JA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMOkSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini /■'i nn 1» Abb. postale I gruppo - tena oU 11F Leto XVI. - St. 14 (4477) TRST, sobota 16. januarja 1960 Vrhovni sovjet poziva druge države naj po zgledu SZ zmanjšajo oborožitev V' Gromiko poziva, naj se od besed preide k dejanjem - Številni govorniki so podprli načrt Hruščeva - Britanska vlada izreka zadovoljstvo nad napovedjo o zmanjšanju števila vojaštva v SZ MOSKVA, 15. — Zasedanje vrhovnega sovjeta SZ se je končalo nocoj s soglasno odobritvijo načrta Hruščeva o delni demobilizaciji v sovjetski vojski. Sprejeli so zakon, ki zmanjšuje število vojaštva za 1,200.000 mož. V izjavi, ki sta jo izglasovali obe zbornici vrhovnega sovjeta, je rečeno: «Vrhovni sovjet SZ upa, da bo sklep sovjetske vlade o zmanjšanju oboroženih sil za 1,200.000 mož služil kot zgled državam, ki imajo najmočnejšo vojsko.» Poziv pravi dalje, da so zahodne države med razgovori o razorožitvi leta 1955 nameravale določiti število sovjetskih čet na 2,500.000 mož, t. j. več, kakor jih bo SZ imela po novem znižanju. Vrhovni sovjet omenja razorožitvene ukrepe sovjetske vlade v zadnjih letih in zmanjšanje izdatkov v proračunu za obrambo. Izjava dodaja: «Prišel je trenutek, da preidemo od razgovorov o razorožitvi h konkretnim dejanjem.« Na koncu izjava obžaluje, da «se toliko sile uporablja za oboroževanje, ko bi jo lahko uporabili v miroljubne namene, kakor so pomoč nezadostno razvitim deželam ali pa zidanje stanovanjskih hiš». Pred zaključkom zasedanja je na jutranji seji govoril zunanji minister Gromiko. Pozval je parlamentarce vseh zahodnih držav, naj na prihodnjih zasedanjih svojih parlamentov začnejo diskusijo o načrtu za zmanjšanje števila vojaštva v njihovih državah. Poudaril je, dr je čas besed sedaj mimo in da je prišel čas, ko je treta glede razorožitve začeti z dejanji po zgledu Sovjetske zveze. Omenil je zatem, da je bilo v 15 letih brezplodnih pogajanj o razorožitvi 660 sej v OZN, ne da bi k temu prištevali še razprave v Varnostnem svetu o tej zadevi. Gromiko je poudaril, da je pred začetkom ženevskega zasedanja odbora desetorice Sovjetska zveza dala pobudo, ki ni osamljeno dejanje, pač pa spada «v celoten okvir miroljubne politike SZ». «Tako bo število sovjetskih oboroženih sil manjše kakor v ZDA, čeprav ima SZ daljše meje.» Gromiko je dalje izjavil, da Sovjetska zveza ni sklenila zmanišati število svojih oboroženih sil pod pritiskom gospodarske nujnosti. (.Zgled, ki ga je včeraj dala SZ, je pripomnil Gromiko, dokazuje, da države, ki nimajo napadalnih namenov, lahko sprejmejo konkretne ukrepe z zmanjšanjem svoje oborožitve.)) Napadel je zatem ravnanje držav članic NATO, o katerih je izjavil, da nadaljujejo oboroževanje, in je glede Nemčije poudaril, da obstaja sedaj dve Nemčiji, ki se razvijata v dve različni smeri. Ena od teh tezi s prizadevanjem kanclerja Adenauerja za tem, da se druga žrtvuje njenim '■'111'nniiiiiiuii,ih,n,imimmm,imunima* DANES Sklep sovjetske vlade o zmanjšanju oboroženih sil spada med važne dogodke mednarodne politike. Sklep bo nedvomno vplival na popuščanje napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom in na boljše ozračje pri pogajanjih za razorožitev in pri pogajanjih na najvišji stopnji. Shepsa na Zahodu, da se z zmanjšanjem sovjetske armade ne menjajo odnosi sil, ker so zahodne sile ze prej zmanjšale konvencionalno oborožitev, in trditev, da je ta poteza preračunana na propagandni učinek, je neumesten. Vse kaže, da velesile vedno bolj upoštevajo svetovno javno mnenje in željo narodov, da se ohrani mir. Priča smo medsebojnemu tekmovanju s sprejemanjem pozitivnih u-krepov in korakov, katerih pomen je brez dvoma velik. Za trajno utrditev miru na svetu sicer ne zadostuje, da se spravijo puške v skladišča, temveč da puške, rakete m atomske bombe sploh izginejo. Toda dokler se ta smoter ne doseže, je vsak korak, ki vodi k zmanjšanju oboroženih sil, koristen; tem bolj, če vodi k skupnemu končnemu cilju odstranitve vseh vrst o-fožja in vojaške sile iz mednarodnega življenja. Zato je pričakovati, da bo sklep sovjetske vlade o zmanjšanju oboroženih sil služil kot pobuda za sporazum o splošni in nadzorovani razorožitvi, kot pobuda za povečane napore, da se ženevski razgovori uspešno končajo. Niti za trenutek namreč ne smemo pozabiti na stvarnost, da oba bloka razpolagata z ogromno količino močnega orožja, katerega uporaba di spravila človeštvo v Kata-»trolo. interesom. -»Vsi poizkusi, je dodal Gromiko, da bi pripravili Vzhodno Nemčijo, da se odpove svojim socialnim pridobitvam, bodo doživeli neuspeh.)) Na koncu je Gromiko poudaril, da je naloga Nemcev samih, da se sporazumejo o združitvi, in je pripomnil: «To pa vendar ne pomeni, da ni mogoče podpisati mirovno pogodbo, ki naj upošteva sedanje stanje.« Na popoldanski seji so govorili številni vojaški predstavniki, ki se poudarili važnost sprememb v obrambnem aparatu države. Poveljnik črnomorske mornarice admiral Ka-satonov je izjavil: «Sovjetska mornarica je podvržena temeljitim spremembam in dobiva povsem drugačno lice kakor nekdaj. Podlaga njene moči so sedaj podmornice in rakete.« Admiral je izjavil, da se zmanjšanje oboroženih sil tiče tudi sil, ki so pod njegovim poveljstvom, in je poudaril, da so ladje z veliko tonažo zgubile del važnosti, ki jih je do sedaj imela vojna mornarica. Admiral je izjavil, da je Hruščev imel neposredno vlogo pri ustvaritvi te ((kvalitativno nove sovjetske mornarice.« Poveljnik sovjetskih sil v Nemčiji gen. Zaharov je tudi podprl načrt Hruščeva. Pripomnil pa je, da lahko «s ponosom sporoči, da bodo njegove čete še dalje stražile mejo«, in da so čete ((pripravljene odgovoriti na sleherni napad proti demokratični Nemčiji ali proti kateri koli drugi državi članici varšavskega pakta«. Poudaril je moč SZ, ki razpolaga z učinkovitimi izstrelki, ki lahko dosežejo kateri koli cili na svetu. Maršal Cujkov je med debato med drugim izjavil: «Ne ogrožamo nikogar. Toda stalno imamo pod ciljem in bomo vedno imeli vsa vojaška oporišča imperialistov, ki nas obkrožajo«. Maršal Cujkov, ki je vojaški poveljnik za področje Kijev, je dodal; «Ce bi se nova kača približala sovjetskim mejam, bi bila strta, kakor se je to zgodilo v Stalingradu. Toda to pot Stalingrad ne bo več na Volgi, toda nekje zelo daleč proti Zahodu z vsemi posledicami, ki bodo nastale«. V začetku jutranje seje je govoril tudi prvi tajnik KP za področje Leningrada Spi-ridonov, ki je pozval ZDA, naj sledijo sovjetskemu zgledu in zmanjšajo število svojih oboroženih sil. Poudaril je, da SZ nima nobenih :avoje-valnih namenov in je začela razoroževanje, «ker verjame v konkretna dejanja in ne samo v enostavne formule«. Pri tem pa je pripomnil, da ukrep o delni demobilizaciji ne bo na noben način oši-bel moči SZ, ki ima moderno orožje. S tem v zvezi je izjavil, da leningrajsko področje aktivno sodeluje pri izdelovanju ((izrednega orožja«, ki ga je včeraj omenil Niki-ta Hruščev. Spiridonov je obžaloval, da je na vsem svetu na milijone ljudi imobiliziranih v brezplodnih nalogah, kakor so vojaška služba ali pa oboroževalna industrija, v škodo nujnih vprašanj, predvsem v škodo pomoči nezadostno razvitim državam. Maršal Moskalenko, ki poveljuje moskovskemu odredu, je izjavil med drugim: «V celoti se pridružujem opozorilu, da sovjetske oborožene sile lahko izbrišejo z zemlje morebitnega napadalca, ki bi si proti vsakemu zdravemu razumu in proti lekcijam zgodovine upal napasti naše meje«. Predsednik zveznega sveta Pavel Lobanov je prebral nekatere brzojavke, ki jih je dobil vrhovni sovjet od skupin študentov, vojakov in civilistov. Vsi poudarjajo, da se strinjajo z načrtom Hruščeva Med kratko prekinitvijo seje je skupina pisateljev, med katerimi sta bila tudi Ehrenburg in Kornejčuk, izročila Hruščevu zlato medaljo ki jo je podelil svetovni svet za mir ((velikemu Dorcu za mir«. , Številni govorniki, ki so sledili na odru so izrekli željo, naj bi se ZDA pridružile sovjetskim predlogom in zmanj. šale število svojega vojaštva. Prof Igor Kurčatov, ki je izvedenec v iermonuklearnt znanosti in član akademije znanosti, je izjavil, da je prvo vprašanje, kar tlie atom^e konference v Zene’ l, doseči sporazum, ker brez takega sporazuma bi se tekma z jedr-skimi eksplozijami brez pre-stanka nadaljevala. Izrekel je tudi presenečenje nad heiav-no izjavo Eisenhowerja, da bi ZIJA lahko vsak trenutek obnovile svoje jedrske poizkuse. Vendar pa je izrazil prepričanje, da se bodo sovjetski in ameriški znanstveniki spo-i cea je izjavil; »Seveda nas i treh sindikalnih zvez ter Conf- razumeli o sistemu nadzorstva, kar se tiče jedrskih poizkusov. Predsednik Akademije znanosti Nesmejanov je izjavil, da bi »nadzorovana termonu-klearna sinteza« nudila neomejeno količino električne energije. Omenil je, da ZDA, Velika Britanija in SZ ločeno delajo na tem, da dosežejo nadzorovano termonukle-arno reakcijo, in se je vprašal, ali ne bi bilo bolje opravljati to delo skupaj. Vendar pa je poudaril, da bi to bilo mogoče šele potem, ko bi izvedli lazorožitev. V zvezi s sovjetskimi uspehi v vesolju je Nesmejanov izjavil, da bodo čimprej mogoči poleti proti bližnjim planetom LONDON, 15. — Britanska vlada je danes uradno izrekla zadovoljstvo zaradi včerajšnje napovedi Hruščeva o zmanjšanju oboroženih sil v SZ. Predstavnik poreign Offi- veseli novica, da namerava SZ še dalje zmanjšati število svojih oboroženih sil.» Predstavnik ni hotel podati drugih izjav. Vojaški komentator tokijskega radia Acuši j® izrekel mnenje, da bi novo «neverjetno» orožje, ki ga je napovedal Hruščev, utegnilo biti močno uspavalno sredstvo, ki bi lahko začasno paraliziralo sovražnika. Acuši je mnenja, da daje SZ prednost biološkemu orožju pred jedrskim orožjem, ker bi s tem lahko imobilizi-rala ali uspavala cela mesta, ne da bi spravila v smrtno nevarnost prebivalstvo. ■ «»----- Možnost stavke železničarjev RIM, 15. — Razgovori paritetne komisije, sestavljene iz Industrie in Intersind, na katerih so razpravljali o problemu enakosti plač tudi za ženske, so se za sedaj končali brez uspeha. V kratkem času lahko pride do stavke železničarjev. Vodilni odbor sindikata železničarjev, ki pripada CGIL, je že poveril tajništvu tega sindikata, da v najkrajšem času proglasi stavko vseh železničarjev. Odbor naroča tajništvu, naj se glede datuma, trajanja in načina stavke po možnosti dogovori z drugimi sindikalnimi organizacijami. Tudi sindikat U'IL je napovedal, da se bo odločil za stavko, alco bo zakladni minister še naprej oviral ugoditev zahtevam železničarjev. Danes so se sestali predstavniki šolskih sindikatov, ki so se dogovorili o tem, kaj bodo zahtevali na najavljenem razgovoru s Segnijem. PARIZ, 15. — Debrejeva vlada je zgubila danes še enega ministra. Državni podtajnik za gospodarske zadeve Max Flechet je sporočil generalu de Gaullu, da zapušča vlado. Po razgovoru z de Gaullom je Flechet izjavil: «Bil sem vedno prijatelj Pinaya, s katerim sem napravil vzporedno kariero. Izjavil sem predsedniku republike, da mi je težko ostati v vladi in da se odpovedujem svojemu mestu.« .f®PfaV„j_eJbi1l£leC:t!e!°V„a zaradi spora" okoli vladnega IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIllllllltllllllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilllllliimiilillllillllllllllliiiiHlltlllllllllllllllllllllllllllllllll Velik odmev sklepa ZSSR v Italiji Zakon o genocidu pred poslanci Pisanje levičarskega tiska o sovjetskem sklepu, ki kaže, da je bil ugodno sprejet tudi v vladnih krogih - Pokrajinski kongres KPI v Milanu De Ganile pripravlja revizijo ustave za uveljavitev predsedniškega režima? Včeraj je odstopil tudi državni podtajnik Flechet - Louis Joxe novi minister za šolstvo - Baumgartner pripravlja načrt za popolno konvertibilnost franka Od «alžirske konference* se ne pričakuje nič novega tom, ki daje misliti na bližnjo ofenzivo zmernih proti de Gaullovi politiki, ter nezadovoljstvo v ljudskorepubli-kanskih vrstah samo znak za odločen preokret v smeri tega razvoja. V ponedeljek se bodo v hotelu Matignon začela pogajanja med Francijo in federacijo Mali. Kakor je znano, zahteva Mali popolno neodvisnost in noče imeti drugih vezi s francosko skupnostjo, razen gospodarskega sodelovanja. «»---- Sneg in mraz v Jugoslaviji BEOGRAD, 15. — Vremenske razmere so se včeraj popoldne v večini krajev Jugoslavije nekoliko ustalile. Prenehalo je snežiti, zvečer se je v mnogih Krajih spustila megla, ponoči pa je pritisnil mraz. Na severnih področjih Jugoslavije, v Vojvodini, se je danes zjutraj živo srebro spustilo na 16 do 21 stopinj pod minimum milim m i Hlinim n m imuni •iiiiiiiimiiiiini mi ii*iiii**ii*iii m iiiii**®ii neumni** Nadaljevanje procesa proti ustaškemu frančiškanu Jerakova skupina je zažgala vence na grobovih narodnih herojev ostavka predvidena, je vendar povzročila presenečenje. Se davi so namreč številni politični komentatorji izražali prepričanje, da bo Fle-ohet počakal, da konča nekatera mednarodna pogaja- 3ja. Toda Flechet je pove-al, da je, še preden je vedel za odgovor Pinaya de (laullu, sporočil Debreju, da bo odstopil, če bo Pinay zapustil svoje mesto. Popoldne je de Gaulle spre-ie v Elizejski palači vse ministre in zahteval od njih, naj v 24 urah sporočijo, kako se mislijo ravnati V manj kakor enem mesecu so odstopili trije člani vlade. Konec decembra je odstopil minister za šolstvo Andre Boulloche (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Kot po vsem svetu, je bil tudi v Rimu včeraj glavni predmet političnih komentarjev sklep vlade Sovjetske zveze o zmanjšanju njene armade za eno tretjino. Vse časopisje je cbjavilo novico na prvih straneh z obširnimi komentarji v uvodnih člankih. Največji poudarek so dala novici glasila- komunistične in socialistične stranke. «U-nitk« je objavila uvodnik pod naslovom «H komunizmu*, «Avanti» pa pod naslovom tVrednost neke poteze*. V prvem se poudarja, da «ie zmaga socializma v ZSSR dokončna, da v državi ni več nasprotnikov, ker je notranje ministrstvo ukinjeno, hkrati pa tudi imperialisti ne morejo več škodovati, ker nima.io dovolj moči, da bi zrušili novo družbo, tako da se SZ lahko raz-orožuje, ne da bi ogrožala svojo varnost«. V članku se poudarja, da je sporočilo vrhovnega sovjeta tudi dober znak za potovanje predsednika Gronchija kljub pridigi kardinala Ottavianija in podčrtava, da je sam Hruščev Gronchija v svojem govoru pozdravil. ki danes izvrši tako potezo zmanjševanja razorožitve, zasluži priznanje in hvaležnost, ker je dal na ta način na razpolago nova sredstva za dvig blaginje svojega naroda in za pomoč manj razvitim deželam. Dalje poudarja člankar, da je Hruščev včeraj prvič javno povedal, da je predlagal Zahodu med drugim tudi, naj se uvrsti v dnevni red sestanka na vrhu prepoved jedrskega orožja. »Včeraj je SZ izvršila pomirjevalno potezo, ki ima morda večjo psihološko kot vojaško važnost. Hoteli bi, da bi kaj takega storili tudi Američani in Francozi, Kitajci in Nemci, Angleži in Italijani«, zaključuje »Avanti« svoj uvodnik. Danes se je zvedelo, da so tudi vladni krogi v Rimu u-godno sprejeli vest iz Moskve. Predsednik Segni, ki še vedno ne sme zapustiti stanovanja, ker je bolan, se je po telefonu pogovarjal, vsekakor o tej zadevi, z zunanjim ministrom Pello, ki je bil v Parizu. Teda že ob 14.05 se je vrnil v Rim, toda ob prihodu v svoji izjavi ni omenil te važne vesti, temveč je govoril le o svojem sestanku v Parizu, kjer je sodeloval na zasedanju sveta ministrov organizacije OEEC. Dejal je, da se je na sestanku pokazala volji ZDA in Kanade, da bi trajno in globoko sodelovale pri gospodarski politiki »skupne ekspanzije in socialnega napredka«. Hkrati »se je pokazala volja evropskih držav, da najdejo najprimernejšo obliko za rešitev vprašanj med skupnim evropskim tržiščem in sedmimi državami področja svobodne izmenjave«. Tudi Folchi podtajnik v zunanjem ministrstvu, ki se je vrnil iz Pariza je poudaril važnost volja ZDA in Kanade po sodelovanju. Toda niti on ni hotel komentirati važnega moskovskega sklepa. Za vse narodne manjšine v Italiji pa je važna vest, da je danes v poslanski zbornici demokristjanski poslanec Do-minedb razdelil poslancem poročilo k zakonskemu predlogu, ki so ga senatorji že odobrili, o prepovedi in zatiranju zločina genocida. »Avanti« pa piše, da vsakdo, HIIIIIM .................................................................................. I........................(■>•■ Pričakovanje s sovjetskimi za začetek poizkusov raketami na Pacifiku V Nici se je končala mednarodna konferenca o vesolju - Telesca «Tektites», ki prihajajo z Lune in potujejo okoli Zemlje . Idealen počitek na Luni za bolne na srcu in za debele HONOLULU, 15. — Od danes dalje se pričakuje, da bodo sovjetski strokovnjaki lahko vsak trenutek izstrelili svoje raketne izstrelke na Tihem oceanu. Kakor je znano, je Sovjetska zveza sporočila, da bo delala poizkuse s svojimi raketnimi izstrelki med 15. januarjem in 15. februarjem. Na določeno področje so že priplule tri sovjetske ladje, opremljene z vsemi potrebnimi inštrumenti. Tudi Američani in Japonci so pripravljeni pri svojih aparatih, da registrirajo znake, ki bi pomenili, da so bile rakete izstreljene. Ameriška mornarica pa od daleč opazuje premike sovjetskih ladij. V Nici pa se je nocoj zaključila mednarodna konferenca o vesolju ki se je začela v ponedeljek in ki jo je organiziral odbor za vesoljska raziskovanja (COSPAR). Na konferenci je sodelovalo 280 znanstvenikov iz 20 držav. Eden najvažnejših rezultatov konference bo verjetno začetek sodelovanja med raznimi državami pri izvrševanju vesoljskih programov. Odbor za vesoljska raziskovanja je uvedel vrsto pogajanj, ki naj bi privedla do ustanovitve skupine, v kateri naj bi bile Velika Britanija, Francija, Nemčija, Švica, Italija, švedska in Španija, ki bi sodelovale pri izvrševanju vesoljskih programov. Sovjetski delegati so sprejeli tesno sodelovanje z ZDA in z drugimi zahodnimi državami pri sleditvi sovjetskim vesoljskim napravam po njih izstrelitvi. Gre za nov poenoten sistem s pomočjo štirih postaj, ki bodo v VVashingtonu, Moskvi, Tokiu in Darmstadtu (Zahodna Nemčija), ki bi oddajale podrobnosti o tiru satelitov in druge informacije, tako da se preprečijo nepotrebni duplikati in zguba časa. »Luna bo idealen kraj za počitek bolnih na srcu in tudi... zemeljski raj debelih, ki se bodo počutili lažji in dobro razpoloženi, ter bodo "ozabili utrujenost, ki jih muči na našem planetu«. To je izjavil eden od znanstvenikov, ki sodelujejo na prvi mednarodni konferenci o vesolju, na kateri so včeraj razpravljali o prihodu človeka na Luno. Danes popoldne je ameriški znanstvenik doktor John A. 0’Keeffe podal obširno poročilo o »Tektites«, ki so prozorna telesca in imajo obliko gumbov, ki potujejo okoli ravnika in prihajajo z Lune glede katerih pa znanstveniki še niso uspeli ugotoviti nastanka in funkcije. Američani so sporočili mednarodnemu odboru za vesoljska raziskovanja svoj program vesoljskih poizkusov v tem letu. Program predvideva med drugim izstrelitev več umetnih satelitov, ki bodo imeli nalogo proučiti številne pojave v vesolju. Predvideva se tudi izstrelitev več raket, med katerimi 132 »raketnih sond« in dveh meteoroloških satelitov. Sovjetski znanstvenik Bla-gonravov je včeraj podal poročilo, v katerem pravi, da bo SZ v bližnji prihodnosti poslala tudi proti Marsu in Veneri rakete, ki bodo imele inštrumente, da ugotovijo, ali ie na teh planetih kakršna koli oblika življenja. Blagonravov je dodal, da SZ pripravlja vesoljski polet človeškega bitja, toda te priprave bodo terjale še precej časa. Izjavil je tudi, da se izvaja obširen program bioloških študij. V ta namen bodo poslali v vesolje posebne kabine, ki bodo imele v notranjosti rastline in bitja z visoko organiziranim življenjem, Blagonravov je začrtal program SZ v treh fazah. V prvi fazi namerava SZ izstreliti vrsto satelitov, druga faza bo zajela raziskovanje Lune in bližine Lune, tretja faza pa bo poši-ljatev raket v bližino Marsa in Venere, da se ugotovi, ali obstaja življenje na drugih planetih. Na koncu je Blagonravov izrekel željo po mednarodnem sodelovanju znanstvenikov, da bi rešili »ogromne znanstvene in tehnološke teža-ve, ki jih še čakajo«. Iz VVashingtona javljajo, da je predsednik Eisenhovver pozval sinoči ravnatelja »NASA«, naj kolikor se da pospeši izva. janje vesoljskega programa »Saturn«. Ta načrt določa, da bodo v enem ali dveh letih izstrelili ogromno raketo s potisno silo milijon 500.000 funtov, ki naj postavi v tir okoli Zemlje Marsa in Venere težke satelite ali pa pošlje na Luno številne znanstvene inštrumente. V ameriških političnih krogih pravijo, da sta na ponovno zanimanje Eisenhowerja za ta načrt vplivala dva činite-lja: na eni strani ogromen napredek SZ na tem področju, na drugi strani pa močan pritisk, ki jo na vlado izvaja demokratska večina v kongresu, naj se izboljša položaj ZDA pri tekmovanju v vesoljskem raziskovanju. Bistvo tega ukrepa, kot pou. darja Dominedo, je ((preprečiti grobo nasilje, ki ograža svobodo in življenje nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine,« ker je tako zatiranje v nasprotju z osnovnimi določbami, ki urejujejo življenje posameznikov in narodov. Ta ukrep je hkrati v skladu s splošno deklaracijo o pravicah človeka, ki jo je sprejela OZN. Določbe te deklaracije so bile v večjem delu potrjene s konvencijo o spoštovanju pravic človeka in osnovnih svoboščin, ki je bila ratificirana tudi z italijanske strani leta 1K51 v Rimu. Končno je zakonski predlog v skladu tudi z republiško ustavo. Nadaljujejo se pokrajinski kongresi za vsedržavni kongres KPI. Danes je bil kongres milanske federacije KPI, na katerem je bil navzoč tudi Togliatti, ki bo govoril v nedeljo, ko bo kongres zaključen. Poleg njega in 700 delegatov, so na kongresu številni predstavniki drugih strank, mnogi politični opazovalci in znanstveniki. Poročilo je podal dosedanji tajnik federacijo Armando Cossutta, ki je poudaril uspehe milanske federacije, in dejal, da se nahaja danes KPI v takem položaju, da lahko predlaga konkretne politične predloge, o-krog katerih se lahko uresniči ((najširša antimonopolitična e-r.otnost, za novo demokratično večino in da bi se Italija aktivno uvrstila v proces pomiritve«. Ko je govoril o organizacijskih vprašanjih, je povedal, da ima sedaj milanska federacija KPI 87.192 članov, medtem ko znaša število članov mladinske komunistične organizacije FG-CI 7.642. Danes je bil objavljen podrobni program bivanja kanclerja Adenauerja, ki bo urad. no obiskal Italijo 19. t.m., kjer bo ostal do 22., ko bo obiskal tudi papeža. A. P. Pogajanja o oporiščih na Cipru LONDON, 15. — Predsednik ciprske republike Makarios in podpredsednik Kučuk sta danes izrekla pripravljenosit, da se Ciper vključi v britansko skupnost. Britanski predstavniki so izjavili, da se bo Cjper lahko vključil v Commonwealth šele po posvetovanju in privolitvi ostalih članov Commonvveal-itha, prostornina dveh oporišč pa bo odvisna od »jamstev, ki jih bo Ciper nudil«. Ciprske zahteve sta Makarios in Kučuk postavila med razgovorom s tajnikom za odnose s Commontvealthom. Po razgovoru je angleški predstavnik izjavil, da bodo o tej zadevi ponovno govorili prihodnji teden in da bodo nato objavili uradno poročilo. Popoldne sta se Makarios in Kučuk ločeno pogovarjala z zunanjim ministrom S. Lloy-dom. Jutri se bo v Londonu začela o Cipru konferenca »pri okrogli mizi«. Navzoč bo tudi turški zunanji minister Zorlu, ki je nrišel danes v London Velika Britanija je prvotno zahtevala, naj bo površina dveh vojaških oporišč 150 kvadratnih milj, ki se je pozneje znižala na 120 kvadratnih milj. Zdi se pa, da Makarios vztraja, naj se ta površina zmanjša na 36 kvadratnih milj, načrta za finansiranje katoli ških šol. V Debrejevi vladi so sedaj še trije ministri skupine neodvisnih; Louis Jacquinot (državni minister), Henri Ro-chereau (kmetijstvo) in Va-lery Siscard Destaing (državni tajnik za finance). Nocoj pa je bil za novega ministra za šolstvo imenovan dosedanji državni tajnik v predsedstvu vlade Louis Joxe. Zvečer je novega ministra sprejel de Gaulle. Nocoj izjavljajo v francoskih bančnih krogih, da namerava novi finančn. minister Baumgartner izvesti popolno konvertibilnost franka. Baje bo Baumgartner napovedal svoj načrt, ki ga je izdelal, ko je bii guverner Francoske banke, v torek ko bo formalno prevzel Pinayevo nasledstvo, ali pa 26. januarja, ko bo podal poročilo o finančni politiki v finančni komisiji skupščine. V istih krogih pravijo, da namerava Baumgartner pospešiti proces konvertibilnosti, do katere bi prišlo v več fazah: prva faza bi bila ukinitev vseh omejitev za prenos zlata iz Francije in v Francijo. V ospredju pozornosti je tudi načrt, da se 22. januarja skliče v Elizejski palači »alžirska konferenca« na kateri bodo navzoči glavni člani vlade ter vojaški predstavniki, ki so odgovorni za alžirsko politiko. Govori se tudi, da namerava de Gaulle februarja ponovno oditi v Alžirijo. Davi je bila v Elizejski palači seja cdbora za državno obrambo. Predsedstvo republike je sporočilo, da bodo poslali generalnemu delegatu v Alžiru Delouvrieru in vojaškim oblastem nova navodila. V političnih krogih izključujejo, da bi konferenca prinesla kaj novega. Francoska vlada vztraja na svoji dosedanji nepopustljivosti in samo demagosko poudarja frazo o samoodločanju. «Le Monde« piše, da se zdi, »da se vodijo vzporec.no priprave tudi na drugem terenu« in da »mnogi znaki kažejo, da bi iahKo prišlo do nadaljnjega razvoja«. List dodaja: «Gre za morebitno revizijo nekaterih ustavnih določb. Ta revizija se zdi skoraj neizbežna, kar se tiče člena XII. o skupnosti. Ali se je morda general de Gaulle posvetoval včeraj s predsednikom in članom ustavnega sveta Leonom Noelom in Gil-bertom Julesom o možnosti te spremembe postopka? Ali ne gre morda za pripravo teksta o predsedniškem režimu, ki je dejansko že v veliki meri izveden?« Po mnenju lista so odstop Flecheta, ki je še bolj zaostril politično napetost, pomirjenje med dvema neodvisnima voditeljema Pinayem in Duche- ničlo. Na Paliču pri Subotici je bilo celo —25, najnižja temperatura je bila v Murski Soboti z -29. Reka Tisa je zamrznjena. V Novem Sadu je bil sinoči zaradi snega prekinjen celo mestni promet za nekaj ur in proge Novega Sada z drugimi mesti. REKA, 15. — Reka se je davi znašla ponovno pod snežno odejo. Zapadlo je okrog 10 cm snega, kolikor ga Rečani ne pomnijo že 15 let. Zanimivo je, da je istočasno, ko je na Reki snežilo, v Pulju deževale, v Senju je divjala burja, a na otoku Rabu je bil jug. Cestni promet med Zagrebom in Reko še ni vzpostavljen, ker so v Gorskem Koto-ru na cesti več metrov visoki zameti. Pri čiščenju ceste delajo skupine iz Zagreba in z Reke. LJUBLJANA, 15. — Po poročilih meteorološke službe Slovenije je v vseh zimskošportnih središčih Slovenije obilo snega. V Kranjski gori 65 cm, v Planici 70, v Tamarju 180, na Komni 247, na Pokljuki 170, na Ribiški koči na Pohorju HO, na Vršiču nad Kranjsko goro 260 cm. ZAGREB, 15. — Pred svetom okrožnega sodišča v Zagrebu se je danes nadaljevalo zasliševanje glavnega obtoženca frančiškana Rudija Jeraka, ki ga javni tožilec dolži, da je po nalogu inozemske emigracije organiziral sovražno vohunsko in teroristično delovanje v Jugoslaviji. Med zasliševanjem Jeraka se je objasnil tudi dogodek, ki je predlanskim povzročil ogorčenje Zagrebčanov. 24. maja 1958, ko so mladina in meščani Zagreba sodelovali pri manifestacijah v zvezi z dnevom mladosti in rojstnim dnevom predsednika republike, so člani Jerakove skupine pod njegovim neposrednim vodstvom zažgali vence na grobovih narodnih herojev na pokopališču. Jerak je priznal, da je bilo to sramotno dejanje izvršeno z njegovo vednostjo in z njegovo neposredno pomočjo. On je namreč dal Josipu Antiču bencin in zažigalno vrvico. Toda nameni skupine so bili še večji. Razmišljali so celo na organiziranje atentatov. Tako so nameravali na pogrebu bivšega predsednika sindika. tov Djura Salaja podtakniti med vence bombo. Akcijo so opustili, ker se jim je zdela zanje preveč nevarna. Jekar in obtoženi so se sestajali v fran- čiškanskem samostanu v Zagrebu, kjer so se dogovarjali In pripravljali sovražne in teroristične akcije. Jerak je povsod, kjer je služboval, izkoristil svoj položaj duhovnika in učitelja veronauka za pridobivanje somišljenikov za svoje sovražno delovanje. Proces se nadaljuje z zasliševanjem Jeraka in ostalih obtožencev. Nov predsednik sindikata rudarjev ZDA W A SHINGTON, 15. — John Lewis, ki je bil več ko 40 let predsednik sindikata ameriških rudarjev, je včeraj odstopil. Nadomestil ga bo dosedanji podpredsednik 72-letni Thomas Kennedj. Z umikom Levvisa, ki bo imel 12. februarja 80 let, se končuje celo razdobje ameriške sindikalne zgodovine. Le-wis je bil sin rudarja iz Talesa. S svojim 14. letom je začel delati v rudnikih. Nekaj let pozneje se je posvetil sindikalni dejavnosti in je leta 1919 postal predsednik sindikata rudarjev. Leta 1936 je umaknil svoj sindikat iz «A-merican Federation of Labor« (AFL) in je ustanovil «Odbor za industrijske organizacije«; pozneje se je ta odbor preimenoval v »Kongres industrijskih organizacij« (CIO). iiiiiiHHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuniiniiiniiniiiiiniiiiiiiniiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuminiiiiiiiiiHninniiiiiiiiiniiniiinnnnininiun Včeraj se je slabo vreme mnogokje še V velikem delu Italije je snežilo - Povsod močno oviran promet zaradi snega in zaradi ledu - Še ne kaže, da bi mrzel val popustil RIM, 15. — Rimljane je davi navsezgodaj zbudila nevihta s točo, ki se je je ponekod nabralo do 5 cm, tako da se je zdelo, kot bi zapadel sneg. Po Toskani in bolj na sever pa je povsod snežilo. Ponekod je sneg padal že dlje časa, tako da se ga je n. pr. v Pistoji v samem mestu nagomililo 40 cm. Na raznih apeninskih prehodih pa ga je po poldrugi meter in več, zaradi česar so nekateri prelazi za promet zaprti. V nekaterih mestih se je sneg danes prvič pojavil, kot n. pr. v Savoni. V Genovi že trideset let ne pomnijo takega snežnega meteža, ki je pa zjutraj ponehal. Toda temperatura —2 in veter s hitrostjo 75 km na uro daje temu obmorskemu mestu kar polaren videz. Večinoma pa je sneg padal na prejšnjo podlago. V Gortini ga je zapadlo se 20 cm na več kot meter debelo staro snežno odejo. Pri tem pa je zanimivo, da je sneg padal ob temperaturi —9; takega primera v Dolomitih ljudje ne pomnijo. Razen visokega snega ovira promet po mnogih cestah poledica, ki povzroča, da je vožnja zelo nevarna. Avtomobili se pomikajo v koloni s hitrostjo pešcev. Benetke so danes zopet doživele neprijetnost visoke plime, ki je s svojimi 130 cm nad normalo dosega v tej sezoni višek. S Sicilije pa poročajo, da pada močan dež Vreme dela še neprijetnejše tudi silen ve- ter, zaradi katerega je morje zelo razburkano Zelo težak je prevoz s trajektorji čez Mesinski preliv. PARIZ, 15. — Slabo in mrzlo vreme še naprej zajema več ali manj vso Evropo. Sicer je opoldne na Pariz posijalo sonce, toda v drugih krajih še sneži, predvsem po vsej osrednji Franciji. Promet po cestah je zelo nevaren, rečni promet je na več mestih nemogoč, vla. ki pa vozijo z velikimi zamudami. V pristanišču Cherbourg so danes računali, da bodo lahko proti večeru izkrcali 274 potnikov z ladje «Queen Elizabeth«, ki bodo tako na ladji 24 ur dlje, ne da bi se bili mogli izkrcati. Ponekod v srednji Franciji je naneslo do 3 m snega, danes pa je še naprej snežilo v Marseillu in drugod na obrežju. V raznih krajih Francije je bilo zaradi mraza več mrtvih. Napovedujejo pa še celo nov mrzel val Znamenje so v juž-nozahodni Franciji dale velike jate ptičev selivcev, žerjavov in divjih gosi, ki so letele proti jugu. Te selitve v tem času so zelo nenavadne. V Angliji vsaj deset let ne pomnijo takega vremena. Za 12 ur so morali prekiniti tudi promet na londonskem letališču. Po cestah je polno avtomobilov, ki so jih lastniki zapustili, ker v snegu niso mogli z njimi naprej. Jez pni Amsterdamu je bil danes po 36-urnem delu popravljen Nesreča je povzročila, da jg ostalo po uradnih podatkih 11.250 ljudi brez strehe, poplavljenih hiš pa je 2600. V eni teh hiš so našli tudi truplo neke ženske, ki je najbrž utonila. Snežne nevihte divjajo nad južno Švedsko in Baltikom. V Nemčiji so do danes ugotovili ze 28 smrtnih žrtev mrzlega vala zadnjih dni. Razen tega je po nekaterih krajih Nemčije silno razširjena epidemija influence. V Schwarzwaldu je bilo ponekod —23. Ves promet je močno v zastoju. V Miinchenu je neka ženska zmrznila, ko je padla na svojem vrtu, pa se ni mogla več dvigniti, njenega klicanja pa drugi niso slišali. V Re-gensbergu so strokovnjaki izjavili, da bo več krajev takoj poplavljenih, brž ko se bo začel sneg in led taliti. Društvo za varstvo živali pa je pozvalo prebivalce, naj dajejo ptičem hrane. Zaradi mraza in pomanjkanja hrane v visokem snegu ramreč pogine dnevno na tisoče ptičev. Podobne razmere so tudi v ostalih državah Srednje in Vzhodne Evrope, medtem ko je Grčija ponovno prizadeta zaradi močnih poplav. Mraz in sneg pa sega čez Sredozemsko morje tudi v severno Afriko. V Tunisu je 30 cm snega in v Maroku je mnogo cest prekinjenih zaradi snega in (dežja. Drugače pa je seveda na južni polobli. Tako v Avstraliji traja strašen vročinski val že tretji dan. V Melbournu je temperatura presegla 28 stopinj. Temperatura včeraj: Najvišja temperatura ena stopica nad ničlo ob 16. uri, najnižja 2,2 pod ničlo ob 10. uri Vlaga 85 odst Včeraj je padlo 18 cm snega. Veter je pihal 25 km/h s sunki 40 km/h. Goriško-beneški dnevnik Danes, SOBOTA, 16. januarja Tcmisi av Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 8.46. Jutri, NEDELJA, 17, januarja Anton Drugi, tokrat krepkejši letošnji snežni pozdrav Goriško je včeraj spet po toliko letih prekrila okoli 20 cm debela snežna odeja V težjem avtomobilskem prometu ni bilo zastoja - Dvokolesa so bila včeraj neuporabna ■ Težave avtomobilistov ■ Dosti snega na Lokvah s Ker mnogi Goričani puščajo avtomobile čez noč na prostem, so jih včeraj zjutraj našli pokrite s snegom. Slika kaže Trg Kom med snežnim metežem, ki mu je dal povsem drugačni izgled kakršnega smo navajeni gledati vsak dan že toliko let Že dolgo let se Goriška ni pokazala v takšni podobi, kakšno smo videli ves včerajšnji dan. Okoli 6. ure zjutraj je prevladovala še siva in črna barva, potem pa je naenkrat pričelo naletavati in je močneje ali šibkeje naletavalo ves dopoldne. Zlasti v zgodnjih dopoldanskih urah je bil snežni metež tako močan, da je bila podoba, kot da bi bili v hribih: vidljivost je bila zelo slaba, kamorkoli je segel pogled, vsenaokoli je prevladovala tista belina, ki je za naše obmroske kraje prava redkost. Največje nevšečnosti je sneg prinesel prometu. Težka vozila niso občutila zaviranja, ki ga je povzročal sneg, lažja pa so bila kot brez moči. Dvokoles sploh ni bilo na spregled, ne tistih na nožni, ne tistih na motorski pogon. Dosti bolje se ni godilo lažjim avtomobilom. Na številnih krajih so si morali avtomobilisti nudili vza-mjeno pomoč, da so vozila premaknili z mesta in jih za- peljali na sredino cestišča, kjer je bil sneg zaradi avtobusnega prometa že toliko izvožen, da se je dalo za silo, toda zelo počasi, napredovati. Dasiravno so bili avtomobilisti zelo previdni, je vendarle prišlo do dveh lažjih nesreč, o katerih poročamo na drugem mestu. Lastniki trgovin so že takoj zjutraj pričeli kidati sneg pred svojimi trgovinami, ker je županstvo pred dnevi izdalo odredbo, da morajo očistiti pločnike. Ker ni bilo mraza, so mnogi vzeli to delo za prijetno razvedrilo. Mestna uprava je najela številne brezposelne delavce, ki so včeraj ves dan čistili pločnike, prehode čez ceste in tiste kraje, kjer je večji promet pešcev, pa bi sneg lahko predstavljal nevarnost zlasti | za starejše osebe, ki.se na snegu ne počutijo preveč na trdih nogah. V avtobusnem prometu, naj si bo to mestnem, kakor tudi medmestnem, ni bilo nobenih Po dolgem trpljenju včeraj preminila CVETKA IPAVEC Cvetke Ipavec, naše Cvetke, m več med živimi; izdihnila je včeraj okrog IS. ure na svojem domu pri Sv. Ivanu, stara komaj IS let. Ko je mrak legel na zasneženo pokrajino m so po svetoivanskih ulicah že gorele lutke je prenehalo trpeti mlado dekliško telo ,ki ga je pred poldrugim letom zla usoda privezala, vklenila na posteljo. Cvetka je bila čedno dekle, ponos svojih staršev; veselega značaju, marljiva, zuvedna, inteligentna in tovariška je bila upanje svetoivanskega prosvetnega društva, tem bolj, ker je bila tudi. obetajoča telovadka. Uživala je svoj letni dopust; pomagala je doma svoji dragi mamici, nekaj ur pa si je privoščila za kopanje. To je bilo njeno največje veselje. In tam jo je čakala kruta usoda. Pri skoku v vodo si je poškodovala hrbtenico. V bolnišnici so ji sicer rešili življenje, toda ni bilo vec nobenpgu znaku, da bo Cvetka spet lahko vstala. Mesece in mesece je vklenjena ležala v bolnišnici. Njena mati je bila ure in ure, dneve in mesece ob njeni postelji, ji stregla, jo tolažila in spodbujala ter trdno, vztrajno S .... " 1 S PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI fi-Tl TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Malt oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir, — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3 375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst upala, da se bo njeno stanje izboljšalo. Vse so dali, da bi jo rešili. Ko so se znašli v skrajni sili, so starši zaprosili dobra srca za pomoč. V našem listu smo 2. junija lani objavili njihovo pismo: «Bili smo v štirih, oče, mati, sin in hči. Sin je moral zaradi brezposelnosti v Avstralijo. Ostali smo v treh. Pred letom dni pa je na nas treščila strahovita nesreča. Sedemnajstletna hčerka je lani junija pri kopanju skočila v plitvo vodo in si zlomila hrbtenico...)) Klic tako hudo prizadet ih staršev je naletel na odziv, kakršnega si nihče sploh ni mogel pričakovati. Iz dneva v dan se je večalo število prispevkov. Vsak je dal po svojih močeh, kar je mogel, da bi Cvetka ozdravela, da bi se njen dekliški nasmeh spet razlegal po njenem domu pri Sv. Ivanu. Usoda mladega dekleta je blia pri srcu vsem, ki so jo poznali uh pa je sploh niso videli. Prispevke so nabirali v mestu in po vseh vaseh; svoj delež so dali posamezniki, u-stanove, prosvetna društva itd., tudi taki, ki jim njihova sredstva komaj zadoščajo, da se preživljajo. Ko je bilo nabranega že precej denarja so Cvetko odpeljali v znano kliniko v Bologno v upanju, da bo tamkajšnjim specialistom uspelo, kar ni moglo uspeti zdravnikom v tržaški glavni bolnišnici. Se preden so Cvetko sprejeli v kliniko v Bologni, so se tamkajšnji specialisti informirali o njenem stanju in izjavili, da je zadeva resna; obljubili pa so, da bodo napravili vse, kar je v njihovih močeh, da bi mlademu dekletu pomagali. Zal pa tudi najboljši specialisti v Bologni niso moali ničesar več napraviti. Operacija kot taka je sicer uspela, toda pri tem so se zdravniki še bolj prepričali, da ni več nobenega upanja, ker je preteklo že preveč časa od nesreče in je Cvetki iztekel skoraj že ves mozeg. Takoj po operaciji je sicer nastopilo trenutno izboljšanje, ki pa je bilo brez pomena. Zaradi tega so nato Cvetko odpeljali spet v Trst in sicer na njen dom. Oče in mati sta kljub vsemu še upala, Cvetki pa so polagoma odpovedale še zadnje sile. Zadnje dneve ni sploh več mogla niti govoriti. Zaorela je kot svečka, ugasnila kat lešferba. *Bili. smo v štirih., ostali smo v treh... nad. nas je treščila strahovita nesreča...*. Sin je v daljni Avstraliji, v žalostnem domu sta ostala zdaj sama in vsa od žalosti potrta oče m mati. Ob bridki izgubi staršem, bratu in drugim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Draga Cvetka, nat ti bo lahka domača zemlja. Nate ne bomo nikoli pozabili, zamud. Nekoliko slabše pa je bilo z železniškim prometom Vlaki iz Tržiča so imeli okoli 40 minut zamude, iz Vidma okoli petdeset, letalski promet pa je bil sploh prekinjen. Letalo »Alitalia*, ki bi zjutraj moralo odleteti v Benetke, ni odletelo zaradi zasneženega le-j tališča na Velikih Rojcah in izredno neugodnih atmosferskih prilik vzdolž vse proge, ki bi jo moralo preleteti. Odhod je bil preložen na današnje jutro, toda tudi danes s skorajšnjo gotovostjo ne bo odletelo, ker se prilike niso toliko popravile, da bi odlet dovoljevale. Za mladino je bil sneg prava mana. Opoldne, ko je končal šolski pouk, so se šolarji zagnali v sneg in kepali na vso moč. Kepe so frčale s pločnika na pločnik, ustvarjale so so bojne skupine med dijaki enega in drugega razreda, toda tudi ta razdelitev ni bila najboljša, če so se pojavile v bližini dijakinje. Ukinili so sovražnosti in se jih lotili; le-te so bile zanje najpriljubljenejša tarča, v katero so streljali z ne ravno največjo mero prizanesljivosti. Nekaj mladincev z upodabljajočo žilico je zgradilo v Ljudskem vrtu sneženega moža in mu na roko obesilo napis «Virgilio» Popoldan je minil brez posebnosti. Nekajkrat so pričele naletavati ledene krogljice, toda snega ni bilo več. Debela snežna plast je tudi po vsej okolici, še celo pa v višje ležečih predelih, kot so Lokve in Zgornja Soška dolina. V nedeljo bo pričel voziti na Lokve Ribijev avtobus, medtem ko avtobusi podjetja iz Nove Gorice že vozijo od mednarodnega bloka v Rožni dolini. Smučarji prav gotovo teh nadvse ugodnih prilik ne bodo zamudili. V prvih dopoldanskih urah včeraj smo bili na Tržaškem sicer nekoliko zaskrbljeni in pripravljeni š.e na huje. Najprej je začelo snežiti potem je malo deževalo, nato pa je za nekaj stopinj padla temperatura in smo imeli poledico, strah in trepet pešcev in vozačev. Popoldne se je temperatura zaradi južnega vetra začela spet dvigati in smo okrog 15. ure zabeležili v mestu že 5 stopinj nad ničlo. Proti večeru je temperatura začela ponovno padati. Okolica in Kras sta pod snežno odejo in ledom, v središču mesta je nekoliko bolje, toda že na pobočju in višjih predelih mesta so ceste zaradi poledice zelo nevarne za pešce in motorna vozila. Vlaki iz bolj oddaljenih krajev so imeli včeraj uro ali dve zamude in so pripeljali na postajo polni snega, kot da bi prišli iz Sibirije, saj je v raznih krajih, od koder so prispeli, snežilo več ur. Pravijo, da je v Trbižu bilo že včeraj dopoldne 1,20 snega, na Višarjih kar 4 metre, v Bologni pa 60 cm. Zdi se neverjetno, da je v južnih krajih, pa tudi na Rivieri več snega kot pri nas. Zaradi poledice je bil nekaj časa prekinjen promet na trbiški avtomobilski cesti, otežkočen pa je bil nekaj ur tudi po obalni cesti. Prav tako je bilo zelo nevarno voziti po cesti v Koper in je avtobus, ki vozi na tej progi, zaradi poledice zavozil v drevo ob cesti, pri Sv. Ani pa se je zaradi poledice avtobus zaletel v hišo in se hudo poškodoval. V Miljah je zaradi visoke plime voda preplavila več ulic in glavni trg; trolejbus, ki vozi iz Trsta v Milje, pa je zaradi poledice na žicah moral prekiniti vožnjo in so čez nekaj ur namesto trolejbusa vozili avtobusi. Avtobus na progi št. 28 (Ul. Commer-ciale) ni mogel ves dan zaradi poledice voziti do končne postaje, prav ia!a zaradi nekritega čeka niso obsodili Zadnja pat Antona Pipana Pogreba so se udeležili tudi številni trgovci in trgovinski predstavniki iz Gorice in Trsta Se pol ure potem, ko sta ga orožnika odpeljala iz javnega lokala, se ni pomiril in je preklinjal... - Včeraj so ga pa obsodili Dva orožnika sta bila 26. a-prila lani na običajnem obhodu po vasi Mariano. Ko sta prišla okrog 23.30 mimo tamkajšnjega lokala CRAL, sta zaslišala močno vpitje in razgrajanje. Vstopila sta, da bi videla, kaj se dogaja. Pri točilni mizi je stal 35-letni Car-melo Mallia iz Vidma. Kljub temu da je bil že precej vinjen, je še vedno zahteval novo pijačo. Upravnik CRAL mu seveda ni hotel ustreči. Zakon namreč prepoveduje točiti pijačo vinjenim gositom, poleg tega pa je že minila policijska ura. Mallia se je seveda zaradi tega razburjal. Zmerjal je Tomata, ki je upravnik CRAL, jn istočasno tudi podžupan v Marianu. Omenjeni Mallia je pri svojih izpadih rabil precej krepke bogokletke besede. Orožnika sta Mallio odpeljala iz lokala in ga posadila na bližnjo klop. Preklinjal je še kakšne pol ure, nato pa se je pomiril in zaspal kot polh. Seveda sta ga orožnika prijavila pristojni oblasti zaradi pijančevanja in bogokletstva. Sodnik v Gradiški ga je zato obsodil 28. avgusta lani na 4 mesece in 15 dni zapora ter na 3.000 lir globe' Istega dne je bil Mallia obsojen že zaradi neke druge zadeve. Obtožen je bil, da ne skrbi za svoje štiri otroke, ki živijo pri teti. Mallia in njegova žena živita po krivdi Mallia ločeno. Obtožnica je Malliji očitala, da se obnaša ne samo proti zakonskim predpisom, ampak tudi neočetov-sko. Obtoženi Mallia je prišel sicer večkrat obiskat otroke, to pa je bila običajno samo pretveza za nove prepire s sorodniki njegove žene. Poleg drugih hudobij tudi ni hotel podpisati dokumenta, na podlagi katerega bi lahko teta dobila otroške doklade. Zaradi tega ga je sodnik v Gradiški obsodil na 45.000 lir kazni. Mallia je vložil proti obema razsodboma priziv. Obe zadevi skupaj je obravnavalo včeraj naše okrožno sodišče. Mallia je bil obsojen zaradi bogokletja in bo moral zato plačati 3 tisoč lir globe. Niso pa mogli dokazati, da je bil pijan in da je zapustil družino. Oprostili so ga teh dveh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. Mallio je branil odvetnik Bonni iz Tržiča. * * * Isti odvetnik je branil po naročilu sodišča 44-letnega zdravnika dr. Gvida Ivančiča iz Benetk, S. Marco 3360. Dr. Ivančič je vložil priziv na razsodbo goriške sodnije ki ga je 2. julija lani obsodila na 60.000 lir kazni. Obsojen je bil zato, ker je izdal ček za 185.000 lir, ne da bi imel zato potrebno kritje v banki. Ivančič je izdal ček 23. oktobra 1958, kakor se je izkazalo med razpravo. Datum na čeku pa je bil od 10. februarja 1959, ker je dr. Ivančič verjetno mislil, da bo takrat ček že krit. Zakon pa zvijač ne dopušča. V svoji obrambi pa je trdil, da se človeku, ki izdaja mnogo čekov, kaj takega prav lahko pripeti, ne toliko po lastni krivdi, kolikor po krivdi tretjih oseb, ki tudi ne izvršijo svojih obveznosti. Sodišče je obtoženca res oprostilo, toda ne zaradi njegove spretne obrambe, ampak ker je 23. oktober zadnji dan, ki pride še v poštev za amnestijo z odlokom predsednika republike od 11.7.1959. Sodišče je praktično samo ustavilo postopek proti dr. Ivančiču. Sodišču je predsedoval dr. Storto, sodnika dr. Vizzini in dr. Cenisi, državni pravdnik dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Velika množica ljudi je včeraj pospremila na zadnji poti Antona Pipana, šefa izvoznega podjetja «Primorje — export» iz Nove Gorice ki je v sredo tragično preminil zaradi posledie prometne nesreče Poleg družinskih članov in ožjega sorodstva je bila nekaj pred 15. uro, ko se je pričela pogrebna svečanost, zbrana v upravnem poslopju, pa vse naokoli velika množica članov kolektiva, kjer je pokojnik toliko let uspešno deloval, njegovi znanci iz najrazličnejših krajev Goriške ter mnogi trgovci iz Gorice in Trsta, med katerimi smo videli tudi visoke predstavnike goriške trgovinske zbornice, s katerimi je imel pokojnik vsak dan poslovne stike. Vsi so se prišli poklonit izredno sposobnemu človeku, katerega pa so odlikovale tudi vedno veljavne vrednote, zaradi katerih si je znal pridobiti naklonjenost vseh, s kateremi je občeval. O njegovi priljubljenosti so govorile solzne oči njegovih delovnih tovarišev in tovarišic, ginjenost govornikov, ki so se poslavljali od njega na pragu upravnega poslopja trgovskega podjetja, kateremu je pripravil tolikšen sloves doma in v inozemstvu. Včeraj je Pipan Se poslednjič prestopil ta prag. Člani delovnega kolektiva so njegove posmrtne ostanke, ooite v državno trobojnico, odnesli na mrtvaški voz, v katerega sta bila vprežena dva črna konja. Govornika sta še prikazala njegov lik, omenila vrzel, ki jo je pustil za seboj, njegov iniliiuiiiiiiiliiiiitiliiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiitiiMiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiliiilliiniiliiiiliilinillilliiiiiiili Zaradi snega dve prometni nesreči Avtomobilist vozila ni mogel ustaviti in je povozil dijaka - Trčenje v Ul. Leoni V civilno bolnišnico so včeraj zjutraj prepeljali z avtom Zelenega križa 12-letnega dijaka Angela Soravia iz Ul. Co-lombo št. 29 Fant je zjutraj šel z avtobusom v šolo. V Ul. IX. avgusta je skupno s tovariši stopil z avtobusa in prečkal cesto; prav tedaj pa je pripeljal mimo fiat 600, katerega je vozil 35-letni zdravnik Pietro Picciulin iz Ul. An-giolina št. 30, in fanta vrgel ob tla. Šofer je sicer vozil zelo počasi, vendar zaradi zasneženih tai ni mogel ustaviti avtomobila. Fant se je pri padcu ranil po čelu, zato so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu rano obvezali in ga poslali domov. Ob 10.30 je na križišču ulic B. Casale, Leoni, Angiolina in Leopardi prišlo do prometne nesreče. 24-letni študent Livio iiiiiiimimiiii minili mili IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIKA Pred sinagogo je golobradec zakričal «Smrt Židom» Identificirali so Risali so «fascie» in fašistična gesla AgenUTo jih opazili, ko so prepevali fašistične pesmi ■ Prijavili so jih sodišču Antisemitske manifestacije po raznih evropskih državah, so spodbudile tudi tržaške golobrade neofašiste, ki zaradi svoje mladosti niso okusili grozot preteklega režima. Brez dvoma pa so pod vtisom slabe družbe in še slabše vzgoje. Skupina treh fantov se je hotela 13. t.m. »izkazati*. V sredo zvečer so trije fantije hodili po Ul. sv. Frančiška in prepevali razne fašistične himne. Eden pa je pri izraelski sinagogi zakričal »Smrt Židom*. Policijski agenti so jih opazili in so zadržali nesramne mladce. Pozneje so jih identificirali za 18-letnega dijaka Bruna E. 17-letnega radioteh-nika Caria D.N. in 16-letnega fotografa Lodovica V. in so jih odpeljali na kvesturo, kjer so jim začeli izpraševati vest. Rezultati so bili skoraj presenetljivi. Ugotovili so namreč, da so 4i trije narisali in napisali po zidovih znake in gesla propadlega in gnilega fašističnega režima. Mladi neofašisti so priznali, da so narisali na cesti pred gimnazijo »Dante* v Ul. Ci-cerone fašistični sveženj, da so narisali ob straneh glavnega vhoda v industrijski zavod »A. Volta* v Ul. Battisti dva svežnja in napisali geslo »Vin ceremo*, s katerim je 'Mussolini pognal tisoče in tisoče ljudi v smrt in končno, da je ista izprijena trojica narisala na pročelju zavoda »Banca del Friuli* v Ul. Rossini fašistični sveženi in napisala »Dni z «2ivel Almirante*, »Živela De Vecchi* in končno še »Živel fašizem*. Policijski organi so fante prijavili sodišču pod obtožbo kršitve 5. odstavka čl. 113 enotnega besedila zakona javne varnosti, ki prepoveduje pisanje ali lepljenje lepakov izven določenih prostorov. Predrzne-ži pa se bodo morali zagovarjati pred sodniki tudi zaradi kršitve čl. 5 zakona št. 645 z dne 12.6.1952. leta, ki se glasi: »Kdorkoli z besedami, znaki ali na kakršen koli način Javno manifestira za razpuščeno fašistično stranko, je kaznovan s priporom do 3 mesecev in z denarno kaznjo do 50.000 lir*. «»----------------- Sestanek o predstavah na gradu Sv. Justa Včeraj so se pri županu dr. Franzilu sestali predsednik avtonomne ustanove gledališča Verdi poslanec Sciolis, višji nadzornik gledališča Verdi, predsednik avtonomne turistične ustanove dr. Magris in tajnik te ustanove Quittan ter razpravljali o vprašanju poletnih predstav na gradu Sv. Justa. Včerajšnji sestanek je bil zgolj posvetovalnega značaja. Zato ie bodo omenjeni predstavniki v najkrajšem času ponovno sestali in sestavili ■očen program v zvezi s predstavami v poletni sezoni Kot Je znar.o, ustanova gledališča Franzilom*, »Živel Woiulrich», Verdi ne bo dobila vpg nobe- nih podpor za finansiranje poletnih predstav na prostem. Slikarska razstava v Gregorčičevi dvorani Skupna razstava Bambiča, Černigoja, Hlavatgja in Vasica je še nekaj dni odprta v Gregorčičevi dvorani v Rimski ulici, v vseh dnevnih urah, do 19. ure zvečer. Nerodna padca Zaradi nerodnega padca s postelj'e v baraki ezulskega taborišča v Ul C. Marzio so morali 9-letno Rozino Poropat vd. Kožuh odpeljati v Bolnišnico, kjer so si zdravniki I. kiruškega oddelka pridržali prognozo. Ista prognoza velja za 82-letnega l.uigija Reghinija iz Videmske ulice, ki je, kot je povedal njegov podnajemnik Werner Kriegsh, predvčerajšnjim padel v kuhinji, pr čemer si je zlomil stegnenico leve roke. — «I) Oparil se je z vrelo vodo Vrela voda, ki je brizgnila iz kotla centralne kurjave sanatorija v Ul. Bonomea je včeraj opekla kurjača Alberta Kendo iz Ul. Roncheto. Moral je v bolnišnico, kjer bo ostal s prognozo ukievanja v 20 a-M 30 dneh na dermatološkem oddelku. Tacchino je s svojim avtomobilom 1100 prihajal po Ul. Casale, da bi obrnil v Ul. Leopardi; z nasprotne strani pa je prav tedaj privozil iz Ul. Leoni 23-letni Umberto Berna-sconi, ki je bil prav tako namenjen v isto ulico. Šoferja sta sicer pritisnila za zavore, vendar nista mogla preprečiti trčenja. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, tudi vozili nista, u-trpeli velike škode. Cestna policija, ki je prišla na kraj nesreče, smatra, da je bil nesreče delno kriv šofer 1100, ker ni dal prednosti. Pri tem pa je imel največ krivde sneg. globoko človečanski odnos do svojega bližnjega, godba je zaigrala in pevci zapeli, potem pa se je ogromen sprevod avtomobilov pomaknil iz Rožne doline proti solkanskemu pokopališču. Več tovornikov je bilo do vrha obloženih z desetinami vencev, ki so jih prinesli iz: vseh krajev ožje domovine, iz Gorice in Trsta. Ko se je žalni sprevod pomikal po Novi Gorici so tovarniške sirene in lokomotive na železniški postaji poslale poslednji pozdrav tovarišu, komunistu, ki je svoja najboljša leta posvetil razvoju socialistične domovine. Malo solkanske pokopališče je bilo čez in čez prekrito s plastjo svežega snega; samo na nekem kraju je bila še sveža zemlja novega groba, v katerega so z vsem spoštovanjem položili toliko priljub. Ijenega tovariša, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. Naj mu bo lahka domača zemljica. Prekinjen promet na cesti Trst-Videm Pokrajinski predsednik dr. Culot je odobril, da bodo prekinili promet na pokrajinski cesti Trst - Videm med križiščem pri Angorisu in križiščem pri Villaorgi od 18. februarja do 31. ma,rca, ker bodo na tistem odseku ceste zgradili most v okviru krminsko-gradi-škega namakalnega sistema. Pokrajinski tehnični urad bo namestil opozorilna znamenja, da se bo promet odvijal po pokrajinski cesti proti Čedadu. Pustni ples AKS S. Gregorčič Akademsko - srednješolski klub »Simon Gregorčič« iz Gorice priredi 6. februarja 1960 tradicionalni pustni ples v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 1. Na ta edinstveni zabavni dogodek že sedaj opozarja vse, ki bi radi prebili nekaj uric v prijetnem vzdušju Saje so se vžgale V Ul. sv. Ivana so včeraj popoldne ob 17.50 pričele goreti saje v stanovanju Carmela Caravella. Domači so takoj poklicali gasilce. Ko so prišli na kraj je že zgorelo precej metrov poda. V dobri uri so ogenj pogasili, vendar je zgorelo okoli 8 kvadratnih metrov poda. Cenijo, da je nastalo okoli sto tisoč lir škode. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU bo gostovalo v Gorici v nedeljo 17. t. m. s komedijo v treh dejanjih NICKY - ZLATI DEČEK Spisal Josip Tavčar Predstavi ob 16.30 in 20. * Cene: sedeži po 300 in 200 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 — tel. 24-95 ter v kavarni Bratuš. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Zadnja plaža«, G. Pech, A. Gardner. VERDI. 17.15: «Vojaki na konju«, G. Waine, W. Alden v barvah. VITTORIA. 16.30: «Mumija», G. Lee, v barvah. CENTRALE. 17.00: «Kot prej«, M. Lanza, Z. Gabor, cinema. scope v barvah. MODERNO. 17.00: «Deževje v Ranchipurju«, L. Turner. — — DEŽURNA LEKAHNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. «»----- Na snegu mu je zdrsnilo Pred kinematografom »Moderno« je včeraj zjutraj padel Carmelo Di Pietro iz Ul. Fon mica št. 24. Mož je hodil po Korzu Verdi, ko se mu je pred omenjeno kino dvorano zdrsnilo. Ker je čutil močne bolečine v desni nogi, so mimoidoči poklicali rešilni avto, ki ga je prepeljal v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zvil desno nogo. Po prejeti zdravniški pomoči so ga poslali domov. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« znanja žalostno vest, da je po dolgem trpljenju umrla njegova odbornica in pevka "1 rm- ■ iniu CVETKA IPAVEC Prizadeti družini izražajo odbor in člani globoko sožalje. PRVIČ V TRSTU Ob začetku Skupnega evropskega tržišča ZNATNO ZNIŽANJE CEN PITASSI TRST - CORSO ITALIA 7 Po zgledu drugih veletrgovin, ki RAZPRODAJAJO OSTANKE, da predstavijo N K K O M N K H NOVOSTI, He n »d ulj 11 J e ter bo trajala do SOBOTE, 18 FEBRUARJA SPLOŠNA RAZPRODAJA vsega konfekcijskega blaga proizvodnje 1959 PO POLOVIČNIH CENAH POZOR ! Nehaj cen iz PROPAGANDNE SERIJE ZA MOŠKE Zimske suknje in površniki od 7 900 lir daljt Dežni plašči Nailon, Lilion, Helion, Deflion . ... » 3900 » Hlače, volnene raznih vrst » 1.200 » Obleke iz česane volne . » 9.900 » ZA ŽENSKE Zimske suknje in površniki od 4.500 lir dalje Dežni plašči iz svile Nailon, Lilion, Helion, Deflion . » 3.900 » Taillcurs, modni . . . . » 1.900 » Krila vseh vrst . . . i , » 1.200 » OGLEJTE Sl DANES IZLOŽBE! llini restavrira iene mozaike Demokrščanska uprava rmske občine, ki je na oblasti že od ieta 1956, si je pozneje lastila celo zaslugo, da je prepričala mednarodni olimpijski odbor, da bi se olimpijske igre leta 1960 vršile v Rimu. Med- lskom drugih mozaikov in fresk, ki v istem nabuhlem slogu kazijo stene pokritega bazena Italskega foruma, kakor tudi ostalih podob, ki so jih odborniki iialijanskega olimpijskega odbora prisiljeni gledati ob narodni olimpijski odbor priliki svojih letnih zase- 1P fo tiinnnlrA 1 J_______• je ta predlog rimske občinske uprave sprejel tudi zaradi tega, ker se je italijanski olimpijski odbor izredno dobro izkazal pri organizaciji zimskih olimpijskih tekmovanj v Cortini C_’Ampezzo in spričo okoliščine, da prav tako Corti-na D’Ampezzo, kakor tudi Rim, razpolagata z izvrstnimi športnimi napravami. Po letu 1956 se je ita-kjanski olimpijski odbor vrgel takoj na delo, da bi v Rimu zgradil potrebne naprave za pomembno mednarodno športno manifestacijo. Tako so nastali ve-iika in mala športna palača, bazen za plavanje, olimpijski velodrom in o-hmpijsko naselje, medtem ko so na novo obnovili stari državni stadion. Dejavnost rimske občine, ki bi bila morala poskrbeti predvsem za urbanistična dela, na bi olajšali promet, pa je značilna zlasti po tem, kar ni uresničila. Tako še niso niti začeli z novimi odseki podzemeljske železnice, pa tudi olimpijsko cesto so zameniali s sistemom povezave starih cest m drugih del manjše vrednosti, ki nikakor niso v skladu s stalnim naraščanjem prebivalstva italijanske prestolnice Po drugi plati pa se je občinska uprava, prav v začetku letošnjega leta, ki je hkrati tudi leto rimske olimpiade, spravila na restavracijo mozaikov, ki na nalskem forumu slavijo fašistične podvige. Tako se jo s tem v zvezi ponovno začela ostra in stara polemika o teh zloglasnih mozaikih, katerih propadanje je rimsko prebivalstvo gledalo z zadovoljstvom. In če s temi deli ne bodo prenehali, se bodo tisoči in tisoči tujih in italijanskih gledalcev srečali s temi mozaiki v niihovem izvirnem blesku. Ti mozaiki se namreč na bajajo prav na tlaku, ki vodi k olimpijskemu stadionu. Lahko si zamislimo, s kakšnimi občutki se bodo srečali vsi tisti, ki so Poznali vse grozote fašizma, ko bodo videli ponov no ovekovečene v kamnu za sovražene simbole, Mussolinijevo ime, podvige fašističnih škvadristov, da ne govorimo o datumih fašistične agresije- v Italiji, Afriki, Španiji in Albaniji, Kaj si bodo inozemski gostje mislili o tej novi italijanski «demckraciji», ki še ni poslala v ropotarnico dokazov preteklosti, ki se Je moremo le sramovati? Toda tudi ne glede na hJihov politični pomen, ni moč mimo dejstva, da so ti. mozaiki vse kaj drugega kakor umetnine. In če bi Pb odstranili, bi hkrati dali dokaz tistega umetniškega okusa, ki ga italijanskemu narodu ne manjka. Pa tudi vhod v olimpijski stadion, ki je pravcati muzej grozot, bo nemalo začudil tujega obiskovalca Poleg napisov in podob, ki has spominjajo na zloglasno fašistično razdobje, naletimo tu na velike podobe ki naj bi predstavljale atlete v športnih držah; v resnici pa te ogromne figure, ki ne ustrezalo nobe hemu zakonu harmonije, silijo pred nas v nabreklih kretnjah, ki so bile lastne dobi, v kateri se je skušalo napihnil do neverjetnosti vsakršno stvar, ki naj bi prispevala k »cesarskemu* vzdušju, h katere-niu je fašizem težil. .Vso to nabuhlo dekora dijo, ki jo jp zob časa že močno načel, kakoh tudi anahronistične podobe in napise fašistične dobe, je Lrtiska občinska uprava začela sedaj restavrirati. V načrtu restavracijskih del f mske občine le po vsej yerjetnosti tud: restavracija, v zlatih črkah, Mussolinijevega imena ki je izklesano na obelisku na začetku drevoreda, ki vodi k ulimpijskemu stadionu. De-župana Ciocettija pa bi mogli izpopolniti, ob začetku olimpijskih iger, z ob- .. jc Romunov P° uradnih statističnih podatkih, ki so jih nedavno objavili v Bukarešti, ima Romuna 18 milijonov 360.000 prebivalcev. V sto letih se je torej Prebivalstvo te -dežele podvo-hlo. Nad polovico prebivalcev •,L' mlajših od trideset let. Po-V.Prečni letni prirastek znaša --8 odstotka. Glede socialne sestave prebivalstva kažejo Pajnovejši podatki, da je v Uomunlji od srupnega števila Prebivalcev Ub odstotkov kme-tlv, c'anj v ogromni dvorani italijanskega foruma. Te freske odražajo tipočno mentaliteto onih, ki so jih naročili neznanemu slikarju: delo (vse podobe imajo seveda velikanske dimenzije, z izredno krepkimi udi in nebreklimi mišicami) naj bi predstavljalo nekatere epizode ustanovitve Rima. V tej dvorani bi se mogel zaključiti umotvor rimskega župana: zadoščalo bi namreč potegniti s stene ogromen gobelin, ki ga krasijo sloviti Pindarov stih in olimpijski krogi. Ko hi odpade! gobelin, bi se pokazal junak, ki edini manjka na tem sejmu fašističnih svetini: Mussolini na konju, ki bi ga z veseljem pozdravili sedanji restavraterji na Italskem forumu. ♦ mm O lem bi morale razmišljati predvsem pristojne oblasti Poskusne ali eksperimentalne parcele S tem prispevkom se nameravamo pomuditi pri u-krepu, ki je lahko izvedljiv in ne zahteva niti veliko truda niti veliko izdatkov, a je hkrati odlična šola. V mislih imamo tako imenovane poskusne ali eksperimentalne parcele ali površine, kjer se vršijo kmetijski poskusi. Ljudje smo namreč takšne narave, da verujemo bolj očem kot ušesom; bolj človeku zaleže osebno prepričanje na živih primerih kot pa beseda, pa čeprav dognana in utemeljena. Kar z lastnimi očmi vidimo, primerjamo in preverimo, je nazorna mikavna knjiga. Takšen je zlasti delovni človek, navajen soditi in sklepati iz vsakdanjih izkušenj, iz prakse. Saj se pravi, da praksa več velja kot teorija. V tem se sicer večkrat pretirava, ker kaj naj bi s teorijo, če je ne izvedemo v prakso! Drugo brez drugega ni, zlasti ne v tekoči zgodovina, ko je teorija (znanost) prodrla v vse dejavnosti in j ir zrevolucio-nirala. Če je nekoč vse gospodarstvo slonelo in napredovalo le na izkušnjah, je to danes mogoče le z znanstveno - tehničnim delom. To mora upoštevati tudi kmetijstvo. Tukaj ali tam poskušajo z odgojo določene vrste živali ali rastline z določenimi prednostmi (lastnostmi). Ker pa znanstveniki in strokovnjaki ne delajo na slepo, izvedejo poskus v malem obsegu in natančno proučujejo razvoj ir. z njim vse pojave in se končno odločijo za nadaljnje ukrepe. Ti stroški so v primerjavi z gospodarskimi uspehi, ki jih dajo takšni poskusi, malenkostni. V našem primeru pa mislimo na bolj enostaven poskus z gnojili, in to z naravnimi in umetnimi ali samo umetnimi. Kot smo namreč že tolikokrat naglasili, je vprašanje pravilnega gnojenja pri nas posebne važnosti in zavzema prvo mesto v kmetijstvu, ker je naša zemlja s hrano slabo založena in jo s pridelki iz leta v leto izčrpavamo. A pomožna (umetna) gnojila na splošno še vedno več ali manj odklanjamo, češ da niso za našo zemljo, da ne učinkujejo, celo da škodujejo i. e.. S temi predsodki je naše kmetijstvo že mnogo izgubilo. Ne moremo reči, če «prah» koristi ali ne, če ga nismo preizkusili in z njim pravilno gnojili. Seveda drži, da je glavno Detajl Robbovega vodnjaka pred magistratom v Ljubljani lunin ............................................................ Angleški človek čita največ dnevnega tiska v svetu leiHlvnshi < Plevi Street» in njega* vpliv na Angleže V sto letih je dnevni tisk prodrl prav v vsako angleško družino, tako da pride na 1000 prebivalcev kar 611 izvodov na dan, kar je skoraj dvakrat toliko kot v ZDA (Poseben dopis) LONDON, sredi januarja. — Poleg drugih zanimivosti zbudi pozornost tujca na Angleškem tudi dejstvo, koliko tiska gre tu vsak dan v prodajo. Na vhodih postaj londonske podzemeljske železnice, na vsakem križišču, pred vsako trafiko in to tako v središču mesta kot na periferijah boš prav gotovo cpazil, da povprečno dober razpro-dajalec jutranjega tiska porabi komaj četrt ure, da razpe-ča svojih 500 ali celo 1000 izvodov. Razpečevalci večerni-kov pa potrebujejo še manj, kvečjemu 10 minut. To pa nam vsega ne pove. stopimo raje h konkretnejšim številkam Anglija je po dnevnem tisku prva v svetu. Tu izide vsak teden 1100 tednikov, vsak dan pa 100 dnevnikov v nakladi 30 milijonov izvodov. Na Angleškem pride na 1000 oseb 611 časopisov na dan do-čim pride v ZDA na tiscč -državljanov «komaj» 353 časopisov. Angleški statistiki vam bodo tudi povedali, da je od leta 1925 do danes število prebivalstva v Veliki Britaniji naraslo za 10 odst. čitateljev dnevnega tiska pa je danes za 19 odst. več. Toda sto let je bilo treba, da je dnevni tisk prišel v vsako angleško hišo, da si je tudi delavska družina mogla privoščiti najprej jutranji, nato pa še večerni list, ki mu tu pravijo «očetovo čtivo«, in nato še tednik, ki mu pravijo «mamino čtivo«. Nekoč so dnevni tisk bojkotirale tako oblasti, kot Cerkev, pa celo šola in kraljevska družina. Tiskanje časopisa ni bilo le draga stvar, ker je bilo potrebno plačevati izredno visok davek, pač pa je bilo tudi veliko tveganje, tako za lastnika kot tudi za u-rednika časopisa. Zaradi tega so v Veliki Britaniji dolgo dobo imeli le dva tednika, od katerih se je eden tiskal na Škotskem. Zato je bil časopis dolgo časa med množico bolj neznana stvar. Sele s pojavom «Timesa» se je začel zid rušiti. Ta časopis so si omislili angleški poslovni ljudje, ki so se tedaj borili za večjo vlogo v družbenem življenju. List je služil prvenstveno za pouk, hkrati pa je prinašal najnujnejša in najnovejša obvestila trgovskega in industrijskega značaja za poslovne kroge. Do danes je «Times» ohranil svoj prvotni videz in tudi svojo značilnost, da ima vso prvo stran polno oglasov. Tujec ga zato v začetku nerad vzame v roke. In ko pogleda globlje vanj, vidi, kako so na Angleškem zares zelo konservativni ljudje, ki se oklepajo starih navad in pravil, pa čeprav so sicer tudi hudo sodobni. Vrnimo se v leto 1825. Tedaj je v Fleet Streetu, v središču angleškega časnikarstva, zavel nov veter. Ukinjen je bil davek na tisk, in nenadoma -so se tako v Londonu, kot na podeželju, na Škotskem in Irskem ter v Wellesu začeli pojavljati številni dnevniki in tedniki, jutranji listi in večerniki z vedno bolj diferencirano usmeritvijo. Toda Anglež bi ne bil Anglež, če bi v vsaki stvari ne videl predvsem ekonomske koristi. In tako se je nekega dne med založniki pojavil lord Norfolk, ki je imel tudi pametno ženo in družno z njo ugotovil, da je povprečnemu bralcu povsem dovolj članek, ki vsebuje le 400 besed in da so tudi ženske važen element pri razširjanju tiska. Zato je menil, da morajo časopisi obravnavati tudi žensko problematiko, modne probleme in tudi zadeve, ki tako raznežijo ali razhudijo občutljivejše žensko srce. Gospa in gospod Norfolk se v svojih zaključkih nista motila in kmalu se je dnevnik «Daily Miror« od neznatnega lističa prelevil v enega najbolj razširjenih časopisov na Angleškem, nato je postal največji angleški dnevnik z naklado, ki gre čez 5 milijo- r- (Radia la Sobota, 16. januarja 1960 Radio Trst A 7.00 Jutranja glasba; 7.30 Lahka glasba in beležke; 11.30 Drobiž od vsepovsod in... »Šarit Thariarat, maršal Siama«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12,45 V svetu kulture; 12.55 Motivi F, Kreislerja; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Broadwayski odmevi; 15.00 Filtz: Periodična stm.onija št. 2; 15.15 Lepe melodije — lepi glasovi; 16.00 Dante Alig-hieri: Božanska komedija; 16.25 Kavarniški koncert; 17.00 Grieg: Sonata v g-molu; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Radijska univerza; 18.25 Jugoslovanska folklorna glasba; 19 00 Pisani balončki; 19.30 Pestra glasba; 20,00 Šport; 20.40 Zbor Emil Adamič; 21,00 »Simbolni krivec«, radijska drama Alda Fetonteja, nato Glasben! variete; 22.00 Respighi; 22 40 Majda Sepe; 23.00 Jazz Conte Candoli; 23.30 Nočni ples. Trst 12.10 »Tretja stran«; 14.55 Furlanski pisatelji; Gianfranco D’A-ron-co; 20.00 »Sedem dni v Trstu«. Koper Poročila v slovenščini: 13.30, Sporočila v italijanščini: 7 30, 12.30, 19.15, 22.30. 5 00—6 15 prenos RL; 615 Jutranja giasba; 7.00—7.15 Prenos KL; 7.15 Glasba za dobro jutro. 12.00 Glasba po željah: 1J.40 Kmetijska univerza: sajenje m oskrba nasadov sivke; 13.50 Popevke in ritmi; 14.30 Primorski tednik; 15.20 Okrogle in poskočne; 15,40—16.00 Prenos RL; 16 00 Dunajske melodije; 16.30 Dej- stva in odmevi; 16.45 Operni zbori; 17.30 Parada orkestrov; 18.00—19.00 Prenos RL; 19.00 Glasovi «Opt;mistov»; 19.30 do 22.15 Prenos RL, 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.35 Simfonična glasba: Mozart; 12.10 Znane popevke; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Program italijanske folklorne glasbe; 17.40 Jutrišnji šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.25 Številke loterije; 18.30 Tedenski literarni pregled; 20.00 Pesem dneva; 21.00 »Magična flavta«; 21.20 Toscanini, pripravil Edoardo Vergara; 22.45 Odgovori poslušalcem, II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 «E legantissimo», revija v režiji America Gomeza; 11.00—12.00 Glasba za vas, ki delate; 13.00 Neapeljski utrinki; 13.45 «Se-vernica» — moda; 16.00 Chopinove skladbe, izvaja Maga-lov; 16.20 Pesmi dneva, pojejo Christian, Dorelli, Sentieri itd.; 17.00 Uspehi tedna; 17.30 Revija «Konjigkov» in kratkočasja; 18.35 Zaplešite z nami; 19:25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 «Gioconda», glasba Pon-chielli, dirigira Antonino Votto. III. program 17.00 Mozartov solistični koncert; 18.00 Seneka v zgodovini kulture; 18.30 Italijanska povojna glasba; 20.00 Vsakovečer-ni koncert; 21.30 Koncert pod vodstvom Massima Freccie, na programu Bach, Hayndel, Bla-cher, Ravel; 23.05 »Pregled#: Francoska kultura. Slovenija 5.00—-8.00 Dobro utri; 8.05 Zabavna glasba; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Samospevi J. Marxa in M. Mu-sorgskega; 10.10 Zabavna ruleta; 10.40 Romunska zborovska glasba; 11.00 Stanojlo Raji-čič: Koncert za violončelo in orkester; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 10 minut črnogorskih narodnih; 12.00 Ciganski zvoki; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Haller: Perutninarstvo; 12.25 Domači napevi Slovenski oktet: 13.30 Tenorske in sopranske arije; 14.10 Trio Tommy Dor-sey; 14.25 Znanost in tehnika; 16.00 PD »Tine Rožanc« iz Ljubljane; 16.45 Smučarjem v razvedrilo; 17 10 Med roman cami in rapsodijami; 17.35 Od Londona do Beograda; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Pihalni orkester LM; 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svei in domovino: 21.00 Za prijeten konec tedna. Ital. televizija 9.55 Mednarodne smučarske tekme v Kitzbuehlu; 13.30 TV šola; 16.05 Mednarodne smučarske tekme v Kitzbuehlu (re gistracija); 17.00—18.000 TV za mladino: Velike pravljice; 18.3: TV dnevnik; 19.50 »Beležnic: prirode«; 19.10 Ljudje in knjige; 19.55 Teden v svetu; 20.15 Ribolov; 20.30 TV dnevnik 21.00 Mario Riva vodi «11 Mu sichiere«; 22.10 Diesneyland 23.00 TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb: 18.00 Mihalkov: »Me dri sombrero«; 18.45 TV pošta Beograd: 20.00 TV dnevnik. nov izvodov na dan. Povprečno pride «Daily Mirror« dnevno v roke desetim milijonom Angležev. Zato je tudi vsak njegov oglas zelo drag. Na njegovih 32 straneh zato lahko naletite na vso mogočo reklamno šaro, na celo vrsto o-glasnih stolpcev, takoj za tem imate detektivske zgodbe, nekoliko pikantnih slik, stripov in dovtipov na račun marsikoga in marsičesa, in končno, tudi vesti o kraljičinem sinčku ali hčerkici, ki se ima šele roditi, in končno imate tu tudi prognoze za nogometne in konjske dirke in torej tudi konjske stave, brez katerih si Angleža ne moremo zamisliti. In vse to dobiš za same 4 penije, kar je v naši valuti 32 lir. Seveda obravnava «Daily Mirror« tudi politične dogodke. Le da je tega manj kot vsega drugega. Njegova politična smer je vsekakor bolj laburistična kot konservativna in pred zadnjim: volitvami je odločno zagovarjal levico, da bi pa takoj po izidu volitev, ko se je zvedelo za laburistični poraz, z velikimi črkami najavil, da se s političnimi zadevami ne bo več ukvarjal, kar pa bilo le trenuten izbruh nezadovoljstva. Nam se bo sicer čudno zdelo, toda na Angleškem služi časopis bolj v razvedrilo in zabavo kot v informativne namene. Informativni del je sicer dobrodošel, toda vesti iz domovine — tujina in kaj tujci o Angliji mislijo, Angleža bolj malo zanima — dobi Anglež v zadostni meri na kratko in strnjeno po radiu in v zadnjih letih redno in na zelo dober način po televiziji v programih obeh televizijskih mrež. Kar se oglasov tiče, gornje ne velja le za prej omenjeni «Daily Mirror«. Vsa uredništva ali bolje uprave angleških časopisov računajo z oglasi, ker so to osnovna postavka v bilanci vsakega angleškega dnevnika. Celo urednik najbolj resnega in kakovostno najbolj kvotiranega angleškega dnevnika ((Manchester Guardiana« je pred kratkim javno rekel, da bi angleško časopisje brez oglasov povsem zamrlo «Daily Ex-press» je skupno „ «Sunday Expressom» in «E-vening Standardom« last lorda Beaverbrooka. Lord Bea-verbrook je Kanadčan in je še pred 40 leti raznašal časopise po londonskih ulicah. Danes je «glavna oseba« v Ion donskem Fleet Streetu. Njegovi listi na videz nimajo izrazitega političnega obeležja. Podobno kot «Daily Mirror« Toda kot se pri «Daily Mir-rorju« od časa do časa opaža laburistični vpliv, se v dnevnikih lorda Beaverbrooka pogosteje in izraziteje opaža privrženost konservativizmu, trenutno Mac Millanovi vladi. Toda na Angleškem imamo tudi povsem izrazito opredeljene časopise. Laburisti imajo svoj «Daily Herald«, ki je njih uradno glasilo, «Times» pa je sicer nekoliko manj deklarativno, toda izrazito kon-servativno glasilo. Prav tako opredeljene imamo tudi nekatere tednike. «Spectator» je odkriti zagovornik konservativcev, «New Statesman and Nation« pa je izrazito Beva-nov list. Tednik «Forward» je prav tako levo usmerjen, pa tudi zelo dobro pisan. Največjo naklado — 8 milijonov izvodov na teden — pa ima «News of the Word», ki je e-den najbolj čitanih tednikov na svetu. «Daily Mirror« in «Evening Standard« sta izpodrinila vrsto drugih kvalitetnih časopisov, ki se niso toliko potegovali za oglase in zaradi tega zašli v krizo. To je zbudilo na Angleškem nekoliko zaskrbljenosti, ker se precejšen del angleškega ljudstva boji za kakovost svojega tiska. Marsikatero uredništvo dobi v zadnjem času prizadeto pismo, kar pomeni, da angleškemu človeku ni vseeno, kaj na vogalu, kaj v kiosku kupi. Sicer pa so že sami podatki, ki smo jih navedli v začetku, dovolj zgovorna priča, da polaga Anglež tisku mnogo večjo pozornost kot kdorkoli v svetu, kajti sicer bi naklada njihovega tiska ne bila tako visoka kot je. D M. in prvo gnojilo naravni gnoj in z umetnimi gnojili dodamo to, kar ima naravni gnoj premalo Na majhni zemljiški površini nekaj 100 kv. m se moremo prepričati, če in v koliko ta gnojila pomagajo in katere hrane do-tični zemlji najbolj primanjkuje. Takšni poskusi naj bi se izvršili na čimbolj vidnem in prometnem kraju; ob cesti in križiščih ter čim bliže vasi. čimbolj bi bili vidni in čimveč ljudi bi jih moglo videti, tem manj bi jih bilo treba. Primerni napisi bi objasnili, ka ko se je poskus izvršil (vrsta gnojila in njegova količina na posameznem oddelku i. e.) Kdo naj bi te poskuse ij-vedel? Je povsem jasno in razumljivo, da spadajo takšne reči v delokrog javnih oblasti, oziroma v okvir propagandnega dela pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva. čudimo se, da se ni tega že davno lotilo, ko je to vendar zelo uspešna metoda za pospeševanje kmetijstva, oziroma vsaj za dvig krme na naših izčrpanih senožetih, s katerih mogoče precej odpeljemo, a živini na redilnih snoveh te krme le malo damo. To nad-zomištvo ima obilo osebja in bi te poskuse lahko izvedlo in nadzorovalo, saj ni za to potrebno posebno strokovno znanie Tudi kmetijske organizacije bi storile dobro delo, če bi izvedle nekaj takih poskusov. Predvsem bi bila to dolžnost kmetijske zadruge. V poročilih o njeni razstavi na Opčinah je bilo med drugim omenjeno tudi to. Ni naloga te zadruge le trgovska plat, le nakup in prodaja raznega blaga, ampak tudi zanimanje za dvig in izboljšanje proizvodnje. Za poskuse bi razen gnojil prišla v poštev tudi semena. V tem pogledu ni zadruga do sedaj še ničesar ukrenila, je je vzrok? Končno bi se mogoče našel tudi kakšen napreden kmetovalec, ki ga to zanima in bi po navodilih poskus sam izvedel Ne bi bilo nič odveč, če bi to podprle tudi občine. Kot rečeno, so takšni poskusi enostavni, se pravi, da ne zahtevajo niti veliko truda niti posebnih izdatkov, a so izvrstna učilnica. Da ne bi izgubljali časa Izkoristimo vse odpadke (Pismo s podeželja) Minula jesen ni le presedala, pač pa našemu podeželskemu človeku tudi nekoliko škodovala. Ker se je deževno vreme zavleklo vse r.d Martinovega do »adnjih ani decembra, naš kmet ni mogel opraviti marsikaterega dela, ki bi ga bil sicer opravil. Posebno je moral o-pustiti izboljševalna dela na senožetih, ki jih v novembru in decembru po navadi opravlja. Marsikaterega kmeta je deževno vreme spravilo tudi v stisko glede srolje. To pa za kmeta ni malenkost, kajti steiia pomeni hkrati snago in toploto v hlevu, pa tudi gnoj. Z gnojem pa mora kmet računati, saj brez zadostnih količin hlevskega gnoja ni niti uspešnega kmetovanja Tako je torej deževno vreme zavrlo marsikatero delo doma in od doma. Te dni 1 a se je vreme sprevrglo. Oglasila se ie poštena zima. čeprav pri nas nimamo o-strih zim, nimamo prav m-i esar proti nekoliko ostrejšemu mrazu, saj posebno kmetu to koristi. Mraz predvsem razkuži ozračje zmrzal pa zrahlja zemho in uniči vsaj del mrčesa in raznih zajedavcev Toda mraz prav tako ovira kmeta pti njegovem ooičajenm dem ker se ne more lotiti nekaterih del, ki jih sicer opravlja ob tem času. Da bi pa po dolgi deževni jeseni, ki ni bila za delo, ne izgubili še teh dni, dokler traja hladno vreme, se bomo pogovorili, kaj bi se v teh dneh dalo napraviti. Vrnili se bomo k stvari o kateri smo že govorili Prej smo omenili steljo in potrebo po gnoju. Sedaj bomo govorili o mešancu, že siaba Jesen nas je oropala večje količine stelja, zato je beseda o mešancu kot nalašč, saj nam to gnojilo more marsikdaj in marsikje nadomestiti hlevski gnoj. Že sama beseda mešanec nam pove, za kaj gre. Na ta kup, na kup mešanca spadajo rastlinski ostanki in vsakovrstni odpadki, smeti pepel, gnojnica, kuhinjski oapadki, celo cestno blato. Skratka vse, kar nam lahko napravi sprstenino ali humus in seveda vse ostale sestavine gnoja. Kup mešanca nam v nekaj mesecih da obilo črne prsti, črnice ali sprhnine, In veste, kai je sprhnina oziroma sprte-rina in čemu služi? Sprste-nina je izvor rodovitnosti zemlje, je hrana drobnoživ-kam, ki v zemlji pripravljajo hrano rastlinam. Sprstenina pa ima še druge naloge, toda dovolj bo že to, kar smo omenili, da ram bo jasno, kolikšne važnosti je mešanec, če in kadar ni vreme primerno za druga opravila, kot te dni, se lotimo tega. Po raznih kotih, po raznih parcelah je kak kup trave, listja, maha, celo suhljadi, ponekod tudi kak kup neizkoriščene črnice, blata ali podobnega. Vse to znesimo na primeren prostor in pošteno stlačimo. Ta kup lahko napravimo nekje blizu doma ali na senožeti. Po možnosti čim bliže doma ker bomo na kup mešanca sproti dodajali in donasali druge odpadke straniščnik in gnojnico skozi vso zimo čez nekaj mesecev se bo v tem kupu «skuhal» odličen naravni gnoj za vrt, za sadovnjak in v kolikor ne bi bil zrel za vrt ali sadovnjak, bo prav gotovo za senožet, za katero vemo, da nam malo rodi, ker je ne moremo pognojiti z narav-ivm gnojem, k; ga nimamo v zadostnih količinah Napredni kmet ve, kaj to pomeni in kolikšne vrednosti je gnojilo. Zato mu ne bo mar nekoliko truda, ki ga bo opravil v teh hladnih dneh, ko ne more drugam na druga nrav tako važna :n nujna dela J. F. umni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimti n mi ti iii imuni milim tiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiitiHiiiiitiiii V-'-*-'< HOROSKOP __ZA DANES__ V filmu uCan Can« bomo videli igralko Juliet Provense; ki je prišla k temu filmu le zato, ker ima zelo dolge ooge OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — imejte pomislekov in vsilite svoj načrt tudi tistim, ki zanj niso bogve kako navdušeni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Ne bodite nepravično ljubosumni in imejte večje razumevanje za osebo, ki vam je zelo pri srcu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — V poslednjem času je neka oseba do va-s izredno hladna; poglejte če vzroki za tako zadržanje niso tudi na vaši strani. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Popoldanske ali večerne ure vam bodo prinesle obilo zabave. Glede zdravja, je priporočljivo gibanje na svežem zraiku. LEV (od 23. 7. do 22. 9.) — Skušajte se posvetiti zaključku nekega posla. Ne smete se umakniti pred novimi odgovornostmi. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) — Imeli boste priliko za spoznanje velike intelektualne vrednosti neke vaše prijateljice. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) — Upoštevajte nasvete, ki vam jih daje neki sorodnik ali zelo vdan prijatelj. U-tegnili boste srečati osebo, ki vam je všeč in ki vas zelo zanima. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne popustite skušnjavi, da bi ponovno odložili neko tekoče delo. Bodite bolj praktični in ohranite mimo kri. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Hitro se boste morali odločiti če nočete, da vas neki tekmec prehiti. V večernih u- rah boste našli zazeleni počitek KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Zaradi napetega qivč-nega stanja ne boste mogli sprejeti dokončne odločitve Godilo vam bo razumevanje v družini. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Pokažite večjo popustljivost od ljubljene osebe, če si hočete ohraniti njeno naklonjenost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Pomanjkanje fizičnega napora samo stopnjuje vašo živčnost. Neki spletkar utegne zvrniti na vas krivdo za neko svojo nerodnost. Bogo Teply 60-letnik Pred dnevi — 10. t.m. — je v Mariboru, slavil svoj SO. rojstni dan znani slovenski javni delavec prof. Bogo Teply. Pravzaprav je bilo to slavje bolj tiho, kot je tiho vse njegovo dolgo in vsestransko delovanje. Prof. Bogo Teply bo v kratkem že deseto lato ravnatelj mariborskega zgodovinskega muzeja. Direktorjem takih u-stanov bi pritikalo, da bi bili starokopitni, konservativni, vsekakor ne kdo ve kako sodobni ln vendar je pri prof. Bogu Teplgju vprav narobe. In to ne od danes, pač pa v vsem njegovem življenju. Bogo Tephj se je rodil ie-ta 1900 v Veliki Lokvi pri Trebnjem. Po gimnaziji v Kranju in Novem mestu je moral v avstrijsko vojsko, vendar le za krajšo dobo. Takoj po končani vojni se je vpisal na zagrebško univerzo, visokošolske študije pa je končal na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral iz slavistike in zgodovine. Življenjska pot ga je nato vodila po raznih srednjih šolah po Sloveniji. Največ let je prebil na mariborski klasični gimnaziji. Drugo svetovno vojno pa je prebil v Ljubljani kot profesor na IV. gimnaziji. Po vojni je bil dodeljen tržaškemu tisku. Nato je bil leta 1946 premeščen na klasično gimnazijo v Mariboru in tri leta pozneje prešel k muzeju, Ti podatki o življenju prof. Boga Teplgja kaj malo povedo. Profesorjevanje je bilo za prof. Boga Tplyjc resen poklic, toda izven šole je bila njegova dejavnost še bogatejša in vsestranska. Veliko je prevajal in dal Slovencem prevode Siloneja in Travna, v koledarju Cankarjeve družbe pa spoznaval Slovence z domačimi in tujimi slikarji socialne motivike in avtorji socialne tematike. Toda glavno njegovo delo je bila popularizacija marksistične znanosti. Pod psevdonimom Sigma je objavil preprosto napisan učbenik dialektičnega materializma pod naslovom «Naš svetovni nazoru. Prevedel je tudi Beerovo ((Zgodovino socializma in socialnih bojev». Pod psevdonimom eTalpan je napisal nekaj preprostih in zato laže dostopnih razprav, kot na pr. «Karl Marx — ob petdesetletnici njegove smrtiii, «Francoska velika re-volucija)) in itRevolucionarno leto 1848v. Te razprave so bile namenjene predvsem preprostemu bralcu, ki ga je avtor opozarjal tudi na slovensko socialno tematiko in socialno motiviko. Prof Bogo Tepli/ je mesec za mesecem objavljal članke in razprave in populariziral med Slovenci Marxove in Engelsove misli in se prvi med Slovenci lotil «Marksist.ične solen v eSvobodin 1935. leta. Predaleč bi nas privedlo navajanje vsega, kar je «> tej smeri prof. Bogo Teplg opravil. Kljub svojim letom pa ne namerava še izvreči. Ze 20 let zbira oradivo za gospodarsko zgodovino Slovencev, ki jo namerava napisati. Tudi to delo bo verjetno na tiho opravil, kot vsa svoja dosedanja dela. tipamo in ob njegovem jubileju mu želimo, da bi s« njegovo plodno življenje Š« dolgo dolgo nadalievalo slovenskemu človeku v korist in njemu samemu v zadoščenje. Ob 100-letnici v rojstva Čehova Ob stoletnici rojstva ruskega dramatika Čehova je bil v Sovjetski zvezi osnovan poseben odbor, ki ga vodi pisatelj Konstantin Fedin in ki je dal pobudo za vrsto vsenarodnih manifestacij. — Med drugim bodo na novo izdali posebne izdaje zbranih del velikega ruskega pisatelja. V sovjetskih gledališčih bodo uprizorili več njegovih del. Sovjetska filmska podjetja pa bodo izdelala nekaj filmov z njegovimi temami. Na programu so tudi u-strezne razstave. Sole pa bodo prirjale posebne izlete v kraje, ki so za življenje Čehova zgodovinsko pomembni. Sovjetske pošle pa bodo izdale tudi serijo spominskih znamk. — Oprostite, kako kvotirujo Ross et com? danes delnice družb* Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige “ i Pet moštev v indirektni borbi za častno mesto za Juventusom V B ligi derbiji na vrhu in na dnu: Catania - Torino in Taranto - Novara Prvi del italijanskega nogometnega prvenstva se hitro bliža h koncu in čeprav sta prvo in zadnje mesto praktično že oddani, se nam v preostalih treh kolih «jesenskega» dela obeta kljub temu še velike borb tako na vrhu med neposrednimi zasledovalci Juventusa, kot na dnu med družino revnih pred pragom usodnega zad njega mesta, na katerem je za sedaj čvrsto zasidrana Genca. še večje borbe Kon v A. pa nam letajo preostala kola zimskega dela v B ligi, kjer praktično še nobeno mesto na lestvici ni dokončno oddano in kjer je tako za prvo kot za zadnjo stopnico še večno več kandidatov z bolj ali manj enakimi izgledi. A LIGA 15. Jcolo položaja na vrhu lestvice najbrž ne bo utegnilo bistveno spremeniti, v kolikor pa bi ga, bi se to lahko zgodilo samo v zvezt z direktnim srečanjem med Bologno in Milanom na igrišču prve. Izid tega srečanja je odprt vsem možnostim, toda če se lahko zanašamo na pokazatelje iz prejšnjega kola, potem bi smeli dati prednost Bologni, ki se je za vse prejš. nje neuspehe krepko oddolžila z visoko zmago nad Napoli-jem, medtem ko je Milan izgubil proti Juventusu še na bolj jasen način kot dokazuje rezultat sam. Trener Al-lasio bo zaradi tega potrdil nedeljsko jormacijo, kar pomeni, da se bo Pivatelli moral se enkrat umakniti, če- prav je med tednom uredil svoj spor z vodstvom. Drugače je z Milanom ki se po nedeljskem «debaciu» pripravlja na temeljite spremembe, katerih žrtve naj bi bili nekateri starejši igralci, ki so proti Juventusu pokazali delno utrujenost in zaradi nje pomanjkanje hitrosti in refleksov. Tako naj bi bilo izločena Liedholm in Galli, katera bosta po vsej verjetnosti zamenjala Trabattoni kot levi krilec m Bettini kot levo kri- lo možna pa je tudi zamenjava Occhette z De Angelisom. V primeru zmage bi Bologna preskočila Milan, s čimer pa še ni rečeno da bi dohitela Interja ali pa prehitela Fiorentino in Spala, ki bodo igrah proti slabšim nasprotnikom, lnter in Spal pa povrhu še na domačem igrišču. Zmagi Interja nad sicer borbeno toda vsestransko slabšo Udi-nese ter Spala nad Atalanto, bi ne smeh biti dvomljivi, arugače pa je s Fiorentino, U,i bo gostovala v Alessandriji, kjer so neodločeni rezultati 'postali že tradicionalno obvezni, saj jih je v osmih internih nastdpih Alessandria dosegla kar tj ob eni zmagi in enem porazu. Ker je proti takemu nasprotniku kot je FiorenUna neodločen izid ze sam po sebi uspeh, je gotovo, da bo Alessandria igrala defenzivno in skusala zvoziti ao konca brez golov, kar pa seveda ne bo šlo v račun Fio-rentini, ki še vedno goji velike ambicije. F njenem napadu bo manjkal Montuori, katerega bo zamenjal na centru Lojacono, v moštvo pa se bo kot desna zveza povrnil Gratton. Se tako velika presenečenja v vseh doslej omenjenih tekmah pa seveda ne morejo oškodovati Juventusa, ki bo sprejel v goste komaj povprečno moštvo iz Banja. Ob tej priložnosti bo kapetan crno-oetih Boniperti odigral svojo Štiristoto tekmo za moštvo in prav gotovo ne bo dovolil, da bi svoj jubilej proslavil z neuspehom. Ud ostalih srečanj bo zanimivo predvsetn ono v Vicen-zi med Lanerosstjem in Palermom, ki sta soseda na dnu. Lanerossi uživa prednost domačega igrišča, tišči pa ga tudi rehabilitacija za neuspeh v Rimu. Palermo se je po vseh znakih sodeč začel vračati v formo in če bo ponovil igro proti Interju, mu vsaj pol plena ne bi smelo uiti. Približno enake izglede imata tudi Roma v Genovi proti «skrahirani» Sampdor iji ter Padova v Neaplju čeprav bodo Napolitanci skušali popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v Bologni Zadnja na lestvici — Genoa Totocalcio št. 20 Alessandria-Fiorentina X 2 Bologna-Milan X 1 2 Inter-Udinese 1 Juventus-Bari 1 L. R. Vicenza-Palermo 1 Lazio-Genoa 1 X Napoli-Padova 1 X Sampdoria-Roma X 2 Spal-Atalanta 1 Catania-Torino 1X2 Venezia-Lecco 1 Pro Patria- Bolzano 1 Salernitana-Siracusa X Triestina-Marzotto 1 X Casale-Legnano 1 bo gostovala v Rimu proti La-ziu in vse prognoze so žal na strani Rimljanov na vso škodo prvenstva, ki na dnu izgublja svojo privlačnost zaradi izdatnega zaostanka Ge-novežanov. Toda ranjena zver je nevarna in ker je Lazio doslej že kar trikrat oddal na svojem igrišču obe točki gostom, ni izključeno, da ne bo Genoa četrta, ki bi se okoristila z njegovo darežlji- tekmi, krepko usidrala na prvem mestu. Predvidevati zmagovalca v tem dvoboju je tvegani poizkus, vendar pa bo prednost igrišča imela verjetno odločilno težo v korist domačinov ki so tudi bolj spočiti in predvsem željni zmage. To. nno se iz Messine sploh ni vrnil domov m je v sredo odigral trening tekmo kar v Reggio Calabriji, kjer je z dobro igro vseh svojih igralcev premagal domačo Reggino s 3:0. V Čataniji bo nastopil s kompletno formacijo, katero bo po vsej verjetnosti poja-čal še branilec Grava. Drugo po važnosti za vrstni red. na vrhu bo srečanje v Benetkah med Venezio in Leccom. Tudi za to tekmo je prognoza problematična, vendar pa ima Venezia določene prednosti. Isto velja tudi za tretji derbi zgornjega doma v Trstu med Triestino in Mar-zottomu in v nekoliko manjši še za četrti v Mantovi med domačim OZO in Modeno. Kar zadeva spodnji del lestvice in predvsem njen rep lahko ugotovimo, da že dolgo let ni borba za rešitev začela postajati dramatična še pred zaključkom prvega dela prvenstva. Trenutno je v kritični coni nič manj kot dobra polovica vseh moštev lige in zato je razumljivo, da je za enajstorice dragocena vsaka točka. Kot na vrhu tako bodo tudi na dnu na programu številni derbiji med katerimi zavzema prvo mesto derbi med Parmo in Verono, takoj za njim pa srečanji med Torontom in Novaro ter med Cagliarijem in Simmonzo. Ze samo bežen pogled na lestvico kaže, da bo za premagance nedelja kaj žalostna. vostjo. In ker je skoraj gotovo, da bosta Ban in Alessandria ostala na kvoti 11, bi se v tem primeru zaostanek Ge-noe zmanjšul na 3 točke, kar v bi jo vsaj do neke mere ponovno vključilo v razvoj dogodkov. B LIGA Trenutni položaj v B ligi je — kot smo že ugotovili — samo provizoričen zaradi mnogih zaostalih tekem. Ne glede na to pa bo jutrišnje srečanje med vodilnim Torinom in Catanio, ki ima samo eno točko manj, vendar pa tudi eno tekmo manj, odločilno tako za Torino kot za Catanio, ki bi se v primeru zmage in če bi zmagala tudi v zaostali .................................................. Vsa srečanja diletantskega prvenstva odpovedana Led na občinskem stadionu ogroža tekmo Triestina-Marzotto Otvoritvena regularna dirka «Dirka gradov» skupine «0stu«i» Nova avtomobilska skupina v Trstu «Luca Ostuni« je sinoči v hotelu «Excelsior» izda. la dokončno uradno obvestilo o otvoritveni dirki skupine, ki bo regularna vožnja imenovana «Dirka gradov — Trofeja Ernesto Piani«. To bo prva tovrstna dirka po vojni na cestah našega po-dročja in bo vo- dila od Trsta skozi Devin, Gorico, Gradiško, Palmanovo, Cervignano, Tržič, Grljan in zopet do Trsta v skupni dolžin 132 km. Določene so bile tri časovne kontrole in ena s pečatom. Povprečna hitrost za to dirko je bila določena na 40 km na uro, pri prihodu na cilj pa bo dopuščena razlika največ petino sekunde glede na točno odrejeni čas prihoda. Dirko organizira skupina »Ostuni« v sodelovanju s Tržaškim avtoklubom. Vodstvo dirke je bilo poverjeno dr. Emiliju Montemaraniju, Pieru Ostuniju, odv. Benvenutu Sa-biniju in Sabidussiju. Do včeraj je vodstvo prejelo 24 prijav od 50 sprejemljivih. Kogar zanima si lahko ogleda pravilnik dirke in se istočasno zanjo tudi prijavi na sedežu skupine »Ostuni« v Ul. Machiavelli Št. 28. ■s - 'vi ..... ■š>. lili . .. - * j •:\ ... ' i btf Jll Satlerjev naslednik — Karl Schranz, zmagovalec v včerajšnjem veleslalomu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiifiiiniiriiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiniiiiniiiiiiiiiiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Prvi dan mednarodnega smučarskega tekmovanja Hahnenkamm v Kitzbuehelu Karl Schranz in Therese Leduc pobrala lovoriki v veleslalomu Od Italijanov najboljša Carlo Senoner (11.) in Jerta Schir (4.) pogojih in na progi, ki je dopuščala vsaj za prvih 20 do 25 tekmovalk največjo hitrost. Na 1200 m dolgi progi s 300 m višinske razlike in 37 vratci je startalo 81 tekmovalk iz 15 držav. Končni vrstni red ni bil odvisen toliko od proge, ki je bila — kot že rečeno — za Verjeten nastop Vargliena in možna odsotnost Radiceja Nedeljski nogometni program na tržaških in videmskim igriščih bo zaradi nenadnega znižanja temperature z močnim sneženjem in zmrzovanjem, ki je večino igrišč spremenilo v zasnežene planjave oz. ledene plošče, močno okrnjen, če ne celo popolnoma onemogočen. Tako je že včeraj deželna nogometna zveza sklenila odpovedati vse tekme diletantskega prvenstva I. in II. kategorije, Pokrajinski komisariat v Vidmu pa je s svoje strani odpovedal tekme diletantskega prvenstva II. kategorije v 11. kolu, ki bodo odigrane kasneje, datum pa še ni bil določen. Obenem je videmski komisariat tudi odredil, da bodo tekme 12. kola odigrane 24. jan. Po vesteh iz Vidma so bile odpovedane za jutri tudi vse tekme juniorskega in mladinskega prvenstva Italijanskega športnega centra v Vid- Kar zadeva tržaško področje, so bile odpovedane tekme tržaške diletantske skupine. Praktično je do pozno zvečer ostala na programu samo ena, toda zato najvažnejša, tekma v Trstu med Triestino in Marzottom, vendar pa tudi sanjo še nj gotovo, če jo bo mogoče odigrati. Igrišče na občinskem stadionu je bilo namreč včeraj zvečer spremenjeno v gladko ledeno ploščo in kot tako seveda neuporabno za i-granje. Toda v skladu s pravilnikom bo odločitev o tem, ali bosta enajstorici igrali ali ne, sprejeta šele neposredno pred tekmo samo, ko se bodo o stanju na igrišču osebno prepričali komisar, sodnik in vodstvi obeh moštev. Seveda bo vodstvo Triestine po možnosti skušalo igrišče pravočasno ure- diti za igro, vendar pa je tudi to le delno odvisno od njegove dobre volje. Ne glede na to pa se je Trie-stina tudi včeraj pripravljala in trener Trevisan je tudi objavil seznam igralcev, ki prihajajo v poštev za enajstori-co. Na seznamu je 12 imen in sicer: Di-Min, Frigeri, Brach, Szo-ke, Varglien, Radiče, Mantova-ni, Puia, Secchi, Magistrelli, Fortunato, Degrassl. Negotov je samo nastop Radiceja, ki čuti bolečine v kolenu, medtem ko bo Varglien sikoraj zanesljivo igral ker so zdravniki, ki so ga včeraj podrobno pregledali, ugotovili, da nima nobene bolezni in da je v dobri fizični kondiciji. Mlado moštvo Triestine, ki bi moralo jutri igrati v Vidmu z Udmese v tekmi za mladinski pokal De Martino, ne bo nastopilo, ker je bila tudi ta tekma odpovedana zaradi obilnega snega. prvih 20, t. j. za skoraj vse najboljše udeleženke, odlična, pač pa predvsem od odločnosti vsake posamezne smučarke. In prav svoji odločnosti na zadnjem delu proge se ima Francozinja Leduc zahvaliti, da je v tako močni konkurenci nepričakovano osvojila prvo mesto z 2/10 sekunde boljšim časom od glavne favoritke Avstrijske Erike Netzer ki je v drugem delu proge popolnoma brez potrebe zavirala. Obe najbolje plasirani Italijanki Jerta Schir (4.) in Ha Riva (8.) sta vozili stilistično odlično, bili pa sta premalo pogumni in odločni. Carla Marchelli (10.) in Giu-liana Chenal-Minuzzo (14.) sta nasprotno vozili zelo prizadevno, vendar pa sta bili oškodovani zaradi visokih startnih številk (27. prva in 26. druga), ko se' je proga že začela kvariti. Dobro so se uvrstile tudi Nemke in Američanke, razočarale pa so Švicarke. Za tri prisotne Jugoslovanke je bila konkurenca prehuda. Slavica Zupančičeva je s časom 1*51 ”4 delila 54., 55. in 56. mesto, Fanedlo-va je bila 79., Rutarjeva pa predzadnja oz. 80. VRSTNI RED: 1. Therese Leduo (Fr.) 1’37”7, 2. Erika Netzer (Avst.) 1’37”9, 3. He.di Biebl (Nem.) 1’40”4, 4. Jerta Schir (It.) in Penny Pitou (ZDA) 1’40"9, 6 Sonja Speri (Nem.) in Annemarie VVaser (Sv.) 1’41”7, 8. Pia Riva (It.) 1'41”8, 9. Hilde Hcffher (Avst.) 1’42”, 10. Carla Marchelli (It.) 1’42”3, 11 Arlette Grosso (Fr.) in Linda Meyers (ZDA) 1’42”5, 13. Helga Hanel (Avst.) 1’42’’6, 14. Chenal-Minuzzo (It.) 1’42”7, 15. Babi Henneberger (Nem.) in Marianne Jahn (Avst.) 1’ in 43”1, 32. Vera Schenone (It.) 1’46”3, 46. Jolanda Schir (It.) 1’48”3, 63. Tina Poloni (It.) 1’ in 54 1, 81. Demetz (It.) 2’14’T. Tekmovanja v moški konkurenci se je udeležilo 118 smučarjev iz 18 držav. Proga je di razliko 350 m in z 39 vratci. I Campiglio: V nasprotju kot pri ženskah, je 500 m; j Gios Mario (It.) bila za plasma moških odlo-1 in Offenberger (Avst.) 44”5, 3. KITZBUEHEL, 15. — Avstrijec Karl Schranz in i bila dolga 1800 m z višinsko I skem stadionu Madonna Francozinja Therese Leduc sta zapisala svoji imeni med ’ ra*''rKn ssn m in z 39 vratci. I ramniffiiri- prve letošnje zmagovalce tradicionalnega mednarodnega smučarskega tekmovanja «Hahnenkamm» v Kitzbuehelu. Zmagala sta v moški oz. v ženski konkurenci v veleslalomu pred skoraj vsemi ostalimi najboljšimi evropskimi specialisti v alpskih disciplinah. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri s smukom za ženske in moške. Tekmovanje žensk je potekalo v ugodnih vremenskih čilna startna številka. Za prvih 15 ali 16 smučarjev je bila proga še razmeroma ugodna, potem pa se je močno obrabila in postajala vedno slabša. To je bil v ostalem tudi razlog zaradi razmeroma slab plasma Italijanov, od katerih se je lahko le najmlajši Carlo Senoner. ki je startal kot prvi, uvrstil na zadovoljivo 11. mesto s tehnične zelo lepo vožnjo. Toda že Paride Mi-lianti, ki je startal 10. se je moral boriti z velikimi težavami, da je z največjim naporom dosegel kolikor toliko ugoden plasma. V ostalem pa so vsi italijanski teicmoval-ci, kakor tudi tekmovalke, slabo mazali. •Avstrijci so še enkrat potrdili, da imajo neizčrpne rezerve. Zmagovalec Karl Schranz velja že dve leti za uradnega Sailerjevega naslednika. Njihovi najnevarnejši tekmeci niso bili Švicarji ali B^rancozi, kot se je predvidevalo, pač pa Nemci, ki so osvojili obe častni mesti. Jugoslovani sc se morali zadovoljiti z zadnjimi mesti. Klinar je bil 82. s časom 1’46”7, Lakota 87. z 1’47”6, Sumi 88. z 1’47”9 in Janez Cop 91. z 1'49”9. Za njim je bilo 26. tekmovalcev. VRSTNI RED: 1 Karl Schranz (Avst.) 1’30”2, 2. Fritz Wagnerberger (Nem.) in Hans Peter Lanig (Nem.) 1’31”, 4. Pepi Stiegier (Avst.) 1’32”, 5. Hinterseer (Avst.) 1’32'T, 6. Bonlieu (Fr.) 1’32”5, 7. Staub (Sv.) 1’32”6, 8. Perillat (Fr.) 1’33”, 9. Ludwig Le tner (Nem.) in Willy Forrer (Sv.) 1’33”3, 11. C. Senoner (It.) 1'33”4, 12. Duvillard (Fr.) in Leitner (Avst.) 1’33”5, 14. Molterer I’ in 33”7, 17. Milianti (It.) 1’34”, 23. Pedroncelli (It) 1’35’T. 27. Alberti (It.) 1’35”5, 34 Heini Senoner (It.) 1’37”3, 39. Pordon (It.) 1’38”8, 46. Gartner (It.) 1’39”5. — ----- Italija - Avstrija v hitrostnem drsanju TR1DENT, 15. — Rezultati srečanja Italija - Avstrija v hitrostnem drsanju, ki se je začelo danes zjutraj na olimpij- De Riva (It.) 45”, 4. Pegolo (It.) 45”2, 5. Zoier (Avst.) 45”3 itd. 5000 m: 1. Gios (It.) 8’30”7, 2. De Riva (It.) 8’32”2. 3. Strutz (Avst.) 8’40”4, 4. Nitto (It.) 8’51” itd. 1000 m: 1. Cinquanta (It.) 1’40”8, 2. Zeni (It.) 1’43”1, 3. Covi 1’44’T, 4. Sisitz (Avst.) 1’45”1 itd. «»—— GLASGOW, 15. — V dvoboju diletantskih boksarskih reprezentanc je Škotska premagala Španijo s 6:4. ^Trofeja Campari» in «Pokal Kongsberg» Skoki v Cortini odloženi na danes Nevaren padec Jugoslovana Šlibarja na treningu Favoriti Avstrijci in Italijani (Posebno poročilo po telefonu) GORTINA D’AMPEZZO, 15. — Zaradi snega, ki je danes padal ves dan, je odpadlo tekmovanje v smučarskih skokih za trofejo Campari. Organizatorji so v soglasju z vodstvi posameznih moštev sklenili, da bodo skoke ob tekmovanju za pokal in «Trofejo Kongsberg« točkovali tudi za »Trofejo Campari«. Sploh je nepredvideni sneg povzročil nemalo preglavic organizatorjem, ki so morali v marsičem Spremeniti že najavljen program. Skoki za mladinski pokal in «Trofejo Kongsberg« bodo jutri dopoldne ob 10.30 namesto popoldne ob 14. uri, seniorji pa bodo skakali v nedeljo popoldne ob 14. uri, V mladinskem tekmovanju za pokal »Kongsberg« bodo sodelovala štiri moštva in sicer Italija, Jugoslavija, Avstrija in Švica. Danes so mladinci kljub naletavanju snega trenirali na 50-metrski skakalnici ter dosegli kar lepe dolžile, zlasti so izstopali Italijan E. Zordo, Jugoslovana Giacomelli in Zajc ter Avstrijec Moder, ki so postavljali zanke do 45 metrov. Tu predvidevajo, da je med temi iskati letošnjega prvaka, čeprav se lahko seveda vsi računi ob samem tekmovanju preobrnejo. Ce pa upoštevamo e-kipni plasma je pa težko reči, katera ekipa bo boljša, ker so vse precej izenačene. Seniorji so trenirati včeraj le Avstrijci in Zahodni Nemci so se danes kljub slabi skakalnici spuščali preko nje, ker so zamudili včerajšnji trening. Za seniorski pokal in trofejo «Kongsberg» se bodo potegovala moštva Italije, Jugoslavije, Francije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Švice. Vsaka država sodeluje s štiričlansko ekipo, le Avstrija bo postavila dve ekipi Kot je znano, skačejo vsi štirje člani ekipe, ocenjujejo se pa samo trije najboljši. V Cortini so tudi trije Kanadčani, med njimi Jack Charland, ki bodo sodelovali v tekmovanju za «Trofejo Campari«, potegujejo pa se tudi za pokal Kongsberg. Na včerajšnjem popoldanskem treningu je bila 80-metrska olimpijska skakalnica nekoliko pretrda, tako da je bilo precej padcev. Težji pa- lliimmiliimiMliiiiiiMiiimimmilliiitiililiimiiiiMimimmiiliiiiliMMinHMMiHiMiinumuiill Mladinski turnir za «Puslni pokal» dec je imel Jugoslovan Šlibar, ki mu je stisnilo prsni koš, tako da so ga morali prepeljati v hotel. Na srečo si je hitro opomogel in bo v nedeljo gotovo skakal. Opazovalci so na včerajšnjem treningu ocenili kot najboljše: Italijana Zandanela in Pennacchia (Zandanel je skočil enkrat 80, drugič 83 metrov), potem pa Jugoslovana Pečarja, ki je pristal na 79 m. Dobro sta skakala tudi Jemec (75 m) in Oman (75 m). Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bo med seniorji odnesla levji delež ena od obeh avstrijskih ekip če jima seveda Zahodni Nemci ali Italijani ne bodo zmešali štrene. Na današnjem treningu so Avstrijci in Nemci skakali največ do 75 m, vendar je treba upoštevati, da skakalnica zaradi zapadlega snega ni bila »hitra«. Se nekaj besed o tekmovalcih in o Cortini. Vsi tekmo- i nogometaši ne pridejo v Viareggio Beograjski Partizan potrdil svojo udeležbo, hiter namesto Napotijo VIAREGGIO, 15. Sampdoria, Fiorentina, Bologna. Roma, Lazio, Genoa in verjetno lnter, ki bo zamenjal Napolija so italijanska moštva, ki se bedo udeležila mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za »Pustni pokal«, ki ga organizira Center mladih nogometašev v Viareg-giu. Od osmih inozemskih udele; žencev, so -doslej zagotovili svojo udeležbo Partizan iz Beograda, Duk'a iz Prage. Lev-ski iz Sofije, Bayern iz Muen-chena -n Vasas iz Budimpešte, pričakujejo pa še potrditev načelne prijave iz Barcelone, Pariza in .. Dunaja. Sovjetsko mladinsko moštvo iz Moskve se turnirja ne bo udeležilo. Po infarmaeijah iz sovjetskega poslaništva v Rimu se je zvedelo, da se sovjetski nogometaši zaradi izredno ostre zime niso mogli zadovoljivo pripraviti. Imena 16 udeleženih enajsto- Milan, | ric bodo uradno sporočena ju- tri ali pojutrišnjem. IZ MEDNARODNIH RINGOV Nemec Quator premagal Pravisariija v Avstraliji MELBOURNE, 15-. — Prvak Zahodne Nemčije v peresni kategoriji Willi Quator je premagal po točkah v 12 rundah Italijana Alda Pravisan ja. Nemški boksar si je zagotovil vse runde razen 9., 11. in 12., ki so se končale neodločeno. * * * NEW YORK, 15. — Organizator Norman Rothschild je sporočil, da bo svetovni prvak vvelter kategorije Don Jordan branil svoj naslov proti Carmenu Basiliu 10. junija v Siracusi. Jordan bo prejel 35 odstotkov inkasa, Basilio pa 30 odstotkov. Smučarski tečaj Športno združenje Bor priredi danes popoldne na Pesku nadaljevanje smučarskega tečaja. Odhod z rednim avtobusom ob 13.10. Zbirališče v gostilni na Pesku ob 14. uri. Informacije: telefon 43888 (Cesar). ' Drugi del tečaja bo v nedeljo na Pesku ali v Senožečah. Informacije na isti telefonski številki od 19. — 21. ure. valci, razen Italijanov, so nastanjeni v odličnem hotelu «Miramonti» prav blizu obeh skakalnic. Razpoloženje med skakalci je dobro, vsi si le želijo lepega vremena. Sneg je padal nocoj do 21. ure, toda ob 23. uri so se oblaki nenadoma razpršili in Cortina se blesti , v luninem siju. Vprašanje je le, če bo vreme vzdržalo. Turistov je v Cortini manj kot smo pričakovali. Vse ceste, ki vodijo v Gortino, so močno zasnežene in so prevozne le z verigami. Na vsej poti od Trsta do Cortine — preko Vidma in Vittoria Veneta — sneg zelo oviro promet. Se to naj omenimo: 80- metrska olimpijska skakalnica je po mnenju jugoslovanskega trenerja Klančnika in vodje moštva Sramlja — odlična. Oba imata zaupanje, da se bodo jugoslovanski skakalci dobro odrezali, zlasti še mladi, čeprav nimajo dovolj mednarodne rutine. Pravita, da je njihov uspeh v mnogo-čem odvisen od trenutnega razpoloženja: lahko zablestijo, lahko pa odpovedo. Vsekakor pa bomo jutri lahko kaj bolj konkretnega napisali, potem ko bodo znani rezultati mladinskega tekmovanja za pokal in «Trofeo Kongsberg«. E. KRAVS TURIN — CASTELLANIA Mednarodna dirka v spomin Fausta Coppija TURIN, 15. — v počastitev spomina Fausta Coppija bo 3. avgusta mednarodna kolesarska dirka profesionalcev 1. in 2. kategorije na okrog 220 km dolgi progi od Turina do Ca-stellanie, Coppijevega rojstnega kraja. Pobudo za to dirko je dal dr. Attilio Turati, predsednik športne skupine »Campari« «»------- O BRUSELJ, 15. — Dirka za veliko avtomobilsko nagrado Bruslja bo 10, aprila 1960 in bo rezervirana samo za avtomobile formule 2. Dirka se bo odvijala v dveh delih po 35 krogov na 4.200 km dolgi krožni progi. Med piloti, ki so se že prijavili so Stirling Moss, Paul I’rese, Harry Schell in Oliver •Gendebien. A. F. PRŽVOST ami/i £e Jezdil sem ob vozu in jo nekaj časa molče gledal. Bil sem tako prevzet, da bi bil kmalu zdaj zdaj padei s konja. Predramili so jo moji vzdihi in vzkliki. Spoznala me je in se hotela pognati iz voza k meni, a veriga jo je zadržala in onemoglo je padla nazaj na svoje mesto. Prosil sem stražarje, naj se usmilijo in za hip ustavijo. Privolili so iz pohlepa po denarju. Stopil sem s konja in sedel k njej. Bila je oslabela in izmučena. Dolgo časa ni mogla priti do besede ali premakniti roke. S solzami sem ji močil roke ves čas, ko tudi sam nisem mogel spregovoriti, in tako sva sedela drug ob drugem žalostna, kakor ni bil še nihče na svetu. Ko so se nama utrgale besede iz prsi, so bile prav tako polne bridkosti Manon je le malo govorila, kakor da se ji je od sramu in bolečine posušilo grlo; le slaboten in tresoč glas ji je prihajal iz ust. Zahvaljevala se mi je, ker je nisem pozabil in ker ji prinašam tolažbo, kakor je dejala, da me še enkrat lahko vidi in se za zmeraj poslovi od mene. Zatrjeval sem ji, da me nič na svetu ne more ločiti od nje in da sem voljan iti z njo na konec sveta, skrbeti zanjo, ji služiti in jo ljubiti, vezati svojo nesrečno usodo z njeno, Tedaj se je ubogo dekle popolnoma predalo nežnim in neutolažljivim čustvom, in zaradi tega izbruha sem se kar zbal za njeno življenje. Vsa razburkana duša se ji je videla v očeh, ki j h je upirala vame. Včasih je odprla usta, pa ni mogla izresM besede, ki jo je začela. Le pretrgoma je prihajal glas iz nje Občudovala je mojo ljubezen, obžalovala svojo razuzdanost in ni mogla verjeti, od kod ji tolika sreča, da me je navdahnila s tako popolno ljubeznijo; zraven me je prosila, naj ne hoditi za njo in si raje drugje poiščem sreče, ki sem jo vreden, kajt. z njo je ne bi mogel nikoli doseči. Če je bil udarec usode še tako krut, sem vendar videl vse svojo srečo le v njenih pogledih, le v zavesti, da me ljub Izgubil sem vse, kar ljudje cenijo, a imel sem srce svoj« Manon, edino bogastvo, ki sem ga cenil jaz. Naj živim > Evropi, naj živim v Ameriki, kaj mi mar, kje živim, če vem da sem srečen samo pri svoji dragi. Mar ni lahko ves sve> domovina dveh srečnih ljubečih se src? Kaj nimata drug s drugem očeta, matere, svojcev, prijateljev, bogastva m srečev Vznemirjala me je samo misel, da bo Manon česa pogrešala V duhu sem se že prenesel z njo v puščavo, kjer prebivajo divjaki. Prav gotovo, sem si mislil, ne morejo biti tako kruti, kakor sta G.M. in moj oče. Tam bova mogla vsaj v miru živeti, če je res, kar o divjakih pripovedujejo, žive ti ljudje le po naravnih zakonih: ne poznajo besne grabežljivosti kakšnega G.M., tudi za visokoleteče misli o časti, ki so obrnile očeta zoper mene, nič ne vedo. Ne bodo motili dveh zaljubljencev, ko bodo videli, da živiva prav tako preprosto kakor oni. S te strani se mi torej ni bilo ničesar bati. Nisem pa nalahko jemal potreb vsakdanjega življenja. Le prevečkrat sem v prejšnjih časih občutil, kakšne nepremagljive potrebe so na svetu, zlasti za rahločutno dekle, vajeno udobnega in razkošnega življenja. Jezilo me je, da sem bil tako brez prida izpraznil mošnjiček, in da je še onim pičlim deseticam pretila grabežljivost biričev. Z neka) malega v žepu bi se bil mogel v Ameriki boriti z bedo, kajti denarja tam ni na pretek, pozneje bi se lahko česa lotil in se za stalno vkoreninil. Ob tem preudarjanju sem se domislil, da bi zopet pisal Tibergeu, ki mi je bil zmeraj voljan naglo in prijateljsko pri skočiti na pomoč. Takoj iz prvega mesta, kamor smo prišli, sem mu pisal Nisem mu navajal drugih razlogov razen nujne potrebe ki sem vedel, da me bo pestila v pristanišču Le-Havre-de GrS.ce kamor sem spremljal Manon, kar sem mu v pismu tudi gladko priznal. Prosil sem ga za sto zlatnikov; »Pošlji mi jih v Le Havre po postiljonu! Vedi, da te to pot zadnjič nadlegujem. Iztrgali so mi za zmeraj nesrečno ljubico in ne morem je pustiti na pot brez podpore, ki naj bi nji lajšala trdo usodo, meni pa smrtne-muke.« Ko so biriči spoznali silo moje ljubezni, so postali neznosno sitni in mi le za dvojno ceno izkazovali najmanjše usluge. Obrali so me ao zadniega beiiča. Ljubezen mi pa tudi ni dopuščala, da bi stiskal z denarjem. Od jutra do večera sem se zadrževal pri Manon in že mi čas niso bile več ure pač pa dnevi. Naposled mi je denar popolnoma skopnel m sem bil izročen na milost in nemilost muham in nasilju teh še.,tih nepridipravov, ki so bili do mene neznansko ošabni. Sami ste bili priča v Pacyju. Ko sem vas srečal, se mi je zdelo, kakor da je usoda za hip prenehala z udarci. Vaše sočutje za moje muke je bilo edino priporočilo, ki sem ga imel za vaše plemenito srce. S podporo, ki ste mi jo široke roke naklonili, sem dospel v Le Havre. Tudi biriči so se držali obljube zvesteje, kakor sem pričakoval izpočetka. Dospeli smo v Le Havre. Nemudoma sem šel na pošto Tiberge mi še ni utegnil odgovoriti. Poizvedoval sem natanko, kdaj bi mogel dobiti njegovo pismo. Dejali so mi, da šele čez dva dni. Po čudnem naključju moje zle usode bi morala naša ladja odpluti zjutraj onega dne, ko sem pričakoval pošiljatve. Ne morem vam povedati, kako sem bil obupan. «Celo nesreča ne pozna pri meni nobene meje!« sem vzkliknil. «Jojmene!» je vdihnila Manon, «ali se splača gnati za tako nesrečno življenje? Umriva v Le Havru, dragi vitez! Naj smrt na mah preseka vse najino gorje! čemu bi hodila z njim v neznane kraje, kjer lahko pričakujeva le kaj zelo hudega, ker so me hoteli za kazen tja poslati. Umriva, ali bolje, umrem naj od tvoje roke, ti pa si poišči boljše usode v naročju srečnejše ljubice.« «Ne, ne,» sem ji odvrnil, «bolj zavidanja vredne usode s’ ne morem misliti, ko trpeti s teboj, Manon.« Njene besede so me pretresle. Bridkost jo je popolnoma prevzela. Po sili sem se kazal bolj mirnega, da bi ji razpodil turobne misli obupa in smrti. Sklenil sem, da se bom tudi v bodoče kazal takega; pozneje sem se prepričal, da more ženo navdahniti s pogumom samo neustrašenost moža, ki ga ljubi. Ko je splavalo po vodi upanje na Tibergeovo pomoč, sem prodal konja. Denar, ki sem ga zanj izkupii, sem dodal k vašemu velikodušnemu daru in tako sem imel vsotico sedemnajstih zlatnikov. Za sedem zlatnikov sem nakupil Manon nekaj najpotrebnejših reči, ostalih deset sem skrbno hranil kot temelj najinega začetka in najinih upov v Ameriki. Ni mi bilo težavno priti na ladjo, saj so celo iskali mladih ljudi, ki bi bili voljni odpotovati s preseljenci. Vožnjo in hrano so mi nudili zastonj. Napisal sem Tibergeu pismo, ker je naslednega dne vozil postiljon v Pariz. Res ganljivo je moralo biti in močno ga je moralo zgrabiti, ker ga je privedlo do nečesa, kar stori človek samo iz najgloblje ljubezni in požrtvovalnosti do nesrečnega prijatelja. Razvili smo jadra. Veter je bil ves čas ugoden. Pri kapitanu sem si izprosil poseben prostor za Manon in zase. Bil je z nama dober in naju ni gledal tako postrani kot najine bedne sopotnike. Govoril sem z njim na samem že prvi dan in mu nekoliko razkril svojo nesrečo, da bi zrastel v njegovih očeh. Nisem se ustrašil niti grde laži, da sva z Manon poročena. Delal se je, kot da mi verjame. Sprejel me je v svojo zaščito. Med vso vožnjo sva to občutila: skrbel je, da so nama dajali dobro hrano in tako obzirno ravnanje naju je povzdignilo tudi v očeh najinih nesrečnih sotrpinov Sam sem neprenehoma pazil, da Manon ni trpela najmanjšega neugodja. Seveda je vse to opazila m .e obenem zavedala, da sem zavoljo nje tako daleč zabredel, zato je bila tako nežna in ljubeča in je skrbno pazila, ali česa pogrešam. Oba sva kar tekmovala v nežnosti in ljubezni. Prav nič nisem žaloval za Evropo. Še nasprotno: čim bol) smo se bližali Ameriki, bolj se mi je srce sproščalo in umirjalo. Zahvalil bi se bil usodi, da je tako ugodno zaobrnila mojo nesrečo, ko bi bil mogel upati, da v novih krajih ne bom pogrešal najnujnejšega za življenje. Pluli smo dva meseca in končno pristali na zaželeni obali- Dežela ni napravila sprva na nas najboljšega vtisa: puste in neobljudene pokrajine, kjer je bilo komaj malo bičevja in tu pa tam nekaj ogoljenega drevja. O ljudeh in živalih niti sledu. (Nadaljevanje sledi)