UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitnl tek. ratun it. 9-17768 — Poitnina plačana v gotovini — Spedlz in abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 41.	GORICA	DNE	13.	OKTOBRA	1948.	-	Cena	L.	15
Edino krščanstvo bo premagalo komunizem
Iz knjige	prilik
Luka
Poljsko kulturno življenje se je v zadnjih letih razdelilo v dva ostro si nasprotujoča tabora. Na eni strani so brezbožni marksisti, ki imajo v rdkah mogočen tisk. Vlada jih podpira z vsemi silami. To je tabor kulturnega boljševizma. Na drugi strani je katoliški kulturni tabor. V njem se zbirajo prepričani in dejanski katoličani, ki pa so pritegnili nase v delovno in borbeno skupnost vse tiste poljske razumnike, ki so ostali zvesti poljskint in zahodnim izročilom duhovne in osebne svobode. 0-krog tega jedra katoliških pesnikov in pisateljev, ki svoja verska načela uveljavljajo v umetnosti in literaturi, kakor tega Poljska še ni videla, je nastalo duhovno žarišče, ki ie potegnilo v svoj krog vse protiboljševiške ustvarjalne duhove.
Poljska komunistična vlada ie storila vse, da bi delo te prevladujoče kulturne skupine zavrla. Vsa ta skupina nima niti enega ‘dnevnika. Izhaja le nekaj redkih tednikov in revij, ki jih skušajo z vsemi sredstvi uničiti, Vlada se izgovarja, da ni papirja, poleg tega pa ie začela te kulturne delavce preganjati. Zaprla je patra Jasjenica, urednika revije »Tygodriik Pows-
Poijskl katoličani in dobrodelnost
Poljsko dobrodelno društvo »Chari* tas« je podpiralo leta 1947 več milijo* nov Poljakov. Vzdrževalo je na stotine ljudskih ekonomskih kuhinj, razne bol* nišnice, sirotišnice in počitniške kolo* ni je. Okoli 19 tisoč otrok je oddalo privatnim družinam, 163.703 pa je spravilo v mladinske domove in verske za* vode. Poleg tega jc podpiralo imeno* vano društvo 151.868 otrok ubožnih družin, 94 tisoč starčkov in 10 tisoč in* validov. Za to so bila potrebna ogrom* na sredstva. Nekaj so jih spravili Poljaki sami skupaj, nekaj druge kato* liške evropske organizacije, največ pa so prispevali severnoameriški in kanadski katoličani.
Zborovanje kat. filmske družbe v Londonu
Pred kratkim je zborovala v Londonu »Kat. filmska družba« (Catholie Film Societv). Že leta 1934 je papež Pij XI. v encikliki »Vigilanti cura« opozoril katoličane na apostolsko polje, ki ga nudijo filmi, ter pokazal pot, katere se morajo držati v tem pogledu. — Pri zhorovanju sta podala svoje poročilo tudi msgr. Devlin'in Andre Ruskovvski.
Na lanskem učiteljskem tečaju, ki sc je vršil v Ljubljani, so hoteli predava* telji doseči z nami to, da sc razpršimo po vaseh dograjeni, t. j. da ponesemo med naše zdravo primorsko ljudstvo nova načela, nove nazore, novo progre* sivno ideologijo; da postrgamo stari malomeščanski kvas in z njim tudi lepe šege in običaje. Vse to naj /rušimo in gradimo na novi osnovi komunističnih naukov in tako zatremo in pobijemo vero v Boga.
'Pa naloga nam jc bila dana!
Vera je bila vedno opij za člo* veštvo — so nas učili na tečaju. — Za* kaj kmet moli’ in delavec ne? Kmet je odvisen od naravnih pojavov in za* konov in se skuša oprijeti nečesa, kar naj ga brani; delavec prejme svojo dni* no in sc za vse drugo prav nič ne zmeni.—. (Pravzato je pač treba spremeniti tudi kmeta v dninarja. Toda kam naj ■se pa. obrneta dninar delavce in dni* nar kmet, ko postane dnina tuka, da
zechny«, publicista Evgena Pa-ukszta, prelata Kazenyskega in druge. Aretacije se nadaljujejo in gotovo bomo doživeli vrsto »ljudskih« procesov proti poljskim pesnikom in pisateljem, katere bodo sodili verjetno le rdeči čevljarji, ki so zapustili syo.io poklicno pot.
Iz gornjega pa vidimo še nekaj. Kjer je komunizem uničil svobodo, je zgubilo hrbtenicč tudi vse tisto, kar ni globoko zakoreninjeno v veri. Vse, kar ni prekaljeno v globoki veri, je v času težke preizkušnje 'odpovedalo.To se vidi zlasti pri tistih ljudeh, ki so se prei navduševali za svobodomiselstvo. Edino krščanstvo je tako močno, da ga komunizem ni mogel uničiti v človeških srcih. Krščanstvo je tudi edina ideja, ki lahko premaga komunizem in ga bo končno tudi res premagala.
* * *
Po pravici se sprašamo: Kaj hočejo tisti protikomunisti v svetu in doma, ki bi se radi borili proti komunizmu, a istočasno posnemajo komunizem v njegovi najbolj bistveni točki, t. j. v sovraštvu do Cerkve in vsake misli na nadnaravni duhovni svet? Ali se ne borijo z brzostrelko proti atomski bombi?
Prvi je predstavnik »Zveze dostojnosti« v Holly\voodu ter srednik med katoli* ško hierarhijo, in med filmskimi proiz* vajatclji. Drugi pa se havi z ustvaritvijo katol ških filmov. Ta sc je izrazil; »Ka* tol ičani ne smejo ignorirati te nove kulturne oblike. Če se je ne poslužimo, se pregrešimo zoper svojo odgovornost.«
Slabe filme bi morali izpodriniti dobri filmi, kar pa je pri sedanji moralni iz* prijenosti zelo težko. Izkušnja nas uči, da mnogi mladi obiskovalci vprav sla* be filme iščejo.
Socialni teden kanadskih kat.
V TroissRivieres v Kanadi se jc vršil od 23. — 26. septembra socialni teden kanadskih katoličanov, ki se je bavil v prvi vrsti s problemom miru. Msgr. Montini je poslal v imenu sv. očeta predsedniku zborovapja posebno pozdravno pismo.
Katoliška univerza v Belgijskem Kongu
Belgijski episkopat jc sklenil ustano* viti v Leopoldville katoliško univerzo, ki naj bi bila nekaka podružnica lo* vanjske katoliške univerze. Najprej mislijo ustanoviti medicinsko jn farma-cevtieno (lekarniško) fakulteto.
bosta oba lačna in strgana? Op. ur.) Da ne boste otrokom govorili o kakem svetem Miklavžu .. . Preveč je zastarelo vse to... Ko so v prakomunistični do* bi ljudje opazili, da se dan bolj in bolj krajša, so sc zbali, da bo nastala večna tema. V svoji domišljiji so se obrnili do nekega višjega bitja, da izprosijo dneva žar. In res se je začel dan dalj* šati. Tako je nastal Božič. ..
In ko so se naši prastari očaki zbali, da ne bo drevje več ozelenelo, so sc zopet obrnili do božanstva. In glej! Nastali so lepi dnevi, prišla je cvetoča pomlad in tako so proslavili praznik .. . Velike noči. Omenili so nam tudi, da je bil prvi in največji zločinec tisti, ki jc prvi ogradil vrt krog svoje hiše in rekel: »To je moje«. (Ko na svetu ne bo več »to jc moje«, bo pač vse samo »to je naše?« In kaj bo »to naše?« Splošna beda! Oj), ur.)
•Tovariš vodja nus jc tolikrat vprašal, zakaj ga tako čudno gledamo. Ni sc
zavedal, da ne moremo pritrditi novim naukom. Razlagi o izvoru človeka smo se posmehovali. Res zanimiva tista teorija. Ti ljudje skušajo prepričati ljudi z možgani pod klobukom s He* gelsom, Marksom in Darvvinom, da se je nekdanja opica izpopolnila v sodob* nega človeka.
in stopnjevanje brezrazredne ali pra* komunistične družbe v razredno, rano kapitalistično, kapitalistično, suženjsko, pozno kapitalistično n kaj vem, kaj še... Dokler ne bo ves svet komunističen — pravijo — ne bo za človeka raja na zemlji in bedasto bi bilo zamisliti si kak drug raj izven pozemskega. Bog, cerkev, to je strup za človeka ... (Raj bo v obnovljeni prakomunistični družbi, ko bodo Evice in Adamčki hodili radi splošne bede spet s figovim peresom po svetu. Op.ur.)
Strašnj so vaši nauki!
KoLko ugovorov so takrat predavatelji od nas slišali, a so si zatisnili uše* sa! Če že ni posmrtnosti — smo ugo* varjali — ali je vredno vse življenje trpeti na tej stari zemlji? Mar ni bolje, da si poženemo kroglo v glavo, da nas zagrebejo meter pod zemljo kakor smrdljivo mrhovino? — In kako so nam odgovarjali: »No, čas poteka; ne moremo se spuščati v podrobno deba* to«. (Reči bi morali: »Le tiho in mirno, saj teh reči sami ne verjamemo. Imejte usmiljenje z nami, saj veste da moramo tako učiti! Op. ur.) Tudi to so nam še razlagali: Kako je nastalo prvo živo bitje na zemlji? Po ohlajcnju zemeljske oble sc je stvorila najprej meglena plast, ki sc jc krčila in krčila, dokler se ni strnila v neznatno pičico — živo pičico. Ta pičica*/ivalica »c jc v sto in sto tisoč letih izpopolnila v večjo in še popolnejšo žival, dokler se žival ni. začela preoblikovati in zavzemati obliko, obliko ... pračloveka gorile ali morda mamuta — (in nazadnje v ko* munističnega predavatelja, ki je ponosen na največji talent prababice opice... na njeno brezglavo oponašanje, vzeto iz »meglene možganske plasti«. Op. ur.)
Rojstvo živega bitja iz materije!
Res zanimivi politični tečaji, nazvani vzgojni tečaji.
Ob zaključku tečaja nam je vodja priporočil, naj ne pozabimo naukov, ki smo jih slišali. — Nadejam sc in upam — je dejal — da moj trud ne ho zaman in da vam bo vsaj nekaj ostalo v spo* minu. (G. predavatelju čestitamo k uspehu, kajti njegove besede so našle pot celo do nas zakrknjenih rcakcio* narjev • proti vsem blodnjam. Op. ur.) Z razpravljanjem o novem duhu bo* dite pa posebno previdni. V najbolj zakotnih vaseh morate spoznati najprej načela in mišljenje ondotnih ljudi. Ne* spametno hi bilo zagnati med ljudi nauke o prevzgoji človeka. Na ljudstvo bi vplivalo to tako kot nepričakovana bomba. Polagoma in previdno je treba ljudstvo navajati k prepričanju, da so pričeli novi časi in da mora iz teh ča* sov vstati nov človek, človek progre* sivnega mišlenja. —
— Pevovodja je tudi nekoč omenil vodja tečaja — ni pevovodja, če se ne posluži prilike, da pevcem kaj pove o stremljenju progresivnih ljudskih množic pod vodstvom komunističnih ideo* logij. — (Posebno ničemurnim pevkam bo v tolažbo, ako jim pove, da so vredne potomke svojih prababic. Op. ur.)
Razpršili smo se po vaseh oznanjat otrokom in slovenskemu ljudstvu nove nauke novega boga*komunista .. .
Učitelj, udeleženec tečaja
Potres je te dni prestrašil meščane v Kalkuti (Indija). Čutili so ga tudi v Bengaliji, kjer delujejo naši misijonarji.
V PakistadU so mohamedanei zAčcli s čiščenjem komunistov iz države. Kjer koga zalotijo, mora pod' ključ in nato v izgnanstvo, ako ni državljan.
DOLŽNOST VSAKEGA KATOLIČANA .ie Siriti kat. tisk
Luka je bil velik modrijan izpod Triglava. Imel je veliko učencev, ličil jih je vedno v prilikah. Nekoč jim je povedal tudi sledečo:
»Živela ie srečna družina. Oče je bi! zelo pošten, dober, a tudi odločen mož. Njegova žena je bila prav blaga slovenska žena, gostoljubna in radodarna do domačina in tujca. — Imela sta dvanajst otrok. Najmlajšemu sta dala ime apostola Juda Tadeja, t. j. pomoč* nika v največjih stiskah in ne tistega, ki je Jezusa izdal. Kmalu po njegovem rojstvu je oče umrl. V hiši je bil še dolgo po očetovi smrti red in mir. Tu* di lepa ljubezen je še ostala, ki jo je bil zapustil oče kot najdražji družinski zaklad. Prav posebno so vsi ljubili ma» lega Tadejčka, ki je bil zelo lep fantek in tudi nadarjen prav posebno. — To* da ko je doraščal v mladeniča, so sc začele kazati slabe posledice premehke ljubezni matere, bratov in sestra in pomanjkanja odločne roke modrega očeta. — Postajal je vedno bolj razva* jen in prešeren. Začel je že govoriti o zapuščini in. samostojnosti. Čeprav je bil najmlajši, se mu je zdelo, da tiče njemu najboljši del premoženja. — Druge je osupnila njegova lakomnost in začeli so mu ugovarjati. — Najstarejši brat, ki je že dorastcl v moža, je najmlajšega kdaj tudi ostro pokaral. — Tadejčkov napuh se je uprl in v krat* kem je nastal v hiši prepir, ki je po* stajal iz dneva v dan neznosnejši. Mati jc le s težavo in neskončno potr* pcžljivostjo držala družino skupaj. — A končno jc opešala in vedno bolj po* puščala »zaradi ljubega miru«. — Tu^li nekaj njenih otrok se je vdalo nasilju najmlajšega in so se odločili, da vse prepustijo Tadeju, ki je napovedoval, kako bo napredno gospodaril in kako bo po kratkih žrtvah vsem v hiši do* bro. A- Toda gospodarstvo je šlo rakovo pot, nezadovoljnost in sovraštvo pa jc vedno bolj rosilo. Nekateri brat* je in sestre so se zaradi miru in var* no«ti ‘žMjenja odpravili po svetu. — Tadej je slavil za vsakim odhodom zmagoslavje in dobival nov pogum, da še preostale pobije ali izžene iz hiše.
Tudi najbolj plahi, popustljivi, pri* zanesljivi in nesebični bratje so spo* znali, da Tadej noče za nobeno ceno miru. — Ta pa je čutil, kako jc vedno bolj osamljen. Iskal je tolažbe v go* stilnah, kjer so ga sovražniki njegovega doma hujskali proti njegovim hra* tom in sestram. Iz gostilne se jc vra* čal vedno bolj vinjen in razdražen
OZN — Organizacija združenih narodov zboruje v Parizu in vsa pozor* nost sveta je obrnjena v seje Varnost* nega sveta, ki se peča z vprašanjem berlinske zapore od strani Sovjetov. Najprej se je Višinski uprl, da bi Var* nostnj svet obravnaval to zadevo, a je 9 držav proti dvema (Rusiji in Ukrajini) sklenilo, naj se ta zadeva vendar sprejme v pretres. Zato sta opozicio* nalea izjavila, da se razprav ne bosta udeleževala. Hodita pa le poslušat go* vore zapadnih zaveznikov, ki pojasnju* jejo svoje prizadevanje za mirno reši* tev berlinske zapore v Moskvi skozi 6 tednov. Ti pa niso dosegli ničesar, ker so med razgovori Rusi zaporo še poostrili in v Berlinu še politične nemi* re povzročili. Ker vse to nasilno zadr* žanjo Rusije ogroža mir, bo gotovo Varnostni svet Sovjete obsodil, a ti se za to ne bodo brigali in zapore ne bodo ukinili. Kaj bo potem, je težko uganiti.
Ako bo pa Sovjetska zveza z upo* rabo pravice veta Varnostnemu svetu preprečila, da bi sprejela kake odločbe na podlagi členov 39 in 40 Listine ZN, bo verjetno to vprašanje predloženo glavni skupščini, kjer nima nobena ve* lesila pravice veta in kjer velja vsak sklep, ako ga odobri dvotretjinska večina.
domov. Začeli so se nočni pretepi in prepiri. Tekla je že tudi kri.. .
Bratje so sc posvetovali, kaj naj sto* i c: ali naj pustijo, da se dom zaradi enega blazneža popolnoma uniči, ali pa naj vržejo razgrajača iz hiše. In to so storili ter pijanega lakomneža vrgli skozi vrata. — Vrnil se je spet mir, prišli so nazaj tudi pobegli bratje in sestre in z njimi tudi blagostanje in čast ugledne domačije. — Najmlajši pa je končal ne‘kot Tadej, ampak kot nesrečni Judež.«
Učenci niso razumeli te prilike. Luka je odprl usta in jim jo razložil: »Mnogi me poslušajo, a me nočejo razumeti. Naj bodo v temi! Vi pa iščete modrost, zato vam priliko razložim. Dom je Slovenija. Oče je slovenski narod. Ma* ti je domovinska ljubezen. Juda, ki je bil Tadej, a jc postal izdajalec Juda, je komunizem. Popustljivi bratje so bili OF*arji, ki so končno spregledali in se opogumili. Zoper zlo odločni bratje so bdi prvi protikomunistični borci v Sloveniji. Uničil pa se bo ko* munizem sam. Z verigo svojih slabih del se bo obesil.
In I.uka je še povzdignil glas, da se je slišalo daleč: Slovenci! Možje, fantje, žene in dekleta! Ali še ni prišel čas?
* * *
Volitve naj pokažejo!
Občinske volitve v Gorici in okolici naj pokažejo, ali smo Slovenci že odprli oči in ali nam je-kaj do slovenske časti, sloge in bratovske ljubezni v slovenski hiši. Le malo je ljudi, ki razdirajo slogo med nami. To so komunisti, ki le naprej slepijo in strahujejo večino naših ljudi, ki niso in nočejo biti brezbožni komunisti, pa vendar iz strahu vlečejo njihov voz celo kot prisiljeni volivni kandidati na listi Demokratične fronte. Pri volitvah, ki bodo popolnoma tajne, naj tudi ti kandidati pokažejo, kako si želijo poštene sloge med svobodoljubnimi Slovenci in kako obsojajo strahovanje, ki ga izvajajo krivi bratje nad lastnimi brati, predvsem pa nad njimi samimi, ko jih silijo, da delajo proti svoji slovenski in krščanski vesti.
Zelo dvomljivo, je, da bi se Sovjeti hoteli pokoriti glavni skupščini in na njeno zahtevo opustiti blokado Berlina. Tedaj bo pa konec Združenih narodov in nastopil bo popoln razdor med Vzhodom in Zapadom.
Razne potresne opazovalnice so zaznamovale od 4. oktobra dalje še pre* eej močne potresne sunke. Tako n. pr. ena v Uurihu v Švici, druga v Kalifor« ni ji, tretja v Ne\v Yorku, pa tudi v Britaniji. Vse so sporočile, da bi mo* ralo biti središče potresa v azijski Rusiji. Ameriški časnikarji so hitro začeli sumiti, da je Rusija delala poiz* kuse z atomsko bombo, ki da so za* majali aparate na potresnih opazovalnicah daleč naokolu. Svet je za en strah bogatejši.
Jugoslavija vodi gospodarska poga* janja z Anglijo, Švico in Belgijo. Gre največ za stroje in tovarniško opremo, ki jo Jugoslavija rabi za svoje indu* strije in jih zaradi spora z Kominfdr* morn ne more več pričakovati iz Rusije in Češkoslovaške, ker so tam napove* dali Titu gospodarski bojkot.
Nove vrste begunci. Pred nekaj dnevi je jugoslovansko notranje ministr* stvo izdalo uradno poročilo, da je do*
Novice iz katoliškega sveta
Učitelj govori iz izkušnje
OKNO V SVET
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 41 ?
slej pribežalo iz sosednjih držav v Jugoslavijo 243 ljudi. Po večini -sc to komunisti, ki beže pred Kominformom v varstvo Jugoslavije, ker se ne stri« rijajo s politiko lastnih komunističnih partij, ki hlapčujejo Rusiji.
Da se spor onstran železnega zastora vedno bolj zaostruje, priča tudi pisanje Titovega tiska ob prihodu jugoslovan« skih vajencev iz Češkoslovaške, kjer so se učili najrazličnejših obrti, a jih je zaradi sporu med partijami češko« slovaška odposlala domov. Beograjski listi so polni poročil o nasilstvih češke policije nad temi Titovimi pripadniki in popisujejo, kako so te mlade ljudi silili, da bi se opredelili za Kominform proti njihovemu državnemu pogla« v ar ju.
TeŽkO delo. Kljub zlomu moskovskih dogovorov, s katerimi so zapadne tri velesile skušale napraviti konec sovjetski suhozemski zapori, ki traja že nad 3 mesece, prevažajo ameriške in angleške letalske sile dnevno živila in blago za 2 milijona 400 tisoč prebi« valcev zahodnih področij Berlina.
čeike komuniste, ki niso nikdar ve« deli, kaj prav za prav komunizem po« meni, je nov komunistični red v par mesecih izučil. Delati morajo po šest dni na teden namesto prejšnjih pet, a dobivajo manj hrane in drugih življenj« skih potrebščin. Zavedajo sc, da jih režim s svojimi dvo«in petletkam; vleče za nos, a morajo pač potrpeti, ker so se jim oči odprle prepozno. Na ameriško področje v Nemčiji je doslej pobegnilo deset tisoč čeških državljanov, med njimi tisoč pet sto študentov.
V Franciji stavka že p«! milijona delavcev pri najrazličnejših podjetjih, celo pri vodovodih. Zato opozarja ra« dio gospodinje, naj si napolnijo vse razpoložljive posode, tudi kopalnice,, z vodo, da ne ostanejo na suhem za časa stavke. Thorczovi komunisti pa v ta ogenj stalno pihajo in slišijo se povsod pesmi: Tovariši, polastimo se oblasti, predno se je polasti De Ciaulle.
V Italiji pretresa poslanska zbornica vprašanje plač in pokojnin državnim uslužbencem. Vse stranke so edine v tem, da naj sc jim položaj zboljša, a nobena ric zna najti 150 milijard, ki so za to potrebne. Vlada pa pravi, če bomo te milijarde tiskali v novih ban« kovcih. bo naša že itak šibka lira šla v nič — in potem? So res križi v da« našnjem državnem gospodarstvu. —
Pri obravnavi proračuna za notranje ministrstvo bo prišlo v zbornici spet do burnega prerekanja, ker imajo , vsi levičarji notranjega ministra Seelbo posebno v želodcu. Preprečil jim je pač revolucijo v juliju, ko so že sanja« M, kako bodo iz Italije napravili »ljud« sko republiko« komunističnega kova.
Prepad
med Titom in Kominformom se poglab« lja. Tanjug namreč poroča, da je jugo« slovanski parlament ob navzočnosti ce« lokupnt vlade izključil iz vrhovnega predsedstva stranke oba bivša ministra Zujovida in Hebranga, ker sta zvesta Kominfornm in nasprotna maršalu. Iz istega vzroka je zbornica odvzela Go« lubovie«u, jugosl. poslaniku v Bukare« šti, in nekaterim drugim visokim politikom jugoslovansko državljanstvo. — Tudi je padla v zbornici beseda, da naj Jugoslavija vodi od Rusije popolnoma neodvisno politiko. Za zlomljeno nem« ško < italijansko »osjo« bomo doživeli hudo razpoko v vzhodnem bloku, ki je prva znanilka prihodnjega razpada tre« tjega totalitarizma.
>'» m"m «>♦'«"> MMTTfiTtVti »m W» «T
POZOR!
»Demokratična fronta Sloyencev v Italiji*4 ni ne demokratična ne slovenska, ker v njej odločajo le mednarodni komnnisti, vsi drugi pa so le zaslepljenci ali preplašenci.
Da Hitler še živi, je zatrjeval pred kratkim bivši nemški vojak 39 letni Falkenhain. Rekel je, da je njegova ro= ka še topla od Hitlerjeve, ki mu >jo jc podSl pri slovesu. Policija v Koburgu je moža zaprla in ga izročila psihia« trorn, da ugotove, če je pri zdravi pa« meti. Na vprašanje, kje se Hitler na« haja, ni‘ hotel odgovoriti. Izjavil je le, da jc Hitler nekje v bližini in da je on povzročil veliko eksplozijo v kemični tovarni v Ludvvigshafcnu v znak protesta, ker je Nemčija še vedno za« sedena od tujih vojska.
r Domače novice n
GORICA
Na željo vernikov samih se bo lepa pobožnost k rožnovenski fatimski Go« spe v naši stolnici za Slovence nadalje« vala ves oktober vsako jutro ob šestil).
Ta teden bodo govori o potrebi in koristi laiškega apostolata. Kristjan, ki danes ni apostol, je le na pol kristjan, če ni tudi odpadnik.
Pridite vsi, da pokažete, da večina naših ljudi Boga in Cerkev ljubi in da so le redki med nami taki, ki Cerkev in duhovnike zaničujejo ter krščansko edinost med Slovenci v Gorici rušijo z brezbožnimi in mednarodnimi pri« zade\anji.
S H O n TR E T J EGA REDA bo v nedeljo 17. X. ob 4h' popoldne v cerkvi Sv. Ivana.
Sv. birma v obmejnem dekanatu
Prcvzvišeni g. nadškof Msgr. Karel Margotti je po dolgih vojnih letih, k: so bila polna zmešnjav in tudi sovraštva proti Cerkvi, začel zopet obiskovati naše župnije in sebi izročeno Kristusovo čredo. — Dne 4. oktobra so ga radostno in slovesno sprejeli Gabrci in Vrhovci v svoji sredi. Pri slavoloku mu jc poleg g. župnika izre« kel dobrodošlico tudi g. občinski dele« gat Cotič iz Sovodenj. Zjutraj je prevzv. g. nadškof med sv. mašo v prav dobri slovenščini nagovoril kot Pastir in oče svoje ovčice, birmoval 89 malih pa tudi že odraslih human« cev, popoldne pa je blagoslovil tri nove zvonove za župno in podružno cerkev ter lep kip sv. Terezijo Deteta Jezusa.
V nedeljo H), oktobra je prišla na vrsto pastoralna vizitacija v Jamljah, kjer je bilo veselje in zadoščenje ljud« stva zaradi prihoda Nadpastirja enako veliko. Birmancev, malih in velikih, je bilo okrog 60. Nekdaj podružna, zdaj župna zelo prikupna cerkvica sc jc odela v zelenje, jameljski pevski zbor pa se jo prav res postavil s svojim ubranim petjem v čast božjo in Marijino.
Gabrski Vrh in sedaj iz Jamelj oskrbovani novi vikariat Dol bo g. nad« škof obiskal tekom letošnje zime. Tako prihajamo zopet v urejeno cerkveno življenje tudi v slovenskih obmejnih vaseh, ki jih je g. nadškof v svoji modri pravičnosti povezal v edini slo« venski dekanat, ki je še ostal v njegovi nadškofi j i.
TRST
Vič. o. Janko Kramarič kanonik v Trstu. ;i/ Trsta jc prišla vest, da je
imenovan za kanonika pri Sv. Justu v Trstu vlč. g. Janko Kramarič, bivši župnik v Št. Petru na Krasu, sedaj profesor na slovenski gimnaziji v Trstu. Odlikuje ga odločen značaj, skrb za lepoto hiše božje in za. pra« vico, je praktičen v delu, jedernat v pridigi, dober vzgojitelj in priden go« spodar. — Rodil se je v Vinici na Do« lenjskem kot sin uglednega in daleč naokrog poznanega župana. Iz družine, ki je mnogoštevilna, sta izšda dva du« hovnika. Prvi je naš g. kanonik, drugi je bil za kaplana v Starem trgu pri Ložu, kjer je uspešno deloval v dušngm pastirstvu in . so ga leta 1944. prenapeti domači partizani ustrelili v njegovi sobi.
Vič. g. kanoniku naše iskrene če« stitke.
Tudi veleč. g. dr. Marcel Labor, bivši
ravnatelj koprskega semenišča in sedanji duhovni vodja Velikega semeni« šča v Gorici, je postal kanonik v Trstu. Blagemu gospodu iskreno čestitamo.
Letošnje letovanje slovenskih tržaških otrok
Spet se vrača šolska mladina v učilnice, po tržaških ulicah brije burja, odbor kat. karitativnega društva Slo« kad pa dela račune o svojem počitni« škem delovanju. Letos je že drugič po« slalo tržaško deeo na letovanje v Kanalsko dolino. Lgto.šnje počitnice je trajalo letovanje od 19. julija do 7. septembra, v prvi polovici za dečke iz osnovne šole in dijake, v drugi polovi« ci za deklice in dijakinje. Osnovna 'ola je našla gostoljubno streho v šol« skem poslopju v Naborjetu, in sicer po ljubeznivem prizadevanju msgr. dr. Bottizzeria in č. p. Harnett«a, ki v Trstu načeluje dobrodelni akciji ameriških katoličanov. Dijaštvu je dal na razpolago g. Ehrlich iz Žabnic svojo pristavo v Tinjem logu. Kakor lani je tudi letos podprla letovanje z živežem mednarodna ustanova post«UNRRA, ki je na ta način krila približno polo« vico izdatkov za živež. Karitativno društvo - je izdalo v (<otov>ni 1,492.000 L. Dve tretjini te vsote' je že pokrilo, ena tretjina pa še čaka blagih dobro« dplnth src. Med dobrotniki moramo hvaležno omeniti zlasti mestne peke in trgovce, ki so zbrali za letovanje 186.000 L. Gotovo ni majhna umetnost skoro dva meseca preživljati in oskr« bovati toliko dece. Letovanja jc bilo deležnih skupno tri sto otrok in dija« šiva, in siccr okrog dve sto otrok iz o« snovne šole ter sto dijakov in dijakinj. Omeniti moramo, da se nam je sicer obljubljala denarna pomoč tudi raznih javnih ustanov, toda ostalo je žal le pri obljubah. Navezani smo bili Ig na darila zasebnikov. Vse osebje je z ve« liko požrtvovalnostjo vršilo svoje delo brezplačno. V upanju, da nam dosedanji dobrotniki ostanejo zvesti in da bo njih zgled pritegnil veliko posnemo« valcev, sc jim društvo v imenu vse mladine, ki jg uživala počitnice v prelepi Kanalski dolini, prisrčno zahva« ljuje, svoje člane pa spodbuja k vedno večji delavnosti za plemenito delo lju« bežni do bl;žnjega.
Poroka v Trstu
V soboto 9. oktobra sta sc poročila v jezuitski cerkvi v Trstu profesorica Nada Abram in profesor Martin Jcvni« kar. Poročil ju je g. župnik Ivan Škabar
V pr jazni cerkvi je bilo navzočih ve«
1 ko prijateljev neveste in ženina. Ne«
■. esta je hčerka uglednega slovenskega narodnega delavca < dvetnika dr.«ja Abrama iz Trsta in je profesorica na slovenski gimnaziji v Trstu. Martin Jevnikar, priznani slovenski slovničar in slovstveni zgodovinar, živi že tri leta med nami in poučuje pravtako na slovenski gimnaziji. Simpatičnima mla« doporočencema, zavednima katoličanoma in pridnima delavcema v katoliških organizacijah, želimo' iz vsega srca mnogo sreče in božjega blagoslova. Bog živi!
Boljunec — Dolina
Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo v tem delu Brega zelo razgibano. V Boljuncu je opensko OF«prosvetno društvo ponovilo in lepo podalo znano slovensko dramo »Miklova Zala«. Po izjavah glavarjev OF prosveta mora biti politična, mora torej služiti poli« tiki. Zato je nastopil med igro znani Riko Malalan s političnim govorom. Ker je sedaj Riko Malalan za Komin« form, je govoril o novi OF. Na koncu seveda ni več vzklikal Titu. Zato je takoj za njim stopila glavna igralka »Miklova Zala« in se ognjevito zavzela za Titovo OF. — Iz nasprotja do M a« lalonovega govora je napovedala celo prekinitev predstave. Potem se je ven« darle za kulisami zadeva poravnala in Boljunčani so dočakali konec predsta« ve. Videlo se je po tem, da tudi igralci niso tako enotnega pogleda na politič« no komunistično zmedo, saj so se med seboj trdo prijemali.
Zelo drugače je: bilo v Dolini. Tja jc prišlo nad 250 izletnikov iz Trsta. To so bile po večini članice slovenskih Marijinih družjb. Skupni shod v dolin« ski cerkvi je uspel nad vse pričako« vanje. Mladi govornik, kaplan s Pro« seka, je vso množico izredno razgrel. Na podlagi zgodovinskega dokaza je jasno zaključil, da bo terorizem srpa in kladiva, ki zdaj stiska verne Slo« vence, z Marijino pomočjo premagan. Po pobožnosti v cerkvi, kjer je doseglo višek skupno ljudsko petje, so se izlet« niki razšli po bližnj’h gričih, nekateri pa tudi obiskali dolinske gostilničarje. Ko so se.„ zvečer vrnili v najlepšem razpoloženju v Trst, so po izstopu iz avtobusov na šentjakobskem trgu zapeli več lepih slovenskih pesmi, kar sc na onem trgu že dolgo ni zgodilo.
Če gledamo holjunsko »kulturno« in dolinsko versko prireditev, je treba zaključiti tako: komunistični babilonski stolp se podira, ker se istoimenskim strankam mešajo jeziki. Trezni Sloven« ci, ki'se niso nikoli prodajali fašizmu in komunizmu, pa prirejajo nepozabne praznike pravega bratstva in ljubezni. To so pokazali letošnji naši veliki ta bori, kakor tudi skupni shod Marijinih družil v Dolini.
Izza zavese
V ZavratCU pri Idriji je 28. 9. umrl č. g. župnik Ivan Miklavčič v starosti 65 let. Lansko leto- je iskal zdravja Gorici; pred zaporo meje sc je vrnil domov na župnijo, ‘kjer je bolehal celo letjr>. Vendar je opravUjal dušno par stirsko službo do zadnjega, čeprav z veliko težavo. 19. 9. je opravil še obe maši in tudi popoldansko pobožnost, v ponedeljek 20. 9. je zadnjikrat ma« seval. Po enem tednu hudega trpljenja je izdihnil svojo blago dušo. Zakra mente za umirajoče mu je podelil č. g. župnik iz Rovt Stanko Jeglič. — Pokojni je bil zelo blag, usmiljen in skr« ben dušni pastir. Župnijo jc vodil 34
let. — Pogreb je bil velik. Prišlo je 20 sobratov, č. g. dekan idrijski Janko Žagar jc imel tako ganljiv govor, da je vsa cerkev jokala. Udeležili so se pogreba, lahko rečemo, vsi župljani, tudi tisti, ki so vsled sedanjih zmot. bili pokojnemu nasprotni. Domačim naše sožalje.
Beda raste
Poročila o gospodarskem stanju v FLRJ, ki prihajajo vedno bolj poredko« ma, pravijo, da postaja tam stanje naših kmetov vedno bolj obupno. Tudi taki samostojni ofarski kmetje, ki so upali, da jim bo komunistična država dala v last še* kaj zaplenjenega premo« ženja grofov in drugih veleposestnikov, so v takih stiskah, da stavijo na se« stankih prošnje na rdeče državne oblasti, naj jim za božjo voljo pustijo vsaj toliko pridelkov od dela na lastni zemlji, kolikor so jih imeli v prejšnjih časih koloni na zemlji zasovraženih eleposestnikov.
V gospodarskem pogledu se godijo v notranjosti dežele še bolj čudne stva« ri. Neki Štajerec, ki jc pribežal čez me« jo, je poročal, da se često zgodi, da pridejo državni funkcionarji v vas, ukažejo pripeljati na trg toliko krav, volov, prašičev itd. in da živino kar odpeljejo brez vsake odškodni/te. O« menil je nekega posestnika, ki jc imel prej 90 krav, dočim ima zdaj le še eno. Tudi število ljudi, ki jih ponoči odvažajo .neznanokam, sc vedno bolj množi. Vse trepeta in čaka, kdaj pride na vrsto.
Podgorci, štanderci in drugi! Tako gospodarsko stanje in vlado strahu vam želijo‘ pripraviti komunisti, ki se vam spet vsiljujejo za občinske volitve pod imenom Demokratične fronte. Če ste presiti in želite postati ne le pomit' lovanja, ampak tudi [zaničevanja (ker še danes slepi!) vredni sužnji, volite zanje, ki hočejo ustvariti narodno slogo in edinost v lakoti in strahu.
Nova maša in nov protiverski škandal v Biljani
Dne 3. X. je bila v Biljani nova maša domačina Marijana Kožlina. Verni tantje in dekleta so mu hoteli prirediti * kar najlepši praznik. Postavili so tudi w pred cerkev lep slavolok. Gospodarji tistih ljudi, ki Iti radi celo v goriškem občinskem svetu kot edini zastopali vss? Slovence, so pokazali spet svoje strupeno sovraštvo do vere in duhov« nikov s tem, da so slavolok razdrli in vso noč razsajali ter italijanske pesmi peli.
Kandidati Demokratične Fronte! Ne silite v goriški mestni svet, saj veste, kaj vas tam čaka. Slišali boste le eno . pesem:	Molčite vi, dokler ne vrnete
mestu poklanih in odvedenih ljudi! Sebe bi zaničeval vsak Slovenec, ki bi vas volil.
DAROVI:
Narodnjak z Vrha, da bi se naše želje izpolnile, 200; Podbršček Lojze 100; Urh Žefu za znamke 500; Ivanka iz Rojana z željo, da bi eimprej dobili na STO=ju nov verski list, katerega večina pogreša (kmalu bo uslišana) — 500 lir.
Bo g povrni!
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
Anica Urdih nove čeveljčke za sir o« te; N. iN. iz št. Mavra 500; Urh č. prijatelju dr. A. P. za sirotišče 1000: duhovnik v Gorici 500. — lir.
I.epa hvala /
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHN/Č Katoliška tiskarna — Gorica
CLAES
OGRIN:
POKOJNI ŽUPNIK KAMPENS
XVI. DOBRI PASTIR
Nadaljevanje iz tržaškega „T E D N A“
Nato jc Dens Verhaege sedel poleg postelje svoje žene, tiščoč Pavelčka k sebi in držeč belo, osušeno roko v svoji: Ob vznožju postelje je stal gospod žu« pnik in nerodno rekel: »Vidiš, Nora, pa .smo le prišli k tebi!« ter ji stisnil roko. Drugega ni rekel, samo stal je ob vznož« ju postelje in brada mu jc čisto narahlo drhtela. Gledal je obličje umirajoče že« ne, žene, ki je zapustila svojega moža in svojega otročička, ko je potreboval se vso materino nego, samo da sc je lah« ko odzvala burnim in bežnim nagonom svojega srca. Umirala jc žena, ki je hu« do grošila, ki bi morda umrla v samoti, na bedni bolniški postelji pred očmi do« brohotne, a tuje sestrice usmiljenke, kakor izgubljen izmeček človeštva, zapu« ščena od vseh ljudi in zaničevana, če ne
bi gospod župnik čuval nad njo. Za to ženo je vendar molil vsak dan od tre« nutka njenega pobega. Saj jc bila ovči« ca iz njegovega hleva, za katero je go« spod župnik vedel, da bo moral nekoč dajati odgovor. Miložalostno veselje ga je obšlo. Župnik Kampens je mislil, da samo naš ljubi Gospod edini ve, kaj se godi v človeških srcih, da samo On lah« ko sodi, In natihoma je molil namesto Dens Verhaegcja: »In odpusti nam na« še dolge, kakor tudi mi odpuščamo svo. jim dolžnikom«. Bil je namreč čisto na« vaden, doher župnik.
Dcnsu je rekel, da se bo vrnil čez ka« ki dve uri in jih pustil same. Šel je k svojemu prijatelju Broereu, ki je bil tam nekje župnik. Oba sta bila enako vesela svidenja, oba stara prijatelja iz
semenišča. Toliko sta si imela povedati o nekdanjih in sedanjih časih, o tem in p onem in o svojih župnijah! Opoldne ,sta jedla skupaj in se pač precej sme« jala zaradi ene ali druge stvari, vendar je bil župnik Kampens s srcem daleč odtod. Ko je svojemu prijatelju pripove* doval vse o Dens Verhacgeju in se za« hvalil za zvesto obveščanje o ženinem življenju v vseh teh letih, jc Broerc šele opazil, da je »Kampu« pri srcu mnogo huje, kot hi človek na videz mislil. Na njegovih očeh je videl, da so njegove misli drugod, da včasih šo polovico te« ga ne sliši, kar mu pripoveduje.
Ah! Župnik Kampens si ni mogel zbiti iz glave onih treh tam v beli, žalostni bolniški sobi. V grlu pa ga jc nekaj tiščalo. Venomer je mislil, da oni hrepene Ipo njem, on pa sedi tu v prijetni drušči« ni. Ne, bolje jc, da gre; njegova prva skrb morajo vendar biti njegovi župlja« ni. »Zbogom, Broerc... pa na svidenje pozneje kdaj, če... moram iti!«
Dem Verhaege in Pavelčck sta sedela v čakalnici..pri vhodu v bolnišnico.. No*
ra jc umrla proti poldnevu. Dens si jc podpiral glavo z rokami in gledal v tla. Odšli so na postajo.	i
V vlaku so sedeli do doma skupaj in edino, kar je Dens rekel, je bilo: »Go« spod župnik, povedala mi jc, da jc niste nikdar zapustili!«
»Oh, Dens, fant,« je odgovoril gospod župnik, »to je vendar župnikova dolž« nest.« Zaskrbljeno jc pogledal iznad brevirja. Dens si še ni bil popolnoma na jasnem, kaj ga jc prav za prav zadelo. Nekaj se je v njegovem srcu podrlo in zrušilo, namreč njegova dolgoletna bol, v kateri je morda tičala trohica upanja. Danes o tem ni mogel govoriti, ampak jc srepo gledal skozi šipe, ob katere so udarjale deževne kaplje kot težke, dc= bele solze.	^
Bilo je že temno, ko so prišli domov in ši vedno je deževalo. Dens je šel sedet v kot za ognjišče in si pokril obraz z dlanmi. Župnik ni vedel, kaj reči ali ,početi: odrezal je Pavelfku kos kruha in ga namazal z maslom. Nekoliko pozneje je spravil utrujenega fantka .v po«
steljo. Ko je že ležal pod odejo, nui jc naredil na čelo križec in rekel: »Lepo molčkati, ec, Pavlek!«
Ko je zopet sedel poleg ognjišča, je videl, kako tečejo Dcnsu po licu solze. In Dens jc rekel z udušenim glasom:
»Gospod župnik... hudo mi je!«
»Res, Dens, fant...?«
»Da, zelo hudo mi je... revica je toliko prestala, gospod župnik... in ni bila ta« ko slaba... vse mi je povedala...«
In Dens Verhaege je začel ihteti; ihtel je nad svojim razočaranim življenjem, nad svojim zlomljenim srcem, nad tisto malo, ah, tako malo sreče, do katere ima vsak siromak pravico. Župnik Kampens (jo sedel pred njim in ni vedel, kaj naj Dcnsu reče. Veliko žalosti in bolečine jc že videl na svetu, ampak ka j takega... ,za to ni nobenih besed. Tedaj je tudi župnik Kampens nekoliko pojokal. Dru» gega ni vedel, kot da je položil roko na Densovo ramo in mu pošepetal:
»Dens... Dens, fant, gospoda župnika imaš še vedno...«
(Nadaljevanje slepi)