GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Večji dohodek, višji osebni dohodek O našem gospodarstvu in naših težavah, ki so v preteklem času letošnjega leta izhajale bodisi iz domačega ognjišča ali pa iz zunanjih pogojev, smo že mnogo pisali. Marsikaj nas je pestilo, med drugim tudi pomanjkanje reprodukcijskega materiala, zlasti pločevine raznih dimenzij. Kot je bilo pričakovati, se je zadnje mesece tržišče odprlo in precejšnji del zalog je izginil. Spremenile so se v denar, ki ga moramo zopet smotrno in hitro obrniti, da bo naše gospodarjenje donosnejše, da bo do konca leta pokrita izguba. Sodeč po zadnjih informacijah in tudi dejstvu, da reprodukcijskega materiala ne bo več manjkalo, saj že prihaja v potrebnih količinah, bi bilo pričakovati od tistih TOZD, ki so zabredle v izgubo, da bodo v preostalem času do konca poslovnega leta storile vse, kar je v njihovi moči, da to izgubo odpravijo. Dosedanje plače, ki so bile izplačane kljub nastali izgubi, res niso za današnjo draginjo primerne, vendar se ne moremo nadejati kakega večjega izboljšanja, če se ne bomo zavzeli za večji dvig produktivnosti dela, kajti brez u-stvarjenega dohodka ni in ne more biti primernega osebnega dohodka. Kriza, ki nas je pestila v lanskem in letošnjem letu, nam je zapustila marsikaj, kar ni in ne more biti v skladu z uveljavljanjem samoupravljanja v skladu z ustavnimi določili. V marsikateri TOZD se je močno razpasla miselnost, da obstajajo le pravice v našem samoupravnem sistemu, ne pa tudi dolžnosti in odgovornosti. Ko smo v lanskem letu komentirali v našem listu ustavna določila, smo še posebej opozorili na 15. člen zvezne ustave. Ta določa, da ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpopolnjujejo. Delavci v združenme delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. Za izpolnjevanje tega ustavnega določila, ki je življenjskega pomena za našo samoupravno družbo, ni potrebna posebna in kdo ve kako učena razlaga. Za. nas se postavlja vprašanje sarpd ob sebLv sedanji gospodarski/si- Kl^S ( tuaciji. Kaj moramo storiti, da bomo nadoknadili zamujeno!? Poskusimo prehiteti čas Ob zagotovitvi dovoljene količine reprodukcijskega materiala in ob povpraševanju po naših izdelkih na domačem in tujem tržišču ne smemo stati s prekrižanimi rokami. Vse TOZD, zlasti tiste, ki jih bremeni izguba, bi morale uvesti delo na dan prostih sobot in tudi drugače organizirati tak delovni čas, ki bo dal najboljše rezultate. To bo mnogo koristilo vsem, saj se bo novo poslovno leto lahko začelo s čistimi računi, brez izgube, ki bi nas obremenjevala v letu 1977. Medsebojna pomoč TOZD Pri smotrno zasnovani akciji za večjo proizvodnjo v zadnjih dveh mesecih tekočega leta, si lahko posamezne TOZD mnogo pomagajo. Zlasti velja to za premik delovne sile iz ene TOZD v drugo, če je ponekod odveč delavcev, ki bi bili zelo dobrodošli v drugi TOZD, kjer delovne sile trenutno primanjkuje. Ob takih akcijah je potreben čut solidarnosti in tovarištva, ki bi ga kot kaže naša pretekla tradicija pri nas ne smelo manjkati. Sploh pa se posamezne TOZD ne smejo zapirati vase, kot bi bile drugi svet, ki gre mimo vsega, kar povzroča njihovim sovrstnicam težave. Le z medsebojno solidarnostjo in pomočjo lahko naše TOZD prebrodijo vse ovire, ki nastajajo v njihovem in skupnem proizvodnem procesu. Izostanki z dela Ko smo obravnavali polletno poročilo o gospodarjenju, je bilo v tem dokaj očitno, da imamo pri nas preveč izostankov z dela. To so razni izostanki. So taki, ki jih ni mogoče preprečiti, kajti če je človek bolan, res ne more delati. Ko govorimo o bolezni, lahko rečemo, da je človek hudo bolan, bolehen, ki od časa do časa išče zdravniško pomoč, včasih pa tudi le namišljeni bolnik. Drugi izostanki z dela so opravičeni ali pa tudi neopravičeni. Teh je na c. Nekaterim pravimo »pla-vi«xrfiMi »plavih« je kar precej. , (_J A « A 4 —— (Nadaljevanje - Spomnimo ... Veter se poigrava z zadnjimi listi, na katere zdaj pa zdaj posije hladen žarek onemoglega sonca. Vsak odpadni list, ki osamljeno pada na razmočeno zemljo, nas spominja na slovo. Jesen se poslavlja in narava se pripravlja na zimski počitek. Vse je slovesno, tiho. Človeku se zdi, da bi mogel prisluhniti šepetu pokojnih. Dan mrtvih je... Spomnimo se padlih; spomnimo se žrtev fašističnega nasilja; spomnimo se vseh, katerih posmrtni ostanki počivajo po vsej domovini v prostranih gozdovih in tihih jasah. Imena v sivi marmor vklesana šepetajo v svet, poslušajmo njihov šepet, prežet s ponosno bolečino, v njej čutimo vsi svobodno našo domovino. St. 20 Leto XXVI. 29. 10. 1976 Celje - skladišče . D-Per »214/1976 1119760650,20 COBISS m wws¿V Sindikat Piše: Stevo Pratnekar Ni dolgo od tega, ko smo v vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela poslušali razlago osnutka zakona o združenem delu. Zavedajoč se, da pri takšni razlagi ni možno natančneje poudarjati vseh važnejših določil bodočega zakona, kateri je tik pred sprejetjem in da vsak delavec ne bo imel možnosti spoznati se z zakonom, bomo v nekaj naslednjih številkah našega glasila seznanili naše delavce, vsaj z nekaj najpomembnejših določil zakona o združenem delu, predvsem pa o vlogi sindikata, kateremu zakon o združenem delu na osnovi nove ustave daje pomembno vlogo. Sindikati v naši družbeni skupnosti imajo pomembno vlogo v razvoju socialističnih samoupravnih odnosih. Kot enotna in najširša organizacija delavskega razreda je sindikat v vseh fazah našega dinamičnega in vsestranskega razvoja ustvarjalno doprina-šal preobrazbi naše družbe. Organizacija sindikata kot del integralnega samoupravnega socialističnega sistema je vgrajena na nov način v ustavnem sistemu naše družbe 1974. Z vgrajevanjem v ustavni sistem dobiva sindikat pomembno vlogo v urejanju samoupravnih odnosov prek družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov v kadrovski politiki, v, združenem delu in družbi, v razreševanju sporov v združenem delu, v delegatskem sistemu in v zaščiti samoupravnih pravic delavcev (čl. Ustave SFRJ 47, 68, 104, 122, 124, 127, 131 in 135). Po svoji vsebini in času v katerem je sprejeta Ustava SFRJ, leto 1974 predstavlja revolucionarni dokument samoupravljanja na socialističnih osnovah. Velika novost se izraža v ustavnem položaju sindikata. Z ustavo so odprte široke možnosti, da delavski razred naše družbe, organiziran v sindikat, neposredno sodeluje v ključnih tokovih družbene reprodukcije in procesih političnega odločanja v vseh družbenih in državnih zadevah. in zakon o združenem delu Če gledamo vlogo sindikata v daljšem razvoju samoupravnih socialističnih odnosih, kateri so izraženi v načrtu zakona o združenem delu, vidimo osnove v u-stavnem položaju sindikata, v sklepih X. kongresa ZKS in sklepih VII. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Z načrtom zakona o združenem delu so dane rešitve, katere predstavljajo nadaljnjo konkretizacijo ustavnih določil. Izhajajoč iz Ustave je načrt zakona poleg ostalih vprašanj s področja združenega dela določil obveze drugi dejavnikov do organizacije sindikatov in natančnejše opredelil vlogo sindikata v združenem delu. Zaradi opredelitve nalog in novega ustavnega položaja sindikatov je bilo nujno v uvodu pove- dati vire takšnega položaja sindikatov, da bomo lažje razumeli konkretizacijo teh stališč v zakonu o združenem delu. Vloga sindikata pri razreševanju sporov, kateri se niso mogli rešiti rednim potom Zelo pomembna je vloga sindikalne organizacije v razreševanju spornih vprašanj v organizacijah združenega dela, katera se niso mogla rešiti rednim potom. Ta redna pot je kot nam je znano, reševanje sporov prek samoupravnih organov in zbora delav- cev. Ni novost, da kljub neštetih samoupravnih in političnih možnosti za reševanje sporov v organizacijah združenega, kateri pa prihajajo zaradi neurejenih samoupravnih odnosov, birokratskega pristopa v določenih spornih problemih prihaja do prekinitve dela. Ravno zaradi teh pojavov Ustava SFRJ in zakon o združenem delu natančneje določajo postopek za razreševanje takšnih sporov in pri tem daje sindikalni organizaciji pomembno vlogo. Vsak drugačen način mimo sindikalne organizacije kot je prekinitev dela pa zakon opredeljuje kot kršitev delovne dolžnosti in kršitev samoupravnih funkcij. (Nadaljevanje na 3. strani) Večji dohodek, višji osebni dohodek (Nadaljevanje s 1. strani) V novembru in decembru nas rada »pošlata« gripa. Letos pravijo nekateri zdravniki, ki to raziskujejo, da zaenkrat ni nevarnosti. Sicer bo pa prav gotovo cepljenje proti gripi. Če hočemo doseči do konca leta boljše gospodarske rezultate, moramo znižati izostanke na minimum. Vsaka delovna ura nam je dragocena. Varčevanje z materialom Sodeč po raznih kritikah in razpravah smo pri reprodukcijskem materialu preveč razsipni. Mnogo je izmeta, toda izmet se da tudi koristno uporabiti. O varčevanju z materialom smo že večkrat pisali, vendar izgleda, da opozorila niso dosegla vsaj ponekod ne svojega namena. Ob pomanjkanju pločevine smo se zavedli, kaj to pomeni. Če te ni, ni dela, ne zaslužka. Bodimo torej res dobri gospodarji in izkoristimo v naše dobro vsak košček pločevine. Kvaliteta naših izdelkov Vsako podjetje si danes kar je največ mogoče prizadeva, da bodo njegovi izdelki kvalitetno izdelani in zadovoljili potrošnika. Kvaliteta naših izdelkov, zlasti e-majlirane posode je imela že konec preteklega stoletja in ima še danes v svetu velik ugled. Tega ugleda si pri potrošnikih ne smemo zapraviti. To je znak kvalitete naših izdelkov. Potrošnik ima zaupanje, vanj, zato čuvajmo njegov ugled. Vsak delavec mora imeti na svojem delovnem mestu posebno skrb, da bo vsak naš izdelek kvalitetno izdelan. To ne velja le za posodo, temveč za vse naše izdelke. Pogoj za dobro kvaliteto izdelkov je primeren reprodukcijski material in dobra organizacija dela na posameznem delovnem mestu v proizvodnji. Dobra kvaliteta izdelka ni odvisna le od rutine delavca na posemeznem delovnem mestu, temveč od začetne tehnološke priprave, do končne faze izdelka. Dobro organizirano delo ustvarja dobro kvaliteto, dobro razpoloženje delavca na delovnem mestu, dober delovni uspeh in dober dohodek ter osebni dohodek. Red in disciplina Večina naših samoupravnih delovnih skupin si prizadeva, da bi njihovo delo potekalo brez motenj in po določenem redu. Če se v procesu proizvodnje pojavijo motnje (pomanjkanje materiala, slabi medsebojni odnosi, neorganiziranost dela na posameznih delovnih mestih tako v proizvodnji kot v režiji) se pojavijo tudi znaki nediscipline skupine ali posameznikov. Pojmovanje, da je discipliniran le tisti, ki prihaja pravočasno na delo in odhaja ob določeni uri z dela, je zelo pomanjkljivo. Pravočasno mora priti vsak na delo tako, kot določa delovni čas. Vsak pa mora vedeti, kaj mora narediti na svojem delovnem mestu in mora tudi dobro obvladati svoje delo. To velja za vsako delovno mesto. Znano je, da samoupravljanje ne trpi lenuhov, pohajačev, nergačev in hujskačev. V neorganiziranosti proizvodnje pa najdejo ti svoje pravo mesto. Kritizirajo vsevprek, zahtevajo »trdo roko«, ki bi naredila red, skratka, takega stanja je po njihovi »logiki« krivo samoupravljanje, čeprav se zavedajo, da so ga s svojo dejavnostjo sami ustvarili. Lenuhi, po-hajači, nergači in hujskači najdejo plodna tla za svojo dejavnost takrat, ko se jim je posrečilo »preslepiti« sodelavce, da dopustijo skalitev medsebojnih odnosov. Take vrste individui krepko izkoriščajo šibkost samoupravljanja v svoj prid. Za določen čas jim uspe prikriti lastno lenobo in nesposobnost za delo, s tem pa naredijo veliko škodo v samoupravni delovni skupini kakor tudi v TOZD. Če hočemo, da bodo naše samoupravne delovne skupine kot osnovne celice samoupravljanja dosegle svoj cilj, bodo morale biti vsakodnevno informirane o svojem delovnem programu ali bolje povedano, kaj bodo na določen delovni dan delale in kolikšen dohodek bodo z njihovim dobro organiziranim delom dosegle. Le na ta način bodo iz samoupravnih delovnih skupin izločeni lenuhi in postopači, kajti malo verjetno je, da bi namesto njih delali njihovi sodelavci, oni pa prejemali plačo. Sttuifíteo IZ OČEM 0 SAMOUPRAVNIH RAZMERAH V TOZD KOVINSKE INDUSTRIJE Približuje se čas, ko bo sprejet zakon o združenem delu. V letu priprav na sprejem tega važnega dokumenta so potekale obširne razprave in tolmačenja vsebine Piše: Fric Kotnik nastajajočega zakona. Namen teh tolmačenj pa je bil zastavljen tako, da se seznanijo delavci z novimi odnosi v združenem delu in da se primerja sedanje stanje samoupravnih odnosov v OZD. Pravtako pa, da se pripravijo naši samoupravni akti z novo vsebino, da bo zakon o združenem delu res kazalnik bolj urejenih odnosov med delavci. Sedaj, ko se ocenjuje aktivnost vseh političnih organizacij v tej javni razpravi, je prav, da tudi občinski odbor predlaga in oceni, kako je potekala javna razprava v kovinski industriji Celje. Vemo, da te razprave niso bile najbolje organizirane. Nekaterih poročil iz OZD sploh nimamo, razprave pa so bile in je tu bila krivda in malomarnost nekaterih, ki so bili zadolženi za izvedbo razprav. Kljub temu, da je bilo poudarjeno v sklepih sindikata, da se v organizirani razpravi o zakonu o združenem delu ocenijo lastne samoupravne razmere, smo imeli primere, ko so se tej nalogi nekateri izognili. Poudariti pa moramo, da so se nekateri vodilni in Sindikat in zakon o združenem delu (Nadaljevanje z 2. strani) Na osnovi Ustave SFRJ imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi z nastalim sporom iznesejo na sestanku sindikata. Sindikat ima pravico in dolžnost, da na zahtevo delavcev ali po svoji iniciativi sproži postopek, da se nastali spor reši. V svojem delovanju sindikatov skupno z organi upravljanja in organi družbenopolitične skupnosti je dolžan, da ugotovi ukrepe za reševanje nastalega spora (čl. 47 Ustave SFRJ). Izhajajoč iz ustave, načrt zakona o združenem delu natančneje določa način o reševanju sporov, kateri se niso mogli rešiti rednim potom. Če spor nastane med delavci posameznih delov organizacije združenega dela, oziroma med delavci in organi u-pravljanja ali delavcev organizacije združenega dela in družbenopolitično skupnostjo, delavci imajo pravico in dolžnost, da sprožijo postopek reševanja sporov samo prek sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija je dolžna, da na zahtevo delavcev in po svoji lastni iniciativi sproži postopek na pristojnem organu družbenopolitične skupnosti. Poleg tega je sindikalna organizacija dolžna skupno z organi upravljanja ali organi družbenopolitične skupnosti, da ugotovi ukrepe, ki so nujni za razreševanje nastalega spora. Delavski svet mora na zahtevo delavcev takoj začeti postopek, ga po hitrem postopku končati in o svoji odločitvi obvestiti delavce (čl. 615). Če je spor takšnega pomena, da lahko pripelje do zastoja v proizvodnem procesu dela in samoupravnih odnosih in, če zaradi tega lahko nastanejo večje škode, drugi odgovorni delavci izogibali te naloge, češ to je delo sindikata oziroma DPO. Takšen odnos do skupnih nalog moramo bolj kritično oceniti ob ugotovitvi, da se akcije ne zaustavljajo pri delavcih ampak pri vodstvenih strukturah, ki imajo pred očmi le profitarsko logiko, ta je za njih samoupravljanje nepotrebno. To niso nove stvari in se ponavljajo v istih sredinah, kjer so potrebni konkretni ukrepi. Zaradi takega odnosa so največkrat predsedniki OOS osamljeni in so akcije v lastnih sredinah, kjer ocene samoupravnih razmer niso celovite, je potrebno, da se z nalogo nadaljuje in razmere uredijo v duhu predlaganega zakona. Iz izdelanih ocen pa je povzeti, da je osrednja skrb nadaljnjih akcij usmeriti v uveljavljanje dohodkovnih odnosov, uveljavljanje delegatskega sistema, nagrajevanje po delu, delovanje samoupravne delavske kontrole in u-sklajevanje normativnih aktov. Posebno skrb pa moramo usmeriti v odpravljanje slabosti v političnem delu, kadrovanju in pogojev delovanja, programski u-smeritvi in k drugim aktualnim nalogam organizacije. Povsod pa se moramo dosledno navaditi, da hitreje reagiramo na razne negativne pojave in s svojo pravočasno akcijo učinkoviteje reševati nastale probleme. Posamezni primeri pa kažejo, da je neobhodno potrebna organizirana akcija vseh dejavnikov, da se stanje izboljša, oziroma uskladi v duhu zakona o združenem delu. so delavci dolžni, da obvestijo sindikalno organizacijo, sindikat pa je dolžan skupno z organizacijo zveze komunistov in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, da sodelujejo v organiziranju skupnega odbora, kateri mora preiskati in predložiti rešitve za razreševanje nastalega spora. Reševanje sporov, kateri se niso dali rešiti rednim potom mimo sindikalne organizacije. Načrt zakona o združenem delu o-predeljuje kot kršitev delovne dolžnosti, oziroma kot kršitev samoupravnih funkcij. V primeru, da delavci ali sindikat niso zadovoljni z načinom reševanja sporov v združenem delu mora sindikalna organizacija zahtevati od skupščine družbenopolitične skupnosti, da obravnava zahtevo delavcev (Načrt zakona 614—618). Če je skupščina družbenopolitične skupnosti mnenja, da je zahteva upravičena, lahko na zahtevo delavcev razpustiti delavski svet, oziroma odstavi izvršni ali poslovodni organ ter druge delavce, ki opravljajo vodilne funkcije, če je nastal spor zaradi nepravilnega dela ali ravnanja (čl. 617 drugi odstavek). Ustavne funkcije sindikata v reševanju sporov v združenem delu, kateri se niso mogli rešiti z redno potjo, obdelane so v Statutu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki dosti natančno obvezujejo osnovne organizacije sindikata v organizacijah združenega dela o reševanju sporov v združenem delu. S tem smo skušali samo en del nalog sindikalne organizacije prikazati, ki so konkretizirane v osnutku zakona o združenem delu. V naslednjih številkah Emaj-lirca bomo nadaljevali z razlago posameznih nalog, konkretiziranih v zakonu o združenem delu. Sistemizacija delovnih mest O samoupravnem sporazumu, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest smo že mnogo pisali v letu 1975 in v letošnjem letu. Osnutek tega sporazuma smo tudi v lanskem letu objavili kot prilogo Emajlirca. Mnogo je bilo kritičnih pa tudi drugačnih pripomb, končno pa je vendarle ta sporazum sprejet Vse TOZD so sporazum obravnavale in ga tudi sprejele. Vsi zbori delavcev so ta sporazum sprejeli, le zbor delavcev v TOZD Kruševac doslej ni obravnaval in sprejel tega sporazuma. V EMO je bil samoupravni sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sprejet na naslednjih zborih delavcev; Naziv TOZD Predlog na DS Zbori delavcev Ugotovitev DS, da je potrjen TOZD Frite 19. 5. 17. 6. 17. 6. TOZD Posoda 28. 5. 31. 5. 11. 6. TOZD Kotli 28. 5. 14. 6. 22. 6. TOZD Radiatorji 28. 5. 25. 6. 25. 6. TOZD Odpreski 28. 5. 10. 6. 14. 6. TOZD ERC 19. 5. 19. 5. 19. 5. TOZD Orodjarna 31. 5. 31. 5. 7. 10. TOZD Kontejnerji 8. 3. 8. 3. 14. 10. SDS Skupne službe 28. 5. 1. 7. 29. 7. TOBI 12. 10. 12. 10. 12. 10. Za sprejet samoupravni sporazum velja datum sprejemanja na zboru delavcev. Posojilo za ceste Konferenca OOS EMO — štab za izvedbo posojila za ceste nam je dostavil poročilo o vpisanem posojilu do 11. oktobra 1976. Iz spodnjega prikaza je razvidno, da so delavci v Elektronsko računalniškem centru vpisali posojilo za ceste 100%, po drugih TOZD pa še precej manjka, da bo tak odstotek dosežen. TOZD Število zaposlenih Število vpisanih din % FRITE 41 40 49.500,00 95 POSODA 1706 1454 1,219.651,00 85,22 KOTLI 134 111 142.300,00 82,84 RADIATORJI 143 127 211.000,00 85,81 ODPRESKI 138 131 148.900,00 94,3 ORODJARNA 129 116 153.700,00 89,92 ERC 31 31 55.500,00 100,— EMOKONTEJNER 267 196 271.200,00 74 SKUPNE SLUŽBE 648 513 754.200,00 79,17 3243 2719 3,005.951,00 73,31 Predsednik štaba Jože Oštir, 1. r. a-------------------------- DEJAVNOST POSLOVNEGA ODBORA Poslovni odbor je na 8. in 9. redni seji sprejel več sklepov v zvezi z gospodarjenjem kakor tudi drugih sklepov, ki se nanašajo na razno problematiko v poslovanju. Sklepe poslovnega odbora objavljamo v celoti. PO je seznanjen, da sprejeti plan TOZD posode ne bo izvršen zaradi pomanjkanja pločevine 0,50. Poslovni odbor vztraja pri izvršitvi plana, katerega je vodstvo TOZD posode predlagalo in zagotovijo, da so dani vsi pogoji za izvršitev. V zvezi z nabavo pločevine iz ZR Nemčije . poslovni odbor zadolžuje direktorja sektorja marketing tov. Marjan PILIHA, da takoj odpotuje v ZRN in ukrepa vse potrebno, da bo pločevina 0,50 takoj dobavljena. O uspehu potovanja poda pismeno poročilo poslovnemu odboru. — o — Poslovni odbor zadolžuje tov. Albina KOŠTOMAJA, da ukrene vse potrebno za dobavo pločevine iz železarne Skopje in železarne Jesenice. Koštomaj mora sam odločiti o potrebi, kje je nujno, da sam uredi ali koga drugega pošlje ali bo moral intervenirati glavni direktor. Nabavna služba se zadolžuje, da preskrbi ves potreben material za proizvodni plan za mesec november, kateri mora biti v DO že do 25. oktobra. Na osnovi materiala bo izdelan plan TOZD posode za november. Pismeno poročilo dati poslovnemu odboru do 25.10.1976. — o — Poslovni odbor je obravnaval poročili SPK — kadrovske službe in o kadrovskih problemih v nabavni funkciji in ugotavlja, da je nujno urediti sedaj nevzdržno stanje nabavne funkcije. Zato PO zadolžuje SPK — kadrovsko službo, da zadevo ustrezno reši in poroča o rezultatih na prvi seji PO. — o — Pri obravnavi plana proizvodnje TOZD Odpreski poslovni odbor ugotavlja, da že sam plan proizvodnje ne zadovoljuje eksistenčnega minimuma za TOZD Odpreskov. Ker je to v času, ko so nastopile težave pri prodaji te proizvodnje, zato je prišlo do sporazumevanja med TOZD Kotli in TOZD Odpreski, zaradi pogojev, ki jih ima TOZD Odpreski, to je 20-tonski žerjav, da se del proizvodnega programa prenese iz TOZD Kotlov v TOZD Odpreskov. Pri tem so ugotovljene možnosti dohodkovne povezave med tema dvema TOZD, prostori v TOZD Odpreski in proizvodni program v TOZD Kotli. Iz tega izhaja zahteva, da se ugotovi, koliko je proizvodnja TOZD Odpreski zaradi tega nižja in kolikšen je obseg poslovanja TOZD Kotli in Odpreski, kolikšen je ustvarjen skupni dohodek, kako se kompenzira izguba TOZD Odpreskov, nastala v tem poslovanju in zakaj ne bi kljub temu dosegli rednega obsega proizvodnje na avto-kolesih in odpreskih samih. Zadolžuje se vodstva TOZD Kotli in TOZD Odpreski, da do prve seje PO podata pismeno poročilo. — o — Na zahtevo PO je SPK — služba programiranja ugotovila ne- pravilnosti pri postopku za določanje obračunskih osnov. PO ne odobrava načina spreminjanja obračunskih osnov za posamezna delovna mesta brez spremembe obsega dela in kriterijev na DM in upravičenosti za takšne spremembe. Vse spremembe obračunskih o-snov se morajo izvesti na način, ki je predviden s samoupravnimi normativnimi akti. — o — Zadeva pod točko 2 je prestavljena na naslednjo sejo poslovnega odbora. — o — PO je obravnaval zadevo v zvezi z odobritvijo povračila stroškov tov. Dušanu OPRESNIKU iz e-lektro delavnice. Navedeni tov. je imel prometno nesrečo s svojim avtomobilom zastava 101, ko je potoval službeno v obrat TOBI. PO je sprejel sklep, da se zadeva odloži do razsodbe sodišča, kdo je zakrivil nesrečo. — o — Na predlog izobraževalne dejavnosti DO EMO je poslovni odbor obravnaval zadevo v zvezi z obiskovanjem šole za gospodarstvenike, ki so jo obiskovali direktorji TOZD. — o — PO je sprejel sklep, da mora vodja izobraževalne dejavnosti zaradi pomanjkanja podatkov vzpostaviti stike s šolo za gospodarstvenike in mora podati poročilo na naslednji seji PO. — o — Na predlog Industrijske prodajalne je PO obravnaval predlog za povečanje blagajniškega rizika za prodajalce in sprejel sklep, da tov. TURKL Franc izdela sistem za izplačevanje blagajniškega rizika za prodajalce v industrijski prodajalni, in da pismeno poročilo, če je v analitski oceni ovrednoteni rizik. — o — PO je ponovno obravnaval predlog za enkratno nagrado skupini ključavničarjev v sektorju vzdrževanja, ki so uspešno popravili lokomotivo »Jung«. PO se strinja, da se odobri enkratna nagrada: Slavku Hudeju, Srečku Juhu, Branku Kovačiču in Alojzu Arliču v skupnem znesku 10.000 din. Nagrada se bo izplačala iz povečane mase OD v skupnih služ- Na predlog SPK — splošne službe PO odobrava enkratno denarno nagrado v višini 500 din tov. Francu PANGERLU. Nagrada se odobri zato, ker je omenjeni tov. z lastnim avtomobilom dostavil kamp prikolico na potresno območje v Tolmin. — o — PO je obravnaval pritožbo tov. Edvarda COKLICA, TOZD posoda zaradi dela inovacijske dejavnosti. PO meni, da je pritožba upravičena in je potrebno pristopiti k reševanju inovacijskih problemov, za kar so že storjeni določeni ukrepi. — o — PO je vzel na znanje odpravek sklepa izredne seje sveta OZK z dne 16. 9. 1976, in zahteva od komisije za zidelavo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za OD, da da pismeno poročilo za sejo PO. SKLEPI 9. REDNE SEJE PO Z DNE 15.10.1976 PO je obravnaval poročilo kadrovske službe o realizaciji kadrovske zasedbe v nabavni službi in sprejel naslednje sklepe: Ce je problem prostora v nabavni službi razlog, ki "bistveno vpliva v pozitivnem ali negativnem smislu na poslovni in v skrajnem primeru tudi proizvodni proces in ni v samem organizacijskem pravilniku definirano, kje je pristojno mesto (oziroma organizacijska enota) odločanja na o-snovi pripravljenega predloga za razporeditev prostora, se izvede postopek korekcije ustreznih aktov. Ovira za zaposlitev kadrov v nabavni službi ne sme biti prostor in je treba to zadevo ustrezno rešiti. Direktor SPK in kadrovska služba se zadolžujeta, da skupaj z marketing sektorjem podajo pismeno poročilo PO o sistematičnem pristopu k produktivnem zaposlovanju obstoječega kadra, isto velja tudi za nove delavce — pripravnike, ki se bodo zaposlili v nabavni službi. — o — V zvezi s poročilom nabavne službe o stanju reprodukcijskega materiala je PO sprejel naslednje sklepe: Ker je oskrba z reprodukcijskim materialom zadovoljiva, mora vodstvo TOZD posoda podati pismeno poročilo o izvajanju plana za mesec oktober. Za prihodnjo sejo PO se mora predložiti detajlirani plan proizvodnje za TOZD posodo za mesec november. — o — Nabavna služba mora podati pismeno poročilo PO o izvajanju dobav in prihajanju reprodukcijskega materiala v delovno organizacijo. V poročilu naj bo tudi definirano, ali je kvaliteta tega materiala v normalnih tolerancah z zahtevami proizvodnega procesa. — o — Po obravnavi poročila direktorja TOZD frite tov. Jošta in tov. Ajdnika o namenu investicijskega vlaganja v silose TOZD Frite. Po ugotavlja, da je investicija koristno vložena in da je v večjem delu izkoriščena. — o — PO vzame na znanje poročilo o proizvodnem planu TOZD radiatorji. Ugotovljeno je, da so ovira doseganju plana varilni kabli, zato se zadolžuje tov. Hempta in tov. Jožeta GUBENŠKA, da podata pismeno poročilo o problemih v zvezi z varilnimi kabli. — o — Na predlog marketing sektorja — izvoza PO soglaša s pripisom razlike LiT 1,205.898,— pri uvoznem zaključku št. 9877. Razliko predstavljajo stroški nalaganja, razlaganja, transporta blaga ter špediterja, ki so nastali v zvezi z odpoklicom blaga in nam jih je kupec 10. 6. 1976 vrnil. PO je bil informiran o predlogu sektorja vzdrževanja in energetike o zasedbi DM »elektrikar III«. PO soglaša z nastavitvijo zunanjega sodelavca. — o — Na predlog TOZD TOBI je PO obravnaval predlog o zasedbi DM v TOZD ter sprejel sklep: Ugotavlja se, da material, ki je bil dostavljen poslovnemu odboru pod točko 1 in 3 ni dovolj argumentiran in konkreten, zato zahteva PO dodatne informacije. Pod točki 2 (zasedba DM vodja razvoja), PO soglaša z nastavitvijo zunanjega sodelavca, če je to potrebno. — o — PO soglaša z nastavitvijo tov. Branka Leskovška, dipl. inž. strojništva v DO EMO, vendar zahteva pismeno poročilo kadrovske službe, kje bo omenjeni tov. delal in poročilo nadrejenega tistega področja, kjer bo novospre-jeti delal. — o — PO zadolžuje SPK — kadrovsko službo, da pri zaposlitvi kakršnegakoli pripravnika poroča PO o njegovi razporeditvi. Vodstvo področja, na katerem delu je pripravnik zaposlen, pravtako naj poda pismeno poročilo, kako je pripravnika zaposlilo. — o — PO je bil informiran o nakupu naprave za merjenje krvnega pritiska, ki ga je predlagala konferenca delegacije SIS in sprejme sklep, da se naslov obrne na kadrovsko službo in če rešitev ne bo možna, se vloga ponovno naslovi na poslovni odbor. — o — Poslovni odbor ni zadovoljen s poročilom TOZD odpreski in TOZD kotli v zvezi s sklepi 8. redne seje PO z dne 7. 10. 1976. Poslovni odbor zahteva od TOZD dopreskov, da da obširno obrazložitev poročila, ki je podan na PO. Sekretariat samoupravnih organov mora dati pismeno poročilo o stanju glede samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. — o — Poslovni odbor prosi DPO zlasti sindikat, da poda politično oceno v zvezi s celotno problematiko ustvarjanja in delitve OD v DO EMO ter oceno celotnih samoupravnih odnosov v zvezi z u-re jan jem samoupravnih katov. — o — V zvezi z obravnavao problematike urejanja samoupravnih normativnih aktov je ugotovljeno, da je nujno pospešiti sanacijo celotnega sektorja za poslovno koordinacijo, ki mora na osnovi usklajene akcije vseh TOZD in sektorjev zagotoviti, da bodo elementi kompleksne kadrovske funkcije doživeli tisto afirmacijo, kije ambicij a razvoj nega programa, in možnosti potrjujejo, oz. potrebujejo. Pri tem moramo posebej poudariti, da SPK zagotovi kvalitetno pripravo vseh samoupravnih aktov, ki trenutno v EMO niso na zadovoljivem nivoju, ali jih sploh ni. Na predlog gl. direktorja daje PO iniciativo za spremembo statuta DO in SDS skupnih služb, da glavni direktor ne more biti obenem vodja SDS skupnih služb. V zvezi s tem se mora popraviti statut. — o — Poslovni odbor predlaga DS skupnih služb, da razpiše sistemizirano delovno mesto tajnika, ki bi bil obenem tudi vodja SDS skupnih služb. ----------------------------- Delovanje naših delegacij S tem, da smo izvolili svoje sodelavce kot delegate v razne delegacije, smo jim zaupali veliko odgovornost. Kaže pa, da so pri dosedanjem delu precej osamljeni. O tej problematiki nam piše Stevo Pratnekar, sekretar samoupravnih organov pod naslovom »Problemska konferenca delegacij.« Znano je, da smo v vseh TOZD in skupnih službah pred dvema letoma volili delegacije. Najprej smo izvolili delegacije zbora združenega dela (ZZD) skupščine občine Celje, v katerih imamo pet delegatskih mest, od tega TOZD posoda tri, skupne službe in TOZD ERC eno, TOZD kotli, radiatorji, orodjarna, odpreski, bri-te in kontejnerji eno delegatsko mesto. Naštete skupine TOZD tvorijo tri delegatske konference, katere usklajujejo stališča, zavzeta na delegacijah v vsakem posameznem TOZD in določajo delegata, ki jih bo predstavljal v zboru združenega dela. Te konference delegacij so TOZD posoda kot samostojna konferenca, skupne službe in TOZD ERC kot druga konferenca ter vse ostale TOZD kot tretja konferenca. Druga vrsta delegacij so splošne delegacije, katere so volili delavci v vsaki TOZD. Te delegacije pokrivajo vse samoupravne interesne skupnosti (SIS). V vsaki SIS ima delovna organizacija EMO dva delegatska mesta, zato je nujno usklajevati stališča posameznih delegacij TOZD v delegatski konfrenči, ki je na nivoju delovne organizacije. Ta delegatska konferenca določa, katera dva delegata v posamezni SIS bosta zastopala interese delavcev v združenem delu DO EMO. Ce primerjamo razliko med delegacijami ZZD in SIS, lahko ugotovimo, da sta po položaju obe delegaciji enakovredni, po vsebini pa se razlikujeta v tem, da delegati v zboru združenega dela odločajo skupno z ostalimi delegati iz drugih TOZD v občini Celje, o vseh skupnih zadevah združenega dela v občini. Delegati SIS pa odločajo o drugem delu dohodka, katerega delavci združujejo za zadovoljevanje skupnih potreb vseh občanov kot na primer: šolstvo, zdravstvo, kultura invalidsko in pokojninsko zavarovanje itd. Gre za odločanje in kontrolo združenega dela nad sredstvi, ki so bila s samoupravnimi sporazumi izločena za izvajanja skupnih potreb. Dve leti od uvajanja ustavnih načel delegatskega sistema ni veliko, čeprav je že polovica mandata minila, vendar tudi ni malo z ozirom na samoupravne izkušnje v preteklih 26 letih, da ne bi mogli na grobo analizirati naše dosedanje delo, ugotoviti pomanjkljivosti in skušati iste odpraviti, zato je bila prvega oktobra tudi sklicana problemska konferenca, na kateri so sodelovali vsi vodje delegacij ZZD in vodje delegacij SIS, vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji OOZK, predsedniki DS TOZD, predsedniki konference delegacij in vsi predstavniki DPO DO EMO. Prav tako so se konfrence udeležili predstavniki občinske skupščine. V uvodu in razpravi, katera je bila zelo kritična in konstruktiv- na, v kateri so sodelovali predstavniki vseh TOZD, so se izluščili važnejši problemi pri delu delegacij. Delegacije in delegati nimajo dovolj informacij o vseh dokumentih v TOZD in DO, da bi lahko kvalitetnejše zastopali TOZD v ZZD ali SIS. Te slabosti informacijskega sistema so se predvsem pokazale ob obravnavah na ZZD občine Celje o nekaterih naših TOZD. Nihče se ni čutil dolžnega ali, da bi si vzel čas in delegacijo pred zasedanjem ZZD obvestil o dejanskem stanju v TOZD, oz. DO. Med delegacijami ZZD in SIS ter samoupravnimi organi v TOZD in DO ni takšne povezave, katera je nujna za delo delegacij. V večini primerov samoupravni organi ne razpravljajo o materialu, ki je na dnevnem redu skupščine ZZD in SIS. Posledica tega je, da delegacije nimajo stališča TOZD in v takih primerih je delegacija prepuščena sama sebi. Pomanjkljivosti so tudi v tem, da ni normativno urejen status delegacij v samoupravnih aktih TOZD in DO, kar pa povzroča dodatne težave pri delu delegacij. Zaradi neurejenosti statusa delegacij dostikrat prihaja do nerazumevajočih stališč vodilnih in vodstvenih delavcev, da posameznim delegatom ne dovolijo zapustiti delovnega mesta, zaradi odhoda na sejo delegacije ali kon-ferernce delegacij, z napačno razlago, da to ni tako važno kot prisotnost na drugih samoupravnih organih. Udeleženci konference so opozorili, da so gradiva za sejo skupščine ZZD z delegatskih poročevalcev v veliki meri pravočasno dostavljena, da so pa velikokrit preveč strokovno pisana in jih vsak delegat ne razume, tu bo morala občinska uprava še veliko storiti. Gradiva za skupščine SIS so dostikrat prepozna in preveč obširna, saj večina delegatov ni kos gradivu pred sejo. Ugotavlja se, da strokovne službe in strokovni delavci premalo ali pa sploh nič ne pomagajo delegacijam pri oblikovanju skupnega stališča TOZD ali DO pred sejo skupščine. Zahteve so jasno izražene, da bi morale vse delegacije imeti jasna stališča v primerih, kadar gre za skupne interese vseh delavcev v združenem delu s strani strokovnih služb in DPO. Postavljena je tudi zahteva, da bi morale strokovne službe materiale proučiti in potegniti krajše izvlečke, s tem bi bilo delo delegatov olajšano. Skozi razpravo se je dostikrat pojavljalo vprašanje, kdo je odgovoren za uspešnejše delo delegacij. Brez dvoma, da je to vprašanje odvečno, če pravilno razumemo vlogo sindikata. Nosilec delegatskega sistema v TOZD je nedvomno OOS in je za to tudi odgovorna s tem pa se ne zmanjšuje odgovornost ostalih družbe- nopolitičnih organizacij in vodilnih delavcev. Na osnovi obširne razprave in ugotavljanja pomanjkljivosti, katere so bile samokritično ocenjene, so udeleženci konference v namenu, da bi se delo delegacij in posameznih delegatov v bodoče bolj učinkovito opravljalo, sprejeli naslednje sklepe: Obvezno se morajo vabiti na seje DS vodje delegacij zbora združenega dela in vodje delegacij SIS. — o — Delegacije so obvezne zahtevati od samoupravnih organov TOZD, da se uvrstijo v dnevni red zadeve, ki so v neposrednem interesu delavcev v združenem delu in TOZD. O zadevah mora delegacija dobiti jasno stališče. — o — Gradiva delegacij, katera zadevajo celotno delovno organizacijo, oziroma posamezne TOZD, morajo ustrezne strokovne službe proučiti, in stališča posredovati vsem delegacijam. DPO morajo prav ta- ko zavzeti jasno stališče, kadar u-gotovi, da je to nujno za enotnost stališč vseh delegacij. — o — V normativne akte TOZD in DO morajo biti vnešena določila, v katerih bo jasno določen status delegacije, razmejene pristojnosti, pravice in dolžnosti, določila, kdaj delegacija samostojno odloča, kdaj mora imeti sklepe DS TOZD, oziroma zbora delavcev. — o — Odgovornost za delo delegacije nosijo osnovne organizacije sindikata in DPO v TOZD in delovni organizaciji. — o — Udeleženci konference ugotavljajo, da so tovrstni sestanki zelo koristni in zahtevajo, da se skličejo večkrat na leto. — o — Kljub temu da se je veliko naših delegatov udeležilo stalne šole delegatov, okrog 70 delegatov, se mora nadaljevati šolanje tako, da bodo šli vsi delegati skozi to šolo. Izvajanje prednostnih nalog PREDVIDENIH Z RESOLUCIJO O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI ZA LETO 1976 (v I. POLLETJU) ŽELEZARNA ŠTORE: gradnja elektro obločne peči za proizvodnjo jekla — v izdelavi je idejni projekt, sklenjene so pogodbe o dobavi opreme. Predvideva se pričetek gradnje v IV. trimesečju. CINKARNA: predvidena gradnja objekta za žvepleno kislino se ne bo pričela letos. V izdelavi je dokumentacija. LIK SAVINJA: gradnja furnirnice eksotičnega lesa. Vsa potrebna dokumentacija je pripravljena. Vložen je zahtevek za dovoljenje za uvoz opreme. Ljubljanska banka je načelno odobrila posojilo. Slovenijales prispeva svoj delež. METKA IN TOPER: modernizacija oziroma nabava specialne opreme je v teku. MESNINE: v gradnji je zmrzovalnica za meso, pripravlja se dokumentacija za izdelavo hladilnice (730 kv. metrov hlajene površine in 1100 kv. metrov za proizvodnjo trajnih klobas). — Gradnja nove mesnice odpade, zato pa se adaptira mesnica »Gnjat«. MERX: adaptacija pekarne Gaberje odpade zaradi pomanjkanja sredstev. INGRAD: v gradnji je že objekt za proizvodnjo montažnih industrijskih hal in bo letos dokončan. OBNOVA: gradnja proizvodne hale se še ni začela, ker je pričetek gradnje odvisen od nakupa kamnoseške delavnice. IZLETNIK: nabava modernih avtobusov — naročeni 4 avtobusi. MERX: nove samopostrežne trgovine — montažna gradnja na Polulah in Ostrožnem. Z izvajalcem je že sklenjena pogodba. KOVINOTEHNA: predvidena gradnja silosa za cement odpade, namesto silosa se bo gradila II. faza skladišča gradbenega materiala. Za letos so predvidena le pripravljalna dela. TEHNOMERCATOR: gradnja skladišča v Bukovžlaku je v teku in je v zaključni fazi. NA-NA: predvidena gradnja gostinskega objekta »Turška mačka« zaradi zadržkov letos odpade. — Zajtrkovalnica se še ni pričela urejati, bo pa predvidoma do konca leta urejena. MERX — TOZD GOSTINSTVO: ureditev bifeja in slaščičarne na Dolgem polju zavisi od gradnje centralnega objekta poslovnih prostorov, v katerem se predvideva tudi bife in slaščičarna. Ta objekt se še ni pričel graditi. KLJUČAVNIČAR: gradnja hale — dokumentacija je gotova. Čaka se na odobritev kredita banke. Zbirajo se ponudbe. ELEKTROSIGNAL: gradnja hale. V izdelavi dokumentacija. Predvideva se začetek gradnje v četrtem trimesečju. NA PODROČJU KOMUNALE: začetek del na gradnji magistrale Zahod se predvideva v II. polletju. Podaljšanje Kersnikove ulice — dela v teku, asfaltiranje ceste Strmec—Socka v teku. NA PODROČJU KANALIZACIJE: — gradnja RZ Zg. Hudinja — dela v teku, — gradnja RZ X. Skalna klet — dela so končana, — gradnja RZ VI. Nova vas — dela se bodo začela v II. polletju, — gradnja RZ III. od železnice do Lave — še ni v delu. ŠE SAMOPRISPEVEK Prihodnje leto ali točneje 6. februarja 1977 bo poteklo pet let odkar je bil izglasovan na referendumu prvi samoprispevek za financiranje programa razvoja otroškega varstva in osnovnega šolstva v Celju. O tem, kaj je bilo narejenega iz sredstev tega samoprispevka, smo že pisali. Res je bilo že mnogo narejenega, vendar še mnogo manjka za uresničenje naših potreb na tem področju, zato se predvideva nov samoprispevek. Podatke o tem povzemamo po informacijah, ki smo jih prejeli od INDOK — informacijsko dokumentacijskega centra Celje. Smo v obdobju iztekanja prvega samoprispevka. Ugotavljamo njegovo učinkovitost tako v smeri izboljševanja materialnih pogojev osebnega in družbenega standarda, kakor tudi kot sredstvo obveščanja delovnih ljudi in občanov,, da je mogoče le s skupnimi napori napredovati. Hkrati pa smo prešli več kot enoletno obdobje priprav na sprejem novega srednjeročnega, načrta. Ugotavljali smo, da smo mnogo dosegli, da pa tudi še mnogo manjka. Kljub navedenim rezultatom in uspešnosti razvoja družbenih dejavnosti, nam torej zahtevo po skladnem ekonomska-družbenem razvoju naše občine, zaostajanje posameznih področij za potrebami in zastavljenimi družbenimi cilji narekujejo in zahtevajo hitrejšo realizacijo ciljev in nalog, ki smo si jih zastavili z nadaljnjimi programi. Izhajati moramo _iz. nujnosti po še bolj intenzivni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov, ob razvijanju samoupravljanja, hitrejšem razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter družbenega in osebnega standarda. Da bomo to dosegli, si moramo zagotoviti potrebne — materialne pogoje, — ustrezne kadre in politiko zaposlovanja, — povečano proizvodnjo dela, — ustrezno rast povprečnih realnih osebnih dohodkov, — zagotoviti ustrezna materialna investicijska vlaganja. Najpomembnejši cilji in iz njih izhajajoče naloge na področju družbenih dejavnosti so: PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO Čeprav smo glede skupnega števila zajetih otrok v vzgojno varstvene zavode nad slovenskim povprečjem, pa smo glede zajetja otrok v organizirano varstvo, ob upoštevanju zaposlenih mater, pod povprečjem v Sloveniji. To dokazuje tudi vsakoletno odklanjanje vpisa otrok v vzgojno varstvene zavode, zlasti v urbaniziranih središčih. Srednjeročni načrt, ki ga je izdelala skupnost otroškega varstva zato predvideva vsaj 40-odstotno zajetje otrok v organiziranem varstvu, t. j. okrog 1100 novih mest, od tega 700 v VVZ, ostalo pa z ostalimi oblikami (potujoči vrtci, družine). Skupnost predvideva zgraditev, dograditev in adaptacijo naslednjih objektov: VVZ Nova vas, Frankolovo, Vojnik, Šmartno, Otok, Ljubečna ter oddelek ob šolah Lava, Hudinja, Golovec, Štore. V ta namen bo potrebno zagotoviti 40,850.000 din. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Osnovni cilji,, ki si jih skupnost postavlja v tem obdobju so: a) Postopno uveljavljanje celodnevne šole, tako da bi zajeli do leta 1980 25 odstotkov otrok. V ta namen bo potrebno: — nadaljevati s sproščanjem kapacitet v nekaterih preobremenjenih šolah s tem, da se ob izgradnji novih kapacitet in adaptaciji obstoječih izboljšuje mreža šolskih okolišev; — zagotoviti pogoje za uvajanje nove vsebine pouka, zlasti tudi na področju glasbene vzgoje; — ustvariti prostorske pogoje za 25-odstotno zajetje otrok v podaljšanjem bivanju kot prehodni obliki k celodnevni osnovni šoli; — približati se enoizmenskemu pouku in osip zmanjšati na 10 odstotkov. V ta namen izobraževalna skupnost planira, razen osnovne šole Lava, še izgradnjo nove osnovne šole v Novi vasi s celodnevnim poukom, dozidavo in adaptacijo glasbene šole ter izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Frankolovem. V ta namen bo potrebno pridobiti 80,000.000 din. b) Na področju usmerjenega izobraževanja uveljaviti nov koncept izobraževanja za delo ob delu, V ta namen bo potrebno, razen dokončanja I. faze tehniškega šolskega centra in telovadnice ekonomskega šolskega centra, pričeti z II. fazo izgradnje TŠC in zdravstvene šole, zgraditi gostinsko šolo. V ta namen ho. predvidoma potrebno 111,734.000 din. KULTURA Zahteva po približevanju kulture delovnim ljudem in občanom narekuje (razen pravih oblik delovanja): — zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje amaterske dejavnosti v krajevnih skupnostih; — potrebo po izgradnji novih ali adaptaciji obstoječih družbeno kulturnih centrov v krajevnih skupnostih Hudinja, Vojnik, Štore, Trnovlje, Strmec, Socka. Razmere v zgodovinskem arhivu pa zahtevajo nove kapacitete. Kulturna skupnost predvideva, da bo za te namene potrebnih okoli 28,000.000 din. ZDRAVSTVO Zaostajanje pogojev v zdravstvu za širjenjem števila prebivalstva, zaposlenih in vseh zavarovancev zahteva na področju zdravstva pomembne investicijske posege. Skupnost zdravstvenega varstva planira iz- gradnjo novih prostorov v Bolnici Celje, širjenje prostorov v zdravstvenem domu in izgradnjo zdravstvene postaje v Vojniku ter Štorah, izgradnjo prostorov v zavodu za socialno medicino in higieno, lekarn, dograditev učilnic šole za zdravstvene delavce in sofinanciranje šolskih ambulant. Skupno bo za te namene potrebno 359,268.000 din. SOCIALNO SKRBSTVO Razmere na področju varstva ostarelih in varstva mladoletnikov zahtevajo sanacijo doma oskrbovancev v Novem Celju, funkcionalno dograditev doma upokojencev v Celju (za polpokretne, zdravstveno varstvo) in usposobitev delavnice pod posebnimi pogoji. Skupnost socialnega skrbstva predvideva, da bo za to potrebnih 37,500.000 dinarjev. TELESNA KULTURA Nadaljnja izgradnja telovadnic in rekreacijskega centra na Golovcu in Mlinarjevem Janezu bo izboljšala razmere na področju pokritih površin. Zato bo potrebno v prihodnje usmeriti skrb v izgradnjo tistih objektov, ki bodo omogočali širšemu krogu občanov njihovo uporabo. Sem sodijo zlasti objekti v krajevnih skupnostih, površine pri šolah in otroška igrišča. Skupnost planira, da bi bilo za to potrebno 15,000.000 dinarjev. Skupno bi bilo za navedene investicije potrebnih 672,352.000 din. Samoupravne interesne skupnosti predvidevajo, da bodo v prihodnjem obdobju lahko oblikovale sredstva po naslednjih virih: — sredstva občinskih SIS — regijska in republiška sredstva — iz dohodka TOZD — iz drugih virov Skupaj: 112.196.000 din 349.562.000 din 31,000.000 din 55,948.000 din 548.742.000 din Za uresničitev postavljenih ciljev, in nalog, kljub usmeritvi srednjeročnega načrta (katerega povzetek so navedeni podatki), da se delež investicij v družbenem proizvodu za družbeni standard poveča na 6,2, z navedenimi viri ne bo mogoče uresničiti. Zato je nujno in neobhodno pristopiti k nadaljnjemu združevanju sredstev iz samoprispevka. Samo do konca leta 1980 primanjkuje 123,610.000 din za pokritje predloženega programa investicij po cenah iz leta 1975. Ob odločitvi za ponovni referendum za 5 let, t. j. do leta 1982 pa bodo te potrebe nedvomno še višje. Družbeni plan občine in razvojni načrti samoupravnih interesnih skupnosti predvidevajo, da bi se referendumska sredstva namenila zlasti za naslednje prednostne naloge: — za pospešeno gradnjo novih VVZ, da se povečajo možnosti vključevanja otrok v varstvene ustanove, vrtce in varstvene oddelke, da bodo zaposleni starši mogli zbrano in odgovorno opravljati svoje delo v delovnih organizacijah; — za pospešeno gradnjo novih osnovnih šol, da se odpravi stiska v njih, da zagotovimo vsem otrokom enake pogoje za razvoj in izobraževanje in postopno uveljavimo celodnevno šolo z vso njeno bogato vsebinsko in organizacijsko strukturo: — za investicije v izgradnjo in adaptacijo kulturnih domov, da bi se v že obstoječih in na novo planiranih družbenokulturnih centrih približale delovnim ljudem in občanom vse vrste kulturnih dobrin, hkrati pa upoštevati tudi širjenje moralno-etičnih vrednot in samoupravne socialistične zavesti; — z izgradnjo nekaterih objektov za zdravstveno dejavnost izboljšati osnovno, preventivno in sistematično zdravstveno varstvo, skrajšati čakalno dobo in izboljšati kvaliteto zdravstvenih uslug; — ohraniti, utrjevati in izboljšati zdravje prebivalcev vseh starosti, zagotoviti skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladine ter na ta način povečati delovno in obrambno sposobnost delovnih ljudi in občanov; — zmanjšati število socialnih problemov in aktivno nuditi pomoč in varstvo vsem potrebnim; — še nadalje je potrebno krepiti vlogo krajevnih skupnosti, kar bo doseženo z učinkovitim angažiranjem delovnih ljudi in občanov, samoupravno organiziranih v skladu z delegatskimi razmerji in politično organizirani v fronti SZDL ter ustvarjanjem in opremljanjem življenjskega prostora in okolja, kjer živijo. Samoupravne interesne skupnosti bi v ta namen iz sredstev samoprispevka zgradile in porabile: — otroško varstvo: VVZ v višini 12,500.000 din — izobraževanje: osnovna šola Nova vas, telovadnica Frankolovo, glasbena šola (prizidek) 60,000.000 din — kultura: družbeno kulturni centri Vojnik, Hudinja, Strmec, Socka 12,000.000 din — zdravstvo: ZP Vojnik, ZP Štore, Zdravstveni dom Celje in Bolnica Celje 30,000.000 din — Socialno skrbstvo: Novo Celje (adaptacija) 6,000.000 din Skupaj: 120,500.000 din Če želimo predviden srednjeročni program do leta 1980, ki smo ga sprejeli v juliju letos, realizirati in slediti potrebam družbenega standarda, je nujno razpisati nov krajevni samoprispevek. Vsoto 120,500.000 din bomo uspeli zbrati le z 1,5,odstotnim samoprispevkom iz neto osebnih dohodkov. Ce se za to ponudbo ne odločimo, se bomo morali odločati o spremembi navedenega programa. V tihem jesenskem dnevu se vsako leto spominjamo svojih dragih, ki v miru počivajo v grobovih okrašenih s cvetjem. Ce je kje zapuščen samoten grob, položimo tudi nanj jesenski cvet. To so stanovanjski bloki v Vojniku. V enem teh blokov bo kmalu na razpolago deset stanovanj. To ni mnogo, nekaj pa je le. Ze mnogo let vrši zelo uspešno svoje kulturno poslanstvo moški pevski zbor DPD Svoboda. Nad 80 odstotkov članov je naših delavcev. Ta zbor je res vreden pozornosti in vsestranske pomoči. POLETNE PRIREDITVE V R0D0CE Zaradi pomanjkanja denarja letošnji program letnih prireditev v Celju ni bil povsem izveden. Turistično društvo v Celju že sedaj razmišlja kako naj bi te prireditve organiziralo v bodoče. Podatke povzemamo po poročilu turističnega društva. 2e danes želimo nakazati nekaj misli, kako si predstavljamo poletne prireditve v bodoče. Menimo, da so lahko v bodoče organizatorji Turistično društvo, Koncertna poslovalnica ali Dvorana Golovec. Lahko tudi vsi trije v primerni koordinaciji, kar bi bilo mogoče najbolje. Glede programa mislimo, da bi naj bil še nekaj širši, kakršnega smo letos prvotno planirali, pa ne izvedli (zaradi preskromne dotacije). Za prihodnje leto predlagamo: — 4 promenadne koncerte, (pred trgovskimi hišami v mestu) — 1 operno predstavo (drsališče} — 2 folklorni prireditvi; (drsališče — Golovec) — 1 musical (Golovec) — 2 showa (Golovec) — 2 manjši komorni prireditvi (dvorane v mestu). Tako bi bilo skupaj 12 prireditev, ki bi se zvrstile- vsak teden po ena od druge polovice junija do začetka septembra. Mogoče bi bil tudi zanimiv poskus, če bi poletne prireditve pričeli z veliko-revijo celotne amaterske dejavnosti v občini. Prireditev bi naj bila na drsališču ali v dvorani Golovec. Glede financiranja mislimo, da ga je treba zastaviti na širši osnovi, da je bolj kakor doslej potrebna pomoč Kulturne skupnosti, Občinske skupščine, vključiti pa je treba tudi delovne organizacije. Zamišljamo si, da bi naj trgovske delovne organizacije plačale promenadne koncerte (po en koncert Tkanina, Moda, Center in Tehno-mercator), druge organizacije pa bi se. morale obvezati, da prevza-; mejo za musical, opero in folkloro skupaj okoli 4000 vstopnic, kar ni takšna reč ker bi se vstopnice sistematično porazdelile med posamezne delovne organizacije. (Okoli 50 delovnih organizacij, kar pomeni 80 vstopnic v povprečju na eno ali v denarju skupaj 120.000 din, odnosno povprečno 2.400 din. Mogoče se najde še kakšna druga boljša oblika financiranja. Pester program glasbe Koncertna poslovnica v Celju je pripravila za sezono 1976/77 zelo pester program. Ljubitelji glasbe bodo lahko poslušali marsikaj, kar jim bo všeč, sicer pa je program zanimiv za vsakega, ki hoče preživeti nekaj ur ob prijetni glasbi. Iz koncertne poslovnice nam pišejo: Vljudno vas vabimo, da ostanete, če pa še niste, postanite redni obiskovalec naših koncertov, ki postajajo vedno bolj priljubljeno shajališče prijateljev glasbe. Pritegnite v ta krog prijetnih ljudi in v svet glasbe še svoje prijatelje, znance in sodelavce. Iz programa je razvidno, da se je Koncertni poslovnici posrečilo tudi za to sezono pridobiti dobre in znane domače in tuje umetnike ter ansamble. REDNI VEČERNI ABONMA bo obsegal 8 koncertov. Opozarjamo na LONDONSKI BACHOV ORKESTER iz Anglije, TAFFANEL-OUINTETT iz Pariza, pianista FARHAL BADAI iz SSSR, SLOVENSKI OKTET. Nadaljevali bomo s POPULARNIMI KONCERTI za delovne kolektive. Letos bomo pripravili tri take koncerte, ki bodo komentirani. Prepričani smo, da bo zanje tudi letos veliko zanimanja, za kar bodo poskrbeli vrli kulturni animatorji in popularnost ansamblov kot so SLOVENSKA FILHARMONIJA in mešani zbor France Prešeren iz Celja. Mislimo, da je prav, da smo uvrstili tudi najboljši mladinski zbor Evrope, ki bo izbran na mednarodnem tekmovanju MPF v Celju. Nekaj koncertov bomo pripravili tudi IZVEN ABONMAJA. Z GLASBENO MLADINO bomo pripravili 6 komentiranih .mladinskih koncertov v treh abonmajih (A — dopoldne ob 11.30 za osnovne in srednje šole, B — popoldne ob 17.30 za srednje šole, C —. popoldne ob 17.30 za osnovne in srednje šole) ter po 4 abonmajske koncerte v ŠTORAH in VOJNIKU. Izvajanje prednostnih nalog Stanovanjska komisija, ki se u-kvarja z dodeljevanjem stanovanj, bo imela v letošnjem letu in v začetku prihodnjega leta na razpolago dvajset stanovanj. Deset stanovanj bo za EMO v stolpiču, ki ga gradijo v Vojniku, drugih deset pa v stanovanjski stavbi na Hudinji, ki bo dograjena pozno pomladi leta 1977. Po stari rang listi je 58 prošni-kov, ki bodo prejeli stanovanje po ustaljenem vrstnem redu, ki ga določa pravilnik. Ta rang lista je bila sprejeta leta 1974. Stanovanjska komisija pa ima že sedaj 157 novih prošenj za dodelitev stanovanja. Treba bo to- rej še mnogo graditi, če bomo hoteli zadovoljiti vse potrebe po stanovanjih. Naši delavci si tudi z velikim trudom in krediti gradijo svoje hiše. Takih graditeljev je okrog 170. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz izdelovalnice ročajev za lepo cvetje in darilo. Vsem skupaj želim veliko zdravja in dosti delovnih uspehov. Frančiška KRAJŠEK HUMOR DOMEK JE DOMEK »Očka, ali so bili res nekoč časi, ko so gospodinjska dela opravljale ženske?« Mnogi naši delavci se vselijo v novo stanovanje, ki so ga po dolgih letih čakanja dobili. Ob vselitvi pa se zanje začnejo težave, ki jih ne bi smelo biti. O tem nam piše Franc Cestnik. Dobiš težko pričakano stanovanje in ko se vseliš, je na videz vse v najlepšem redu. Nesolidnost pri gradnji pa se pokaže pozneje. Naenkrat ugotoviš veliko število pomanjkljivosti, na zidovih, vratih, oknih, inštalacijah itd. Čeprav se trudiš sam in tudi hišni svet, do solidnih popravil takih pomanjkli-vosti zlepa ne pride. Hišni svet in stanovalec sta nemočna. Take tehnične pomanjkljivosti se pojavljajo pri dobrinah, za katere plača podjetje težke milijone, saj vsi vemo, kako draga je danes graditev novih stanovanj. Okrušeno steno, slabo montažo vodovoda in podobno javiš graditelju, ki se kaj malo zmeni za tvoje tarnanje. Čakaš mesece in mesece na popravilo, če ga sploh kdaj dočakaš. Postavlja se torej vprašanje, zakaj mora potrošnik stanovanjske dobrine, ki poravnava vse svoje obveznosti, katere izhajajo iz stanovanjskega razmerja, sprejeti slabo za dobro, čeprav je bilo pošteno plačano vse za dobro. Imetnik stanovanjske pravice ima na ta način izdatke, ki jih ni sicer dol- žan plačati, vendar pa jih plača, če se hoče izogniti neprijetnim posledicam v novem stanovanju, ki nastajajo zaradi slabe izdelave raznih naprav. Domek je domek, čeprav ga je samo za bobek, kot pravi star pregovor. V tem drago plačanem domku bi bilo mogoče marsikaj odpraviti že ob prevzemu stavbe, tako pa se ob prevzemu pregleda le vse bolj površno, kar je seveda v interesu tistega, ki je stavbo gradil, tehnične napake pa ostanejo. Z njimi se ubada človek, ki se je po dolgih letih čakanja z veseljem vselil v novo stanovanje. Letovanje v Crikvenici Tisti, ki so letos letovali v našem počitniškem domu v Crikvenici,, so bili zadovoljni. Včasih je nagajalo vreme; hrana, postrežba in druge storitve pa so bile zelo dobro organizirane. Hrana je bila izdatna in okusna. Letos je letovalo v našem domu v Crikvenici okrog 400 članov kolektiva in njihovih svojcev. Dom je bil torej polno zaseden. - Ni čudno, da storilnost pada, fantje, ko ste pa kar = naprej v bifeju. 1 - Pusti storilnost, naj kar pada, da le osebni dohodki § rastejo! | unuuninmmiiummiinimiiiiiiuimiiHutmuiiniinDDiiunimiinnnHiiHnMiRiUDimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiHiiil £*najfti&C’ Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Fratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje KRI ŽANI KA 1 Otočje blizu Nove Gvineje Kuhinjska mast Židovski pesnik (Hajim Nahman) Jesenska solata s trdimi listi Mehak j sir Teža embalaže Žila odvodnica arterija Nezgorlji-va snov Jadranski otok Ukrajin- ska pesnica (Lešja) Verdijeva opera Rdeči križ Izbrana družba Enotna norma Italija Češplja Režiser Kazan Pujsi Kovanci za pet enot Fosfor1 Organska snov za barve Krilo rimske legije Pojav ob sončnem vzhodu in zahodu Vrsta ječmena Mesto v Avstriji Filmska igralka Karič Pevka Kneževič Del teniške igre Ivo Šorii Igralka Gardner Rimska enojka Azijska gorska ovca Ancona Pozno- jesensko jabolko Otočje v Bengalcem zalivu Dopisujte v svoje glasilo!