—   110   -
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Repače ali repate %ve%de.
Te čudne zvezde, ki imajo ime od hlapa, ki jih obdaja, so gotovo svetovi sončne sostave. Krog sonca se vertijo kakor dragi planeti. Njih tek pa je od teka vsih drugih premičnih zvezd in planetov različen, in tudi njih podoba je različna. Ako megla, ki jih na= vadno obdaja, njih podobe ogledovati ne brani, jih kaže daljnogled pegaste in ostre. Velikost teh zvezd je silno različna. Nektere so komaj tolike, ko zvezde tretje in četerte verste, nektere pa še veče, ko zvezde perve verste. V sredi je gosto jedro, ki se pa včasih razdeli in robu enako biva. Njih podoba ni vselej popolnoma okrogla, in tudi njih svetloba ne enako živa in močna. Njih repi, ki vselej soncu nasproti stoje, so iz tako redke in prezračne snove, da se celo nepremičnice skozi nje lahko vidijo. Kep sega včasih od obzorja ali vidokroga skoraj do temena, in zvezdo kar lepo kinči. Kolikor dalje od zvezde sega , toliko bolj se širi, in kolikor njegova širokost raste, toliko se njegova svetloba manjša. Včasih se razdeli rep v razne krivine in žarke.
Vse to vkup je le nekoliko skusin, ki jih je skerbno ogledovanje repač ljudem nabralo. Gotovo pa je to le narmanjši in narnevažniši del vsega, česar je k popolnemu znanju te ali une repače treba. Večje vednosti človeško oko z vsimi pripomočki ne doseže. Ali so repače vodni sveti ali goreče krogle, se ne da nikakor gotovo terditi. Ravno tako se ne da na sledeče vprašanja dostojno odgovoriti: Al prebivajo žive stvari na teh svetih, ki jih sedaj sončna vročina prav od blizo prepeka, in ki se potem spet od sonca v gosto temo oddaljšajo, kjer sončni žarki nič več ne zamorejo? Al so še prazni, pusti sveti, kakor je zemlja bila prej ko jo je Bog vredil, in bodo še le takrat svoj namen dobili, ko bo sedanji svet prešel? — Vse to so zgol vprašanja, ki nas lahko prepričajo , da človek je slaba , revna stvar, ki ne more nanje odgovoriti.
Nekterim so repače oznanovavke konca sveta; — nekteri berejo v njih osodo ljudstev in pad kraljestev; — mnogim se zdi, da kugo, vojsko, lakoto, povodnji in druge šibe žugajo. Al vsi ti babjoverci ne premislijo, da repače so prav naravne prikazni,   ki se dajo gotova
pred viditi, in ki ne morejo tedaj naprave sveta nikakor zmešati; oni ne spoznajo, da repače imajo, kakor vsi drugi planeti, veliko važniši namen, kakor je tisti, ki ga jim babja vera prilastuje. Al je mogoče, da neskončno modri Bog, le kakemu majhnemu številu živih stvari njih prihodnjo osodo naznanovati, bi bil tolikšne svete na nebo djal J
Meni je repača, ko iz svoje grozovite daljnosti v naš vidokrog pride, ne cznanovavka nesreče, temuč razglasovavka veličanstva božjega«
— 111 —