Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si TEDNIK Terme Ptuj sava hotels & resorts ; Podravje ■ Gorišnica • Zaradi čigave ; kaprice most v Tibolcih \ ne bo obnovljen? O Stran 5 V Štajerski Ptuj, petek, 20. septembra 2019 Letnik LXXII • št. 73 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Maji Kal zdaj počne seksi ples Ptuj • Kdaj bo zraslo novo naselje v primestni četrti Rogoznica Najprej hiše, potem cesta - ali obratno? Že leta 2017 smo poročali, da se na ptujskem »beverlly hillsu« ali »dedinjah«, enem najbolj elitnih delov mesta, načrtuje izgradnja novega naselja z 52 hišami. Ob sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta je bilo največ pomislekov okrog prometno-tehničnega vidika. Tako svetniki kot stanovalci so se strinjali, daje optimalna rešitev nova cesta, saj obstoječa Ulica Jožefe Lackove navezave dodatnih hiš ne bo „zmogla". Več na straneh 6 in 7. Aktualno Podravje • Kmetijska zadruga zapira nerentabilne trgovine O Stran 2 Kronika Ptuj^ Gradbišče vsaj še do decembra O Stran 2 Podravje Podlehnik • Šolske linije odslej brezplačne za vse občane O Stran 5 Politika Slovenija • Letos za prevajalce dobrih 140.000 evrov, največ zaradi migrantov O Stran 6 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Se v sklopu tržnice obnavlja tudi Senčarjeva klet? o Stran 3 Zdravstveni dom Ptuj • Lahko, da boste v I čakalnici čakali dlje kot doslej ... o Stran 3 teMfij*#'> jc^rvusfa*, Uvjyiabfo ii LL L k t L ; \l 6 . ti ffi «TT> «k <1> I I ! Več v notranjosti časopisa. iii&uii(L-,. 2 Štajerski Aktualno petek • 20. septembra 2019 Podravje • Kmetijska zadruga zapira trgovini Z novim letom zaprtje ormoške in podlehniške prodajalne V Miklavžu pri Ormožu so tamkajšnji prebivalci zaskrbljeni zaradi govoric o zapiranju edine trgovine z živili v kraju. V Kmetijski zadrugi Ptuj so govorice o tem zanikali, ob tem pa razkrili, da z novim letom vrata zapirata prodajalni v Ormožu in Podlehniku. Zadružna trgovina v Miklavžu pri Ormožu (s sicer že nekaj časa precej okrnjeno ponudbo) zaenkrat še ostaja. V Miklavžu pri Ormožu je te dni vroča tema morebitno zaprtje edine trgovine v kraju. Po tem, ko je kmetijska zadruga v lanskem letu v omenjeni trgovinici prodajni program močno okrnila, saj so opustili kmetijski program ter prodajo gradbenega materiala in je tako ostal samo še živilski del, krajane sedaj skrbi, da bodo kmalu ostali še brez tega. Predvsem za starejšo populacijo, ki nima prevoznih sredstev, je bližina trgovine velika prednost, saj se tako lažje oskrbujejo z osnovnimi živili, pravi predsednik KS Boštjan Kosajnč, ob tem pa še dodaja, da so se ljudje ob govoricah o morebitnem zaprtju trgovinice zgražali: »Marsikdo pride v trgovinico po potrebna živila. Najbolj se mi smilijo starejši, ki niso mobilni in jim pot v trgovino že tako predstavlja oviro.« Informacije o zaprtju trgovine so zaskrbele tudi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, ki jih je preveril pri vodilnih na Kmetijski zadrugi Ptuj: »Od direktorja Kmetijske zadruge Ptuj smo dobili zagotovilo, da trgovine ne bodo zaprli. Je pa treba ljudem povedati, da je trgovina tukaj zaradi njih. Če ne bomo kupovali in pokazali interesa, da je ta za nas pomembna, potem bodo morda res razmišljali o zaprtju trgovine.« Tudi direktor Kmetijske zadruge Ptuj Branko Valenko je govorice o zaprtju miklavške prodajalne za zdaj zanikal. Razlog za zaprtje nekaterih trgovin: premajhen promet Je pa Valenko povedal, da bosta z novim letom vrata zaprli njihovi prodajalni v Ormožu in Podlehniku. »Z ormoškim županom sva iskala rešitev glede trgovine v Miklavžu pri Ormožu, kajti gre za edino trgovino v kraju. Ljudem je treba povedati, da če bodo trgovino uporabljali, bo ta odprta, če ne, pa je verjetno ne potrebujejo. Za zdaj zaprtja miklavške trgovine tako ne načrtujemo, bosta pa z novim letom vrata zaprli maloprodajalni v Ormožu in Podlehniku. Promet je premajhen, okolica se teh ne poslužuje dovolj. Veliki trgovski centri delajo svoje in nam jemljejo promet, tako da manjše trgovine, ki so služile predvsem starejšim, zamirajo. Ostale prodajalne za zdaj ostajajo, čeravno vetri-mo, kako to našo maloprodajno mrežo obvladovati.« Podlehniški župan šokiran Župan občine Podlehnik Sebastian Toplak o zaprtju zadružne trgovine ne ve nič: »Kaj takega slišim prvič. Doslej so bili na tej lokaciji, kolikor je meni znano, povsem zadovoljni in o kakšnem zapiranju trgovine nisem obveščen. Če informacija drži, se zaprtja nikakor ne moremo veseliti. Dejstvo je, da smo izrazito kmetijska občina in ogromno je občanov, ki v zadružni trgovini najdejo vse, kar potrebujejo. Za vse nas bi bilo zaprtje te trgovine zelo neugodno.« Brez skrbi pa so vsaj do nadaljnjega lahko v Žetalah, kjer ima Kmetijska zadruga prav tako svojo trgovino. Kot je povedal direktor KZ Valenko, ta namreč ostaja odprta. Monika Horvat, Karmen Grnjak Trgovina Kmetijske zadruge v Podlehniku z novim letom zapira vrata. Ptuj • Mesto bo še nekaj časa razkopano Gradbišče vsaj še do decembra V središču Ptuja bo gradbišče vsaj do konca novembra, so sporočili iz ptujske Mestne hiše. Bo tokratni rok končanja projekta obveljal? Z gradbišča so se resda že umaknili arheologi, pa tudi vrsta del je končanih. A lukenj na delovišču je še veliko in bo zanimivo spremljati, ali bo izvajalcem dela do konca novembra zares uspelo končati. Poleg podaljševanja roka za končanje je pričakovati tudi podražitev projekta. Čez palec bi lahko gradnja stala okoli šest milijonov evrov. Mestna občina (MO) Ptuj je sicer za projekt pridobila evropska nepovratna sredstva. Do sedaj je izstavila štiri zahtevke za izplačilo 1,7 milijona evrov. V kar 17 točkah pa projekt odstopa od prvotnega načrta. Med drugim se je občina odpovedala premični strehi in drsališču, zamenjali so vrsto in strukturo betonov (dražje so nadomestili s cenejšimi), sanirati bo treba nekaj sten objektov ob gradbišču. Nepredvidena dela se pojavljajo na komunalni infrastrukturi, ki je v starem mestnem jedru na nekate- Foto: Črtomir Goznik rih mestih povsem dotrajana. Občina tudi ne bo obnavljala paviljona (prodajalna Kivi), ki je v zasebni Podražitev projekta obnove tržnice, Slomškove in Miklošičeve ulice bodo svetniki predvidoma obravnavali na seji v oktobru z rebalansom letošnjega proračuna. Poškodovani tlaki v Prešernovi Zaradi vožnje s težkimi tovornimi vozili in dostavo na gradbišče so se poškodovali tlaki v Prešernovi ulici in na Slovenskem trgu. Granitne kocke, s katerimi je tlakovana vozna površina, so začele odstopati od podlage. Podobno situacijo smo na Ptuju doživeli lani, ko so zaradi preobremenitve odstopili tlaki na peš mostu, ki je služil kot obvozni most za vozila na nujni vožnji v času obnove starega dravskega mostu. Sanacijo v vrednosti dobrih 80.000 evrov bo s pomočjo sredstev EU plačala MO Ptuj. Zanimalo nas je, kdo bo pokrival stroške popravila tlakov v Prešernovi ulici in na Slovenskem trgu. Ponovno občina ali morebiti izvajalec? „Po zaključku gradnje se bo ugotovilo stanje dostavnih poti in vzroke za morebitne poškodbe. Na podlagi ugotovitve deleža škode, ki ga je povzročil izvajalec gradnje, se določi delež sofinanciranja sanacije med izvajalcem in MO Ptuj," so pojasnili na občini. lasti. Paviljon je sicer nameravala odkupiti, a jim dogovora o nakupu pravočasno ni uspelo skleniti. Tudi sprva predvideni material za rešetke, svetlobnike in zaključne robnike so zamenjali s cenejšim. Namesto inoxa bodo vgradili pocinkano pločevino. Že položene prodnike v ulici vzporedno z Miklošičevo bodo iztrgali in jih nadomestili z granitnimi kockami ter na novo uredili odvodnjavanje. Menjavo tlakov naj bi izvajalec opravil na svoje stroške. Z granitnimi kockami urejajo tudi Miklošičevo ulico. Del ulice je že tlakovan, del na novo pohodno površino še čaka. Iz projekta so črtali reflektorje in opremo za prodajalno, oder, štiri informacijske table (dve ostaneta) in pet fiksnih hišic (ostane jih deset). „Razlog za odločitev o opustitvi nekatere opreme, tudi strehe, odra in drsališča, temelji na racionalizaciji obratovalnih stroškov, stroškov vzdrževanja in skladiščenja," so navedli na MO Ptuj. Kot so izračunali, imajo manj dela in stroškov, če streho za prireditve nekajkrat na leto najamejo. Mojca Zemljarič M Foto: Črtomir Goznik Stroški projekta €, z DDV Gradnja 4.800.000 Arheološke raziskave 260.000 Projektna dokumentacija 190.000 Nadzor 27.000 Supernadzor 23.000 Vir: MO Ptuj Ptuj • S plakatom pred Mestno hišo proti sežigalnici „Naši vnuki nočejo sežigalnice" Branko Hren z Zgornje Hajdine se je ob napovedi Mestne občine (MO) Ptuj za interes o gradnji sežigalnice odpadkov odločil, da ne bo molčal. Nestrinjanje s projektom je ta teden z mirnim protestom izpostavil pred ptujsko Mestno hišo. „Sežiganje pomeni sproščanje strupov in ni pravi način reševanja problematike odpadkov. Vse, kar imamo za odpadek, je treba videti kot surovino za sekundarno predelavo ali uporabo. Pri sežiganju odpadkov se sproščajo težke kovine, furani in druge zdravju škodljive kemične spojine. Menim, da bi Ptuj razvojne možnosti lahko iskal na področju turizma. K temu pritiče tudi na podeželju pridelana neoporečna hrana. Čiste hrane ne moremo pridelovati na območju, kjer imamo sežigalnico, ki je obremenjena s toksini. Po svetu so večkrat poročali o primerih dobrih praks sežigalnic, naknadno se je izkazalo, da so bile rešitve slabe. Raziskave o vplivih na okolje so bile pristranske in neresnične, meritve so se po navadi izvajale v dogovoru s sežigalnicami. Poznan mi je primer iz Anglije, ko so se ljud- je samoorganizirali in zbrali denar za neodvisne študije. Rezultati so pokazali za več tisočkrat preseže- Branko Hren je na miren način javno izpostavil svoje mnenje proti gradnji sežigalnice. ne vrednosti snovi, ki jih tam ne bi smelo biti. Kontaminiran pepel so nato odstranjevali v skafandrih. Pred tem so se ljudje na teh površinah rekreirali in otroci igrali," je pojasnil Hren. „Enostavno ne zaupam pojasnilom, da sežigalništvo rešuje težave z odpadki. Vprašati se je tudi treba, kam s pepelom iz sežigalnice. Tega je za okoli 30 %. In kako bo to vplivalo na zdravje ljudi? Kaj bomo potem? Gradili nove bolnice, medicinske fakultete ...? Zato, da bomo reševali probleme, ki so posledica neustreznih rešitev. Sežigalništvo enostavno ni pravi način reševanja problematike ravnanja z odpadki," je prepričan Branko Hren, ki bo aktivnosti proti gradnji sežigalnice nadaljeval. Mojca Zemljarič Foto: MH Foto: MZ petek • 20. septembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Po čigavi meri je narejen nov vhod, ki vodi do kleti nekdanjega župana Se v sklopu tržnice obnavlja tudi Senčarjeva klet? Del investicije obnove ptujske tržnice je tudi rekonstrukcija vhoda v klet na Slomškovi ulici 9. Gre sicer za občinski prostor, ki pa je obenem tudi edini dostop do kleti, Ptujčanom znane kot Bastija. Ta je danes v lasti podjetja Tenzor, katerega solastniki so Miha in Miran Senčar ter Albert Bene. Kletni prostor (t. i. Bastija) v so-lasti nekdanjega župana Senčarja meri 160 m2. Gre za klet, ki ima enega od obeh vhodov z mestne tržnice (drugi vhod je s skupnega dvorišča gostilne Rozika), vendar oba dostopa vodita preko občinskih prostorov. V sklopu ureditve tržnice se prav te dni ureja tudi novi dostop do omenjenih Senčarjevih kletnih prostorov. Gre sicer za prenovo občinskega vhoda in prostora, posledično pa tudi prostora v lasti nekdanjega župana. Vhod bo praktično v celoti narejen na novo; prestavljen bistveno nižje, kot je bil doslej, z ličnimi vrati in tudi urejenim povsem novim stopniščem. Senčar: »Klet imamo v lasti že 20 let, načrtov zanjo nimam.« Na vprašanje, ali ni sporno, da je v projektu, ki ga je sam močno podpiral in je bil začet v času, ko je sam vodil občino, tudi obnova dostopa do njegove kleti, Senčar odgovarja: „To smo vključili v projekt ureditve tržnice iz več razlogov. Najprej je bila ideja, da se v celoti odkupi hiša na Slomškovi ulici 9 in v njej naredi hotel. V spodnjih, kletnih prostorih je bila načrtovana ureditev pivnice. Takrat smo ta prostor pokazali tudi Arsenoviču, (op. a. aktualnemu mariborskemu županu), ki ga je zanimalo več stavb v mestu, med drugim objekt, kjer je nekoč deloval Peko, pa stavba, v kateri je bila trgovina Kristal Rogaška, a se na koncu ni odločil za nobeno od omenjenih lokacij." Kot poudarja Senčar, ne vidi nič spornega v tem, saj za katerokoli Ureja se nov vhod v obe kleti, v občinsko in v klet nekdanjega župana. Klet nekdanjega župana meri 160 m2, dostop do nje pa je možen le mimo občinske kleti. mestni svet ni vedel, da je tudi ta investicija vključena v obnovo tržnice. Kot pravi, z vsemi podrobnostmi in spremembami projekta svetniki niso bili seznanjeni, bo pa od občine zahteval več informacij in pregled dokumentacije. „Če bo dejansko s prenovo pridobil občinski prostor, nimam nič proti, če bo pa največjo korist imel nekdanji župan, pa je to vsekakor sporno. Če seveda Senčar ni poravnal tistega dela investicije, ki zadeva njegovo lastnino." Dženana Kmetec dejavnost, ki bi jo želel umestiti v svojo klet, potrebuje služnostno pravico občine. Drugega vhoda namreč nima. „A trenutno načrtov s tem prostorom nimamo. Je pa to že 20 let moja lastnina. Šlo je praktično za to, da smo uredili sočasno s tržnico dostop do občinske kleti, vhod smo poglobili in bolj smiselno uredili, da je investicija celovita, če se že enkrat dela." Tržnica je »Senčarjev« projekt, podrobnosti mestni svetniki niso poznali ... Ptujska županja Nuška Gajšek poudarja, da je tržnica „Senčarjev" projekt ter da mestni svet ni poznal do potankosti načrtov te investicije: „Zdaj se v sklopu tržnice obnavlja dostop do občinske kleti; če bi kdo želel služnost, se bomo o tem odločali tudi na podlagi predloženih vsebin. Ker pa je dejstvo, da bo s tem občinski prostor za nas neuporaben, bomo to tudi finančno ovrednotili." Strinja pa se, da je ta poteza nekdanjega župana z vidika etičnosti sporna: "Čeprav se je lotil urejanja vhoda v občinski prostor, namreč ostaja dejstvo, da je to obenem tudi edini dostop do njegovih zasebnih prostorov." Županja še dodaja, da bi bilo smiselno preveriti, zakaj Bastija, ki je praktično pod drugo stavbo in na drugem naslovu, nima drugega dostopa. Če bi ga imela, bi tudi občinski prostor dobil na vrednosti. Tudi mestni svetnik in dolgoletni župan Štefan Čelan zagotavlja, da Podravje • Zdravniki iz ZD Ptuj ne bodo dali odpovedi Lahko, da boste v čakalnici čakali dlje kot doslej ... Aprila letos so zdravniki družinske medicine, zaposleni v Zdravstvenem domu Ptuj, zagrozili z odpovedjo. 16 jih je s pisno namero napovedalo, da bodo v primeru neupoštevanja zahtev s 1. junijem pristopili h kolektivni odpovedi. Zaradi ukrepov, sprejetih na ravni Vlade RS, so junija odpovedi zamrznili in postavili nov rok za dodatno izboljšanje razmer: 15. septembra 2019. „V ponedeljek smo imeli sestanek in uspelo nam je doseči dogovor, tako da zdravniki, zaposleni v ptujskem zdravstvenem domu, ne bodo dali odpovedi. Seveda smo zadovoljni, še vedno pa vsi skupaj upamo, da bomo dosegli razbremenitev naših zdravnikov v čim krajšem času," pravi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj. Zagotovljen denar za izplačilo dodatka za povečan obseg dela Nestrpno so zdravniki čakali še Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2019, ki zagotavlja dodatna sredstvajavnim zavodom, da lahko izplačajo višje plače zdravnikom, ki presegajo 1.895 glavarinskih količnikov (GK). „Aneks rešuje pravzaprav le to, da dobijo zdravstveni domovi, ki se odločijo zdravnikom priznati dodatek za povečan obseg dela, finančna sredstva za to. Pravno podlago za priznanje povečanega obsega dela so imeli zdravstveni domovi tudi doslej v 10.a členu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki kot standard določa Modro knjigo. Dejansko gre bolj za reševanje finančne situacije zdravstvenih domov kot za reševanje prekomernih obremenitev zdravnikov," menjo v Fidesu. Junija so številni družinski zdravniki po državi napovedane odpovedi zamrznili, saj je bil sprejet Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2019. S tem se je spremenila zgornja meja glavarinskih količnikov, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb na 1895 glavarinskih količnikov. Božena Galun: »Za paciente si bomo vzeli več časa« Dr. Božena Galun, vodja Službe zdravstvenega varstva odraslih (SZVO) v ZD Ptuj, je potrdila, da odpovedi, ki naj bi jih podali ta ponedeljek, ne bodo dali, kar pa ne pomeni, da so v celoti zadovoljni z doslej sprejetimi ukrepi: „Odločili smo se, da ne damo odpovedi, predvsem zato, ker dobro sodelu- jemo z vodstvom ZD Ptuj. Direktorica nas ne sili vpisovati novih pacientov čez postavljeno mejo glavarinskih količnikov, kot to počnejo v nekaterih drugih zavodih. Vseka- kor pa si še vedno želimo več časa za paciente, nikakor ne želimo več delati kot za tekočim trakom. Dogovorili smo se, da si bomo vzeli več časa za ljudi, morda bo zato Zdravniki, zaposleni v ptujskem Zdravstvenem domu, ne bodo stavkali. celo kdo v čakalnici čakal dalj časa, pa vendar, prav je, da se vsakemu pacientu posvetimo." Ob tem dodaja, da sprejetje Aneksa št. 2 ni pomembno vplivalo na njihovo odločitev: „Prav je sicer, da se nagradi tiste, ki delajo več. Bistveno pa je, da ne želimo več denarja, pač pa razbremenitev. Počakali bomo novo leto, da vidimo, kakšne spremembe se nam obetajo. Še vedno vztrajamo pri vseh dosedanjih zahtevah, zdravniki moramo imeti dovolj časa za paciente. Trenutno smo zelo zaposleni z urejanjem papiro-logije." Za paciente ZD Ptuj je trenutno najpomembneje, da so dosegli dogovor in preprečili najslabši scenarij: odpovedi zdravnikov. Če bi dejansko vsi, ki so napovedali, uresničili grožnjo, bi brez zdravnika ostalo okrog 11.000 ljudi. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 20. septembra 2019 Dornava • Kadri v občinski upravi Ponovno brez direktorja Rošadam v upravi občine Dornava ni videti konca. Po le treh mesecih skupnega dela sta se župan Janko Merc in direktorica občinske uprave Vesna Jerala Zver razšla. Vesna Jerala Zver je direktorica uprave občine Dornava postala v začetku maja. Po odhodu nekdanjega župana Rajka Janžekoviča, ki mu volivci na lanskih jesenskih volitvah več niso zaupali mandata, se je najprej iz uprave poslovila dolgoletna sodelavka na občini Anica Vrabl. Potem je sledil odhod direktorja Vilija Mara in pred kratkim še tajnice Helene Horvat, ki je sicer nadomeščala delavko na porodniškem dopustu. Županu Mer-cu tako pri delu pomagata dve sodelavki: tajnica Natalija Marin, ki se je vrnila s porodniškega dopusta, in računovodkinja Terezija Čuš. Jerala Zverova več ni direktorica dornavske občinske uprave, ker ni pravočasno opravila izpita o Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). „Dogovorjeno je bilo, da izpit opravi v treh mesecih. Če ga v tem roku ne opravi, ji delovno razmerje avtomatično preneha. Tako je bilo dorečeno s pogodbo. Izpit je sicer opravila, a 14 dni po dogovorjenem roku," je razlog o odhodu Vesne Jerala Zver z vrha občinske uprave komentiral župan Merc. MZ Slovenija • Sindikat upokojencev vladi Zahtevajo izredno uskladitev pokojnin Sindikat upokojencev Slovenije je pred odločanjem o predlogu proračuna za leti 2020 in 2021 na poslance in vlado naslovil odprto pismo, v katerem jih spominja, da so upokojenci že nekaj časa v čakalni vrsti za zakonsko uskladitev pokojnin, za kar so bili prikrajšani po zakonu za uravnoteženje javnih financ, in zahteva njihovo uskladitev. Potem ko je vlada glede na zadnje napovedi Umarja o zmanjšanju gospodarske rasti pohitela z zahtevo za prilagoditev oz. zmanjšanje proračunskih odhodkov, so v sindikatu opozorili, da je bila večina ukrepov po varčevalnem zakonu odpravljena, le upokojenci so še vedno deležni varčevalnih ukrepov. Kot so zapisali v pismu, pod katerega je podpisana predsednica sindikata Francka Četkovic, so prav upokojenci veliko prispevali k varčevanju države, saj so se njihove pokojnine zniževale ne le zaradi ne-usklajevanja, pač pa tudi zaradi zakonov in sistemskih ukrepov. Sindikat upokojencev je že na junijskem srečanju v Brežicah zahteval, da se pokojnine uskladijo na raven, ki bi jo dosegle na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar pomeni, da je treba opraviti še uskladitev za 7,2 odstotka. Predlagali so, da polovico uskladitve opravijo novembra letos, drugo polovico pa do junija naslednje leto. Sta K* IJSb^ Lr *" 1 hkh^V/^ I^U n SI rn » i r m^EA v'* Slovenija, Podravje • Zaradi vse več ilegalnih prehodov potreba po več nadzornikih Iščejo 100 novih policistov nadzornikov meje Zaradi čedalje večjega števila nezakonitih prehodov državne meje policisti iščejo tudi nove okrepitve. Policija je konec avgusta objavila nov razpis, s katerim iščejo nove policiste - nadzornike državne meje. Časa za prijavo je do konca septembra. »Doslej smo prejeli 81 vlog kandidatov. Osnovna plača delovnega mesta policist SR - NDM je 24. plačni razred (1.085,43 evra), v času usposabljanja na delovnem mestu je osnovna plača za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače delovnega mesta, to je 18. plačni razred (857,83 evra),« je - k'J-V'fr'JÍ'; V prvih osmih mesecih 9.800 ilegalnih prehodov V obdobju od 1. januarja do 31. avgusta 2019 so policisti na območju Slovenije obravnavali 9.801 ilegalnih prehodov državne meje, v enakem obdobju lani 5.912. Število seje tako glede na enako obdobje preteklega leta povečalo za 65,8 %. V prvih osmih mesecih letos so bili najpogosteje obravnavani državljani Pakistana, Alžirije in Afganistana. 'JViji l.-i-.:- . I • •'.), ; Msil pojasnil vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije Vesna Drole. Trenutno zaposlenih 278 nadzornikov Kot pojasnjujejo na Policiji, se kandidati, ki izpolnjujejo vse pogoje, uvrstijo v izbirni postopek, znotraj katerega je poleg psihološkega in zdravniškega pregleda treba opraviti še preizkus telesnih zmogljivosti, razgovor z izbirno komisijo in varnostno preverjanje. Sledi šestmesečno usposabljanje v Policijski akademiji. Na podlagi doseženih rezultatov pa nato sprejmejo odločitev, katerim kandidatom bodo ponudili zaposlitev. »Izbrani kandidati bodo predvidoma januarja 2020 najprej sklenili H___ Foto: Arhiv policije pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za čas 6-mesečnega usposabljanja), po uspešno zaključenem usposabljanju pa bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sicer za opravljanje nalog varovanja schengenske meje in varovanja objektov,« je razvidno iz objave na njihovi spletni strani. Po podatkih Policije je trenutno zaposlenih 278 nadzornikov državne meje, in sicer na območju Policijske uprave Koper, Kranj, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Maribor. Na podlagi trenutno objavljene javne objave pa želijo za določen čas zaposliti še 100 kandidatov, predvidoma na območju Policijskih uprav Celje, Koper, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Monika Horvat Žetale • Z redne seje občinskega sveta Najprej ceno vode zvišali, zdaj so jo znižali Žetalski občinski svet je na torkovi seji ponovno odločal o ceni vode. Na junijski seji so žetalski svetniki namreč že sprejeli predlagano povišanje cene vode (vodarine in omrežnine), na tokratni pa so ceno ponovno zniževali na prejšnjo raven, saj se vse občine, vključene v skupni vodovodni sistem, s povišanjem niso strinjale... Župan Anton Butolen je zbranim svetnikom pojasnil, da tudi na septembrskem kolegiju županov niso dosegli soglasja o novih oziroma nekoliko višjih cenah vode (voda-rine in omrežnine), ki jo je že pred meseci predlagalo Komunalno podjetje Ptuj kot upravljavec skupnega vodovodnega sistema. V občinah Kidričevo in Starše se namreč, kot je znano, ne strinjajo s predlagano višjo ceno omrežnine. Tako zadeva po besedah Butolena ostaja odprta, dokler ne bo prišlo do konsenza med občinami. Župan je ob tem tudi opozoril na morebitne negativne posledice takšnega stanja: »Če ne bo konsenza, stoji priprava dokumentacije za obnovo celotnega spodnejpodravskega vodovodnega omrežja, ki jo potrebujemo za naslednjo perspektivo. Brez ustrezno pripravljene dokumentacije ne moremo do evropskega denarja.« Dodal je še: »Omrežje v naši občini sicer še ni staro. Problem pa je v tem, da do občine voda mora pri-teči. Priteka pa po ceveh vprašljive kakovosti...« Na seji so zbrani svetniki potrdili predstavnika občine v svetu zveze haloških občin. Predlagan je bil Nejc Sakelšek, saj je mlad, zagnan in sposoben. Zaradi bolezni je bil odsoten, vendar je bil po pričevanju Matjaža Kopšeta o predlogu obveščen in je kandidaturo sprejel. V nadaljevanju seje je župan poročal, da je sanacija cest po neurju trajala približno dva meseca in je do danes večinoma zaključena. Večina poškodovanih cest je tako prevoznih, še vedno pa čaka sanacija plazu, saj zanjo pričakujejo tudi denar iz okoljskega ministrstva. Silvo Potočnik je izpostavil vprašanje glede vzpostavitve širokopasovnega omrežja. Butolen mu je odgovoril, da naj bi postopki stekli v prihodnjem obdobju. Sestanki z občani naj bi se začeli že v tem letu oz. najkasneje v začetku prihodnjega leta. Delo na terenu naj bi po predvidevanjih steklo junija 2020. Vozlišče bo po načrtih v Stopercah, problem pa ostajajo tako imenovane bele lise. KG Svetniki občine Žetale so na septembrski seji obravnavali 10 točk dnevnega reda. Foto: MZ petek • 20. septembra 2019 Podravje Štajerski 5 Markovci • Prostori neprimerni za hrambo gradiva Občina bi kupila prostor za 75.000 evrov Občina Markovci se zanima za odkup poslovnega prostora v tamkajšnji občinski stavbi za potrebe ureditve občinskega arhiva, in sicer za 75.000 evrov. O tem predlogu bodo na sredini seji med drugim odločali tamkajšnji svetniki. Za ta prostor se zanima občina. Kot je pojasnil župan Milan Gabrovec, je občina prejela ponudbo podjetnika Branka Veseliča, s. p., za prodajo poslovnega prostora v velikosti dobrih 64 kvadratnih metrov, ki je v pritličju občinske stavbe, zraven poštne poslovalnice. Prostor bi bilo po njegovem smiselno odkupiti in ga preurediti v prostor za shranjevanje arhivskega gradiva. Kot je razvidno iz predloga rebalansa proračuna za letošnje leto, bi za nakup odšteli 75.000 evrov. »V najkrajšem možnem času, v roku pol leta, moramo pridobiti nov prostor za arhiv, kajti klet, kjer so sedaj ti dokumenti, je kljub razvlažilnikom zraka preveč vlažna. Precej dokumentacije je treba shranjevati in ta mora biti hranjena v ustreznih razmerah, da se ne uniči,« je potrebo po nakupu prostora pojasnil Gabrovec. Za ureditev mansarde več kot 60.000 evrov A to ni edina investicija, ki jo v občinski stavbi namerava občina speljati predvidoma še v tem letu. Načrtujejo namreč tudi ureditev dveh preostalih mansardnih prostorov, za kar imajo v proračunu na voljo slabih 64.000 evrov ter še 8.000 evrov za dodatno ureditev prostorov za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine. »Pred časom smo že uredili osrednji del mansardnega prostora, kjer je etnološka zbirka. Sedaj pa bi radi uredili še prostora na vsaki strani za potrebe društev in občine. Prav tako želimo urediti vizualizacijo v prostoru stalne zbirke etnološke dediščine,« je še pristavil župan. Monika Horvat Ptuj • Evropski teden mobilnosti Prednost pešačenju, kolesarjenju ... Gremo peš! je slogan letošnjega evropskega tedna mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra. S številnimi dogodki ga obeležujejo v številnih občinah, med drugim tudi na Ptuju. V sklopu tega tedna je Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj (ZŠAM) pripravilo dan odprtih vrat za učence 4. razredov vseh ptujskih osnovnih šol. Zanje so pripravili predavanje Varna pot, jim predstavili delovanje združenja, šolo vožnje Prednost, o pomenu varnosti pa so s četrtošolci govorili tudi policisti Policijske postaje Ptuj ter redarji SOU Sp. Podravja. V sredo so se po mestu vozili predšolski otroci. Starejše skupine Vrtca Ptuj so se preizkušale na poligonu Kolesarček, skozi zabavne igre so se učili osnov pravilnega vedenja v prometu. Danes, v petek, pa ptujske osnovne šole sodelujejo v preventivni akciji Ulice otrokom. Okrog šolskih okolišev bodo s kredami v pisane barve odeli siva tla. Ob istem času se bodo na vožnjo od Mestne hiše do Rance podali rekreativni kolesarji. V soboto bo na vrsti plovba s Čigro po Dravi; na ladji bo tudi lokalni turistični vodič, ki bo Ptuj predstavil z drugačne perspektive. „Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet ter njegove škodljive posledice," pojasnjujejo organizatorji Evropskega tedna mobilnosti. DK V tem tednu so se otroci starejših skupin Vrtca Ptuj sprehodili do mesta in preizkusili na poligonu Kolesarček. Gorišnica • Z obnovo mostu letos in tudi prihodnje leto ne bo nič Zakaj most ne bo obnovljen? Prebivalci naselja Tibolci v občini Gorišnica se bodo obnove dotrajanega mostu, ki povezuje njihovo vas z Moškanjci, očitno se načakali. Čeprav je sprva kazalo, da se bo obnova mostu čez reko Pesnico na cesti Moškanjci-Tibolci začela še letos, je že po vroči debati na junijski seji gorišniškega občinskega sveta postalo jasno, da se to ne bo zgodilo. Kot smo takrat poročali, so se nekateri svetniki z županom Jožefom Kokotom udarili okrog načrtov glede obnove. Zmotilo jih je predvideno zmanjšanje širine vozišča (s sedanjih 3,80 metra na predlaganih 3,50 metra) ter na drugi strani povečanje pločnika za pešce in kolesarje, kot je to bilo storjeno pri nedavni obnovi mostu v Zamušanih. Predlagali so, da se poišče ustreznejša rešitev. Kot eno izmed možnost so navedli, da se načrtovani pločnik zoži, površine za kolesarje pa se ločene s črto uredi v enakem nivoju, kot je vozišče. Tako bi pridobili večje vozišče od planiranega, ki bi bilo primernejše za večja vozila. Župan je takrat med drugim odgovarjal, da v tem primeru obnove mostu letos ne bi mogli izvesti, saj da bi morali iti v spremembo projekta. Prav tako pa nobeden izmed predlogov (z zoženim voziščem in na drugi strani z zoženim pločnikom) na koncu z večino svetniških glasov ni bil izglasovan. Kot kaže, pa skupnega jezika niso našli še vse do danes. Namesto za most denar za sanacijo strehe na športni dvorani Na naše vprašanje, zakaj ne prisluhne željam določenih svetnikov glede predlagane rešitve, da bi torej zmanjšali predvideno širino pločnika in na ta račun pridobili več prostora za vozila, pa je župan Jožef Kokot odgovoril: »Kaj je narobe z mostom v Zamušanih? Nekdo bi me prepričeval, da bi pošiljal ljudi v nevarnost, kombajn pa Sporen most u Tibolcih, ki bo očitno ostal takšen, kot je še dolgo. gre enkrat na leto čez most. To so samo kaprice.« Sicer pa je še dejal, da statika ne dopušča širitve mostu. Povedal je tudi, da so denar, ki je bil z letošnjim proračunom planiran za omenjeno obnovo mostu (poleg lastnih sredstev so naložbo nameravali financirati tudi s pomočjo 23. člena ZFO) preusmerili za sanacijo strehe na športni dvorani. Valenko: »Ne želimo nobenega čudeža« Domačin in svetnik za vas Tibolci Darko Valenko pa je znova poudaril, da v zvezi z obnovo mostu ne želijo nobenega čudeža: »Že na seji smo takrat predlagali, da se v načrtu predviden pločnik širine 1,60 metra zoži, razliko pa namenimo za kolesarsko stezo, ki pa bi bila v enaki ravnini kot vozišče. Tako bi pridobili več prostora za vozila. Ne vidim, zakaj to ne bi šlo skozi,« strne Valenko in pou- dari, da želijo le, da bi bila zadeva za prebivalce čim bolj uporabna. Opozarja še, da gre za pretežno kmetijsko območje ter da že sedaj z večjimi vozili gre težko zvoziti, saj je tik pred mostom kot tudi za njim oster ovinek, z zmanjšanjem vozišča pa bi bilo to skorajda ne- mogoče. Glede na to, da obnova mostu tako še lep čas ne bo prišla na vrsto, pa je še odgovoril: »Most je vsekakor potreben obnove. V kako kritičnem stanju je, pa ne bi ocenjeval, saj nisem strokovnjak za te zadeve.« Monika Horvat Župan Jožef Kokot: »Ne vem, kdaj bo most v Tibolcih prišel na vrsto...« Župan Jožef Kokot je namreč dejal, da se obnove omenjenega mostu ne bodo lotili v letošnjem letu, pa tudi v prihodnjem ne: »Obnova tega mostu stoji. Mi gremo naprej z obnovo mostu na Forminu, ki se je nameravamo lotiti skupaj z Dravskimi elektrarnami v prihodnjem letu. Ne vem, kdaj bo ta most v Tibolcih prišel na vrsto. V letu 2020 ne, morda 2021,2022... Obnove obeh mostov v enem letu pač ne moremo izpeljati.« Foto: Črtomir Goznik Podlehnik • O avtobusnih prevozih Šolske linije odslej brezplačne za vse občane Z izvajalci šolskih prevozov je občina Podlehnik sklenila dogovor in tako zagotovila brezplačni prevoz za vse občane in občanke. Občina je v preteklem obdobju prejela pobude o brezplačnem prevozu občanov. To potrebo so zaznali predvsem med starejšimi občani. Po besedah župana Sebastiana Toplaka je bil dogovor z izvajalcem sklenjen na podlagi zakonodaje, ki omogoča brezplačne prevoze občanov na šolskih linijah. Župan je zagotovil: »Za občane so prevozi brezplačni. Ob vstopu na avtobus prejmejo 'nulto' vozovnico.« Arriva bo pri tem kot izvajalec spremljala koriščenje storitve. Podatke bodo posredovali na občino, kjer se bo vodila evidenca o številu opravljenih brezplačnih prevozih. Na podlagi števila učencev, ki koristijo šolske prevoze, vsako leto prilagodijo linije šolskih prevozov. V letošnjem šolskem letu je v veljavi sedem relacij, ki jih lahko koristijo. Župan verjame, da bodo s storitvijo olajšali pot do centra Podlehnika, starejšim občanom pa omogočili več samostojnosti. KG Popravek V članku z naslovom Občina letos iztržila dobrih 800.000 evrov s prodajo nepremičnin, ki smo ga objavili v Štajerskem tedniku 17. 9. nam je pri poimenovanju tabele zagodel tiskarki škrat. Pravilen naslov tabele se glasi: Seznam vseh nepremičnin MO Ptuj. Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo Foto: Občina Podlehnik Foto: MH Foto: MH Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 20. septembra 2019 Slovenija, Podravje • Policija išče dodatne prevajalce za prebežnike Doslej za prevajalce že dobrih 140.000 €, največ zaradi migrantov Policija za prevajanje v postopkih s tujimi državljani z javnim pozivom išče prevajalce za ustno in pisno prevajanje iz bangladeškega, tigrinjskega, kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika v slovenski, srbski, hrvaški ali angleški jezik. In kakšno plačilo nudijo? Kar 43,08 evra bruto za uro ustnega prevajanja. Letos so sicer vsi stroški prevajanj znašali že več kot 140.000 evrov. Policisti po vsej državi vsakodnevno odkrivajo nezakonite prebežnike, tudi v naših krajih. To, da se možje v modrem sporazumevajo z njimi, pa davkoplačevalce kakopak stane. »Za leto 2019 se stroški za prevajanje za migrante ne vodijo ločeno, ampak so vključeni med vse stroške prevajanj po sklenjenih pogodbah med policijo s posameznimi prevajalci za tuj jezik v navedenih letih. Večji del teh stroškov se nanaša na prevajanja iz tujih jezikov v povezavi z mi-granti, ki v tem letu znaša 144.870 evrov,« je pojasnil predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija in ob tem dodal: »Policija potrebuje prevajalce zaradi izvajanja postopkov s tujci posameznih držav. Policija mora pri uradnih postopkih s tujci (prekr-škovni, kazenski) zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, da tujci uporabljajo svoj jezik oz. da se prevaja v jezik, ki ga razumejo. Na ta način zagotavljamo prevajanje pri postopkih z migranti in s tem nemoteno delo policije za izvajanje zakonitih postopkov in izpolnjevanje standardov človekovih pravic.« Policija ima pogodbe sklenjene s 119 prevajalci Policija ima sicer sklenjene pogodbe s 119 prevajalci za prevajanje afganistanskega (dari, paštu, farsi), albanskega, angleškega, arabskega, azerbajdžanskega, bengalskega, bosanskega, bolgarskega, češkega, črnogorskega, gvi-nejskega, hrvaškega, francoskega, indijskega (hindi, urdu in panjabi), iranskega (farsi), italijanskega, kitajskega, kurdskega, madžarskega, makedonskega, moldavskega, nemškega, nizozemskega, pakistanskega (urdu), poljskega, portugalskega, romunskega, ruskega, slovaškega, srbskega, španskega, tadžikistanskega, turškega, ukrajinskega in znakovnega jezika (jezik gluhih), pojasnjujejo z Generalne policijske uprave. Migranti prihajajo iz zelo različnih govornih 1 v» • območij Očitno pa ob vse večjem številu ilegalnih prebežnikov iz zelo različnih držav policisti v postopkih s tujci potrebujejo še več prevajalcev. Policija je namreč konec avgusta na svoji spletni strani objavila poziv za prevajalce za ustno in pisno prevajanje iz bangla-deškega, tigrinjskega, kurdskega, dari, farsi, urdu in paštu jezika v slovenski, srbski, hrvaški ali angleški jezik. »S trenutnim pozivom policija išče prevajalce za jezike, pri katerih se je med postopki (delom policije) izkazalo, da primanjkuje prevajalcev za nemoteno delo. Migranti, ki nezakonito prečkajo državno mejo, prihajajo iz različnih držav in govornih območij. Zaradi raznolikosti jezikov, ki jih navedeni govorijo, se seveda kažejo potrebe po novih oz. dodatnih tolmačih in prevajalcih,« o razlogih za iskanje dodatnih prevajalcev pove Menegalija. Honorar: 43,08 evra bruto Poleg tega, da morajo prevajalci znati slovenski, srbski, hrvaški ali angleški jezik in ban-gladeški, tigrinjski, kurdski, dari, farsi, urdu ali paštu jezik, pa morajo zagotavljati prevajanje 24 ur na dan vse dni v letu, vključno s sobotami, nedeljami, prazniki in dela prostimi dnevi in še, da se na potrebo po prevajanju lahko odzovejo v dveh urah. Z izbranimi prevajalci bo sklenjena pogodba o avtorskem delu, vendar ne dlje kot do konca letošnjega leta. Kaj pa plačilo? »Višina honorarja bo znašala 43,08 evra bruto za uro ustnega prevajanja in 25,80 evra bruto za obračunsko stran pisnega prevoda. Za obračunsko stran pisnega prevoda se šteje 1.500 znakov brez presledkov. Okvirna pogodbena vrednost pogodbe o avtorskem delu bo znašala 10.000 evrov bruto. Prav tako bo prevajalec upravičen do povračila prevoznih stroškov za prihod na kraj prevajanja in nazaj v višini kilometrine, ki se v skladu z veljavnimi predpisi določi v višini 30 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95. oktanov za vsak prevoženi kilometer,« je med drugim razvidno iz objave na njihovi spletni strani. Na poziv doslej prejeli devet vlog Kot še pišejo, se na javni poziv lahko prijavijo tudi tisti prevajalci, ki zaradi presežene pogodbene vrednosti v letu 2019 nimajo več sklenjene pogodbe z Ministrstvom za notranje zadeve oz. Policijo. Zainteresirani kandidati lahko pošljejo vlogo najkasneje do konca septembra. »Na poziv smo trenutno prejeli devet vlog, od teh je ena od prevajalske agencije in osem vlog fizičnih oseb. V večini primerov smo ob sprejemu vlog ugotovili, da jih morajo prevajalci dopolniti (v skladu s pozivom), zato smo jih pozvali k dopolnitvi vlog,« so še povedali na Generalni policijski upravi. Monika Horvat Pojasnilo Novinarka Dženana Kmetec v članku z naslovom »Kje bo Kurentovanje 2020 in kdo bo organizator« navaja, da sem kot direktorica Zavoda za turizem Ptuj podpisala pogodbo z izvajalcem karnevalske dvorane za 2019 in 2020, kar je napačna informacija. V letu 2018, ko je bila podpisana pogodba, sem bila namreč odsotna z delovnega mesta zaradi rojstva otroka, materinskega dopusta in staševkega varstva. Katja Gonc Ptuj • Kdaj bo zraslo novo naselje v primestni četrti Ro Bodo gradbeni mate: Že leta 2017 smo poročali, da se na ptujskem »beverlly hillsu« a podrobnega prostorskega načrta, ki je osnova, da se gradnja la optimalna rešitev nova cesta, saj obstoječa Ulica Jožefe Lackove Konec leta 2016 je potekala javna razgrnitev dopolnjenih osnutkov dveh odlokov o občinskem podrobnem prostorskem načrtu: za enoto urejanja prostora LV 21 Ptuj - Nova vas severno od ulice Jožefe Lackove in LV20 Ptuj - Nova vas južno od meniških gozdov. Gre za dve tesno povezani območji, na katerih se predvideva izgradnja novega naselja. Zaradi bojazni, da se bo bistveno povečala frekventnost vozil, ob gradnji naselja predvsem težke gradbene mehanizacije, so takrat pobude dali številni občani, s predlogi, da se ob razširitvi naselja vzpostavi povezovalna cesta. Predlagano je bilo, da se pred izgradnjo nove soseske uredi celotna ulica Jožefe Lackove, z možnostjo povezave nove ceste mimo cerkve sv. Leopolda Man-diča. Tudi takratni ptujski župan Miran Senčar se je s tem strinjal in optimistično napovedal, da lahko to cesto občina uredi v roku dveh let in jo spremeni v pet metrov široko cestišče s pločnikom. Že ob sprejetju OPPN za omenjeni območji so občinski svetniki večkrat izpostavili, da podpirajo investicijski ciklus, a da je treba pred tem obvezno urediti ustrezno cesto. Kljub številnim izraženim pomislekom pa je bilo že ob sprejetju OPPN jasno, da obstaja možnost gradnje, preden bo nova cestna povezava urejena. Investitor čaka gradbeno dovoljenje, stanovalci grozijo Dobri dve leti po sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta so stanovalci Ulice Jožefe Lackove in Vodove na nogah, saj so nekateri lastniki parcel (Robert Šegula, Darko Paušner, Matej Purg, Miha Purg, Jožica Korpar in Marija Ljubec) oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo ceste do njihovih parcel. „V kratkem se lahko zgodi,da se bo na odseku Ulice Jožefe Lackove in Vodove ulice, kjer sta vrtec I V Miran Senčar: »Načrtovali smo cestno povezavo še s hišami Na jasi« Foto: Črtomir Goznik Kot pravi nekdanji ptujski župan Miran Senčar, so se z lastnico, ki ne želi prodati svojega zemljišča za potrebe izgradnje nove ceste, dogovarjali dalj časa. Ves čas neuspešno. „Planirali smo narediti novo cesto in jo nato navezati še s hišami Na jasi. Krožna pot čez gozd bi tako združila novo naselje s tem delom, posledično bi bilo tudi po Peršonovi ulici manj prometa." Trobentica v Rogoznici in OŠ Ljudski vrt, znatno povečal težki gradbeni promet (večtonski tovornjaki in druga gradbena mehanizacija). To se bo zgodilo zaradi predvidene gradnje naselja novih stanovanjskih enot in gradnje nove infrastrukture za to naselje, ki jo hočejo investitorji speljati s 3,5 m široke ceste iz Ulice Jožefe Lackove. Ta gradnja bo potekala več let ali celo več deset let," pravita stanovalca Ulice Jožefe Lackove Angela in Igor Golob. Sporno se jima zdi tudi, da je med investitorji Robert Šegula, ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik in je soglašal s sprejemom OPPN. Prepričana sta, da bo to vplivalo na varnost otrok in drugih udeležencev v prometu: „Sedanja cesta je po dimenzijah primerna že sedaj samo za enosmerni promet in so težave že, ko se srečujejo osebni avtomobili, kako bo šele potem, ko bo povečan gradbeni promet zaradi gradnje tega naselja. Naj še opomnim, da bodo na tem območju tudi zelo prizadeti prebivalci, saj bo povečan gradbeni promet občutno vplival na kakovost njihovega življenja in zaradi povečanega hrupa tudi na ceno nepremičnin!" Kot pravita, je jasno, da je občinski prostorski načrt glede faznosti izgradnje napisan dvoumno: „Za-radi te ceste je tudi sprejet OPPN tako, da se lahko tolmači na več načinov, kar očitno zelo ugaja investitorjem." Investitorji: »Imamo enake pravice kot tisti, ki na tem bregu že stanujejo!« Robert Šegula, eden izmed investitorjev, ki namerava graditi na tem bregu, pravi, da so lastniki parcel več kot 10 let čakali na sprejetje OPPN. Sam ima zemljišče v lasti že 20 let: „12 fizičnih oseb nas želi graditi na delu tega območja in verjetno imamo enako pravico do uporabe ceste Ulice Jožefe Lackove kot tisti, ki tam že stanujejo. Cesta je javno dobro, ni njihova lastnina. Res je, da sem bil mestni svetnik ob sprejetju OPPN, a le eden izmed 29, ki so se soglasno strinjali s sprejetjem, tako da en sam glas ne bi veliko štel." Ob tem dodaja, da so bili že pred približno desetimi leti tik pred sprejetjem OPPN, a je bil v -- S Foto: Črtomir Goznik "Ta gradnja bo potekala več let ali celo več deset let," pravita stanovalca Ulice Jožefe Lackove Angela in Igor Golob. petek • 20. septembra 2019 V središču Štajerski 7 goznica rial za 52 hiš dostavljali helikopterji? : ali»dedinjah«, enem najbolj elitnih delov mesta, načrtuje izgradnja novega naselja z 52 hišami. Ob sprejemu občinskega hko začne, je bilo največ pomislekov okrog prometno-tehničnega vidika. Tako svetniki kot stanovalci so se strinjali, da je -navezave dodatnih hiš ne bo „zmogla". Bodo stanovalci zdaj investitorjem onemogočili gradnjo? Foto: Črtomir Goznik hočejo novo cesto, pa imajo nadstreške na občinski zemlji. Komunikacija je ključna, ne pa izsiljevanje. Nekateri pač živijo zato, da vsemu nasprotujejo." Rajko Fajt: „Kaj bo, če se na tej cesti srečata dva kamiona?!" Svetnik Rajko Fajt pravi, da ne gre za to, da bi stanovalci želeli omejiti gradnjo, pač pa si želijo, da se ustvarijo primerni pogoji za to: „Podpiram gradnjo, a nujno je najprej urediti varno cesto. Na obstoječi je že zdaj komaj možno srečanje dveh osebnih vozil, ob srečanju s kamioni pa se dobesedno umikamo na dvorišča hiš. To je šolska pot in ne znam si predstavljati, kako bo, če bodo tu vozili težki gradbeni tovornjaki, prevoz za otroke pa ni urejen. Ko smo se pogovarjali, je bilo rečeno, da bodo stanovalci v novogradnjah imeli dostop do Ulice Jožefe Lackove peš in s kolesi, nikakor pa ne z vozili. Tega ta cesta enostavno ne zdrži z varnostnega vidika. Predlog je bil, da se jim uredi dostop po zgornji strani, s cesto, ki bi se nato navezovala še Na jaso." Fajt poziva Svet za preventivo, da si ogleda stanje na terenu, investitorjem pa predlaga, da pomagajo pri dogovoru z lastnico, ki ne želi prodati svojega dela zemljišča, brez katerega pa nove ceste ni možno graditi: „Šele ko bo cesta, naj začnejo graditi, sicer prevzemajo odgovornost tudi za ogrožanje varnosti na tej cesti!" Dženana Kmetec voljo mobilni aplikaciji v lio Ptuj in Štajerski tednik OS in Android naprave ► üoo$lcpíay I ® App5tore takratni občinski svet razdeljen in ni potrdil predloga. Marija Ljubec, ena izmed lastnic precejšnjega dela zemljišča na območju Nova vas južno od meni-ških gozdov, pravi, da ne razume nasprotovanja ljudi. Sprašuje se, ali gre morda zgolj za ljubosumje in nevoščljivost: „Zemljišče sem podedovala od brata, pred 30 leti je bilo to zazidalno območje, a ker se je brat ukvarjal s kmetijstvom, ni podal vloge za gradnjo. Deset let sem nato tudi sama obdelovala to zemljo, a od kmetijstva se enostavno težko živi. Dali smo vlogo, OPPN je sprejet, parcele smo razmejili in zdaj upamo, da bomo dobili gradbeno dovoljenje in lahko začeli graditi. Nekateri med tistimi, ki so zdaj zelo glasni nasprotniki, so gradili na črno svoje hiše, nadstreške ... Tudi zato je obstoječa cesta preozka in nevarna. Zdaj Razen za stanovalce Foto: Črtomir Goznik 42 samostojnih hiš in pet dvojčkov; 17 hiš lahko začnejo graditi že v kratkem Kot izhaja iz OPPN, je za območje v Novi vasi, severno od ulice Jožefe Lackove, predvidena izgradnja 12 hiš, za območje v Novi vasi južno od meniških gozdov pa izgradnja petih povezanih hiš (dvojčkov) in 30 prostostoječih hiš. Po ureditvi križišča in dostopa do parcel lahko investitorji po sprejetem prostorskem načrtu začnejo gradnjo 17 novih hiš. Preostale pa šele po izgradnji nove cestne povezave iz Slovenskogoriške ulice. Županja: „Lahko le poskušam prepričati investitorje, naj počakajo ..." Županja MO Ptuj Nuška Gajšek pravi, da je cesta res nevarna in neprimerna za vožnjo s težko gradbeno mehanizacijo: „Preverjamo vse pravne možnosti, rešitve čez noč ni. Edino, kar lahko naredim, je, da skušam investitorje prepričati, naj počakajo z gradnjo!" Ob tem dodaja, da se je v času, ko je občino vodil Miran Senčar in so OPPN sprejeli, odvilo veliko razprav. Svetniki so sicer soglasno potrdili predlog z željo po novih investicijah predvsem za mlade in mlade družine v mestu, a kot poudarja, je nekje v zraku obviselo to, kar so želeli in pričakovali: da se bo takoj pristopilo k postopkom za ureditev nove ceste: „Pogovori so se sicer takrat začeli, a rezultata ni, zato je zdaj nastal velik problem. Sprejeti OPPN predvideva v prvi fazi urejanje križišča in izgradnjo povezave do novih hiš. To gradbeno dovoljenje sedaj pridobivajo investitorji. OPPN hkrati omogoča, da izgradnjo nove cestne povezave iz Slovenskogoriške (tretja faza) delamo vzporedno, a za novo cesto moramo najprej pridobiti zemljišča. Tu pa se zatika. Skušali bomo doseči dogovor z lastniki. Če ne bo šlo, bomo takoj šli v postopek razlastitve. Če bi bivši župan takoj po sprejemu izpeljal postopke in dosegel dogovor ali vsaj začel postopek razlastitve, bi bile danes stvari rešljive ali celo že rešene. Trenutno pa imamo zvezane roke. Prostorski načrt je sprejet, ne moremo ga ne preklicati, ne razveljaviti, razen da gremo v spremembo, kar pa traja, v vmesnem času pa stvari tečejo naprej. Sem absolutno na strani stanovalcev, vendar vse, kar lahko naredimo, je, da skušamo investitorje prepričati, naj še počakajo kako leto dve... V primeru dogovora z lastniki zemljišč lahko bistveno manj, da uredimo novo cesto. Dejstvo je, da bo sicer promet po Ulici Jožefe Lackove nemogoč." Če se bodo dogovorili za nakup potrebnih zemljišč za cesto, jo bodo najprej gramozirali. Za to občina potrebuje 250.000 evrov. Od tega imajo 55.000 evrov zagotovljenih v letošnjem proračunu, preostalo nameravajo zagotoviti v naslednjem letu. Foto: Črtomir Goznik 8 Štajerski Vzgoja in izobraževanje petek • 20. septembra 2019 Podravje • Uvajanje otroka v vrtec je večdnevni proces Če starši ne komplicirajo, bo za otroka veliko lažje September je čas, ko se za mnoge najmlajše začenja novo obdobje. Mnogi malčki se namreč v tem času prvič vključujejo v organizirano varstvo, kar je zanje povsem nova izkušnja. Procesu prilagajanja se v slovenskem prostoru namenja posebna pozornost. Uveljavljen je koncept postopnega uvajanja otrok v vrtec. V praksi se proces uvajanja otrok v vrtec razlikuje med vrtci in je pogosto tudi prilagojen individualnim posebnostim posameznega otroka. O uvajanju otrok v vrtec smo govorili s strokovnjakinjo s področja predšolske pedagogike in področja zakonodaje, ki ureja varstvo predšolskih otrok, prof. dr. Jurko Lepičnik Vodopivec, zaposleno na Univerzi na Primorskem, sicer tudi avtorico več kot 100 znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja izobraževanja. Pojasnila je, da vsakodnevna ločitev otroka od staršev lahko predstavlja za starše in otroka stisko in nelagodje. Za lažji prehod je mogoče otroka v vrtec uvajati postopno. „V Kuri-kulum za vrtce smo že leta 1999 zapisali, da imajo otroci pravico do postopnega uvajanja v vrtec." Strokovnim delavcem vrtca je pri tem prepuščena avtonomnost pri presoji o obliki uvajanja. „V praksi to pomeni, da ni dileme o tem, ali bo otrok ob vstopu v vrtec deležen uvajanja ali ne, temveč gre za odločitev o tem, kakšno bo uvajanje," je povedala Lepičnik Vodo-pivčeva. V vseh vrtcih omogočajo postopno uvajanje, a je čas različen Kakšna je praksa v vrtcih Spodnjega Podravja smo povprašali ravnateljico ptujskega vrtca Marijo Vučak in ravnatelja OŠ Podlehnik Dejana Kopolda. O praksi postopnega uvajanja v Vrtec Dornava smo govorili tudi z ravnateljem Osnovne šole dr. Franja Žgeča Iztokom Hrastarjem in z direktorico Zasebnega vrtca Vilinski gaj Tamaro Pe-klar Korošec. V vseh vrtcih omogočajo in priporočajo postopno uvajanje otrok v vrtec. Prav tako vsi vrtci organizirajo predhodne sestanke v vrtcih, kjer se starši seznanijo z delom vrtca, spoznajo strokovne delavce ter tudi predstavijo posebnosti in navade otroka. Prakse uvajanja v vrtcih pa se razlikujejo. Vrtci pri- poročajo različen okviren čas uvajanja, ob tem pa tudi priznavajo individualne posebnosti otrok in po potrebi tudi omogočajo podaljšanje časa uvajanja v individualnih primerih. V Vrtcu Ptuj omogočajo staršem in otrokom spoznavanje vrtca že ob vpisu otroka. Uvajalno obdobje traja različno dolgo in je odvisno od posameznega otroka in družine. Določi ga vzgojitelj skupaj s starši. V Vrtcu Ptuj staršem priporočajo, da prvi dan otroka spremljajo v igralnico, ga spodbujajo v interakcijo z vzgojiteljico ter drugimi otroki. V vrtcu se z otrokom zadržijo okoli dve uri. Naslednji dan Vrtci pri uvajanju otrok uberejo različne strategije Če zaupajo starši, bo tudi otrok Profesorica Jurka Lepičnik Vodopivec navaja, da je uvajanje otroka v življenje v vrtcu proces, ki zahteva svoj čas, pri čemer je pomembnih več dejavnikov. Eden izmed njih je prav ta, da se starši in otrok dobro pripravijo na vrtec. Prav na pripravljenost staršev pa so kot na izjemno pomemben dejavnik opozorili tudi ravnatelji vrtcev. V Zasebnem vrtcu vilinski gaj se zavedajo, da je prehod v vrtčevsko varstvo »zelo stresen in čustveno občutljiv tako za otroka kot tudi za starše, predvsem za mamo«. Ko je vzpostavljeno zaupanje med vrtcem in starši, pa naj bi po besedah direktorice Tamare Peklar Korošec to čutili tudi otroci in tako lažje zaupali. Sodelovanje s starši je po besedah ravnatelja Vrtca Podlehnik Dejana Kopolda nujno pri uvajanju otroka v vrtec. Prav tako opozarja ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak: »V času uvajanja je zelo pomembno, da starši zaupajo načinu našega dela, izkušnjam in strokovnosti vzgojiteljic.« svetujejo, da starši počakajo, da se otrok zaigra, nato pa se od njega poslovijo in počakajo v garderobi, da se vrnejo, če bi bilo to potrebno. Tretji dan vse poteka podobno, le da starši za nekaj ur zapustijo vrtec. Četrti dan starši otroka oddajo pri vratih vrtca, otrok pa v vrtcu ostane do kosila. Peti dan poskusijo, da otrok v vrtcu prespi. Če se otrok upira in ne želi zaspati, ga ne silijo, ampak mu dajo na razpolago še več časa, da se prilagodi. Ko otrok v vrtcu enkrat prespi oz. ko ne izraža večje stiske ob uspavanju, starši otroka pustijo v vrtcu od jutra do konca (torej do ure, ko bi prišli ponj v vrtec). I Priporočen čas uvajan ja I Priporočen način uvajanja 1 Vrtec Ptuj 1 teden Prisotnost starša v vrtcu, ki se postopoma zmanjšuje, prisotnost otroka pa se podaljšuje. Vrtec Podlehnik 2 tedna Postopno uvajanje brez prisotnosti starša, kjer se prisotnost otroka postopoma podaljšuje. Vrtec Dornava 1 teden Prisotnost starša v vrtcu, ki se postopoma zmanjšuje, prisotnost otroka pa se podaljšuje. Zasebni vrtec Vilinski gaj 2 - 3 tedne Prisotnost staršev je zaželena, starši so v času uvajanja aktivni. . v* »v* • Starši naj čimprej pustijo otroka samega vsaj nekaj časa V Vrtcu Podlehnik pri uvajanju otroka na podlagi izkušenj priporočajo, da starši otroke čimprej za krajši čas pustijo same. Sicer jim dovolijo, da ostanejo tudi z otroki v igralnici, če tako želijo. Kot koristno se je izkazalo tudi, da otroci s seboj prinašajo igračo ali predmete, na katere so navezani, saj otroka spominja na starša in se tako lažje pomiri. Proces uvajanja naj ne bi trajal predolgo, »ker lahko prihaja do napetosti, da otrok zgolj preži na to, kdaj se bodo starši vrnili«. Kopold pri tem še dodaja: »Obdobje 14-dnevnega uvajanja se po naših izkušnjah izkazuje za ustrezno. Približno 2 meseca pa traja, da se otroci povsem navadijo na vrtec.« Podoben proces večdnevnega uvajanja izvajajo tudi v dor-navskem vrtcu. Ravnatelj Igor Hrastar še pravi: »Z uvajanjem imamo pozitivne izkušnje, saj se vzgojiteljice res trudijo, da se dogovarjajo s starši in omogočijo ot- rokom in tudi staršem priložnost, da vzpostavijo zaupanje za bivanje v vrtcu." Vsekakor pa je treba upoštevati pogoje, ki jih zahteva celotna skupina v vrtcu. Zasebni vrtec Vilinski gaj: prvo spanje otroka šele peti dan V Zasebnem vrtcu Vilinski gaj dajejo uvajanju velik poudarek. Pred otrokovim vstopom v vrtec omogočajo obiske po predhodnem dogovoru z vzgojiteljem. Ob vstopu v vrtec starš spremlja otroka v skupini, najprej se skupini pridružita na zunanjem delu, nato prideta na zajtrk in odideta, ko se vrnejo z igrišča. V naslednjih dneh otrok sam ali v prisotnosti starša ostane na kosilu. Peti dan uvajanja je šele čas za prvo spanje. V prihodnjih dneh z uvajanjem nadaljujejo. Peklar Koroščeva dodaja: „Starša pri uvajanju 'zaposlimo', da je dejaven. Ko je zaposlen starš, otrok lažje zapusti starševo naročje in se tudi sam zaposli.« Karmen Grnjak Ormož • Glasbena šola polno zasedena Povpraševanje presega ponudbo Glasbena šola Ormož, ki letos praznuje že 60 let delovanja, je v novem šolskem letu povsem zapolnjena. V ormoško glasbeno šolo je v novem šolskem letu vpisanih 272 učencev, od tega večina, 221, za poučevanje petja in igranja instrumentov. Več učencev kot prejšnje šolsko leto se je vpisalo tudi v program predšolska vzgoja in glasbena pripravnica (25) ter balet (26). Največ zanimanja je za učenje kitare, violine, klavirja in diatonič-ne harmonike, letos so zabeležili povečan vpis tudi za igranje trobil, je povedala ravnateljica Glasbene šole Ormož Tatjana Petek in dodala, da je tudi na njihovi šoli (podobno kot na Ptuju) povpraševanje veliko večje, kot so možnosti, zato vsem željam ne morejo ugoditi: »Vpis in preizkus glasbenih sposobnosti za tekoče šolsko leto smo tako kot vse druge glasbene šole po državi k. Decembra slavnostni koncert Ormoška šola letos praznuje 60 let delovanja. Priprave na obeležitev častitljivega jubileja so že v polnem teku: »Slavnostni koncert ob obletnici bo 28. decembra 2019 ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku. Mi že pridno vadimo, zato upam trditi, da nas čaka lep večer.« Foto: Arhiv Glasbene šole Ormož imeli v maju. Kot sem že večkrat povedala, pa vpis ne pomeni, da so vsi otroci, ki opravijo preizkus glasbenih sposobnosti, tudi sprejeti v šolo. To pa zato, ker smo omejeni pri financiranju šolskega ministrstva. Moram pa dodati, da nam je ministrstvo z novim šolskim letom odobrilo širitev za dva učenca. Seveda se ne sliši veliko, ampak mi smo tega veseli.« Pred vrati šole ostalo 36 otrok Kljub drugačnim željam tako v novem šolskem letu niso mogli sprejeti skupaj 36 otrok. V ormoški šoli nudijo osnovno glasbeno izobrazbo za mnoge glasbene instrumente in za petje. Poleg petja tako poučujejo klavir, kitaro, violino, harmoniko, di-atonično harmoniko, trobila, pihala, tolkala in balet. Pod okriljem šole delujejo pihalni, kitarski in Orffov orkester, pevski zbor, komorne skupine in mažoretna skupina. »Šolanje v glasbeni šoli poteka šest oziroma osem let. Večina otrok zaključi šolanje po šestih letih, eni tudi prej, drugi pa vztrajajo do konca. Tisti, ki so in še hodijo v glasbeno šolo, vedo, da so to dolgi »treningi«, zahtevajo veliko prostega časa, vztrajnosti pa tudi trme, če želiš, da se izpod prstov ali kako drugače slišijo lepe melodije,« še pravi ravnateljica šole. Monika Horvat petek • 20. septembra 2019 Podravje Štajerski 9 Slovenija, Ptuj • Označbe registrskih tablic za vozila Postojna in Krško s svojo označbo, Ptuj brez Ptujska mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn je izpostavila zanimivo vprašanje: zakaj Ptuj nima lastne oznake na registrskih tablicah na vozilih. „Ptuj naj se aktivno angažira, da bi pridobili lastne registrske tablice. Postojnajih denimo ima, Ptuj ne. Če stremimo k temu, da bo Ptuj regijsko središče in ne le provinca Maribora, je to eden izmed temeljnih pogojev," je poudarila Puppis Freebairnova. Na Ministrstvu za infrastrukturo, ki za področje registracij motornih vozil skrbi od leta 2011, so povedali, da registracijska območja in njihove oznake predpiše minister. V Sloveniji jih imamo 11. Izmed 11 mestnih občin jih ima devet lastno registrsko oznako, nimata je le Ptuj in Velenje. Imata pa jo Krško in Postojna. Registrska območja in oznake so zaokrožene na več upravnih enot in so naslednja: Celje (CE), Koper (KP), Kranj (Kr), Krško (KK), Ljubljana (LJ), Maribor (MB), Murska Sobota (MS), Nova Gorica (GO), Novo mesto (NM), Postojna (PO) in Slovenj Gradec (sG). Letno za izdelavo tablic dobre štiri milijone evrov V petletnem obdobju se v Sloveniji izdela okoli 2,5 milijona registrskih in preizkusnih tablic za motorna in priklopna vozila. „Dejanske količine se prilagajajo konkretnim potrebam. Ministrstvo je decembra 2017 petletno krovno pogodbo za izdelavo tablic sklenilo s podjetjem KIG. Okvirna vrednost posla za obdobje petih let znaša dobrih 22 milijonov evrov," so pojasnili Foto: Črtomir Goznik Devet od 11 mestnih občin ima svojo označbo na registrskih tablicah: Ljubljana, Nova Gorica, Koper, Kranj, Novo mesto, Celje, Slovenj Gradec, Maribor in Murska Sobota. na infrastrukturnem ministrstvu in dodali, da je trenutno v prometu okoli 1,7 milijona vozil s slovenskimi registrskimi tablicami. Vozila diplomatskih predstavništev, policije, varnostno-obveščevalne agencije, dela specializiranega državnega tožilstva, vojske in obveščevalno-var-nostne službe imajo posebne registrske označbe. Diplomatska vozila registrirajo upravne enote, vojaška ministrstvo za obrambo, policijska pa ministrstvo za notranje zadeve. 31.600 vozil s svojo oznako Lastniki vozil se lahko odločijo tudi za individualni napis (izbrani del oznake) na registrski tablici svojega vozila. Teh tablic je v prometu 31.643 kompletov. Lastniki na tablici navedejo svoje ime, ime podjetja ali pa kakšen drug resen, zabaven, neprimeren ali pa celo žaljiv napis. Med napisi so na primer naslednji: LJ-UBICA, KR-NEKI, KP-DREKA, CE- -ORGASM, GO-IN HELL, PO-REDEN, GO-U 3PM, PO-PICKI, MB-BANDIT, GO-AWAY, CE-BUREK, KR-VESEL, KR-OMPIR, KR-GLEJ, U-MEGLA, KR-HITRA, PO-PAMETI, POSREDUJ, KR-ALJICA, KR-JUHUHU... Neprimerno vsebino od i • v • lani zavračajo Ker so nekatere prošnje ali želje po individualnem napisu na registrski tablici neprimerne, je kar nekaj primerov, da jih državni organ zavrne. „Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki je v uporabi od lanskega oktobra, določa, da izbrani del oznake registrske tablice ne sme vsebovati kratic državnih organov, določenih tujih predstavništev in mednarodnih organizacij ter neprimernih vsebin ali izrazov. Če stranka želi rezervirati registrske tablice z izbranim delom oznake, pri tem pa referent za registracijo meni, da bi lahko šlo za neprimerno vsebino ali žaljivi izraz, referent še pred izvedbo rezervacije o tem pisno seznani Javno agencijo za varnost prometa, ki preko Ministrstva za infrastrukturo pridobi mnenja različnih institucij o (ne)primernosti izbranega dela oznake. Javna agencija Republike Slovenije za varnost Registrska tablica za osebno vozilo klasične dimenzije 52 x 12 cm stane 9,32 evra. Cena tablice za moped velikosti 15 x 11 cm je 7,69, za motor velikosti 18 x 18 cm 9,98, za prikolico ali tovorno vozilo (zadnja tablica) dimenzije 34 x 22 cm pa 10,68 evra. Za tablico z izbranim delom označbe oziroma individualnim napisom boste odšteli enkrat več, kot bi plačali za redno izdelano tablico. Navedene so cene za po eno tablico. Običajno je treba kupiti dve (osebna in tovorna vozila, kombiji, avtobusi, bivalniki), za motorje, mopede, prikolice, štirikolesnike pa eno. V primeru individualne izdelave napisa na tablici boste v žep segli še za rezervacijo. Ta stane 65 evrov, za nakup večjega števila pa 27 evrov. I^toÜ Foto: Črtomir Goznik prometa z mnenji institucij seznani registracijsko organizacijo. Od 19. oktobra 2018 se je presojalo (ne) spornost vsebine registrske tablice z izbranim delom oznake v sedmih primerih," so navedli na ministrstvu. Mojca Zemljarič Promocijsko sporočilo Idealna stopnja vlage v prostoru Gospa Melita Merzdovnik iz Slovenj Gradca je pred nekaj leti obnovila starejšo hišo. Kmalu zatem pa so se v hiši pojavile težave z vlago in plesnijo. To je bil znak z alarm, zato se je odločila, da bodo v obnovljeno hiši vgradili decentralni prezračevalni sistem Lunos. Rezultati so jo navdušili in prepričana je, da imajo tudi drugi podobno pozitivno izkušnjo, saj je nemogoče biti razočaran nad učinkovitostjo prezračevalnega sistema. Lunas Melita je vedela, da lahko težave s plesnijo in odvečno vlago odpravi le dober prezračevalni sistem, a je minilo nekaj časa, da je našla pravega. Pri iskanju in preverjanju ponudbe prezračevalnih sistemov po tehničnih trgovinah je naletela na revijo, v kateri je prebrala članek o izkušnjah s prezračevalnim sistemom Lunos. Pozitivne izkušnje so jo pritegnile, zato je poklicala v podjetje. Melita ne more prehvaliti profesionalnega odnosa, na katerega je naletela: »Poklicala sem v Lunosovo poslovalnico v Mariboru in se s tamkajšnjim zaposlenim, gospodom Domnom, dogovorila za ogled. Takoj sem dobila zelo dober občutek, da sodelujem z resnim podjetjem in strokovno podkovanimi ljudmi. Gospod Domen je bil vedno pripravljen potrpežljivo odgovarjati na kup mojih vprašanj. In tako sem se znebila dvomov o svoji odločitvi.« Profesionalen odnos, zadovoljna stranka S prezračevalnim sistemom Lunos je zelo zadovoljna. Pohvali tudi vse zaposlene v podjetju, ki imajo vse potrebno znanje s tega področja. O tem se je med vgradnjo prezračevalnega sistema prepričala tudi sama: »Svoje delo je opravil zelo strokovno in po stanovanju še zdaleč nisem imela nešteto navrtanih lukenj, kot sem si predstavljala poprej. Mojster je svoje delo opravil izjemno hitro in nobeno opravilo ni ostalo nedokončano. Še prahu ni bilo, vse je pospravil.« Svojo dobro izkušnjo z vgradnjo prezračevalnega sistema Lunos je zaupala sestrični, ki je zaradi pomislekov, da bo vgradnja sistema uničila omet, odlašala z vgradnjo. Potem si ga je kupila tudi ona. Melita nadaljuje: »Prav navdušujoče je, kako preprosta je vgradnja tega sistema. No, seveda, če ga vgradi človek, ki se na to spozna. In pri Lunosu več kot očitno vedo, kaj delajo. Za decentralni sistem z rekuperacijo Lunos ne najdem dovolj pohvalnih besed, to je čudovita stvar.« me pozabite na prezračevanje poskrbite za svoje zdravje odpravite odvečno VLAGO IN pleseN prihranite pri ogrevanju Presrečna je, da se je znebila odvečne vlage: »Prej sem pogosto odpirala okna in tako zračila, a ni kaj dosti pomagalo. Zdaj ko imam prezračevalni sistem, pa se mi s tem ni treba več obremenjevati. V bivalne prostore prek sistema neprestano prihaja svež zrak, medtem ko lahko okna ostajajo zaprta. V tem letnem času je to še posebno dobrodošlo, saj bi ob odpiranju j oken izgubili veliko toplote, pa še po dimu bi smrdelo, ker se v vasi veliko sosedov ogreva na drva. Prezračevalni sistem Lunos v prostor dovaja izključno svež zrak, neprijetne vonjave in tudi alergene snovi ostanejo zunaj.« Melita prezračevalnega sistema ne uporablja prav dolgo, a pravi, da ne more verjeti, kako so lahko toliko časa živeli brez tega: »Po vgradnji decentralnega prezračevalnega sistema je življenje nedvomno bolj kakovostno in tudi dihaš drugače. Kdor se odloči za prezračevalni sistem Lunos, mu gotovo ni žal.« Neviden in neslišen -a zelo učinkovit Prezračevalni sistem Lunos je za stanovalce neviden (vgrajen je zelo natančno, z minimalnim posegom v prostor) in neslišen (deluje zelo tiho, zelo občutljivi ljudje, ki jih moti tudi najtišji zvok, se lahko odločijo za do- ffco sklad loVensk< okoljski Javni sklad Eko sklada a Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije PE Ljubljana www.lunos.si V podjetju Lunos so prejeli nagrado za inovativnost Ponosni so, da so 28. junija v Frankfurtu prejeli nagrado TOP 100, ki nagrajuje inovativnost srednje velikih podjetij. »Tekmovanje TOP100 poteka sedaj že 26. leto, v izbirnem procesu je bilo podjetje LUNOS še posebej prepričljivo.« Nagrado so prejeli na podlagi patenta - majhne filtrske pene, katere idejo je Michael Merscher (njihov vodja razvoja in član upravnega odbora v nemškem matičnem podjetju) s sodelavci pridobil ob gledanju vremenskega poročila na televiziji. Osnova za inovativen patent je bila gobica, ki mikrofon zaščiti pred hrupom vetra. Ravno ta patent predstavlja srce e2 prezračevalne enote, njihovega najbolj prodajanega in priljubljenega prezračevalnega sistema. Prezračevalni sistem e2 je majhen, enostaven za vgradnjo in s svojimi izjemno nizkimi stroški vgradnje tudi cenovno zelo ugodna rešitev, saj zanj ni treba napeljevati razvodnih cevi. S tem predstavlja odlično rešitev tako za novogradnje kot tudi za sanacije. Lunas Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si Filter za cvetni prah je testiral inštitut SLG Pruf-undZertifizierungsGmbH in dokazal 90-odstotno učinkovitost filtracije cvetnega prahu, cigaretnega dima in finega prahu. datni dušilec zvoka). Njegovega učinka pa ni mogoče spregledati - prezračevalni sistem dejansko deluje, kar dokazujejo merilniki vlage, ki po vgradnji kažejo drugačne parametre kot pred vgradnjo. »Ali ni ena od najpomembnejših stvari prav to, da v prostoru, kjer preživimo ogromno časa, dihamo čist in svež zrak?« se sprašuje Melita, mi pa se strinjamo, da sta svež zrak in idealna stopnja vlage pogoja, da se v svojem domu dobro počutimo in imamo zdravo bivalno okolje. 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 20. septembra 2019 Vinkovci • Vokalno-instrumentalna skupina Halonga Slovenija v Slavoniji Festivala Slovenija v Slavoniji 2019 se je letos udeležilo več kot 550 udeležencev iz 21 različnih društev oz. skupin iz celotne Slovenije. Med njimi je bila tudi vokalno-instrumen-talna skupina Halonga iz kulturno-umetniške sekcije Kluba Halonga iz Cirkulan. Foto: Matilda Gole Na letošnjem festivalu v Vinkovcih smo se predstavili kot instrumen-talno-vokalna skupina Halonga Cirkulane, ki jo sestavljajo Ljudski godci KUD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, Ljudske pevke KUD Maksa Furjana iz Zavrča in ustni harmonikarji Potepuhi Halonga iz Cirkulan. Za sodelovanje na tridnevnem mednarodnem festivalu smo bili izbrani preko razpisa Slovenija v Slavoniji 2019. V skladu s programom smo v okviru drugega festivalnega dneva na slovenskem odru izvedli dogovorjen program slovenskih skladb in pesmi, predvsem pa smo predstavili Haloze z bližnjo okolico, iz katerih prihajamo vsi nastopajoči. Že prvi dan, v petek, smo spremljali predstavitve slovenskih folklornih skupin na spoznavnem večeru v hotelu Admiral. Sobotni dan pa smo končali z nastopom na osrednjem predstavitvenem odru, kjer nas je spremljalo in pozdravilo nekaj tisoč obiskovalcev »vinkovačkih jeseni«. V nedeljo dopoldne smo si ogledali še veliki mimohod otroških folklornih skupin z več kot 2000 nastopajočimi v povorki, kar je bila enkratna paša za naše oči. Vsi nastopajoči smo prejeli mednarodni certifikat za udeležbo na festivalu, ki je za nas tudi priznanje za naše dosedanje požrtvovalno amatersko kulturno-umetniško delovanje. Vsi udeleženci festivala pa smo lahko doživeli Slavonijo tudi skozi spremljevalni turistični program, ki so ga pripravili domačini. Sprejel in vodil nas je prijazen vodič, ki nam je med drugim predstavil Vukovar, popeljali smo se z ladjo po Donavi in si ogledali hišo nobelovca Lavoslava Ružičke, dvorec grofa Eltza ter Ilok s starimi vinskimi kletmi. Sprehodili smo se še po starem mestnem jedru in si ogledali cerkev sv. Kapistra-na in dvorec Odescalchi Principovac, od koder je prekrasen pogled na Vojvodino. Ogledali smo si tudi znamenitosti mesta Vinkovci in Bakovo. Matilda Gole Cirkulane • Srečanje sošolcev, rojenih leta 1933 Spomini, ki ne zbledijo Nekdanji sošolci se srečujejo že 26 let. To je generacija, ki se je pred 2. svetovno vojno, leta 1940, vpisala še v prvi razred slovenske osnovne šole. Le pol leta je trajal pouk in so Nemci že vkorakali v tedaj našo državo Jugoslavijo. Pet let okupacije je bila za Slovence velika mora, z različnimi usodami ljudi. V nemški šoli so padale kazni za izgovorjeno in slišano slovensko besedo. Po petih vojnih letih pri nas se je uresničil pregovor: »Vse pride, vse mine.« Z nastankom nove Jugoslavije so se mlade generacije močno preseljevale za delom, šolanjem in drugo. V srcih ljudi pa je vedno tlela misel na domače okolje in spomine na lepe trenutke iz mladosti, v čudovitem svetu Haloz. Leta 1993 so se trije sošolci omenjene generacije: Jože Dernikovič -Pepček, Zalika Pešec in Franjo Gnilšek dogovorili sklicati svoje sošolce na srečanje. Odziv vabilom je bil izjemen. Prvi dve srečanji sta se leta 1993 odvijali na Šukovem vikendu (pri Emeršiču) v Gradiščah. Vsa naslednja srečanja so tradicionalno potekala septembra v gostišču Krona v Cirkulanah, letošnje, že 26., je bilo 6. septembra. Ob izbrani kulinariki in domačnosti prijaznih gostiteljev so obujali spomine ter nato zadovoljni odšli na domove v upanju na prihodnje srečanje. F.G. Foto: Zoran Dernikovič Nekdanji sošolci OŠ Cirkulane se srečujejo že 26 let. Ormož • 50 let OOZ Ormož in krajevni praznik Ormož Se mestu obeta investitor, ki bi že v začetni fazi nudil 200 delovnih mest? Minuli petek je bilo v Ormožu slovesno - s skupno prireditvijo so obeležili pol stoletja območne obrtno--podjetniske zbornice (OOZ) Ormož in krajevni praznik krajevne skupnosti Ormož. Otvoritvena parada skozi mesto z ormoškimi mažoretkami in pihalnim orkestrom, praporščaki, gasilska vozila, konjeniki, starodobniki in motoristi, svečano izobešanje slovenske zastave z grajskega stolpa, kjer so prazniku v pozdrav zapeli člani dobravskega moškega pevskega zbora ter v nadaljevanju vrhunec praznovanja - svečana podelitev priznanj KS Ormož in 50 let obrtne zbornice Ormož v beli dvorani grajske pristave. Na slovesnosti je zbrane v uvodu nagovoril predsednik KS Ormož Vlado Hebar, ki je med drugim dejal, da ga veseli, da so se ob jubileju zbornice odločili za združeno prireditev, saj je po njegovem čas, da tudi v »Ormožu zapiha nov veter in podjetniška zbornica dobi bistveno boljše pogoje sodelovanja«. OOZ Ormož je čestital ob visokem jubileju, krajanom in krajankam pa ob krajevnem prazniku, ob tem pa poudaril, da je praznik lepa priložnost za predstavitev domačih društev in posameznikov ter hkrati tudi za zahvalo najaktivnejšim krajanom, društvom in organizacijam. Na slovesnosti, ki jo je z glasbenimi vložki popestrila Glasbena šola Ormož, je priznanje KS Ormož s knjižno nagrado prejela dijakinja Gimnazije Ormož Taja Husel, za pomemben prispevek k razvoju kraja so s priznanji KS Ormož nagradili: Nežko Vaupo-tič za dolgoletno prizadevno knjižničarsko delo, dolgoletnega člana Lovske družine Ormož Stanislava Frangeža, odgovorno urednico in novinarko KTV Ormož Karolino Pu-tarek in zborovodjo pevske skupine Okarina Zlatko Puklavec Banjanin, s plaketami pa predsednika PGD Ormož Rajka Košiča, podjetje Verus Vinogradi in OOZ Ormož za 50 let uspešnega delovanja. Županov obisk v Srbiji Kot je v pozdravnem nagovoru dejal ormoški župan Danijel Vrb-njak, se zavedajo, da je pred njimi veliko izzivov. Omenil je dva največja načrtovana projekta, s katerima nameravajo kandidirati za evropska nepovratna sredstva; širitev in komunalno opremljanje obrtne cone Ormož in obnova vodovodnega Pisma bralcev Prejemniki bronastega, srebrnega in zlatega ključa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije s predsednikom Brankom Mehom. omrežja skupaj s sosednjima občinama: »Če seštejemo vse te investicije, se gibljemo okoli 15 milijonov evrov, ki bi jih radi počrpali v naslednjem letu oz. dveh.« Spregovoril je o prizadevanjih na področju gospodarstva ter poleg že omenjene načrtovane širitve cone še dejal, da se močno trudijo, da pripeljejo tudi kakšnega investitorja. Med zelo zainteresiranimi naj bi bil investitor iz Srbije, s katerim se Ormožu obeta za več kot 100 milijonov evrov vredna investicija in za okoli 200 novih delovnih mest v začetni fazi. Združeni do boljšega • M • V in prijaznejšega poslovnega okolja »Hvaležni smo našim prednikom, ki so pred pol stoletja začutili potrebo po povezovanju in tako v Ormožu letos praznujemo 50 let organiziranega delovanja obrtnikov. Že od nekoč je Ormož bilo mesto s kar nekaj močnimi obrtniki, ki so hitro občutili potrebo po povezovanju. V vseh teh letih se je marsikaj spremenilo, tako so bila leta, ko se je ormoško gospodarstvo in podjetništvo močno razvijalo, žal pa so bili tudi slabi čas za podjetnike in obrtnike, čeprav smo se tem izzivom vedno znali prilagajati. Zato še kako potrebujemo trdno in strokovno zbornico, ki je naš prvi svetovalni servis za potrebe podjetnikov in obrtnikov, da se izobražujemo in izpolnjujemo v strokovnem znanju,« pa je v drugem delu slovesnosti, kjer so se posvetili 50. obletnici OOZ Ormož, zbrane nagovorila predsednica Mojca Šalamun. V nadaljevanju je še pozvala, da se jim pridruži še več članov, saj lahko samo združeni ustvarjajo boljše poslovno okolje. Meh: »Želimo samo, da imamo takšne pogoje kot Nemci« Na slovesnosti sta zbrane nagovorila tudi župana sosednjih občin, Mirko Cvetko in Jurij Borko, slavnostni govornik pa je bil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki je pohvalil prizadevanja območne zbornice in dejal, da lahko le močna in številčna zbornica uspešno zastopa interese obrtnikov in podjetnikov. »Zbornica nima nobene druge naloge, kot da ščiti interese obrtnikov in podjetnikov ravno tako kot tedaj, ko je bila ustanovljena,« je med drugim pou- daril, v nadaljevanju pa dodal tudi nekaj kritike na račun države do obrtnikov in malega podjetništva, pri čemer je spregovoril tudi o novi uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki uvaja poročanje o embalaži za vse pravne osebe, tudi za male podjetnike in obrtnike, kar je označil kot dodatno birokratsko oviro: »Želimo samo, da imamo takšne pogoje kot Nemci ali pa tiste evropske države, ki imajo urejeno gospodarsko področje, da se lahko razvijajo, zaposlujejo ...« Meh je skupaj z direktorjem zbornice Danijelom Lampergerjem še podelil tudi najvišja zbornična priznanja. Prejemniki bronastega ključa so: Robert Ciglarič, Davornin Korprar, Dino Kruhoberec, Ksenja Sver in Drago Zorman, srebrnega ključa: Jožef Gragarič, Robert Ivanuša, Danilo Korotaj, Miran Kuharič, Petra Praprotnik in Mojca Šalamun, zlati ključ pa so za zasluge podelili nekdanjemu dolgoletnemu sekretarju OOZ Ormož Antonu Kiriču in nekdanjemu predsedniku Ivanu Babiču. Ormoška zbornica pa je podelila še posebna priznanja članom za večletno uspešno delo v obrti in podjetništvu. Monika Horvat V mestu za zastavo 5.100, na podeželju 1.700 evrov (2) V torek, 03. 09. 2019. je bil objavljen članek o postavitvi drogov za zastave v Občini Kidričevo in MO Ptuj. Avtorica članka je bila ga. Mojca Zemljarič. Ta članek je v javnosti močno razburil občane MO Ptuj. Ker sem sama grad-binka s 44 let delovnih izkušenj v gradbeništvu ( sicer že v pokoju ) in mestna svetnica MS MO Ptuj, nekako ne morem ob tem članku molčati. Ker gre za dva različna drogova, med katerima ne more biti razlika v ceni linearna z ozirom na dolžino droga, bi rada podala odgovor na objavljen članek - strokovno tehnično argumentiran. Drog za zastavo v krožišču Kidričevo je visok 12,00 m tipske serijske izdelave. Transport droga je možen v enem kosu. Postavitev takega droga je ročna ( 2 monterja ) Sidro je bistveno manjše, temeljenje bolj enostavno in manjše. Zastava je dimenzije 3,00 x 6,00 m oziroma 18.00 m2. Dvig zastave je ročni. Drog za zastavo na ptujskem gradu je visok 16.00 m izdelave po naročilu. Postavljen je na gradu, kjer je izpostavljen večji sili vetra. Uk-lonske napetosti v njem so veliko večje, zato je debelostenski, kar pomeni, da je 3,50 - 4,00 krat težji od droga serijske izdelave. Zaradi višine je sestavljen iz dveh kosov, in se dokončno sestavi na mestu postavitve. Transport je nekoliko dražji, če upoštevamo ton/km opravljene poti. Sama montaža je zaradi prevelike teže droga možna samo z av-todvigalom, kar montažo podraži. Sidro je zaradi uklonskih napetosti in obremenjenosti na prevrnitev v času vetrov bistveno večje, prav tako tudi temelj v katerega je sidro vgrajeno. Dobavljeni sta dve zastavi ( ptujska in slovenska ) dim. 4,00 x 8,00 oziroma 32,00 m2/kom x 2 kom = 64,00 m2. Dvig zastave je z vitlo. Marta Tušek Foto: MH petek • 20. septembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Zgodbe, ki ostanejo med štirimi grajskimi stenami Ženska podporna skupina: skupaj smo močnejše V ormoškem gradu v prostorih Grajskega centra Ormož, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ormož, se že skoraj dve leti srečuje prav posebna skupina žensk, kjer si v razumevajočem in varnem okolju delijo svoje stiske in izkušnje, s katerimi se soočajo, pridobivajo nova znanja ter izkušnje doživljanja in ravnanja, ki so pomembne za osebnostni razvoj. »Za nami so številna srečanja. Sprva smo se dobivale enkrat mesečno, a je kmalu postala želja naših uporabnic, da se dobivamo dvakrat na mesec. Moram reči, da se skupina širi in širi, tako da nas je včasih tudi 12 in več. Težko je opisati, kaj se tukaj pravzaprav dogaja, a gre za velike premike v smislu, da začenjajo ženske govoriti o sebi, o svojih težavah in jih tudi reševati. Čudovito je vsakih 14 dni znova slišati in opazovati, kako ženke napredujemo, kajti z njimi rastem tudi jaz,« pove vodja ženske podporne skupine, strokovna delavka ormoške enote CSD Spodnjega podravja Marina Novak, ter doda, da je ženska podporna skupina namenjena vsem ženskam, ki so se znašle pred različnimi preizkušnjami in razpotji življenja, kot so: nezadovoljstvo z življenjem, težave v partnerstvu, vzgojne težave, razpad zveze, prazno gnezdo, izgube, izkušnja nasilja, različna travmatična doživetja, osamljenost... Vodja ženske podporne skupine Marina Novak. Za nekatere ženske prvič, da so šle od doma V skupini velja dogovor o zaupanju - vse, kar si uporabnice povedo, ostane znotraj skupine. Grajski zidovi tako slišijo prenekate-ro bolj ali manj hudo življenjsko situacijo, s katerimi se posameznice soočajo. »Ugotovila sem, da uporabnice ne potrebujejo veliko. Občasno pogledamo kakšne posnetke na določeno temo, ki nas zanima, in potem o tem debatiramo. Zadnje čase pa potekajo kar pogovori in izmenjava medsebojnih izkušenj. Mogoče je slišati tudi težke zgodbe, vendar je pomembno, da je nekdo zmožen podeliti to težko zgodbo, jo preživeti in iti naprej. Nekaterim ženskam je to v bistvu prvič, da so šle od doma, da se družijo in da so se sploh zmogle postaviti doma zase ter reči: jaz pa nekam grem, kjer naredim nekaj zase. To je tisto, kar ti daje voljo in energijo, da si na dobri poti,« nadaljuje Novakova. Neznanke postale prijateljice Včasih si izkušnje, besede podpore in ideje o rešitvi situacije ženske pripovedujejo tudi pozno v noč. Kot nam vedo povedati uporabnice, pa prav vsakič že težko pričakujejo, kdaj se bodo znova srečale. Z deljenjem izkušenj, medsebojno podporo in razumevanjem so se namreč med njimi stkale tudi pristne prijateljske vezi. »Moja želja je, da tudi doprinesem komu, ki ima kakršnekoli težave, ker sem tudi sama imela pestro življenje, predvsem otroštvo in potem razvezo, ponovno poroko, družino. Imam marsikatero življenjsko izkušnjo, ki jih lahko delim z ženskami, ki pridejo sem,« je povedala ena izmed uporabnic in dodala: »Ta druženja mi pomenijo veliko. Postali smo skupina, ki se ne druži samo, da si drug drugemu pomagamo, ampak so se med nami stkale prave prijateljske vezi.« Monika Horvat Majšperk • Osrednja slavnostna prireditev ob 23. občinskem prazniku Tr • V • • V •• V • • • 1# 1« // „Kraj živi, če z njim živijo ljudje" V soboto je v Večnamenski šolski športni dvorani Osnovne šole Majšperk potekala osrednja svečanost ob 23. prazniku občine Majšperk z nagovorom županje in podelitvijo plakete in priznanj. Z leve: Sara Lampret, Kaja Grofelnik, Simon Avguštin, Darinka Fakin, Adolf Kopše, Anton Peršuh, Jožef Gajšt in Vekoslau Pislak Kot vsako leto so tudi letos izpostavili posameznike, ki so še posebej zaslužni, da se širi dober glas o občini Majšperk. „Kraj živi, če z njim živijo ljudje/' so bile besede, s katerimi je voditeljica napovedala podelitev priznanj. Županja Darinka Fakin je nagradila zlati maturantki Majo Grofelnik in Tjašo Unuk. Priznanje županje za dosežke na področju športa je prejela plavalka Sara Lampret, ki je minulo sezono osvojila že 160. medaljo. Prav tako je priznanje za dosežke na področju športa prejel kolesar Simon Avguštin, ki je med drugimi dosežki osvojil 1. mesto v pokalu Slovenije. Priznanja Občine Majšperk za leto 2019 so prejeli Vekoslav Pislak za delovanje na področju kulturne dediščine in uspehe na področju kartinga. Občinsko priznanje za zasluge na področju razvoja lokalnega okolja je prejel Jožef Gajšt. Med dobitniki občinskih priznanj je bil tudi Anton Peršuh, ki je prejel priznanje za zasluge na področju društvenih in humanitarnih dejavnosti. Plaketa Občine Majšperk za leto 2019 je šla v roke Adolfu Kopšetu, ki je aktiven v več društvih, še posebej med gasilci. Kot predsednik PGD Stoperce je v obdobju 17 let močno vplival na razvoj društva, ki se je pod njegovim vodstvom raz- vilo na vseh področjih. Prav delo z mladino pa je tisto, kjer danes dosega največje uspehe. Aktivno je deloval v Gasilski zvezi Majšperk. Dva mandata je bil svetnik v občinskem svetu. Vrsto let sodeluje tudi v Kulturno-prosvetnem društvu Stoperce, Krajevni organizaciji Rdečega križa Stoperce, bil je član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Majšperk. S svojo osebnostjo in delavnostjo je močno prispeval h kakovosti življenja v kraju oziroma občini. Za Štajerski tednik je povedal: »Sem prijeto presenečen. Zahvaljujem se predlagateljem. Posebej me veseli, da je bilo delo prepozna- no kot koristno. Gotovo je to ena spodbuda za naprej.« Prireditev je pod vodstvom Barbare Rodošek potekala v znamenju predstavitve kraja. Na zabavni način so člani društva Smoteater ter umetniškega društva Ustvarjalec v dramskih prizorih burili zanimanje za kraj in njegove posebnosti. Nastopili so Pihalni orkester Talum iz Kidričevega, otroci iz vrtca pod mentorstvom Danice Pompe in šolska folklorna skupina pod mentorstvom Petre Zorko. Na prireditvi so zapeli še Maja Novak, Moški pevski zbor DPD Svoboda in Mešani pevski zbor sv. Miklavža KUD Majšperk. Karmen Grnjak Ormož • Na OŠ Ivanjkovci ukinili šolski avtobus Namesto na avtobus raje na kolo OŠ Ivanjkovci so se kot ambasadorji programa Varno na kolesu podali na kolesarski izlet v Ormož in tako aktivno podprli poslanstvo Evropskega tedna mobilnosti, ki poteka med 16. in 22. septembrom. »Letos smo si v okviru projekta in zastavljenih nalog programa Varno na kolesu zamislili teden kolesarjenja ali hoje v šolo. To pomeni, da smo na šoli odpovedali vse šolske prevoze, tudi straši otrok ne bodo vozili v šolo. Priključil se je celo prvi razred; učenci so v šolo prihajali v spremstvu učiteljev. Zjutraj smo se tako dobivali na osmih zbirnih točkah okoli šole in se napotili proti šoli, po poti pa smo pobirali še ostale učence. Po pouku smo se spet vsi skupaj odpravili domov. Tisti, ki še nimajo kolesarskega izpita, peš, drugi pa s kolesom,« je kolesarsko akcijo opisala učiteljica Saša Veler, ki je program Varno na kolesu pripeljala na šolo. Nad tednom kolesarjenja so bili navdušeni tudi šolarji, kar je potrdila tudi Saša: »Učenci so z velikim navdušenjem sprejeli to akcijo, saj so v šolskem parlamentu že dve leti izražali željo, da bi izpeljali dva taka tedna. Ker pa je organizacijsko to težko, smo letos veseli, da smo lahko prvič izpeljali dva tedna kolesarjenja, enega jeseni in drugega spomladi.« OŠ Ivanjkovci sicer že osmo leto sodeluje pri programu Varno na kolesu in se aktivno ukvarja s trajnostno mobilnostjo na vseh področjih. Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, je ob tej priložnosti povedala: »Izbranim uspešnim šolam pretekle sezone smo podelili naziv »Ambasadorji varnega kolesarjenja« in jih ob tem pozvali, da se v podporo Evropskemu tednu mobilnosti aktivno odzovejo v svojem lokalnem okolju in ozaveščajo o pomenu trajnostne mobilnosti. Vse čestitke vodstvu in učiteljem OŠ Ivanjkovci, ki so vzpodbudili učence, da tako množično sedejo na kolo in da to za nekaj dni postane njihovo prevozno sredstvo za prihod v šolo.« Urška Lisjak hoto: MH Foto: UL 12 Štajerski Črna kronika petek • 20. septembra 2019 Ptuj • Največ težav za invalide in osebe, ki vodijo otroški voziček Parkirala na pločniku in začela vpiti na mimoidočo peško z otrokom Čeprav je jasno, daje parkiranje na pločniku prepovedano, je še zmeraj preveč voznikov, ki na njih ne-obzirno ustavljajo in parkirajo svoja vozila. Največ težav zaradi tega imajo invalidi in tisti z otroškimi vozički. Svojo neprijetno izkušnjo nam je predstavila ena izmed bralk. Na Ptuju seje tudi zaradi obnove tržnice stanje v zadnjih mesecih na tem področju poslabšalo. „Vnuka sem v vozičku peljala po Maistrovi ulici. Znano je, da je ta že tako prometna in nevarna. Ko sva prišla do dela pločnika, na katerem je bil parkiran avtomobil, nisva mogla mimo, saj ni bilo dovolj prostora. Videla sem, da je lastnica avtomobila pri eni izmed bližnjih hiš. Prosila sem jo, ali lahko avto umakne, da pridem z vozičkom mimo, njena reakcija pa me je šokirala. Začela je vpiti, naj greva z malčkom okrog, da je dovolj prostora na cesti, da je prišla na obisk in ne namerava umakniti avtomobila. Ker sem ji ugovarjala, me je začela še zmerjati, povsem sem bila v šoku," pravi naša bralka, ki nas je obvestila o tej zelo neprijetni izkušnji. Ker ji drugega ni preostalo, je morala vnuka skupaj z otroškim vozičkom zapeljati dobesedno po cesti, in to kljub temu da je jasno, da je pločnik namenjen pešcem, ne pa ustavljanju in parkiranju vozil. Jezna in ogorčena je nad situacijo, ki jo je doletela, saj pravi, da ne more razumeti neobzimosti in nesramnosti nekaterih ljudi: „Kot da ji ni bilo dovolj, je še za menoj vpila in me žalila z zbadljivkami, grozljivo." To pa zanjo ni edina neprijetna izkušnja z vozili, parkiranimi na pločnikih. Kot pravi, je kar nekaj časa imela tudi težave z upravljanjem invalidskega vozička svojega očeta, gibanje z njim po mestu naj bi bilo še bistveno težje, z vidika obvladljivosti in tudi teže: „V primeru ovire je zelo težko voziček spraviti po robniku pločnika na cesto in nato hitro, kolikor se da, varno nazaj gor. V blokih pa itak parkirajo povsod, tam komaj prideš mimo." Prav zato naša bralka vsem polaga na srce tisto, kar bi dejansko Plastični distančniki na parkirnih mestih Vozila na pločnikih niso edini problem, kijih imajo tisti, ki za gibanje potrebujejo bodisi invalidski bodisi otroški voziček. Tudi pri parkiranju na označenih mestih se vozniki pogosto ne držijo prometnih pravil in pred avtomobilom pustijo premalo prostora za normalno gibanje. V Prešernovi ulici na Ptuju so pred časom vpeljali dobro rešitev: plastične ovire, distančnike, ki onemogočajo, da bi se avtomobil zapeljal na mesto, namenjeno pešcem, ki je v enaki ravnini kot parkirno mesto. Kako z vozičkom mimo? moralo biti samoumevno: naj bodo vozniki obzirni tudi do drugih udeležencev v prometu. Redarji imajo največ težav v blokovskih ■ • 1 • • v v naseljih in parkirišču za pošto Po Zakonu o cestnem prometu globa za parkiranje na pločniku, v območju za pešce ali prehodu za pešce znaša 80 evrov. Kot pravi Robert Brkič, vodja Medobčinske redarske službe Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, kljub temu da so redarji vsakodnevno na terenu, opažajo ponavljajoče se kršitve. Največ težav je s parkiranjem na zelenicah, pločnikih, kolesarskih stezah, avtobusnih postajališčih in mestih, ki niso namenjena parkiranju, je v blokovskih naseljih. Po začetku sanacije ptujske tržnice pa se je stanje precej poslabšalo na parkiriščih v neposredni bližini mesta. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest naj bi največ težav imeli s parkiranjem na pločniku in kolesarski stezi v Ulici heroja Lacka (za pošto). „Občasno imamo težave še na Raičevi ulici, kjer parkirajo na pločniku in na bankini. Konstantno pa je problem v strnjenih blokovskih naseljih, predvsem v večernem času. Jasno je, da za vse ni dovolj parkirnih mest, zato iščejo druge možnosti in parkirajo povsod. A velja opozoriti, da je to še vedno kršitev, če je avtomobil v večernih urah parkiran na travi, pločniku ali kjerkoli drugje, kamor ne sodi. Zakon o cestnem prometu velja 24 ur na dan, zato naj se ne zanašajo na to, da globe ne bodo dobili," pravi Brkič in dodaja, da razlog, zakaj ne parkirati na pločniku, ne sme biti zgolj bojazen pred denarno kaznijo, ampak zavedanje, da lahko nekomu, ki je dejansko tako ali drugače oviran, z vidika mobilnosti le še otežimo gibanje. Dženana Kmetec Slovenija • Vedno več posnetkov z otroki do šestega leta starosti Trikrat več prijav posnetkov domnevnih spolnih zlorab otrok Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet fakultete za družbene vede, je lani prejelo 350 prijav domnevnih spolnih zlorab otrok na spletu, kar je za 253 več kot leta 2017. Tipična žrtev v lanskem letuje bila deklica, stara med 11 in 15 let. Izmed 350 prijav, ki jih je lani glede spornih posnetkov spolne zlorabe otrok prejela točka Spletno oko, so jih 159 posredovali policiji, saj so usposobljeni strokovni sodelavci ocenili, da gre za nezakonite posnetke. Za primerjavo, leta 2017 so policiji posredovali 24 prijav. Ker je bila lani vsa domnevno nezakonita vsebina na tujih strežnikih, so nato tuji organi pregona in prijavne točke v drugih državah sprožili ukrepe za čim hitrejšo odstranitev vsebine pri ponudniku gostovanja. Več kot polovica spornih posnetkov je odstranjenih v manj kot treh dneh. Po besedah direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Boštjana Lindava so otroci med vsemi uporabniki interneta najranljivejša skupina, saj so neizkušeni in pretirano zaupljivi. »Povzročitelji pri svojem početju iščejo njihove najbolj otroške lastnosti, naivnost, radovednost in odprtost,« je pojasnil Lindav. Čeprav so fotografije in posnetki le del vseh zlorab, ki se dogajajo na svetovnem spletu, pa imajo po njegovih besedah verjetno najhujše in najbolj dolgoročne posledice. »Praktično jih je nemogoče zaustaviti in vse težje izbrisati. In kar je najhujše, žrtev kaznivega dejanja zaznamujejo za vedno,« je še poudaril direktor. Eden izmed desetih razkrije zlorabo »Spolna zloraba je oblika zlorabe, ki jo doživlja vsak peti otrok. Ob tem je potrebno zavedanje, da od vseh spolno zlorabljenih otrok le eden od desetih razkrije zlorabo, kar pomeni, da je teh primerov še veliko več,« pa je opozorila hrvaška klinična psihologinja in direktorica zagrebške Poliklinike za zaščito otrok in mladine Gordana Buljan Flander. Razlogov, zakaj otrok ne razkrije zlorabe, je lahko po njenih besedah več. Lahko je prisoten strah, da mu nihče ne bo verjel, v kar ga je morda prepričal storilec. Ob tem ne gre spregledati niti sramu in krivde ali strahu, da bo s priznanjem razdrl družino, je še opozorila hrvaška strokovnjakinja Gordana Buljan Flander. Mihael Korsika OKNA, VRATA t —-.....~m www.naitors.si H GARAŽNA VRAM J BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONODBA. STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAISORSnoo Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Foto: arhiv Sladkanje v Pomaranči Ako Mavricija (22.) sonce zašije, pozimi huda sapa brije. 4/19 1/15 4/17 3/16 8/22 7/18 5/17 5/16 10/23 22i 2/16 6/17 4/17 N W A ,5/17 Danes bo bo pretežno jasno, veter bo nekoliko oslabel. Jutranje temperature bodo v alpskih dolinah in ponekod na Notranjskem okoli 1, drugje od 3 do 7, v krajih z burjo do 10, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem okoli 22 °C. V soboto bo jasno in sveže, veter bo še naprej slabel. 4 dnevna napoved za Podravje petek • 20. septembra 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Maja Lunde: Zgodovina čebel Nedavno sem v svojem najljubšem časopisu prebral sestavek o tem, katere knjige so najbolj izposojane v ormoški knjižnici z najdaljšo čakalno vrsto. Ker sem na pol iz tistih koncev (pravzaprav sem tisti iz dežele, kjer so »sami zase«), sem se seveda želel prepričati, ali sem podedoval kaj bralnega prleškega okusa. Pa sem se ob obisku ptujske knjižnice kaj hitro prepričal, da so tudi pri ptujskih Prlekih čakalne vrste za enake knjižne naslove kar podobno dolge. In tako sem se na Pranje pri devetdesetih (na prvem mestu bralno-ča-kalne vrste je namreč knjiga Belo se pere pri 90!) vpisal na 70. mesto, na tokrat predstavljeno čebelarsko knjigo pa sem čakal teden dni. (Med tem časom sem pri pranju na 47. mestu!) Maja Lunde je norveška pisateljica. Najuglednejša norveška pisateljica na mednarodni sceni. V glavnem piše za otroke in najstnike. Njena knjiga Snežna sestra iz leta 2018 je na primer največja knjižna uspešnica na Norveškem v zgodovini. Zgodovina čebel iz leta 2015 pa je njen prvi roman za odrasle in doslej so bile pravice za natis prodane že v 35 dežel. V Nemčiji je bila leta 2017 to najbolj prodajana knjiga. Njen naslednji roman, Modro, iz leta 2017 je drugi v načrtovani štiridelni podnebni seriji. Očitno nas nedavne vremenske neprilike, ki so posledice podnebnih sprememb, ne puščajo ravnodušnih. Mediji nas zasipavajo s poročili o tem, da je vse skupaj posledica človekovega nespametnega ravnanja, in očitno so nas že v precejšnji meri uspeli prepričati o tem. (Razen ameriškega predsednika, on pa je itak najbrž še prepričan, da je zemlja ploščata in da se vesolje vrti okrog njega.) Če nas že niso prepričali mediji, pa so nas najbrž stoletne vode dvakrat letno, pa toča, ki se je iz do nedavnih zrnc koruze spremenila v snežne kepe. Da o orkanskih vetrovih vsak teden ne govorimo. Da o jabolkih, ki uspejo dozoreti le, če jih škropimo 35-krat letno, ne govorimo ... Dogajanje v romanu Maje Lunde se vrti okoli čebel. Veliki Albert Einstein je že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ...« In v svetu Maje Lunde se zgodi ravno to: čebele zaradi povsem zastrupljene zemlje izumrejo. Dotedanji razviti svet Evrope in Amerike se sesuje. Le na Kitajskem, deželi z neomejeno človeško delovno silo, se odločijo za vsaj nekoliko uspešen boj proti lakoti: opraše-vanje prevzamejo ljudje. Ure in ure, dneve in dneve ljudje plezajo po drevju in ga ročno oprašujejo. V romanu spoznamo kitajsko delavko - opraševalko Tao v letu 2098. A dogajanje romana poteka hkrati še v dveh obdobjih na še dveh koncih sveta: v Angliji sredi 19. stoletja, kjer poskuša neki čebelarski navdušenec razviti drugačen način gojenja čebel (razvija panje, kakršne poznajo čebelarji danes - a ga žal s svojim izumom za nekaj mesecev prehiti neki drugi čebelar), in v Ameriki v začetku 21. stoletja (leto 2007, torej tako rekoč naš čas), kjer se pričnejo nenavadni in nerazumljivi pogini čebel (najbrž bi moral zapisati 'umiranje čebel', ker čebele ne poginejo, ampak umrejo; nekaj takega kot izražanje, da pri nas medvedov in volkov ne ubijamo, ampak jih odvzamemo iz okolja). Zanimivo branje, zanimiv preplet sedanjosti, preteklosti in prihodnosti - in optimističen zaključek. (Človek v današnjem svetu že pogreša malo okoljskega optimizma ... ) Samo še nekaj: se vam zdi norveščina zelo eksotičen jezik? Nekaj takega, kar govori tisoč prebivalcev na nekem južno-pacifiškem otoku? Seveda ne. In najbrž bi v Sloveniji - kakorkoli eksotična podalpska država že smo - zmogli najti prevajalca, ki bi roman Zgodovina čebel prevedel iz norve-ščine. Ne, pri založbi Učila so se odločili za prevod prevoda -in smo roman Zgodovina čebel dobili preveden iz nemščine. Sedi, ena, draga založba Učila! Ocena: 4. Jože Šmigoc Maja Lunde Zgodovina čebel ROMAN Ptuj • Hudobni volk s pravo ptujsko rock himno Skupaj z mestom in za mesto Ptujskemujubileju, 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, so se poklonili tudi člani ptujske rock skupine - Hudobni volk. „Ker se tudi sami približujemo visokemujubileju, saj smo na sceni že od leta 1992, in ker se identificiramo s Ptujem, smo se odločili, da se letos predstavimo s pravo ptujsko rock himno. Poimenovali smo jo Vivat Poetovio. Zanjo smo že junija letos posneli videospot v živo, pripravljamo pa tudi klasični videospot, ki bo prikazal vse lepote Ptuja," je v imenu rock skupine Hudobni volk povedal Mihael Tosch. Prepričani so namreč, da bi, če bi vsak letos dodal vsaj kakšen kamenček, morda uredil izložbo, okolico, fasado, poskrbel za dodaten nasad cvetlic, bi mesto v jubilejnem letu dobesedno žarelo. Zadovoljni so, da so kot skupina imeli že od vsega svojega začetka veliko podporo mesta, ki jim je odprlo vrata na nekatere odre, kot tudi na oder Kurentovanja. Vse to je bila zanje dodatna motivacija, da so se kot rock band obdržali. Sedaj, ko mesto praznuje, se mu na nek način zahvaljujemo s pravo rock himno, s katero se identificira tudi širše občinstvo. Premierno so jo predstavili 13. septembra na Mit-rovem vrtu hotela Mitra. Občinstvo je bilo navdušeno. Člani Hudobnega volka so ob Mihaelu Toschu (bobni) še Kristjan Cafuta (bas), Aleš Kotar (kitara) in Amadeja Kokot (vokal). Vivat Poetovio govori o tem, da je Ptuj že skozi vsa ta tisočletja mesto sožitja, da ta linija teče že od nekdaj, od nekoč do danes, in bo tekla Foto: Črtomir Goznik Ptujska rock skupina Hudobni volk je na Mitrovem vrtu premierno predstavila ptujsko rock himno Vivat Poetovio. Ptuj • Viktorinov večer Čustvena 1 t«VVi dediščina naših družin V petek, 27. septembra, bo ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov pogovorni večer s psihoterapevtko mag. Violeto Irgl, spec. ZDT na temo Čustvena dediščina naših družin - zgodba vseh nas, s predstavitvijo knjige Konec molka. Pogovor bo vodila Jana Debeljak, ki že več kot dve desetletji pripravlja in vodi televizijske oddaje, v katerih se z gosti pogovarja o zdravju na vseh področjih: fizičnem, psihičnem, čustvenem in duhovnem. Violeta Irgl je Ptujčanka, ki živi in dela v Ljubljani. Je specialistka zakonske in družinske terapije ter ustanoviteljica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost. Svoje terapevtske izkušnje je kot avtorica (v soavtorstvu z Jano Debeljak) zapisala v knjigi Konec molka: Kako podpreti otroka po travmatični izgubi matere ali očeta. Knjiga je izšla lani tudi v angleškem jeziku pod naslovom The End of Silence. Več na: http://www.rahlocutnost.si/ Violeta Irgl pravi: »Največji oviri, zaradi katerih tako dolgo ne spregovorimo, sta prav strupeni sram in strah, ki nas pehata v skrivanje bolečine, beg iz odnosov, osamljenost, osamo, nemoč, nebogljenost. Navzven pa nas obrambni mehanizmi pogosto silijo, da se vedemo, kot da smo močni in neranljivi.« V Glasbenem utrinku bo nastopila Eva Peklar na citre pod mentorstvom Doroteje Dolšak iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla. Peter Pribožič še naprej. „Naše mesto niso samo zgradbe, lepe zgradbe, neko naselje, smo v prvi vrsti ljudje, ki smo se zaradi ljubezni do mesta sposobni marsičemu odreči, samo da smo lahko v tem mestu, in je mesto ljubezni. Petoviona ima v svojem imenu poeta in poetinjo; Ptuj je mesto kulture, ljubezni in ustvarjanja," pove Mihael Tosch. Rock himno Vivat Poetovio so že tudi studijsko posneli, v kratkem pa bodo, potem ko bodo posneli še vokale, začeli predvajati zvočni posnetek. Ker gre za himno, mora imeti tudi tekst, ki si ga ti poješ. To so dosegli z refrenom: „Ptuj je moje mesto, moj dom ..." Do konca leta bodo tako posneli še videospot, ki bo skladen s tematiko rock himne. V štirih minutah, kolikor traja skladba, bodo v videospotu predstavili vse neizmer- ne lepote Ptuja, tako da ima ta tudi neke vrste promocijsko sporočilo, ki bo nagovarjalo tako domačine kot obiskovalce mesta. Posnel in re-žiral ga bo Mihael Tosch. Premierno ga bodo predstavili decembra, ko bodo povabili tudi na koncert, ki bo v MG Ptuj. Sicer pa tako s himno kot videospotom želijo prodreti tudi v širši slovenski prostor. MG 14 Štajerski Nasveti petek • 20. septembra 2019 Zdravstveni nasveti Z D Blitva je zdrava in še koristna pri hujšanju ALERGIJE - Ambrozija (1. del) V raziskavah je bila ugotovljena v Evropi okoli 25 % pogostost alergij. Bolezen je zelo pogosta v t. i. zahodnih deželah, pogostejša je v razvitih deželah. Ve se, da je alergije na pelode več v mestnem kot podeželskem okolju, kjer je večja količina pelodov v zraku. Dotaknila se bom najprej splošnih razlogov za nastanek bolezni, nato pa še zdravljenja. Ker pa se v juliju in avgustu začne cvetenje ambrozije, bom v nadaljevanju še dodala zakonske določbe o ravnanju z ambrozijo, ki jih moramo vedeti. Kaj povzroča nastanek alergij Gre za večvzročno bolezen, ki nastopi zaradi medsebojnih vplivov genov in okolja. Veliko vlogo igra bolnikov imunski sistem, ki se prekomerno (prebur-no) odziva na sicer popolnoma neškodljive snovi iz okolja, to je cvetni prah. Dejavniki okolja so: • zunanji (pelodi trav, plevelov, dreves ter plesni) in • notranji alergeni (pršice, žuželke, živalski izločki, glive in plesni). Vdihovanje teh snovi izzove pri preobčutljivi osebi t. i. alergijo, pri tem se sproščajo v telesu različne snovi, npr. histamin, ki vplivajo na pojav simptomov. Kako se alergije kažejo Simptomi so: kihanje, zama-šen nos, voden izcedek iz nosa, občutek srbenja v nosu, ustih, očeh, žrelu ali po koži, vnete, srbeče in solzne oči, kašelj, oslabljen ali odsoten občutek voha in glavobol. Sezonsko pojavljanje cvetnega prahu: Februarja in marca Marca in aprila Aprila in maja Maja Junija Maja in junija cvetita jelša in leska. cvetijo topol, vrba in brest. cveti breza. cvetijo borovci in trave. cveti lipa. cvetijo žita. Julij, avgust in september cveti ambrozija Foto: https://www.24sata.hr Znaki so: pordele očesne veznice, vneta in otekla nosna sluznica, vneto žrelo. Kako poteka zdravljenje Zdravljenje združuje izogibanje alergenom (kadar je to mogoče), zdravljenje z zdravili, zdravstveno vzgojo in imuno-terapijo. Zdravnik vas bo glede na težavnost bolezni zdravil stopenjsko: • pomembno vlogo imajo an-tihistaminiki, ki jih imamo v Sloveniji kar široko paleto. Nekatere je mogoče kupiti v lekarni brez zdravniške- Zeleni listi, ki vsebujejo kar 13 antioksidantov Blitva velja za tiste vrste zelenjavo, ki jo imamo radi ali pa je preprosto ne maramo. Kriv je predvsem njen okus, ki podobno kot pri špinači, mnogim ne prija, a lahko vam povemo, daje blitva polna vitaminov in je odlična priloga tudi za tiste, ki se želijo znebiti odvečnih kilogramov. ga recepta. Antihistaminiki lahko povzročajo zaspanost, • lokalne nosne spreje, ki vsebujejo steroid, lahko začnete uporabljati že malce pred sezono za vas škodljivega peloda. Zanje potrebujete zdravnikov recept, • očesne kapljice pomagajo pri očesnih alergijskih težavah in jih po navadi kombiniramo z antihistaminiki in spreji. Če pa so vaše težave zelo dolgotrajne in nadležne, do sedaj predpisana zdravila pa vam niso omilila bolezni, se boste morah odločiti za imunoterapijo, tj. zdravljenje z majhnimi odmerki alergenov v obliki podkožnih injekcij ali kapljic, ki jih bolnik pogoltne. Tovrstno zdravljenje traja 3-5 let več mesecev zapored in ga vodi zdravnik za pljučne bolezni in alergolo-gijo. Namen imunoterapije je s pomočjo zelo nizkih doz alergenov doseči, da se telo nanje »navadi« in tako bolnik sčasoma nanje več ni alergičen ali pa je alergija blažje oblike. Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine; NIJZ - Ambrosia, preprečevanje škodljivih vplivov Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Naj povemo, da je blitva soro-dnica že omenjene špinače pa tudi rdeče pese. Uporabljamo jo hitro prekuhano, dušeno, praženo ali hitro popečeno. Kuhano navadno uporabljamo podobno kot špina-čo. Lahko samostojno, spasirano ali zgolj podušeno v slani vodi in nato pripravljeno s česnom in limoninim sokom. Lahko jo dodate pri pripravi kitajskih jedi, kjer jo na hitro popražite ali pa popečete. Iz blitve lahko pripravite tudi juho. Naj povemo, da vsebuje kar 13 različnih antioksidantov, bogata je z bakrom, magnezijem, železom, vitamini A, C in K ter vsebuje balastne snovi, ki ugodno vplivajo na prebavo in črevesje. Idealna za hujšanje, nevarna za ledvice Blitva ob kopici izjemno koristnih vplivov na telo skrbi tudi za našo lepoto. Prehranski strokovnjaki so potrdili, da je blitva odlično živilo za hujšanje, saj vsebuje le malo kalorij in maščob, a je tudi izjemno nasitna, saj se v prebavnem traktu zadrži precej dlje od preostale zelene zelenjave. Lahko vam povemo, da 100 gramov blitve vsebuje le 18 kalorij. A blitve naj ne uživajo tisti, ki jih pestijo težave z ledvicami. Blitva ima podobno kot fižol, rdeča pesa, regrat, jajčevec, ohrovt in nekatera druga zelenjava, namreč visoko vsebnost oksa-latov, ki se lahko kristalizirajo v sečilih in tako vodijo k boleznim ozi- Foto: Media24 roma ledvičnim kamnom. Visoka vsebnost vitamina K, ki ga vsebuje blitva, pa ni primerna za ljudi, ki se zdravijo z antikoagulanti, zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi oziroma tvorbo krvnega strdka, saj zmanjša njihov učinek. Zoran Franc Maslena rižota z blitvo Sestavine: 2 žlici olivnega olja, 5 g masla, pol čebule, 1 majhna skodelica riža, 10 listov blitve, steblo zelene, sol in poper Priprava: Čebulo sesekljamo in prepražimo na olju le toliko, da zakrkne. Nato dodamo riž in zalijemo z dvema skodelicama vode. V drugi posodi pripravimo slan krop, v katerega položimo liste blitve in kuhamo le toliko, da se blitva zmehča. Zmehčano nato odcedimo, dodamo maslo, solimo in popramo ter s paličnim mešalnikom gladko zmeljemo. Ko je riž kuhan, mu primešamo gladko zmes iz blitve ter na tanke trakove narezano zeleno. Postavimo na ogenj le toliko, da se vse skupaj dobro pogreje. Nato serviramo kot prilogo. Tačke in repki Poporodna hipokalcemija ali eklampsija Ponovno smo zakorakali v obdobje, ko ima več psičk mladičke. Kotitev v povezavi s spremembo vremena, ko je postalo ponovno bolj hladno, dnevi pa so krajši, je prineslo ob kotitvah kar nekaj težav. Zraven težav ob porodu, kjer velikokrat posredujemo s carskim rezom, pa se lahko težave pojavijo tudi po porodu. Ena izmed komplikacij je zagotovo hipokalcemija. Hipokalcemija ali poporodna eklampsija je stanje, ki se pojavi po porodu in je življenjsko ogrožajoča. Nastane zaradi nizke koncentracije kalcija v krvi. Kalcij se že med brejostjo porablja za skelet mladičev po porodu pa ima pomembno vlogo v sestavi mleka. Bolj predispo-nirane so majhne pasme. Pojavi se lahko od prvega do četrtega tedna po porodu in prizadene po nekaterih podatkih kar desetino psic. Vzroki za nastanek so različni. Najpogostejši vzrok je preslaba ali ne dovolj kakovostna hrana v času brejosti. Lastniki morajo med gravidnostjo paziti predvsem na prehrano. Od petega tedna bre-josti naprej mora psica dobivati kakovostno hrano. Ljudje velikokrat pretiravajo z raznimi dodatki ali pa psico preveč hranijo. Kot vodilo naj velja, da lahko svojo optimalno telesno težo neposredno pred porodom prekorači le za okoli 15 %. Predebela žival ima (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR ¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT praviloma večje težave ob rojevanju psičkov. Drugi najpogostejši vzrok so težave z ledvicami, saj pri slabo delujočih ledvicah kalcij zapušča telo preko beljakovin z urinom. Tretji najpogostejši vzrok je prekomerno proizvajanje mleka pri doječi psici in četrti, sicer dokaj redek vzrok, so težave s ščitnico. Znaki hipokalcemije so zelo oči- tni in izraženi. Pogosto jo ljudje zamenjajo celo z epilepsijo, saj ob pomanjkanju kalcija pride do močnih mišičnih krčev, neusklajenega gibanja, temperatura se zaradi krčev močno dvigne, psice so najprej zelo vznemirjene, saj težko kontrolirajo telo, nato pa počasi padajo in vse skupaj lahko privede do nezavesti. Če se temperatura dvigne dovolj močno, pride do oteženega dihanja, srčnih aritmij, tudi do smrti. Kako veterinar diagnosticira hi-pokalcemijo? Do diagnoze najlažje pridemo z merjenjem serumskega kalcija, ki je po navadi zelo nizek (pod 7 mg/dL). Že na podlagi anamneze in kliničnih znakov pa lahko veterinar začne terapijo, in Foto: Tilen Mlakar sicer z intravenskim dovajanjem Ca in ob povišani telesni temperaturi hladi psičko. Pomembno je, da se med tem monitorira srce ter stalno meri telesno temperaturo. Če sumimo, da ima naša psica eklampsijo, jo je treba peljati k veterinarju, ki na podlagi krvnih preiskav ugotovi eklampsijo. Pomembno je, da ukrepamo hitro, da pes čim prej dobi potrebna zdravila. Načeloma se psička stabilizira v 10-15 minutah, telesno temperaturo pa ji zmanjšamo na normalno s pomočjo mrzle kopeli. Zapomnimo pa si, da dajanje kalcija v visoki koncentraciji pred porodom ne prepreči poporodne hi-pokalcemije, pravzaprav pride do nasprotnega efekta, saj dodajanje kalcija zavre naravno delovanje regulatorja kalcija v telesu in se le-ta ob največjih potrebah ne zažene nazaj dovolj hitro, zato ga telo ne more črpati iz telesnih rezerv. Pripravil: Tilen Mlakar, dr. vet. med. petek • 20. septembra 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop od 20. do 26. septembra EPAKTA - lunino število, število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta, RAAB - nemško ime reke Rabe, EZULKA - italijanska begunka iz Istre po 2. svetovni vojni Prireditvenik Petek, 20. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:30 Slov. Bistrica, prireditev Dan brez avtomobila, turnir v ulični košarki 17:00 Ptuj, odhod izpred mestnega gledališča, Festival ptujskih zgodb, Ptice v mestu 17:30 Vitomarci, Hvaletinci 2, Kmetija Forštnerič, Delavnica izdelave zeliščnih oljnih izvlečkov, svetlinovo olje 18:00 Voličina, Kulturni dom, Proslava ob krajevnem prazniku Voličina, kulturni program in podelitev priznanj 18:00 Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš, tradicionalno kožuhanje koruze 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave, predstavitev zbornika Spominčica Ormož - 10 let in predavanje Demenca včeraj-danes-jutri 18:00 Ptuj, rov pod gradom, Festival ptujskih zgodb, Ogled rova pod gradom in pokušnja vin v temi 19:00 Ptuj, CID, Odprtje pesniško fotografske razstave Brstenje Toma Vebra in Tima Pongraca 19:00 Ptuj, Furstova hiša, Festival ptujskih zgodb, Tudi prostori živijo na Ptuju 19:00 Videm, Drvarnica kulturnega društva, odprtje fotografske razstave, fotografije razstavlja Cvetanka Mileva 19:00 Zg. Korena, kulturni dom: koncert Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov: Zvezde na nebu žare 14:00 Ptuj, Hiška Herberstein, Festival ptujskih zgodb, Popotovanje skozi čas 16:00 Ptuj, Galerija Art Stays, Slovenski trg, Festival ptujskih zgodb, Pogovor s slikarko Rozino Šebetič 17:00 Ptuj, Bo Cafe, Festival ptujskih zgodb, Popoldansko branje knjig o Ptuju na Ptuju 18:00 Ptuj, hotel Mitra, predstavitev Osterbergerjeve kleti in degustacija 19:00 Selce, Kulturni dom, Večer napitnic in napevov 19:00 Ptuj, hotel Mitra, Festival ptujskih zgodb, Mitreji na Ptujskem Nedelja, 22. september Sobota, 21. september 08:00 Ptuj, Ljudski vrt, pred paviljonom, Festival ptujskih zgodb, Gozdna terapija, čuječi sprehod po Ljudskem vrtu 09:00 Žetale, Srnjakov tek 2019, Turistično društvo Žetale organizira drugi Srnjakov tek 09:30 Ptuj, pred Mestno hišo, Festival ptujskih zgodb, Kako dobro poznaš svoje mesto? 11:00 Ptuj, vrt hotela Mitra, Festival ptujskih zgodb, Ptujski junaki in vino skozi zgodovino 13:00 Ptuj, grajski grič, pod rdečo bukvijo, Festival ptujskih zgodb, Drevestinacija, sprehod po mestnem jedru 08:00 Majšperk, pri gasilskem domu in v športnem parku, občinsko gasilsko tekmovanje GZ Majšperk 09:00 Voličina, gostilna in pizzerija Vinska trta, 49. vrtna veselica na ruperškem žegnanju 09:45 Ptuj, hotel Mitra, Festival ptujskih zgodb, Pridi na kavo, zgodba o kavarni Kipertz 10:00 Sp. Voličina, cerkev sv. Ruperta, slovesna sv. maša v čast farnemu zavetniku sv. Rupertu in žegnanje, dobrodelni srečelov 11:00 Ptuj, rov pod gradom, Festival ptujskih zgodb, Ali slišiš klic? Zgodba o Parzivalu 16:30 Ptuj, pred minoritskim samostanom, Festival ptujskih zgodb, Vinsko popotovanje po Ptuju 18:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, Festival ptujskih zgodb, Pogovor s prišleki-Ptujčani, ki so se priselili od drugod 19:00 Ptuj, Furstova hiša, Festival ptujskih zgodb, Zvočna razstava o Ptuju na Ptuju za Ptuj Ponedeljek, 23. september 17:00 Voličina, Kulturni dom, Muzikal za otroke Pika noče postati velika 17:30 Sp. Voličina, ploščad pri gostilni Vinska trta, Ruperške igre za otroke in odrasle Mestni kino Ptuj Petek, 20. september: 17:00 Tačke na patrulji; 18:00 Downton Abbey; 20:15 Tisto: Drugo poglavje. Sobota, 21. september: 17:00 Tačke na patrulji; 18:00 Ad Astra: Pot do zvezd; 20:15 Tisto: Drugo poglavje. Nedelja, 22. september: 17:00 Tačke na patrulji; 18:00 Downton Abbey; 20:15 Ad Astra: Pot do zvezd. (S J OVEN (21. 3. - 20.4.) Sledilo bo obdobje, v katerem boste morali narediti analizo. Prav gotovo bo veljalo opozorilo, da dobro premislite, preden se odločite za pomembno prelomnico. Zavedajte se, daje ravno previdnost mati modrosti. Ljubezen bo kot čarobni ples barv jesenske narave. Zaupajte, da vas partner ljubi srčno. BIK (21.4. - 20.5.) Podarjena vam bo neka notranja moč in tako lahko naredite stvari tako, da boste od vsega imeli korist. Pri tem boste morali narediti nekaj zase in ne iščite lažjih poti. Sprostitev najdite v umetnosti in kreativnem ustvarjanju. Harmonija časa bo božala vašo dušo. V službi bo zelo delavno. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Odločite se in naredite korak naprej. Časa za premislek je bilo dovolj in počasi bo nujno, da se prepustite vetru življenja. Pri vsem tem pa bo veljalo, da ne smete razmišljati, da ste dosegli vse. Mnogo premisleka vas čaka v ljubezni, pot je že prava, da bo posuta z rožicami - je stvar lastne izbere. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Neizmerno vas bo privlačilo tisto, kar je drugačno, kar odstopa in kar duši po mistič-nosti. Koraka preteklosti se ne da spremeniti. Počasi je čas, da jih sprejmete. Imeli boste tri možnosti in od vas je odvisno, katero boste sprejeli. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani, v službi pa bo več dokazovanja. mh DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Končno boste znali prisluhniti sebi in se v vsem poslušati. Prejeli boste povabilo na neko zabavo - nekaj premisleka ne bo odveč. Zadeva se bo odvijala po scenariju - konec dober, vse dobro. Partnerjeva podpora vam je lahko v pomoč in vodilo. Na delovnem mestu pa ne spreglejte smerokazov. RAK (21.6. - 22.7.) Romantika bo kot ples listov v jeseni življenja. Pravzaprav je resnica ta, da imate še vedno vi v rokah škarje in platno. Torej ne odlašajte in naredite nekaj zase. Intuitivni signali se bodo ojačali. V ljubezni bo sprva na semaforju strasti rdeča luč in kmalu pride zelena. Zrno na zrno pogača. LEV (23.7. - 22.8.) Dokazali boste, da znate biti potrpežljivi. Sploh ni nujno, da bodo ljudje to opazili, ampak počasi se daleč pride. Še vedno mnogi predstavniki tega znamenja blestijo v besednem izražanju. Lahko si pripravite predavanje o tistem, kar obvladate. Na delovnem mestu vas čaka bučna razprava. \ DEVICA | (23.8. - 22.9.) Vaše srce se bo pozlatilo in s tem boste v svoji dobrotljivosti osrečili mnogo ljudi. Prav prijetno bo v ljubezni, nekajprilaganja pač mora biti in žal tudi tokrat ne bo vse po vaše. Sprejemanje kompromisov je lahko ugodna popotnica prihodnosti. In kje boste najbolj blesteli? Pri denarju, seveda. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Reka življenja se bo vila po svoji poti in tako bo zelo harmonično, da se nekoliko prepustite. Odgovori bodo v vaši duši in popolnoma od vas bo odvisno, ali se bodo realizirali ali ne. Na delovnem mestu boste morali vajeti vzeti v svoje roke. Zvezdni prah pa vas bo posul v ljubezni. Veselo bo. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Drobne pozornosti se bodo lesketale kot jutranje sonce. Spoznali boste, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Vaše srce se bo radostilo v lepoti ljubezni, ko boste nihali korake k uspehu. Na delovnem mestu bo nad vami bdela dobra vila, ki vam bo pomagala pri napredku. T|jv VODNAR O / (21.1. -18.2.) Zvezde usode bodo žarele še dolgo v noč strasti in tako bo ostalo upanje. Nekateri ljudje pač gredo po svoji poti naprej. Pravilno je, da zaključite s preteklostjo in da boste znali ločevati zrno od plev. Partnerjevi namigi bodo v osnovi zelo dobrodošli. Notranje občutke pa si zapisujte. (19.2. - 20.3.) Jesenska jutra bodo vedno bolj hladna. Toda v vaši duši bo ogenj posebne energije in tako se aktivno lotite vseh novosti. Okrepila se vam bo volja in močan pečat vam bo podarila intuicija. V ljubezni bo zelo pestro in harmonično. Delo in delovne obveznosti pa vas bodo klicale v službi. astrolog 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. septembra 2019 9 Na grad tRADIoPTUI Na|ve£je uspešnift vseh iasov i • fnaAfoŠ&p*' Sms Cena vstopnice: - v predprodaji: 12 €, - na dan koncerta na prireditvenem prostoru: 15 € (prodaja vstopnic od 13.30 ure) Prodajna mesta vstopnic so: bar Sandra, Spuhlja bar in trgovina Špic, Markova okrepčevalnica Darinka, JurŠinci Pnah isockupij brezplačni sladoledi Leone podjetje Inplan, vseza nik ^^' bar(bIVS-a^taika<<).2 Med ltM SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD EN SVET NEODVISNO BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE TEDEN BREZPLAČNEGA ENERGETSKEGA SVETOVANJA 14. — 16. OKTOBER OD 9. DO 19. URE PTUJ OBI VEČ INFORMACIJ 080 16 69 WWW.EKOSKLAD.SI Posvetujte se z neodvisnimi energetskimi strokovnjaki mreže ENSVET in Eko sklada, ki vam bodo pomagali pri načrtovanju ter uresničevanju toplega in varčnega doma. VEČ STBAMilUVEC VSEBINE»)VEC pričakovana ločitev zmaga jelinčiča? Monikije končno prekipelo! tanja starič spet v domači hiši Vrnitev ni bila lahka maja martina merljak premagala strahove »Zdaj mije res lepo!« andrej težak - tešky ne skrivaveč Srce muje ukradla lepa Nika Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. Lepi spomini ne bledijo! "nsKxii «t H Pdi I. (unije ^m Cls™fc li «Ht4 MMri lin (Mi h Ji Ktklbvamlnbvuio * P tuji litr«, 4) Ki.ituni dir-,1 ¡str« i| IlM.T nsitjubíi ;ijortar me mora übití, da GRe v ZAPOR? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. Vsak torek ttti .tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK petek • 20. septembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PRODAM bukova drva. Lahko v celem -dostavljena z gozdarskim kamijonom ali že kalana/razrezana polena. Za več informacij smo dosegljivi na tel. 041 610 210, g. o. z. d-bio - les, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841 ; janez.belec@gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. DOM IN STANOVANJE V MAJŠPERKU oddamo v najem garsonjero, upokojencem. Tel. 041 681 166. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. PRODAM grozdje jurko. Tel. 051 617 489. PODARIMO ličkalnik koruze (kožuhar). Tel. 041 612 213. PRODAM tri ovce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 842 206. PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 888 266. PRODAM luščeno koruzo z njive, 30 ton, v Gorišnici. Tel. 030 717 908. Prodam vino gemaj in jurka. Tel. 041 694 702. NEPREMIČNINE IŠČETE parcelo za gradnjo? Odlična zazidljiva parcela v izmeri 10 arov v neposredni bližini centra Ptuja vas že čaka. Vsi infrastrukturni priključki že tam. Pokličite 051 440 255 in se dogovorimo za ogled. PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 550 m2, lepa lokacija, druga vrsta ob morju na Pašmanu. Telefon 070 270 130. Zaposlimo voznika B-kategorije za prevoze šolskih otrok, po možnosti upokojenca. Krodo, Adolf Kropfl,s. p. Žetale 36, Žetale. Tel. 031 675 486. PVC okna, vrata, senčila rolete, senčila ABA pvc okna, vrata PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com PRODAMO - večja hiša na Spodnji Hajdini, letnik 1990, atraktivna razporeditev na 300 m2, na stavbnem zemljišču velikosti 552 m2. Cena: 135.000 DET/MAY EUR, tel.: 041 933 151, ▼ SöiTOVio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJAJO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. JARKICE - kokoši tik pred nesnostjo, prodamo. Dostava v Ptuj, Ormož, Lenart ... Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljča-ne. Tel. 031 751 675. PRODAM grozdje sovinjon, zeleni silva-nec in renski rizling ali mošt ter sortno belo vino. Tel. 041 280 477 in 031 880 796. JURIJ DREVENŠEK »Kričati injokati na odru zna vsak, veliko težjeje zabavati ljudi« NINO OŠ LAK »Ne maram slabih kopij« MARCEL ŠTEFANČIČ Studio Cityje otok urbanosti JONAS O medijski in družbenopolitični stupidnosti NOVI IPHONE 11 Evolucija ali revolucija? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. www.revijavklop.si Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj. Ni me tu. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki pihajo. Sem diamantni lesk snega. Sem sončni žarek na zrelem žitu. Sem jesenski dež. Ko se zbudiš v jutranji tihoti, sem uren, dvigajoč polet ptic, krožečih v zraku, njih vesel ščebet. Sem zvezde, ki sijejo v noči. Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj. Ni me tu. Ne spim. ZiWMA Poslovili smo se od dragega Slavka Filipiča IZ VINSKEGA VRHA 25 Njegovi domači se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od pokojnika v poslovilni vežici, izrekli besede sožalja, darovali za svete maše ter prinesli sveče in cvetje. Hvala g. župniku za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, hvala cerkvenim pevcem za petje pri sveti maši, Miklavževskemu oktetu za zapete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, pogrebni službi Aura, nosilcem praporov in zvonarjem. Iskrena hvala reševalni ekipi ZD Ormož, helikopterski reševalni enoti, celotni ekipi UKC Maribor in PGD Miklavž pri Ormožu, za vso pomoč, požrtvovalnost in trmast boj za življenje. Hvala tudi KS Miklavž pri Ormožu ter vsem sorodnikom in sosedom za vso pomoč v teh dneh. In na koncu hvala vsem, da ste pospremili nam vsem tako zelo dragega Slavka na kraj večnega počitka. Žalujoči: vsi njegovi Če bi solza te zbudila, ne bi tebe, dragi sinko, črna zemlja krila. &AWAIA Ob tragični izgubi Petra Pignarja 18. 12. 1982-9. 9. 2019 IZ LANCOVE VASI 85B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji zemeljski poti. Hvala vsem za vsakršno pomoč, za vsak topel stisk roke, za besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Lepa hvala g. Tar-ziciju in sodelavcem župnijske Karitas za molitev. Hvala domačemu župniku p. Jožetu za darovano sv. mašo zadušnico in cerkveni pogreb, p. Tončku, p. Vitu in p. Marjanu za somaševanje ter p. Tinetu in p. Benjaminu za navzočnost. Hvala domačim cerkvenim pevcem, g. Frenku za ganljive besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir za vse opravljene storitve. Iskrena hvala sodelavkam podjetja Boxmark. Bog povrni vsem, ki ste v mislih in molitvi z nami v času hude preizkušnje. Še enkrat vsem in vsakemu iz srca HVALA! Vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče nam ne more več vrniti. &AHAIA ob boleči izgubi mame, babice, prababice, tašče, sestre, tete in botre Ivanke Peteršič 4. 4. 1934-6. 9. 2019 IZ DORNAVE 71A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, prispevali darove in za svete maše ter našo drago mamo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d 11 b.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA Šta jerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov:___ Pošta: Davčna številka: Telefon- Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj« Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZMHAAJA ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in sestre Viktorije Jurenec, roj. Ovčar IZ DOBRINE 49 28. 9. 1950-22. 8. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, prispevke, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku Cirilu za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem simbolov, gospodu Potočniku za ganljive besede ob grobu in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Simona z Romanom www.tednik.si 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 20. septembra 2019 M 6 D I R I 2 4 Slovenija • Zvezde v Stožicah m T\ »1 • • V** V Prihaja največji zur z uspešnicami devetdesetih Velika Britanija • Palača Bleinheim v Angliji Tatovi ukradli zlato straniščno školjko "Amerika" Na največji oder v Sloveniji bo po več kot 20 letih znova stopila originalna ekipa - Dean Tatovi so z razstave v palači Bleinheim v britanskem Woodstocku ukradli zlato stranišč-on the Mike, Dr. Silvano DJ, DJ Andy in DJ Jure. no školjko, poimenovano Amerika, katere vrednost ocenjujejo na več kot milijon evrov. »Naša letošnja zabava v Stožicah, s katero se poklanjamo 90. letom in prelomu tisočletja, bo nekaj posebnega. Bo zahvala vsem tistim poslušalcem in obiskovalcem, ki nas spremljajo že 26 let. To je bilo prelepih 26 let povezanosti in posebnih trenutkov,« poudari Dean in doda, da se jim bodo 30. oktobra v ljubljanski Areni Stožice na odru v živo pridružila tudi največja imena tistega časa. Med njimi bo tudi zasedba, ki velja za sinonim prave žurke -Scooter, ki k nam prihaja po več kot 25 letih. S svojimi ¡koničnimi in legendarnimi uspešnicami nas bodo navduševali več kot dve uri. Poleg tujih zvezdnikov pa se bodo originalni zasedbi Dee Jay Time, ki bo v popolni postavi na odru stala po več kot 20 letih, pridružila največja imena slovenske in hrvaške glasbe, ki so za- znamovala tisti čas. Prihajajo Jan Plestenjak, Miran Rudan, Mambo Kings, 4FUN, Kingston, Colonia, Flirrt, Karma, Dadi Daz, Anja Rupel in še mnoge druge legendarne uspešnice tistega časa. »Obiskovalci bodo zagotovo prišli na svoj račun, saj ne bodo pogrešali ničesar, na nobeno pesem ne bomo pozabili,« poudarja Dean in dodaja, da bi zasedba lahko povabila še koga, saj presenečenj nikoli ni dovolj. ns Tatovi so z razstave v palači Bleinheim v britanskem Woodstocku ukradli zlato straniščno školjko, poimenovano Amerika, katere vrednost ocenjujejo na več kot milijon evrov. Školjka je bila del razstave italijanskega konceptualnega umetnika Maurizia Cattelana, obiskovalci razstave pa so jo lahko uporabljali. Školjka je iz 18-karatnega zlata, ocenjujejo pa, da je vredna milijon funtov oziroma nekaj več kot 1,12 milijona evrov. Mesec pred odprtjem razstave je lastnik palače Edward Spencer-Churchill dejal, da školjka ni »najlažja stvar za suniti«, saj da je priključena na vodovodno napeljavo in da potencialen tat ne ve, »kdo jo je zadnji uporabljal in kaj je jedel«. »Zato je ne nameravam posebej varovati,« je še dejal, poročajo lokalni mediji. Delo so ukradli dva dni po odprtju razstave, policija pa je aretirala 66-letnega osumljenca, storilcev naj bi sicer bilo več. Policija je sporočila, da je bila ob kraji v palači povzročena škoda, prišlo pa je tudi do poplave. Omenjeno straniščno školjko so leta 2017 ponudili ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Palača Bleinheim iz 18. stoletja sodi v svetovno kulturno dediščino, v njej pa se je med drugim rodil nekdanji britanski premier Winston Churchill. ss Slovenija • Internet razlog za polno ceno RTV prispevek obvezen za vse Radiotelevizija Slovenija (RTVS) bo v kratkem gospodinjstva, ki plačujejo RTV-prispevek le za radijske sprejemnike, pozvala, naj podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem televizijskega signala po spletu. Gospodinjstva, ki izjave ne bodo podala, pa bodo morala v prihodnje plačevati celoten prispevek. Na nacionalni radioteleviziji so pojasnili, da so se za uradni poziv odločili, ker od 1. avgusta omogočajo sprejem vseh programov brez prekinitev tudi prek spleta. A .Izmeta, da takoj prepoznam 9noj ueseUUe, dokler me niso z njvm 9 sem se ' sr Meza» "M" , »paient e «tame W dabi Staen»)«W« , ; 'were ne maUja „atacante. Ce sv «d» » V»» *»* to* ^____ Foto: Media24 <>^^ Nagradno turistično vprašanje ¡vroü Ptuj bo tudi v letu 2020 praznoval, osrednje dogajanje pa bo povezano s 60. jubilejnim Kurentovanjem. V sklopu tega bo v najstarejšem slovenskem mestu potekal tudi 40. kongres Evropskega združenja karnevalskih mest. Slovenska pustna prestolnica pa bo v letu 2020 tudi ponosna nosilka naslova Evropske prestolnice karnevalov. Na pragu jeseni vabi še ena velika prireditev na prostem. Na turnir-skem prostoru ptujskega gradu bo v nedeljo, 22. septembra, srca poslušalcev in gledalcev ogrela prireditev Na grad po ljubezen družbe Ra-dio-Tednik Ptuj, na kateri bodo razvajali odlični glasbeniki: Trio tenorjev, Klapa Maslina, Klapa Skala, Eros, manjkalo pa ne bo tudi posebnih presenečenj. Pokrovitelj koncerta je podjetje llkos s Ptuja. V Turistični zvezi Slovenije so že v začetku novega šolskega leta razpisali tri tradicionalne turistične projekte za predšolsko in šolsko mladino, ki imajo v prvi vrsti vzgojni namen, v turistične vode želijo že v zgodnjih letih pripeljati mlade, jih navdušiti za turizem in delo v turizmu, sočasno pa jim privzgojiti tudi ljubezen do domačega kraja, do lepega in urejenega okolja, ki je eden izmed temeljnih segmentov turističnega razvoja. V vrtcih bodo tudi v novem šolskem letu razvijali temo Z igro do prvih turističnih korakov. Letošnja rdeča nitje Festival naj bo. Projekt Več znanja za več turizma v novi sezoni vstopa v 17. edicijo. Udeleženci bodo v novi sezoni pripravili temo za domači kraj, dogodek, ki se bo odvijal po vzorcu največjega festivala. Že 34. sezono pa naslavlja mednarodni festival Turizmu pomaga lastna glava. Na ptujskem gradu so odprli obnovljeni prostor z insignijami ptujskega mestnega sodnika, ki so tudi v evropskem merilu zelo redki tovrstno ohranjeni predmeti za izvajanje mestne oblasti. Zagotovo bodo z novo postavitvijo te razstave privabili še več obiskovalcev. Ob njenem odprtju je direktor Aleksander Lorenčič zadovoljen povedal, da so imeli v letošnji poletni sezoni na ptujskem gradu izredno veliko obiskovalcev. Upa, da bo tako še tudi v jesensko-zimskem obdobju. Tudi leto 2020 bo za Ptuj praznično leto, osrednja slovenska pustna prireditev bo proslavila 60. jubilej. Organizator-izvajalec Kurentovanja bo Javni zavod za turizem Ptuj. Branko Brumen, vodja organizacijskega odbora Kurentovanja 2020, je te dni povedal, da so že začeli operativno--izvedbene priprave. Prihodnji teden pa naj bi bili predvidoma znani tudi člani 13-članskega programskega sveta s področij, ki vključujejo dodatne projekte v okviru 60. jubilejne pustne prireditve. Mednje sodi mednarodni simpozij o nesnovni kulturni dediščini s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in ZRS Bistro, mednarodni simpozij in razstava ex tempore z Art Staysom, praznovanje 20-letnice imenovanja princev karnevala s svečano akademijo in razstavo v MG Ptuj, izdaja publikacije ter še nekaj drugih pomembnih dogodkov. Pri mednarodnem in siceršnjem pozici-oniranju Kurentovanja pa je nadvse pomembno, da bo Ptuj v letu 2020 organizator jubilejnega 40. kongresa Evropskih karnevalski mest, s tem pa postaja tudi uradno Evropska prestolnica karnevalov v letu 2020. Formalnosti v zvezi s tem bodo podpisane v zadnjih dneh septembra v Her-ceg Novem, kjer poteka praznovanje ustanovitve Evropskega združenja karnevalskih mest. V zaključni fazi pa so aktivnosti za zaključek postopka za ponovno pridobitev pokroviteljstva Unesca nad prireditvijo. Tako bo 60. Kurentovanje potekalo pod uradnim pokroviteljstvom Unesca. V prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, kdaj bo Slovenija Evropska gastronomska regija. Nagrado bo prejela Marija Pučko iz Bukovcev, ki je pravilno odgovorila, da bo Slovenija gastro-nomska regija leta 2021. Danes sprašujemo, kje na Ptuju je vzidan Genij jeseni, rimski kamniti kvader. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 27. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju je vzidan Genij jeseni, rimski kamniti kvader? 7, §jSfc^^ttflfc FlM^tfSf ^IftPfKŠMilH & Ime in priimek:.. Naslov:. J Davčna številka: Julija in avgusta je Ptuj obiskalo znatno več obiskovalcev kot v prvem pol- ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.