PRIMORSKI DNEVHIK
_______ glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
Leto VI ■ Štev. 143 (1831) laa.raVV.Tg_ TRST.	torek	19.	junija	1951	Cena	20	lir
REZULTATI MEDELJSKIH PflRLAMEimRnilH VOLITEV VEBMCIJI:
vludhh Konucun je ohrhhilh
Večino tMdl V HOVem parlamentu
Nizka volilna udeležba - Zaradi uspeha neodvisnih se je težišče vladne koalicije pomaknilo proti desni - Degolisti so zaostali za lastnimi prerokovanji - Komin-iormisti so izgobili glasove in sedeže - Okrepljeni radikali središče »tretje sile"
PARIZ. 18. — Od štirih francoskih volivcev je včeraj ediin Pstal dtoma. Nizka volilna udeležba, ki se vrti oikoli 75 odst., je prya ugotovitev, ki so jo | hapravili politični opazovalci ; takoj po koncu glasovanja, in ki potrjuje številna predvidevanja, ki so, opirajoč se na Stokaj razširjano brezbrižnost v i Amlilni kampanji. napovedova-i la dokajšnjo abstinenco. Pa tudi sicer so volilni rezultati, ki Sicer doslej še niso v celoti Snani, potrdili predvidevanja, hiorda le z izjetmo. socialistov, ki so dobili manj kot napovedano, in ((neodvisnih ». ki so Prejeli več. Sicer pa so tudi t>rej že mnogi -opozarjali na to toožnost.
' V glavnem pa dovoljujejo Roalej znatni volilni izidi sledeče ugotovitve;
1.) Kominformisti niso izgubili samo preoejišnjega števila Sedežev. tenrveč tudi glasove. Tako sta v pariškem volilnem okrožju, v delavskih okrajih, Thortz ’ in Duclog izgubila po 15 tisdč glasov, Andre Martv, Pa 'kar 16.877. KP Francije, ki le na volitvah leta 1946 dobila 28.5 odlst. vseh glasov, je padtla ha 25.7 odst. Predsednik vlade in notranji minister Qusuille 3e v komentarju o volilnih rezultatih omenil, da so v okrožjih, o katerih so znani popolni tezuitgti (vsa okrožja Francije in Alžirja, razen spodnjega Porenja in štirih okrožij v de-PSrtmanu Seine, kjer zaradi osporavanja rezultatov štetje Dobavljajo) kominformiisti izgubili 390.065 glasov »11 7.9 pdst. Po poluradnih podatkih iz depaTtmana Seine, se bo odstotek izgube verjetno povečal Pa okoli 10 odist.
Degolisti so sicer daleč od-«0 sedežev, ki so jih sami pre-ipkovali, vendar so se pokazali nekoliko močnejši, kot pa so jih y zadnjih dneh pred volitvami ocenjevali njihovi nasprotniki. V prekomorskih okrožjih ho izvoljersilL Verjetno še nekaj degoiistov. Degolisti in kio-hliinfoirmisti skupaj niso dobili toliko poslancev. da bi mogli Preprečiti parlamentarno igro, ki se bo med povezanimi sre-
PARIZ. 18. — Doslej so znani volilni rezultati za 59 secbežev iz 117 volilnih, okrožij. Manjkajo še rezultati iz spodnjega Porbnfa in departmama Seine, kjer ponavljajo štetje, ter iz oddaljenih prekomorskih krdjev (Ekvatorialna Afrika Zahodna Afrika, mohamedanska okrožja Severne Afrike). Verjetno je, da biOdo rezultati iz oddaljenih krajev prišli z zakasnitvijo.
Do sedaj dodeljenih talko:
KP Francije in pridruženi 103
Socialisti 98.
Radikali 89.
MRP 93.
Zrnoma diesnica 97.
RPF. 112.
592 sedeže\v je razdeljenih
danskimi grupacijami nadaljevala v dosedanji smeri.
Stranke, hi sestavljajo vladt no koalicijo, so ohranile večino vendiar se je težišče v koaliciji sami premaknilo na desno. Neodvisni — ki so v bistvu dediči zmerne d^snic^ — so iz volilne borbe izšli zelo okrepljeni. Tretja sila bo morala v bodoče mnogo bolj vpoštevati te zmerne liberalce, predVsem pa jih dpraviti s socialisti. Vprašanje je že načel socialistični prvak Moch, ki le izjavil, da je treba razširiti Vladno večino z neodvisnimi. Zdi se, da bodo gospodarji položaja predVsem radikali, ki so se tudi številčno precej okrepili in ki so v dobrih odnosih tako š socialisti kot z neodvisnimi.
«Neodvisni» so nadaljevalci tradicije zmerne desnic^ iz tretje republike, iz katere so izšli politiki kot Rajmond Poincarč. Andre Tardieu, PieT-re Eticrme Flandin in, Paul Reynaudl. Danes sta Poincarč in Tardieu mrtva, Flandin je zaradi kolaboracionizma Obsojen na izgubo pasivne volilne -pravice, Reynaud p-a se je zaprl v osamljenost. Čeprav šitai RPF in MRP izvajala precejšen vpliv na zmerno desno usmerjene volivce, so se «ne-odvdsne» skupine uveljavile s skoraj 100 sedeži. Vlade zadnjih let so se tu in tam oprle na njihovo podiporo, zdaj pa se zdi. da neodVišini ne bodo' hoteli več igrati drugovrstne vloge.
S tem pa se je spremenita tudi Vladna koalicija, v kateri
IMENOVANI POVELJNIKI južnega atlantskega sektorja
Poveljnik bo ameriški admiral Caraey, podrejena pa mu bosta italijanski general de Castiglioni in ameriški general Schlater Imenovanje ne prejudicira rešitve sredozemskega vprašanja
PARIZ 18. — General Dwight ®isenhower je imenoval danes,
kot je sporočil njegov načelnik otaba general Gruecjther, po-včljnike za južni sektor atlant-®kega obrambnega sistema, za Poveljnika zavezniških sil n» južnoevropskem sektorju je bil •hienovan ameriški admiral Robert Carney, doslej poveljnik ®h)eriških pomorskih sil v izhodnem Atlantiku in Sredo.
Zemlju.
Pod Carneyevim poveljstvom bosta italijanski general Mauri-?io Lazzaro de Castiglioni, ki
poveljnik suhozemskih čet
br,  _________
118 tem sektorju, in generalni hiajor David Schlatter, ki bo toveljnik zavezniškega letalstva istem sektorju. Poveljnik bjornarice na tem področju še hi bil imenovan; ta posel bo za |hkrat opravljal Carney sam. ~toer pa obsegajo mornariške **le tega sektorja zaenkrat sa-tao VI. ameriško pomorsko Ikupino.
Carney bo že jutri nastopil ‘vojo novo službeno mesto. V *ačetku ne bo imel nobenega bravega glavnega stana in tudi he stalnega sedeža, temveč bo Svoje poveljstvo izvrševal z ad. •hiralske ladje ameriške VI. pohorske skupine. Ta ladja bo Začasno zasidrana v neapeljskem zalivu, dokler Carney ne “ izbral stalnega sedeža za lY°j glavni stan, verjetno v bli. ‘‘ni Neaplja.
■Južnoevropski sektor atlantskega obrambnega sistema za-*hkrat nima določenih meja; Verjetno bo obsegal samo Itali-f*. General Grucnther je na iPrašanje novinarjev, ali bo y®.rney tudi poveljnik zavezniških sil v Avstriji in v Trstu, Jkivrnil, da je bilo glede teh pdročji »sklenjeno drugače«. I ‘ega bi bilo mogoče sklepati, S4 morda niti usoda padske ni-'»e še ni dokončno rešena, p "o Gruer.therjevih izjavah je arneyevo imenovanje povsem y®°dvisno od rešitve kočljivega orašanja Sredozemlja, in te ijjitve tudi v ničemer ne pre-Jhdicira. Kot znano je vprašaja Sredozemlja zapleteno Jedvsem zaradi vprašanja kiJUčitve Grčije in Turčije v ‘‘antski pakt, in pa zaradi BlJj ° - ameriških nasproti
& poveljstva *mi]u.
na Sredo-
do?	ne bo Imenovano sre-
poveljstvo, je dejal klen j1’,1 bo Carneyeva na-Bo\, nekoliko nedoločena; nje-hov2 Poveljstvo ne bo imelo 'e un«8a Vpliva n« vojaške sito T, S>r 4a,V SP.a,1ij>. Grčiji ^tlanhjir^111 *	, tniso članice
Oik	Ra pakta). njt;	v
^braltarju Malta. Siciliji, Sar-'mtJi m Korziki .(ki ostanejo
pod angleškim, italijanskim in francoskim, poveljstvom), in končno niti nad Severno Afriko razen oporišč atlantskega pakta, ki bi jih morda tam ustanovili.
Z imenovanjem poveljnikov južnega sektorja je general Risenhovver izpopolnil vrste generalov, ki mu bodo podrejeni. Za jutri je sklical prvi sestanek svojih poveljnikov 2 vseh sektorjev. Poleg danes imenovanih poveljnikov se bodo te siej« udeležili tudi poveljniki severnega in srednjega sektorja, med njimi angleški admiral Sir Patrick Brind, poveljnik severnega atlantskega sektorja, marš Ji Montgome-ry Eisenhovverjev namestnik, ameriški general Lauri-s Ncrd-stad poveljnik zavezniških letalskih sil v Sredhji Evropi in drugi.
Po nalogu predsednika Trumana bo njegov osebni svetovalec Averel Harriman jutri odpotoval v Pariz, da bi si ogledal položaj v Evropi. Harri. man se bo razgovarjal med drugimi z generalom Eisenhower-jem, vrhovnim poveljnikom sil
■	f	‘L	n«-1 ArieM
atlantskega pakta, s
Charlesom
Spoffordom. predsednikom stalnega odbora atlantskega pakta in z Miltonom Katzom, posebnim predstavnikom ECA v Parizu.
James Richards načelnik ameriške parlamentarne delegacije, ki je deset dni potovala po Zahodni Evropi, da bi pripravila podrobno poročilo za ameriški kongres, ko bo ta glasoval o Trumanovem načrtu za gospodarsko in vojaško pomoč Evropi v znesku 8 milijard in pol dolarjev, je izjavil danes na tiskovni konferenci v Pari-zu, da je Evropa napravila mnogo za gospodarsko in vojaško poenotenje, da pa «more in mora storiti še mnogo. več«. Richard ie menil, da bi Zahodno Nemčijo in Španijo morali vključiti v atlantski pakt.
Nove cene
Primorskega dnevnika
Zaradi povišanja cen papir, ja bo odslej naš dnevnik stal ob delavnikih (izdaja na štirih straneh)
20 lir
medtem ko ie nova cena nedeljske številke
25 lir
nimajo več vodilne vloge socialisti in ljudski republikanci, temveč bodo igrali važno vlogo tudii neodvisni, medtem ko so se radikali povzpeli do tega, da si je težko zamisliti, kdd razen njih bi mogel sestaviti vlado.
Dva člama Queuillejeve vlade. en bivši ministrski predsednik in sedem bivših nvini-strov nisg bili izvoljeni. Zdi se, da je med1 poraženimi tudi general Koenig. bivši francoski vrhovni poveljnjjo v Nemčiji in diegolistični kandidat v spodnjem Porenju.
Poražen bil tudi nekdanji ministrski predsednik Paul Ranadier, socialist. Oba člana Queuillove vladie. ki nista bila izvoljena, sta Andre Maroselli, državni tajnik Za letalstvo in Andre Guillamt, državni tajnik za trgovino. Poraženi so bili tudi naslednji bivši ministri; Rene Capitant (RPF) Edmond Miehelet (RPF). Andre Philip (socialist), Georgea Gorše (socialist), Robert Prigent (MRP), Paul. Basfid (radikal), Louis Marin (desnica). V severnem okrožju je bil poražen znani kominfoTmist Arthur Ramette.
Bodoči parlament bo sestavljen iz šestih velikih blokov; od katerih predstavljata dva — degolistični RPF (3.614.878 glasov in 101 sedež po doslej znanih rezultatih) in kominfor-misti (4.315.023 glasov in 89 sedežev) obe skrajnosti, štiri, ki so skupno dobili 8.909.092 glasov v Franciji in Alžirju. pa predstavljajo tisto sredino, ki bo z medsebojnimi kombinacijami predstavljala vladno koalicijo. Te štiri skupine so socialisti (2.526..444 glasov, 93 sedežev) neodvisni in agrarci (2. 271.919 glasov, 96 sedežev), MRp (2.102.999 glasov, 77 sedežev) in radikali (vse tri radikalne skupine skupa-j 2.007.830 glasov. 88 sedežev).
V okviru 544 dokončno razdeljenih sedežev so komunisti izgubili 71 glasov, MRP pa 75, medtem ko so socialisti pridobili 3 glasove, radikali 30 in neodvisni 17.
Prvi komentarji francoskih volitev
PARIZ, 18. — Kot je bilo pričakovati, so francoske volitve rodile številne komentarje. Podpredsednik vlade Bidault je izjavil, da je «Francija preprečila prekucije in pustolovščine«, in dodal, da je MRP «kljub viharju ostal na površini«. Predsednik dosedanjega parlamenta in radikalni prvak Herriot je predvsem poudaril uspehe, ki so jih dosegli radikali, glavni tajnik neodvisnih Roger Du-chet pa je izjavil, da je ((Francija glasovala proti komunizmu in proti pustolovščinam« in da bo «četrta sila« najmočnejša skupina in s tem «os bodočega parlamenta«. Proglas, ki ga je izdala KP Francije, se pritožuje nad volilnim zakonom ' in poziva «vse delavce in yse Francoze, ki nočejo ne vojne ne fašizma, naj preprečijo obe nevarnosti s svojo aktivno enot. nostjo«.
Današnji popoldanski pariški tisk že objavlja prve komentar-
je. Poluradni «Le Monde« piše pod naslovom «Vox populi«, da kažejo volilni rezultati, da francosko ljudstvo «predvsem želi politično stabilnost«. List ((France Soir» pravi, da bodo stranke ((republikanske obrambe« mogle v novem parlamentu ((razviti syojo akcijo na pozitiven način, če bodo ostale enotne«. Kominformistični tisk obnavlja stara propagandna gesla in vidi v volilnih rezultatih «odgovor Francozov Trumanu«. «Paris Presse« — ' «LTntransi-geant« pa pravi, da so kornin-formisti izgubili pol milijona glasov zato, ker so oprli svojo volilno propagando skoraj izključno na kampanjo za mir, zanemarili pa so «ceno zrezkov«, to je, življenjska vprašanja Francozov.
Ameriški tisk objavlja z velikimi naslovi prye rezultate in tudi Že obširne komentarje. Isto velja tudi za londonsko časopisje, ki objavlja naslove kot «Degolisti tolččjo komuniste, toda tretja sila pa ostane na vladi« («Evening Standard«), ((Francozi so izbrali srednjo pot« («Evening News». in podobno.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da je francosko ljudstvo poka. zalo «odlično preudarnost« in dodal, da ZDA «upajo, da- bo čimprej sestavljena stabilna francoska ylada, čeprav razumejo, da bo v vladni koaliciji treba rešiti še številna resna vprašanja«. Opozoril je tudi, da se po mnenju izvedencev zunanjega ministrstva «nihalo francoske politike nagiba nalahno proti desnici«.
V ameriških uradnih krogih opozarjajo tudi, da so komin-formisti sicer izgubili mnogo sedežev, da pa set vendar glede števila glasov skoraj ohranili svoje pozicije. Poudarjajo, da je Kp Francije na občinskih volitvah leta 47 dobila samo 24.50 odst. glasov, medtem ko jih je na včerajšnjih dobila 25.7.
Včeraj na stadionu "1. maj"
Predstavnik Slovensko • hrvatske prosvetne zveze dr. Andrej Budal med nagovorom cif začetku nepozabne prireditve. V, ozadju narodne noše.
Danes protipredlogi Londona
o ureditvi perzijskega petrolejskega spora
Teheran je dal družbi še 48 ur časa za odgovor - Osebna poslanica Morrisona predsedniku Mossadeghu - Izjave Drakeja in govorice o pripravljanju ozračja za “appaesament“ s strani Tellke Britanije
TEHERAN, 18. — Drugi sestanek predsta-.nikov perzijske vlade in petrolejske družbe «Anglo-Iranian», ki je bil včeraj zjutraj, ni prinesel nobene spremembe položaja. Angleški predstavniki sq samo zahtevali in tudi dobili odlog 48 ur za predložitev angleškega odgovora na perzijsko zahtevo, da plača ((Anglo.f.-anian« 75 odst. vsega dobička Iranu. Na tem sestanku so Angleži predlagali, da bi družba še naprej plačevala Perziji po 2 milijona funtov na mesec, iranski predstavniki so sprejeli ia predlog pod pogojem, da smatra-jo tistih nekaj milijonov na račun plačila 75 odst. vsega dobička. Ta predlog pa so Angleži odbili.
Udi set d« M Angleži postavili ta svoj predlog le z majhnim navdušenjem. V tem predlogu vidijo prste ameriškega poslanika Grandy-ja, ki se je j kot znano v petek dblgo čatva
razgovarjal s podpredsednikom družbe Jacksonom in včeraj zvečer z anghškim poslanikom Shepherdom. Zdi se, da Gran. dyja bolj skrbe sedanje finančne težave F.erzije, kot pa Mos-sadegha samega. Angleži pa se kot _ znano teh težav vesele in upajo, da jim bodo pomagale. Vsled tega je menda tudi Shept herd včeraj izjavil, da se Perzijci vedno bolj bližajo kompromisu.
Tega njegovega mnenja ne potrjujejo včerajšnje izjave podtajnika pri presfeedništvu, Husseina Fatemija, ki je dejal, da perzijska vlada ne misli da-' ti predstavnikom družbe časa, da bi čakali na odgovor iz Londona. Ni pa hotel povedati, kakšni bi bili iranski protiukrepi. Na vsak mčin pa- ao V Teheranu prepričani, da bo CEntrala družbe «Anglo-Ira-nian« odgovorila na perzijislke zahteve še pred torkom zvečer. V Londonu so izjavili, da
ZE ZOPET PROVOKACIJA SOVJETSKEGA SATELITA
liGRUMlElf JUGOSLDVUSHECA IMA
Bolgarski obmejni organi so samo v maju t.l. izzvali 27 incidentov - Prihod "Crne Gore" na Reko - Vrnitev nemških in avstrijskih otrok - Okrožno sodišče obsodilo bolgarske vohune
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Bolgarski vojaki so 14. junija zvečer ugra. bili jugoslovanskega graničarja Osmana Kapiteza v trenutku, ko je pregledoval obmejno cono pri mestu Dimitrovgrad. Ugrabitev je bila ugotovljena ob 20.15 uri, ko so jugoslovanske izvidnice zaslišale kričanje in streljanje iz puške. Preiskava je ugotovila, da se je jugoslovanski graničar branil in se z napadalci boril. Na mestu ugrabitve so ostali sledovi ogorčene borbe.
Uradni krogi poudarjajo, da je to drugi težki incident, ki so ga obmejne straže sovjetskih satelitov izzvale prejšnji teden. Kot smo poročali je bil 13. junija ubit na romunski meji jugoslovanski vojak Vukojevič. Uradno poročilo še posebej poudarja, da so bolgarski obmejni stražarji izzvali samo v mesecu maju 27 incidentov na jugoslovanski meji.
Ob prihodu na Reko novega prekooceanskega parnika «Crna Gora«, ki je — kot, smo že poročali — pripeljal večjo količi-
no bombaža iz ZDA, je govoril namestnik ministra za zunanjo trgovino vlade FLRJ Miodrag Stojiljkovič. On je prečital izjavo ministra z.a zunanjo trgovino M. Popoviča, v kateri je rečeno, da bodo jugoslovanski narodi, ki se iskreno in vztrajno zavzemajo za mir v svetu in za enakopravne odnose med narodi, znali pravilno ceniti prijateljsko pomoč ljudstva in vlade ZDA, ki jim na ta način pomagajo, da bi laže prebrodili posledice hude suše.
Predstavnik ameriškega ambasadorja Henly je prečital izjavo ambasadorja ZDA Allena, v kateri se poudarja, da prihod tega parnika pomeni še en korak v naporih vlade ZDA, da bi pomagala jugoslovanskim narodom pri ohranitvi njihove neodvisnosti in gospodarske stabilnosti.
Okrožno sodisce v Nisu je danes obsodilo tri bolgarske državljane, ki jih je bolgarska obveščevalna služba poslala v Jugoslavijo, da bi nabirali podatke vojaškega in gospodarskega značaja. Prvi obtoženec Jordan Ivanov Rajkovski je ob-
sojen na 10 let odvzema svobode s prisilnim delom. Ostala dva pa sta obsojena na pet oziroma štiri leta odvzema svobode s prisilnim delom.
Na zahtevo staršev bo vrnjeno 126 otrok Nemcev — tako imenovanih «Volksdeutsch» — ki so zapustili Jugoslavijo med prvo svetovno vojno in odšli v Nemčijo ter Avstrijo. Ti otroci so se zdravili v otroških domovih, pri svojih sorodnikih in oskrbnikih v Jugoslaviji. To je druga skupina otrok, katerih vrnitev k staršem v Nemčijo in Avstrijo je organiziral jugoslovanski Rdeči križ. Oddaja in sprejem otrok se bo vršila 22. t. m. na Jesenicah ob navzočnosti komisije, ki jo sestavljajo predstavniki mednarodnega, nemškega, avstrijskega in jugoslovanskega Rdečega križa.
Jugoslovanska filatelistična zveza je^ poslala Mednarodni filatelistični zvezi protest zaradi protizakonitega izdajanja znamk s strani tako imenovane vlade vojnega zločinca Ante Paveliča.
R. R.
je prezgodnje vsako ugibanje
0 tej moti. Vendair se zdi, da misli Anglija vsaj delno ugoditi iranskim zahtevami
Včeraj je angleiški poslanik Shepherdi izročil osebno poslanico zunanjega ministra. Morrisona perzijskemu predsedniku vlade Mossadeghu. V Londonu izjavljajo, da je Morrison v tej spomenici jasno razložil angleško stališče, da je prijateljska in izraža upe, da bi rešili vprašanje nafte s pogajanji. Danes jie hotel prositi za sprejem pri Mossadeghu ameriški poslanik Graindy. Vendar ni uspel, ker se je predsednikovo zdravje zelo poslabšalo. Mossadegha so prepeljali v o-koldco prestolnice, vendar se ga- je lotila velika šibkost in so ga morali nagli prepeljati nazaj v Teheran. Zato je moral odlgoditi vse sestanke in proti večeru je bil tako slab, da se je moral odpovedati celo telefonskim pogovorom.
Včeraj je prispel v iransko prestolnico glavni ravnateli «Anglo-Iranian», Henrick Brake. Sprejel je novinarje in jim povedal, da so člani začasnega sveta iranske državne družbe za nafto jn člani kontrolne komisije kar naenkrat postali gostje v angleškem petrolejski m področju v Abadanu in. da so kot taki «obiskali» naprave v Abadanu. Ko so ga vprašali presenečeni novinarji, če Iranci niso tudi zasedli pisarn, je Drake odgovoril, da razpolaga trenutno perzijska vlada z enim uradom pri angleških napravah. Drake je povedal na vprašanje, če se bo povečalo perzijsko nadzorstvo pri natovarjanju ladij, dh so im.jli Lan-
01 vedno pravico nadzorovati izvoz. Zanikal je vesti, po katerih bi angleški uradniki grozili s stavko, da bi nekatere Angleže aretirali, da perzijsko odposlanstvo ni zahtevalo od družbe, naj mu izroči dokumen. te, da delo te delegacije ni povzročilo nezadovoljstva pri «Anglo-Iranian» in da ni nevarnosti za zmanjšanje proizvodnje nafte.
Na vsak način so te njegove izjave v odkritem nasprotju ne samo z trditvami iz iranskih virov, temveč tudi s protesti angleškega konzula v Khoram-zhahrju in tudi z zaskrbljenostjo, ki jo je izrazil poslanik Shepherd. Ne vemo še. če ta današnja izjava tudi pomeni stališče angleške vlade v tem trenutku. Na vsak način pa je jasno, da ne more biti velike razlike med stališčem družbe in vlade. S tem v zvezi omenjajo izjave Jacksona pred dvema dnevoma, ko je dejal, da so perzijske zahteve tako Nesprejemljive, da če bi Perzija ostala pri tem stališču, bi delegacL
Primer nedostojnega šovinističnega zadržanja
O zadevi, ki je predmet teh vrstic smo že večkrat razpravljali. In vedno, ko se dotaknemo tega vprašanja, storimo to zelo neradi. Vedno nas ob takšnih prilikah spreletava težak in mučen občutek, da moramo pisati o stvareh, 0 katerih se nikjer na svetu razen v teh nezdravih tržaških razmerah ne spregovori niti besedica. Homo sapiens ki prebiva na zemeljski obli razpolaga povsod razen v Trstu s tisto vsoto činiteljev, ki predstavljajo normalno razumsko stanje in normalni smisel zlasti za občečloveške kulturne vrednote. V Trstu pa prav te-ga nima tista plast, ki ima danes v rokah toliko oblasti, da more ne samo diktirati kaj se mora šolska mladina v svoji najnežnejši dobi učiti, temveč tudi kakšne katere kulturne vrednote naj se posredujejo v za to zgrajenih hramih kulture, ki so last vsega prebivalstva in ki razpolaga z največjimi sredstvi za izdajanje dnevnih in periodičnih listov. Poleg tega Pa je danes v Trstu stanje trenutno, tako, da se je tej plasti, ki se ji pra-vl vrh tržaške italijanske bu>'-
žoazije, pridružila vodilna skupina izdajalcev delavskega gibanja, ki tržaški proletariat že. polna vri leta zavaja postavljajoč se navadno na rep, a mnogokrat tudi na čelo tistega, kar je v početju vrhov italijanske buržoazije najogab-nejše.
Primer takega zadržanja obojih doživljamo prav te dni, ko je v Trstu predvčerajšnjim nastopila jugoslovanska skupina narodnih noš in plesov.
Ko so t{ Jugoslovani predvajali in posredovali po skoro vseh, evropskih prestolnicah svoj folklor, je ves svetovni tisk zelo obširno in z velikim občudovanjem pisal o njih nastopu kot o prvovrstnem kulturnem dogodku. Tisoči in tisoči Tržačanov so se v nedeljo 'ahko osebno prepričali da je jugoslovanski folklor ta svetovni sloves tudi v resnici in opravičeno zaslužil. Tudi ti-■tih nekaj sto gledalcev, ki so prišli na sinočno jugoslovansko prireditev v Avditoriju so odnesli s seboj nepozabne vtise. Zato bi bilo povsem normalno — kot je normalno povsod na svetu razen v Trstu — da bi takšen dogodek ves
dnevni tisk brez izjeme na po-litično opredeljenost, vsaj zabeležil. Toda v Trstu se to ni zgodilo.
Se prej Pa moramo povedati, da je skupina, ki je gostovala včeraj in predvčerajšnjem v Trstu, po vseh evropskih prestolnicah nastopala v največjih dvoranah. "Včeraj smo celd zvedeli, da sq Se za njen nastop zainteresirali celo iz Rima! Ne morda kakšni ne vem kako zakamuflirani iditi-ni», temveč osrednji odbor E N AL. In zeld verjetno je, da bo skupina povabljena tudi v Rim, A tam ji gotovo ne bodo odredili za njen nastop nekega avditorija s 700 sedeži kot se je zgodilo to v Trstu, če prav je bilo povpraševanje 'po vstopnicah tako ogromno, da bi moral imeti tržaški Avditorij najmanj štirikrat toliko prostora.
Na dlani ie torej, da bi morala, če bi pri odgovornih či-niteljih vladal vsaj minimum tistega normalnega rezonira-nja, skupina nastopiti u gledališču Verdi ali Rossetti. Šestletno izkustvo vlaganja prošenj, posredovanj, protestov, Člankov itd., je več kot jasen dokaz, da to ni in ne more biti
mogoče. Seveda bi bilo mogoče če bi prišla katera koli skupina iz katerega koli dela sveta, pa čeprav bi bila recimo hotentotska. Ne bomo navajali primerov, le mimogrede naj omenimo dejstvo, da je n. pr. gledališče Verdi prav te dni vsak večer na razpolago.
Toda vrnimo se k tisku. K tistemu tisku, ki v teh dneh ne pozablja na vidnem mestu opozarjati na senzacionalno prvorazredno literarno delo, za katerega lahko rečemo da je najčistejsa emanadja najbolj intimnih odnosov, ki ga ima omenjena buržoazna italijanska plast v Trstu do Slovencev m do Jugoslovanov na splošno. Njihov tisk z živalsko naslado imenuje ta odnos z besedo «dreck» in ga s prav takšno naslado priporoča. Ce je torej za njih odnos do jugoslovanskih narodov tista beseda simbol je seveda noro pričakovati, da bi vsaj zgolj z omembo nedeljske prireditve tisti simbol demantirali. Vendar pa nismo pričakovali, da bodo o nastopu poročali z enim stavkom nikjer drugje kot med črno kroniko, kot je to storil včerajšnji uGiornale del Lunedi», ko je tako od-
vratno namignil, da je bil med ufolkloristi» tat.
In končno ne bi bilo v harmoniji s temi današnjimi takšnimi tržaškimi razmerami, če bi se s kominformovske strani s tem v zvezi javno ne oglasil nihče drugi kot najbolj smrkavi slovenski keminfor-mist o katerem poročamo na drugi strani našega dnevnika. On je le odigral tudi tokrat tisto vlogo, ki pritiče vsakemu potujčencu, ki je hujši od Turka.
Ne samo žalostno, temveč predvsem ostudno je takšno zadržanje CLN kominformov-ske šovinistične golazni, zadržanje, ki traja ne samo od •nastopa fašizma, temveč je generacijam zadnjega triče trt stoletja pri vzgojeno z vcepljanjem sovraštva proti vsemu, kar je slovanskega. Prav zato nimamo — ko zaključujemo, s temi pripombami — nobenega upanja; da ne bomo morali o podobnih primerih kot je gornji še zelo često pisati. Saj so komaj let Os ponovno proglasili, da mora imeti italijanska vojska za najborbenejše geslo Trst in vklesali tržaško helebardo na topovske cevi-
ia rie mogla storiti dlregeiga, kot orni/ti se v London.
Ce te izjave pomenijo dejansko angleško stališče, tedaj ni mogoče reči drugega, kot da družba počasi ustvarja ozračje za pričetek «appeasementa». S tem v zvezi so zanimive govorice, da bi nasledila «Anglo-lranian« nova angleško-perzij.-ska družba. Angleška vlada, ki še je dane® sestala naj hi pripravljala nove načrte in predloge. Likvidacijo sedanje družbe bi javili istočasno z angleškim predlogom, katerega namen bi bil ustanovitev nove družbe, ki bi izkoriščala perzijske vire nafte na račun iranskv vlade in bi bila Anglija za odškodnino poplačana pri dobičku. Ce je to res, tedaj nam to kaže, da Anglija v današnjem trenutku ne vidi drugega izhoda.
Medtem, pa prihaja iz Abada-na vest, ki kaže, da Perzijci nimajo niti najmanjšega namena gostovati pri Angležih. Podtajnik za finance, Kažem Hassibi je namreč potrdil, da bo perzijska vlada prepovedala pretakanje nafte na angleške ladje, če «Anglo-Iranian» ne bo hotela sprejetj zakona o nacionalizaciji. Iz Abadana prihaja tudi vest, da se je v zadnjih dnevih 750 Angležev vrnilo v domovino. Poročajo tudi, da so prepovedali glasilo družbe «Daily News», ki izhaja y Abadanu.
WASHINGTON, 18. — Ameriška mornarica je odstavila madžarskega znanstvenika Brunauerja, Njegovo ženo pa so odstavili s položaja pri delegaciji ZDA v OZN. Oba je lani obsodil Mac Carthy filokomunizma.
Zasedanje UNESCA
PARIZ, 18, — Na današnji prvi seji šestega zasedanja UNESCO je načelnik jugoslovanske delegacije dr. Vladislav Ribnikar nastopil proti prisotnosti delegata Francove Španije, ki je tam kot opazovalec. Zaradi tega jugoslovanska delegacija ni glasovala o poročilu odbora za poverilnice, čeprav se strinja z vsemi njegovimi točkami, razen o prisotnosti Francovega delegata.
Ribnikar je bil izvoljen za člana verifikacijskega odbora in za enega izmed sedmih pod. predsednikov konference.
Senatna preiskava v ZDA se približuje kontu
WASHINGTON, 18. — Se-natha preiskava o odbtavitvi generala Mac Arthurja se bo Po sklepu preiskovalne komisije končala že ta teden ali najkasneje prihodnji teden. Komisija je sklenila, da bo omejila število onih. ki jih bo še zaslišala, na štiri. Med petimi, ki so bili po tem sklepu izključeni, čeprav prvotno predvideni, je tudi Averell Harriman.
Pred komisijo bodo pričevali še bivši ameriški veleposlanik na Kitajskem Hurley, bivši poveljnik ameriških enot za strateško bombardiranje na Daljnem vzhodu gen, 0’Don-nell, bivši poveljnik ameriške VII. divizije na Koreji, gen. Barr jn bivši poveljnik ameriških pomorskih sil na Daljnem vzhodu Jccnitreadimiral Badger. Komisija b0 morda ponovno zaslišala gen. Mac Arthurja.
Izjave nsn. Kobe Pnpnvi
W ASH1NGTON, 18. — Načelnik glavnega stana jugoslovanske armade generalni polkovnik Koča Popovič je izjavil po razgovoru z zunanjim ministrom Achesonom, da je uspeh njegove poti v ZDA zadovoljiv, in dodal: «Upamo, da bomo lahko dobili orožje, ki je potrebno za obrambo neodvisnosti naše dežele in za ohranitev miru v tem delu sveta«.
Zaključek razgovorov med Rimom in Bonnom
Poročilo italijanskega zunanjega ministrstva o razgovorih « Kominformistična akcija za vstop v vlado - Guidotti o Trstu
RIM, 18. — Danes je bilo izdano uradno poročilo o italijansko nemških razgovorih med Adenauerjevem obisku v Rimu. Poročilo ugotavlja, da se je Adenauer razgovarjal z De Ga-sperijem in z zunanjim ministrom Sforzo ter pravi, da so skupaj razpravljali o ((vprašanjih, ki zanimajo obe deželi, v duhu tesnejše evropske organizacije, ki navdihuje politiko italijanske in nemške vlade«.
Poročilo nadaljuje, da je Italija potrdila «željo, da bi Nemčija čim prej spet stopila v družino svobodnih narodov, da bi lahko bolje prispevala k stvari demokracije in miru«, in da je Adenauer izrazil ((prepričanje, da ni mogoče najti rešitve sedanjih problemov brez zavrnitve ozkih nacionalizmov in brez sodelovanja med vsemi svobodnimi evropskimi narodi«.
Poročilo zunanjega ministrstva pravi nato, da je bila potrjena potreba, da se pomnože vezi med obema deželama na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju Sklenili so, da se bodo čimprej začela pogajanja za sklenitev italijanskonem-škega kulturnega sporazuma in za poglobitev gospodarskih stikov med obema deželama
Ob koncu zatrjuje poročilo, da sta obe stranki izrazili željo, da bi «ta izmenjava mnenj bila začetek širših posvetovanj v soglasju z drugimi vladami, ki so zainteresirane na obrambi civilizacije«.
V rimskih krogih pravijo, da je zelo verjetno, da bo De Ga-sPeri kmalu Adenauerju vrnil obisk v Bonnu.
V italijanskem parlamentarnem življenju je opaziti predvsem komi reformistično akcijo proti vladi, povezano z željo, da bi se kakor koli vrnili- v vlado. Ta težnja je našla svoj izraz v Nennijevi interpelaciji, ki zahteva, naj vlada «izvaja posledice iz rezultatov upravnih volitev«.
Italijanski opazovalec pri OZN Guidotti je danes po radiu OZN izjavil, na vpraša-
nje o reviziji mirovne pogodbe, da ne gre toliko za «revizrjo», temveč za »moralno ugasnitev mirovne pogodbe« y okviru štirih Sforzovih točk (Trst, ukinitev vojaških omejitev, revizija nekaterih gospodarskih določil, sprejem y OZN). Glede Trsta je Guidotti dejal, da bi {(pogajanja med Jugoslavijo in Italijo morala, po mnenju italijan-ske vlade, imeti kot izhodišče tristransko izjavo«.
BERLIN, 18. — Po poluradnem poročilu zveznega urada za medeonsko trgovino v Berlinu, so se danes obnovila pogajanja za trgovski sporazum med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Da bi dosegle obnovitev, pogajanj, so se sovjetske obla. sti odpovedale zahtevi, da je treba za iz Berlina izvoženo blago predložiti potrdilo o izvoru surovin, iz katerih je blago napravljeno.
Kratke vesti
BERLIN, 18. — Na sovjetskem področju so zasedali bivši nacisti in so izvolili nov odbor državne nacionalne stranke. Vodil jo bo še vedno Lolz, V vodstvu stranke so bivši general Mueller, voditelj nemške pomorske policije Neukir. chen in predsednik vrhovnega sodišča Schuman. Program stranke zahteva odhod ameriških čet in obsoja bonnsko vlado državnega izdajstva.
LONDON, 18. — Radio Buda-pešta je javil, da bodo sodili Škofa Joszefa Gorsza, naslednika Joszefa Mindzsentija, skupno z 8 osebami zaradi vohunstva, pripravljanje protirevolucije, ustanov vitve terorističnih skupin itd.
MONTREAL, 18. — Kanadski zunanji minister Drew Pearson Je odpotoval v London.
BUDIMPEŠTA, 18. — Madžar skega poslanika v VVashingtomi imre Horvata so zamenjali z Emi. lom Weilom!.
PRIMORSKI DNEVNIK
T
19. junija 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
Torek 19. junija
Gervazij, Mileva Sonce vzide ob 4.15, zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna ~ . a . ,	a a a _ _ , . _ .	vzide	ob 20.38, zatone ob 3.24.
OBJAVE - MALI OGLASI	J“tri, sreda 20. junija
Hektor, Nenadej
Iz Zgonika
Ivan Gruden je umrl
Naglo se je razširila po našem, Krasu vest, da je v nedeljo dopoldne umrl v Zgoniku v starosti 74 let splošno znani domačin Ivan Gruden.
Poznali so ga daleč naokoli, ker je bil vzoren kmet, dober gospodar večkratni župan zgo-niške občine sedaj pa član občinskega sveta. Bil je zaveden Slovenec, on in njegova družina so sodelovali v •narodnoosvobodilni borbi, v okviru občinskega sveta je cesto nastopal s svetovalci LF za naše narodne pravice in napredek zgo-niške občine. Zelo mu je bil pri srcu gospodarski napredek, zato ni mogel trpeti in je ostro obsojal nesmiselno upravljanje in strankarske špekulacije v občinski upravi. Bil je vztrajen zagovornik tesnega sodelovanja z OF in kot pristaš SOZ delal na tem, da bi pri prihodnjih volitvah prišlo do skupnega nastopa obeh političnih skupin. Dobro je namreč razumel sedanji politični položaj in se zavedal svoje dolžnosti do lastnega naroda. Skupna slovenska stvar je zgubila z njim možakarja. To bodo zlasti občutili v zgoniški občini, posebno pa v občinskem svetu. Njegova beseda je predvsem vedno zalegla in marsikdaj spravila v zadrego nestrpneže.
Skrbno je vodil svoje posestvo in je bil znan kot umni kmetovalec. Svojčas je imel tudi gostilno, pa so mu jo vzeli fašisti, Toda ne samo zaveden Slovenec in napreden gospodar, bil je tudi pravi družinski oče. Svojih sedem otrok, od katerih živijo in delajo sedaj nekateri v Jugoslaviji, na tem ozemlju ter v Ameriki je dobro vzgojil, da bodo kos svojim dolžnostim do naroda in sebe.
Prizadeti družini in žalostnim svojcem naše najgloblje sožalje.
Pogreb bo danes popoldne ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Nič več zasilnih stanovanj
temveč taka, ki bodo udobna, zdrava in suha!
Sovražniki slovanske kulture
Nedeljska prireditev na stadionu «Prvj maj» je zelo razburila tfcmače koini-nformiste Niso mogli več vzdržati cd'jeze, kakor hitro so zvedeli kaj se pripravlja. Ze sami plakati so jih vznemirili in, so st spravili nanje z vsem svojim besom. Trgalj so jih, packali po njih in lepili sramotilna napise preko njih, kot n. pr.’v Kri-žu in ponekod na Bregu.
Hoteli so na vsak način preprečiti, dia ne bi ljudje prišli na predstavo, ki je že zaradi sporeda izrednega nastopa samega zanimala vsakogar • in ne samo Slovence. Zato so že v nedeljo zjutraj po raznih sektorjih organizirali po nekaj pobalinov, ki so s harmoniko in raznimi godbami vabili ljudi na zabavo in ples, samo dia bi jih premamili, da' ne bi šli na stadion.
V Botjuneu je «vrli» Blazina y soboto okrog polnoči, ko mu je zlata kapljica že dobro ogrela srce, vzkipel od jeze in v gostilni «Pri Mi-rotu« strgal plakat o nedeljskem nastopu ter je vpil na vse grlo po italijansko «Tutto sospeso tutto sospeso. Nienite testa alio sta-dio».
Pa miu ni nič pomagalo, čeprav je rjovel po laško, čeprav so mamil; ljiudi s harmonikami m packali po plakatih.
Zavezniška vojaška uprava je pred časom izdala ukrep, ki predvideva podaljšanje roka prisilnih izselitev za dobo 12 mesecev. Popolnoma razumljivo je. da so se tega ukrepa razveselile vse tiste družine, nad katerimi visi Jcot Damoklejev meč strah pred prisilno izselitvijo; obemem z njimi so bili tega ukrepa veseli tudi vsi ostali tržaški prebivalci, ki občutijo že dolgo let težke posledice stanovanjske krize, ki jo naše mesto preživlja.
Mislimo pa, da bi bilo tržaško prebivalstvo, prav posebno ono prizadeto, še mnogo bolj zadovoljno, če bi bila vsebina ukrepa nekoliko bolj jasna, oziroma če bi ne dopuščala nobenih stranskih tolmačenj, ki bi bila v škodo družin, katerim preti prisilna izselitev.
Ukrep namreč govori o 12 mesečnem podaljšanju roka za prisilno izselitev, ki pp ne velja za vse primere, temveč samo za tiste, ki jih potrdijo za to odgovorni sodnijski uradi; to se pravi, da bi tega podaljšanja sploh ne bili deležni vsi, temveč samo posamezne družine. Pa to še ni vse. Ukrep govori o podaljšanju roka za dvanajst mesecev; po našem bi moral biti določen čas (največ seveda dvanajst mesecev), v katerem bi bila zgrajena stanovanja za prizadete družine — če bi teh stanovanj še ne zgradili v dovoljnem številu, potem bi bilo treba ta rok zopet podaljšati, drugače bi se lahko zgodilo to, da bi bil sicer rok podaljšan, a bi ostalo kljub temu mnogo družin brez stanovanja ter bi bile prepuščene na milost in nemilost svoji usodi.
Potrebno bi bilo zato, da bi za to odgovorni sodnijski uradi ukazali prisilno izselitev le tedaj, ko bi bila nova stanovanja že zgrajena in ko bi bila tudi že dovolj suha, da bi se lahko vanje vselile družine. Ce nameravajo odgovorni činitelji na ta način izvajati omenjeni ukrep Zavezniške vojaške u-prave, potem bo ta v korist prizadetih družin, v vsakem drugem primeru se bo položaj teh še poslabšal.
Ker predvideva omenjeni ukrep Zavezniške vojaške u-praVe • podaljšanje roka prisil-
nih izselitev za dobo 12 mese-1 selitev podaljšan za dobo 12 cev, je jasno, da bodo lahko mesecev, bodo imela tudi grad-odgovorni činitelji tudi boljše | bena podjetja čas, da bolje
rešili vprašanje zgradnje tako imenovanih «zasilnih» stanovanj.
Kot vemo, je bilo prvo število takšnih zasilnih stanovanj zgrajeno na Kolonkovcu, kjer je dobilo stanovanja nekaj brezdomcev. Stanovanja, o katerih smo v našem časopisu že spregovorili ter smo tudi objavili slike, se vse prej kot udobna in zdrava. Bila so zgrajena v času štirih mesecev, kar pove v glavnem vse. Ce pomislimo, da so jih gradili v jesenskem času, ko ni manjkalo dežja, si lahko mislimo, v kakšna stanovanja so se vselile družine, od katerih ima večina še majhne otroke. Da bi bila stanovanja čimprej zgrajena, so naredili tudi v sobah kamenit tlak, ki povzroča, da se vlaga ne more sušiti. Ni čuda, če je tako že v nekaterih stanovanjih zid popokan in če so na stropu in stenah že veliki madeži.
Ce bo tako rok prisilnih iz-'
zgradijo stanovanja ter jiti opremijo z vsem potrebnim; lahko bodo pa tudi zgradila nekoliko večja stanovanja, kar bo vsekakor rešilo problem, ki je že zelo pereč- v omenjenih stanovanjih na Kolonkovcu in sicer prenatrpanost oseb v premajhnih in nezdravih prostorih.
Sicer ne vemo, če so odgovorni činitelji že storili potrebne korake, da b; bila že tretja skupina stanovanj na Kolon-covcu zgrajena po novem kriteriju, katerega dopušča podaljšanje roka prisilnih izselitev. Zato pa bi jih želeli z našim člankom opozoriti na to možnost, ki b; omogočila nekaj prizadetim družinam, da bi dobile sebi primerno zdravo in suho stanovanje.
Naloga Zavezniške uprave je zato, da ponovno prouči vse gradbene načrte ter jih prilagodi določbam novega ukrepa, s čimer bo pripomogla k popolni rešitvi vprašanja prisilno izseljenih družin.
VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI V AVDITORIJU
OBČUDOVALI SMO NARODNO BOCASTVO IN VISOKO UMETNIŠKO RAVEN ANSAMBLA
Snoči je bil v dvorani Avditorija večer jugoslovanskih plesov in pesmi, na katerem je nastopil Državni ansambel iz Zagreba. Dvorana v Avditoriju je bila daleč premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so želeli, da prisostvujejo temu redkemu umetniškemu večeru. Na nedeljskem nastopu na stadionu «Prvi maj» so vsi, ki so občudovali narodne plese in divne noše, želeli, da to ponovno vidijo, toda za tisoče je Avditorij preskromen in ponovno smo občutili, kako Slcmenci nimamo dostopa v velike tržaške dvorane, v katerih bi lahko prav Državni ansambel narodnih plesov in pesmi iz Zagreba, najdostojneje proslavil Jugoslavijo in pokazal vso narodno bogastvo, ki je v Evropi najbolj pristno ohranjeno prav med jugoslovanskimi narodi.
Zanimanje za včerajšnji večer pa ni bilo veliko le med tukajšnjimi Slovenci, temveč
tudi med Italijani ter posebno Amerikanci in Angleži, ki že z gostovanja v Londonu poznajo sloves tega umetniškega ansambla.
Tudi oder za tako bogate in pestre plese ni primeren, in prav zaradi tega sta morala odpasti Vrličko kolo in More-ška, katerega predvajanje je bilo otežkočeno tudi zaradi tega, ker ni moglo imeti spremljave orkestra.
Kljub tej pomanjkljivosti pa je večer uspel tako odlično, da bo ostal vsem Tržačanom v neizbrisnem spominu. Posavski in slavonski plesi, dalmatinska, bunjevačko makedonska in bosanska kola, krčki tanac in narodne popevke raznih narodov Jugoslavije so vzbujale občudovanje tako po svoji vsebini kakor tudi po visokem umetniškem izvajanju.
Plesalcem in plesalkam, njihovima vodjema direktorju in Trstu.
umetniškemu vadiji je v imenu tržaškega ljudstva čestital tajnik SHPZ tov. Boris Race, ki je v kratkem nagovoru poudaril, da so jugoslovanski narodni plesi izraz junaške preteklosti in prav take sedanjosti jugoslovanskih narodov.
V imenu umetniškega ansambla iz Zagreba se je za čestitke, venec in cvetje zahvalil direktor, ki je dejal, da ne najde besed, s katerimi bi popisal Čustva, ki ga navdajajo ob tako veličastnem sprejemu, ki so jim ga priredili tržaški bratje,
Pred odhodom iz našega mesta želimo Državnemu ansamblu narodnih plesov in pesmi N, R. Hrvatske, da bi na svoji bodočih gostovanjih po svetil seznanili druge narode z nacionalno umetnostjo jugoslovanskih narodov in tako utrdili sloves svoje junaške domovine. Želimo, da bi nas s svojo umetnostjo kmalu zopet obiskali v našem
Nezgoda Borštanke
Kljub zlomljeni koželjnici na levi roki je 37-letna Marija Pe-taros iz Boršta imela še toliko moči, da je sama odšla v bolnico, kjer pa so jo pridržali. Potrebovala b0 približno mesec dni zdravniške nege, da bo lahko zopet sposobna za delo.
Nekaj minut kasneje pa je prišel v bolnico tudi 31-letni Giuseppe Lapresa iz Ul. Muzio št. 9, z malenkostnimi praskami na komolcu desne roke, ki je s svojo «Vespo» podrl na tla na Senenem trgu Marijo Peta-rosevo.
« * *
25 dni bolnice so zdravniki napovedali za 39-letnega Bruna Toscana iz Ul. Appiari, ki je včeraj zjutraj med razkladanjem jeklenih plošč z nekega tovornika neredno padel na tla in si zlomil gleženj desne noge.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Po preslani kazni policijsko nadzorstvo
Devetinštiridesetletna Ame-dea Rigano z Akvedota 88 si je v svojem življenju na sleparski način privoščila že toliko ljudi, da je sodišče izgubilo vsa-ko upanje v njeno spreobrni' tev. V sobotni sodbi je odločilo, da jo je treba tudi po pre. stani kazni nadzorovati, čeprav bo spravljena za zamreženimi okni poldrugo leto.
Kakor je razvidno iz zadnje obtožnice, Riganova nikoli ni zašla v škripce, ko ji je bilo treba preskrbeti si denar. Napotila se je k temu ali onemu trgovcu, prevzela od njega večje ali manjše količine blaga in jih potem razprodala. Trgovec je seveda ostal vedno na cedilu, kajti Amedea je vtaknila denar v svoj žep in se pri upniku sploh ni več pokazala. Na ta način je pozimi leta 1949 opeharila tvrdko Ostilio Spru-gnol; za okroglih 600.000 lir, 9. oktcbra lani Marijo Lorenzetti ki ji je poverila tri kožuhe, 16 parov nogavic in 10 ur, pa za 106.200 lir. . Nazadnje je osle. parila Carla Lnngonija, ki ji j? letos januarja zaupal za 15.000-tir perila.
Kakor smo že rekli, je Riganova z nenehnimi nepoštenostmi pripravila ob potrpljenje tudi sodišče, ki jo -je obsodilo Za poslednje sleparske podvige na 18 mesecev zapora in 18.000 lir globe.
Predsednik Picciola, tožilec De Franco, zapisnikar pivk. Zagovornik odv. Verri.
Kamen pri kamnu palača
Tako nekako si je bržkone mislil 19-letni Romeo Seherli, ki ,ie lani septembra pričel odnašati gradbeni material ing. Robertu Rolandu z gradbišča v
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Lepi uspehi „Petkove“ brigade
na progi Doboj-Banjaluka
Te dni nam je poslal štab mlad. delovne brigade, ((Petek)), ki pomaga graditi jugoslovanski mladini progo Do-boj-Banjaluka, poročilo 10-dnevnega tekmovanja. V načrtu, ki so ga sprejeli mladinci Za to tekmovanje, je bilo med drugim: izkop m prevoz 500 kub. metrov materiala za betoniranje raznih objektov, priprava 69 kub. metrov betona in postavitev 300 metrov pomožnega tira. Vse to poleg kulturno prosvetnega in športnega udejstvovanja. Ob zaključku desetih dni, kakor je rečeno v poročilu, nt le. da so ta načrt samo dosegli temveč tudi prest gli za 35 odst. Pri iz kopavanju zemlje je ' brigada presegla delovni učinek za 58 odst,	pri	betoniranju	za	8,8
odst.,	pri	postavljanju	tira	pa
je dosegla delovni učinek 100 odstotkov.	Pole* t-ga	je brigada	naredila precej	del,	ki
niso bila v načrtu: počistila je 12 kvadr. metrov grmovja, izkopala in prevozila na nasip 151 kub. rr,etrov zemlje uredila športno igrišče in drugo.
Vendar «Petkovi« brigadirji ne zaostajajo niti na drugih delovnih področjih; Tako je kulturno prosvetno delo precej živahno. Ustanovili s<~, pevski zbor, v katerega so vključeni skoraj vsi, razen onih. ki ni majo daru za peti*. Pod vodstvom pevovodje Evgenija Veljaka iz Izole vadijo slovenske in italijanske pesmi. Formirali so tudi slovensko in italijansko dramsko družino. Priprav Ijajo se za prireditev, ki bo ob segala 11 točk in to predvsem šaljivih za razvedrilo. Prav ta ko se pripravljajo na kvalitetnejšo prireditev. ko bodo nastopili tudi z enodejankama
Večer jugoslovanskih plesov
Večer jugoslovanskih plesov bo drevi v Kopru na Titovem trgu, v sredo zvečer pa v Piranu na Tartinllevem trgu. Obakrat ob 20.36 uri.
Nastonal bo državni ansambel narodnih noš in plesov Lludske republike Hrvatske iz Zagreba. Vabimo občinstvo k polnoštevilni udeležbi.
((Birokrati)) in ((Bozzetto a-lle-gro». Zg prvo prireditev Pa so brigadirji sami sestavili enodejanko ((Brigada, ciie paissio ne-», ki je seveda humorističnega značaja. Poleg tega itr.a-jo tudi skupino sedmih recitatorjev, ki se za to prireditev pripravljajo. Odprli so čitalnico z raznimi dnevnimi in tedenskimi časopisi ter knjigami politično teoretskega značaja, k jer se v prostem času izobražujejo. Štab brigade bo poskrbel, d!a bo čitalnica razpolaga tudi 2 leposlovnimi spisi. Vsak teden imajo razne konference in pričeli sq tud! s študijem-Poleg vsakdanje jutranji '
1 ovadbe sodeluje 24 brigad^ -v v nogometni sekciji, osen v boksarski sekciji in 6 v odbojkarski skupini. Tudi šah je privabil 10 mladincev k širšemu udejstvovanju. V okviru Ljudske tehnike dela precej dobro fotoamalteraki	krožek.
Prj obiskovanju raznih tečajev j5 predvsem zanimivo dejstvo, dia mnogi brigadirji italijanske narodnosti obiskujejo tečaj za slovenski jezik.
Iz Bujsčine-Kmeri
Pionirji hrvatske oanovne šole v Kmetih gojijo letos sviloprejko S pom očjo učitelja tov, Ivana Piršla so pionirji v Kmetih nabavili jajčeca svilo-prejke in jih začeli takoj gojiti. Ve3 šole prosti čas izrabijo za nabiranje murvinega listja, ki služj gosenicam sviloprejke za hrano. Računajo, da bodo dobili okoli 30 kg sviloprejki-nih bub, kar jim bo prineslo okoli 15.000 din. Z izkupičkom od prodanih bub bodo v novem šolskem letu opremili svoj pionirski kotiček. Prav tako bodo • po zaključku šole priredili izlet v Postojno, ker vse zelo zanima lepota tamkajšnje podzemske jame.
Sfrunjan
Tov Jožef Knez je okoli leta 1922 napravil poizkus za gojitev okrasne palme Za parke in letoviške kraje. Gojitev se mu je posrečila im je že
za č»sa Italije razpošiljaj .palme1 v Trst.
Seveda je bila to zanimivost za ljudi v kraju. Nekateri so verjeli, da bo gojitev uspela, drugi zopet, da ne bo. V vzgajal išču je imel tov. Knez več tisoč sadik. Zadtaja leta pred borbo jih j£, prodal nad 2000. Za časa osvobodilne vojne je delo zastalo in ni bilo niti izvoza. Po osvoboditvi je za. nimanje zopet oživelo. Uprava kopališča v Ankaranu je nabavila 30 komiadbv.. Tudi na Bled, znano letovišče na Gorenjskem so jih že več odpeljali. V okrožju samem so v Kopru, Izoli in drugod vse palme po vrtovih iz tega vzgaja-lišča. '
Upravnik kopališča v Ankaranu je dejal ob priliki nabave, da smo lahko ponosni, ker i mamo v našem okrožju človeka, ki se je zavzel za gojitev okrasnih palm. Tov. Knez ima na razpolago še večje ste vilo palm za interesente.
Člani KDZ,.Iskra” v Dajli žanjejo
Pšer.iea vrste mentana je že povsod dozorela. Člani KDZ «Iskra» so letos začeli žetev s strojem. Imajo traktor in žetveni stroj, ki povezuje pšenico v snope. Dnevno požanjejo nad 6 ha, za kar je bilo nekdaj treba 15 ljudi. Računajo, da bodo imeli na ha okoli 15 stotov zrnja.
Tudi druge zadruge in kmetje so začeli z žetvijp V nekaj dneh se bo začela povsod tudi mlatev.
Ul. Bonomea 620. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roke, čeprav se je delo pokazalo dokaj naporno. Cement, opeko in apno -je odvaža l v samokolnici, gradbeni le® pa si je naložil kar na ramo in na ta način y kratkem času oškodoval podjetje za okrog 90.000 lir.
Morda bi se bil Seherli še izmotal iz nerodnosti, kajti nihče ga ni zalotil pri kraji in na gradbišču je bilo zaposlenih več ljudi. Trfda preiskava je našla v kleti njegovega stanovanja nekaj vrčev cementa ter skladovnico opeke, kar vse je izviralo z Rolandovega gradbišča, in Seherli je bil aretiran. Čeprav je sedel že od 27. septembra lani, bo moral odsedeti |e dva meseca in plačati 3000 lir globe.
Predsednik Picciola, tožilec De Franco, zapisnikar Pivk. Obtoženca je zagovarjal odv-Uglessich.
Tiskovna pravda
pri prizivnem sodišču
Januarja 1949 leta je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 30.000 lir globe Antonio Loren-zini, ker je kot odgovorni urednik humorističnega lista «L’in-nocente» dovolil, da se je v nekem članku očitala dr. Luigiju Farciju njegova fašistična preteklosti, sodelovanje z Nemci in salojsko republiko ter podob, -ne zasfarele neprijetnosti, ki spravijo marsikoga v nejevoljo, ako ga danes spomniš nanje.
Lorenzini je bil takrat obsojen v odsotnosti. Toda nenadno se je mož pojavil cel in živ ter se obrnil na apelacijsko sodišče. češ kako da so mogli njega obsoditi zaradi nekakšnega obrekovanja in urednikovanja humorističnega lista, ko si že desetletja služi vsakdanji kruh v Novari, kjer je uslužben kot poštar.
Sodišče je odložilo, razpravo, da se z zaslišanjem novih prič ugotovi, kako je pravzaprav s to zapleteno zadevščino.
Predsednik Fcrziat’, tožilec Ruggieri, zapisnikar Andrioni, zagovornik Giuseppe Presti.
TRAGIKA BREZPOSELNEGA
S TISKOVNE KONFERENCE MR. HflROLDSONfl
Tržaški proračun vedno manj pasiven
Zaradi denarnih težav v smrt
Včeraj nekoliko P° 9- uri je j znani žepar izmaknil iz hlač-Motinič Nada por. Fabris iz nega žepa denarnico z osebni-Gpci-n, stanujoča na Konkcmel-sfci ulici št. 11 našla svojega moža JO-letnega Marija, obešenega na ograji balkona na dvoriščni strani hiše. Policija, ki je prišla na ženino prošnjo na mesto, je mrtveca odpeljala v mrtvašnico openskega pokopališča, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Fabris, ki je bil zadnje časa brezposeln, bi se moral včeraj zjutraj ja/viti pred vojaškim aodliščem za. naroke,'ker je bij obtožen, dia ni oblastem prijavil orožja, ki ga je našel in katero rmi je medi pregledovanjem eksplodiralo v rolki. Zaradi ran je moral nekaj tednov ležati v bolnici in se jie vrnil domov šele predi dnevi. Fabris je svojim sorodnikom večkrat namignil •o samomoru, ker se j® zadnje čase nahajal v velikih denarnih težavah. Poleg žene zapušča tudi dva mladoletna otroka.
Za slovenski Kulturni dom v Trstu
Člani sindikalne podružnice ((Radiofonijai) v Kopru so do sedaj zbrali za Kulturni dom v Trstu 6640 din. Na stenčas svoje podružr.-ice so napisali tole geslo:
«Tekmujmo med seboj, kdo bo največ prispeval, kajti s tem bomo prispevali tudi za svojo lastno kulturo, za svoj osebni in moralni dvig. Naj ne
DDT namesto vode
Tik pred polnočjo v nedeljo so s privatnim avtom pripeljali v našo bolnico nezavestno in z znaki zastrupljenja 56-letno Marijo Bartoli por. Fragiaco-mo iz Pirana, stanujočo na št. 5 Ulice Combi. Službujoči bolničar je ženo takoj odposlal zaradi resnega stanja na II. zdravniški oddelek. Mož Mario Fragiacomo, ki je nesrečnico spremljal, je izjavil,da jo je našel ob prihodu domov v takem stanju ležečo na postelji in je mislil, da si je hotela vzeti življenje, ker je bila že dolga leta živčno bolna.
Cim pa se je žena zavedla, je izjavila službujočemu policijskemu naredniku, da ni imela niti najmanjšega namena vzeti si življenje, temveč je Po pomoti spila kozarec DDT, katerega je zamenjala za kozarec vode.
Ker se je njeno stanje znatno poslabšalo, jo je mož odpeljal domov v Piran.
Z avtom porušil vogal stavbe
Zaradi mokre ceste je 37-let-nega Luigija Purinija iz Ul. Marconi, za volanom angleškega vojaškega avtomobila, zaneslo s ceste, ki iz Katinare vodi proti Montebellu, preko pločni. ka in se J® ustavil šele ob neki hiši, ki je sedaj v gradnji. Vogal hiše se je zaradi močnega sunka porušil in še ni znana povzročena škoda. Tudi tovornik je y obupnem stanju, medtem ko se je šofer rešil brez prask.
70‘000 lir vredni obesek izgubljen med sprehodom
mi dokumenti in 55 do 65.000 lirami.
* * *
V gostilni «Andemo de Fi-lippo», kjer je hotel 44-htni Antonio Poletto iz Ul. Vene-ziam preživeti neka j veselih u-ric, so mu neznanci segli v žep in odnesli denarnico, v kateri je imel 17.000 lir in osebne dokumente.
Predi kraitkim so se zaključila v Rimu pogajanja med predstavniki ZVU, ki so jih spremljali predsednik cone, predstavniki Delavske zbornice ih Zbornice za industrijo trgovino in poljedelstvo. Pri pogajanjih so sodelovali predstavniki italijanskega finančnega ministrstva in predstavniki italijanske delegacije v Trstu.
Ta .konferenca je bila sklicana v- okviru rednih konferenc mešane zavezniško — italijanske komisije osnovane po finančnem sporazumu iz 1948 leta.
Osnovno vprašanje, o katerem je tokrat razpravljala komisija. je bil proračun za drugo polovico 1951.
Včeraj popoldne je povabil mr. Haroldson tržaški tisk, da bi mu dal nekaj pojasnil k novemu proračunu. Prej pa je še povedal, da so na pogajanjih razpravljali tudi o drugih zadevah. Tako so določili, da bo italijanska vlada dala za tri mesece na razpolago 3,6 milijonov dolarjev, ker še ni določeno. koliko bo Trst dobil dolarjev na račun ERP. Ta valuta bo na razpolago, za zamenjavo z lirami in to v prvi vrsti za uvoz surovega petroleja.
Na konferenci so prišli do sporazuma, da dla-jq še enkrat tržaškemu velesejmu 35 milijonov lir, da bodo dokončali že pričeta dela. Mr. Haroldson jo posebej .poudaril, da je to poslednji prispevek, in to predvsem, zato. ker se tržaška javnost ni odzvala ir> ni pri-
spevala večjih vsot za zgraditev velesejma.
Med drugim so tudi razpravljali o ladjedelnicah, ki jim grozi brezposelnost, Sklenili so, da bodo, dokler ne določjjo fondov ERP, gradili dve petrolejski ladji, za katere bodio dal; vsak semester 160 milijonov lir.
Predloženi proračun je nekoliko ugodnejši odi vseh dosedanjih. ker so nekoliko zmanjšali stroške
Prav tako so se povečali dohodki, in to predvsem različne carine in deloma tudi davek na .premoženje.
Zmanjšali so pa predvsem postavko gibanje kapitala, v kateri na primer ACEGAT ne bo več dobil 400 milijonov ampak samo 200. Vrsta javnih del pa je dokončana itn ne ob-težujejo več proračuna. Skrčili bodo poleg tega dela v ((ekonomiji)).
Celoten proračun bo izgledal za drugi semester letošnjega leta takole: izdatki 18.760.937.760 lir in dohodki 13.760.937.780 lir. deficit znaša 5.149.730.
Kot je že rečeno, so sedaj različne postavke proračuna nekoliko izpremenjer.e, v proračun niso več neposredno vključili sredstev za gradnjo ladij, ki predstavljajo pravzaprav pesredho finansiranje Italije Zg laStno mornarice.
Pri izdatkih pa je posebno značilna nova postavka 5 milijard lir, ki naj bi bila čista razlika med dohodki cone A na račun. Italije in dohodki Italije na račun našega ozemlja.
GORIŠKEGA
Cernu novi slovenski učbeniki? »IM,-prerala**
Dr. Marino Columbie iz Ul Locchi št. 10 je včeraj javil policiji, da je njegova žena v ,	,	.	.,	,	,	nedeljo zvečer izgubila med
b°. med nami	nikogar,	ki ne bi sprehodom zlat obesek, ki je
prispeval najmanjšega zneska za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu«.
Nameščenci mestnega ljudskega odbora v Izoli in delavci pa so zbrali 2760 din.
bil pripet na obleki, v vred nosti 50 do 70.000 lir.
* * *
54-htnemu Mariju Degiovan-ndju iz Ul. Donizeitti pa je ne-
Iz zanesljivih virov smo izve-deli. da bodo imeli jutri v sredo 20. t. m. osnovnošolski učitelji zaključno konferenco letošnjega leta. Prav ta vir ve povedati tudi, da bodo na tej kon. ferenci obravnavali uvedbo, oziroma sestavo novih učbenikov za slovenske osnovne šole, češ da sedanji, katere je. izdala Zavezniška vojaška uprava, ne ustrezajo učnim stopnjam in so za osnovne šole pretežki. Tudi zgodovinska snov, da je nepravilno razporejena itd..
Cemu se gospodom okrog pro-veditorata tako mudi s sestavo novih učbenikov? Ali so dobili kak namig iz Rima, ali so pa mogoče celo sami dali Rimu inspiracijo, naj se čimprej sestavijo taki novi učbeniki. Tak način vsiljevanja novih šolskih knjig poznamo že iz zloglasne Gentilejeve reforme.
Demokratična fronta Slovencev je že od vsega početka za-hfevala uzakonitev slovenskih šol, imenovanje slovenskega proveditorja in izvolitev slovenskega šolskega sveta, ki bi se bavil z vsemi vprašanji, katera spadajo v šolski delokrog.
V spomenici, ki jo je izročila njena delegacija pred dvema letoma predsedstvu vlade v Rimu, je govora tudi o šolskih knjigah. V poglavju o šolstvu pod točko 11 predlaga, naj bi n. pr. pregledali učbenike, ki so v rabi v Jugoslaviji in so uporabni tudi' za tukajšnje osnovne ;n srednje šole. Taki so n. pr. učbeniki za latinščino, naravoslovje, zemljepis itd.. Z odobritvijo teh knjig bi bilo mnogo manj stroškov kot pa z izdajo novih v omejeni količini, kolikor jih je potrebno za naše šolstvo na Goriškem.
Sicer pa bi morali o tej zadevi. ki se tiče izključno slovenskih šol, odločati tisti vzgojniki, ki imajo s temi šolami najožje stike, to so slovenski učitelji in profesorji, ki najbolj poznajo njihove potrebe in potrebe slovenskih otrok.
Zato ponavljamo, da je treba najprej uzakoniti slovenske šole in podeliti stalnost tistim uč-
lovanjem teh, tako ustaljenih učnih moči, bi se lahko začelo s pripravo tistih učnih knjig, ki jih hočejo izdati in o katerih naj ukrepajo res pravi slovenski vzgojniki.
Zato opozarjamo prireditelje te konference, naj malo pomislijo, preden se odločijo za tako važno zadevo, kot so sloven ski učbeniki, če nočejo rešiti te zadeve, kot nekdanji režim in jo zopet polomiti, kot jo "je ta polomil.
Nezgoda otroka
V delavnici svojega očeta na Mamicah se je včeraj ponesrečil 6 let star Lutman Severin iz Standreža 116. Deček se je delj časa mudil pri raznih stro. jih in jih opazoval. Najbolj zanimiv se mu je zdel stroj, ki je bil v očetovi delavnici v popravilu. Stroj je bil v pogonu in deček je vtaknil vanj levo roko. Oče je takoj ustavil tok, toda stroj je sinčku že strašno razmesaril levo roko. Prepeljali so ga v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v enem mesecu.
Davčni seznami na vpogled
Goriški župar.- sporoča, da bosta od 15. do 29. junija na občinskem protokoinem uradu soba št. 17 n.a vpogled dva seznama ugotovitev v zvezi z izrednim postopnim davkom na imovino.
Istočasno bodo interesentom na vpogled tudi štirje dodatni seznami davčnih dajatev, ki jih bodo v letu 1951 morali plačati vsi vpisani v sezname kot po 4., 14. in 21. točki zakonskega dekreta z dne 13, septembra 1946 št. 233.
Interesenti si omenjene sezname lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah.
Zaplemba revije
Na ukaz državnega pravdni-štva iz Rima so organi javne varnosti zaplenili včeraj v našem mestu več izvodov revije «Sessualit& ed erotismo della nim močem, ki so na njih za-1 donna». Omenjena revija je nepoštene. Sele potem in s sode- • moralne vsebine.
za 300 bolnikov umobolnico
Med jugoslovanskim in italijanskim. zunanjim ministrstvom je bil pretekli torek sklenjen sporazum o vzdrževanju 300 bolnikov psihiatrične bolnice v Ul. Vittorip Veneto, ki so jugoslovanski državljani. Omenjeni bolniki so ostali v bolnici po sklenitvi mirovne pogodbe. Jugoslovanska vlada se je Obvezala, da bo v bodoče z lastnimi sredstvi vzdrževala omenjene bolnike. Prav tako Pa se je odločila, da bo poravnala stroške, ki so jih tukajšnje pokrajinske oblasti imele od podpisa mirovne pogodbe do danes.
V goriški javnosti je znano, da so z bolniki psihiatrične bolnike na splošno zelo slabo rav. nal; in da je bila predvsem njihova hrana zelo pomanjkljiva. Prepričani smo, da se bo z omenjeno zamenjavo prehrambeno stanje bolnikov vidno izboljšalo.
Čevlji in platno UNRRA
Urad za mednarodno pomoč sporoča, da bodo s prodajo čev. ljev Unrra v Ul. Seminario 7 zaključili dne 28. t. m. Prodajalna čevljev je odprta vsak torek, četrtek in soboto od 9-d0 12.30.
Za prodajo platna Ur.-rra so pooblaščene trgovine Kuštrin in Gorjup v Raštelu ter Massi na korzu Verdi. Za nakup platna bodo morali potrošniki predložiti osebno izkaznico ali druge osebne dokumer.-te.
Kolo na policiji
Organi javne varnosti so našli na Tržaški cesti zapuščeno žensko kolo, ki je skoraj vso noč čakalo prislonjeno k neki stavbi rja lastnico, ki ga sedaj lahko dvigne na policiji.
Popravilo sodne palače
Včeraj je gradbeni urad pričel s popravljalnimi deli v sodni palači. Po petdesetih letih bodo palačo prepleskali. Z delom so pričeli na pročelju v Ul. Vittorio Veneto, del katerega je bil že včeraj prepleskan s syežo rumeno barvo.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
DANES 19. junija 1951 ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI na dvorišču gostilne «PRI GRUNTARJU« z Molierovo komedijo
»NAMIŠLJENI BOLNIK"
JUTRI 20. junija 1951 ob 21. uri gostovanje v BAZOVICI na dvorišču gostilne «PRI GRUNTARJU« s Finžgarjevo dramo
..RAZVALINA ŽIVLJENJA"
S temi predstavami nudi SNG tudi prebivalcem okoliških vasi, kjer ni primernih dvoran, možnost, da si ogledajo predstave letošnje sezone.
Vpisovanje v počitniške kolonije do 22. L m.
Kot smo predvidevali, je med tržaškimi starši še vedno nekaj takih, ki so z vpisom svojih otrok v počitniške kolonije v Sloveniji zakasnili, zaradi česar je moral tudi odbor za počitniške kolonije podaljšati vpisovanje do 22. t. m.
Opozarjamo pa vse staršp, da je to zadnje podaljšanje ter da se po tem datumu ne bo več sprejemalo vpisovanja otrok v počitniške kolonije v Sloveniji. Kdor hoče, da bi njegov otpolc lahko še odšel s prvo skupino, naj le pohiti, ker bo sicer izključen tudi iz druge skupine, ki je tudi že skorajda zasedena.
Dne 17. junija je preminula tov. Cok Marija rojena Cerkvenih iz Lcnjerja, mati padlega borca Cok Emila. Podzveza partizanov Lonjer - Katinara izraža družini Cok Mihaela in svojcem svoje iskreno sožalje.
Ljudska kopališča in poučevanje plavanja
Občina obvešča, da so od 15. t. m. dalje odprta ljudska kopališča v Barkovljah in pri svetilniku (Lanterna).
Gospod Giulio Romano, izumitelj in širitelj rimske plavalne metode, bo od 18. t. m. dalje brezplačno r.-a razpolago za poučevanje otrok v plavanju izpod 10 let starosti. Učil bo vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure v ženskem oddelku kopališča Lanterna. Dajal bo primerne nasvete in poučeval tudi matere o primernem ravr.-anju z malimi .plavalci ter o načinu reševanja utapljajočih se oseb.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. in 18. junija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 6.
Poročili so se: tkalec Jerry Richard Grigg in gospodinja Lidija Zergolini, mehanik Viriicio Corazza in gospodinja Violanda Jermanis, kinematografski operater Antonio Caravlelo in služkinja Štefanija Cok, mehanik Peter Sancin in gospodinja Ana Rlsmon-do, vulkanizator Etvino Mondo in gospodinja Iolanda Filistum, pek Luciano Sklerlj in gospodinja Štefanija Muha.
Umrli so: 62-letna Marija Cerkvenih por. Cok, 30-letni Ernesto Goruppi, 85-letna • Virginja Men-trasti vd. Lo Abbate, 61-letni Anton Kandus, 12 dni stara Sonja Miloš, 31-letna Palmira Riosa por. Rutar, 65-letni Gaspare Borghese. 47-letni dr. Amos Chiabov, 60-letni Alberto Visentini.
Dne 17. t. m. nas je zapustila naša draga mama
Marija Čok
roj. Cerkvenih
Pokopali smo jo 18. t. m. na Katinari Vsem, ki so nam ob tej bridki izgubi stali ob strani, se zahvaljujemo globoko užaloščeni mož Mičel, sinova Doro, z zaročenko Ano in Boris z že-r.-o Mirko in hčerkama, hči Marije z možem Karlom in ostalo sorodstvo.
Lonjer, 18. junija 1951.
Občni zbor Glasbene Matice v Trstu
V ponedeljek 25. junija t. }• bo ob 20.30 občni zbor z običaj" nim dnevnim redom -v Ul. RužS^ ro Manna 29. Vabimo vse čla®* Glasbene Matice, da se ga udeleže.	Odbor
NAJDENI PREDMETI NA STADIONU V NEDELJ0 17. JUNIJA 1951
1 beli čipkasti robček 1°^
r.-oše).
1 črn metalast svinčnik. Predmeti se dobe na SHPZ ‘ Corso Garibaldi 4, III.
S T A R S I 1
prihitite s svojimi otroki v nedeljo 24. junija ob 17. uri v SKEDENJ k otroški igrici
((POMLAD PRIHAJA« ki jo je napisala Sabina Piščanec iz Rojana.
Nastopajo otroci iz Rojana-
VAJE
V OSTREM STRELJANJU
Na naslednjih streliščih bod» vaje v ostrem streljanju ob n*' slednjih dnevih in urah:	,
Na strelišču v Malem Repnu: on 18. junija do 23. junija od 6.
18. ure dnevno.
Na openskem strelišču: od junija do 23. junija dnevno od do 18. ure.	,
Na strelišču v Repentabru: ojj 18. junija do 23. junija dnevno oo 6. do 10. ure.
Na pomorskem strelišču v S ijanu: od 18. junija do 23. junU* od 6. do 18 ure dnevno.
Na strelišču za puške v Bazovl" ci: od 18. junija do 24. junij* dnevno od 6. do 18. ure.
Na strelišču za možnarje v M** lem Repnu: od 22. junija do 23-junija dnevno od 6. do 18. ure.
ADEX-IZLETI
7. - 8. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V:
Kanal uri Soči Sv. luclia Tolmin Koliarid Bovec
ENODNEVNI IZLET 8. JULIJA 1951 V:
Slanini na Hraso
lohavec
fiepovan
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vpisovar.-je od 18. do 23. junija 1951 pri «Adria-Ek-press», Ul. F Severo 5-b, tel. 29-243.
i 16. t. m. nas je za ved zapustila v starosti 73 1®*
Žerjal Marija
Po pogrebu javljamo žalost vest žalujoči: brat, hčere ostali sorodniki.
Boršt 16. junija 1951.
17. t. m. nas je za vedno zapustil v starosti 74 let naš dragi oče, tast in stari oče
IVAN GRUDEN
S potrtim srcem naznanjajo žalostr.-o vest sinovi: Ivan, Pepi, Maks in Ludvik; hčere, Ivanka, Milka ib Pepca; snahe Milka in Justina; zet Rihard; sestra Štefanija, vnuki in ostalo sorodstvo.
Pogreb rzepozabnega pokojnika bo danes ob 17. url iz hiše žalosti v Zgoniku št. 15.
Zgonik 19. junija 1951.
^:-rV:illlVf«:iliiii;ililViViVi^^
VIKTOR CAR EMIN
2e je njegove literature — Kilo rečeno — polna torba. V fesu svoje dolge diplomatske kariere je spoznal Sforza m,no-Se deželg na obeh kontinentih, Prišel v stik s celo galerijo ■'ajznamenitejših osebnosti, izmed' katerih so mnoge že v zgodovini. Kako številne in kak-me vtise in dojme je v njem tavalo druženje in občevanje t temi razsodniki človeške usode v svetu! Kako se je od dne fio dne polnila bogata zaklad-
IDica pridobljenih nazorov in mišljenj, o katerih je v brezdelju lahko tudj. sam razmišljal in v svojih knjigah o njih , razpravljal! S to srečno ko-j Bjunkturo se je gospod Sforza I Okoriščal že dosedaj v obilni toeri. Pisal je o ((italijanski du-ki* (I/ame italienne), o graditeljih sodobne Evrope, o i diktatorjih in rušilcih reda v •vetu, o monarhiji in republiki, o «Evropski panorami«, o Kitajski (L’enigme chinoise),o j ilugoslaviji — in, tako po vrsti.
Teme —* v vsakem pogledu dovolj ambiciozne. Toda — treba je reči — ni malo a-mbi-* Piozen, niti on, njihov: avtor. Se tleč: dogaja se — in ne redko ■— da prihaja Njegovo Veli-danstvo zaradi te svoje posebnosti y razne neugodne polomije.
Tako je n. pr. bilo v znani Zadevi papeža Pija X. .((Proces«, da se ta papež proglasi Za svetnika, je bil že v teku, ko so izšli ((Graditelji«, v katerih ga je Sforza, njihov avtor, prikazal kot vojnega huj-•kača. Kakor je videti iz prepisov avstr oogrskega poslaništva, se Pij X ni bal siliti Franca Jožefa V vojno proti Sibiji, da jo zlomi, a Srbe kaznuje, «kakor zaslužijo«. Resnično, po papeževi smrti sta nastali dve legendi: ena, ki kaže papeža, kako se trudi okrog 'esarja, da bi kakorkoli preprečil pretečo veliko nevarnost, druga pa, kako umira pa-P^ž odi žalosti, ker mu to n: Pspelo. Toda Sforza je v svoji knjigi obe ti dve legendi spremenil v prah.
V Vatikanu je Vse razburje-Pn. vse osuplo.
V Italiji so mislili, da je Storža s tem svojim odkritjem ® vse čase zmotil vodo, ki te-ce rm-d večnim in- — svetim diestom- Toda, izteklo se je drugače. Politika je politika-vljudnostni obisk sedanjemu sv. °četu, pravilneje — mala Ka-Pnsa — je zanesla gospoda storzo v krilo De Gasperijeve vlade — ekspoziture svete sto t*ce. Sicer se Sforzi često do-§a5a, da govore njegove knjige ei*°, a dela drugo. Tako boste v njegovih knjigah pogosto naleteli
na parolo: Naj gredo na-Preko Alp, pa bomo zopet &ratje! «Ripassin le Alp; e tornem fratelli!« Ta stih je vzet lz neke tragedije G. B. Nikoliča,
sicer precej osrednjega Pisatelja prejšnjega stoletja. V ^gediji se te besede nanašajo 113 Francoze, medtem ko so jih v času vstaje razširili na Av-*‘rijce in sploh na Nemce P« tudi na nas. Mimogrede bo-
omenjeno, da je
te besede Qr- Josip Smodlaka v narodnoosvobodilni vojni zaklical oku-'al°rjem z lahno spremembo: Jžipassin 1’Isonzo e tornerem b"atelli!» —i Naj gredo nazaj Pffcko Soče pa bomo zopet pri' žatelji! Razlika je samo v tem, a je beseda našega tedanjega Čbistra odgovarjala dejanjem, 0 se je pokazalo že v času ^°jnie, ko so italijanski odredi a“ii v naših partizanih res Piave brate. Tako tudi pozne-
Po osvobojenju, ko ima ita-dJSbska manjšina v novi drža-k v&e možnosti, da se lahko J°litično, socialnd in kulturno ,azv>ja popolnoma svobodno, I L*ko kakor vsi ostali narodi
I Psoslavije.
L,A kako je bilo našim v Ita-I J? Pred in po Rapallu, že za I v.’°littijeve vlade, v kateri je Sforza eden izmed najugled-p-iših članov? In da vprašamo jj^ga gospoda Storzo, kako j«, j Slovencem v Italiji da-3 v času De Gasperijeve ^de, v kateri on, Sforza, ve-
in oblači? Ali ne vetja tu-
j, ih ona italijan-ska: dal detto * tatto c’e un bel tratto — ■ * Ro naše: od besed do de-
je dolga pot.
k ^ svojih »Graditeljih sodob-■k £v 	__.......... Ni.
oh
rope«, v poglavju o Ni-i Pašiču trdi Sforza. da mu u hekdanji predsednik srbske jj??e nekolikokrat ponudil raz. gjjžev Albanije med Italijo in hf, ,‘io. Gospod Sforza nas pre-teh da žel Preko VSČ j, številnih ponudb ne da bi ^ nahje niti malo ozrl. pri tem li da ni razložil, zakaj to de-
Hje“_orza Pojasnjuje b v pik-
aem poglavju svoje knjige:
i
interes Italije
avice narodov do neodvisno-da
*ievp.-
v nacionalnemu v o je bil pravi
I ' “
se ne tz-načelu, v razlog njego-vse to, pravi, za Pašiča zaprta knji-
žitr.L 1,10 Plemenite puritanske osrčnosti v teh besedah’
V tioaiP°Rleim0 SPdaJ' ka) Piše *k, ,*lav.'u ° Giolittiiu o Julij Krajini! ((Jugoslovan
(v
Rapallu), dolgo
so se upirali
mojim zahtevam: bilo jim je težko, odstopiti nam pol milijona Slovencev, čeprav sem jim- govoril, da nismo mi krivi, ker so li Slovenci na naši strani Alp.-.«.
Ta argument bi lahko iznesel tudi Pašič v pogledu Albanije! Mogoče ga je tudi iznesel. 'Mogoče je v podkrepitev svoje teze o delitvi te dežele dejal: «Sibi vendar niso krivi, da se nahajajo Albanci — v Albaniji... Toda kam bi tedaj Sforzin princip d nacionalnosti!
Razumljivo je, da vnašajo ta njegova- protislovja neko določeno dvolično noto v njegovo mentorsko- stališče, ki ga- je dejansko zavzel y stvari ((temeljite preureditve Evrope«. Nič čudnega ni, če njegove literar ne pridige in «sermonade» ne vžigajo, 'najmanj pa tiste, v katerih pridiga ((umerjenost, strpnost, popustljivost, pomirjenje« v odnosih enega naroda do drugega. Lepe, zvočne fraze, s katerimi velikodušno razsipa, da se potem malo dalje pokaže v pravj luči. Pri tem- nam kot eden izmed- dokazov lahko služi zopet — Rapallo. Po svojem lastnem priznanju je bil- Sforza leta 1920, v reševanju jadranskega vprašanja med1 veli kim številom italijanskih imperialistov najmanj popustljiv Tittoni je bil naklonjeni, temu, da pomakne’ mejo Italije za nekoliko kilometrov vzhodno od Trsta.
Kar se tiče Zadra, Bisolatti ni hotel o njem niti slišati. Celo Mussolini je predlagal za to mesto neko drugo rešitev — samo ne aneksije. Sforza pa hoče vse: Snežnik in- Zader.
Bili so v Italiji šovinisti, ki so zahtevali še več, toda to je bila nujna posledica Sforzove-ga nadlicftiranja- Tako se je ustvarjalo ozračje kot nalašč za vse one poznejše ■ fantastične zahteve italijanske iredente, ki še danes zastrupljajo odnose dobrega sosedstva med obema deželama. S tiradami o nekakšnih teritorialnih zahtevah drži gospod Sforza budno ulico, .teren — kot pravi današnji .predsednik italijanske republike gospod Einaudi — pripraven za ustvarjanje novih dučejev. Kako zna Sforza vlivati v odnose med- naša dva naroda celo
strup nezaupanja, se vidi in tiste slovite brzojavke, o kateri je govora v poglavju o Gio-littiju. Kot vemo — y Rapallu se je Sforza uporno zapičil v mesto Zader; naši prav tako. Končno je bilo odločeno, da sporoče Giolittiju y Rim ju,go. slovanske razloge. Giolitti je odgovoril, da ni treba zaradi Zadra prekinjati razgorov. Sforza pa je ta telegram spravil v žep- in našim dejal, da sprejme Giolitti njegovo stali-šče popolnoma. V tem je dospel i* Rima Giolitti. Stari cinični lisjak *e je zahvalil svojemu ministru, «da je popravil nejasnost njegovega telegrama))...
. *
Pn tem nam- sam 0d- sebe vstaja pred očmi lik «Majke Smederevke«, ki opominja svojega sina Jurija:
((Hočejo te, sinko, prevarati!«
Tako je naša smederevska Kasandra prerokovala pred nekoliko stoletji, a na nas je: kadarkoli z nekom izmed njihove - gospode ((izmenjujlem-o misli« ali z njimi sklepamo sporazume, da bolj kot na njihove besede, pazimo na njihov žep m na tisto, kar se lahko še v rijem skriva...
Po starem običaj« so Skedenj ke ponudile gostom kruh in sol.
GOSPODARSTVO
[ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET• FINANCE j
INDEKS ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
JE ZOPET ZRASEL
Tržaška zbornica za trgovino. industrijo in kmetijstvo izdaja mesečno ((Gospodarski pregled Trsta«. Med1 zelo različnim statističnim- in drugim materialom zasluži y novi številki za februar in marec posebno pozornost dvig življenjskih stroškov.
Indeks življenjskih stroškov je v zadnjih treh mesecih zo-•pet zrasel. Mi bomo vzeli za osnovo proučevanja indeksa življenjskih s-troškov, ki jihi je izračunala komisija za cene.
Primerjava sedanjih življenjskih stroškov s 1938'. letom- n-i več zanimiva, ker je lira medtem- časom toliko- zgubila- na vrednosti, da ima vsak indeks res samo še le statističen pomen. Pač pa je mnogo- pomembnejša primerjava z življenjskimi stroški 1946. leta. Od takrat ni več lira toliko padla, vsaj italijanski finančni minister bi hotel tako prikazati položaj lire, zato je primerjava realnejša.
Ce vzamemo življenjske stroške 1946. leta, ko so znašali 18.548,85 lir kot 100, vidiimo, da so življenjski stroški januarja 1951. leta že skočili na 188,71 ' (35.003 lir), februarja na 190,85
(35.401 lir) in- marca na 191,44 (35.510).
Kot vidimo so se življenjski stroški od januarja do februarja povečali za 1,13 odstotkov, v marcu pa v primerjavi s februarjem za 0,30.
V primerjavi z marcem 1950. leta so se življenjski stroški letošnjega marca povečali za 6,98 odstotka. Ta številka predstavlja vsekakor lep odstotek in nam jasno govori o težjem položaju prebivalstva.
Tipične življenjske stroške sestavljajo na osnovi proučevanja stroškov, ki so potrebni za vzdrževanje tipične družine sestoječe iz dveh odraslih članov in dveh otrok: enega od 5-7 let, drugega- od 10-14. Vse kar potrebuje taka »statistična« družina potem dele na več poglavij.
Prvo obsega živila. Ta se v prvem- tromesečju niso podražila, tako vsaj pravi statistika, temveč sp celo za malenkost padla. Ce jih zopet primerja mo s 1946. letom dobim-o odstotke 175,82 za januar, 175,91
Mutofui
Nelahka bo naloga onega, ki bi hotel kdaj zadovoljivo opisa, ti letošnji dan narodnih noš. Ta dan bg o:tal v našem spominu kot praznik, ki smo ga v Trstu šakali dolga desetletja, in ki je posebno za. nas tržaške Sloven ce pomenil mnogo več kot vsakemu drugemu Slovencu ali drugemu gledalcu.
Ze pred določeno uro pričetka prireditve se je ' vila dolga vrsta našega ljudstva, ki je šlo po UU Guardic-lla, da pravočasno pridi■ na svej praznik. V. :k ki je bil ta dan na stadionu «Prvi majv, mora priznati, da i- ta kliab svcji razsežnosti premajherf, da b. nudil vsem.
DAN NARODNIH NOŠ IN PLESOV NA STADIONU
PRVI MAJ
Prekmurski ples, ki ga plešejo ljubljanski študenti.
prisotnim gledalcem primeren prostor.
Samo nastopajoči jugoslovanski plesalci ter dekleta in žene v narodnih nošah iz Trsta in bližnje okolice so bile navzoče v takem številu, da bi napolnile vsako, še tako veliko, dvorano. Gledali smo vse to s ponosom in z občutki, ki so bili tako veliki, tako ganljivi, da so nepopisni-
Koliko je bilo deklet, ki so prvič oblekle z radostjo in spoštovanjem nošo svoje babice in prababice. Stevi{ne so bile tudi priletne in stare žene, ki so z ganjenostjo oblekle zopet o-bleko, ki so jo nosile ob praznikih v pomladi svojega truda-polnega življenja. Za te mamice, za ta dekleta, za nas vseh je bil ta dan mnogo več kot dan kulturne prireditve. Bil je dan našega ponosa, dan krepitve naše narodne zavesti, dan bridkih in lejih spominov. Dan, ki nam je pokazal toliko lepega iz preteklosti in nam dal nado za toliko lepega o bodoč nosti,
V našem duhu je bilo prisotnega še mnogo več kot ono kar so gledale naše oči. Mnogoka-teri znani obraz nas je spomnil na vse one lepe in težke dni, ki so živa zgodovina našega naroda v Trstu. Kot živi primer tega naj navedemo samo enega naj manjšega izmed neštetih, ki so vsak zase del naše zgodovine v Trstu.
Mlado dekle je zvečer po končam prireditvi z veselim pozdravom objelo svojega deda, ki je zadovoljen sedel pred čašo vina. Vse to za večino navzočih ni bilo nič posebnega, toda za nekatere pa kot zastor, ki se hipoma razgrne in odkrije priljubljene slike preteklosti. Navedeno dekle je imelo na sebi nošo, ki so jo nosila dekleta na oni prireditvi v Trsty., o kateri smo IS. t. m. napisali nekaj besed in objavili sliko v
našem listu. Kako daleč sega ta spomin m vendar, kako se hipoma zdi vse to tako blizu, tako živo tako drago in ljubo vsem onim, ki so bili vedno Z nami in preživeli vso kalvarijo tržaških Slovencev pod zatiranjem neizprosnega in krutega fašizma.
Kako prijetno je bilo, zvečer in pred začetkom prireditve, srečavanje znanih tovarišev in tovarišic. Ne moremo si kaj, da ne zapišemo tako preproste a tako resnične besede nekega zvestega jn skromnega borca ob - zaključku tega dneva: — tAko ne bi dosegli z našim trpljenjem nič drugega kot samo ta dan, ni mi žal vseh naših žrtev».
O samem nastopu kulturnih skupin in ansamblov smo in bomo še pisali, a bo težko napisati primernih besed, ki bodo dale vsaj bledo sliko slikovitih, zanimivih in pomembnih noš in plesov. Bili s0 trenutki, ki jih je prevzemala veličastna tišina in slovesnost, bili so trenutki, ko se občinstvo ni moglo zadržati in je zavalovilo z viharnim ploskanjem, da da duš-ka svojemu odobravanju in pohvali ■ Cim so nastopile skupine iz Jugoslavije je na mah utih-
nil v številna množici gledalcev vsak glas in šum. Nič več ni pripekalo sonce, nič več niso bili prostori pretesni. Izginil je vsak občutek okolice, oči vseh navzočih so bile pričarane na pozornico, ki je nudila tako veličastno sliko, da jo Trst še ni videl, ki bi ji bila vredna primere. Bili so to trenutki, ko se je vse strnilo v eno samo skupno sliko, in občutek. Preteklost in sedanjost, stara in nova glasba, vse je dobilo en sam skupen pečat. Bilo je naše, naše sedaj in skozi minula stoletja -in-.stoletja- naše. Naša kultura, naši običaji, ki jih narod zvesto čuva in katere je kljub vsem sovražnim viharjem znal skozi stoletja ohraniti. Težko je opisati kateri ples, katera noša, kateri nastop je bil večini občinstva najbolj pri srcu, najbolj všeč. Navedli smo že mali primer ene same, večini neopažene noše, ki je med mnogimi tržaškimi Slovenci zbudila cel niz spominov. Dovoljeno naj nam bo, da navedemo drugo drobtinico občutkov in spominov.
Pogled na nastopajoče plesalce v dalmatinskih nošah je nevzdržno sprožil pravi plaz navdušenega ploskanja, ki so
Tržaška folklorna skupina.
Zagrebčani so še posebno navdušili gledalce.
ga brez vsake kritike dovršeni plesalci res zaslužili. Bilo pa je med gledalci precej znanih obrazov, v katerih očeh smo čitali in slutili še nekaj več. Med temi so bili obrazi borcev, ki so v letih borbe ramo ob ram^ z Dalmatinci z največjimi žrtvami gradili pot, brez katere bi ne bilo vseh velikih pridobitev, ne bilo bi tega velikega praznika. Imeli smo priliko spregovoriti tudi o tem in prisrčen nam je zaupani spomin: — Ko smo leta 1S44 med naše zmage uvrstili tudi osvoboditev Knina smo podobne noše videli v Lukari in drugih vaseh, od koder so se dekleta zbirala in hitela na slavnost v Drmiš. Tržaški borci niso znali njihovega plesa, a so se navdušeno vseeno uvrstili v bolj preprosto kolo, ki so ga njim na ljubo plesale dekleta iz osvobojenih vasi, za katere so tudi tržaški Slovenci dali svoj bratski in krvavi prispevek.
Navedli smo ta primer, v pojasnilo kakemu redkemu posameznemu citate!jv ali nedeljskemu gledalcu, ki se je morda skrivoma čudil ogromni ude-
GLOSE K «ZG0D0VINI JULIJSKE BENECIJE»
oziroma k Livio Grassijevi “Storia della \ enezia Giulia“, ki izhaja v zvezkih
kot dodatek mesečnika “11 mese“
Prebral som jo prvič. Bral s-ero- pazljivo vrsto za vrsto drugič in ponekod tudi tretjič. Tokrat, s svinčniko-m v roki. Moje zmajevanje z glavo so spremljale črtt pod vrstami in ob strani, klicaji in vprašanja ob besedah, ob stavkih in odi-stavkih.
Vsemogoče misli in čustva so se dvigala v meni. O teh tu ne bom pisal, da ne pomendram objektivnosti. Načelo sta-rt«a Tacita, da je treba pisati «sine ira et studio«, če imaš o-pravka z zgodovini, velja Velja tudj za glosiranje «te» zgodovine Julijske Benečije, «te», nam. reč Grassijeve,
Glosa k str. 3 «Preplahu pred jugoslovansko okupacijo se je istočasno pridružila neznanka glede nemške reakcije zaradi italijanskega ravnanja«.
((Jugoslovanska okupacija« ta krat še ni bila možna. Formalno še ni bilo jugoslovanske armade Zapisati bi moral kvečjemu slovenska okupacija, okupacija Trsta po Slovencih, do mačinih, ki posedajo v&e zaledje Trsta. Tudi ta meseca
septembra 1943 objektivno ni bila. mogoča, sa-j je1 ogromna večina za orožje sposobnih šefe, prihajala iz italijanske armade, iz fašističnih delavskih bataljonov, iz taborišč, iz ječ. Tudi demokratičn-i Badioglio ni cdiprl vrat ječam in taboriščem. Preplah pred okupacijo Trsta je bil Objiekti-vino neutemeljen in j» znamenje slabe razgledanosti tržaške gospode. Preplah je bil pač znamenje subjektivne nastrojenosti teh gospodov. Znamenje slabe vesti, da sie bodo Slovenci maščevali za krivice in zločine dolgih let kar vsevprek nad italijanskim-ljudstvom Trsta, To misel so širili p-rav krivci zatiranja slovenskega in hrvatskega življa vsa leta od 1941. do 1945., da bi rešili svojo grešno kožo. Gras-.vi predpostavlja vse to kot objektivno dano.
Grassiju lahko nudim vsaj en dokument, italijanski dokument, ki jasno pove, kakšni so bili slovenski partizani. Poročilo karabinjerjev iz Zakriža pri Cerknem, ki so ga poslali 28. 1. 1943. uradu karab.
vojnega področja v Vidm-u (CCRR della Difesa- territbria-le di Udi ne). Piro,čilo podrobno opisuje parti-zan-siki napad in- zavzetje postojanke y Zakrižu 26. jan. 1943. Nato nadaljuje:
«Odvzeli so nam orožje in medtem ko so nekateri uporniki preiskovali vsepovsod- jn odnaša-li material, so nas drugi stražili. Zdielo se je, da poveljuje neka žena, bolj visoka blondinka, ki je govorila dovolj dobro italijanski. Ona je obvezala z obvezami, ki jj-h je imiola s seboj. 4 ran,jene vojake in zaukazala je, da so pustili hlače karabinjerju Birni Ginu, ker je izjavil, da je bolan. Skupno so nato zapeli himno ((Ba-ndiera Rossa« po italijansko in vzklikali Stalinu«
«Strgali in oplj-uvali to sliko dučeja in govorili; ,Ta je kriv voj-ne’, ,vi tlačite našo zemljo’, ,nič va-m ne storimo, ker ste vojaki, a gdrje vam, če bj bili miličniki’, mi smo kakor vaši garihaldtnci' in še slične izjave.
Ritna j st minut približno so nas zadržali, nato ((naglo odšli in se oddaljili proti Orehku v gozdove.—«
Zena, o kateri govori poročilo je bila še dekle:	Ana
Marija Pervanja jz Prapretne-ga, danes poročena z jugoslovanskim oficirjem Cenetom Bavcem. Ni biia poveljnica, govorila i'e Pač zato, ker je znala še najbolje italijanski. Ali je- bil postopen te partizanske skupine nehuman? C e gospod Grassi hoče verjeti partizanskim virom, mu jih naštejem še dosti več: napad,i na italijanske posadke Marof pri Idriji, Zago pri Bovcu ki vsi spadajo V leto 1943., so se izvršili na sličen način. Kako je narodni heroj Janko Premrl — Vojko, na katerega glavo je goriški prefekt razpisal petdeset tisoč lir nagrade, obvezaval preplašene-
ga italijanskega vojaka, ujetnika, ki je bil le lahko ranjen. Moral ga je siliti, da mu,je z nekaj -požirki žganja vlil malo poguma. To opisovati v glosah bi bi-lo preveč. Povem pa, da je ta vojak postal propagandist za partizane. Ali je moglo tako ravnanje slovenskih partizanov dati povod za preplah poštenim Italijano-m?
Glosa k str. 2, k 8. septembru 1943., k udoru Nemcev itd.
Ce- b; se Grassi resno lotil zgodovine, b; prebral vsaj one knjige, ki jih je tiskala Italija po letu 1945. Zanussija, To-stija itd. dosti jih jte že. Zyed'el bi, da ni bila 162. turkesta-ndka divizija prva, ki jt prišla v Italijo, da so Nemci prišli že pried 7. septembrom 1943., da je govor o zaprtih vagonih in vojnem materialu čez Trbiž, lepa pravljica-. Zvedel bi, da Mon,golči, sovjetski ujetniki, ki so sestavljali Turtestan&ko di-
vizijo niso bili ((maigniificameni-te addestrati« in še dosti manj »torti fl'a;:Qu:sita esperienza di guerra«; o tem vedo povedati tudi borci IX. korpusa, ki so imeli z njimi opravka-, saj so prebežniki Monnolcev tvorili celo bataljon v vrstah Kosovelove brigade. Zakaj jih Grassi tako hvali in odlikuje, ve fe on sam. Ali j,e bilo vse, -kar je nosilo nemško uniformo leta 1943 «magnifico... for.te....«?
Spomini majorja Hansa Ernesta ordona-nčnika 71. divizije (Arhiv Muzeja NO Ljubljana)
povedo, dia je maršal Rommel, komandant Heeresgrup-pe «B» zaukazal že 25. avgusta. 71. diviziji, da vkoraka p-reko Trbiža, Podbrda in, Postojne v Italijo. S pomožnimi dodatnimi oddelki ki so ji nato. sledili je narastla na 75 tisoč rr.ož. To „ je bila prva nemška okupacijska enota.
(Nadalievanje prihodnjič).
ležbi in navdušenju na dnevu narodnih noš. Te noše, ti plesi niso govorili samo očem, govorili so našim srcem, obujali naše spomine, dramili našega slovanskega duha, ki je posebno tu v Trstu tako tlačen od neštetih tujih vplivov in sovražne želje po nadkriljenju ter uničenju naše narodne kulture.
Mnogo se bo govorilo in tudi pisalo o dnevu narodnih noš. Nikdar pa se -ne bo moglo opisati vseh občutkov, nikdar podati niti bleao sliko, kar je bilo v naših najzvestejših srcih ob zvokih slovanskih pesmi, ob kretanju deklet in mladeničev v nošah našega naroda, nošah naših pradedov in jugoslovanskih bratov.
Nedeljski dan narodnih noš bo ostal v naših srcih kot spomin -na napredujoč korak na poti naše kulture, kot zgodovinski dan tržaških Slovencev v Trstu. Nemogoče je opisati ta praznik, ki spada med one, ki jih treba duševno in fizično doživeti, kakor so ga doživeli samo zavedni tržaški Slovenci.
D. K.
za februar in 175,4 za marec.
Takoj pripominjamo, da absolutne številke niso preveč zanimive, ker jih sestavljajo po čudnem kriteriju, no katerem b. za štiričlansko družino bilo dovolj za dostojno prehrano oa primer v marcu 22.856 lir. Radi bi poznali gospodinjo, ki bi bila s tem denaijem sposobna prehraniti družino, če seveda izvzamemo, da jedo njeni člani vsak. dan. samo polento, krompir in kruh. Na enega člana po teh podatkih odpada malo več kot pet tisoč lir.
Prav tako so izredno nizke številke namčn-jene za oblačila. V tem poglavju so tudi nastale največje spremembe. Obleka in obutev se je v prvih treh mesecih letošnjega leta najbolj podražila in znašajo odgovarjajoči indeksi 176,20 za januar, 184,04 za februar in 189,46 za marec.
Ce pogledamo vsoto, ki je namenjena za obleko in obutev v marcu, dobimo številko 5.633 lir. Ce zopet razdelimo na štiri in ne upoštevamo, da potrebujejo otroci znanj kot starejši (s- čemer bi ae najbrže strinjala vsaka mati) dobimo 1407,2 liri na- osebo.
Ce napravimo še preprost račun dobimo, da porabi — P« tej statistični manipulaciji — odrasel človek, ali otrok na le* to 19.899 lir za obleko, perilo, obutev itdi.
To je naravnost smešna številka, saj za ta denar ne- dobimo niti ene moške obleke najslabše kvalitete v konfekciji, kje so pa čevlji, srajce ostalo perilo, robci in vse druge malenkosti. Ena obleka na leto in vsaj par čevljev pa spada, po našem, med najnujnejše življenjske potrebe vsakega človeka.
Naravnost smešna je vsota namenjena za stanovanje. Po podatkih kom,isfje za cene na-j bj porabila družina komaj borih 817 lir mesečno za stanovanje. Radi bi videli, kje v Trstu se lahko dobj stanovanje za tako malenkostno vsoto. Misli-mo, da bi že, oblegali omenjeni urad prosilci, če bi jih dajal v resnici na razpolago ne za to, ampak za desetkrat večjo vsoto.
Statistika pravi, da se v preteklih mesecih niso stanovanja nič podražila in znaša primerjava s 1946 letom za vse tri mesece 550.92 odstotka.
Prav tako niso nara&tli stroški za kurjavo in razsvetljavo, temveč so se celo za malenkost zmanjšali.
Poleg teh postavk imamo še eno, ki obsega: «Vse ostalo«, to naj bi bile razne malenkosti, kot časopisi, papir, zvezki, učni pripomočki in še mnogo drugega.
Za te potrebe je predvidena vsota v marcu znašala 4.064 li. re, Skoraj odveč se nam zdi praviti, da je tudi ta vsota smešno n-izka. Ti stroški so se z januarja na februar znatno povečali in so skočili z 231,57 na 240,30, v marcu so ga ostali skoro neizpremen-jeni in znašajo 241,79 odstotka.
Kot vidimo vse omenjene številke ne odgovarjajo resničnim potrebam in ne more dostojno živeti na osnovi takih dohodkov, ki jih predvidevajo statistični računi, nobena, pa še tako skromna družina.
Vendar živi s Trstu zelo mnogo ljudi, ki nima večjih dohodkov. Seveda ti ljudje životarijo in stradajo — samo pojdimo malce y staro mesto in vidimo otipljive dokaze.
Gorenjske narodne pp&t
\/D r Ji il I" Včeraj ob 19. uri je bil zračr.-i tf f\ r JVl r pritisk 761,2, toplota 28.4 (naj-» l»LST ll» višja med dnevom 29.3, najnižja 22.8), vlaga 74 odstotkov, nebo jasno, morje mirno, vidljivost 20 km, toplota morja 26.0. — Za danes nam vremenska napoved še naprej obeta zelo toplo in jasr.o vreme. — Nastaja možnost krajevnih pooblačitev.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
m. TONIJA 1951
MS-i....
lis« Sl
Mil
il
		lili*	
	iii	.. iillr	
	|		
		::::::	!:::
	RS iii!:::-:!		!;l!
•::			P
Ulili;	
llliliii	iiiiP
mm	
	
1	
vnsM
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cona Trsta: 18.30: Bedrich Smetana: Vltava; 20.00: Giaco-mo Puccini: «Madame Butter-fly». — Slovenija: 13.00: Pisan opoldanski spored: 22.30: Veliki orkestri igrajo zabavr.o glasbo.
Trst II.: 12.35: Polke in mazurke; 21.30: Beethoven: Koncert za klavir št. 3. — Trst I.: 12.20: Orkester Carmen Cavallero; 22.05: Veliki pevci.
PRED TRETJIM DELOM
kitajske ofenzive na Koreji?
Opazili so zbiranja močnih kitajskih oddelkov - Današnje vojaške akcije - Velika letalska bitka nad reko Jalu
TOKIO, 18. — Južnokorejski poslanik v Washingtonu je povedal, da je sedanja vojna povzročila v njegovi domovini 3 milijone smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Več kot 10 milijonov ljudi je brez strehe in milijoni Korejcev so izgubili vse, razen tistega, kar so imeli na sebi.
Toda korejska vojna se ne glede na žrtve nadaljuje. Sedaj so tudi višji častniki v Tokiu, ki so še pred časom oporekali Van Fleetovim izjavam glede bližnje nove kitajske ofenzive, prišli na njegovo mnenje. Tako pravijo, da bi se tretji del spomladanske kitajske ofenzive lahko pričel znova na vzhodnem bojišču. Številna dejstva namreč kažejo na prisotnost velikih kitajskih in severnokorejskih čet na goratem področju, ki obvladuje trikotnik Corvon Piongang - Kumhva na vzhodu in nad	hidrocentralami pri
Hvačonu na jugozahodu.
Vedno opažamo pred bližnji-
mi kitajskimi ofenzivami velik promet po cestah proti jugu. Sedaj se je isto pričelo ponavljati pri Vonsanu. Letala pa so opazila dva na r.ovo zgrajena mostova preko reke Pukhan. Opazovalci v Tokiu so prepričani, da zadnja zavezniška ofen. živa ni bilo dovolj hitra in niti rii preprečila Kitajcem, da ne bi odpeljali večine vojaškega materiala, ki so ga koncentrirali v železnem trikotniku. Zavez, niška ofenziva — tako poudarjajo — je le malo zmanjšala ki. tajsko moč. Pripominjajo, da so odseki, kjer so Kitajci pričeli zbirati čete in material na njih najbolj južnem delu fronte.
Tudi današnji londonski »Times« opozarja na možnost, da se bodo Kitajci nehali umikati in nadaljuje:
«Se vedno ni očitnih znakov, da bi bile kitajske sile blizu poloma, in zelo nespametno bi bilo, če bi se zanašali na to. V teh okoliščinah preostane generalu Van Fleetu le to, da
previdno nadaljuje bitko irf skuša zadati sovražniku čim večje izgube s čim manjšimi lastnimi žrtvami. Za 8. armado bi bilo najbrž zelo tvegano, če bi ostala, kjer je, ir.- tako dala Kitajcem možnost, da spet prevzamejo pobudo, če so je še zmožni. Sedanje poveljstvo sil Združenih narodov in 8. armade je sicer že odvrnilo najhujšo nevarnost, ki je prej grozila zavezniškim četam na Koreji, ver.dar pa je pred njim še vedno zelo težka naloga, ki zahteva mndgo zdrave presoje in sposobnosti, namreč naloga, da čim bolj vojaško in politično izkoristi zmage, ki jih je doseglo«.
KOREJSKO BOJIŠČE, 18. — Zavezniški motorizirani oklop-ni izvidnici sta danes iz Corvo-na in Kumhve prodirali proti Piongangu. Pri tem svojem na. predovanju sta srečali manjše kitajske enote, s katerimi sta se obstreljevali z lahkim orožjem.
Jugozahodno od. Pionganga je prišlo do večjih bojev z nekim kitajskim oddelkom, vendar iz-zid boja še, ni znan. Oklopno zavezniško enoto, ki se je skušala približati Piongangu iz Kumhve so obstreljevali Kitajci s topovi in minometalci. Javljajoča je zavezniško topništvo cel dan obstreljevalo manjše kitajske oddelke, ki so na področju železnega trikotnika zasedali obrambne položaje.
Na področju pri Jangu in Inje se Kitajci in Severnokorejci čvrsto branijo proti zaveznikom, ki hočejo napredovati.
Kljub temu, da je sedaj na Koreji deževna doba, to ni oviralo 22 zavezniških veletrdnjav, ki so iz japonskih oporišč in otoka Okinave ob spremstvu lovcev napadla letališče pri Piongjangu, kamor so vrgla okrog 2.000 bomb. Druge vele-trdnjave so bombardirale železniške naprave pri Sarivonu (65 km južno od Piongjanga) in pri Honvonu. Na vzhodni obali so napadla skladišča v Kiomipo.	*
Nad reko Jalu pa je prišlo danes opoldne do velike letalske bitke med 33 zavezniškimi letali tipa «Sabre» in okrog 40 «Mig-15». Bitka je trajala okrog 15 minut in sicer nekaj časa nizko nad zemljo, nekaj časa pa v višini 9.000 m. Kakor javlja glavni letalski stan se vsa zavezniška letala
vrnila na svoja oporišča. Zdru. šila so pa 5 «Mig-15» in 2 poškodovala.
Čongkajšek hoče sodelovati pri podpisu japonske mirovne pogodbe
TAJPEH, 18. — Dar.es je Cangkajšek zahteval sodelovanje nacionalistične Kitajske pri podpisu japonske mirovne pogodbe. Sporočil je ZDA, da bi morebitna izključitev nacionalistične Kitajske «r.e samo zmanjšala učinek mirovne pogodbe, temveč tudi resno ogrožala tradicionalno kitajsko-ame. riško prijateljstvo«.
Kakor pa javlja agencija «Nova Kitajska«, je škof Ka-ingčangčung izključil Cangkaj-ška iz metodistične cerkve.
Obsodba v Khartumu
KHARTUM, 18. — Kazensko sodišče v Khartumu je obsodilo predsednika in podpredsednika zveze sudanske policije na zaporno kazen enega in dveh let, ker sta zapustila službo in vplivala na policaje, naj stavkajo. Mar.-jše obsodbe so izrekli tudi proti nekaterim drugim članom zveze.
ZDA in sueška plovba
ALEKSANDRIJA, 18.	—
Egipčanski zunanji minister je javil, da je v posebni noti protestirala vlada ZDA proti omejitvam prometa po Sueškem prekopu s strani Egipta.
ČETRTURNI sestanek štirih
Namestniki zun. ministrov čakajo na odgovor iz Moskve na zadnjo noto treh zahodnih držav
PARIZ, 18. — Danes pred sestankom štirih namestnikov zunanjih ministrov so se zbrali tri-je zahodni delegati na polurni tajni sestanek. Zasedanje štirih namestnikov se je pričelo ob 17. uri.
Namestniki so bili skupaj približno četrt ure. Ameriški delegat je vprašal Gromika, če je že prejel odgovor sovjetske vlade na zadnjo noto predstavnikov zahodnih sil. Ko je Gro-miko na to vprašanje negativno odgovoril so se štirje namestniki domenili, da se bodo jutri znova sestali samo v primeru, če bo Gromiko pred sestankom obvestil francosko zunan-je ministrstvo, da je že prejel odgovor iz Moskve.
Danes zvečer so izjavili predstavniki zahodnih delegacij, da bo Gromiko dobil odgovor na zadnjo zahodno noto čez nekaj dni. Sele tedaj bi lahko sestanki imeli zopet kakšen pomen. Za današnji sestanek so dejali, da je bil popolnoma nepotreben.
ii!
KOLESARSKE DIRKE JUNIORJEV
Brajnik prvi v Trstu
Velika premoč vozačev koprskega Proleterja
Nadvse zanimiva in borbena je bila nedeljska mladinska ko. lesarska dirka, ki jo je organizirala kolesarska sekcija ZDTV iz Trsta.
Ze samo število udeležencev (24) in rivaliteta med posa. meznimi klubi -je bilo jamstvo za uspeh. Tudi današnja dirka je potrdila premoč koprskega Proleterja. Znana trojica* Brajnik, Apollonio in Tamaro je bila zdaleč najboljša; od ostalih se je ponovno izkazal mladi Košuta iz Sv. Križa, ki edini je bi] kos svojim renomiranim nasprotnikom in je na cilju podlegel samo Brajniku. Košuta si je s ponovnim podvigom prisvojil pravico, da zastopa naše ozemlje na mednarodnih mladinskih kolesarskih dirkah, ki bodo 8. julija v Novem Sadu.
Kolesarji so startali točno ob 9. uri iz Barkovelj in vozili v skupini. Prvi. ki je poskušal zbežati je bil Miklavčič, a že po nekaj km. se je pridružil skupini, ki je kompaktno vozila skozi Devin, Sesljan in Opčine. Tam je zbežal Brajnik. Njemu so se pridružili Apollonio, Tamaro in Košuta. Ti štirje so g kratkem pridobili nekaj sto metrov prednosti, kj so bili odločilni.
Vrstni red se do cilja ni spremenil. 100 metrov pred ciljem •je Košuto dohitel Brajnik, ki je tudi prvi privozil skozi cilj. Tik za njim Košuta, Apollonio in Tamaro z istim časom.
Zmaga kolesarjev koprskega Proleterja, ki so zasedli sedem
od prvih desetih mesit, da upanja za sobotni in nedeljski nastop v Beogradu, kjer se bodo borili najboljši jugoslovanski mladinci kolesarji za naslov državnega prvaka FLRJ.
Vrstni red:	1.	BRAJNIK O-
RESTE (Proleter) ki je prevozil 60 km dolgo progo v 1 uri 29’30”; 2. KOŠUTA Emil (Sv. Križ) z istim časom; 3. APOLLONIO Bruno Proleter - isti čas; 4. TAMARO Lorenzo (Pro. leter) isti Jas; 5. Maraspin Gio. vanni — Trst — po 1*18”; 6. Perone Nevio (Proleter) isti čas; 7. Paulucci Romano (Proleter) isti čas; 8. Dagri Marino (Proleter); 9. Purič Ivan — Repen, tabor; 10. Miklavčič Mirko (Proleter); 11. Calusa; 12. Guštin; 13. Bandel; 14. Toscan; 15. Moscarello, itd..
PNS
Koblet in Kubler pri vrhu
GSTAAD, 18. — Vrstni red četrte etape Beriv-Gstaad, 261 km: 1. F. Kubler 7.38’37”; 2. Koblet; 3. Vittorio Rossello; 4. Fornara, vsi s časom Kublerja;
5. Vincenzo Rossello 7.39’35”;
6. Kirchen, 7. Dino Rossi isti čas-; 8. Diederich 7.39’56”; 9. Schaer 7.40’29”; 19. Zampini; 11. G. Aeschelimano; 12. Ruiz vsi s časom Schaera.
LESTVICA:
1. Tino Rossi (It.) 26.42’47”; 2. Koblet 26.43T5”; 3. Kubler 26.45’48”; 4. Diederich 26.46’82”.
mmmm
.>v>,,	s	A
■ • f- 1
Pot pelje proti Proseku. Skupi na kljub vročini vozi s hitro-, stjo, ki je stalno preko 40 km na uro.
Šahovski turnir železničarjev
BEOGRAD, 18.	— Jugoslo-
vanska železničarska reprezentanca Y šahu je povabila na turnir, ki bo y Dalmaciji od 8. septembra t. L dalje, železničarske ekipe: Zapadne Nemčije, Anglije, Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Grčije, Holandi. je, Izraela, Irske, Italije, Norve-ške, Švice, Turčije, Finske in Portugalske. Nekatere dežele so že pristale na sodelovanje.
* * *
MEDNARODNE NOGOMETNE TEKME V NEDELJO: TURČIJA - NEMČIJA 2:0 (1:Q) (IGRANO V BERLINU); SVEDSKA - ŠPANIJA 0:0 (V STOCKHOLMU); DANSKA -AVSTRIJA 3:3; (KOPENHA-GEN-; PORTUGALSKA - BELGIJA 1:0 (LIZBONA).
* * *
BEOGRAD, 18. — Na mednarodnem turnirju rokoborcev, ki bo 1. in 2. julija v Novem Sadu bodo nastopili poleg najboljših Jugoslovanov tudi Italijani, Grki in Švicarji. Pričakujejo tudi prijavo Turkov- Po uspehih tega tekmovanja bo sestavljena jugoslovanska reprezentanca, ki bo nastopila proti Avstriji.
KONČANO JE POMLADANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Partizan - Crvena zvezda 6:1 (4:0)
Dinamo prvak - V Rio de Janeiro ne bo šla najboljša jugoslovanska enajstorica
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Končal se je spomladanski del prvenstva I. jugoslovanske nogometne lige. Na tekmi obeh beograjskih večnih nasprotnikov, je moštvo Partizana zmagalo na izreden način proti Crveni zvezdi s 6:1.
V kolikor to m bilo največje presenečenje v tem prvenstvu, je brezdvoma bila ta tekma vsaj največji dogodek. Partizan je igral izredno, nosebno običajni najboljši igralci, kot Bobek, ki je bil včeraj pravi mojster.
Partizan je že v polčasu vodil s 4 gol; naskoka, kar je zelo redek primer na prvenstvenih tekmah, posebno tistih, kjer se sestanejo taki nasprotniki. Prvi gol je dal že v 2 min. Sijakovič, drugi in tretji pa sta bila Bobekovo delo. Posebno tretji je bil pravcato veledelo nogometne umetnosti. Bobek je poslal kazenski udarec z 18
PRVOMAJSKI POKAL
NABREZINA-Z. V. SKEDENJ 4:0 (2:0) Osmorica Skednja številčni premoči nasprotnika ni našla učinkovitega protizdra-vila. S tem je izčrpana vsa kronika. Gole so dali: Santagati v 2 min. in Bagozzi v 9 min. prvega polčasa, Bagozzi v 5 min. in Vecchiet v 11 min. drugega polčasa.
ILIRIJA - ZARJA 2:1	(0:0).
Ko nastopijo moštva nepopolna smo navadno prisiljeni zapisati, da proti številčni premoči niso mogla narediti ničesar. Tokrat je Ilirija spremenila običaj. Nastopili so V 10, eden je bil poškodovan, dva izključena in tal*o nam najelementarnejši račun pove, da so igralci Ilirije končali tekmo v sedmih.
Tekmi OL1MPIJA-SESLJAN in MEZGEC - SV. IVAN nista pričakali regularnega začetka, ker v obeh primerih drugoime-novane enajstorica ni
sta se tom.
tako končali s for fai-
# * *
Predprvenstveni turnir
v košarki
metrov razdalje preko živega zida _ naravnost v zgornji kot mreže. Zadnji gol prvega polčasa je dal Valok s strelom iz precejšnje razdalje. Bil bi to lahko tudi Djajičev avtogol, ker se je žoga dotaknila tudi njega.
Castnj gol je dala Zvezda v 52 min. Ognjanov je oodal To-maševiču, ta v mrežo. Serijo Partizanovih uspehov je zaključil končno Valok v 66. in 70. minuti.
Po globlji analizi igre pridemo do spoznanja, da je visoka zmaga izraz pogostega streljanja Partizanovega napada, dobre povezave vse enajstorice in lepega, organiziranega in modernega nogometa. Poleg tega sta bila v odlični formi Bobek in Šoštarič, kar se niti za enega igralca Zvezde ne bi moglo reči. Lovrič (vratar CZ) je spustil nekaj dbranljivih golov. Moštvo je pokazalo staro slabost; preveč' je zadrževalo žogo, igralo brez požrtvovalnosti in potrebne ostrine. Včerajšnja tekma je ponovno dokazala, da je Zvezda, ki včasih tako zablesti, pravzaprav team trenutnega razpoloženja, včasih zelo čuden, na katerega lahko prav vse vpliva. Iz sivine se je rešil edino temperamentni Mitič, ki je, sodeč Po zadnjih tek. mah. edini jz vse enajstorice vreden, da igra proti Švici.
Ostanejo še tri tekme: Crve-
na zvezda - Sarajevo, Mačva -Lokomotiva, Bora,c - Napredak. S temi bo konec prvenstva, na katerem si je zasluženo priboril naslov prvaka zagrebški Dinamo, edina nepremagana ekipa. Tudi drugo mesto Hajduka je zasluženo. Z včerajšnjo tekmo je Partizan zasedal tretje, mesto Zvezda pa četrto mesto. Vojvodina je pa peta in ima tudi upanje, da bo ostala tu še v jeseni; sledijo še: Sarajevo BSK, Borač, Spartak, Lokomotiva, Mačva, Napredak. Včerajšnja rezultata:
Sarajevo * Vojvodina Hajduk - Spartak
2:1
1:0
Po beograjski tekmi se vidi, da na «Turnir prvakov« ne gre najboljša jugoslovanska enajstorica. Sprememb ne more biti, ker je brazilska federacija povabila izključno le Zvezdo. Sicer pa tudi Austria in Juven. tus, ki zastopata avstrijski, odnosno italijanski nogomet, trenutno še zdaleč nista nepremagljivi v svoji deželi.
RADE RADOVIČ
DAVISOV POKAL (Tenis): Filipini vodijo proti Holandski 13:1 in so torej praktično že zmagali. Stanje med Italijo in Poljsko: 3:0. Tudi Nemčija se je plasirala v nadaljnje tekmovanje z zmago nad Belgijo (3:2).
MILAN PRVI
Genoa in Roma degradirani
Triestina je z zmago nad. No-varo podaljšala za leto dni obstoj v A ligi.
Tekma je vsa v rezultatu. Ni bila niti zadosti lepa, niti interesantna, da bi bilo vredno ob njej se podrobneje ustaviti. Za zdravilno iniekci-jo sta bila mlada: Brandolisio in Pison, ki sicer sama po sebi nista igralca izrednih kvalitet in zato le še bolj potrjujeta stokrat poudarjeno, da je namreč koristnejši svež in slab in igralec, kot pa tak, k' ima vse 1 kvalitetne pogoje za prvo ligo,
Pa ie izčrpan kot ožeta pomaranča. Novara
A K €
Kdor kupi radijski gramofon, dobi v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate in jih plačujemo po najvišjih cenah
JA - AURORA 62-40 (46-25)
Koprčan] proti boljšim nasprotnikom niso mogli ničesar.
Trojica: Prvulovič, Kumnetncr vič in Marinkovič je bila gospodar na igrišču in ni nikdar dopustila, da bi Koprčani tudi samo za trenutek ogrožali zmago.
K. K. TRST - POLET 81:67.
Požrtvovalnost mladincev Poleta ni bila kos večji izkušenosti in boljši tehniki absolutnega zmagovalca tega predprven-stvenega turnirja. Med zmagovalci naj omenimo še enkrat Micola ter dobre realizatorje Brusa, Bosca in Frizzattija. rišla na ! Glavne moči Eoletove petorice teren. Vročina, lenoba, obup sta bila kot vedno Babič ! nad slabim položajem? Tekmi Švara.
lllillllillllllllllllllllll Mini.  .-............  ■■■■■......................................................................................■ ■■minili...■........................................................   ■.umil...........m.....mmmilHiniuinillinmiinnili.......  liniiHHlMMMllHniljmiHnHnHn.n............
ne razumeva, ker je to pravzaprav tako; ,Mi se na vas, vi se	<<In kaJ Je sicer pri vas novega?«
na nas jezite?’ Kdor govori dvoumne reči, jih mora prej dobro	«Najprej se nam je izgubila zadnja četa,
ki govori, kakor mu je kljun
diskretna. Ne predobra, ne preslaba, tipična enajstorica sredine.
V B ligo gresta Genoa in Roma, stari italijanski moštvi, pri katerih se tradicija meri na vatle. Nekdo je pač moral!
if * ate
MILAN. 18. — V Milan je prispelo nogometno moštvo Atletico Madrid, ki bo nastopilo v sredo proti- Milanu v okviru tekmovanja za Latinski pokal.
Zanimiv spor
RIM, 16. — Na vrhovnem kasacijskem sodišču v Rimu so imeli danes zanimivo razpravo. Leta 1941 so se minoriti pričeli pogajati s Francalancio E-zjom, lastnikom neke srednjeveške hiše v Assisiju za nakup tega poslopja, za katerega je dognal po dolgoletnem študiju n-jih sobrat, da se je tam rodi! sv. Fračišek Asiški.
Medtem pa so nastale živahne razprave z nekim drugim re. dom, ki je trdil, da je še leta 1615 kupil poslopje, kjer se je rodil ta_ svetnik. Da bi se izognili težkočam so celo imenovali komisijo, ki jo -je vodil bivši minister prof. Fedele, ki pa ni znal rešiti te uganke. Ker je Francalancia potreboval za prodajo posebno pooblastilo vlade, je prijavil sodišču minorite, ker si po petih letih odkar je bila sklenjena pogodba, niso preskrbeli tega pooblastila.
Apelacijsko sodišče, ki je spremenilo sodbo sodišča je potrdilo dolžnosti obeh strank, potem ko je vzelo na znanje naknadno vladno pooblastilo. Proti tej odločitvi je Franca-iancia vložil protest, ki so ga pretresali danes zjutraj na kasacijskem sodišču, ki ga je odbilo.
Youngerjeve izjave
LONDON, 18. — Držayni minister Kenneth Younger je da. nes odgovoril y spodnji zbornici na nekatera vprašanja glede izginotja Burgessa. Izjavil je namreč, da leta 1947, ko so namestili Burgessa na Foreign Officeu ni bilo nobenega suma, da bi imel zveze s komunisti. Nadalje je dejal, da so od marca 1948 odstranili tri osebe iz angleškega zunanjega ministrstva iz istega vzroka.
RADIO
JUGOSLOVANSKE CONE T K S T A TOREK 19.6.1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 7.C0, 13.30, 19,30, 23.05 — 6.45 Jutranja glasba. 7.15 Jutranja glasba. 13.45 Slovenske narodne. 14.00 Igra violinist Uroš Pr.evoršek. 14.30 Odi včeraj do danes. 14.35 Promenadni koncert.
18.00 Igra trio Novakord. 18.15 Kulturni pregled. 18.30 Bedrich Smetana «Vltava». 19.00 Komorna glasba VVolfanga Amedeusa Mozarta. 20.00 Giacomo Puccini: (iMadame Butterfly» opera v 2 dejanjih. 22.15 Revija plesnih orkestrov. 23.10 Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:
12.00 Italijanska simfonična glasba. 12.45 Napoletanske pesmi. 13.20 Intermezzo.
Ki E O V E N I J A 6.15-7.00 Pisan glasbeni spored.
12.00 Lahka orkestralna glasba. 12.40 Zabavna glasba. 13,00 Pisan opoldanski spored. 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov. 15.15 Zabavna glasba.
18.00 Želeli ste - poslušajte! 19.10 Skladbe za harfo. 19.30 Slovenske dekliške narodne pesmi. 20.00 Simfonični koncert. 22.30 Veliki orkestri igrajo zabavno glasbo.
23.30 Iz jugoslovanske komorne glasbe.
TRST II.
7.30 Jutranja glasba. 11.30 Za vsakega nekaj. 12.00 Novi svet. 12.10 Promenadni koncert. 12.35 Polke in mazurke. 13.00 Glasba po željah. 17.30 Plesna glasba.
18.00 Glas Amerike. 18.15 Simfonične variacije. 18.30 Vokalni koncert mezzosopranistke Justine Vuge. 18.50 Veseli ritmi. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.15 Operne uverture. 20.00 Pestra glasba.
20.30 Okno v svet. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Vzori mladini - Fran Levstik. 21.30 Beethoven: Koncert za klavir št. 3. 22.05 Operetni odmevi, 22.30 De Falla: Noči v španskih vrtovih. 22.56 Elgar: Vzdihljaji, op. 70, 23.00 Romance. 23.35 Polnočna glasba.
TRST I.
7.45 Jutranja glasba. 11.30 Or-eester modernih ritmov. 12.00
Stavka v Čile
SANTIAGO DEL CILE, 18. — Polovica delavcev rudnika bakra «E1 Teniente« je pričelo danes zjutraj stavkati. Druga polovica delavcev pa se , je stavkajočim, pridružila danes popoldne.
Valčki polke in mazurke. -- . Orkester Carmen Cavallero. M* Slavni glasovi. 14.10 Stari moW: 14.30 Napoletanske pesmi.. H" Spored BBC. 18.00 FilippM' » njegov orkester. 18.35 Koncf pevskega zbora Zavoda Rit™. yer. 19.00 Glas Amerike, l’-1* Mednarodna folklora. 20.30 Gl? ba Straussa in Leharja. 20.58 o* kester ritmov in psnvi. 21.30 »inf fonična glasba. 22.05 Veliki pe*V 22.40 Komorna glasba. 23.30 Ple na glasba.
KINO
V TRSTE
21.00: «Vrag-varuh» R*
Rossetti.
vija W. Osiris.
Exce!sior. 16.30: «Prepozen )<*• L. Scott, Don De Fare. Nazionale 16.30: «Mož	za	tooj
mamo« L. Yourent, D. Delonn» Arcobaleno.	16.00:	«NajvečJ
strast« L. Parks, B. Hale. Fenice. 16.30: ((Indijanska kri« « Quinn, K. de Mele.	„
FTlcdrammatico. 16.00:	«PotePul'
stepe«.	.
Alabarda. 16.00: »Razbojnik »jj solino«, S. Mangano, A. Nazza 1 Armonia. 15.30: »Alahov vrt«, Dietrich, C.	Boyer.	.
Garibaldi. 15.00: »Notorius« G* gubljena ljubica) I. Bergma 1 G Grant.	,
Ideale. 16.30: «Zvon na udar« Samson.	...
Impero. 15.00: ((Dunajska dekle« W. Forst.
Italia. 16.00: «Jetnik iz Forta R051 sa», I. Massay. N. Eddy.
Kino ob morju. 15.00: «Bog PotL, buje ljudi«, P. Fresnay, M. K binson.
Savona. 14.00: «Trije norci -stopači«. Komiki bratje Mat*) Viale. 16.00: »Vapakoroneta« 1,11 Loy, M. Douglas.
Belvedere. Zaprt.	,
Marconi. 16.30: «Bil sem vojni ročenec« G. Grant, A. Sherida" Massimo. »Onečaščena« H. Lama J. Loder.	_■
Novo Cine. «Teror na Crtpj morju« O. Welles, D, Del <?> ■ Odeon. 16.00: «Stoddardova <»" žina«, I. Bergman, W. Baxt Radio. 16.00: «Zene ponoči« Birell.	t.
F. Severo. 20.45:	«Prva žena«, a’
Fontaine, L.	Oliver.	j
Vittoria. «Don Juanove pustol" ščfne«. E. Flynn.
POLETNI KINO:
Sv. Just. 21.00: «Sužnje mesta»i
G. Rogers, R. Milland. ni vrt. 20.45: «Grozna Severo. 20.45: ((Tragedija P1 v. Moniki«	,,
20.45: «Dva mornarja
Rojan.
eno dekle«.
RAMO V JUNIJU 1951
Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri
RUGGERO
in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad
liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii
RADIJSKI APARATI
NAJBOLJŠIH ZNAMK
G K l O S O
P H O S O l A
K K
n s i:
D V
1) A M A I T K K
Na račun 1000 lir in mesečni obroki po 2000 lir
RUGGERO - Korzo Garibaldi 8
JkuUal<MčiM
V
eUthefa. v^aht
u	dueto
III. DEL
184.
CSLtV HAlBt
HM nji!
PREVEDEL, Fltf.
IlilISTRIRAL DR.
Dl, flil BRADAČ
R O R E R T H I. A V A T V
»Glavno je govoriti Jasno«, je dejal Svejk. »Ko so bili leta 1912. misijonarji pri svetem Ignaciju v Pragi, je bil tam neki pridigar In ta Je govoril s prižnice, da najbrže ne bo nikogar srečal v nebesih. In piri tej večerni pridigi je bil neki klepar Kulisek in ta je po večernicah pripovedoval v gostilni, češ da je moral misijonar mnogo grešiti, če Je v cerkvi pravil, da ne bo nikogar srečal v nebesih; zakaj pošiljajo take ljudi na prižnico? Zmerom se mora govoriti jasno in razločno, ne pa tako po ovinkih. Pri Brejškovlh Je bil pred leti neki kletar in ta je imel navado, da se je po opravljenem delu, ko je šel domov, ustavljal v nočni kavarni,	pil	s tujimi gosti	in	pravil:
,Mi se na vas. vi se na nas...» Za	to	je dobil nekoč	od	nekega
dostojnega gospoda iz Jihlase takšno po gobcu, da Je kavarnir zjutraj, ko so pometli njegove zobe, poklical svojo hčerko, ki je hodila v peti razred osnovne Sole, ter Jo vprašal, koliko zob ima odrasli človek v ustih. Ker tega ni vedela, Ji Je izbil dva zoba in tretji dan je prejel	pismo od tistega	kletarja, v
katerem se mu Je opravičeval za	vse	neprijetnosti;	ki	mu jih
je povzročil, da ni hotel reči nit nespodobnega, toda Javnost
premisliti. Človek, ki govori, kakor mu je kljun zrastel, jo malokdaj dobi po gobcu. In če se mu že to pripeti večkrat, potem sploh pazi in v družbi rajši drži jezik za zobmi. Resda o takem človeku vsak misli, da je potuhnjen in bog ve kakšen res je tudi, da ga včasih pretepejo, toda on mora računati s tem, da je sam, proti njemu pa Je več ljudi, ki se čutijo užaljene, in če bi se začel z njimi tepsti, bi jih skupil še dvakrat toliko. Takšen človek mora biti skromen in potrpežljiv V Nusljah je neki gospod Hauber, tega so neko nedeljo v Kundraticah na cesti pomotoma zabodli z nožem, ko se je vračal z zleta. Prišel je z nožem v hrbtu do doma, in ko mu je žena slačila suknjič, mu ga je lepo pritegnila iz hrbta ter je dopoldne s tem nožem že rezala meso za golaž, ker je bil iz solingenskega Jekla in dobro nabrušen, doma pa so imeli same skrhane in tope nože. Potem je hotela imeti cel pribor iz takih nožev ter je moža pošiljala vsako nedeljo v Kun-d-ratlce na zlet, on pa Je bil tako ponižen, da ni šel nikamor drugam kakor k Banzetovim v Nusle, kjer je vedel, da bo sedel v kuhinji to se mu tam ne more nič zgoditi.«
«Nlč se nisi izpremenil«, mu je rekel enoletni prostovoljec.
«Ne», je odgovoril Svejk, »se nisem utegnil. Hoteli so me celo ustreliti, a to bi še ne bilo najhujše, ampak od dvanaj. stega še nisem nikjer dobil ,lenunge’.»
»Pri nas je tudi ne dobiš, ker gremo na Sokal ta se bo .lenunga’ Izplačevala šele po bitki, moramo varčevati. Ce računam, da bo bitka čez štirinajst dni, se prihrani na vsakem padlem vojaku z dodatki vred štiriindvajset kron dvainsedemdeset vinarjev.«
potem je oficirski zbor v župnišču na kolinah, moštvo pa se je razlezlo po vasi in uganja najrazličnejše nenravnosti s krajevnim žen. skim prebivalstvom. Dopoldne so privezali nekega vojaka iz va-še stotnije zato, ker je lezel na podstrešje za sedemdesetletno babo. Ta človek ni kriv, ker v dnevnem povelju ni bilo pove dano, od koliko let naprej je to dovoljeno.«
«To si tudi mislim«, je rekel Svejk, «da je ta človek ne. dolžen, kajti če leze taka baba po lestvi gor, ji človek v obraz ne vidi. Prav tak primer je bil na manevrih pri Taboru. Ena naša četa je bila nastanjena v gostilni; neka ženska je v veži umivala tla in neki Hramosta se ji je približal ter Jo potrepal — kako bi ti to rekel? — po krilu. Imela je močno spodrecano krilo, in ko jo je po njem potrepal, ni rekla nič potrepa jo vdrugič, tretjič, ona spet nič, ko da se je to ne tiče; odločil se je torej k dejanju in ona je mirno umivala tla dalje, nato pa se je obrnila k njemu s polnim obrazom in rekla: ,To sem vas opeharila, vojaček!’ Babi je bilo več ko sedemdeset let in je to pripovedovala potem po celi vasi. — In zdaj bi si dovolil vprašanje, ali nisi bil med mojo odsotnostjo tudi zaprt.«
»Ni bilo za to priložnosti«, se Je opravičeval Marek, «ampak kar se tebe tiče, ti moram povedati, da so izdali za teboj tiralico.«
»Nič ne db», je odgovoril Svejk, »storili so docela prav, bataljon je moral izdati za menoj tiralico, to je bila njegova dolžnost, ker se tako dolgo zame ni vedelo. To ni bilo pre-nagljenje. — Ti si torej rekel, da so vsi oficirji v župnišču na kolinah? Moram tja in se predstaviti, da sem zopet tukaj.
saj je tako gospoda obrlajtnanta Lukasa zelo skrbelo,
Je z menoj.«
Svejk je odšel s krepkim vojaškim korakom proti župniš1'^ Ko je šel po stopnicah, je slišal, kako so se pogovarjal* vsem mogočem Adjutant brigade je ravno rekel: «Saj ^ menda vendar telegrafirali zaradi tistega Svejka, Svejk...»
«Hier!»* je zaklical za priprtimi vrati Svejk in stop** sobo: »Hler! Melde gehorsamst, Infanterist Svejk, KomPaI1‘ ordonanz elfter Marschkompanie!«’*
Videč osupla obraza stotnika Sagnerja in nadporočb*^ Lukasa, ni čakal na vprašanje in je zgklical: »Pokorno ljam, da so me hoteli ustreliti, češ da sem izdal gosp0^ cesarja.«	.
«Za boga, kaj govorite, Svejk?« je obupno zavpil *>* nadporočnik Lukas.	flr
«Pokorno javljam, to je bilo takole, gospod obrlajtnafU, In Svejk je začel podrobno pripovedovati, kaj se je P1^
zaprav z njim zgodilo. Celo tega ni pozabil omeniti, J9 ji
ob ribniku, kjer se mu je to primerilo, rasle potočnice, &Lfi nato naštel tatarska imena, s katerimi se je seznanil na sv*" ^
romanju, kakor HalimulabalibeJ, ter dodal tem imenoJ1,.,ej, celo vrsto drugih, ki si jilh je sam Izmislil, kakor Valivolavš' .. MalimulamallmeJ, se nadporočnik Lukaš ni mogel več P( m-govati in je rekel: »Kar brcnil vas bom nekam, vi krava-daljujte kratko, ampak sovisno!«
• Tukaj!	m
** Tukaj! Pokorno javljam, pešec Svejk, ordcmanc enajste n kompanije!
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1 St. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 Iri 94-638, — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 - 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-'impavni mn osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov do 10 din.
 	__ i 73-38. OGLASI: od B.ju - is in ou la - ro. - lei. /j-sb. uene oglasov: oa vaaii irim vis
—. —	*	‘upravni	100,	osmrtnice	90	Ur.	Za	FLRJ:	Za	vsak	mm	širine	1	stolpca	za	vse	vrste	oglasov	po	10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-t. Tel
70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 Ur. Cona B: Izvod 3. mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 d«1* ^ Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09,
Inozemskega
tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •