"—.....T
St. 39.
V Gorici., v cetvrtek 25. septembra 1873.
„So6a" izbaja vsak cetvrtek in velja s posto yrejemana ali v Gorici na dom posiljana v:\ dnt.?ahnih ]»olit. drnstva ..Soda":
Y«e lefcu . Pol let* . Otvrt let:*
,. 2. '•¦ .. 1.10
Za ne<JfU3iilmikp •" Vse let<>   .   . Pol Icta Cetvri lefci"
f. 4.50 ,. 2.30 „ 1.20"
J^iameziK: stevilfcc «<• d.tl-ivajo po' 10 fsolilov v fiorici ]»ri Puri-ntoHijn in Ho. harjn? v Tr*tu v t»bftkarnfr:'li ,.YMa del |{**l?<*«ipr»» 170" in ..Via <l*>l!a ^as«»rma fiu*\
SOČA
Pri oznanilili se iilahija za  naviwlno ]»ri;stii]tfln vtsfco':
8 kr., <•<• s.> Mska 1 krat
«   »......,    2 krat
«   ,.   ..   „   ,.    a. krot.     . Li v«5c cvk<? po j.rosfa»m  in  vsak l">fc So ]i\\ /it kok-k.
3ar»cniua in tlopisi imj se 1>lago« voljno iiosiljujo mv.Jnikui filtorjn Zto-tencM <> 6'or/c/, fjou, dclCrfctii ltJG Mm zivinsk.'ga trffa kdor m nahaja fcaili nprov-nistwt. ~ Koko|»i« s.> lift vrafiajo; dopisi »iij se. ItUg-.ivoljno I'raiiknjejo. -- \ma\» f<«ii) iiiririigjin iio|>rt>r»o#.HiWs(» ntwfalm zniSa, iiku ac otflam' jn-i tuvdnUtsvw.
Glasilo siovenskega politiCnega droStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Slovenci!
Meseoa oktnbra iinaino vohti posbmc* v drzavni zbor na Duauj. Od leta 1861 smo uia veokrat bili poklicani, izbirati si svoje zastopaike zadezelne zbore; nij ted'ij prvikrat, 4a stop mo ui /uldm bojisce.
Pri vseh dozdajnih vobtvah smo Slovenci alo7.no volili narodne poslance, nijsmot»e dab zapcljati slad-kirn besedam, ntti nas nij ustrahovalo silno pritiskanje narodnih nasprotnikov, tujcev ja domacmov odpadni-kov. Vselej smo pokazali, di smo t idi mi Slovcnci narod, ki koee uzivati vse pravu-o, k.arre nam gredo po postavi in naravn^ra pravu, da bocenn kot slovenski narod zedmjeni v cm dozeltii skupi-n i biti in svoji na svoji lastni zeailji tar dospoti do vi&ega blagostanja po samoupravi, omki in uvobodnem razvijanji duSevnih in materijalnih m.>ci.
Tudi k sedajuim volitvam v dr^nvni zhor stopi slovenski narod z ono ljubcznijo do »vojc dotnovine in narodnotti, katera edina vodi nnro-lo k nvori in slavi. NsS program je '/Apisan v srcdi cab>ga slave nsko^a naroda, sprejet od stotiso^nv slovenskih moi na sijaj-nih taborib in mnogobrojmh voLlmh sbodilt. Teg.i n;i-rodnega piograma se drzimo tudi zdaj in zanaprej.
Mi bi lebkrt navedlt doiti 2olj in zabtov, a moijis k.tere Vam priporochmo, da jib volite za uvuju ia-siupmke v drSavni zbor, vbi tt iU)zjo so znani <po ce-lem slovenskem svetu kot posteni rodoljubi, iz cclega «rca zavzeti za bki.^or slovenskrga nu-oda in nasc? mile •lotnovtne, pa tudi tzvedeni v politic lili st'areli, svo* hodoiniselr.i in noomahljivi. Oni zive med naro lorn, poznajo te/.njo in bremena, zlasti tudi kraetskega stanii, in bodo gotovo najbolje Z4st»ptli Slovcice in vs^ narod ne pravice.
Slovenski centralni vohlni odl>or v Ljubljani. ka-tevega je postavil zbor najveljavnejsiii slovenskih rodo-Ijubov dne 20. aprila tega leta, da vkrbi in dcla po vseh sloveuskih de?,elah za volitve uaioduih pislaucev, sklical je v raznib krajib voblne sbode, da pu'zve, ka-tere moie si voldci sami zele za poslanco. Taki vo-litni shodi so biii v Celji, Postojui, L:tHke;n. Suiarji, Blanioj, ^avci, f-oki, Raki m Rojani. Na^lanj*j)c so na sklepa teb voldnih sbodov  wi   gb» lo  Oorisk^ga uu
HBH*H—HBBBMBS
Wi"""U"'^!':i'JP
LISTRK.
ienstvo pri Grkih in Rimljanih.
KoIiko.se nij vie pisalo o zeititva pit Grkih in Rimljanih? btavim, da bi s temi v tuj.h jezibh p;sa-i»:mi spiei lehko vso Gorlco pokril in p-.istlal in Se vot*. Z. ';aj pa jjiz bas t'> zopet p&»niV
Nikar ne mislitc, nemski in tlragi ucenJHki, da hoce.a jaz va§e trudnjtolne preiskav^ na vrat ni nos zavreti, na, marivec moj nam en jo U\ kohk >r inogoce, vase pndobitve porabiti in to kakor zaniiuiv.> berilo podati naiim citate'j'm, !:i se s k!av.vnimi studijami l»rov^«S ne vkva»j.»jo.
V dezelai:, kder solace vzhaja, bil j-k nekedaj stnn zenstva tako§en, k^kor§en je se vecidel dandan»s.
2ena je bila Persijancn, Kabylmcu in Assyrcn le poatranska stvar, brezi vsega dusevnega razvoja, brezi vsakc ar^ne oltke; le raozu v zabavo in samopaslnost nij poznala svoje lastue v->Ijo. Tudi muz se nij za-dovolii z eno, ampak prisvoj.l si jib je, Jcolikor so jih je u^al reditu In Jjubezen? Kedn je poznal oni vz-viseni Cut, o kntcrem Sophoklcs pravi, da je norec, kedor se mu nstavlja, kajti ljubezen je ce!o moj bogovi? NihLe nij, poznal tega blagodejnega Cmta, zitorej a<> jotrovci Biuatrali le ono dekte za popolno, ki iioa pole.nr jepo vzrasenega, zdravoga lelesa tudi dobro, ui?to grlo in gibcSae noge za pies.
Nic botje nij biio pri Luypcanih. H^rodot nicer pripov*duj«*, da so tik-y 2ene k'ipcVa'e in >p»>ib javna
Bklep politiCnega dru&tva rSoca*' n mvetnjemo kot kan-didate za drzavni zbor:
l. »' limislRkfli ol^innli i
1.   V okrajdi Celjo, Vransko, Gomjigrod,   Lasko,  SjS»
lanj z voliicem Celje; Brejiice, ICozjo Sovnica z voliMem B-o>,ico: *;, dr. Josip VoSnjak-, di^elni posl.Mioc,
2.   Piuj, Ormnz, sv. Lenard z voli^^m Ptuj;   Itogatec,
Smarje •/. voliscom Uogatec; Ljutomyr, Goroja Hadgoui ?. vobficein Lj>itomer: (j. dr. Jakob Ploj.
3.   Mnrihor,   iSloven^ka   Ibstrica z   voliMem   Mardior;
Konjice z voliScom Konjico; Slovonji Grades Ma-tciihcrg z voljgiiem Slwronji Gr>«<b»c: g, Jnnko rnjl% bivSi profesor.
4.   Postojua, B.strica, Seioiiece, Vipava z volJHc'con Po-
Rtojna; Plaiiinn, Loz, Idnja z voliScein Planina: g,
dr. Jah/h Ragtag, do2olni poslanoc, i>. Novonvsto z voliSCem Novomesto; KrSko,   Kostan-
jnvica zvvoli8«w:om KrSko; Crnnmelj, Motlika z vo-
liscom Cniounlj: g. Viljom Pfcifvr, v cliki posost., (». Gorica, Kanal, Ajdovsfrna z voli36om Gorica;   Tol-
miii, Corkno z voliSCom Cerkno: Bowc z voliscom
Bovec; Sczaua, Komen z voli§<Sem Sezana: g. 'dr.
Lavrii), de/ftbii ponlanuc.
7.   V trzaSki   okolici:   g. lean   NnlMgnj,  defrdni po-
slanoc.
II. Y in«Kllh III ir^lh t
8.   Celje, Xavoc, Vitanj^, Vojnik, Ijndko z voli§6em Ce-
lje; jMozirje, Gornjigiad, Ljubno, Vranbko z vo-bscem Mnxirje; Ilogatec, Smarje z volififom PiO-gatec; Brezicp, Scvnica, Kozje zvoliscom Breiiice; Konjice z voliScwn Konjice; SoStioj z vobSuum Sostunj: g. dr. Anton Prus.
9.   Postojna, Idrija, Vrhnika,   Loz\   Radovljica,   Triii;,
K;.mmk, Kranj, Lo'ca: g. dr. Valentin karnik, doze) tii poshinec.
Slovenski centralni volilni odbor v I<jnbjani.
Narodne kandidature, katere slovenski centralni odbor po>tavlja ali podpira za druge, tu se ih> imenr.-vane volilre okraje na Slovenskem, hodo se tudi v i^ofi uli posainozno a!i skupaj kasi<ejv objavd*-.
«tel-» opravljale; n«dci drugi pisatelj (Diodorj se ctdo trd:, da so imolo Egypcmke velik» prelpravic pred mo^kimi, tak« <l*i je s,» zenia woral pred zarnko obljn-bstit da se bo le ravnal vsolej po volji sv«»je zone : a javalne sta bill omenj.'iu p.satelja oh egyptovskih raz-inerab dobro poducon >, kiijri K^ypet spa la veudar pod jntranje dezel^ in v oboe .»o bile navade Tam enake ali vaaj si cnv. Glede iepote in rasti se pa nijso mogle Egypcauke nikrdar ponastti. Aelian in drugi pisatelji n.-tni pripoved«j«'jo \h o njih grdosti, in tudi poiube, ki se Se nabajajo na egyptovskdi spominkib, nam kai'» «lebe!e ujtne, velika una in prepolm prsi. — Tol.ko sem hotel omeuiti o isnsivii jutranjib dnSe", ter preidem k Grkota in ltmljanoau
Grki so obcudovanja vreden narod v vseh obzirih, bodisi v vediiosti ali ttinetnosti, a road-z so imeli; zenstvo je b:lo posebno izprva pri njih na nizki sto-pinjv, Ciovek bi mishl da je moj azijatskimi bar-bari, ako bi gi vse drngo n? spivminjalo, da je na ataroklasicni grski zemlji. Nekateri pisatelji sicer trde, da so se zenske za casa Kekropa javnrh shodov udelezevale, in da ba§ Kekrops je stalne znkune ustunovil, a gotovo je to, da je bilo ranogo-2eastvo (polygamja) ^isto nivadno in" tudi privoljeno, da so morale zeiuke ravno tako dela^.i^ kakor pri jn-trovod), in d< si j h moz nij z ijubeznijo pridobil, nego ukradel ali pa ukupil od sorodnikov za dtsnar, goreda itd. Ker 30 b.le laduiua mozeva ¦'*-: tndi njih zivenje je imel v oblasti - za to je je zaprl v najz^lnji del hise za zen9tv,» odlocen kraj ('/vmtxeiop), kdor nij imela nobeno mo2ke drnibe. Poleg prave iene bo imeli tudi Grki prileznice, tudi najaestitijevi mo?.aki*   Od toi »«-
Dopisi.
t V Gorici i>». 8<'pt, Uie zopet so ufcikajo Kranjei in Stajm'ci v iiaSo doma6-j zadeve; kelo jjm je dal mandat za to? Tako in enakt bodo gournjui nu4i pravnarslvi nasprotniki, ko jib bode v o<Tu zbol po-ziv na celu daimsuega hstu; kajti provincijalni sepa-ratizem, lazuu neomnjene seb'ijDosti, glavni karakteri* atikon IjabljanKkib prvalov in njihove Rtrnnk.), mora biti mej starotarki aalezljiv, k't* ro je u;,o davno po-ppijel tudi goriftkili nRtarih4 in to 69 preclno ro si pod vodntvoni jiitiakoviin w«idtli - novo Gorico. KaW so v Ljiibljatii prvaki in doprvaki groze nnd dr. VoS» iijakom et comp. tako «e spodtikajo tudi na^i junakovof mid vsem, kar pribaja' iz Kraiysknga ali Stajors^Qga razun toga so ve, da, \tiv jo xadob.lo Blfliwfliss-Costov plaoet. Poaebno pogottoinn omo /apa/.ili i>v„..e tac <ga mu loduanega s"pamti/,ma v policijskih poroC'VSih, katera puiiilja goriSki dopunik v noxmotljtvo N«wio9, Toinu ho posebao mladi Kranjc' in &tajerci povs)d na p6tu in oa jib izpodriva, kakor slidimn, koder- in ka-morkoli sega njogov upliv.
In vender ho so uze prvaki in juuakovci vnemaU, vfiitj na videz, na taborjih, v drUHtvib in v casnilcih za zedinjeno Slovenijo; v dejinjf p>i prav ljuboaumno vartijejo to^ue mejo v.iak svoje ozje domovine in de-lajo, kakor bi hote'.i raz^riziti celo duJbvne voz1, !m-tore s; skupaj dtzo naso lepo, pa na drobno rnzko-Hano domovino. Pa pustimo jib sabi^neze, naj grizejo in upajmo, da ho svoboJni ps, kateri jo v novejssm casu zieel naglo vedri'.i mo^leno slovenslco obnebje, $ casom iu nuada kiuilo v>e kroge prevail, da postane vse jasno ne samo mej nirolno intelligencijo, am^ak da bo tali nase presto Ijudstvo lehko loCdosvoje prave prijatelje oi ondi, kateri so pred vsem prijitlelji sauiim sebi, po tern svajemu atnun iu v zadnji vrsti so Ki ljudstvu, od katorega vse patrebujejo in dobi-vajo, k'aterega zulji jih z ve ia raasiijo Upajmo, da nam pokuz«jo uok>iiko usp.buu^eprdiodnjevolitve, pri kateri utega« v^ndar zmagati vadina svob)domiseloih ktudidatov. Agituje 8a zduj niaogo' 11a vseh straneb; poaeb'io snu zipa/sili to dm mej vladnimi injvladi vda-nimi clementi jako zivahiiM  gibanj* ua  kori4t   c. kr.
vim, da so grski junaki im?Ji SrozStevilno otrok,   kakor jntranji knezi v flvojib haremdi.
Be trdeja se je godda dckletom in udovam. Njib sidw so bde dobro saklcigeae, oiti sprehajafci Re nijso amele po raznih hiSaih prosvorih bras posebnega do-volje.jja. Ostro se je pazilo tudi na mlade 2eoe. I)o-k'er nijso matere po^tale; po tern je bila njih prostost odv.sna od njih moza. 6e je Sia Seuska iz hiSe, imela je vsolej pajcolan (sohloier) in sprimljali si jo robi. Moz se ji proti z«ai vel kak>r gospoda*. Pri skle-panji zakoaa nij bda zenska ni6 uprasana 7,a s«ojo voljo, ampak, to so roditelji odloeevali.
Po tern popisi je bil  polozaj  2enstva v heroicni' dobi jako znlosten; a dobe se   porocilo,  katere   temu ngivarj^jo 4rf>tttokftgnjejn, da je bilo ienstvo taktat «r? , 8noSt»rvwie««}i^3iia je  bda  hisna  gospodiuja.   BebbtftT\ Lkder ao.iie^ske  prebivalc,   n:js»   bili haremi,   tudi he jece, kief fri imeh zena prt*ziveii  svoje- dni v drnjSM" draz-h'.'prjfe&nic.   Oaa je  bila mo^u tovariSica v »a-kooski pdsteij-, pri mizi in druziU hiSnib opravilih; Pri.•¦-Argivcib je bila le ena p.ava   go^podinjsj, v Werner se -ta mali naroi uisto loci od driuib  jnttanjib r-narodov^ Pri Homcrju vidimo, da se udelegujejo   diJi javnih «-pravil, na "pr slovesnih.javndi dwb«vproeMfc "P*aa-" n6:ie d»i napravljajo jivae plesc; pevski abdrl dektefe se vrs-jo poleg onih m'adeni^ev.    Na AhilGJevem S6itu f v.dimo, kako ddcleta in inlailenci skupno rftjajo in.se: objeinaj*.   Tali na nlieah se pnkaze dekU,   akoiittta kaj opraviti ali pa iz   radOvcdnosti*   gostora   strtfti'cjjo, pomagajo jim s? obleci >n sleii, tudi pri. kopanji;   pri gostijab so nnvzocne, kino in I:§p si knpnjejo sameod tnjih kupcev; nrikazejo se ^Ud^ie tudi prjjavoibsbQ^
okrajnega glavarja in namestnij§tvene*a svetovalca g. Winklerja.
Mi 80io uze pri veeih prihkab izrazdi svoje po-sebuo spoStovanje do tcga gospoda zaradi njegovega vsestransko marljivega inpravicnega postopanja v nje-govi sluzbi in ce tadi daues enako svoje odkritosrcuo zagotovilo ponavljamo, moramo vendar izreei, da fy si dali goriSki Slovenci naj jnsniSe sprieevalo popolne politicne nezivloati, ako izvolimo c. k. antdnika, za svo-jega edinega zastopnika v drzavnem zboru. Da bi roogli vec poslanskih raandntov oddati, naj hi se bilo, (dasiravno ae kg taceg.i ne da lehko mkdar o-pravi&ti), a pomislite dobro, da po§ljemo goriski Slovenci enega s a meg a poslanca na Dunajl In se ta, naj bi bil odvisen od vlade, zdaj ko gre za resitev tako veleva$mh priuoipielnih vpra&inj?
Mari bo vladni slnzabnik razkrival in octtal svoji gospodinji, vladi, krivieo, ki so gudi avstoijskim Sl«»-vanom pa krivi&nem vohlnem redu, onej vladt, katera je to volilno postavo Nemcein v kor-st, vsera drugim avatrijskim narodom v veliko skodo skovala? Mar: bo uradnik energicno nasprotoval, ce budo hoteli miimtri ?ojsko porano&iti, ali jej vsak cas druge umforme, dru-gaono orozje oinisjjevatt, v ta nameu ogrorane zneske na posodo jemati, alt obstojece davko vokSati ali celo novo vpeljevati? itd.
Dosedajne sknsnje nas uee, da s« uradniki — pos-lanci ali morajo sukati po vsakratni vlad;, ali jih pa ona tako zasukne, da postanejo neskodljtvi. To pa nam ne more biti na noben nacin prav, kajti na eni strani je nedogtojno za nas in dostikrat ne.zmerno Skod-Ijivo, ako se nas zastopuik v vseh najvazuisih zadevah vklanja vladnim predlogom; na drngi strain je pa ne-spametno in eisto nepotrebno zahtevati, da bi postal moi, kateri nam v svojem delokrogu kot visi drzavni uradnik lcbko mnogo koristi, mwkmk v brambi nas h pravic in iuteresov, ko imamo leliko dobrega, neodvis-nega zastopnika, kateremu se uijjprav nic bati, ce §6 8 tako ostrim mecem zgovornoati in uma a-govarja svoje zastopance, njibove pravice in koristi.
Ozrimo se drugara v sosedne dezele in stejmo, koliko uradnikov najdemo turn v razlicnih i manikin poalanakih kandidatov ? Povsod, koder se je politioua razamnost uze otrocjim povojem izvila, ogibljejo 9e, razun prav izvanrednih primerljejev, drzavmh uradnikov, in jib ne marajo imeti za puslance niti v drzav-nem niti v dezelnem zboru. Mari hoeemo sarao mi Slovenci na GoriSkem, o katerib uze povsod trde, da smo za<5eli v zadnjih lotih pravcvrsto napredovati, po-liticni otroci bstati do vekomaj ?
Spo&tujmo aicer moze, kateri v drzavni sluzbi pravidno in marljivo za nas delajo in skrbe in izka-zujmo jim svojo spodobno hvaleznost, koderkoli — sanio pri volitvah nikakor ne. Nas poslaneo naj bo neodvisen od vlade, da bo mogel neustrasljivo in odtocno zahtevati in braniti nase pravice in zagovar-jati naSe koristi. A glejmo, da bode nekako neodvisen tudi od s am eg a sebe, to je, da mu ne pojde pred vsem za svojo Last in mosnjo, za visoke slu/be, ^astne krizce na prsth in vitestvo — ampak vse za narodov dojSjevni in materjalni blagor in naprsdek! — Bog claj naSim volttvam srecen in casten izid!
fz Gorice 23. sept. [izv. dop.] (Nekaj o „Glasbeni Matici") Uze vedkrat sem bil nameojen spregovoriti v „So6itt nekaj besedij glede novoustanovljene „Giasbene maticeu; denes veudar hocem o njej (Glasb. m.) tukaj nekaj drbniti,  tipaje,  da  rni  stovani   gospod  nrednik
dih in zborib. Iz teh porocii se lehko razvidi, da so bile vsaj nekoliko spostovane in cenjene.
Penelope nam sluzi v izgled. da so bile telanje 2enske pripravne vse zrtvovatt za svojega vaozo. Jskre-no mejsebojno udanost nam pricata Hektor i Andro-ma^he. Zadnji izgled prica tudi, da so se vendar nabajali blagi dahovi, kateri nijso iskali pri zeostvu poltnosti in mesenosti, temvec da obstaja freca tudi v edinosti ob^utljivih src.
Ako vse te razliene vesti se eukrat pregkdamo, 8poznamo takoj. da je bit polozaj zenstva v joaaski dobi razlicen, in sicer nahaja se skoro toliko razbk, kolikor je bilo grskih narodicev. Jaz mishm, da so bile zenske v pravi Grecijt veliko   boije  suznje,  nego
Sri Joncih v mali Aziji, in da Homerjeva porociia za-evajo le zadojs. V obce se more re5i, da stoji zen-aka pri Homerju vise za eno stopinjo, nego pri drnzih jutranjih narodih.
Se. enkrat moram pooavljati, da ob istem cast: nij bilo pra^e mejsebojne ljubezni; zena je bda vec ali manje vendar le dodatek mozu, sredstvo do namena, katerega jej moz predpisuje, ia katerega sam odlociin doloci. Udova brez otrok iu neomoieno dekle, to je kolikor toliko nepotreben i'an cloveSka tiruzbe. Lju-bezen mladenica do device nij bil notraoji ^ut, dobro-hotoo pri}akljstvo in nezna iaagaenost, nego le strastna zelja po njeni osobi, in le da bi jo loze dobilj se jey je botel prikupiti. SpoStoval in ccstil je mos svojo Lcn?t kakor svojega svetfega stugo\ in tak potogaj je zjftvzimala tudi v druzbi.
Socin radovoljno bo pripustil v svojera  cenjenem li^tn malehen pro^torcek, da. mpram izraziti svoje misli.
Vsakuko vazna je ustanovite? nGlasbeue Matice;* kajti Sloflfeia'ci sm^ jfiko sa ra lej, kar se ttce muzikaine literature. ,fisiaj|hen broj muzikalij jt», ki bi bile kaj prid*; vecim*,jt» le slabih pesaij, zlozenih od sklada-teijev nevieb»ih tega imem. Cerl^vene pe^ni misajo se s posvetn.mi i tako uabajamo tadi nLe skoro po vsem Slovenskem, da cerkvena muzika jako trpi. To so menda ustanovitelji n<jr|asb. m.tt kaj dobto sprevideli i zato so se nakanili ustanoviti receno matieo, kteri bi bil eJini naiog: izdavaci dobre skiadbe, posvetne ia cerkveiie ter siriti lepo in dobro petj^ po Slovenskem Kaj bocete srecneje misli? S tern bi se tudi jeia mu-zikalna literatura veksati i po kratkih ietih smeli bi Slovenci boije ponosni biti, kakor smo sedaj.
Men«la j» minulo uze leto in dan, od kar Re je „Glasb. matica* ustanovila; alt pa smo ol nje dobili v tem ca^i, kar smo se od nj^ nidfjaliV - Nikakor ne. Ediuo dtdce „#«lje" zaglOilalo je §e beli dm, o 1 kar zivi ta matica. q^sak. zacetek je tegak", smo raenili, ko smo dobili po dolgem eakanji ono tlelo v roke. Mi3li!i smo vendar, da pojde vsaj za napreje, stvar bolje od rok, a vurali smo s-. — l'u cudnem slueaji videl sem neko pismo, ktero je gosp. D. pisal uze zadnji dni m. m-tja iz Lj:..nekemu goriskemn ro-doljubu; pise naimer ta gospod, da upa, da se v teku enega meseca zagledajo beli dan nekten ceiverospevi, izdani po nGlasbeni Matici-. A od tega ra^a preteklo je uze vec ko mesec, a se duba ne sluba nij po no-ber.em dnigem delu.*) Ciulno se mi tudi to vidi, da se zdaj nic nij sliSati: kateri skladatelj y\ dob I darilo za najboljso slov. maso, ktero (darilo) je bib razpisala »G1. MaticaK do prvega dneva meseca jubja t. 1. §e nekaj dnij - in September je potekel, a se v nobe-nem listti nijsem kaj cital, ce je „Gl. Maticaa, kateremu mnziku za njegovo ma.so namenila razpisani dar. Mar pa noben nij postal kake mase za ono darilo? Ne, tega ne; kajti dobro vem, da je dobila matica na njen poziv marsikatero maso, dasiravno bi clovek — co bi ga rodoljubje ne gnalo — za ono p:6!o danlo (10 f. v sreb.) ae ne prepisal mase n<», ne pa celo se kompomral! Kaj tedaj z maso; pride li ktera na dan ali neV Morda pa matica zaradi pomanjkanja mate-rijalne podpore ne more cvrsto napredovati, ali jo kaj drnzega zadrzuje? Glasbena matica, oglasi se! ker tvoji udje uze nestrpno <5akajo ne vedoc, cemu tvoje molcanje. Niti v enera slovenskem listu se ne bere, kaj je prav za prav uzrok tej zamudi!
Zalostno bi bilo res, ce bi „GI. Matica'-4 jedva se narodivsa bila uze v nevarnosti pogimti! V srce bi bolelo mene iz zmaao vred vecino pravomislecih rodo-Ijubov, ce bi morula „G1. Matica" nehati svoje name-ravano delovanje. Zato pa Slovenci! Vam,kojim je kaj mari za milodonece petje, Vi, ki s« kaj brigate, da narod slovenski vsestransko napreduje: narot;ajte se v ogromnem §tevilu na „Glasbeno Maticou (placa se sa-mo 2 fl na leto) i pomagajte i Vi kaj pri tem tezav-nem zapocetji! zadoji cas je, da je tudi nam Sloven-cem to skrb, da napredujomo tudi v muziki, kajti s tem dospemo do vece omike in do( vece casts. Torej na noge! Viribus unitis!
Slavno vodstvo nGI. Maticatt pi prosimo poaizno, da bi skoro racilo v kakem slov. listu objaviti: kaj je prav za prav uzrok, da „G1. mitica* ne more krepko napredovati.                                                    F. —n.
*) Ravookar jc prisel na svitlo en zirezek obscgajod stiri izvirne korapozicijc.___________                         tTRED.
Iz Vipavskega 17. sept. [izv. dop.] Treba si uze vihati rokave za volitvene borbe, ker se volitve drisav-nih poslancev brze zacno, nego smo mogli pricakovati. Nekatera zupanstva se nemajo tiskanic za imenike \o-lilcev, volilnt mozje pa se imajo votiti po kraeckib ob-cioah uze 9. oktobra in 6 dni po tem bodo izvoljeni mozje vobli poslanca. Vidi se, da zivinu v stoletji ieleznic in tetegrafov •, vse mora iti naglo,. kakor blisk. x\Ii je pa mogoce, da gre v fcaki nagltci vse tak.? red-ao, kakor postave dolo^ajo, toje dm go vprasanje. (5as mej volitvijo volilnib moz in dnovom volitve drz. poslancev je pa tako kratek, da je skoro nemogo&e skli-cavati v posamezoih okrajih volilce k dogovoru otako yelevazaaj zadevi. Pa to je menda vladni stranki prav; kder nij porazumljenja, tarn lozej za svoje na-mene deia.    V motni vodi je najlozej ribe lovitr.
Na Goriskem imamo Slovenci sarao euega poslanca vohti in presneto zalostno bi bilo tedaj, ako bi se vladi ali pi nasim pravnarskim nasprotmkom ribji lov posrecil. Res je sicer, da bi bil vsakakor Slovenec izvoljen, naj zmaga katera si bodi s'.raaka, tola zave* denim drzavljanom ue more biti to vse e.io, ali se voli od vlnde olviseh mo2 za poslanci, ali pravnar, kateremu so stanovske pravice vise od narodnih, ah pa od nikogar odvisen, svobodomiseiiii rodoljub. To je gotovo vebkanski razlo^ek, katerega naj bodo nasi volilci dobro premislili, predeu stopijo na volisce
Pred vsem pa nam treba skrbeti, da poidejo volitve volilnih moz po sredi, kajti od tih je vse qdvisno. Naj < bi se povsod volili za narod vneti postenjaki   zaneslji- I vega znacaja,   razum;ii in  zavedoni  ni)/je, uzivajooi zaupanje svojih sos^dov, kateri lehko sodijo, kaj   mo-remo Slovenci   pricakovati od vladnih   mois, kaj od
tacega inoza, ktiteri je celo svoje zivenje in vse svoje moci posvetil slovenskemu narodu, kateri samo po tem brepeui in nepreatano na to mish in deia, da bi .mi vse avoje svete pravice dobili in da bi se na§e stanje v du§evuem in materjaluem oziru vsestransko zboljsalo.
N«§ii drustvo je dozdaj vsolej hoddo po ravnem p«itu in prav za ti>, ker je bilo tyegovo prizadevauje vselej odkritosrcno roduljubno, zelo je niivadno uspesen sad. Tudi, ko je kandidata z'i pnhodnje driavtio-zborske volitve nasvetovalo, imelo je pred o6ini edino le korisfc goriskdi Slovenoev.
Ta nasvet izvira iz resnega prepricanja in Cistega rodoljubja; za njim nij prav nic skntega, nobena se-bidnft namera, noben nevarea naklep na vero ali kar si bodi, pa tudi kioavskega niL. Vsi drustveniki Soce v«do, da je nas dr. Lavr.c prjtes^ant, a oai so tidi prepri&uii, da je postenjak  od  pete  do glave.
Ni to trduo pivpric inje^ snu zidali njegvo kan-didatuxo. Kaj je dr. Tonlcli in kaj njemu upat sme-mo, Socani dobro vemo. — To vedo tudi drugi, c<?16 „Glasovei- ali nGo.'idatji11 ved(» prav dobro, koliko se morejo na svojega kandidtta zanasati, t>da „in der Not frisn der Teufel Fliegen" pravijo Nemci; ker ue-majo druzvga sposobnega rai^a v svojih vrstab prisla jim je Tonklijeva Ciastilakomnost na porno^
Veckiatni pogovori z mnogimi dubovniki so nas prepridali, da nij pravega zmpahja na oni strani do njega in za to ne moremo drugace soltti, n*)go di je dr. 1. po nemsko receno ,StroUmaona gonSko-prav-narske stranke.
§e en kandidat je c. kr. nameatnijsUveni svatova* lee in okr. glavar g, Winkler. On nam je sicer v SI* Naiodu povedal, da ne kandiduje, a m» vemo, da ga kandidujejo in to nam je zadosti. Mi imamo vae spo« stovanje do vrlega mo2a, ker je v resnici uJie iiopogo dobrega sto/il na Goriskem. in ra«li pmnavacno, fa «o v in irsikaterem oziru in posebno kot narodni uradnik odlikuje mimo vseh drugib okrajn.h glavarjev, ' kolikor smo jih irael in jib Se im.rna na Gariskem; toda nase nacelo je, kakorsno je ono vseh zavedenih, svobo-doljubnih drzavljanov, uradnikov he voliti niti v de-zelno niti v drzavne zboro in politiskih uradnikov. n?.e celo ne, ker so oni in morajo biti v nsjo/.i zvezi z vlado in tedaj ol nje popolnomi odvisni. Mi moramo takim mozem, kakorSeti jo Winkler, hvale&ii biti za njihovo uspeSno delovanje, toda dr^avnopo^lanski man-dat n\j pri.neron premij za to. S poslanstvom posta-vimo zaslnzenega mom na nevaren led, na katerem mora pasti ali v narodovih oceh, ali pa v vladnih. V prvem primerljeji zgubi veljavo in 6astno ime pred narodom, v drugem pa veljavo in upliv pri vladi, ce ne celo sluzbo. Mi pa ne zelimo ni enega ni druzega, marvec" je na§a odkritosrfina 2elja, da bi nam g. Win-, kler se mnogo let bodisi kot okrajui glavar, ali se rajsi na visi stopnji, kolikor se da, koristil; taj .smo tudi preverjeiii, da v tem delokrogu lehko mnogo vev za nas doseze, nego kot od vlade odvisni poslanec v drzavnem zboru.                                           St. B,
V Ljubljani 22, sept. [Izv. dop,] (Volitve.. — CiffOr va tode zmaga ? — ^Narodna tisttarnn.* — «iStocett»-ja.u — Jenkooa slavnost.) Volitvo v drzavni zbor za-nimajo, da popolnem prevzemajo vse javno iivenje, . Kamor prides, a komer govoris -* drzavuih 'poslancev volitve so na tluevaem redu. Ako vprasai, kako je z maticnimi volitvami, kakor z drugim? narodnimi drn-stvi, ki navadno jeseni obhajajo svoje obene zbore, od-govarja se t:: flZa take stvari nemamo 6asa. Vse to pride p» volitvah na vrsto.tt — Kakor je na eni strani vesela taka vztrajna politicna delalnost, tako se je- na • drugo plat batt, da bi vsled te zive, vse kroge pre-sinjajoc<j p.)liticne agitacije skode ne trpeli tisti na-rodui zavodi, kateritn je pred vsim skrbeti za sloven-skega slovstva rp„zvoj ter zasp'.osno omiko slovenskega naroda. Sploh se v teh politiuuih bvjih zivo cuti. kako malo imamo se prave nirodne intelligence. Ce se ta za pjlitiko upreze, pa slovstveni zavodi Skodo trpe in jo morajo trpeti, ker se p.i tem politicne frak-cije tudi v teh zavodih uguezlijo. Narodnih dfuSt^v pravi name i kratkovidni izgubimi izpred ocij, ne pa-' zeci na to, da v slovstvenib, ucitelj-tkih, denar.iib, bral-mh, zabavmh zavodih ne smemo gledati na politiCno nazore i zveze, na osobao prijateljstvo aU sovraStvo, ampak na obeno blagost.
Kar se organisicije t.ce, je na Kranjskem pri *seh treh strankah (pri narodni liberalni, narodni kle-. rikalai i r.emski) dovrsena. Glavno delo je uze gotovo. Zdaj Si razglasajo kaodidatje i zaoiaja se hudi osobni boj. Govoril sem z uptivnimi mozmi obeh narodnih stramj in iz teh pogovorov sem posnel, da so Ijub-Ijanski prvaki (recte klerikalc!) izgubili mnogo veljave.. upanja i srea.
Ker pricakujemo od politicne mzumnosti goriskih Sloven-cev, da goriskega kle^eplaza dra Tonkli-ja gotovo tie izvolijo, ker v ptujskih kmetskih obcinah netnskf kte-rikalec Herman prav mc* upinja nema, da bi prott narbdnemu liberalcn dru. Ploju zaiagil in ker je vo-litevdra. \o§njaka prav p» polnem zagotovljena, po tem lehko sodimo, da bode vdrJSavnem zboru sed'eh vec narodnoUhemlnih nego narodnoMenkalnih sldvcnskih poslancev, kajti ce se vsi klerikalci i prvaki slovenskega narola na glavo portavijo, ne morejo veS syojih
mo& na Dnnaj poslati kakor — 3, v najgorSetn slu-<5aji 4. —
.»..'.' I ba§ za to, ker prvaki vidijo, da se blijja konec njihovega vsega mogo$nega upliva, so zadnji eas vse sirune «apelj, da bi unidili all vsaj ob zaupanje pri* pravili tisto narbdnoliberaluo tabori|6e, v katerem so se zopeV njenajostreje strele kovaleinizkateregase§esedaj na nje najogroinnejse bombe izpuSeajo ~- „narodno tisharno." A vse njih strupeno crnjenje ostaja brez uspeha. Zavo I ocl dne do dne veseleje napreduje. Sedaoji tiskarni&u. voditelj trgovee Turk bode v krat-kem sklenil racuno. ki se bodo predlozili obdnemu zboru, sklicauemu po clovrseaih volitvab v drzavui zbor. Toiiko se pa uze zdaj more refii, da jedraftneresoi^^ kar so zadnje tedue na§i pobozai prvaki,i doprvaske kreature o „nar. tiskarni" nesramno sinli po sloven-skem svetu, kajti uze zdaj se iz druStvenih racunov jasno vidi, da se ne bodo samo vsi vehki oinovni stros ki pokrili, nego da bode se toiiko denarja ostalo, da se tndi akcjonarjem zraerae obrestt izplacajo. Pri tej priloznosti opomuim, da banka „Sk>venija" se nig-der ni] oporekla wNarodovegaw trjenja, ka ima samo 70.000 glJ. od vsega vplacanega denarja se v svoji blagajuici.   Hie Hhodus, lite salia!
Ad vocem rSlovenijaa Vam moram povedati, da se po vseh kranjskih dekanijah z nem ski mi okroz> nicami nubirajo narocniki i dobrovoljui doucski za kle-rikalni politicni casopis wSlovenija;l, ki so bode baje v Ljnbljani nstaoovil. Veste-li, kedo bode temu kleri-kalnerou listu urednik? Neki prenapeti stajerski pop dr. Sue, ki je zaradi svojdi breztaktnib, v osobe se zadirajofth predig uze veckrat se sodnijo prisel v kon-flikt. Tedaj .kranjski domaenii* svoje gore listu uiti spotobnega uredoika ne mogo dobtti v svoji sredi. &tajerec mora priti! Zdaj pa pomislitf*, kako so se pred kratkim „Noviee" na Stajerce kameoje lucale, osobito pa na dra VoSnjaka. To j« dosleduost, knj ne? - Sicer je pa tukaj obeno mnenje, dabodednov-nik„Slovenijatt Bleiwtdssov ^omnibus" pokopal.
Lepa slavnost se bode praznovala 28. t. in. v Kranji. Odkril se bode namiee spomenik na grobn naioga velikega Sim on a Jenka, katerega je iz na-brezinskega marmorja izdelal radovljiski unittnik, g. Yurnik. Ker je udeieievaleem t© slavnosti voznja po zeleznici od 26-BO. sept, dovoljena po zniiaui ceni, ker bode dramatilko, patako » pisuteljsko druntvo 28. sept. zycc>r v Kranji napravilo veb&istno besedo in za to, ker je Simon Jonko edon njijslavnej.s.b in naj-pHljubljenejSih slovenskih. pisateljev, se nadejamo od vs b slovenskih stranij, tudi z Gori§kega, mnogo od* Iti'-iih gostov.                            .
Politicni pnegled.
Volilno gibanje jc doseglo svoj verbunec; mi-slilo se je, da vlada ostane popolnoma pasivua pri teru gibanji, a zdaj se vidi, da se boce minister-stvo §c zmerom drzati stare listavoverne politike; namestnistvo kranjsko je namreg te dni razposlalo okroznico, vkateri vsem glavarjem ojstro priporoCa, naj gtedajo na uradnike, da ne bodo samo volili, ampak tudi po wsej moei agitovali za ustavoverne kandidate in da naj vsakega uradnika, ki bi temu ukazu proti delal, najuestuiilktt nazn^)iijo. Naj se iz tega nasi volilci prepriCajo, 6e je mogo^e urad-niku v dunajski lesenjafi glasovati proti ustaToyer-ceui. Takini gospodom, ki uradnike priporoCajo na-semu Ijudstra za kandidate, smemo Waj po pravici ocitati, da so privrzenci usta?overceTt nasih najve-&b sovraznikov.
(jlede* volilnega gibanja na Slovenskem imauio zaznamoTati razun oklica centralnega volilnega od-Ijom v Ljnbljani na Lelu denasn,|ega lista, se dva tb*nga oklica politiifnega druStva jjTerdnjava" na Kuroskem, s katerima priporoca to dcustvo koros-kim Slovencem g. Fer. Vigeleta in L g. Andreja Einapielerja za kandidata slov. oWin v Celovskem in Beiuskeni okraju. Oba ta inoza sta izvrstna Slovenca, in ker se je nadejati, da zmagata, smemo upali, da bodo vendar enkrat tudi koroski Slovenci zastopani na Bunaji, kar bo na vsak nacin lep na-predek v narodneni obziru.
Zmaga federalistifne stvari je mnogo odvisna od volitev velikega posestva na foskem; (5e zmaga v deskem velikem posestvu narodna eeska stranka, po torn je federalistom zagotovljena vefcina v novem dr|i sd)oru. Za to ministerstvo najveco svojo po^ zornost obra^5a na «5esko ¦ veliko posestvo in knez Auersperg sam bode stopil na tfeto volilni agitaciji v Pragi.
Vktfub vladnemu pritisku pa utegnejo ustavo-verci pri volitvak zgabiti veciuo,.. kajti ustavoverci so nemsko yudstvo tako spridili, da se u2e malo briga za volitve in da nij vei?   zanesljivo;   zatoraj
pa nasprotna pravna stranka v nemskih kronovinah pridobiva mnogo tereiia.
Kakor se slisl iz zanesljivega vira, se bodo % novembra, 2 dneva pred zaCetkom dr^avnozbor-ske sesije, se§li vsi federalistifini poslanci "v kongres na Bunaj, da .bodo sklenili, ce gred6 v dr^avni zbbi, ali ne. Za to politico taktiko smo bili mi od prvega zaSetka, ne zdaj, ampak Sole po dokon-canih volitvab in po poznanji lastnih mo5i je mo-goee razsoditi tako razno vprasanje. 6e bodo vsi zastopniki federalizma skup dojoeevali odva^ne ko-rake, po tern se zamore misliti na uspeh federali-stifine politike, ce se pa bodo federalist! locevali, kakor so se dozdaj, po tein bodo ustavoverci §e zmerom in se huj.se udrihaU po nenemskih narod-nostih in mi ne bomo v staau praktiCno porabiti mnogih pregreh ustavovercev.
Na Dunaji so bile preteSeni teden velikanske slovesnosti na Cast italijanskemu kraljn; dunajsko ljudstvo ny menda Se nobenega tujega vladarja jsprejelo s tako naydulenostjo, kakor* je sprejelo Viktorja Emanuela; na tisnde in tisuce ljudstva je kralja pozdravljalo pri njegovem vhodu v mesto. Na§ cesar in vos dvor ga je enako prav prijateljsko sprejel in italijan^ki in na§i diplomat! so se obis-jkovali in najbrze kaj sklepali, kar je za zdaj ie tuganka. To popotovauje je, kakor se vidi iz vsega, Bismarkoya demonstracija proti restavraeiji franco-ske monarhije (kraljestvo), na katero misli franco-sko ministerstvo in konsorvativna veftina fmncoske narodne skupsciue.
| Kralj Viktor Emanuel je v nedeljo zvefier od-potoval v Berolin, kder ga fiakajo Se vefie slovesnosti, kakor so bile one na Dnnaji.
Sli^i se, da se bode vsledtega potovanja skle-nila zveza mej Avstrijo, Italijoin NemSko; tazveza jo obrnena proti francoski mowarbiji in splob proti gibanju katolMko opozicije, katera bi rada sv.o6etu s pomocjo francoske monarHie zopet pridobila nje-govo ddavo. To dni so bile tudi v Eimu velikanske demonstrate Francozom in italijanski ^asniki pi§ejo, da to kar Mi rimska kurija se ne bode inikoli vresnifiilo.
Na splob pa je opraviceno mnenje, da je ta Lveza za to nastala, da se zajeze* cerkvene borbe, katerib se boje vse tri drzave, vsled bnde agitacije, ki je zadnji fas povsod nastala.
Razne Eesti.
(%' kmeiijuko lt»So) v Gorici se sprejemajo di-jakt ie do prvib dnij oktobra. Do zdaj se je oglasilo vec slovencev nego itabjanov, a obojih 5e malo-. Ne-koiiko je tega knva okoliScina, da se podudevanjn na kmetijski soli zacne u?.e zadetkoai septembra. Tisti diJuki, kateri prestopijo i2 tnkajSnje realke ali iz gini-naziju na ktnetij>ki} solo, morali bi potem takem prav brez poditnie ostati, kar poditlei zeljni in potrebni mladini nikakor ne more biti po volji. Naj bolje bi bilo, da bi se vse nas« srednje Solf, mej katere n§te-v^imi tudi kmetijsko, ob enem zaOelo in koneale ia sfeei- ob istem 6asu% kakor drugod. S tern bi se mno-g|im neprilicnos im v okom prislo.
- (Priinorsko nri4eljKk<» «lrnltv«) je v svojem pr-vem obenem zboru. dne 4, septembra t. 1. izvolilo si prvoBedmka AvgustaLebani. blagajnika Tomaza Juga; odboraiki so: "ajec, Kaoclar, Kriiraan, Svara, Setni-c>r, Koinavoc, Sternad. (ilede 2. tocke dnevnega reda: „Ktajni solski sveta nasvetoval je prvosednikv postavi od 8. fsbr. I8t>9. te-le spremnmbe, katere je zbor eno-gjasno sprejel:
a)  Nravoa obna§a uoiteljeva naj ne bode pod nad-zorstvom krajnega sveta, ker je ucitelj uze kot drza?-ljan podtozeu splo§nim zakonom;
b)   ucitelj (oziroma voditelj) obcoje v s dskib za-devab naravnost z okrajaim svetom, doticni odloki se let naznanjajo krajuim svetom;
c)  krajni 9vet nema v zadevi didakticno-pedago-gipnth stvarij nid opravtti, to j*i naloga okrajuega in (tyzelnega nadzornika;
d)  u6iti*lj naj bode po mogocosti krajni m svetom na krmilu.
Kot 3. tocka sestayii se je in sprejel ucai certei za razdeljene eno- in dvprazredfiice (objavi gaprihod-nji „Slovensiri n6iteljtt).
(St- .«ndr«*>kta citalnicu]  napravi  28. septt be* se^lo s petjem, deklamacijama,   goyorom  in s Suloigro ^upantt.   Z»eetek besWd^ o %!. liri zv. Pred besedo bode o V»6- u,i tombola.    Neulje pla^pjo   20. novcev i vstopnine.                                                                Odbor.     [
i -x ^J"^** Zaradi nevsediiega dogodka na tu-kajSnjem kolodyoru, ko seje pripeljal ifcaljanski kralj Viktor Emanuel, so zahteyali neb»teri mes^anl nai mestni zastop zacne uataneno prei-skavo, katera. nai bo razjasnila, kaj in kako je bilo. S,:iresiastveaii zbt>t je to stvar izrocii posebnemu odseku. IzM bo naibrie. kakor po navadi: veliko kt.kodaji'a.ja - pa mal0 »K nie jaje(5.
(t^rof Kar,»i c«ro.iiui> 8e je, kakor smo nie zadnjic porocab, odpovedai Zn,» movafjii v Gorioi Mestm zbor nij sprejel te olpoved, ampak mu ie, p*av pnjazno prosnjo na Dnnaj poslal, naj bi vendar Se dalje ssnpaail.
(*oV« wino) 8e ne bo smelo v Gorici prodajati pred 10. (.ktobrom v ogib kazni od 25 do 100 gold. Prav tako, aaj nam ga bo Ae prezgodaj zmanjkalo.   ;
(KiirMV«.«Ven« r«..ii«r^ v Gorici bo ugodne, Kogcevdi je v mesm se 8, tnje v boluiSnict in ft v; pnvatnih lusab; kakor kufce, bodo menda vsi oadravili.
(f*. Aniun vrirt) vrlo igveden posestuik v Koba-ndu, je lmenovan za poroCevalca v, k. okrajna ceniln** komissije v Se?.ani.
(«, f rnnjo k»Mi«) bivsi supient na gori&ki it-aikt, je imenoviin za detimtivne^ u^itolja na realnejn gimnnziji v Novem Mestu. Cestitamo ufiilisai, katero dob! tako izvrstnega zg.ulovtnarja.
(oiir».fni nlitcijsm sn«r) je bil v Tolniinu dne 11. t. m. VrSd se jH tako Ie: 1.) Vvodni govor n»U zurmkov; 2.) Nasvetii glede okrajne uuito\|»ke kniiaiee; 8.) Ivaj je sronti, da se solsko obiskovanie poipaSi V 4.) Uesetinslw deline, kako so in,iimi ra^qni? bhltMi* govor o novi metriiSm meri, Vvodni govor je bil r«z» deljen v dva dela; v 1. delu je hvaUl g, nadzomiKf kar je pn nadzorovanji sol bvalevreduegti, ua«oK.v,3y delu jo pa govoril o napakab in nezadoRtnostjh ptf raznib predmetih ter Bpodbujal k napredavanji, da,ae dose^ejo postavljeni smotri. Med govoram nil imendt val nobenega ueitelja, nobene Sole, da bi he kedo ne dutjMaljenegH. Kon^ije avoj govor je zaupraiai, alt, una kedo kaj nasproti opaziti? Ker se nij hotel no-baden oglusiti, se koj prestopi k drugjlm toCkam, kteii so se po tern Jivahno razpravljale. 0 zadnji toew je! najvee govonl g. nadzornik ^uidareid, tep kazal pot, po kteri naj se ta novi predraet u6i.
(Za.B^nHi) j)va „v. dasti gospod^ .fa poslala y dunajsko razstavo eden med, drugi. Uva^i te^an. TD;-jima je dajalo pravico do brezpla^nega ustopa v;rgzr stavo. Pa v. 6. gospodoma nij bilp,. to zadost*/ Zvi-jaenw si pridobita ieleznicne iistke; za brezpla^ vp?.*/ njo na Dai ,*j in tako sta selepo vozilo zasfpnj, dokJep-je slo in moglo. Kar ju nehadqma z^sa,^rv Nabr^ini ostro oko zeleznicnega revidenta in morala sta {Hftdfttft ztaytn potniug — se globo. Ali nj bilp to vfuiJiOi budo — zasacenima skopuhoma V                 .           .
Ci-r<»r«M»r 'ip«vm; bode vale J narofibe kmetijsk^ga dra§tva govoril v Cirknom o. oktobra 1I8J73. kinejbijg^i govor, opozuiujemo kmetovalce cerk.ljanskega okr(aja, da se v obilem stevi'.u ud«loZe v»2nega km^tyskega shoda.
(%M«nanilo.) Podpisano prinlsediustVo, zagp-tovljeno, da mu bade o I zaloga, kt je namenjen za svetovno razstavo m Dunaji, se nukaki znesf>^4 bsjhpj, razpiisuje, ako bode osrcditji odbor to potrdii, ne^o||)fOt stipendij po 70 gl. za tisto, ki se pecajo z naprayq kmetijstvu potrebnih stvarij, kakor za kpvafie, l$pje-podkovalce, pintaije, tesarje in druge in aicer aanio^za bivsc licence dezeine kraetijske sole, ki so pod^evanjej z dobrim uspebom dovrsili in ki se se vedno'b kine-tijstvom pecajo, da bi se udelezili svetovue ra^stave na Dunaji.
Stipendijsti morujo 10 dryj objsjsavati razstavo in posebno polrebne stvari; pjp> te^v Jjnorajo poroeati o tern ustmeiio ali pismeno in pregledovaii, katere'stvari so naj bolje potrebne in pripravne..
Pro§nje naj se oddado  y.upanstvom,  in,  aicer  na tak nacin, da bodo mogle poslednje najvige'do^te^, ( meseca podprtu so svojim   mnenjem  poalati   podpisa-neuia piedsedni§tvu.
C. KR. KMETUSKO DR]U§TVO
v (jra-,ci 12. sept. I873t.                    '     •
(«. ««iiiinM-Vcr<ieiaki) je poslal svojo iz?rfltn<ij(--knjizico o gospodarstvu tudi v Gonco; dobi Be. pet,; citalnidaem cuvaju po 30 kr.                                         '
Naj jo nase kmetje pridoo kupujejo, ker. Be bp4^ iz nje gotovo vehko lepega naudiii.                           : ' ['"'
(Viijnovctfi* vesf.;   Ministe^tvo   je   ielegfa&<:B& ukazaio direktoriem.a na Ijubljans^i gima^i W *Y$&>¦'¦;' da's 1. oktobrom t. 1. iinajo prent-ha^i sloyensteji parar lelke na teh zavudih.    Evp krasne, raynpp^^ptfi«r v>
51. Nar.
ICmetijske r-trgtnrske- v*sti.
(0 pridelavanji zgodnjega spargelja in Icromptrja). (Dalje.) [A. Spargelj.} K»j rastline na svetu, da bi biJa v eni sami sorti zastopaua, marvec jib je od y»aka ve6 ali niaoje znamb. Poraislimo le ua nase naj na-vaduise kraetijske rastline, na pr. fcofc'ko rnxliduih sort grozdjn, krompirja, ittl.
Spargeljev jo- tudi ve6 sjrr, giavitt razioeek, po katerem jih vrmaiji razloeujejo, jo pa d<ibelost lniacie rastline, prvega pogaujka, ali spargesja samega v pra-vem pomenu besede. Tu se iazlocuju debele m t»juke sorte. Barva, all so rudeckasti ali pi rumeno-zeteni-kasti, se sicer tudi kot razioeek navaja, vend a- je to razloeevanje maujse prakticne vrednosu. Da je uehe'i spargejj viSe cenjen od dr.bn»*ga, je uz* obfi-i z«a.io.
Zaradi tega JiocHino koj uns* k«ne uvalo,\ katun navadno le prevec Urobnikasto surto sadijo, na boljsy debelejse, da reci smeino, na izvisine son* upozoriti Dva spaigelja sta, katenh sb no roue zudosta P»»-porocati: prvi j« ulnwkt spargelj ^Uliner Spargel), drogi pa ftnglozki vehkan (Eughsehe liiesenspaig*0. Glejte! ako kocemo, da bo .to nas Spargelj kedaj tako alcTel kakor oui v mnogih drugih krajih, in to bi prav lehko ~ prvi pogoj je ta, da si pnskrbiino, zgorej navedeui sorti. Seme, ali p>, kar je se veiiko bolj&e, eno ali dve letne koremae, dobi se v vsaki duuajski semeuski prodajalnict. Posebno pa priporocarao pro-dajalnico aGedriider Weysin^er naDuuaju StadtFran* Josefe Quai Nr. 26.a
Pa dobia sorta vendar mj se vse; ti^ba, da se spargelji tudi praviluo obdolujejo. Na tern je narveo leze'ee, kajti od tega jo odvisna cena pridelka, pa tudi njegova dobrota.
Prestopimo torej k obdelovanji. Spargelji se na lehe, kder iinajo ostati, ali vseja.o ah pa se tijih eno ali dveleine korenike sadijo. t'rvi nacin pustimo koj na strau, nij vreclen, da se priporoea. Vsak stori uaj-boljse, ako si iz semena eno ali dvcletne korenine pri-deto, ah pa te kupi in po tem seie presadi. To pre-sajenje je pa kaj velike vaznosti, ker ravno od tega je dalj&a ali krajsa trajnost leh odvisna, odvisen je pa tudi iploh uspeh celega obdelovanja.
Glede sveta, kamor se ima spargetj vsaditi jo gle-dati na to, da je 1. solncu razpolozen, in 2. bolje ctih to je ne moovireo, in pa rahe!.
Nekdaj so aadili spargelj sploh tako le: Lehe so se tri cetlje globoko izkupale, v nastale grebne se je l!/a do 2 cevija visoko gnoja in sesekanega §umovjf* ~ roija — naneslo zemija se je.vrhi porovnala in na to se Sele korenine vsgjale. V krajih, kder so v vrtuar-stvu uze nekolikp pred nami, zavrgli so ta naciu ze zdavno in nadomestili so- ga z drugitn komaj cetrti del tako dragim.
Drugi, boljsi, novejsi nacin priprave leh je pa ta le: Zemija prekoplje se v jeseni 2 do 3 Cevlje globoko, to pa tako, da pride povrsna spodaj, spodoja pa na ?rh, katero dalo Nemci Brigolenu itnenujejo. Mej kopanjem trosi se v zemijo toliko gnoja, da se sma po tem reci, ka je dobro gnojna. Ve3 prekopam pro-stor razdeli se po tem v 4 <5evlje siroke lehe (^ki mo-rajo pa tudi 4 cevlje vsaksebi biti) in lehe se zopet deve^j na globoko prekopljejo. Vsa izkopana zemija se pasti 6ez zimo na stranek lezati, tako da ostanejo jame do spomladi odprte. V spomladi sele se ta zemija zopet dobro zrablja, ter z guojilno zemlj<> ali zmesoni (kompost) pomesa.
Iz tako pripravljene-Tiemlje naredita se po tem v vsaki jami po (lolgic 2 do 3 palce visoka grebena, na katere se polagajo sparge Ijeve korenike. Te je treba pa tako pokladuti, da bodo no dva cevija ena od dm • ge, da se pa tadi vse korenmice dobro na siroko vaz-proste. Pokrijejo se po tem korenike se 3 ali 4 palce na visoko s se ostaio zemijo.
S tem ja zasaditev koncana, ia do prve jeseni nij drnzega, kakor pridna pletev, in ako treba zalivaoje. __^____           (Dalje prih.;
Poslano.
Iz ajdovukega okraja, ali ca komu drugaci dona le: iz devote dezele. — Kdor- dopis iz sjdovskega okraja y 34. st. rSocea s poslanim cast. ,gosp. Aod. Mihelja v 37. St. „Glasaa primeri, sprevidi, tLtv Soci omenjena fakta nijso nikakor laznjiva, temuC*I4lift si c. g. A. M. tolikor ?.upanstvi'no kobkor ravuanje z ne-ksko lepotico prvleci prizadeva. — Da je ^bil^/prva seja taka, kakor jo je „Soca" popisala, nihcQ^Iovjeci zamogel ne bo. Ako se je v G ...i sramojejo, kedo more za to? Dodati bi bilo so to: da sejepo seji od-bornik J. P. ustil: da hodejo pred pokopali§ce strazo postaviti. Kam bi Vi dast. g. v slucajn otroka poko-pali bib? Kar pa nadaljoe seje tide, „Socatt uiti bele niti droe ue rece. Je 51o, prav za prav za zvonenje. A ravno zvonovi, c. gosp. spadajopo cerkvenera pravii, kakor U uze sami vedeti morab, edino le pod cerkve-nega oskrbnigtva o blast, tedaj VaSo!
Celo nezakonskim otrokom nobena srenja zvonenja
in pokopa na m!rodvoru ne krati. In de uze A. I*, za se domadioske pravice v G.... nema, jo ima njegova zena M. bci M. B.; ktera pravica se je mora;a tudi njenega otroka kij prejeti. Tista redna seja pa, od ktere vi govorite, je bila §e le po tem, ko se je A. P., videe da doma n:c ne opravi, vsse pomoci iskaje, v Goric«> podal; , o# ne celo se le t?ikot», k» je bi Vam vsm uspeb njegove pKtozbe v siaiskotiji /.nan. Da se Vain je 6. g. kaj moeno kadilo, da je A. P. pn nadskohjt pomoci iskal, kaze t/.raz, ktersga s*e ralwl, kadar Vram je bilo djti&o pismo pnneS no. Nootm ga tnkaj ponavdjati, k. r prev? c po pohlevnosu ilis, ako pohk'vnoa oi beaeile hiev iz=)e*jati bago-volste.
Ugt-varjajte k.dikor hocitt», ucltiujc, daste z za-p.inBtvoio vkiip na e a njivi orali hi pod vmia klobu-koin igrali. lu rcoemo Inez ovinkov, da neka skrivao-Oudaa zagnzireuoat je b.la uzruk vsenm prot vljenju, kakor slutje obeanov, da zetovo in t;ist.»vo obnaSanji) po 2. giavnem grehu uis;, le od t***l izv.ra, ker s> v.%i cetvrtega te vrste grehov navzeti.
Kar pa p:ijem§u»uo, o kteri naj lio memogr^de reeeno: summura jus, summa injuria, ti*«, jo So6m do-pts, ako se Vam vs>ci ga bolje na taujko brati, nikakor ne odrekuje, in bivsi zupan M. B. obdini te pravice tudi zd;ij ne krati, saj se je do leh dni z zopuii-sfcvom ziatran nje pogajal. Da jo je on tudi od do-maciuov iu sicer revutb (to bo pa n« le glavni, temuc v nebo upijoci gith, ali ue?/) tirjal, je uzrok to: mno-zecemu se proletariat nekako v okom priti. Doticni bodo zuali povedati, da jim je on toliko in toliko de-uara ponujal, ce se ne ozenijo. Kajti rna hmxiQ* se /emti zanore marstkedo, kako pi na posteni nacin zeno in otroke pre/.iveti, je druga.
Ljiulje nijdo vrabci, da bi sit dreSnje zobat tja, kamor jib ndi-bijo, brez upras<iti cigave s.».
Kar slodnjic o&tano nekvaleznost zadeva, dopom-nite si, cast, gosp., da za tisto en me^ec dni trajajoce ohranjenje, ktero ste dili J. B., sinu M. B., in ktero mu zdaj oponasate, ste bili od M. M., iiljudno za po-ravnanje upraSani. In ker nijste ni6 zahtevali in rekli, da mc ne vpra§ate, se Vas je lepo zahvalilo rekoc: Bog Vam povmi. Se mar tega zdaj kesate in Va§e bvscrie povzeti zelite, ali ste se vecje hvale zelni? Ako prvo: oilprta Vam pot; ako drugo: bodi Vam sto li-sucerna javua hvala za vse dob tote pretecene, sedanje in pribodnje, znane in neznane. ^rejete in neprejet<». Zdiavi hodite! in vojske je v Soci konec.*)       B.
*) Prosimo le take, bazc   polemik ne v<?c.   ZalesEejo mnogo prostora in ne zanimajo nikogar.                                    UBED.
na goriskem irgn, 25. «L>*.
---------------------		f. j kr.	
Psenica kraska, vasjan		3j 60	
„     gorska       .,          ...		S 50	
		.—[ —.	
Turaica doraaca     ,.          ...		2! 20	
		2j 25	
		1 «o	
„     pehan        ..          ...		a	50
		l	30
„   ogrski           ,.                  ,		l	30
Pi?.ol la§ki     •                  ...		2	35
„    fforski           „           ...		2	50
R/.      *                    .....		2	30
		<>	
Seno                  „      i		1	_
		1 42	
Slanina [speh] domaca        cent			._
„          amerikanska    ,.		35	-
	.      19 do	22	_
„   belo,      „                ...	•      14 »	18	~_
Pivo gradsko „                ...	9 „	9	60
Riz 1. vrste po 13 II. vrste po 12.50 ill. vrsfce po 10.25 IV. mte po 9.50 V. vrste po   8   ft.
MoJce is Ritterjevih tnlinov v Strmicah.
Se iakljcmr St. I. po 16.70'St. II. po 14.90 St. 111. po 13.20 St. IV. po 12.50 St. V, po 10.90 VI. po 8.40. Brez zaklja:   Otrobi  drobni pc 3.10 otrobi debeli po 3.~ fl.
Ix Mrednlkove liainice.
G. dr. T. v Gorici. Vase poslano v zadnji stev. ^Glasa" je gola sofisterija. Va§a piama se ne dajo tajiti; mi iraamo origi-nale v rokah in jih pri vsaki priliki Ijndom, tudi Vasim privrien-cera kazerao, ce ho(5ete, jih bomo javno pod okvirora razstavali. Tajiti je sicer regala juris, a proti takinii dokazi je tajenje bolje abotno, nego jurid'xno-prakticno. .Kar ste pisali v Vasem pisma na nadurednika „Narodovega" o dr. fcgonu, Doljaku, Klaviarju, Lavrica, to pa Vaiem nij crnjenje; ce koga naslikate kot niclo, drazega not sebifineza in tretjega kot nezraoiuega, morda je to po Vasem bozkanje. Ce uSe hogete, bodite Vi tega prepricanja, vendar pa se mora vasemu dokazovanju smijati se najbornisi kraeti^. Ear se tice Vase zveze z nalim urednikora, smo uie v 22. stev. letosnje f.Soie" svojim citateljem razjasnili,   kako ste sli na led.
Kdor Vas enkrat spozna, kakor smo Vas mi, si bo gotovo v do§* nost atel, da Vas po mogoeosti ne§kodljivega stori. Otrokom, pa. n<? odraslira Ijadem; ki znajo misliti, dajte Vi mstopiti, da Vam je na sren sprava. V'se za Last in denar je Vase gcslo in temu boste ostali zvesti dokler 2ivite. Mi ne-bomo ponavljali, kar smo Vara uze pJsali glede Vagih dogovorov z nasim*uYadnikora; "pre-berito listnieo v nasi 22. stev. tarn imate odgovor; tako je bilo!
Oe bo treba, Vam v torn obziru so bolje podkurimo, danes samo toliko
d. Krasovee. Vase poslano pride prihodnjic nekoliko »kra.j-sano; vescli nas, da jc „Glas" uze zopet laz posrcdoval.          . -;
Prngira dopisnilcom. Zarad pomanjkanja prostora prinespmo razne dopise prihodnjic. Sploh pa prosimo, da se drzifce tudi dru-zih predmetov, ne samo Tonklija; hndir, saj ste se spravili nanj, kakor afr svojem ieamrna Cfneta!
mmmmmmm
100 panjev febel, pnpolnoma Kdravih! i lfipega plemona, ima na. prndaji pojako( (0) ugodni ceni
Martin Sorli
W               v Podmelcih pri Tolminu,
(Mi**)
5K kamor naj se kupa^eljni gospodje blago-(0fr voljno osobno ali -pismeno obrnejo.
St 301. R«i%|ii« iidlloljskih sliriseb.
V so^anskom Solskem okraji so raapi-sujejo sledefio slnibe, za katere naj prosilci vloMjo svoje proSiije s6 vsemi dokazi nCi-kljske sposobnosti in dosedanjega sMbo-vanja najdalje do 25. septembra t. 1. pvi dotifinih krajnih solskih svetih: 1.) U6iteljska   sluzba v Msk'i  obCini III.
vrste, v Stijakn; 2.) Uditeljska sluiba v Solskih obfiinah IV.
vrste, na Barki, v Gabroyici, v Kazljah
in v Voj§6ici; 3.) Podufiiteljska   shizba solske   ob^ine XL
vrste,; v Se2ani.
Dohodki teh slu^nb so razvidni iz define solske postave od 10. marca 1870. §§. 22, 30, 33, 36 in 36 s pristavkom, da za poduiiteljsko slu^bo V 8e^ani je iz-jemno letna placa od 400 gld. privoljena.
C. KR. OKR. SOIiSKO   SVJSTOVALSTVO
v Sezani, 5. septembra  1873.
Fredsednik:
MALT.
ALBIN SLITSCHER |
trgovec v LJUBLJA]!?T,              ?
na dunajski cesti, st. 64                       @
priporoCa svojo staenno                1
za specerijsko blago in zeleznino; drzi j zalogo najboljsih vodnih in cirkularnih g 2ag za dile, deske in furnire, ninogovrst- $ nih rofcnih zag, pil, vlitih in iz plena Jg cmailiranih piskrov in vseh orodij za y kuhinjo; zelezne pribranilne ogajis6a; pie- | hate in grudelnaste pe&i in kotle, kosnje | ino slamerezne kose, lepo pozla^ene krize 1 za grobe i. t. d.                                        %
Izdavatelj in odgovorni urednik; VIKTOR DOLENEC.   - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici,