smernice republiškega razvojnega načrta slovenskega turizma za obdobje 2007 do 2011.
Dokument, ki programsko načrtuje razvoj katere koli dejavnosti, dobi vrednost oziroma pomen le v primem, če njegovo vsebino pripravljajo ljudje na terenu, od katerih je pravzaprav odvisna realizacija zapisanih idej. Podjetniški center Krško zato vabi krajevne skupnosti občine Krško in občino Kostanjevica na Krki k sodelovanju pri odkrivanju možnih novih turističnih izzivov na njihovih področjih. Kot poudarja Lea Maria Colarič Jakše, lahko dober strateški dokument nastane le s pomočjo tistih, ki že sedaj kreirajo turistično gospodarstvo v lokalnem okolju in so dovolj motivirani, da še verjamejo v nove priložnosti v tem sektorju, za katere je seveda potrebno rezervirati prostor.
Podjetniški center bo po krajevnih skupnostih predstavil vsebinski del dokumenta in preko modelov dobrih praks nakazal, kako realizirati ideje. Za same ideje pa so poklicani odgovorni in zainteresirani v vsaki krajevni skupnosti, ki naj bi ocenili, kolikšen pomen ima lahko razvoj turizma v njihovem prostoru in kakšna je pri tem vloga lokalnega okolja. Na primer nova občina Kostanjevica na Krki vidi razvojno priložnost edino v turizmu.
Delavnice po krajevnih skupnostih, kjer bodo navrženi izzivi in razlogi za večje vključevanje turizma v lokalni h načrtih, so se pričele v ponedeljek, 15. januarja, in se bodo zaključile v tednu dni. B.D.
Večerni pogovor...
Razbor pod Lisco Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) si prizadeva prebivalcem občine Sevnica omogočiti kakovostno in pestro preživljanje prostega časa. Tako so med mnogimi drugimi dogodki za ljubitelje ljudskega petja, folklore in zanimivega kramljanja z znanimi Slovenci organizirali “Večerni pogovor na deželi z znanimi Slovenci”. V domu krajanov na Razborju, ki je bil skoraj premajhen za vse obiskovalce, so v pogovoru sodelovali Vlasta Nussdorfer, pater dr. Karel Gržan in Nani Poljanec ( Don Corleone) - ljudski ustvarjalec. S svojo kulinarično ponudbo so sodelovala razna društva, ki delujejo v KS Loka, sadjar Franci Strajnar in Vinska klet Mastnak. Prisotne je pozdravil tudi predsednik KS Loka pri Zidanem Mostu ter direktorica KŠTM Petra Pozderec.
Poročno dvorano preselili v park
Krško - Z novim letom so v Krškem začeli za sklepanje zakonskih zvez uporabljati Dvorano v parku. Do 31. decembra 2006 sta bila v Upravni enoti Krško za poroke določena dva uradna prostora - poročna dvorana na občini in poročna dvorana v Galeriji Božidaija Jakca v Kostanjevici na Krki. Slednja še naprej ostaja, poročne dvorane na občini pa ni več, saj so zaradi njene neprimernosti in dotrajanosti iskali primernejši prostor. Dvorana v parku to nedvomno je, saj ambient prostora in okolice poudarja svečanost poročnega obreda. B.D.
Novi sevniški snemalec
Posavje - Dolgoletnega in nepogrešljivega televizijskega snemalca Francija Pavkoviča iz Sevnice je po njegovi smrti nasledil kar njegov mlajši sin Tomaž, ki ga prijatelji kličejo Skank. Tomaž je že doslej snemal za mladinsko oddajo, ki jo pripravlja DZMP (Društvo zaveznikov mehkega pristanka) za TV Krško, zdaj pa nadaljuje očetovo pot in skupaj s poročevalcem Vilijem Zupančičem z video kamero beleži dogajanje v sevniški občini. Tomaž se sicer ukvarja tudi z “vidžejanjem” - meša glasbo in sliko na prireditvah, zabavah ali v lokalih, lani pa je končno tudi diplomiral na Fakulteti za šport, saj je včasih aktivno igral rokomet. Verjetno pa nikoli ne bo delal v tem poklicu kot trener ali profesor telesne vzgoje, saj pravi, da sta mu snemanje in glasba bolj pri srcu. M.M.
Tomaž Pavkovič in ViliZupančič
ZftSLOMlftDft
Ne kadilec, le sosed bo mejak
Po pripovedovanju mame sem cigareto prižgala enkrat pri osmih letih, ko sem z vrstnikom v novem avtu preizkušala vžigalnik, katerega žarenje sprožiš s pritiskom na gumb. Kakšne so bile posledice, si lahko mislite. A dejstvo je, da kljub staršem, ki so kadili, saj je bilo takrat - če drugega ne - to izjemno modno, nikoli nisem kadila. Pa tega nisem napisala zato, da bi koga očarala, ampak zaradi tega, kar bom zapisala v nadaljevanju.
Vse bralke in bralce opozarjam, da so spodnje vrstice odraz mojega osebnega mnenja in niso podprle z mednarodnimi bolj ali manj strokovnimi raziskavami. Skratka....
Vse kaže, da bomo dobili zakon, ki bo prepovedoval kajenje v vseh javnih prostorih. Kratka kavica, opremljena s cigaretnim dimom v bližnji kavarni, bo šla na smetišče zgodovine. Če boste želeli, boste lahko kadili doma, česar pa zaradi ljubezni do bližnjih ali vsaj do zaves resnično nihče ne priporoča. Poslanci bodo poskrbeli za to, da ne bo več delitve med kadilci in nekadilci v javnih prostorih. Kakšna demokracija! Ploskajmo jim!
A poglejmo drugače...
Namesto delitve bomo kadilce povsem zbrisali z javnega zemljevida. Grešniki bodo lahko postavali pred stavbami, na balkonih, se v mrazu prestopali in bodo na nekakšnem javnem sramotilnem stebru, na ogled in v posmeh vsem, ki skrbijo za svoje zdravje.
Menim, da je tak zakon diskriminatoren.
Zdaj veste, zakaj sem na začetku napisala, da nikoli nisem bila, nisem in ne bom kadilka.
Po vsem, kar sem prebrala in predvsem po tistem, kar pripovedujejo zdravniki, kajenje škoduje zdravju. Poleg veliko drugih dejavnikov. Ki jih je težko povsem ločiti in določiti medsebojni vpliv. Vseeno pa menim, da mora imeti človek možnost izbire oziroma avtonomne odločitve o tem, ali bo kadil ali ne. In da zaradi tega ne bo izločen.
Se vam danes zdi nemogoče, da bodo morali v prihodnosti v lokalih posebej sedeti tisti, ki jedo svinjino, tisti, ki so nesrečni in širijo negativno energijo, ki škodi vsem, ki so v bližini?!
Da bodo kadilci in uživalci rdečega mesa plačevali višjo premijo zdravstvenega zavarovanja?!
Ker pač ne skrbijo za svoje zdravje in so sami krivi za vse bolezni, pa še za težave drugih, ki imajo zaradi njihovih težav težave...
Prav je, da smo prestopili čas, v katerem so nas kadilci z dimom „maltretirali‘‘ na delovnih mestih. Pa še kje.
Kar pa še ne pomeni, da se mi zdi predlog dober.
Moje stališče je torej nekje v sredi med obema ekstremoma, ki jih imamo v Sloveniji tako radi. Ob črni in beli barvi pa pozabljamo, da je tudi dim siv.
“Tankamo” lahko tudi v Krški vasi
Krška vas - Anton Komočar starejši je svojo dejavnost pričel opravljati leta 1978, desetletja pa seje z veseljem aktivno vključeval tudi v delovanje Območne obrtne zbornice (OOZ) Brežice. V podjetniško dejavnost, so vključeni vsi člani družine, saj sta oba sinova stopila na očetovo obrtniško pot in tako imajo v družini Komočar kar tri samostojne podjetnike. Stari rek, ki ga vsi dobro poznamo in pravi, daje “v slogi in razumevanju moč”, se je uresničil ob širitvi poslovanja in odprtju novih poslovnih prostorov.
Z veliko vloženega truda je namreč dolgoletnemu obrtniku Antonu Komočarju malo pred novim letom s pomočjo svoje družine uspel zelo pomemben dogodek - odprtje novega bencinskega servisa Komočar v Krški vasi pri Brežicah. Svečanega dogodka sta se udeležila predsednik OOZ Brežice in hkrati član upravnega odbora OZS Janko Hrastovšek ter namestnik generalnega sekretarja Pavel Sedovnik, ki je v imenu OZS spregovoril nekaj spodbudnih besed.
V dolgoletni tradiciji samostojne obrti Plinskih montaž Komočar, ki so vezane na plinifikacijo in sorodne veje tovrstnih poslov in segajo v našo regijo, na državno raven pa tudi na območje nekdanje Jugoslavije, so Komočarjevi zabeležili veliko dosežkov. N.B.
stran 8
SavaGlas, 18.1.200?
__»
Pogovarjali smo se s Sevničanom Jasminom Mecinovicem, ki študira na 0xfordu
“Vse se vrti okrog dela”
Sevnica - 25-letni Jasmin Mecinovič iz Sevnice, že v srednji šoli zasvojen s kemijo, je kot študent briljiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani ter sanjal o nadaljevanju študija v Angliji. Sedaj je v drugem letniku doktorskega študija organske kemije na Oxfordu, ki je v skupini desetih najuglednejših univerz na svetu. Na kemiji je edini iz držav novink EU, sicer pa ima v skupini kolege iz vseh koncev sveta, od Bangladeša, Kitajske, Amerike, Kanade. Ker si študijskega mesta na elitni univerzi ne prislužiš zgolj z lepimi ocenami, nas je zanimalo, kako mu je uspelo. Ujeli smo ga med novoletnimi prazniki, ki jih je preživel doma s starši.
Kakšna je pot od želje do vpisa na doktorski študij na Oxfordu?
Ni nobenega pravila. V kemiji z ljubljanske univerze doslej še nihče ni doktoriral na kateri od desetih najboljših univerz sveta in nisem imel vzorca za posnemanje, kaj je potrebno narediti, da dobiš mesto. Ker v osnovi doktorat delate v skupini nekega profesorja, morate dobiti informacije, kdo dela tisto, kar vas zanima. In najtežje poglavje - kako uglednega profesorja prepričati, da med vsemi, ki ga nagovarjajo, izbere ravno vas. Da se pohvalite z lepimi ocenami in pametjo? To ne “vžge”, saj na takšno univerzo pritiskajo najboljši s celega sveta. Svojo motiviranost za znanjem je potrebno predstaviti tako, da zbledi prednost kandidata iz Pariza, Amerike ali že “dobro zapisanega” študenta Oxforda, kar je težko. Ko prepričaš mentorja, da te sprejme v skupino (letni vpis je do 30 študentov), gre tvoja prošnja na komisijo, sledi pa še odločilni intervju z glavnim predstojnikom. Potem šele dobiš pogojno vabilo, kjer je med drugimi zahtevami tudi plačilo šolnine.
Je ta visoka?
Pravzaprav ne v primerjavi s šolnino na ameriški univerzi. Za letnik znaša 3.100 funtov, doktorski študij pa traja tri do štiri leta. V Angliji je zelo drago življenje. Samo moja soba v Oxfordu letno stane več od šolnine.
Ste pred začetkom študija iskali štipendijo?
V Sloveniji je Ad Futura tista ustanova, ki odobri štipendijo za tujino. Ta štipendija seveda ni tako visoka, da bi pokrila vse stroške, ker je znesek enak za študenta v Londonu ali na Portugalskem, kjer so stroški bistveno nižji. Bil sem zavrnjen. Ampak niti pomislil nisem, da ne bi šel.
Jasmin Mecinovič
Starši me vseskozi podpirajo in bi iskali način, kako mi pomagati. Motivacija je takšna, da bi zdržal ob kruhu in vodi. Pa k sreči ni bilo treba, ker sem dobil Nevvton-Abrahamovo štipendijo Oxforda. Štipendijo mi je dal tudi Rotary Ljubljana.
Komisija, ki vam jo je dodelila, se je še enkrat prepričala v pravilnost svoje odločitve, ko ste dobili nagrado Lilly Prize. Za kakšno nagrado gre?
To je nagrada ameriške farmacevtske multinacionalke EH Lilly. Dobijo jo najboljši za za-
ključen prvi letnik doktorskega študija na organski kemiji. Prejeli smo jo štirje. Februarja bomo imeli svečano kosilo s predstavnikom firme v Anghji in z glavnim predstojnikom katedre za organsko kemijo.
V	tujini je “merski sistem ” za podpiranje talentov očitno drugačen kot pri nas. V Sloveniji te podpore ni bilo oziroma ni prišla pravočasno. V gimnaziji ste dobili Zoisovo štipendijo šele, ko ste bili med tremi najboljšimi na državnem tekmovanju v kemiji. Vaša udeležba na kemijski olimpiadi na Tajskem leta 1999 in leto kasneje na Danskem doma skorajda ni bila deležna pozornosti. Se vam zdi to nepravično?
Na zadeve ne gledam tako. Milijon stvari je nepravičnih na tem svetu. Na primer, da nekdo iz “rizičnih” držav, čeprav je dober človek, brez vize ne more nikamor. Svet ne funkcionira po neki absolutni pravičnosti. Največ, kar lahko naredimo, je, da se za svoje cilje potrudimo, kolikor je v naši moči. Samo to lahko človeka nekam pripelje, čeprav je pot dokaj težka. Vzeti usodo v svoje roke in iztisniti iz sebe maksimum. V tem je vsak odgovoren zase.
Kako preživljate čas v Ox-fordu? Mislim na tisti del dneva ali noči, ki se mu reče študentsko življenje.
V	tem pogledu nisem tipičen študent. Ne iščem zabave. Sedem dni v tednu sem v la-
boratoriju. Vse se vrti okrog dela. V kemiji brez veliko, veliko dela ne boste prišli daleč, kakor velja nasploh za znanost. S spoštovanjem gledam na čas, ki mi je odmerjen na Oxfordu in dokler sem tam, je moja edina misel nabirati znanje in izkušnje. Nekateri ljudje po dokaj lahkotni poti pridejo skozi vse stopnje do doktorskega naziva. Mene ne zanima naziv kot tak, ampak znanje, ki stoji za njim. Tukaj je ta priložnost. V odličnem novem laboratoriju je krasno vzdušje za delo.
Kje se vidite po opravljenem doktoratu? Bi se vrnili v Slovenijo, ali na to sploh ne pomislite? Amerikanci vas bodo čakali na drugi strani vrat najbrž že, ko boste zagovarjali doktorsko disertacijo.
Na Oxfordu je okrog 15 slovenskih študentov in imamo svoj klub. Ko se pogovarjamo o naših opcijah v prihodnosti, imam občutek, da bi se vsi radi vmih domov, a hkrati se zdi, da v Sloveniji ni prijaznega okolja za ljudi z boljših univerz. Pa ne, da bi nam morali ponuditi nekaj, kar nam ne pripada! Vendar te mora nekdo povabiti. Vi lahko rečete, da sistem podpira vračanje takšnih kadrov, da državna strategija govori o družbi znanja in podobno, a na koncu je potreben človek, ki vas povabi. Ne more sistem vabiti, ampak konkretna odgovorna oseba, ki ve, kaj hoče od vas in kaj lahko ponudi.
Branka Demovšek
Koncert sevniških godbenikov
Sevnica - Godba Sevnica je v letu 2006 izvedla preko 20 pomembnejših nastopov. Godbeniki so gostovali na mednarodnem festivalu Evropskih godb FEDO 2006 na Češkem, sledilo je gostovanje v mestu Tuerkenfeld v Nemčiji z nepozabnim doživetjem na Oktoberfestu v Munchnu, na Vinski vigredi v Metliki, na Prazniku češenj v Brdih... Za zaključek leta pa so pripravih še božično-novoletni koncert v novem športnem domu v Sevnici, ki se gaje udeležilo preko 1200 obiskovalcev.
Godba Sevnica pod vodstvom mladega dirigenta Matica Nejca Kreče je z izbranim programom navdušila vse obiskovalce, za še večje navdušenje pa je poskrbela gostja Nuša Derenda, ki je z Godbo Sevnica zapela štiri skladbe in izvedla samostojni nastop, svoje pa so dodali tudi otroci pevskega zbora Glasbene šole Sevnica. Ob zares prepolni dvorani seje obiskovalcem zajijihovo podporo zahvalil predsednik Godbe Sevnica Andrej Stricelj in poudaril, da pomeni tolikšen obisk enkratno voščilo orkestru in obenem zahvala za prizadevno delo skozi celo leto, godba pa je z brezplačnim vstopom in odfičnim koncertom nagradila obiskovalce.
Ob napitnici v prehodu v novo leto je župan občine Sevnica Kristijan Janc poudaril, da se je “v Sevnici zgodil Cankarjev dom” in s tem želel poudariti kakovost, izvedbo in obiskanost koncerta.
Urednici in dragi sodelavki
Lidii Zbašnik
ob rojstvu hčerke Pike iskreno čestitamo!
Sodelavci Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaClasa
rojstva v porodnišnici brežice
V
Neprofitna stanovanja predraga?
Posavje - Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) v Posavju oddaja v najem 61 neprofitnih stanovanj. V sevniški občini je bil decembra lani objavljen razpis za oddajo 14 stanovanj, a so se prijavili le štirje interesenti. Na občini ugotavljajo, da je to posledica previsokih najemnin in da tudi ni zadostnega priliva ljudi s podeželja v mesta.
Borut Simončič, višji referent na Občini Sevnica, je povedal, daje Stanovanjski sklad občini dodeUl pravico, da razpolaga z oddajo neprofitnih stanovanj. Z rezultati razpisa na skladu še niso seznanjeni, jih pa mora občina v 30 dneh o tem obvestiti. Simončič pravi, da bodo sklad o tem obvestiH v prihodnjih dneh. Na razpis so se namreč prijavili le štirje interesenti. Biserka Prošek iz SRSS pa je sporočila, da bo sklad, če bodo stanovan-ja ostala prazna, proučil vse dejavnike in razmishl o nadaljnjih ukrepih morebitne prodaje teh stanovanj, pri tem se bo odločal v skladu s svojo poslovno politiko.
Čemu na sevniški občini pripisujejo tako majhno zanimanje za neprofitna stanovanja, ki so v lasti SRSS, Simončič odgovarja: “Ta stanovanja so dražja od občinskih neprofitnih, kakovost bivanja v obojih pa je enaka. Tako je za
Borut Simončič
eno od stanovanj, ki jih sklad oddaja na Planinski uhci, potrebno mesečno za najem 56,99 m2 odšteti 200 evrov. Stanovanje v lasti naše občine v isti uhci s površino 52,60 m2 pa stane mesečno 133 evrov.” Sevniški župan Kristijan Janc je dejal, da povpraševanja po stanovanjih ni, ker je manjši tudi priliv ljudi s podeželja v mesta. “Prav tako mladi po-tenciah odhajajo v Ljubljano,” dodaja Janc.
Kljub temu sevniška občina v javno-zasebnem partnerstvu gradi 23 novih stanovanj, saj je občina dala na voljo zemljišča, podjetje Heres pa gradi objekt. Kot je dejal Boštjan Marolt iz omenjenega podjet-ja^ pri prodaji nimajo težav: “Že sedaj smo prodali četrtino stanovanj. Ljudje se raje odločijo za nakup, saj lahko kredit mesečno znaša približno 250 evrov, najemnine pa tudi do 200 evrov.”
Na sevniški občini skrbijo tudi za socialno ogrožene ljudi, saj jim oddajajo 105 stanovanj, na čakalni Usti jih je ostalo samo še pet. Na sevniškem sodišču pa naj bi bilo še letos jasno, kaj bo s 50 stanovanji, ki naj bi jih občina dobila nazaj v postopku denacionaUzacije.
SSRS ima tudi v občini Krško 47 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega so tri prazna, a bodo, kot zagotavljajo na skladu, oddana na podlagi javnega razpisa. Najemnina je za
štiri leta staro dvosobno stanovanje v velikosti 60 m2 lani znašala 195 evrov. Krška občina pa v najem oddaja 185 neprofitnih stanovanj in še 15 kadrovskih. Mesečna najemnina za stanovanje iz leta 1947 v velikosti 61 m2 je 113 evrov. Občina gradi še pet novih stanovanj.
V Brežicah, kjer sklad nima neprofitnih stanovanj, občina razpolaga s 141, od tega je sedem profitnih in sedem službenih. Direktor brežiške občinske uprave Aleksander Denžič je sporočil, da mesečna najemnina za neprofitno 60 m2 veliko stanovanje znaša 132 evrov. Občina Brežice sicer trenutno ne gradi novih stanovanj, povpraševanje po neprofitnih stanovanjih pa obstaja. “Iz leta 2005 imamo dvajset nerešenih upravičencev za najem neprofitnega stanovanja, od lani pa imamo še devet pisnih vlog,” je povedal Denžič. P.B.
Leto 2007je v brežiški porodnišnici — sicer nekoliko kasneje in prepozno za objavo v našiponovoletni številki SavaGlasa -začela deklica. Prvi dojenček oziroma dojenčica v letu 2007 je namreč zajokala šele 2. januarja, rodila pa se je Bojani Janc iz Krškega. Ime ji je Lana, je prvorojenka, ob porodu jr tehtala 2100 g in merila 43 cm. Tokrat sta na fotografiji le srečna starša - mamica Bojana in očka Tone, Lana, ki se jr rodila skoraj mesec dni prehitro, pa je morala za nekaj dni v Ljubljano. Zdaj so že skupaj doma, Lani pa želimo veliko zdravja in srečno otroštvo.
Rojstva od 2. do 16. januarja 2007
Deklice so rodile: Bojana Janc iz Krškega, Marta Gorenc iz Krškega, Maja Frigelj z Velikega Obreža in Mojca Škof iz Dobove.	^
Dečke so rodile: Veronika Novak iz Jetrnega sela, Brigita Krošelj iz Brežic, Bojana Čemoga iz Starega Grada in Niko-lina Cvitanovič s Senovega.
Galerist, ki se preživlja s fiziko
Sevnica - Sevniška podžupanja Breda Drenek Sotošek, ki je v občini zadolžena tudi za področje kulturne dejavnosti, je za lepši uvod v novo leto v svoji galeriji Ana odprla razstavo olj ljubiteljskega slikarja Milana Rožmarina iz Ljubljane. Priporočil ji ga je sevniški rojak dr. Jurij Tasič, ki je na Inštitutu Jožef Štefan slikarjev sodelavec.
Leto v znamenju enic
Krško - Leto, ki so ga zaznamovale štiri enice, je mimo. Obeležilo ga je sodelovanje dveh sosednjih krajev, Krškega in Brestanice, ter številni dogodki, povezani z njuno prvo omembo pred 1111. leti. Razstava v Dvorani v parku, ki bo odprta do 14. februarja, je tako slovo od leta, v katerem so “vladale enice”.
Že sam poetičen priimek -Rožmarin - daje slutiti, da bo človek, ki ga nosi, vsaj delno zaplul tudi v umetniške vode. In tako seje v resnici zgodilo danes 61-letnemu slikaiju Milanu, ki se je sicer rodil v Slovenski Bistrici, živi in ust-
Milan Rožmarin
varja pa v Ljubljani. Njegova slikarska pot seje začela pred več kot 45 leti, ves ta čas pa ga navdihuje iskanje novih tehnik v kombinaciji s starimi. Čeprav ima rad pastele, akvarele in gvaš, pa vendarle obožuje oljne barve. “Tako kot je atletika kraljica med
športi, je v slikarstvu kraljica oljna barva,” priznava radoživi slikar, ki slika hitro, ljubi živahne in čiste barve in se rad smeje. Največ njegovih slik nastane na morju, kjer ima vikend, pravi Rožmarin, ki je svojo prvo razstavo na ogled postavil leta ’95, tokratna pa je že sedma po vrsti.
Ža prvo razstavo so ga nagovorih sodelavci na Inštitutu Jožef Štefan, kjer je zaposlen kot fizik. Ker ni imel okvirjev za sliko, so mu na inštitutu priskočili na pomoč in rodila se je razstava. Sicer pa se znanstveniki na Inštitutu Jožef Štefan tudi nasploh radi spogledujejo z umetnostjo. V njihovih prostorih je bilo doslej pripravljenih že 130 razstav, fizik Milan Rožmarin pa ima v ustanovi funkcijo galerista. Poleg vsake slike želi Rožmarin, avtor tokratne razstave v galeriji Ana, ki je tudi prodajna, naslov slike, leto nastanka, dimenzije ipd. “Potem si ljudje kakšne slike ne smejo razlagati po svoje?” je v avtorja drezala lastnica galerije. Družno sta ugotovila, da kot fizik vendarle prisega na nek red in skuša vsaj malo usmerjati gledalca. N.Č.C.
Skozi vse leto so se zvrstili številni dogodki. 11.1. pa so v dvorani v parku v starem mestnem jedru Krškega ob 11. uri in 11 minut odprli še fotografsko razstavo in prikazali projekcijo fotografij, ki jih je sedem avtorjev - Janko Božič, Miloš Kukovičič, Lidija Markelj, Vit Marin, Blaž Mirt, Goran Rovan in Bernardka Zorko - ob tem enkratnem jubileju ujelo v svoj fotografski objektiv. Kot je dejala pobudnica in ena glavnih organizatoijev 1111-letnice Alenka Černelič Kro-šelj, gre za izredno zgovoren izbor, ki prikazuje praznovanje 1111 let oddaljene preteklosti. Ob tem seje zahvalila vsem, ki so svoj čas in trud posvetih načrtovanju jubileja in pripravi številnih dogodkov, ki so
obudili preteklost našega sveta in dosežke naših ljudi. Vse slovesnosti so osvetlile krajevno in občinsko zgodovino, ki jo bomo lahko shranili zanamcem. Pestro dogajanje minulega leta bo zabeleženo in na ogled tudi v Valvasoijevi knjižnici Krško.
Razstavo “Ujed trenutki 1111-letnice” je pripravilo Društvo ljubiteljev fotografije Krško, ki tudi stopa dvema enicama naproti. To se bo zgodilo že prihodnje leto, pred tem pa bodo letos praznovati 10-letnico delovanja. Razstavo ob svojem jubileju bodo krški ljubitelji fotografije v dvorani v parku odprti 4. februarja, ko bodo pripraviti fotografsko zgodbo o brstenju in prebujanju zemlje. P.R.B7J.K.
MAPO VEDI
Kultura
18.	januar
Sevnica - monokomedija “Kolumbovo jajce” v izvedbi Gustav filma in DUD Kreker, igra Mojca Funkl, za abonma in za izven, ob 19.30, kulturna dvorana
19.	januar
Krško - komorni koncert Pihalnega kvinteta SNG Maribor, za izven, ob 19.30, avla Kulturnega doma
20.	januar
Leskovec pri Krškem - kulturno obarvan romski večer z nagovori Nataše Brajdič, župana Bogoviča, predsednika slovenskih Romov Jožeka Horvata-Muca, nastop plesne skupine Habibi iz Novega mesta, plesne skupine Čhaja iz Krškega in plesalk iz Prekmurja, zabava z glasbeno skupino Torpedo iz Prekmurja; ob 21. uri, Moving pub (gostišče Polc)
Razbor pod Lisco - Razborski večer, ob 19.30, dom krajanov
23. januar
Brežice - gledališka predstava - humorna drama “Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje” v izvedbi MGL iz Ljubljane, igrajo Mirjam Korbar Žlajpah, Jana Zupančič in Maja Boh; ob 19.30, Prosvetni dom
Čatež ob Savi - odprtje razstave “Praznujmo mir!”, razstava likovnih del učencev osnovnih šola Posavja, ki so ustvarjati v okviru 19. mednarodnega Lions likovnega natečaja za plakat miru 2006/07, ob 17. uri, preddverje hotela Terme Čatež
25. januar
Brežice - otroška predstava “Čarovnica Liti v lovu na izgubljeni zaklad” v izvedbi družinskega gledališča Kolenc, ob 17. uri, klub Mladinskega centra
27. januar
Krško - situacijska komedija Vinak Modemdorfeija “Šah mat ati Šola moralne prenove za može in žene” v izvedbi SLG Celje, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom
31. januar
Krško - igrano-lutkovna predstava za otroke, starejše od 3 let “Volk in kozlički” v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane, za rumeni abonma in za izven, ob 17.30, Kulturni dom
Maturantski ples
V obdobju odraščanja je za večino mladostnikov najpomembnejši dogodek maturantski ples. To je čas, ko se poslavljamo od najstništva in čas, ko se nam zdi, da vstopamo v novo življenjsko obdobje. Kup enkratnih idej se lahko sprevrže v ponesrečeno celoto, če jih ne znamo pravilno kombinirati. Zato je pomembno, da se nanj dobro pripravite. Za vas smo pripravili kup praktičnih nasvetov, ki vam bodo olajšali pot skozi priprave na maturantski ples.
Maturantski ples traja nekaj ur, priprave nanj pa lahko trajajo več tednov. Pomembno je, da ne pretiravate, kar se rado zgodi, ko z entuziazmom izbiramo obleko, čevlje, dodatke in make-up. Tudi če ste drzni in mladi, lahko izpadete smešno, če stvari stilsko ne uskladite. Izpostavite le eno stvar. Če se odločimo, da boste izpostavili razkošno obleko, morate ostale stvari prilagoditi. Če pa bi radi imeli ekstremno frizuro, potem pri obleki ne pretiravajte.
Obleka kot iz sanj
Pri obleki se morate najprej odločiti, ali jo boste kupili, ali ga dali sešiti po svojih željah. Če boste obleko zaupali mod-
nemu oblikovalcu ali studiu, bodite pozorni. Velikokrat zagotavljajo, daje obleka unikat, vseeno pa se lahko zgodi, da bo takšno obleko, kot jo imate vi, imel še nekdo. Velikokrat se zgodi, da dek-
leta pri izbiri obleke pretiravajo, zato naj bo vodilo “manj je več” z vami, ko boste izbirali obleko. Tudi mala črna oblekica lahko izpade fenomenalno, če jo dopolnimo s pravimi modnimi dodatki in čevlji. Obleka je lahko tudi dvodelna - iz korzeta in lahkotnejšega krilca. Korzet ali krilo lahko vsako posebej uporabite tudi za kakšen kasnejši dogodek. Najbolj vroča barva ta trenutek je siva, ki pa jo popestrite s srebrnimi dodatki. Prav tako modni boste v obleki zlate barve. Vendar pri zlati obleki ne pretiravajte z dodatki, saj je obleka že sama po sebi dovolj zanimiva. Modne so tudi obleke v stilu 50 in 60 let s pikami in pasovi.
Moške obleke naj bodo prav tako mladostne. Nikar se ne omejujte le na čmo, modro in sivo barvo. Popestrite si večer s srajco rdeče barve ali z zanimivim klobukom.
_
Priporočljivo je, da se uskladite s svojo soplesalko, da na odru delujeta kot celota. Tako lahko svojo kravato ali metuljčka uskladite z njeno obleko. Če si bo vaša soplesalka obleko dala sešiti, se dogovorita, da vam prihrani kos blaga, iz katerega si lahko oblikujete okrasni robček ali moden šal. Ni treba, da se vaša izbira konča pri metuljčkih in kravatah, temveč si lahko omislite tudi estetski šal. Fantje morajo biti zelo pozorni na dolžino hlač. Velikokrat se zgodi, da so hlače prekratke. Ko sedete, se hlače ne smejo dvigniti višje od gležnja. Kristalni okraski pri fantih niso več tabu. Tako da si lahko privoščite srajco z všitimi kristalčki ali modno moško broško.
Hodite udobno
Pri čevljih je najpomembnejša udobnost. Nosili jih boste več ur in ne dovolite, da vam razbolele noge pokva-
rijo večer. Res, da visoke pete dajejo pridih glamuroznosti in elegance, vendar če visokih pet niste vajeni, je bolje, da za svoj maturantski ples izbe-
rete nižjo peto, to je do 5 cm. Lepše je videti dekle v nižjih petah, ki sproščeno hodi in pleše, kot pa dekle v visokih petah, ki ne zna niti hoditi. Ko boste kupili čevlje, jih morate prej raznositi in se naučiti hoditi v njih. Tudi čevlje lahko naročite po meri pri čevljarju. Seveda se morajo skladati z obleko. Obleke iz lahkotnejših materialov zahtevajo odprte sandale.
V modo pa prihajajo spet čevlji z debelejšo peto, kar je vsekakor dobrodošlo, saj je tako noga stabilnejša. Čevlji z debelejšim podplatom in okroglim sprednjim delom se lepo podajo k retro oblekicam iz 50 in 60 let.
Lasje iz modnih pist
Pri laseh je pomembno, da se zavedamo, da so maturantke mlade punce in v tem stilu morajo biti tudi frizure, torej mladostne, sveže in trendov-ske. Pri urejanju frizure moramo biti pozorni na skladnost z obleko. Če imamo bolj odprto obleko, z golimi rameni in vratom, so primerni spuščeni lasje. Če pa je obleka bolj zaprta, so primernejši speti lasje.
To pomlad so modni kodri, ki pa niso svaljkasti in zaviti, ampak nežni in nosljivi. Pomembno je, da imajo kodri naraven izgled. Maturantske frizure so lahko tudi spete, vendar ženstvene z različnimi lasnimi dodatki. To so lahko pravi cvetovi, lasnice z diamanti, letos pa so tudi zelo modemi široki obroči in pentlje. Zelo modeme so tudi pol spete frizure, pri katerih je del las spetih ob glavi, del pa jih prosto pada po vratu in ramenih. Če se boste odločili za spenjanje frizure, si lase umite en dan pred spenjanjem, da niso preveč mehki in bežeči, kar otežuje oblikovanje.
To pomlad so naravne barve številka ena. Tudi če si barvate lase, poskrbite, da bo odtenek čimbolj naraven. Od toplih barv so modeme barve
medena, srnina in čokoladna, od hladnih tonov pa bež, bela kava in karamel. Če radi eks-
perimentirate z barvami, je trenutno modno barvanje iz temnih korenin v svetle konice. Pri več barvah je pomembno, da so vse barve iz iste barvne lestvice, torej, da se odtenki ne razlikujejo preveč med seboj, temveč se prelivajo.
Da boste točno vedeli, kako boste izgledali na vašem maturantskem plesu, je priporočljivo, da se k frizerki odpravite na poskusne frizure. Naredila vam bo tri do pet frizur, vi pa se odločite, katera vam najbolj ustreza.
Tako kot na drugih področjih je tudi v frizerstvu tehnologija že zelo napredovala. Tako si lahko za tako posebno priložnost omislite lasne podaljške, ki zdržijo od 6 do 9 mesecev. Frizer pa vam lahko vstavi tudi lasne podaljške le za tisti večer, potem pa jih odstranite.
Pri moških laseh je pomembno, da se striženje opravi dva do tri tedne pred maturantskim plesom. Modni so lasje, ki so po celi glavi dolgi 1 do 2 cm. Tisti z daljšimi lasmi morajo paziti na oblikovanje. Ne pretiravajte z izdelki za oblikovanje, saj pri prekomerni uporabi dajejo preveč umeten videz.
Make-up
Make-up mora slediti obleki. To pomeni, če ste izbrali elegantno obleko, make-up ne sme biti ekstremen in obratno. Za razliko od poročnega ma-ke-upa, ki je bolj matiran, je lahko maturantski make-up
bolj glamurozen in svetleč. Maturantski plesi potekajo ponavadi zvečer in v zaprtem prostoru z veliko lučmi. Zato make-up ne sme biti prene-žen, saj ga pri slabši svetlobi ne bomo opazili. Zato izberite puder, ki je za en odtenek temnejši od vaše polti, da ne boste delovali prebledi. Prav tako si lahko privoščite temnejšo šminko, kot ponavadi. Lička naj bodo oblikovana na osnovi obraza. Bolj podolgovat obraz senčimo z horizontalnimi nanosi. Pravilno senčenje namreč popravi obliko našega obraza. Medtem ko obraz kvadratne oblike senči-
mo s navpičnimi nanosi, da ga optično podaljšamo. Za dogodke, ki trajajo več ur, je zelo priporočljiva uporaba fiksator-ja. Fiksator utrdi make-up, kupite pa ga lahko v bolje založeni drogeriji. Za svečane dogodke si lahko privoščimo umetne trepalnice, ki oči povečajo in jih odprejo. Moderne so tudi umetne trepalnice v čopkih ah z biserčki in solzicami. Svežino pa očem dodamo z belo črto na notranji strani spodnje veke. Najpomembnejši del obraza so gotovo pravilno oblikovane obrvi. Če si obrvi ne znate obliko-
vati sami, obiščite vizažista, ki vam bo svetoval, kakšne obrvi pristajajo vaši obliki obraza. Pika na i pa je svetleč puder za telo, ki ga dodate čisto na koncu, tik pred odhodom na ples. Puder lahko vsebuje zlate, biserne ali bronaste bleščice, ki vaši koži dajejo zdrav sijaj. Na voljo so tudi losjoni z bleščicami, vendar so manj priporočljivi, saj na koži in na obleki puščajo mastne madeže. Tudi pri kozmetičarki se lahko dogovorite za poskusni make-up. Namazala vas bo na več različnih
načinov, vi pa se odločite, kako se najbolje počutite.
Fantje naj poskrbijo za obrito brado, nič pa ni narobe, če si oblikujejo obrvi in s korektorjem prikrijejo akno, ki se je na dan maturantskega plesa pojavila na nepravem mestu.
Roke in nohti
Poleg obraza so naše roke in dlani najbolj izpostavljen del našega telesa. Zato je pomembno, da imamo negovane in urejene. To bomo dosegli s kremami, ki ohranjajo kožo mehko. Če so vaši naravni nohti šibki in lomljivi, si za ta dogodek omislite umetne nohte iz gela. Če si boste nohte pobarvali s kakšno barvo, pazite, da se skladajo z vašim celotnim videzom. Bolje je poudariti manj stvari, ki so dobro dodelane, kot pa vsenaenkrat.
Če boste obuli odprte sandale, ne pozabite na urejene nohte tudi na nogah. Uredila vam jih bo kozmetičarka, ki vam bo tudi odstranila trdo kožo s podplata. Če niste zadovoljni s svojimi nohti na nogah, vam kozmetičarka lahko narediti umetne nohte iz
gela. Tako za nohte na rokah kot za nohte na nogah velja, da naj lepše in naravno izgleda-jo v nežni roza oranžni barvi. Se vedno zelo modna in popularna je tudi francoska mani-kura, ki si jo prav tako lahko privoščimo na rokah in nogah. Nikar ne pretiravajte 1 rožicami, metuljčki in drugimi poslikavami in nalepkami-Raje se odločite za srebrne ali zlate kamenčke, ki vam jih kozmetičarka prilepi na noht.
Naj bo predvsem zabavno!
Paziti moramo predvsem na skladnosti obleke, frizure in make-upa. Tako bomo h klasični večerni obleki nosili tudi klasičen, ne predivji make-up, in elegantno frizuro-Če si bomo omislili bolj trem dovsko in drzno obleko, pa je lahko tudi frizura malo drm gačna, make-up pa bolj drzen-Predvsem pa naj bo maturantski ples dogodek, ki se ga boste z veseljem spominjali še dolga leta, zato za vse poskrbite že prej, na ta večer pa samo uživajte.
Andreja Jerneji
Urnik pr{	prav na vaš maturantski ples
4 tedne prej	izberite obleko
3 tedne prej	izberite obleki pripadajoče čevlje
2 tedna prej	izberite frizuro, striženje
1 teden prej	kupite modne dodatke, poskusni make-up
3 dni prej	urejanje nohtov
zadnji dan	frizer, make-up
ZANIMIVOSTI, NASVETI
l ' i
za mlade..
ir
moda
a
S Comeniusom na Poljsko
Dijaki Žiga Avguštin, Primož Kranjec, Nika Močivnik in Jerica Hriberšek ter mentorice v projektu Lidija Pirc, Alenka Špan, Nataša Rostohar in Ema Župan iz Šolskega centra (ŠC) Krško - Sevnica, tehnična gimnazija, smo obiskali šolo na Poljskem v Swierklanyu, ki sodeluje z nami v projektu EEE (Doživljanje razširjene Evrope) v okviru programa Comenius.
Na prvem projektnem srečanju smo sodelovali Danci, Poljaki in mi. Na Poljsko smo šli z namenom, da bi predstavili ovrednotenje rezultatov dosedanjih aktivnosti, ki smo jih opravili na svojih šolah. Mi smo poleg rezultatov predstavili film o onesnaževanju Krškega in vplivu na zdravje, ki smo ga posneli naši dijaki pod vodstvom mentorice Alenke Špan, Danci pa so predstavili izsledke svojih okoljevarstvenih raziskav.
Na Poljsko smo potovali z letalom, kar je bilo za nas pravo doživetje. Gostili so nas poljski dijaki. Že prvi dan smo si ogledali zgodovinsko - kulturne znamenitosti mesta Krakow. Naslednji dan smo imeli predstavitve ter si ogledali šolo. V petek smo obiskali Auschwitz. Moram priznati, daje bilo zelo pretresljivo. Ljudje, ki so bili tam v ujetništvu, so zelo trpeli, le redki so vse to preživeli, večina pa ni zdržala grozljivih oblik mučenja. Tam so izubili vse - svojo lastnino in pomen človeka, bili so le ujetniki in številke. Veliko otrok so uporabljali za različne eksperimente, med tem ko so odrasli delali in si sami sebi kopali velike luknje za svojo usmrtitev. Taborišče je izgledalo kot nekakšna industrijska cona, zaprto naselje. Po usmrtitvi so vse sežgali v krematoriju in njihov pepel posejali po njivah ali ga mešali med moko in zapornikom pekli kruh iz tega. Ženskam so postrigli vse lase in iz njih spletli pokrivala, na katerih so spale. Postelje so bile zelo majhne, obložene z opeko in slamo, včasih so morali na njih spati po trije ali več. Po tri ljudi so zapirali v temačne prostore, v katerih ni bilo zraka, da so se zadušili. Nekateri ljudje se na žalost še dandanes ne zavedajo, kaj seje dogajalo takrat.
Naši vtisi s celotnega potovanja so prijetni in pozitivni.Gostitelji so nas zelo lepo sprejeli in skrbeli za nas. Dijaki in profesorice smo bili zadovoljni, spoznali smo veliko novega in pri tem celo spletli kakšno prijateljstvo.
Jerica Hriberšek, G2A
Praznično tudi v Oblačku
Rock Otočec letos štiri dni
Otočec - Letošnji Rock Otočec bo tokrat prvič v svoji bogati zgodovini potekal štiri dni. Začel se bo že v četrtek, 5. julija, ko bo oder v celoti namenjen mladim skupinam, ki se bodo na festival uvrstile preko predizbornih natečajev.
Predizbori bodo potekali v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Zainteresirani lokalni organizatorji se lahko do 25. januarja javijo Mladinskemu centru dravinjske doline, ki je nacionalni organizator predizborov “Za Rock Otočec”. Rok za prijavo glasbnih skupin pa je 15. februar. Na finalnih predizborih bo imela letos večjo vlogo strokovna komisija, na samem Rock Otočcu pa bodo odločili glasovi občinstva, katere prve tri skupine si bodo razdelile nagrade 1000, 500 in 300 evrov. Vstopnice je moč kupiti že od ponedeljka, 15. januarja, dalje. Kljub temu, da ni znana še niti ena glasbena skupina, ki bo nastopila na letošnjem festivalu, se veliko obiskovalcev odloči za nakup vstopnic, saj vedo, kaj lahko pričakujejo od Rock Otočca, pa tudi cena vstopnic je v predprodaji precej nižja. J.K.
Blatne “kopeli” so sinonim za Rock Otočec.
Let 93 družbe United Airlines
11. septembra 2001 so ugrabili štiri letala. Samo tri so zadela svoje tarče.
Film, posnet po dogodkih, ki so pretresli svet, je pogumna in provokativna drama, ki obuja spomin na 40 potnikov in članov posadke na letu 93 družbe United Airlines, četrtem ugrabljenem letalu 11. septembra 2001.
Medtem ko ugrabitelji usmerjajo letalo proti tarči, potniki spoznajo, kaj se dogaja, in skupaj zberejo pogum, da ugrabiteljem vrnejo udarec.
Predpraznično vzdušje seje naselilo tudi v Vrtcu Mavrica -enota Oblaček. Vsakodnevno smo se otroci iz skupin Slončki, Medvedki in Lunice družili ob Adventnem koledarju, ki so ga ponazarjale nogavice. Palček je vsak dan pripravljal presenečenja. Otroci smo uživali ob tkanju prijateljskih vezi, lepih pesmicah, igricah in nežnih pravljicah.
Za prijetno vzdušje smo prižgali svečke. Snežinke, ki nam krasijo naše prostore, smo izdelali skupno na srečanju družin. Pridružili so se nam glasbeniki, starši, bratci, sestrice, babice in dedki, ki so nam popestrili dopoldneve. Na koncu nas je obiskal še Božiček, ki nas je za pridnost nagradil.
Medvedki, Slončki in Lunice z Metko, Majdo, Stašo,
Vlasto, Eriko in Andrejo
Sreča pa taka
To je najbolj zabavna komedija z Lindsay Lohan od filma Odštekani petek. Lindsay Lohan žari na zaslonu v vlogi Ashley, najsrečnejšega dekleta na Manhattnu. Toda Ashley ne ve, da se bo njena sreča kmalu obrnila. Ko na zabavi poljubi Jakea, fanta, ki se ga nenehno drži smola, se njuni usodi čudežno zamenjata. Za Ashley se začne niz smešno katastrofalnih nezgod, Jake pa nenadoma doživi uspeh, o katerem si še sanjati ni upal. Ob obupanem iskanju Jakea, da bi se ji sreča ponovno nasmehnila, Ashley spozna, daje usodni preobrat morda celo najbolje, kar se ji je doslej zgodilo.
Karaula
V mali karavli na jugoslovansko-albanski meji se dolgočasi nov rod vojakov, ki predvsem čakajo, da se jim izteče obvezno služenje vojaškega roka in odštevajo dneve, ko bodo slekli uniformo. Piše se poletje leta 1987 in sploh ne slutijo, da bodo kmalu spet oblekli uniforme in krenili v vojno, kajti državi Jugoslaviji so dnevi šteti.
Frustrirani in vselej pijani poročnik Safet Pašič začuti čudno bolečino pod trebušno prepono. Na pomoč pokliče edinega zdravnika med vojaki Sinišo Siriščeviča, ki v popolni diskretnosti ugotovi, da gre za spolno bolezen. Poročnik noče, da bi njegova žena karkoli posumila in išče razlog, da mu ne bi bilo treba zapustiti vojašnice...
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Glede na vremenske razmere bi nam že zdaj prišel prav kakšen lep kos pomladnega oblačila. Vendar bi bilo to proti vsem pravilom. Na novo modno sezono se je potrebno pripraviti! Zato tokrat na fotografijah nekaj slogov za prihajajočo modno sezono pomlad/poletje 2007. Prihodnjič pa kaj več in bolj podrobno o novih modnih smernicah! Uživajte v prvih modnih pomladnih utrinkih...
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC
KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
OVEM
Vaše življenje se bo bleščalo kot tisoč lučk na novoletni smreki. Pričakujte ljubezensko srečo in sledite svojim sanjam. Z ambicioznostjo boste na delovnem mestu dosegli več.
Bik
Sreča bo na vaši strani in zdi se, da boste uživali v malenkostih. Nakupovanje daril bo vaša strast. Lahko se odpravite v tujino, saj vas čaka več ugodnih priložnosti.
DVOJČKA
Čaka vas nekaj sprememb, ki jih niste načrtovali, še manj pa pričakovali, vezanih predvsem na kariero. Kako resne bodo, je odvisno od vas, pripravite se na veliko prilagajanja.
RAK
Izvedeli boste spodbudno novico in se razveselili. Zavedli se boste, daje pomembno sodelovanje in da vsega ne morete narediti sami. Intuitivna moč se bo le okrepila.
LEV
Ujeti boste v lepe spomine, drobne pozornosti in prijetne dolžnosti. Končno boste dočakali svojih pet minut. Zunanja lepota je minljiva, notranja ostane vse življenje.
DEVICA
Pred vami je obdobje kreativnega izražanja, delali boste tisto, kar vas veseli. Prepletali se bodo spomini in spoznanja. V partnerskem življenju boste srečni. Pod vplivom planetov boste razmišljali trezno in praktično.
Vt*9V
TEHTM1CA
Dom bo prava oaza spominov, hrepenenj in novih priložnosti. Vezani boste zelo umirjeni, vedeli boste, da iz majhnega raste veliko. Samski pa preizkušajte moč življenja.
SKORPIJOh
Življenje je igra in te se boste lotili dinamično. Zdi se, da boste dosegli veliko in da vas čaka veliko prijetnega v komunikaciji. Naporen teden vas čaka, čeprav si potrebe po počitku nikakor ne boste hoteli priznati.
STRELEC
Spremembe vam bodo dale nov zalet in optimizem. Star pregovor pravi, da je previdnost mati modrosti. Vsekakor se vam bodo oprle nove poti. Finančno bo briljantno.
KOZOROG
Pomembno je, da se sprostite in da se varujete strogosti. Čas bo ugoden za to, da spoznate sadove ljubezni in postanete romantični. Zaupajte vase. Življenje bo kot dehteči cvet.
M
VODHAR
Vaši apetiti in poslovne želje postajajo vedno večji, vendar so sanje eno, realnost pa drugo. Iskali boste osebno svobodo. Zavedajte se, da kdor išče, tudi najde. Čeprav boste pasivni, boste sami poskrbeti, da pridete v ospredje.
RIBI
Noben začetek ni lahek, zato ne obupujte v dnevih, ko gre vse narobe. Strune na violini življenja se bodo oglasile v prijetnih zvokih. Se vedno boste lahko dosegli veliko, izogibajte se le slepega verovanja.
Srn&Smm
Podbevškova ,2 tel.:	07/39	30	86
trženje: 07/39 30 faks:	07/39	30
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
§Sjjj
sp m
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavj
MAGRADMA KR1ZAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - zgoščenka Marija Kuharič,
Marof 26, 8250 Brežice
2.	nagrada - kaseta
Ivan Puntar,
Partizanska pot 1, 827o Krško
3.	nagrada - majica Erik Bizjak,
Cesta Tončke Čeč 2a,
1420 Trbovlje
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SKLON, TRATA, RAKEV, ZIMSKA, REGA, LL, KVAR-TANA, SI, APLAVZ, LIANA, MRAZ, PRISTAN, NANA, RAČKA, OŠ, KOMARNIK, TAO, ADA, ASTA, INTIMA, TRN, SKOŽNJA, SVIT, KAN, LAN, ŠOJA.
Geslo:
ZIMSKA RAZPRODAJA
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 26.1.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 18.1., petek,
19.1.,	sobota, 20.1., in nedelja, 21.1., ob 18. Otroci človeštva, znanstveno-fantas-tični triler, in ob 20. uri Čudovito leto, komedija; četrtek, 25.1., petek, 26.1., sobota, 27.1., in nedelja, 28.1., ob 18. uri Noč v muzeju, komedija, in ob 20. uri Apo-kalipto, zgodovinski film.
Kulturni dom Krško
Petek, 19.1., ob 18. uri Odplaknjeni gizdalin, animirana komedija, in ob 20. uri Kratki stiki, slovenska drama; sobota, 20.1., ob 18. uri Kratki stiki, in ob 20. uri, Blues za Havano, glasbena drama; nedelja, 21.1., ob 18. uri Odplaknjeni gizdalin; petek, 26.1., ob 18. uri Božiček 3, družinska komedija, in ob 20. uri Borat, komedija; sobota, 27.1., ob 18, uri Beli planet, dokumentarni film; nedelja, 28.1., ob 18. uri Beli planet.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 19.1., ob 18. uri Božiček 3, komedija; sobota,
20.1.,	ob 19. uri Žaga 3, grozljivka; petek, 26.1., ob 19. uri Vztrajaj, športna drama; sobota, 27.1., ob 19. uri Era-gon, pustolovski domišljijski spektakel.
RECEPT Zf\ VSm
Fižolova juha s testeninami
Sestavine:
450 g svežega fižola v zrnju 100 g krompirja 1 čebula
1 paradižnik - svež ati v mezgi
1 steblo zelene
1 strok česna
150 g špagetov
lovorov list
dve vejici petršilja
sol in poper po okusu
Postopek:
Zelenjavo očistimo in dobro operemo. Izluščen fižol stresemo v lonec in dodamo 1 liter slane vode. Dodamo narezan krompir, čebulo in olupljen paradižnik. Na koščke narežemo steblo zelene, dodamo še stisnjen strok česna in lovor. Vse skupaj kuhamo na majhnem ognju. Ko je fižol že skoraj kuhan, v drugem loncu kuhamo špagete, ki smo jih zdrobili, da bodo krajši. Kuhamo dokler se testenine ne zmehčajo. Ko je fižol kuhan, vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom in dodamo kuhane špagete.
Na koncu juho še solimo, popramo in dodamo nasekljan peteršilj.
Dušeno kislo zelje s slanino in smetano
Sestavine:
60 g slanine
pol čebule
800 g kislega zelja
žlica sladkorja
4 žlice kisle smetane
mleta rdeča paprika
sol, olje
Postopek:
Slanino na drobno narežemo in jo prepražimo na olju. Dodamo sladkor in sesekljano čebulo. Vse skupaj dobro premešamo in dodamo 'mleto rdečo papriko. Dodamo kislo zelje, ga zalijemo s slano
vodo in ga počasi dušimo. Med dušenjem zelje večkrat premešamo. Ko je zelje kuhano, dodamo kislo smetano in dobro premešamo.
Rezine z jabolki in prelivom iz kisle smetane
Sestavine za testo:
150 g pšenične bele moke 50 g sladkorja 100 g margarine 1 jajce
1 kavna žlička pecilnega praška Sestavine za nadev:
700 g jabolk
Sestavine za preliv:
180 g kisle smetane 50 g sladkorja 1 jace - samo rumenjak
1	vanilijev sladkor
2	jajci - samo beljak
Priprava testa:
Iz moke, sladkorja, rumenjaka, pecilnega praška in masla zgneteifto testo, ki naj počiva približno 30 minut, nato ga razvaljamo in položimo v pekač.
Priprava nadeva:
Jabolka operemo in naribamo. Položimo jih na testo in pečemo 20 minut na 190° C.
Priprava preliva:
V posodo damo kislo smetano, sladkor, rumenjak, vanili sladkor in sneg iz 2 beljakov ter vse skupaj dobro premešamo. Po 20 minutah pečenja rezino prelijemo s prelivom in pečemo še 20 minut na 190° C.
Namesto jabolk lahko uporabimo tudi češnje ali višnje.
ŠPORT
Zlati jubilej sevniških šahistov
Sevnica - Sevniški Šahovski klub Milan Majcen je proslavil 50-letnico plodnega delovanja, saj člani nenehno skrbijo za podmladek. V minulih 10 letih so se vrstili dosežki ekip kot posameznikov. Odmevna je bila uvrstitev Alenke Radej kot državne prvakinje v skupini do 12 let na> svetovno prvenstvo in Mojce Grilc na evropsko prvenstvo. V skupinah do 14 let sta kot državna prvaka dosegla nastop na svetovnem prvenstvu še Jelena Topič in Boris Mitrovič, Pavlič Suzana pa seje pomerila na evropskem prvenstvu. Članska ekipa z mojstrskima kandidatoma Zvonkom Mesojedcem in Andrejem Grilcem je lani osvojila 1. mesto v ligi vzhod in uvrstitev v državno člansko ligo.
Predsednik kluba Franc Derstvenšek je zadovoljen,
Zvonko Mesojedec, Grilc Andrej, Ludvik Cvirn, Kristijan Janc, Franc Derstvenšek in Janez Blas
ker so ob jubileju šahisti dobili lep društveni prostor v novem Športnem domu, na sprejemu pri županu Kristijanu Jancu pa poleg čestitk še 400 evrov. Posebne pozornosti je bil
deležen neutrudni šahist Janez Blas, ki je bil pobudnik ustanovitve kluba. Ker je v njem tudi ves čas aktiven, je ta klubski jubilej še posebno zlat, ker je tudi njegov. B.D.
atletika
Skakalni miting v dvorani
Brežice - Atletski klub FIT Brežice je v soboto, 6. januarja, organiziral skakalni miting v dvorani v disciplinah višina ženske in moški ter skok ob palici ženske in moški. V disciplini višina ženske je bila najboljša brežiška atletinja Barbara Tomše (155 cm), pri moških Brežičani niso bili med najboljšimi, v skoku ob palici pri ženskah je 1. mesto osvojila Anja Hasičič (200 cm) in 2. mesto Alja Račič (180 cm), pri moških pa je ob palici najbolje skočil Jure Rovan (510 cm), 2. mesto pa sije priskočil Rok Deržanič (410 cm).
karate
8 kolajn za brežiške karateiste
Velenje - Na 2. tradicionalnem karate turnirju za pokal Nestla Žganka je nastopilo okoli 280 tekmovalcev in tekmovalk iz hrvaških in slovenskih karate klubov. Za brežiške tekmovalce je bilo to prvo tekmovanje letos, pa so že uspešno zakorakali v novo sezono z lepo bero medalj. Spremenjen način dela v klubu z mladimi tekmovalci že kaže odlične sadove trenerske ekipe, saj dokazujejo, da se lahko uvrščajo v sam vrh karateja. Zmage tokrat sicer ni bilo, so pa osvojili 2. mesti ekipno in šest 3. mest.
ju-jitsu
Podmladek obeta
Gornji Grad - Minulo soboto je v organizaciji Ju-jitsu Zveze Slovenije in JJK Samuraj potekal prvi letošnji državni turnir v ju-jitsu tehnikah za otroke do 15 let starosti. Na tekmovanju je nastopila tudi 13-članska ekipa DBV Katana iz Globokega, katere tekmovalci so dosegli sijajne rezultate. Ekipno (seštevek rezultatov vseh nastopajočih v vseh kategorijah) so zmagali prireditelji, drugi so bili Katanini tekmovalci, s čimer so potrdili, da so v izvrstni “tekmovalni kondiciji” v tehnikah in da se tudi med podmladkom kažejo bodoča sijajna imena odličnih špotnikov in mojstrov borilnih veščin.
rokomet
Gorazd Škof iz Celja v Magdeburg
Celje - Rokometni vratar Celja Pivovarne Laško in slovenske državne reprezentance Gorazd Škof bo v dresu pivovarjev branil le še do konca letošnje sezone. Slovensko športno, predvsem pa rokometno javnost je namreč presenetila novica, da naj bi se 28-letni Brežičan dogovoril in obljubil 2-letno zvestobo nemškemu Magdeburgu, kjer je pred dvema sezonama igral tudi Renato Vugrinec. Novico o njegovem prestopu je potrdil tudi nemški klub, nekaj dni za tem pa še Škof sam.
badminton
Odlični rezultati Pišečanov
Zagorje ob Savi - Tekmovalci Badminton kluba Pišece so v nedeljo, 7. januarja, dosegli odlične rezultate na turnirju Zagorje Open, ki ga je organiziral Badminton klub Zagorje. Tekmovanje se potekalo na podružnici OŠ Toneta Kregarja v Kisovcu. Med moškimi posamezno je v kategoriji 20 tekmovalcev Ivan Hotko dosegel 3. mesto, sledil mu je Toni Hotko s 4. mestom, na 5. mesto pa se je uvrstil David Živič. V kategoriji ženske posamezno pa je z odličnimi igrami zmagala Maja Sušin, Mojca Omerzel pa je osvojila 5. mesto. Rezultati kažejo na to, da lahko na pri-hodnjih turnirjih, ki bodo šteli za slovensko jakostno lestvico člani omenjenega kluba pričakujejo odlične rezultate. Sam turnir je dokazal, da se število igralcev badmintona povečuje in da je ta šport vse bolj priljubljen med mladimi. T.Š.
Hana državna prvakinja v paru
Radenci, Rogaška Slatina - Državnega prvenstva v kategoriji do 16 let seje udeležila tudi članica Teniškega kluba Krško Hana Umek. Z izvrstno igro je bila na pragu zmage proti kasnejši finalistki Nastji Kolar, saj je prvi niz dobila gladko 6:1. V nadaljevanju ji je zmanjkalo sreče in moči, tako daje drugi in tretji niz izgubila 3:6, 1:6. Tekmovanje je nadaljevala v igri dvojic skupaj z igralko ZTK Maribor Lino Pajnik. Ko-
Hana Umek
mbinacija se je izkazala za zmagovalno, saj sta brez izgubljenega niza osvojili naslov državnih prvakinj.
Naslednji vikend je v Rogaški Slatini potekalo državno prvenstvo do 14 let. Svojo prevlado v tej kategoriji sta znova potrdili Hana Umek in Nastja Kolar. Hana je do finala v štirih tekmah oddala le sedem iger (gemov), Nastja pa pet. V finalu je bila boljša Nastja z rezultatom 6:4,6:2. Hana je tako osvojila naslov državne podprvakinje med posameznicami. Hano pa že čakajo naslednja tekmovanja in sicer v mesecu februarju ekipno evropsko prvenstvo v Belorusiji, kjer bo zastopala barve Slovenije.
Hl&i ROŽMAN

www.foto-rozman.si ZJŽAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO
PASPARTUJE, LETVE ZA OKVIRJE IN KAŠIRNE MATERIALE
Paspartuji
-Standard -Barvna sredica -Žametni paspartuji -Muzejski paspartuji -Platna za paspartuje -Tipski paspartuji
Letve za okvirjanje
-Lesene letve -ALU letve -PVC letve
Kaširni material
•Bela kaširna pena -Kappa fix -Kaširni karton
iikcija * torbice za CD^e
mmmmmmsmrnmm
AVTonoBiuzE/n
S«®®?®
Vse širšo evropsko dimenzijo češke znamke Škoda poudarja več kot očitno novi Roomster, ki že z imenom izdaja svoje bistvo - prostor in številne prostorske kombinacije, bivalnost, funkcionalnost in prilagodljivost različnim zahtevam, tako mlajših družin z otroki, kot aktivnemu ali rekreativnemu preživljanju prostega časa.
Nastal je na osnovi istoimenskega prototipa, ki je privlačil številne poglede obiskovalcev avtomobilskega salona v Ženevi leta 2004. Marsikakšna drzna poteza je ostala, saj je to avtomobil
mlajših generacij in dinamičnih rešitev za mlade. Zato je temu primemo oblikovan in zasnovan. Še posebno zanimiv je design bočnih stekel in velikih vrat, ki so v navideznem oblikovnem neskladju s prednjima, vendar prav to prispeva moderen in dinamičen videz avtomobila, ki je po di-
Škoda Roomster 1.9 TDI
menzijah in velikosti bližnji renaultovemu Kangooju kot Citroenovemu Berlingu, čeprav je od obeh navidezno veliko manjši. A videz vara, predvsem ko gre za notranje.
Roomsterju v tem primeru namreč ne gre očitati pomanjkanja prostora. V primerjavi s konkurenco ga je nekoliko
Motor:
-	vrstni, turbodieselski štirivaljnik
-prostornina: 1896 cm3
-	največja moč:
101 KM (77 kW)
-	navor 240 Nmpri 1800/min
manj le v širino.
Notranjost z armaturno ploščo je bolj konvencionalna, racionalno oblikovana v znanem volkswagnovem slogu, kjer ne manjka uporabnih predalov in odlagališč. Zadnji sedeži, postavljeni višje kot prednja, se pomikajo vzdolžno, nastaviti je moč naklon in zunanja približati, če je srednji, preozek za odraslega potnika, preklopljen naprej. Od položaja zadnjih sedežev je odvisen tudi 450-litrski prtljažnik, ki gaje moč povečati na 1780 litrov.
1,9-litrski TDI, znani hišni oziroma Volkswagnov motor,
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 182 km/h -pospešek 0-100 km/h: 11,5 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6,7/4,6/5,4 l/100km -testno povprečje: 6,81/lOOkm
je v Roomsterju opaznejši, odločen in prožen, saj mu prispeva bolj dinamične lastnosti. To gre razumeti tudi v okviru osnovnih podatkov - pospeška in najvišje hitrosti.
Počutje v notranjosti je dobro, tako glede prostora kot udobja. V primerjavi s konkurenti je le sedenje voznika nižje kot bi pričakovali. Njegovo delovno okolje je namreč povsem avtomobilsko vključno z višino sedeža, zaradi česar je nekaterim všeč, nekateri pa ravno to najbolj pogrešajo. Predvsem zaradi preglednosti seveda. Na zadnjih sedežih je prostora toliko kot v kompaktnih enoprostorcih.
Najmočnejša različica Roomsterja pomeni tudi po serijski opremi najbolje opremljeno in s tem je tudi ce-
novno naj višje. V tem primeru zahteva najmanj 17.000 evrov oziroma več, odvisno od serijske in dodatno izbrane opreme, medtem ko je najcenejši Roomster z 1,2-litrskim bencinskim motorjem na voljo že za dobrih 12.000 evrov.
Tranzicija Češke Škode se tako s četrtim novim modelom zaključuje. Škoda je torej našla svoj novi prostor, Roomster ga še išče, a je po prvem vtisu gotovo na pravi poti.
Aleksander Krebelj
stran 14
OBČINA BREŽICE
Posvet župana s predsedniki krajevnih skupnosti
OBČINA
Brežice
V četrtek, 11. januarja, je bil sestanek predsednikov svetov krajevnih skupnosti v občini Brežice z županom na temo predstavitve izhodišč za pripravo Proračuna občine Brežice za leto 2007 in pomembnejših projektov v tekočem letu. Sestanka so se udeležili predsedniki oziroma tajniki vseh krajevnih skupnosti. Prisotni so bili tudi vodje oddelkov Občinske uprave občine Brežice. Po uvodnem pozdravu je župan predsednikom
svetov krajevnih skupnosti predstavil temeljne cilje in usmeritve delovanja občinske uprave v letu 2007. V letošnjem letu bodo temeljne prioritete dokončanje Osnovne šole Bizeljsko, kjer naj bi se šolsko leto 2007/2008 začelo že v novih prostorih, nadaljevala se bo tudi obnova gradu v Brežicah, v planu je dokončanje parkirišč pri Zdravstvenem domu Brežice ter dograditev Zdravstvenega doma, kjer naj bi se uredil urgentni blok. V letošnjem letu bo v Brežicah ustanovljena Fakulteta za turizem, predvidena je izdelava projektne dokumentacije za Osnovno šolo Brežice in prostorov za fakulteto. Predvideva se sprejem prostorskega plana občine, začela naj bi se ureditev kanalizacijskega sistema v občini Brežice, ki naj bi trajala tri leta. Za ureditev kanalizacijskega sistema bo potrebno približno
7.093.974 evrov, od tega bo v letošnjem letu za to investicijo predvidenih približno 3.338.340 evrov. Predvidena je ureditev komunalne opremljenosti industrijske cone, pomembno pa bo tudi spremljanje in oblikovanje stališč pri oblikovanju državnega lokacijskega načrta Brežice in letališča Cerklje ob Krki. Imenovana sta člana v regionalno koordinacijsko skupino, ki bosta aktivno sodelovala na koordinacijah, ki jih bo sklicevala Regionalna razvojna agencija Posavje v povezavi s projektom Phoenix. Uredila se bo infrastruktura po krajevnih skupnostih ter vodovodi in sicer bo za ta namen predvideno v Proračunu občine Brežice blizu 1.669.170 evrov, kar je približno enako, kot je bilo v ta namen predvidenih sredstev v preteklem letu. V letu 2007 ne nameravamo krčiti progra-
mov kultumo-dmštvenega življenja. Ključna prioriteta je dokončanje ulice Cesta prvih borcev in ureditev parkirišča Pod obzidjem.
V letošnjem letu bo sprejet tudi nov statut občine Brežice in poslovnik občinskega sveta, kar bo pomembna preizkuš-nja za občinski svet.
Urediti bo potrebno tudi status tajnikov krajevnih skupnosti, potrebno bo ovrednotiti njihovo delo in njihova delovna mesta sistemizirati v skladu s predpisi, ki urejajo sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. V krajevnih skupnostih se porabi preveč denarnih sredstev za plačilo dela tajnikov krajevnih skupnosti.
Po uvodnem govoru župana so vodje oddelkov predstavili delovno področje svojega oddelka, saj je pomembno, da se predsedniki krajevnih skupnosti seznanijo tudi z delovan-
jem občinske uprave in njenimi pristojnostmi.
Namen sestanka je bil še, da so predsedniki oziroma predstavniki krajevnih skupnosti informirali župana in prisotne predstavnike občinske uprave o tekočih aktivnostih v krajevnih skupnostih, katerih predstavniki so, ga seznanili s problematiko, s katero se srečujejo pri svojem delu in predstavili naloge, ki so po oceni sveta krajevnih skupnosti prioritetne in bi kot takšne po njihovem mnenju morale najti mesto v Proračunu občine Brežice za leto 2007.
Nekateri predsedniki oziroma predstavniki svetov krajevnih skupnosti so izpostavili težave, s katerimi se srečujejo v svojih krajevnih skupnostih. Predvsem so opozorili na probleme z vzdrževanjem cest, pločnikov, javne razsvetljave. Mnenja so, daje potrebna dru-
SavaGlas, 18.1.2007
Ivan Molan
gačna metodologija pri delitvi proračunskih sredstev krajevnim skupnostim. Pojasnjeno jim je bilo, da so sredstva, ki so lahko iz proračuna namenjena krajevnim skupnostim, omejena, kot je omejen tudi sam občinski proračun, zato je potrebno upoštevati, da ne morejo vse krajevne skupnosti v istem letu realizirati vseh svojih zastavljenih ciljev.
Ivan Molan, župan
občinski svet brežice
Priprava proračuna je v polnem teku
Tudi letos si z županom prizadevamo, da bi čim prej sestavili in sprejeli proračun, kije osnova za vse investicije. K temu želimo pritegniti vse svetniške skupine in posamezne svetnike ter tako preseči delitve iz preteklosti, ki bi lahko bile ovira pri doseganju razvoja in zadovoljevanju čim širših interesov.
Letos bomo dokončali kar nekaj velikih projektov ter pričeli z novimi. Pred nami je dokončanje Osnovne šole Bizeljsko, dokončna ureditev Ceste prvih borcev v mestnem jedrn Brežic, izgradnja parkirnih mest pri zZdravstvenem domu in mostu pri Mostecu. Velik zalogaj bo izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Brežice ter priprava projektne dokumentacije za kanalizacijo Bukošek in Sela pri Dobovi. V letošnjem letu naj bi pričeli tudi s komunalnim urejanjem industrijske cone v Brežini. Nadaljevali bomo z ustanavljanjem Fakultete za turizem. Zelo pomembno bo doseči sprejem prostorskega reda in prostorske strategije občine Brežice, kar je zelo pomembno pri načrtni rabi prostora. Zelo aktivno bo potrebno sodelovati pri pripravi državnega lokacijskega načrta (DLN) za izgradnjo hidroelektrarne Brežice, katere izgradnja se vztrajno bliža. Prav tako pomembno bo sodelovanje pri pripravi DLN za letališče Cerklje ob Krki in poslovne cone “PHOENIX” v kateri se bodo odprle precejšnje priložnosti za razvoj podjetništva in zaposlovanja.
Seveda bodo v proračunu namenjena tudi sredstva za investicije po krajevnih skupnostih in za delovanje društev. Po višini sredstev bo to primerljiv proračun z lanskim, ki
je bil naj zajetnejši do sedaj, kar nam obeta enakomeren razvoj občine tudi v prihodnje.
Marko Hrecigonja, vodja svetniške skupine SDS
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Najpomembnejši akt, ki ga mora vsako leto pripraviti župan s svojo ekipo, sprejeti pa občinski svet, je nedvomno proračun občine.
V svetniški skupini LDS menimo, da je priprava in sprejem proračuna občine Brežice za leto 2007, torej prvo leto novega mandata župana in občinskega sveta, prava priložnost, da pri planiranju poleg nalog, ki jih občina mora zagotavljati na podlagi zakonov in drugih predpisov proračunskim porabnikom, postavimo nekatere prioritete, ki bodo zagotavljale dolgoročen razvoj občine Brežice. Kar najhitreje je potrebno zaključiti projekte, ki so v teku, predvsem pa dokončati rekonstrukcijo Ceste prvih borcev v Brežicah in s tem zagotovi-
ti normalno funkcioniranje mestnega jedra. Prav tako je potrebno dokončati novograd-njo OŠ Bizeljsko in druge že začete projekte. Zaradi potreb dolgoročnega razvoja pa bi bilo potrebno:
-	zagotoviti sredstva za nakup zemljišč, ki so oz. bodo v skladu s prostorskimi dokumenti namenjena razvojnim dejavnostim tako, da bomo imeli kaj ponuditi investitorjem, ki želijo vlagati v naši občini;
-	zagotoviti sredstva za projekte in študije, ki jih občina nujno potrebuje zaradi velikih projektov, ki prihajajo v občino Brežice - HE Brežice, HE Mokrice in projekt PHOENIX, ki združuje razvoj vojaškega in civilnega letališča CeRklje ob Krki skupno z razvojem logističnega centra;
-	pripraviti program zamenjave azbestnih vodovodnih cevi v celotni občini in opredeliti ter zagotoviti sredstva za posamezno leto.
Ob tem seveda proračun ne sme zanemariti skladnega razvoja vseh delov občine in mora zagotavljati nujna sredstva za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti.
V svetniški skupini pričakujemo, da bodo naši predlogi upoštevani.
Za svetniško skupino LDS JožeAvšič
Slovenska ljudska stranka
Decentralizacija regije Posavja in Slovenije
V interesu enakopravnosti ter dobrih odnosov med posavskimi občinami in občani naj se sedeži institucij regijskega pomena enakomerno razporedijo med posavskimi občinami. Najprej naj se naredi analiza stanja, koliko ima katera občina teh sedežev trenutno. Nato naj se naredi seznam preostalih možnih neraz-porejenih sedežev. Ti naj se dodelijo smiselno tistim občinam, ki imajo trenutno manj sedežev ali manj pomembne sedeže. V skrajnem primeru je potrebno že dodeljene sedeže prenesti v drugo občino, da se doseže enakopravnost in decentralizacija Posavja.
Glede sedežev institucij državnega pomena je potrebno poiskati tiste, ki jih je smiselno in možno prenesti v Posavje. Pri tem lahko občine delujejo samostojno, še bolje pa je, da se poišče več takšnih državnih sedežev in posavske občine naj delujejo enotno na osnovi predhodnega dogovora o delitvi teh sedežev. Z gradnjo avtocest je decentralizacija Slovenije še bolj realna. To je tudi eden od ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti v Posavju!
Ivan Sušin, predsednik SLS v občini Brežice
SOCIALNI
B IBM
Zadnje čase nas minister za zdravje dr. Andrej Bručan pogosto vznemirja. Kako tudi ne, saj je zdravje na vrhu lestvice vrednot, vsak od nas
pa tudi slej ko prej potrka na vrata zdravnika v zdravstveni ustanovi oz. zdravnika koncesionarja. Ta hip pa je razen peripetij okoli helikopterskih prevozov bolnikov in ponesrečencev v ospredju Zakon o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih. Socialni demokrati želimo opozoriti bralce, da dobro prisluhnejo vsem razpravam o tem, še posebej pa argumentom proti nekaterim členom tega zakona. Pridružujemo se mnenju Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, da bo ta zakon uzakonil prevladujoč vpliv bogatih elit na področju zdravstva, razdrl pa zdravstvene domove in bolnišnice. Zavzemamo se, da so koncesije in zasebno izvajanje zdravstva urejena v interesu uporabnikov, bolnikov, ne pa predvsem v interesu nekaterih zdravnikov in bogatih elit, kar je več kot očitno v ministrovem predlogu. Prav tako želimo, da se zavaruje premoženje lekarn, bolnišnic in zdravstvenih domov, ki so bili grajeni tudi iz samoprispevkov, pred poceni razprodajo. Zakon odvzema občinam vsa pooblastila pri podeljevanju koncesij, kar je v nasprotju z decentralizacijo. Gre še za vrsto sprememb, ki premalo ali sploh ne ščitijo pacienta (vprašanje nadzora koncesionarjev npr.), ki ne zagotavljajo boljše kakovosti za vse bolne in zdravstvene pomoči potrebne, pač pa postavljajo v ospredje neke druge, doslej nam znane pojave iz zdravstvene politike držav, ki nam ne bi smele biti zgled!
Ker smo SD člani Partnerstva za razvoj, pričakujemo, da bo vladna koalicija med razpravo prisluhnila našim argumentom in predlogom, kako urediti koncesionarstvo v prid vsem državljankam in državljanom. Za začetek pa bi bilo že nekaj, če bi minister podaljšal čas za razpravo o predlogu zakona, namenil ji je namreč le skopih 12 dni. Tudi to veliko pove!
Milena Jesenko, svetniška skupina SD
DeSUS

Sprašujemo se: "Zakaj Sa-vaGlas ne prejmejo vsa gospodinjstva v občini Brežice?" Pred dvema letoma smo dobili odgovor: ”Ker je SG v privatnih rokah!” Čemu občina plačuje za objavo na eni strani časopisa, če z vsebino niso seznanjeni občani! Vsaj ne; večina!?
Ker je sestava občinskegaj sveta tako močna, opozicije ni in bo delo lahko potekalo nemoteno.” Zdaj smo resnično! močni!” Ah smo tudi dovolj modri in pametni, bomo videli morda že prej kot v štirih letih, ob volitvah predsednika države in naslednje leto ob državnozborskih volitvah.
Z vsemi strukturami le še niste opravili! Radi bi si nekatere odmislili, a bili so Vaši in Vam pripadajo. DeSUS sam za sebe Vas ne potrebuje !
Rok Kržan
Za denar gre
Takrat, ko smo v občinskem svetu odločali o sporazumu z ARAO-m. Sam sem bil za sporazum pod pogojem, da bo lokacija odlagališča blizu lokacije, ki jo je določila krška občina, kar se mi je takrat zdelo logično. Zakaj je župan taval od Globokega do Cerkelj, ne vem. Vem pa, da so se lovci v motnem prevarali in da so občani le enkrat prevzeli odgovornost nase.
Psi lajajo, jadrnice pa...!
OOSNS Brežice, Janko Žalac
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Krška sramota
SavaGlas, št. 175, str. 15
V Sava glasu, 4. januarja 2007 (rubrika mnenja, odgovori, popravki...) je bralec opozoril na propadanje objekta v Stari vasi. Da razpadajoči objekt ogroža regionalno cesto in mimo speljano pešpot, se zaveda tudi Občina Krško, ki zadevo ves čas poskuša rešiti. Ker je objekt v zasebni lasti, ga je občinska uprava že leta 2003 poskušala odkupiti. V tem obdobju se je lastnica lotila obnovitvenih del oz. dozidave, a ker za to ni pridobila ustreznih dovoljenj, je gradbena inšpekcija izdala odločbo za rušenje prizidka. V začetku leta 2003
je občinska uprava poskušala doseči dogovor o odkupu. Skladno z zakonodajo je župan predlog o odkupu v potrditev posredoval tedanjemu občinskemu svetu, vendar ta ni potrdil predlagane cene v višini takratnih 13 milijonov SIT, ampak je sprejel sklep, s katerim je določil odkupno ceno v višini 8 milijonov SIT. Lastnica se s sklepom ni strinjala, zato je poslala novo ponudbo, s katero je predlagala prodajo predmetne nepremičnine po višji ceni. Zupan je s svojimi sodelavci nato ponovno dosegel dogovor za odkup po ceni, ki jo je s sklepom potrdil občinski svet. Krajevna skupnost mesta Krško, ki je sodelovala v predmetnih pogajanjih, pa je
Občina Krško KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC PRI KRŠKEM
Ulica 11. novembra 24 8273 Leskovec pri Krškem Tel. 07/490-51 30, 041/65 20 56 e-mail: ks.leskovec@siol.net
Javna objava
Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem je prejela predlog poravnave o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Predlog poravnave znaša 345.749,28 evra za celoten projekt. Upravičence pozivajo, da svoje morebitne pripombe posredujejo tajništvu KS Leskovec osebno ali po telefonu 07/490-51-30 do ponedeljka, 22.1.2007.
S'
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)_
Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV
Kraj _ Ulica
Datum
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT). Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
V.
S
lastnici ponudila ugodnost, da rušenje objekta in odvoz materiala (kritino, ostrešje in ostali uporabni material) izvede Krajevna skupnost na svoje stroške. Med Občino Krško in lastnico je prišlo do soglasja, a po pripravi pogodbe za odkup po dogovorjenih pogojih je lastnica spremenila svoje pogoje ter ponovno odstopila od dogovora. Na okrožnem sodišču je vložila tožbeni zahtevek in zahtevala, da Občina Krško nepremičnino odkupi po ceni, ki je višja od tiste, ki jo je potrdil občinski svet. Zahtevek je okrožno sodišče oktobra leta 2004 zavrnilo, lastnica se je pritožila na višje sodišče, ki je njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Lastnica je zatem vložila zahtevo o reviziji postopka, o kateri višje sodišče do danes še ni odločilo.
Občina Krško je v vsem tem času kontaktirala s pooblaščencem lastnice, a do sporazumnega dogovora kljub prizadevanjem ni prišlo. V reševanje zadeve so se vključile tudi državne inšpekcijske službe, ki ravno tako čakajo na končanje sodnih postopkov. Občina upa, da bodo slednji zaključeni v najkrajšem možnem času, da bo končno možno skleniti dogovor za odkup omenjene nepremičnine, s čimer bo dana osnova za ureditev prometne preglednosti, rekonstrukcijo ceste in izgradnjo pločnikov.
Franc Bogovič, župan
Poslušalca Toneta je zanimalo, kaj se dogaja v zvezi z brežiškim sejmiščem, katerega izgradnjo je župan obljubil že v svojem prejšnjem mandatu?
V odgovoru na bodico poslušalca Toneta je župan občine Brežice Ivan Molan povedal: “Sejmišče je gotovo ena mojih največjih težav v prejšnjem mandatu, saj nam zaradi neurejenih lastniških razmerij ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za sejmišče. Sedaj smo s pravno službo rešili večino lastniških težav, žal pa še ne vseh. Pričakujemo, da bomo do konca maja uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje. Poudariti pa moram, da bo izgradnja sejmišča zaradi zahtevnih evropskih standardov stala skoraj 210.000 evrov (okrog 50 milijonov SIT) in če se bodo občinski svetniki strinjali s tako veliko investicijo za sejmišče, bi to bilo lahko zgrajeno do konca letošnjega leta.”
Poslušalka iz Brežic je svojo bodico naslovila na NLB; moti jo namreč, da NLB v Intermarketu v Brežicah nima bankomata, SKB banka pa ga ima.
Vprašanje smo zastavili Ireni Oven, odgovorni za stike z javnostjo pri NLB, ki nam je posredovala naslednji odgovor: “Decembra 2006je bilo v Soveniji 1523 bančnih avtomatov, 618 jih je bilo v lasti NLB. V NLB menimo, da imamo široko razvejano mrežo lastnih bankomatov in bankomatov treh bank iz Skupine NLB in Banko Celje (dodatno še 153) - skupaj 51 odstotkov ali skoraj polovico bankomatov po celotni Sloveniji. Kriterji za postavitev bankomatov ob upoštevanju marketinških in finančnih kriterijev so tako tržni potencial na območju, obstoječe število strank, konkurenca, dohodkovni učinek bankomata glede na obstoječe poslovanje ter predvidena namembnost in
razpoložljivost prostora. V Brežicah so tako bankomati postavljeni v Poslovalnici Brežice in na Petrol-u, ki je v isti ulici kot Intermarket.”
Dolgujemo še odgovor dvema poslušalkama, obe sta Mariji, njuni bodici pa se nanašata na spremembe v programu Radia Brežice.
Še vedno je to program Radia Brežice, saj poslušalci lahko slišijo posavske servisne informacije, poročilo policistov, regijskega centra, jedilne liste za posavske lokale, menjalne tečaje za posavsko menjalnico, rubriko “kam danes” o posavskih dogodkih, predvajamo reklame posavskih podjetij in trgovin, gostimo posavske župane, poročamo o dogajanju v Posavju... Le del programa izvajamo v kooprodukciji z RGL-om, kar je ena od oblik sodelovanja med radijskimi postajami, ki jo dovoljuje tudi Zakon o medijih.
Krizni center za otroke in mladostnike Krško
CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
V SPOMIN
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti.
18. januarja je minilo 19 let, odkar ni več med nami naše ljubljene
MARINKE BURJA
z Jesenic na Dolenjskem 1
Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči: mati, oče, brat z družino, nečak z otroki ter teta in botra Francka
mali oglasi
Prodamo stanovanjsko-poslovni objekt na atraktivni lokaciji v Krškem -na Griču. Objekt ima dve etaži po 140 m2 in eno v izmeri 65 m2. Zgrajen je bil v osemdesetih letih in ima vse komunalne priključke. Objekt je delno opremljen, v dobrem stanju in takoj vseljiv.
Telefon 040-623-339.
Prodam dva prašiča, težka okoli 130 kg, krmljena z domačo hrano. Cena po dogovoru. Pokličite 041-813-095.
V Brežicah, Cankarjeva ulica 15, oddamo v najem stanovanje v izmeri 58 m2 z opremljeno kuhinjo. Telefon 041-637-581.
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, svakinje in tete
MARIJE ČERNOGA
s Stolovnika pri Brestanici
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Zahvalo izrekamo Domu upokojencev Brežice, posebno zdravstvenemu in negovalnemu osebju, ter dr. Vandi Zorko in celotnemu osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice za nego in lajšanje bolečin v zadnjih mesecih njenega življenja. Zahvaljujemo se sodelavkam restavracije Bistro 4 za podarjeno cvetje, sveče in gostinske usluge, sodelavkam Sodexha, sodelavcem Doma upokojencev Brežice in kolektivu Duropack-Tespack Brestanica. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Koprivnice, pogrebni službi Kostak in cvetličarni Viktorija Sevnica. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali in so našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: Simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
■
»REKLft KftŽftLft « I
Jabolko ne pade daleč od kitare, kvečjemu pade za klavir, bi lahko parafrazirali star pregovor o jabolku in drevesu. Drevo je v tem primeru ata Matjan Dirnbek, ki s svojo kitaro in izvrstnim petjem sam ali v duetu zabava občinstvo na številnih zabavah in prireditvah (tudi v galeriji Ana), jabolko pa je njegova hčerka, ki mu bo kmalu resno konkurirala za klavirjem.
Ste že slišali za Mojmirja Pustovrha? Še ne ? - Po pisanju sevniških občinskih novic, ki jih pripravljajo uradniki na občini Sevnica, je Pustovrh nič več in nič manj kot župan občine Kostanjevica na Krki. Ko bodo pravega kostanjeviškega župana Mojmirja Pustoslemška Posavci nagovarjali, naj gre z njimi v španovijo glede regije, si bodo morali izmisliti presneto resen razlog, zakaj so ga tako nemarno preimenovali.
V Krškem se hudujejo, ker se znajo nekatere institucije preseliti v Brežice. Pa tudi sami premalo storijo, da bi se izboljšali delovni pogoji nekaterih služb. V stavbi, ki jo je krška dobrotnica Josipina Hočevar podarila mestnemu odboru in zdaj v njej domujejo stranke, imajo na podstrešju pisarne tudi sindikati. Zlasti starejši delavci le težko prisopihajo do vrha, zato so sindikati skušali dobiti prostore v pritličju. Pa ni bilo nič od tega; so že davčni izterjevalci bolj potrebni, kakor zaščitniki delavcev!
41 ▼ \
m M-i
; ? m 'f
-
I! i i" v
H •	4	4.
m T'
mm- m	*•.
Brežice so letošnje praznične dni dočakale lepo okrašene. Domiselno razporejena razsvetljava in združeni božički ter dedki Mrazi - zamisel in izvedba Mete Grahek Kinčič z artiškimi šolarji - so zaradi nedokončane prenove vsaj malce prekrili oškrbljeno občinsko središče. In ni nepomembno, da vsaj tokrat Brežice niso preveč zaostajale za Krškim, čeprav so sosedje za praznično bleščavo menda odšteli dvakrat več!
Vsem vedoželjnim sporočamo, da policist Andrej Z. s Policijske uprave Krško, ki v prostem času prevaža ilegalce, ni direktor Policijske uprave Andrej Zbašnik. Ta ima pametnejša in prijetnejša opravila, saj pestuje novorojenko Piko.
Slovesnosti ob dnevu vojaškega letalstva v Cerkljah so se udeležili tudi štirje župani - brežiški Ivan Molan, kostanjeviški Mojmir Pustoslemšek, škocjanski Anton Zupet ter šentjemej-ski Franc Hudoklin. Koga natanko je imel v mislih slavnostni govornik, poveljnik sil Slovenske vojske Alen Geder, ko je pozdravil vse zbrane, še posebej pa župana občine Cerklje, nismo uspeli razvozljati.
Nekako v zaledju županov in zadnje čase vse bolj aktivnih posavskih podžupanov in podžupanj so se vsakoletnega srečanja z novinarji, ki so ga ponovno pripravili v gostišču Janc na Studencu, udeležili tudi direktorji vseh treh občinskih uprav -Zvone Košmerl iz Sevnice, Aleksander Denžič iz Brežic in Franc Glinšek iz Krškega. Imeli so si marsikaj povedati, verjetno pa bodo imeli prihodnje leto, ko se jim bo pridružil še morebitni direktor občinske uprave Kostanjevica na Krki - raje bi videli, če bi bila to direktorica, povedati in zaupati še veliko več.
Kaj lahko bi se zgodilo, da bi iz cerkve Sv. matere božje v Šmarju namesto zvonjenja odjeknila eksplozija. V zvoniku cerkve so namreč našli ročno bombo italijanske izdelave iz 2. svetovne vojne.
ujeli smo ...
Če vam že ne morem dati več denarja, vam bom vsaj piti dal / Župan, daj nam vsaj
tukaj možnost izbirey
Župan Ivan Molan z rdečim vinom in predsednik KS Pišece Peter Skrivalnik z belim vinom
Mirko Vesel, nekdanji novinar Dolenjskega lista, kasneje pa poročevalec in snemalec TV Ljubljana oziroma TV Slovenija, tudi po upokojitvi ne miruje, saj izčrpno poroča in snema za novomeško televizijo Vaš kanal, pa tudi fotografira -tako za Dolenjca kot Slovenske novice in druge tiskane medije. In čeprav mu ne bi nihče prisodil, je Mirko v začetku leta proslavil 70. rojstni dan. Mirko seveda ne skriva svojih let, zato se je s tem kar sam pohvalil pred stanovskimi kolegi in župani, seveda pa bo ta jubilej z njimi ob času tudi dostojno proslavil in zapil.
Namesto smučanja in sankanja, ki bi bilo primemo za ta letni čas, smo v teh sončnih dneh na pobočjih Lisce občudovali znanilce pomladi. Teloh je razprl cvetove in namesto snega pobelil pobočje.

VREME
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
18. januar 2007
Danes bo na severovzhodu še več oblačnosti, jugozahodnik se bo okrepil. Na zahodu bodo manjše padavine. Jutri se bo zjasnilo, jugozahodnik bo prehodno ponehal. Le ob morju lahko ostane nekaj nizke oblačnosti.
4/16° C
6/16° C
10/16° C
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
SavaGlas ponovno pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2006.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca marca 2007, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Na zaključni prireditvi bomo nekaj glasovalcev izžrebali in nagradili z lepimi nagradami.
GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je
Ime, priimek in naslov pošiljatelja