Na deželi je navadno trajalo šolsko leto 46 tedoov, a v glavnih in manjših mestih (večinoma) pa le 44 tednov, torej je razlike 2 tedna. Ali bi ne moglo biti povsod enako dolgo šolsko leto, ali enako dolge počitnice? Mar smo mi toliko bolje (?) plačani, da nioramo dva tedna dlje poučevati ter nezdravi šolski vzduh po letu dlje sopsti? Zakaj bi ne bilo tudi na deželi dva meseca počitnic, kjer so otroci še bolj počitka potrebni, nego po mestih! Pa uže slišim tihoma govoriti: Tu je zopet nekdo, ki si želi počitka — le počitka, nič dela. — Zopet drugi meni: V mestih kaže urnik več ur pouka na teden; mestjanski učenci so bolj nadarjeni, kakor kmetski, imajo vet časa učiti se, dohajajo bolj redno v šolo, i. t. d. Vsemu temu se lehko oporeka. Da si ne želira le počitka, naj omenim tu, da se lebko vsak teden ena ura ali več k zdanjim doda, in kmalu bode toliko ur vkup, kolikor je odločenih za dva tedna. Tako bi se nobena ura ne izgubila pri pouku in vender bi bili v dolgosti učnega časa vsi jednaki, pa tudi urnik bi dobil več ur na teden. Da so tudi kmetski otroci talentirani, je razvidno iz tega, ker je mnogo inteligentnih Ijudij kmetskega stanu. Seveda so tudi tu, kakor povsod, izjeme. Otroci na deželi imajo mnogo domačega opravila, kar bi jih zopet opravičevalo k daljšemu počitku ter s tem rednost hoje v šolo zvekšalo. Pa če se enaka dolgost počitnic povsod ne doseže, to nas ne bode toliko bolelo, a veliko neprijetnejše se nam dozdeva to, da se počitnice — velike namreč — v raznih okrajih tudi z raznim časom začenjajo. Mar ne bi bilo boljše, da bi se čas na tanko določil, ali bi se nastavil začetek šole v času od 1. do 15., ali od 15. do 1. istega meseca. Zakaj ? Počitnice so zato, da se učenec in učitelj od trudapoinega dela odpočijeta, ne toliko telesno, ko duševao, in da si v tera času pridobivata novib močf za nadaljno delo. Jako priličen čas bi bil za to vzpomladi ali jeseni. A ker je po letu nestrpno vroče v šolskih sobah, in kakor je telo tako tudi duh bolj len, zato se postavljajo počitnice navadno v poletni čas. Prav tako! a vender je ta razlika, da nekateri končajo pouk skoraj v začetku poletja, drugi v sredi in tretji proti koncu poletja. Pomislimo še, koliko počitnic ima oni, ki gre iz okraja, kjer so kiualu v poletji počitnice, službovat v drugi okraj, kjer se one pozno prično. On tedaj uživa še enkrat toliko prostosti, kot clrugi. Ako bi pa nasprotno storil, bi pa nič počitka ne imel. Da pa slednje slabo vpliva na duh človeški, ve gotovo oni, kateri je uže kaj jednakega izkušal. Glavni vzrok se mi pa zdi ta, da bi se učitelj veliko lažje na dalje izobraževal, ako bi bil začetek ali konec šole povsod v isti čas postavljen; to je, da bi počitnice povsod z istim dnem pričeli ali — če ne Bin" — končali. Kakor se zbirajo in shajajo dandanes uže najnižje vrste Ijudje, isto tako je potrebno tudi nam, da vsak svoje misli povč in drug drugega poučuje. Dandanes stopa Ijudstvo vidno višje v vseh krogih, zato pač ravno mi zaostajati ne smemo in v to bi bil najpripravnejši čas v počitnicah. Poglejmo si, kako nepriličen je isti čas počitnic n. pr. v Novomeškera in Črnomeljsketn okraji, katera sta si soseda. Med tem, ko se v prvem počitnice prično, se v drugem uže končajo. Ali je pa med ljudstvom teh okrajev tolika razlika? Ali med njibovimi opravili? Ne! — Vsi so večinoraa kmetovalci, kateri obdelujejo polje in vinograde ter goj6 živino. Tudi podnebje obeh okrajev je bolj jednakomerno, vender v počitnicah pa taka razlika. Kako bodeš ti prisoten pri shodu, katerega tvoji sosedje napravijo, ko moraš doma poučevati, med tem, ko so oni prosti; isto tako je nasprotno. Mar te bode mogel tvoj sosed počastiti se svojim pohodom pri kakem zborovanji, ako mora v šoli biti? — Zato se ni treba ozirati na vuanje delo, n. pr. na žetev, mlatev, trgatev i. t. d., ker kmetski otrok ima, kar scm užd enkrat omenil, vedno dovolj dela doma.