Leto 2 - Štev. 8 (32) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD 15.-30. Aprila 1975 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ^ «d ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Odgovorni urednik: Izidor Predan Izhaja vsakih 15 dni NAROČNINA: Letna 2000 lir Za Inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 » AD1T « DZS. 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. In abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir PRVI /izboljšanju živo jev delavcev, bilo prelite na Jean Jacques Rausseau (1712-1778), švicarski filozof in pisatelj je pisal p zasebni lastnini: «Tisti, kij je prvi o-gradil zemljišče il dejal «to je moje» ter dobi dovolj bedaste ljudi, da si mu verjeli, je bil dejanskiI ustanovitelj civilne družb e./Koliko zločinov, koliko vojn, koliko umorov, bed in grizot bi bil prihranil človešlemu rodu, če bi se bil najael nekdo, ki bi mu bil izril Mole ali napolnil brazdo in zc/kričal svojim e-nakim: " «Pazite, dl ne boste poslušali tega slJparja/». «Bog je dal zemljo, svet vsem ljudefjn, kot skupnosti, ne posameznikom in sadovi zemlje bi morali biti vseh», je menil John Locke ( 1632-1704), angtški jusnaturalist. Prišli pc so na svet tajšni sleparji, k so se polastili zemlje in igradili zemljišča. Nobeden ; im ni izril kolov. Delali so t ijne in se med sabo pobiva, i, da bi razširili svoja pose :tva, da bi bogateli na škot o drugih. Bolj se je večalo i tevilo bogatih, bolj se je ve< alo število revnih. Tako je n j prej nastal suženjski, pt 'em pa fevdalni družbeni r d. Za obdelavo svojih zen Ijišč so potrebovali velepoVestniki podložni-i ke, sužnje,\judi, ki so bili zafebne Iz last-1oriščali so a. Za vele-podložniki, ina. Dajali ples \j> pred nastankom nine svobodni, jih brez usmiljei posestnike so bil sužnji, kakor žj so jim toliko hrane, kolikor je bilo potrebno, da je lahko delal. Bili so fijih gospodarji nad živi j en jan in smrtjo. Pred dobrimi sto leti pa se je začel uveljavljat novi družbeni red: kapitalizem. V bolj bogatih injrazvitih državah, kot so Frchicija, Nemčija in Anglija solbili začeli graditi veliko intustrijo, fabrike, rudnike, v katerih je delalo na tisoče lin tisoče delavcev. Kapitalizem je začel izpodkopavat temelje fevdalnega družbenega reda. Novi gospodarji liarodov, delavnega ljudstva mso bili nič boljši od fevdalaev, kj so izkoriščali zemljišlje delavce. Delavci so morali Melati po fabrikah od 12 do 116 ur na dan. Bili so slabo plačani in iiiso imeli nobenih mcialnih pravic, socialnega zavarovanja, pravice do penzij\in drugo. Treba je bilo prece\ časa, da so se organizirali V sindikate. Desetletja so s\ borili za boljše delovne p\goje, za boljše mezde, za i nižanje delovnega urnika n\8 ur. Ker so imeli kapitalisti v svojih rokah vlade, na s\bji strani policijo, so čestokrat zadušili v krvi vsak organiziran poskus, ki je težil k vljenjskih pc Koliko krvi raznih stavi 1° Maja lt>86. leta je stavkalo v Ameriki 340 tisoč delavcev, da pi jim znižali delovni čas ni 8 ur dnevno. Dne 3-4. maja Istega leta je policija pobile» več desetin delavcev v Chicagu. Organizatorje protestnem, zborovanja so obsodili smrt in jih obesili. Leta 1889 je kongres II. Internaci/miale v Parizu določil ta dani 1. maj - kot internacionalni praznik delavcev ali mednarodno solidarnostno praznovanje delavcev. 1° Maj velika in festacija la. Dem> pi, Ameriki (300.000 ljudi 1890. leta je bila rnacionalna mani-elavcev za 8 ur de-strirali so v Evro-i Avstraliji v Londonu, 100.000 v Parizu in Barceloni, 50.000 na Dunaju, Budimpešti, Marsiliji, Varšavi i.t.d.). Borbe za delavske pravice so bile težke, krvave, a naposled so Ig morali popustiti kapitalisti. Znižali so delo na 8 ur. Dosegli so tudi druge pravice, vendar se izkoriščanje še vedno nadaljuje. Hotgli smo na kratko opisati zgodovltio, ki je povezana s praznil&m delavcev, ker je pri nas šeVnizogo ljudi, ki ne vedo, zaketi delavci praz,-nujejo 1. maj\n nekateri ga praznujejo sarmo zato, ker imajo tisti dan plačano «zor-nado». To je razumljivo, ker nimamo pri nas ne fabrik, ne proletariata, zato nimamo niti borbenih tradicij. Naš pro- V DVORANI DRUŠTVA BENEŠKIH GODCEV V ČEDADU TRIDESETLETNICA OSVOBODITVE * m i n Del udeležencev proslave tridesetltnice osvoboditve v Čedadu. Letos se v Ital un slavi 30 letnico osvobodit^. Tudi beneški Slovenci so organizirali v nedeljo 6./aprila v dvorani društva «A/igion Karlič» v Čedadu proslavo tridesetletnice osvoboditve sodelovanjem videmskega odbora ANPI. Proslava ie je začela ob 15. uri s pozdravi pnédsednika društva beneških /odeev Lucijana Lavrenčiča/iz Mernika. Dejal je, da četu/i znajo malo govoriti, ker zrajo samo gosti, vseeno imajo v srcu ideale odporniške/a gibanja. Dal je besedo tajniku društva Antonu Birtiču, lei je najprej prebral imena oblasti, ki, zaradi letariat je šel s trebuhom za kruhom po svetu. Danes praznuj e j j 1. maj delavci v vseh demokratičnih državah sveta. V Evropi je izključen, prepovedan samo v fašistični Š pani ji. J Praznovanje 1. maja je bit) prepovedano tudi v Italiji pod fašistično diktaturo.J Po zmagi demokratičnih si nad fašizmom ga spet pretnujemo. Na dan 1. mam pregledajo delavci vsega speta rezultate svojih borb. Napravijo obračun svojega dela, analizirajo vzroke in napake, zaradi katerih niso dosigli zaželjenih in predpostavljenih ciljev in se pripravljajt na nove borbe, kajti njiho > cilj je doseči takšno socialro družbeno u-reditev, v ka eri bo odpravljeno izkoriš :anje človeka po človeku. Zh dosego teh ciljev, za dosi go bolj pravične in poštene Iružbeboborba še težka v nel aterih državah, ker se temu dpirajo z vso silo reakcionarne in konservativne sile, a posebno privilegirani mogotci. Ker pa je mnogo mnogb več izkoriščanih kot izkoriščevalcev, smo prepričani, Ida bodo v končnem obračinu zmagali prvi. Ko se bodeI združili vsi izkoriščani, bado predstavljali nepremagljivo silo. Z enotno borbo bodi dosegli boljše življenje za jvse človeštvo. S pravilo do praznovanja 1. maja siio dobili v Italiji tudi novol demokratično republiško listavo. V prvem členu ustave \e napisano, da sloni italijanska Republika na delu. To je pravi, da ima vsak držam jan pravico do dela. Kar sel tiče nas beneških Slovencev\ta člen ni bil spoštovan, ke\so morali iti naši ljudje iskat dèlo> v belgijske rudnike, v švicarske, francoske, nemške fabrike in kantierje, p\tudi v prekooceanske dežele. Prav tako ni bil spoštovamčlen 6 ustave, ki pravi, da Republika ščiti, s posebnimiiptavili, jezikovne manjšinei Aafco smošči-teni, ve še v :s \vet! Naši o-troci se ne ; no\jo učiti po šolah v ma‘eriRem jeziku. Trpimo z ara li pomanjkanja dela doma i i zarVh' nespoštovanja, ne nizna\aj naše etnične isto etnosti\jo bomo morali i neti prea očmi, ko bomo le, is, skupaj z italijanskimi d davci, praznovali 1. maj. 1 li moramo dati naš prispe■ ek italijanskim demokratiči im silam, ki se borijo za j reobrazbo družbe, za svob )do in demokracijo proti f išizmu, kajti samo v napr dni in resnično demokratiči i družbi bo lahko prišlo d • rešitve naših narodnostni i, gospodarskih drugih otfveznosti, se niso mogli ud/ležiti proslave, a so izrazili r/jhovo solidarnost. Ti so: čed/dski župan, predsednik tolminske občine ter italijanski RTV. Birtjfc je pozdravil prisotnega jugoslovanskega konzula i? Trsta. Orisal je pomen Nadaljevanje na 2. strani in socialnil italijanskih sil pa upra mo podpor vanjih in n ranimo kot skupnost. S Pogled iz Matajurja proti Čedadu. PRVOMAJSKI / POZDRAV MIROSLAV /KOŠUTA S tovariši skoz mesto gremo / vrsti. V laseh mi gnezdijo otroški prsti kot sončni ptič je, ko razprtfh rok se mi z ramen ozira naokrc — O, tata, te zastave srediTgneče... če plapolajo, so kot plammt rdeče! Ob meni zbrano stopa dmigi sin in vpraša in mi zagreni Opomin: — Tako praznuje dane/ tudi čile? — Ne, fanta, v Čilu vlidajo gorile. — Kaj pa Bolivija in prugvaj? — V Brazilijo in tja ne seže maj. — Vihrajo te zastave/ skoz Madrid? — V Madridu te postavijo ob zid. — Johannesburg, Saigon ali Atene? (*) — Povsod je zver trn preži, da te vklene, da strelja, aretira, fnuči, sodi... — Joj, tata, prosim, tiho bodi! Ne maram vedeti!.. Poglej zastave, so res rdeče ali so krvave? — Kar praznik je, bilo je križev pot, kot ga trpijo zdaj še marsikod. Zato pa mi, iz morja teh zastav, pošljimo jim tcfvariški pozdrav! (*) Prvomaj^i pozdrav je napisal Miroslav Košuta lansko leto, ko so bile Atene šfle v ketnah. Vsa ostala vsebina pesmi pa je še vedno aktualna. problemov. Od demokratičnih •ičeno pričakuje-v naših prizade-iporih, da se oh-narodna etnična temi željami bomo tudi let is praznovali naš 1. maj. i UDOR PREDAN V zadnji številki «Novega Matajurja» smo objavili imena darovalcev za hudo priftdeto družino v Dreki in vsoto nabranega denarja, nabranih Po 15. aprilu pa so še daroval Sekcija Zveze slovenskih emigrantov iz Venečije v Taminesu in Cervtralni sedež Zveze v Čedadu Bergnach Giovanni iz Drejfce, ki živi v Leccu Dreščič Danilo iz Dreke, ^hiigrant v Berni N.N. Iz Oblice Feletig Luciano iz Topolovega, emigrant v Lausanni Skuppo 15. aprila 1975 je bilo Lit. 182.000 » 150.000 2.000 2.000 » 10.000 » 10.000 Lit. 356.000 sei V imenu družine ljujemo vsem darovalo kakršenkoli način, Naša želja je, da izrazi Znano nam je, da sorairektno priskočili na pomoč prizadeti družini še druga posamezniki in skupine. [prisrčno in najtopleje zahva-in vsem tistim, ki so, na li svojo človsško solidarnost, nikoli nobeden bil v stiskah in potreboval drugih, a jfcer se lahko znajde vsak človek na tem svetu, tudi nepričakovano, v križih in težavah, je lepo, da more računati na humanost in človeško solidarnost ljudi, ki gh obkoljujejo. Čutiti se moramo na tem svetu vsi, kot/ena sama družina. S to številko akcijo, lahko pa posamezniki pomagajo potrebni družini, saj naslova. Uredništvo zaključjemo nabiralr in skupine še lahke jim ne bo tžko dobil TRIDESETLETNICA OSVOBDITVE Nadaljevanje s 1. strani prireditve. «Praznujemo, «je rekel, «zmago paijtizanskih e-not proti nacifašizmu. Srečni smo, da jo praznujemo v miru. V zadnjih 30 letih se je ustvarilo prijateljstvo in sodelovanje z katerim smo se pnem boju za sil je minuto vsi prisotni séomnili padlih partizanov. Do< fai je, da je treba predati m adi generaciji te ideale, da ne umre duh svobode, za katero so se borili in dali ^vljenje mnogi partizani. goslovani, s borili v sku-obodo.» Pro-Ika, da bi se Predsednik gcfacev, Laurenčič, poz-dravja udeleže ice proslave 30-letni- ce osvoboditv Prisotnim bivši komisfer baldi-Natisor doan - Vanr oprostil, ker po slovensk i me in je priznanje ne ših pravic. Rekel je ma še svoje posebno mi Odporniške čalo 25. apri mamo naših narodna mari v Čedadu. potem govoril Divizije Gari-ì Giovanni Pa-. Najprej se je ne zna govoriti , da jo pa razu-nami v boju za da Rezistenca i-aktualnost, ker beneški Slovenci, ne uživaiio še pravic, ki nam jih pri dvideva ustava. ibanje se ni kon-1945. če mi ni-I ravic. Slovenska jšina je diskriminirana. Nar ireč ni ena manjšina, so tri. i lovenci iz Trsta, ki imajo mal ) pravic, ampak jih i m a j c , Slovenci i z Gorice, in mi Slovenci iz Vidma, ki SjJloh jih nimamo, ker nismo nifi priznani. To pomeni, da ne eksistiramo, da Po ne eksistirajo Rezija i.t.d. porniškega gi aktualni. Rezistenca Furlaniji — skupen boj it rdiške doline, |em ideali od-rnja so zares bila v deželi lulijski krajini lijanskih in slovenskih partiianov. Tu so se Italijani in Slivenci združevali, ker samo ti se je to moglo zgoditi. Kadar danes pravijo, da naša dežejla je najbolj odprta meja v Évropi, to ni bilo zastonj. Smol bili mi Slovenci in Italijani, ki smo jo prej zgradili in sa še danes zavzemamo za to jodprtost. V naši drfržbi se moramo boriti, če h vsi enako spo- štovani. Ti jih danes ideali, ki nam ( aje Rezistenca, ker v Italiji j 3 padajo fašistične bombe ir demokracija ni zagotovljena. Ti ideali so veljali včeraj, ' eljajo danes in jutri. Naj živi Rezistenza, naj živi bratstvo med Italijani in Slovenci. Po dolgem loskanju so klicali na oder, c a bi sprejeli garibaldinsko oc likovanje 4 bivši beneški aartizani: Ivan Batista Obit z Gor. Mjerse; ki pa zaradi oolezni ni mogel priti, sprejel' je odlikovanje njegov sin Graziano; Jože Trušnjak iz Blazutič iz darmac iz Šti Kratek govc predsednik vic erinca; Lucijan oja; Gino Čeče. r je imel tudi mskega odbo- ra ANPI, Federico Vincenti. Rekel je, da /«SIPI bo še dala odlikovanja n| drugih prireditvah, ker j i h f n i mogoče dati v eni sami prireditvi. Podčrtal je tudi onj dejstvo, da če hočemo biti ariznani kot slovenska narodna manjšina, moramo mi liti prvi v boju. Orisal je tudi bodoči program A.N.P.I., ki n; merava napraviti spominske plošče po pokopališčih Beneške Slovenije, kjer so pokoani padli partizani. Med sprejemom odlikovanj odali nekai be- so vsi štiri sed. Iz teh melo, koliko koliko je še zanski duh. Sledil je bcjgat kulturni pro gram. Anton na harmoniki) partizanskih enega in drub nekaj sed se je razu-so pretrpeli in čiv v njih parti- iirtič je zagodel nekaj znanih motivov, vmes ega Birtičevega izvajanja je r ecitiral nekaj pesmi Joško Li keš, član stalnega Slovenske ga Gledališča iz Trsta. Recit ral je Kajuhovo «Kmetova [esem», «Žrtve» Mateja Bora ter Gregorčičevo «Soči». Nastopil e potem pevski zbor iz Dole ljega Barnasa, ki ga je vodil Jon Nino Speco-gna. Zapel je narodne pesmi, ki so jih pi šotni sprejeli z dolgimi apl^/zi. Nato se je oktet «Nediže zapel: «Sinoči bil». Za zaklju-kupaj s harmo-irtiča zapel še predstavil glas», ki je sem na vasi ček je oktet niko Antona nekaj beneških pesmi. F.K. LETTERA ALLA REDAZIONE RISPOSTA AL "FRIULI SERA " GRATTA, GRATTA . Tutti sanno che la collera o il vino mettono a/nudo i veri sentimenti, anche quando si vorrebbe t/nerli nascosti. L’odio e il razzismo celati sotto la coltref del perbenismo, dietro laf facciata della democrazia, d/ella libertà, della fratellanza emergono crudamente. E’ la vecchia anima fascista. o non e un parcorrente di pen-una aspirazio-mondo primordia-to e gretto in cui ìnto Il fasci, tito o w siero qu\ ne ad le, viole l’egoisttfo prevale su tutto. Ed èf nelle zone di transizione ave si affacciano mon-si diversi che il fascicene più purulento, la sofferenza più eviden- ver le picca so su Oktet «Nediže glas» ob nastopu na društvu godcev «Vigion Karlič» v Čedadu di o smo i sua it te. Inoltre in una forma o nell’altra emerge sempre. A onesto pensavo dopo a-to alcune pagine su un di Udine scritte per ri-ad un articolo appar-questo giornale, solite conosciute gros: solatii tà. Noi sono queste però che interessano quanto il modo con cui vengono dette. E' l ene precisare che la ragione di cotali strilli era dovuta ai fatto che questo giornale siterà permesso di illustrare l'attività di un «noto filologov> nelle valli. Questo signore 1 membro del Consiglio devia Società Filologica Friulana (vecchio e talvolta benemerito sodalizio che dovrebbe avere a cuore la giusta risurrezione della cultura e della lingua friulana) questo signore, dicevamo, se ne è avuta a male e allora ecco che gli am\i degli amici sono insorti. Ma, dico i\, si può mai fare a meno dvéare dell'ironia quando si seme che tra professori, dottorile onorevoli vari che siedoncv ai vertici della Filologica è stato «elet- to» questo nostro preparato luminare che di friulano n% sa certamente molto, cor ogni buon slavo, e che scuole ne ha certamente! vi\ ste molte, ma dalla straditi? Ritorniamo al nostrp discorso. Dicevo di questi articoli. Ecco puntuale il! buon apprezzamento: lo slavo è un comunista perciò un traditore e chi più ne hajpiù ne metta. Il solo pensiero ielle volgarità, con cui quéste cose vengono dette, provabilmente farebbe arrossire questi gentiluomini quando si trovassero nei loro salotti. Ma tant'è loro devonf insegnare le buone creanzej ai «nativi» (già perchè siamo diventati «nativi» indigeni, mentre il padrone a casaI nostra dovrebbe essere qijalcun altro). E, guarda, guarda, è un «nativo» buono lfinalmente!) tale Celso Dorìolò che ripulisce un poco qaria con l’apposito comitato creato dagli amici per l'occasione. «smardeciac» (ahi, khi, quella c finale) senza immaginare lo sconvolgentej pericolo che si corre. Questa rapprelentazione termina con lo I «studente delle Valli del Natisone»; il quale poverino, deve starsene molto lontano ua casa sua se confonde Rijcchin con Obenetto. Poi, qilest’altra cima di sapienza, pontifica sul latino Mons. Majbr e sul friulano Mon Majorf ma dimentica il Matajur jfbel nome peccato che sia slavo). Le facezie di :ostui si trasformano subit > in ingiurie perchè lui sa c, .e «molte sono le case abbai donate o abitate solo da vt echi» in tutti i nostri pae: i ma per lui è «un esodo ma isiccio e GIUSTIFICATO». Certo giustif zato. Al mondo si giustifica anche di peggio. Per costui ( ifiuto di credere che sia unb sloveno, per- E’ ora che ne anche il Ivan Trinko. renza del pri trasforma pei bondi in Tri, ico con la al posto della Però c’è un ne: si ripoi entri nell'ago-sempre valido Questi a diffe-no articolo, si i lettori pudi- «c» chè noi siamo paci di tutto male, ma nor sciocchi) la ve esserci ma ci andare, pe de finalment i nostri paesi purtroppo ca-lel bene e nel saremo tanto ostra terra de-rigna, deve far-chè poi le stra-« turistiche» e finalmente vuo- «k»! altro ruzzolata in sloveno ti possano lervire ai «turisti» come lui M. 10.4.1975 KwKSS: CfìtiMÌÌJkXi f' ."nUTOictWAUI KÀ, Osebna izkaznica prof. Ivana Trinka «Trinko» s «k». p M- jC~| U. Tudi pod fašizmom se je podpisoval DON PASQUALE OUJON BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI 23 Le parole diventano mani denudanti. Ho detto «intrusione estranea» nel senso che anche il bambino non sopporta di essere denudato da estranei. La lingua di un diverso gruppo etnico, anche se comprensibile, rimane sempre «estranea». Non è possibile precisare il valore estensivo di questo aggettivo. Tuttavia è certo che ogni lingua è insieme espressione e condizionamento di un certo modo di sentire, pensare, volere: operazioni che differiscono, anche di poco, da quelle di un altro gruppo linguistico, ma quanto basta per non rispon- dere, come una cassa armonico, a quelle precise vibrazioni, perchè di una tonalità differente. Il Podrecca così si esprime: «La lingua slava si identifica meravigliosamente colla natura delle cose e degli uomini, onde per sradicarla, prima si dovrebbe togliere di mezzo e le une e gli altri». La persona di famiglia, per entrare in casa, usa la chiave giusta. Chi forza la porta con un grimandello è soltanto un estraneo. Il risultato di questa insondabile violenza interiore, è un complesso di inferiorità. INTIMIDAZIONI Il complesso di inferiorità è alimentato da intimidazioni che tuttora perdurano. La guerra nulla ha insegnato. Da noi il discorso sulla libertà, sui diritti delle minoranze, è puramente accademico e vale soltanto per gli altri. Perfino la sezione nostrana di un partito di centro sinistra, che in tutta l’Europa occidentale è propugnatrice di tali diritti e libertà, si comporta da eretica e proclama: «Noi non vogliamo i diritti sanciti dalla Costituzione che spettano alle minoranze, poiché non ci consideriamo minoranza». Effettivamente è stato ufficialmente dichiarato che nella provincia di Udine non esiste alcuna minoranza, ovvero che tutti parlano unicamente italiano. Viene spontaneo di ripetere la frase che avrebbe detto Galileo quando dovette sottoscrivere la teoria tolemaica: «Eppur si muove». Infatti nessuna commissione, per quanto sacra, a-vrebbe potuto fare sì che la terra stesse ferma ed il sole le girasse attorno. Altrettanto si potrebbe dire: «Non esiste minoranza? Eppure nelle Valli si parla sloveno». Ecco come si è giunti alla negazione della nostra minoranza e chi ne sono i responsabili. Durante il famoso ventennio, si sa, era bandito tutto ciò che poteva ottenebrare la grandezza monolitica del Regno e poi del glorioso Impero, eroicamente conquistato colla sconfitta dei quattro scalzi soldati del Negus. L’idea che una minoranza etnica possa aver avuto il diritto di cittadinanza, era inamissi-bile. Alla definitiva luttuosa caduta dellTmpero, nel 1945, quando furono stabiliti i nuovi confini e tutti trassero un sospiro di sollievo, inopinatamente spuntarono qua è là, come funghi velenosi alla luna nuova, individui i quali iniziarono una campagna molto meno gloriosa di quella del fascismo, perchè fatta all'in- segna deH’anonimato. Si diedero ad aizzare la gente, collo spauracchio di cervelottici pericoli, contro chi riteneva di avere acquisito il diritto alla libera espressione sul piano etnico. Non è assoltuamente credibile che l'abbiano fatto gratuitamente. Certo, non per la sicurezza dei confini, chè quelli là ci sono e là ci restano; non per rendere le nostre Valli più fedeli all’Italia, perchè i nostri alpini, che parlavano il nostro stesso idioma sloveno, l’hanno dimostrato a sufficienza dalle steppe della Russia alle sabbie del deserto. Però, potrebbe darsi, che in qualche ministero romano, queste cose non si sapessero per cui, da saggi amministratori, siamo stati dispoti ad allentare il cordone del borsellino, onde garantire l'incolumità dei «sacri italici confini che Iddio pose». Titini, traditori e comunisti erano classificati tutti quelli che, in base ai diritti dell'Uomo e della costituzione italiana, reclamavano per sè tali diritti nell'ambito della Nazione italiana. Questa lotta si rivolse quasi esclusivamente contro i preti delle Valli, soltanto perchè «osavano» parlare al popolo nella lingua del popolo come ha insegnato Cristo che parlava alla gente nel suo dialetto aramaico, non in latino 0 greco e nemmeno ebraico. E’ il fenomeno che si verifica regolarmente in certi Paesi dove, per instaurare e mantenere un regime di sopraffazione, si devono eliminare le persone ritenute oneste, a-venti prestigio e cultura. Tutti si ricordano ancora della campagna indegna condotta da certi giornali contro 1 preti cosidetti «slavi» delle Valli, definendoli comunisti e traditori. Potenza della calunnia! Perfino un quotidiano cattolico, che poi si scusò, riportò un articolo di quel tenore. Aveva ragione Voltaire: «Calunniate, calunniate, qualche cosa resterà». (Continua) PRED CENTI 30. LETI V OSVOBOJENI PRAZNOVÀLI PRVI, MAJ številni delavci in, delavke, ki so bili zaposleni v tovarni za predelovanje svilo-prejk v Bulfonsu pri Centi v Terski dolini, so $e dolgo časa pripravljali ^a prvi maj. Mislimo namreč na prvi maj pred tridesetimi leti. Tiste dni je bila/borba za osvoboditev na vrhuncu in vsi so dali od sebp vse svoje sile. Težko delo v tovarni jih ni oviralo, da ne/bi podprli partizanov. Pomagali so kolikor je takrat zmogel delavec in ljudstvo,; da bi se o-mogočil skorajšnji prihod partizanov, ki £o bili njihovi osvodobitelja. Zadnje bitké na tem področju Beneške Slovenije so bile zelo težke, kajti vsi so mislili, in take lo, da so se tr Nemci, ki bi makniti. Zavezniška neusmiljeno ldosila, partizani pa so jih st iskali v vedno se je tudi zde-nakopičili vsi se morali u- etala so jih tesnejši kvac mikale proti oddaljevale pc te. Bitka za osvoboditev Cente je trajala od jutra in do drugega dne. V Tersko dolino jso prinašali enega za drugim številne partizane, kjer sp jih ljudje radevolje spre, emali in jim nudili prvo pomoč. Spominjam se nekega partizana, ki je bil ran ien v glavo. Izrazil je željo, ko so ga prinesli v neko hi io, da bi rad pokazal na še k rvav suknjič, kjer je bil všit njegov znak hrabrosti. Vse je dal za zmago in seda je hotel pokazati, da je da življenje za zmago tega ljpdstva, ki se je borilo z njim ob rami. Umrl je tako, z vzdihom, da bi Beneška Slovenia zopet oživela. Kdo je bil ta partizan, ne vemo, a vemo, da je bilo toliko takšnih, ki so u-mirali za naše ideale, za katere se borimo šd danes mi, ki smo ostali živi in imamo . še toliko moči, < .a se potegujemo za našo enakopravnost, ki nam prit če. žili tudi delavci iz Bulfonsa. Med Nemci, ki so se umikali partizanom,) so bili tudi vlasovci in za ge v vojni so ijihove zaslutim nacisti o- bljubljali rodovitno zemljo v Furlaniji. V Nemah, ob vznožju Krnal.tske doline, so si bili menda, že razdelili najrodovitnejša tla, a pri tem so se zelo sprli in so streljali drug na drugega, ker so se prepirali kdo bo imel več zemlj a, ki so jo takrat pokradli jsmetom. Prišel pa je /tudi prvi maj, dan osvobodi Centi so vihra Subid. Emigranti, ki so se vrnili domov zaradi krize dela po svetu, obnavljajo svoje stare pustne navade, kakor nam kaže zgornja slika. ve. Po vsej e zastave zmage in vse mfestece je začelo dihati svobodni zrak. Slovenci in lani so začeli prej, uživati ni bilo nikdar Vse ljudstvo slavljati prvi nem trgu v ljudi iz vseh je bilo prisc lavci iz bul rat. številne izredno število partizanov nemške kolone, ki so se po- je prodrlo v to malo meste- PISMO IZ BRALCEV TUJNE ali j ani in Fur-kot še nikdar isti zrak. Tega v zgodovini, je začelo pro-maj na glav-Centi. Mnogo okoliških dolin tnih in tudi de-onske tovarne itidmu, so se mešane s ko nji, ljudmi, kenji in nekaterimi avtomobili. Orožje, ki so ga prevažal:, je gorelo na vozilih in tako je nastajal prizor še bolj strašen. Mitraljezi so kos ,li vsako živo bitje, če so ga «ugledali» na tem področju/ In prav v tistem času so se združile s prvim bataljonom Briško-beneškega odreda za zadnji vonr i uardrdiTOimmsK^^si: ce, ki leži ob vhodu v Tersko dolino. Tam, piav tam, so napadali nemški tanke z ročnimi bombami partizani in tekla je rdeči, kri v potokih. Prebivalst vo, malega mesteca kot je Centa, so se za nekaj časa poskrili po svojih hišah, a istočasno so dajali partizanam koristne nasvete kam mj se razmestijo, da bodo kljubovali sovražniku. In partizanom so &%s^hmm&ržanonv?HpViW so se udeležjili množične povorke s svejo delavsko zastavo na čelp. Vsi, ki sc povorke, so se udeležili te imeli na prsih pripeto kocinasto rdečo zvezdo, kaki prav delavci tizanom, ki čelu. Na glavne je plapolala NE SRAMUJMO SE NAŠEGA JEZIKA Še pred leti sem srečal v In kaj se je zgodilo botem. Čedadu prij telja, s katerim sva skupaj gulila prvo šolsko klop. Ravnokar se je vrnil iz Švice, kamo je moral iti, da si zasluži sv )j vsakdanji kruh. Ko sem ga rprašal, če je zadovoljen in kako se mu tam godi, mi je lovedal tole zanimivo zgodb co, ki naj bo v vzpodbudo vsem našim po svetu. Misli n namreč, da naj hodijo z gla\o pokonci, naj se ne sramujej ) svojega jezika, pa čeprav so doma iz strmih bregov, iz zapuščenih vasi naše dežele - Beneške Slovenije. Takole je iačel odgovarjati na moje vprašanje, le poslušajte: naših ljudi po težko, a edina sreča je ta, da h let vajeni vse smo se navadili n trgu v Centi italijanska in slovenska zastava in glasno donela «int irnazionala» in še druge partizanske pesmi. Domačini, nekateri boječi, urugi puguiijuu, s>u uusipava li hrabre borce s cvetjem in vzklikali: «Viva i partigiani, viva i nostri liberatori! Vive i partigia is, vive i nestris liberadors! siveli partizani, živeli naši osvoboditelji!». V predme, ;tju Cente so že tri dni gore a živa trupla ujetih partizanov in ko je tisto govornik o® osvoboditvi jih je Cente pokazal na kadečo se ravnokar odslovil skolraj s hišo, so vsi poslušalci one- Kar naekrat vstopi gostilno delodajalec, ki surovimi besedami. Ko zaslišal, da govore mec po slovensko, se jim bližal in prinesel svoj kozarec k njihovi mizi in ih vpr, šne so podarili te tovarne parso jim bili na Nek emigrant, ki dela v Švici in se pod usuje M.A., nam je poslal pi mo, v katerem nas sprašuje za penzijo, če pride v Italijo Tu spodaj bomo prinesli vse, ino, prevedeno po naše. «V Italiji sem 'lačeval za tri leta «kontribut i» in to od leta 1957 do I960 in posedujem osebno izkaznico, ki mi jo je dal I.N.P.S (Istituto nacionale previde nza sociale) in so mi sporočili, ko sem se zglasil pri tej U stanovi, da bi moral delati v Italiji najmanj še dve leti, la bi dosegel minimalno po 'cojnino, ki se šteje zadnjih pet let, ker bi drugače ne bi a veljavna niti zadnja tri let i. Sem v Švici že c d leta 1960 in zato Vas vij ul no prosim pripada, rečem starostno pokoj; Ko boste izp* starosti, boste i pravico do min stne pokojnine, čevali za 15 let je ta seboj e pri- meli in nastalVje dolg molk. Tako so počastili spomin vseh padlih za našo svobodo. šal: «Življenje svetu je zelo njihova, naša smo od mlad potrpeti in da tudi težko delati, še bolj kot doma. Zaradi teh vrlin smo povsod zaže jeni in poznani kot pošteni In pridni delavci. Ne rečem, aa smo prav vsi enako delavmi, kot povsod, je seveda tu ir« ovca, a ta ne pride daleč. Pa pustimo te malo, da bi Obupani so drugi pa ka rili živce in tam kakšna črna ker jih je tako jih lahko našteli na prste en3 roke, so «turbaci» in jih ne čaka nič dobrega. Raj vam bcm povedal kaj se je zgodilo. Nekaj mo ih vaščanov je kar čez noč < stalo brez dela. Iskali so zaposlitve tu in tam, a nikjer nič šli v drugo Nekega dne so mesto in delodajalec jih je thdi tu črno gledal. ili v prvo gostilno in začeli piti, nekateri vino, "o, da bi si pomi-si potolažili obup. «Ali ste vi, s katerimi sem pred pol ure govoril, Slovenci? Prepričan sem bil, da ste od spodnjega dela italijanskega «škornja», iz dežel, ki imajo vedno pri rokah nože in/nimajo dosti volje do dela.» Med njimi je bil /namreč eden, ki je imel črnp' lase in črne oči, kar so za/nas beneške Slovence, skoraj bi rekel, redkost, ker sm/> poznani po svetu kot plavojfasi ljudje in svetlo kožo. Potem jim je rekel, naj mu ne zamerijo, da se je tako trdo obnašal do njih in jim tudi obljubil delo./in res! Drugo jutro so se predstavili pred njim in vse je vzel na delo v svoji tovarni. In io samo zato, ker jih je slišal/govoriti med seboj po naše Ko mi je povèdal to zgodbo, sva šla na kozarec vina tudi midva in govorila sva glasno po slovensko/v Čedadu. V tej gostilni seveda ni bilo nič čudnega, če gva govorila slovensko, saj /prihaja tu semkaj, vsak dan, nešteto naših ljudi iz Nadiške doline po svojih opravkih, a ne iskat dela, ker gf tu ni, ampak sva si dajala pbgum eden drugemu, da morajo priti boljši časi tudi za/nas, ne samo v Benečiji, c^tnpak tudi v tujini, kamor so odšle naše najboljše delovne sile. ■■Mommi M&. mm čevali v I aliji (tri leta), so veljavna i i zato Vam svetujemo, da :e držite naših nasvetov. Prejeli i no pa tudi naslednje pismo. Rad bi 1 ras vprašal za nasvet, ker se n zvedel, da vsem dobro svetujete. Delam nam-v Švici in ne poz-talijanskih zako-katerih zadev, ki nteresirajo. Pred imi leti sem ku-stanovanje in ravam prihodnje i domovino Vas namreč za no. Inili 60 let eli v Italiji \alne staro-:ot če bi pla-market». Se- rec že 16 le nam novih nov glede n me osebno dobrimi pe pil v Vidmu ker se name leto vrniti vljudno prc sim, če mi lahko poveste, če se bom mogel vseliti v lestno stanovanje (kupil sem ga s stanujočim najemnikon ), koliko časa bi morebitna tožba trajala ( Yìnjpwìviilf ymrle prenapu-rjeba zahva-naših seno- žet, da ni parš o do hujših poplav po dolir lanski raunini. setih ljetih je pja traunikih an lo no drevja, garr lovja. Nastala je gošča, ki r zadaržuje vodo, da ne steqe hitro u dolino. Slaba ura zac iržuje pomlad. Sadno drevlie je s cvetenjem zastalo, la tudi dje-la na polju se Ae more o-pravjat, kar zaskču-bjuje naše kumete. ^ \ ah an u fur-zadnjih de-zapuščenih ih zraslo ou- NUOVO Dl FAMI DIRITTO ^LIA E' stato in quésti giorni in discussione al Serbato da dove è passato alla Cameia per la definitiva approvazione, »I nuovo diritto di famiglia italiano, il provvedimento legislativo è stato definito da tutte le parti politiche un «rinnovamento civile che sta per giungere al suo termine vittorioso». Ecco in sintesi, i i^jnti più importanti della legge, yfra cui fa capolino la doppia cittadinanza. MATRIMONIO L'età minima plr contrarre matrimonio è stata issata in 18 anni, sia per la donna, sia per l’uomo. E' stata abolita Jfa visita facoltativa prematrimoniale /che era stata introdotta dai deoutati. Il matrimonio si potrà impugnare soltanto in questi casi: l'errore/sulle qualità essenziali del coniuee tali da impedire lo svolgimento/della vita coniugale: l'esistenza Idi condanne penali non inferiori al 5 anni; la dichiarazione di delinduenza abituale o professionale, cpndanne superiori ai due anni per i delitti riguardanti la prostituzione;/per gravidanza prima del matrimonio di ciu il coniuge non è responsabile e che gli sia stata tenuta «ascosta. di i PARITA' DEI Ognuno bile dell’indi famiglia; pe, uno stranier cittadinanza; è previsto cft il cognome coniugi e responsa-izzo unitarotario della la donna che sposa ) è prevista la doppia sempre per la donna e, al proprio, premetta del marito. REGIME PATRIMONIALE Il principi mato dai se versa decisi bia la comu RICONOSCIMENTO FIGLI NATURALI E' previsti noscere tutl i matrimonio, Possono rie CONIUGI fondamentale riaffer-natori è che, salvo di-3ne dei coniugi, si ab-lione dei beni. la possibilità di rico-i figli nati fuori dal compresi gli adulterini. 3 jnoscersi figli anche i minori, purché abbiano superato i 16 anni: rimlangono esclusi dal riconoscimenti) i figli nati da incesto. PATRIA POTTESTA' E’ in cornine tra i genitori, anche se questi non sono coniugati ma conviventi. EREDITA' E SEPARAZIONI Il coniuge (superstite ha diritto, oltre alla quota ereditaria, all'uso dell'appartamanto e dei mobili. E' stata stabilita l'equiparazione, in materia di eredito, fra i figli legittimi, quelli illegittimi e quelli naturali. Partcolare tutela è prevista per gli eredi handicapfcati o minorati. DISCIPLINA DELLE SEPARAZIONI E' prevista salo se la convivenza si rivela impossibile per i coniugi ed è pregiudiziévole per la prole. Podbonesec DEMOGRAFSKO GIBANJE U LJETIJ 1974 Takuo ku po drugih komunah naših nolin pada iz ljeta u ljeto šfevilo judi tudi u podbunješkem komunu. Usako ljeto /jih vič urnarje, kot se jih hodi, pa tudi vič jih gre od rps, kot jih pride k nam. U ljetu 1 )74 smo imjeli u našem konunu takalo de- mografsko Umarlo: gibanje: 18 moških an 15 žensk - skipno 33; Rodilo: : 0 puobčju an 15 čičic - sku mo 25; Poročilo: 21 paru; Imigrirah (paršlo k nam): 52 judi, 28 moških an 24 žensk; Emigriralo (odšlo od nas): 73 judi, 41 moških an 32 žensk. Da ne bc jo zapejale kaj-šnega števili e o žembah, porokah an tis ;e o judeh, ki so paršli živet k nam, naj povemo, da se (pridejo poročat tudi iz drugih io pa u suge-to Sv. Ivana u arski jami, takuo, da od 2 ll poročenih paru, njeso usi naši. Povjedati pa muoramo še, da se je 5 paru naših ndviču poročilo izven komunal Za tiste pa, ki so paršli živat k nam ( imi-grati), ne gre kamuo za naše judi, ki so Ise varnili iz sveta. Puno ja financarju, karabinierju ara njih družin. Dne 31. decembra 1974 smo imjeli u našemIkomunu 29 judi manj, kot 3JL. decembra 1973. u naš korm kraju, posel stivno cerkvi! čele, u Lane K R AVA R V Kravarju sta si ob j ubila večno zvestobo Florean-čič Iris Jole (20 ljet) an Ci-gnacco Rino iz Sv. Kvirina, od Muosta, 23 ljet. Poročila sta se že 11. januarja tega ljeta, a slika, ki je bla posne- ta na dan poroke, nam je paršla u redakcijo šele te dni. Prijatelji an žlahta jima voščijo veselo an srečno skupno življenje. IN JUTRI? Mlada noviča Iris in Rino, Ljubiti svoje otroke pomeni tudi realistično misliti na njihovo bodočnost. Res, svet bo vedno potreboval dobre strokovnjake, še bolj pa dobre obrtnike. Obrtništvo z vsemi svojimi najrazličnejšimi panogami nudi tvojemu otroku ekonomsko zanimivo, neodvisno, gotovo in kvalificirano zaposlitev, bolj človeško delo in hkrati možnost, da dela to, kar mu bolj ugaja. OBRTNIŠTVO za bolj človeško delo 'orrv,,, rn USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI ENTE SVILUPPO ARTIGIANATO FRIULI - VENEZIA GIULIA viale Venezia 100 videm - udine MARIJAN BRECELJ INTER ASTRA Prešel je čas svilenomehkih sanj: srebrnih voda, belih cesta, zlatih zvezda. A moj obraz zapreden ves je vanj in sanja morda v objemu megla vse sanje srca. Iz zbirke: « V času odmaknjena sidrišča ». Trst 1968 E' passato i tempo dei sogni soffici come la seta delle acque d’argento delle strade bianche delle stelle d’oro. Ma il mio volto avviluppato nel tempo sogna forse nell’abbraccio delle nebbie tutti i sogni del cuore. Dalla raccolta: «Ancoraggi allontanati nel tempo». Trieste 1968 STRASNO NEURJE V KANALSKI DOLINI TRIDESET DRU2IN JE MARALO ZAPUSTITI DOM — BOLNI IN STARI VEG Dn/BREZ POMOČI — ŠTEVILNI RUDARJI NISO MO, an umazan, ciklostiliran «vi-lantin» pruoti svojim slov inskim bratom, vje lepuo,fda je sin slovenskih staršev! vje lepuo, da je prosu mamp, kadar je biu lačan: «Daj mi ml jeka, kadar je biu rlajhan. On pozna lepuo naš jezik, če je prebrau «Petra Matajur-ca». Napisu je tudi lepo slovensko besjedo /«smarde-ciac». Po pravici muoram po-vjedat, da njesam vjedeu, da ima laščac še tajšpo ime, kot ga imenuje Celso; Se po slovensko nas bo uaiu, potlè piše, da ni Slovenji Gospuod Celso Dorbolò piše u «Friuli Serji», da čjemo na uso silo, da postanejo na-j ši judje Slovenci!!! Ge se je on i>prememu iz gabra u jesen, so njega opravila. Čudež, mtrakul pafje, kakuo je tuole napravit/ Se obedan modrijan, še ob/dan šienziat na svjetf ni magu še kaj tajšnega napravit, ta taj-šno veliko odkritje pi mu bluo trjeba dat Nobelovo nagrado (premio Nobel). Do sada smo usi judje na svjete, ki njesmo takuo modri ku on, mislili, da gabar ostane gabar, bidcu ostane buku, jesen parfesen an takuo naprej. J/aumno bi bluo, če bi jal nagim judem: «Muo-rate bitilSlovenci!». Bi bluo glih talno neumno, ku če bi jal m/edvedu, da muora biti medved. Medved je medved atjfSlovenci smo pa Slovenci! Je tuolega ne čuje gospuod lelso Dorbolò an tisti judje, ki se zbjerajo okuole fanto-matičnega «Comitata dei perchè?» so njih opravila. Lah-i ko pa parporočamo Celsu, naj ne govori u imenu naših judi, zak če so ga bli Poslušal, al pa če je biler dobila njega ideja, smo Pii muorli šele uekat: «Eia/eia alalà!». Tisti pa, ki nijòiu teu uekat, bi biu muory piti olje, ki buj smardi kuAmardeciac. Kadar/sem se pogovarja s parjatefii u Spjetru an Bar-nasu p umazanem Celsovem cikla/stilatu, so mi jali, naj se Jne čudem, če čje on napravit iz nas use Lahe an Tarane. Jali so mi, da če mu je dno ratalo, je biu naredit tudi Negusa za Taljana. Se bruozar, da je za cajtam utekli, če ne so mu bli prefarbal kožo. Kadar sem ču tele reči, san začeu mislit še o drugih rečeh, o tem, dua je kada ki šilu an usiljavu. Zmislu san se, da so bli tajšni judje, kot so pri «Comitato dei perchè?» napravli, na uso silo, «Regno d'Italia Provincia di Lubiana», da so «šenkali» Hrova-tam Duca di Spoletto an ga imenovali za kralja pod imenom Zvonimiro II, da so nesli njih čarno smrajo smar-deciacu u Afriko, Grecio, Albanijo, Jugoslavijo, Francijo an Rusijo. Na žalost pa njeso pustili samuo smraje, ki, jo ne more oprati iiipPstau-žent tonelat kreojifte, pač pa tudi požgane vtisi an mjesta, uduove an otroke, sirote brez tata an mame. Ideje, ki ne dopuščajo medsebojnega spoštovanja, spekta, strpnosti, tolerance, so odparle urata strašnim lagerjem, kot so: Dachau, Mathausen, Buchenwald, Auschwitz, Treblinka an stotke drugih, kjer njeso žgali smar-deciacu, pač pa žive judi, može, žene an otroke. Ožgano človješko mesuo šele diši človeštvu (umanità), ki želi, da bi se tajšne reči nikdar vič ne ponovile. Na žalost pa so na svjete še tajšne, zverine, ki nosijo popjeglane bargeške, bjele an čarne srajce, ki jim uonja smraja ožganega človješkega mesa. Mislim pa, da tle u naših dolinah ni obednega tajšnega, prti obednegajte! So pa tajšnL^tfvala Bogu rjedki, ki^edriezat, ker pride mimo ulova ejesta izpod Klenja do/mosta. Mislimo, da bo mtrjeba najti kajšno rešite/ da se omogoči judem /ohod do njih sveta, ne dami muorli hodit deleč na ok/oli. Podbonesec PODVRŠČ Juretiču GiuKanu an Gra-zielli se je naf velikonočni pand jej ak rodila pru ljepa čičica, kateri po dali ime Mery. Ker se jim le ta parva hči, Viviana, stari 19 ljet, poročila u soboto 8. februarja, sta tata an mama pogrunta-la, da bi j a bluo pametno nadomestit,/šoštituit z drugo sestrico./ Takuo sta se odločila, daj sta kupila drugo čičico: aàna uoz hiše, druga notar. Pravijo, da tudi Viviana čalia otroka. Naj bo čičica al pitobič, use bo dobro, samud da bo teta, mala Mery, lej za nekaj mjescu starejša oca nječe al pa na-vuoda. Ničlhudega, samuo, da je srečalan zdravje. BRUSCA SODIŠČE t VIDMU JE OPROSTILO NAŠEGA FA MOSTRAI GOSPODA FAUSTINA NAZZIJA ljc to Ne zz; Lansko Faustino čedadski Pril sce an 15 di žili so ga ka: bonesca, češ da jim je jai i pem, zaki vi dita zmjera. Te besje le «barzellette» sak italijans Sicilije do n; če jim je se vidi, da j< rabinieri za Pretor u dau ražon spuoda Nazz vedali. Gosp i napravu ape Tribunal. Ne vjedu, da ni kriminiranih jih ni mislu mu je vjerv mjere an ga jo pomanjkfi: Zbrisali so dadskega p Branu ga vanni Pelizzo išega : Če< a a i je biu don ii obsojen na uri na 4 mje-paražona. To-abinieri iz Pod-da jih je žalu, «Lepuo zasto-karabinieri ho-po dva kupe». so začetak ki jo pozna u-državljan, od Kolovrata, rjes jau takuo, njeso uzeli ka-šalo, za škerc. ,du jim je biu obsodu go-a, kot smo po-od Nazzi je na videmski sodišču je po-izgovoriu in-besjed an da užalit. Sodišče do določene oprostilo zavo-nja dokazov, obsodbo če- e lo n tu rt torja. 3 advokat Gio-iz Čedada. an pošten vasi imamo ič martvih kot o se je odloču nam Kumetji iz Ažl# godamja-jo, ker jir i mislilo odrjezati štenge jir i misi# o odrjezat muosta če s Aboino, to je zanje krajši pot.Iki pelje do puoja, senožet mn hosti, ki jih imajo na Brugi strani rjeke Kosce fan Aborne. moremo pisat: ce, kadar se ro naših vaseh nunci so vesel, naš trošt, našt Kručil Graziano ves ponosen varuje svojega malega Matevža. Na dan 9. marca ljetos so okarstili u Lazah dva otroka, Mateuža Kručil j a iz šči-gle an Franka Fantiča iz Pod- vršč. Parvega sta tata an mama Graziano Kručil an Giuliana, drugega pa Fantič Natale an Ina iz Podvršč. Novorojenčkama želimp uso srečo u življenju. U Podbi e' rodilo lansko lje fok, tuo je lepuo S pomislimo, kakuc ih je rodilo po d unah, a muoramo je Podbonesec n komun u naših c mo ljet nazaj se x telem komunu t otruok na ljeto. 1 o tega, ker se jil lo rodi, je veseje s o po hišah, kjer a urata plavi al p .ok. ŠČIGLA Kakuo smo [veseli, kadar SREDNJE MANJKA MODA Naši te stari, kI so znal kuhat žganje, bi jai, da teče voda u Srednjem p u žganje ta pod kotlarn. Je že vič ljet/ ki takuo teče an glih tarnaj ljet pravi komun, da nuov akuedot. Srednjan p£ fai čakat an protešto dež< sedniku Come mun, katero s se družine iz Tale protestfe odgovora, a pu: nu se troštajo litve ( votazioni šlo. Naše vasi n do velikih pod naprej. Lahko srečne an vese rečmi, ma za nje je parva da. jo napravli so se naštu-napravli no lnemu predli ju an na ko-) podpisale u-i asi. ni še imjela .no od vasnja-da bo za vo-e) kjek par- jemajo pretež mor, da bi šli jih nardiš e z majhnimi ivilno življe-dotrebinja vo- Mali Franko Fantič z očetom in botri na dan krsta. ČEDAD Puno judi se čudva, da njeso komunske oblasti rešile u telih lje/ih tole parvo potrjebo an č ; njeso še odgovorile na protest, pride reč, da ne čutijo tega problema al pa čak ijo tajšne caj-te, ki se jim 1 ojo zdjeli buj interešant. Na čakajo takuo, ki čjejo, mi \ uno, da je tele an velik pr rblem za naše doline, proble n, ki so ga bli muorli odpr® vit kot parvo djelo. Mi vemo, c a so naši komuni buogi a a da muorajo prosit denar leželo an druge oblasti, če čjejo ki napravit. Tisti p i, ki imajo denar, se čudijo da mi njema-mo vode, zak ljim ostaja še konjak an šai^panj ! OB ODKRITJU SPOMENIKA REZISTEN- 0V. LJENART d PREDSEDNIK POSLANSKE ZBORNICE SANDRO PERTINI BO V ČEDADU PROSLAVIL TRIDESETLETNICO OSVOBODITVE V nedeljo 20. aprila Modo okrili v mestnem pafku v Čedadu, ob navzočno/i predsednika poslanske />ornice, On. Sandra Pertiufja, velikanski spomenil^Rezistenci, ki ga je izdelal /trlanski kipar LUCIANO JCESCHIA. Za postavit/v spomenika Rezistenci j amil ustanovljen v Čedadu m>seben pripravljalni odb/r, v katerem so predstavnici vseh demokra- PROG; RAM Ob 9,30. uri -i Ob 11. vesele novi-iijo otroci po udi gospodje Otroci so upanje. Brez njih bi biu konac našega naroda. Posebni nas veseli rojstvo otroka, ker muoramo, na žalost, narvič pisat o smarteh. čjfkoda, da se jih malo rodi. Ob 16. Ob 21. tičnih in antifašističnih strank. Predsednik pa je bivši partizanski komandant, prof. Gino Lizzfero. Denar za zgraditev spomenika je najprej dala če-dadska občna, a tega ni bilo dovolj. Pripravljalni odbor in Zveza Partizanov A.N.P.I. so odprl/ nabiralno akcijo. Zbrali s/ več milijonov lir, ki so Ufh darovali posamezniki ir/ ustanove. □SLAVE očastitev padlih v volni, formacija in odhod sprevoda od Uli/e Marconi. Na Trgu Rezistence odkritje in blagoslov spomenika. Izročitev /late medalje za vojaško hrabrost v spomin padlega partizana, dr. MANFREDU/ MAZZOCCA «TOR-DO». Otvoritev v dvorani /«Società Operaia» sli karske razstave o Rezistenci. Artistično-vokalni večer v Teatru «A. Ri stori». Med drugim/ bo nastopil tudi «Briški oktet». BRO VRJ| U nedjejo 6. u Corno di Rosé.: na tekma ( m; duga 10 kilon vi je paršu dooflja (traguarda) Renato Sfimaz iz Dolenje Mjerse./eset kilometru je prehodiy u 28. minutah. Pravijo, ÒÀ je šu naprej ku strjela, č/glih je liu daž kot iz škafai GRMEK NENAVADNA NOVICA IZ KOSCE Mladi misijona]/Gino Si-maz - Kuoserju Tl Gorenje Kosce je sl jeki/suknjo an se oženu s pru/jepo čečo u Milanu. Tale aovica je globoko pretresi/ posebno pobožne judi. Mi pa mislimo, da ni napra/u nič hudega, saj bo \ahkp usedno služu Bogu an pomagu judem. Pošten je biu/sam do sebe an do ejerkve/ Imeu je korajžo, katera/manjka marsikaterim juc^m. Rajši biti do-bar družinski mož, oče, tata, kot pa dfuhovnik, ki bi ne mogu vi c opravjati duhovniške služpe, kakor se spodobi temui stanu. DOLENJA MJERSA RENATO SIMAZ/ IMA DOBRE NOGE, PA/ TUDI DO-INCO Ob odkritjit spomenika bo imel uradni in slavnostni govor predsednik poslanske zbornice, Sandro Pertini. iprila je bla zzo podistič-rcia longa), etru, preko brajdah an viiogradih, ki dajejo narbuojk vino. Tekme se je udeležilo nad 50 judi, moških an/žensk. Par- Mali Jakob (Giacomo) Canalaz. KLODIČ Michele (Miha) Cana/az iz Klodiča, star 6 ljet, se je kre-gu z nami, zaki njesmp dali na «Novi Matajur» / slike njega ljepega bratrEica, Jakoba, ki se je rodiu/Mirelli an Pavlu Canalacu 4f decembra 1974, ko smo že objavili slike puno novorojenčkov. Prosimo malega Aliha, naj nam odpusti aiysada pru radi izpolnimo mjega željo. Mihov bratrac/Jakob (Giacomo), ki nam ga kaže slika, je rjes lj/p, bruman an se lepuo runa. želimo mu puno zdravja an veseja u življenju, ki ga ima pred sabo. SLAPOVIH P petak 28. marca so /odkopali na Ljesah Gusa/^ali-sta-Viktorja, Gajacov^ga iz Slapovika, ki je ump p dugi an neozdravljiv/ bolje^ ni u videmskem špi/alu. Rajnik Viktor je biu / star 48 ljet. Živeu je z drnžino, z ženo an dvjema Hčerkama u Laškem, u Pradamanu, kjer je biu kupu hi/o. Že pred smartjo je izra-ziu željo, dami biu rad pod-kopan u domači zemji, kjer sta podkoj/ana njega tata an mama. LOMBAJ U petak 4. aprilaf zjutrai so ušafali pred yrati hiš kjer je sam stan/au, mart-vega penzionisyf Leopolda Gusa - Uršneafi po domače. Star je biu 6o ljet. Sigurno, da ga je panflelo slabo, kadar je šu sp a/an ker je biu tisto nuoč/velik mraz, je rje-vež zmarznu. Podkopali so ga u Čedadu, kjer živi njega družina. SOVODNJE POLAVA/ U petak 4. aprila je umaru naš vasnjan Bepo Golob -Tomažinu. Star jé biu 73 ljet. Biu je zlo dobflr an djelo-van človek. Nfega pogreb je biu u čeplešišču u nedjejo 6. aprila.