NO. 89
Ameriška Domovi ima
mnMGto !U—HOME
i Sl i\JA
IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORWNG^NEWSPAPfF
Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenla, *ly, Pueblo, BockSpring*
.. - A 7 ‘
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. JUNE 13, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Kalifornija v težavah	Novi grobovi
radi omejitve davkov	Fretek"o"tS21°e'”lria v
Po zmagi predloga 13, ki je La& Ve§as’ Nevada- ^ let stara zmanjšal dohodke za oko- ,Jennie Suhadolnik, ki je do pred
li 7 bilijonov dolarjev, postaja vedno glasnejše vprašanje: Kaj pa sedaj?
SACRAMENTO, Kalif. — Guv. E. G. Brown Jr. je sprejel odločitev volivcev, ki so z veliko Večino odobrili predlog št. 13 in tako zmanjšali davek na nepremičnine za povprečno 57%, kar Pomeni za vso državo okoli 7 bilijonov dolarjev manj dohodkov. Guverner je odredil takojšnjo Zamrznitev vsakega novega zaposlovanja in se lotil proučevanja novega finančnega položaja.
Predsednik državne glavne skupščine Leo McCarthy je izjavil, da bo zaradi zmanjšanja dohodkov odpuščenih pri javnih upravah, državni, okrajnih in mestnih, skupno okoli 75,000 ljudi- Župan Los Angelesa Tom Eradley je mnenja, da bo spre-Jom predloga 13 prisilil mestno Upravo k odpustu 8,300 uslužbencev, med njimi 1.080 uniformiranih policajev.
Znani liberalni gospodarstve-Uik John K. Galbraith, ki je Predlog odklonil kot škodljiv, Eer da bo povzročil “hud ne-red”, je po njegovi odobritvi izjavil da je “to dejanje popušča-uja samemu sebi, ki bi ne smelo biti podvzeto nikdar na tak na-čin, pa četudi bi bilo opravičeno 2aradi prevelikih stroškov in Prekomerne javne oskrbe”. Pri tem je pokazal na svojega strokovnega tovariša prof. Miltona kriedmana, Nobelovega nagra-jenea, ki je sprejel nedavno me-sto starejšega raziskovalca na Hoover Institution Stanford uni-Verze in se izjavil za odobritev
Predloga 13.
■John'K. Galbraith je v eni sVojih knjig zapisal, da so ZDA Privatno bogate, da pa je javno skrbstvo v njih revno. Privatno kpgastvo se po njegovem mne-Uju stalrio povečuje na škodo Juvnih potreb. M. Friedman je zmanjšanje davkov vseh vrst in za privatno brigo in reševa-nie raznih potreb in skrbstva. ■ Guv. J. Brown Jr. je pretekli teden razkril načrt za razdelitev ^ bilij0n0y državnega davčnega Pmbitka med okraje in občine. Razdeljeni morajo biti do 1. ju-dja, ko se začne novo državno proračunsko leto. Napovedal je Huti zmanjšanje državnega pro-mčuna za 300 milijonov dolarju- da bi država lažje pomagala 5rajevnim javnim upravam. Dr-2avni proračun predvideva 17.4 ubij on o v dohodkov in izdatkov.
Novi zakon, če bo obveljal, o-Umjuje davke na nepremičnine na raven leta 1975, jih določa 1% tržne vrednosti, ki pa jo mogoče povečati za davčno VeHavo več kot 2% letno, pa inflacija poganja cene na-Vzgor zs. kolikor že.
Egipt bo gradil letala
KAIRO, Egipt — Predsednik Anvar Sadat je dejal, da bo Egipt leta 1980 zgradil svoja prva domača jet vojna letala, nato pa tudi rakete s tal za cilje v zraku in vojaške jeepe.
Četudi Sadat ni razkril nobenih podrobnosti, je znano, da'se je Egipt pogajal s francosko letalsko tovarno Dassault o pridobitvi dovoljenja za gradnjo voj
^rzezinski in Young
ostaneta v ozadju?
Washington, d.c. — Gia-
iz Bele hiše trdijo, da bosta bodoče govorila o zunanji po-1 *ki ZDA predsednik Carter in ^rzavrii tajnik Vance, med tem ° bosta v zadnjem času precej s asna Brzezinski, predsednikov .^utovalec za narodno varnost, £ Andrew Young, poslanik • ^ Pri ZN v New Yorku, osta-sl^bolj molčeča v ozadju.
19 leti živela v Clevelandu, najprej na E. 61 St., nato pa na E. 142 St. Zapustila je moža Johna, sina Raymonda v Las Vegas, sina Roberta v W. Covina, Calif., v Clevelandu pa sestre Frances Sauer, Mildred Stražišar in Mary Škerl. Pogreb bo jutri v Nevadi.
Anton F. Zadnik
V Imperial Point bolnišnici v Fort Lauderdale, Fla., je umrl 56 let stari Anton F. Zadnik, ki je živel od leta 1971 na 3231 North West East St., Ft. Lauderdale, preje pa 22 let na Idle-hurst Drive v Euclidu, Ohio, mož Charlotte, roj. Benich, oče Antona, Nicholasa in Dennisa, 5-krat stari oče, sin Jennie Zadnik, roj. Demoze in pok. Antona, brat Victorja, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne. Pokojnik je bil član ADZ št. 1, Carpenters Union Local 105 iri ustanovni član ter prvi predsednik American Slovene Club of South Florida. Zaposlen je bil skozi 25 let pri Passalacqua Construction Co., najprej v Clevelandu, nato pa v Floridi. Leta 1974 je moral zaradi nesposobnosti v pokoj. Pogreb bo iz Že-letovega pogrebnega zavoda na
Fford pozval v 1.5 milijona
DETROIT, Mich. — Po dolgem razpravljanju je Ford Motor Company pozvala 1.5 milijona Pinto avtov za dopolnitev in sprememibo gasolinskega tanka, ki bi mogel v določenih okoliščinah, če bil bil avto zadet od zadaj, v sedanji obliki eksplodirati.
Gre za modele Pinta 1971 vse do 1976 in poleg tega še za 30,000 Mercury Bobcat, ki imajo isti sistem gasolinskega tanka.
Maztajepobers |RA|( $£ OHLAJA DO ZSSR
8.8% našega dohodka
_____	. Odkritje komunistične zarote proti vladi, v kateri je bila
Lani je bilo izdano v vsej1 zastopana tudi Komunistična partija, je privedlo do deželi za zdravstveno o- čiščenja komunistov in njihovih podpornikov v vladi Sv Anton—
iz Clevelanda in okolice
ZD zanikajo vohunske obdolžiive posianišfva
Državno tajništvo je zavrnilo sovjetsko obtožbo »o-slaništva ZDA v Moskvi kot “nesmiselno”.
WASHINGTON, D.C. — Zastopnik Državnega tajništva je odločno zavrnil sovjetsko obdol-žitev poslaništva, ZDA v Moskvi, ki da naj bi prestrezalo radio-telefonske in druge zveze v Moskvi za vohunske smotre. To obdolžitev je označil za “ne- l
in v oboroženih silah.
BEJRUT, Lib. — Irak je bil že vrsto let tesno povezan s
skrbo 163 bilijonov dolarjev ali 8.8% celotnega na-
rodnega dohooka.	,	« -- F—, , jo, ker imaj0 dow>lj denarja> da
WASHINGTON, D.C.	Stro- . Sovjetsko zvezo, kateri je dovolil ,ahko ta , „ jbj,jšo nj'Za_
ški za zdravstveno oskrbo raste- celo pomorsko oporišče v Perzij- jlodu
jo iz leta v leto daleč preko pov- skem zalivu na svojih tleh. Sov- ^ Irak vlada ena kriIo Baath prečne rasti cen. Lani so porast- Jetska zveza je Irak obilno stranke) dmgo krilo te stranke li za 12% in dosegli skupno vso- c kr bo vala z modernim orožjem. pa Vi]ada Siri;jo 0be skupini sta to 163 bilijonov dolarjev ali -rak .U sklenil leta 1972 s Sov- sta si grdo y Iaseh in 2ato tudi 8.8% celotnega narodnega do- j J^sko zvezo posebno prijateljsko odnosi med irakam in sirijo hu-hodka, povprečno na vsakega! pogcdieo in pogodco o sodelo- do trpe vladi obeh držav prebivalca ZDA letno $737, kar vanju. Tedaj se je vlada stranke skrbno pazita d d j na je vsekakor ogromna vsota. Pri Baath sporazumela s komunisti pr?te p0:lni medselbojnih sum-tem ni videti nobenega obrata ®.te cel0 sprejela v vlado. Ne- ničenj. Spor povečuje različ-
na boljše.
Zvezna vlada bi rada omejila porast stroškov za; zdravljenje
davno naj bi bila odkrila zaroto
no gledanje na spor z Izraelom.
komunistov, ki bi naj hotela Sirija ne zavrača njegove mirne vreča sedanjo vlado Ahmeda rešitve; Irak pa 0 čem takem
in zdravstveno zavarovanje, pa Hasana Al-Bakra, vodnika stran- node slišati.
smisel”.
John H. Trattner je istočasno dejal, da ne pričakuje, da bi spor o odkritju sovjetskih elektronskih naprav v jašku zgradbe poslaništva, ki je bil po rovu
E, 152 St. v sredo ob 10. dopoldne Povezan ^ s , sovjetsko stanovanjsko stavbo v sosedstvu, škodoval na dolgo odnosom z ZSSR.
za te svoje zamisli nima dovolj podpore v Kongresu. Ta je ponovno razpravljal o tem vprašanju od predsednika Trumana dalje, pa je uvedel zdravstveno oskrba samo za ostarele in za delo nesposobne. Predlogi za splošno narodno zdravstveno za-| varovanje so vedno naleteli na premočan odpor, zato so njihovi sestavljale! iskali in iščejo oblike, ki bi jih bilo mogoče spraviti skozi Kongres. \
na Highland Park pokopališče.
Ko je o sob j e poslaništva ZDA vohunski rov odkrilo, je to protestiralo v sovjetskem zunanjem ministrstvu, pa dobilo odgovor, da so bile odkrite naprave le del “varnostnih ukrepov” Sovjetske zveze pred vohunjenjem poslaništva. Sovjetska vlada je celo izjavila, da pričakuje, da bo poslaništvo plačalo škodo, ki so jo naredili njegovi ljudje pri odkritju jaška
nih letal Mirage v Egiptu. V ^ elektronskih naprav v rovu. zvezi s tem so tedaj govorili, da
bo gradnjo take letalske tovarne financirala Savdska Arabija.
Bojkot olimpijskih iger v Moskvi 1980?
PARIZ, Fr. — V državah svobodne Evrope se širi misel, naj bi odklonile udeležbo na olim-| namene. Oprema je bila že na-pijskih igrah v Moskvi leta 1980 ročena in delno narejena, zaradi sovjetskega preganjanja ’ Prodajo in izvoz slične opreme oporečnikov in njihovega obso- v Sovjetsko zvezo pred časom janja na težke kazni.	niso dovolili.
Bela hiša dovolila
dobavo LR Kitajski
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je spremenila svoje stališče in odobrila izvoz opreme za geološke preglede, ki jo je mogoče uporabiti tudi v vojaške
ke Baath, in jo nadomestiti s komunistično.
To odkritje je privedlo do ohladitve odnosov Iraka do Sovjetske zveze in do čiščenja ko- new YORK, N.Y. — David
Zadnje vesti
munistov ter njihovih simpatizerjev v oboroženih silah. Čistka oboroženih silah je še v teku. Po vesteh iz arabskih diplomatskih virov hočejo spraviti iz armade vse pristaše marksizma. Irak je potrdil poročila iz vzhod no-e vr cp skih virov, da je bilo 21 vojakov obsojenih na
Berkowitz, “Sin Sama”, ki je bil obsojen za 6 umorov, je bil včeraj kaznovan z dosmrtno ječo, pa bo imel po 25 letih pravico do pomilostitve. “To sodišče želi, da bi obsojeni ostal v zaporu do svoje smrti,” je dejal predsednik sodišča.
Tukajš-
Kljub obilnemu razpravljanju uuu ^ vuj^ov ousojemi na o tem vprašanju in poudarjanju	“ <*»>*»	l*vr- L%D,%.B"‘;
nujnosti omejitve stroškov za
šena, 10 pa obsojenih na zapor, ker so hoteli ustanoviti v oboroženih silah posebne, tajne komunistične celice. Naim Haddad, član revolucibnamega vlad-inega odbora, je to potrdil v razgovoru z novinarji, ki so bili na obisku v Bagdadu, nakar so to prinesli tudi domači listi.
Haddad je zanikal, da je Irak na tem, da bo odpovedal prijateljsko pogodbo s Sovjetsko zvezo, pa pri tem poudaril, da
nji list Evening Standard je
zdravstveno oskrbo ni pričakovati, da bi Kongres v letošnjem zasedanju v tem pogledu kaj storil. Strokovnjaki svarijo, da bodo ti stroški v naslednjih petih letih dosegli 310 bilijonov, če ne bo nič storjenega za njihovo omejitev. Ko so javni stroški v okviru Medicare in Medicaid porastli za povprečno 11%, so privatni stroški porastli povprečno za 13%.
-----o------
Peking odklonil razgovore s Hanoiem
PEKING, LR Kit. — Kitajska je zavrnila poziv Vietnama na kom na papirju še vedno veljav-razgovor. o ureditvi spora o ( na, da pa. se vodniki v Bagdadu položaju Kitajcev v Vietnamu in za njo več ne menijo in so se istočasno obnovila napade na prenehali posvetovati z Moskvo Vietnam zaradi preganjanja ki- o političnih vprašanjih, kot to tajskih naseljencev.	pogodba predvideva.
včeraj poročal, da je predsednik izraelske vlade Menachem Begin tako bolan, da ni sposoben vršiti redno svoje službe. Poleg težav s srcem in dia-betisom naj bi zapadal v težke duševne depresije. V Jeruzalemu je Beginov urad izjavil, da Begin redno opravlja svoje dolžnosti in da so zdravniki zadovoljni z njegovim zdravjem.
Sovjetska zveza ne sme posega- WASHINGTON, D.C. :— Pred-
ti; v notranje zadeve Iraka. Vz-hodno-evropski diplomatski, viri pravijo, da je 15-letna pogodba prijateljstva-med ZSSR in Ira-
sednik Carter bo danes spre-pel v Beli hiši predsednika vlade Indije M. Desaia in se z njim razgovarjal o medsebojnih odnosih, pa tudi o vprašanjih mednarodne politike. Pričakujejo, da bo De-sai predložil povečanje dobav
Danes je Sv. Anton Padovan-skj, ko godu j e veliko število Tonetov in Tončk. Vsem želimo vse najboljše in še veliko zdravih in veselih godovnih praznovanj!
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road ima danes ob enih popoldne sejo v SDD na Waterloo Road.
Reševalni tečaj na Pristavi—
Prihodnjo soboto ob 4.30 popoldne se bo začel na Slovenski pristavi reševalni tečaj. Kdor se ga želi udeležiti, naj se prijavi. Kopališče je odprto vsak dan.
Obiskovalci iz Slovenije in iz Kanade—
Ga. Mary Zupanc s 6916 Heck-er Avenue je imela prijetne obiske iz Slovenije in iz Kanade. Obiskovalci so jo posebej razveselili s šopkom nagelj ev. Odločitev do konca tedna— Prizivno državno sodišče je včeraj poslušalo obe strani spora o tem, Kdo je upravičen podpisati zahtevo po odstavitvi župana D. J. Kucinicha in bo o j tem odločilo še pred koncem tega tedna.
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava lista išče enega raznašalca za E. 60 St. in Bonna Avenue, drugega pa za E. 58 St., Bonna, Prosser, Homer, E. 53 St., Stanard in E. 55 St. Zainteresirani naj se javijo v uradu AD na 6117 St. Clair Avenue. Uprava AD išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za Schaefer Ave., Addison Rd. in Hecker Ave. Oglasite se v uradu ati kličite 431-0628.
Tanzanijski predsednik
brani Sovjetijo v Afriki
DAR ES SALAAM, Tanz. —
urana Indiji za njem jedrske,Bredsedrdk Tanzanije Julius elektrarne.	jNyerere velja na splošno za
Izjava zunanjega ministrstva Prav tako je v opadanju MOSKVA ZSSR ____________________ Vladni list stvarne£a politika, četudi nekaj
pravi, da je vietnamska vlada gospodarsko sodelovanje. Iračani skrivila dejstva, da bi odgovor- trdijo, da tehnologija Vzhodne n'ost za položaj Kitajcev v Viet- Evrope za nje ni dovolj dobra, namu vrgla na te same.	sicer pa da jo tudi ne potrebuje-
PREDSEDNIK CARTER JE POSTAVIL BOJ PROTI INFLACIJI NA PRVO MESTO
Izvestia je včeraj poročal o mladi Amerikanki Marthi Peterson, zaposleni v poslaništvu ZDA, ki je bila lani v
preveč na levo nagnjenega, zato ni sprožil preveč zgledovanja, ko je pretekli teden branil sovjetski poseg v Afriko in pripom-inil, da obvladujejo Carterjevo
temenski prerok
^Heln° oblačno in hladno, naj-(20^a *emPeratura okoli 68 F^ Jutri sončno in toplejše.'
WASHINGTON, D.C. — Inflacija je že nekaj časa glavna skrb velike večine prebivalstva v naši deželi. Ta skrb je bila še povečana, ko je bilo objavljeno, da so življenjski stroški v maju porastli za 0.9%, in ponovno po več kot treh letih presegli letno raven 10%.
Do aprila, ko je Carter napovedal svojo pospešeno vojno proti inflaciji, je to smatral enako pomembno kot boj proti brezposelnosti. Od tedaj je brezposelnost pokazala težnjo k zmanjševanju, ko je inflacija pospešila svojo rast. Predsednik je zato potisnil boj proti brezposelnosti na drugo mesto in dal inflaciji nesporno prvo.
V zadnjih tednih je pritisnil na podjetja in delavske unije, naj omejujejo porast cen in zahteve po povišanju plač na izpod povprečje zadnjih dveh let. Osobju svojega lastnega urada je omejil zvišanja na največ 3%, pa še to samo v slučaju, če bodo to res
“zaslužili”. Povišanje plač o-stalega zveznega uslužben-stva je omejil že preje na 5.5% in pozval tudi vse državne in krajevne javne u-prave, naj store isto.
Ko se rast cene govedine ni ustavila, je predsednik Carter dovolil uvoz dodatiiih 200 milijonov funtov govedine, kljub 'glasnim protestom predstavnikov rejcev goveda. Povečani uvoz naj bi zadržal rast cen govedine vsaj za nekaj centov pri funtu in seveda tudi rast cene goveda. Te cene so več kot 50% višje, kot so bile lani v tem času.
Zvezna vlada je dovolila povečanje poseka lesa v narodnih gozdovih za 6%- do konca letošnjega proračunskega leta, da bi zavrla dviganje cen lesa, ko je prišlo do povečanja gradnje domov in stanovanjskih hiš.
Predsednik je opozoril Kongres, da bo odklonil podpis zakonu za izboljšanje zatvor-nic in jezov na reki Mississippi, če ne bodo v njem poviša-
ne tudi cene za uporabo teh, ki bodo krile izdatke.
Na novo je predsednik pretehtal tudi vprašanje znižanja davkov. V maju je prvotni predlog zmanjšal od 25 na 19.4 bilijonov, sedaj pa je sporočil Kongresu, da je pripravljen sprejeti tudi omejitev znižanja na 15 bilijonov, za kar izgleda, da je večina v Kongresu. Precejšnja skupina v Kongresu je dejansko proti vsakemu znižanju davkov v letošnjem letu, sprejela bi kvečjemu podaljšanje znižanja, ki bi sicer poteklo in s tem stvarno povišalo davke.
Direktor urada za zvezni proračun je obvestil vse zvezne urade, in ustanove, da morajo svoje izdatke v proračunu za prihodnje leto omejiti, ker predsednik hoče primanjkljaj v zveznem proračunu za leto, ki se bo začelo s 1. oktobrom 1979, omejiti na 37.5 bilijonov.
Predsednik Carter hoče prepričati domačo in tuje javno
mnenje, da je odločen omejiti inflacijo ter da bo vlada pri tem storila svoj del.
Svojima sodelavcema, ki sta odgovorna za vodenje boja proti inflaciji, direktorju Sveta za ustaljenost plač in cen Barryju Bosworthu ter svojemu glavnem svetovalcu za boj proti inflaciji Robertu Straussu, hoče okrepiti položaj, ko se trudita, da bi pripravila podjetja za omejitev poviškov cen in unije za omejitev njihpvih zahtev po višjih plačah pri pogajanjih za nove kolektivne delovne pogodbe.
Načelnik Federal Reserve Boarda William Miller je dejal, da je novo ozračje v Wa-shingtonu, kar zadeva varčevanje, “opogumljajoče” in da bo večja disciplina v fiskalni politiki omogočila manjši pritisk na denarno politiko. Ta se je v zadnjih tednih kazala v zviševanju obrestne mere. ko je Federal Reserve Board omejil rast denarnega obtoka.
juliju prijeta zaradi vohunje- , .v.	..... U, . , ,v . J .
....	.	afriško politiko histerični gla
nja m nato izgnana iz ZSsK,^^^.,,
ker jo niso mogli zadržati, ko	. T
,	, .	’	. Nyerere ie trdil, da je smoter
je imela diplomatski potni u ,	,	. .
...	, .	...	zahodnih posvetovanj o sovjet-
list. Sovjeti so objavili to se- ,	, ,	,	A4,
, . v %.	sko-kubanskih nastopih v Afri-
daj, četudi se je zgodilo lani, ^ ohraniti Afriko pod gospod_
v zvezi s prijemom sovjetskih'stvom Zahoda
vohunov pretekli mesec v New	______o______
Jerseyju in z odkritjem vo- gDA bodo predale 60 hunskega rova v poslopju po-	. y j Lj .
slaništva zda v Moskvi. F~4 jet letal Tajvanu TEL AVIV, Izr. — Naseljenci BOSTON, Mass. — Boston vasi Mekhola v dolini reke Globe je prinesel poročilo, da Jordan so ponoči odbili napad 7:0A tehtai° Padajo 60 F-4 jet palestinskih gverilcev. Ti so letal Tajvanu za 500 milijonov sc umaknili in pustili za seboj dcdarjev. Ta letala, ki so spo-
truplo okoli 17 let starega to- £!obno za borbo v zraku in za variša. To je bil prvi napad z bombardiran j e ter ppdpiranje
jordanijskega ozemlja na za- boja na ^ naj bi P°magala hodni breg reke Jordana od Tajvanu ohraniti ravnotežje le-
,	,	,	, falskih sil z LR Kitajsko.
lanskega avgusta.	-	, . .v,	. , , .
t irv . . v 1 Državno tajništvo m hotelo TOKIO, Jap. — Včeraj je močan ^	, /1	,
,	........' j ... o tej vesti dati nobenega pejas-
potres, najmočnejši v zadnjih .j '
14 letih, pokončal vsaj 21 življenj in napravil veliko škodo v severovzhodnem delu Japonske. Njegova jačina je bila med 7.5 in 8 na Richter-
bila
Vanik proti znižanju
davkov v tem letu
WASHINGTON, D.C. — Kong.
i i- -u -	• u-i Charles A. Vanik iz 22. okraja
jevi skali. Najhujse je bila 0hia ge g kong j j Picklom iz
prizadeta vas Miyagi 180 milj Teksasa) zav2ema za to, da bi severno od Tokia. Potres je Kongres v tekočem letu ne zni-poškodoval tanke z oljem in £aj zveznih davkov, ker da je to je tega steklo v morje preko potrebno zaradi omejevanja in-1 milijon galonov.	flacije.
Ameriška Pomovima
Mf
"	mSaZSSTmm
6117 ST. CLAIR AVK — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
/m-tvt C I?■<=/% V—MOiVlE
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
rublisJfcted daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec®
Kanada in dežele izven Združenih, držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za S mesece
Petkova izdaja $10.00 na leto	______
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	..
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.	______
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo
No. 89 Tuesday, June 13, 1978
Delno priznanje
H.	, .
Do zadnje vse razbite cestne svetilke ob sprehajališču med Bellevuem in Železničarskim domom na Fohor-iu nimajo tako logične razlage. Imajo pa oplenjeni nasadi ali grobovi, razbite svetilke, razdejana cerkvica, poškodovane žare in padli nagrobniki pisateljev druge, precej logične vzročne razlage;
V prostem času mladih še nismo znali ali (gmotno?) zmogli množično pritegniti k mikavnim ^svo bodnim m stvarjalnim oblikam in vsebinam sproščanja njihovih mladih energij v tehniških, športnih, kulturnih, taborniških, nlaninskih in podobnih zanimanjih. Veliko je Ma-tenja,"brezplodnega zapravljanja časa m občutka, da zi viš v marginalnih skupinah (mladi delavci v samskih dp-movih, so npr. še vedno slabo integrirani v družbeno m družabno življenje v svoji socialni sredini m okolici, to velja zlasti za" delavce iz drugih republik).
Dalje so tu alkohol, spolne frustracije, nizka vrednotna usmeritev, ko vrednote večine zavoljo tvoje obrobnosti niso tudi tvoje vrednote. Kulturna vzgoja pa ostaja verbalna, če nima zgleda: spomeniškovarstvena kultura je, denimo, pri nas občutno nižja kot v deželah z daljšo turistično in spomeniškovarstveno tradicijo. Tod je iskati tihe pajdaše na vandalističnih pohodih.
Tako misli pedagog Forstnerič. Mnogo njegovih u-gotovitev lahko mirno podpišemo, le problema m obdelal od vseh strani.
Slovenski vandali so mladi ljudje, rojeni v rdeči svobodi, morda sinovi očetov, ki so se za to svobodo borili v gošči: bili so vzgojeni v šolah, M so jih naučile gledati svet z materialistično moralo, učili so jih sovražiti vse, kar se ni skladalo z rdečim pojmom svobode m poveličevali “junake”, ki so jim bile omadeževane roke s slovensko krvjo. Ta slovenska mladina je tipičen sad komunističnega režima. Povsod! Tudi v Rusiji so imeli ta problem, dokler vsi stotisoči brezprizornikov niso skrivnostno izginili. Moti se člankar, če trdi, da so to le posamezni pojavi med mladimi. Jih je le preveč in povsod: v Kranju, Ljubljani, Mariboru, na Pohorju, na Pekrski gorici itd. Pisec pravi, da je podobnih polno v kateremkoli kraju Slovenije.
Pisec poziva družbo, naj se zaveda svoje dolžnosti do mladine. Tako! Sedaj, ko je komunizem izkvaril velik del slovenske družbe, naj ta pokvarjena družba pobolj-šuje mladino: družba pijancev in, žal, tudi pijank, bogo-kletnežev, v divjih zakonih živečih, egoizma polnih ljudi?	'
Pisec, ki je gotovo “zgrajen” človek, se zelo previdno izogiba enega činitelja, ki pri vzgoji mladega človeka povsod po svetu in v vseh časih mnogo pomeni: vere in ustanove, ki vero oznanja: cerkve. Tista sodnica v Mariboru je prav povedala, da mladi zločinci niso skrunili cerkva iz verskih razlogov, češ, da fantiči o tem nimajo niti nojma.
Res je! Kje pa naj bi ta pojem dobili? V šoli, ki je brezverska in borbena proti vsaki religiji, v šoli, ki hvali hudodelce kot narodne junake, v šoli. ki razglaša moralo “ropa, požiga in umora”. Kako naj ta mladina spoštuje kosti rajnih, ki jih je pomoril tujec, ko pa že ve, da so širom slovenske zemlje raztresene kosti tisočev nedolžnih slovenskih ljudi, ki jim niso dovolili ne pokopa, ne častnega spomina.
Na to bolečo rano nove slovenske družbe je pisec pozabil,' ali se ie pa ni upal omeniti.
Leta 1973 je bil v Koenigsteinu v Nemčiji 23. kongres “Cerkve v stiski”, ki je bil predvsem posvečen razpravam. o polpžaiu mladine v komunističnih deželah. Časnikar Paul W. Wenger je govoril o tem vorašanju. Kot zaključek svojega govora je naglasa!:	Marksizem skuša
razbijati družino, vzgaja v anti-avtovitetnosti napram staršem, ubija idealizem v mladih, vodi mladega človeka v egoizem in ga nrivede do tega, da začne nihati med kremeljsko in betlehemsko zvezdo.
_ Kako zavidljivo lahko delo ima komunizem, kadar ruši obstoječe: družabni red, politične oblike, vero in moralo. Kako lahko je v mladem človeku iz vseh teh vrednot narediti kup razvalin! Kako neverjetno težko pa je rdečemu režimu delo za “novega človeka”, potem, ko mu je porušil vse p od la ep, ki so edino in vedno veljavne: nadnaravne sile, ki jih daje vera in krščanska morala. Zato sp oblikovalci novega*slovenskega Človeka lahko zaskrbljeni. Grade bodočnost našega rodu na trhli pbdlagi. Zato so vzgojili “vandale”, zato je prišlo do “masakrov” na naši lepi slovenski zemlji.
J. A.
BESEDA IZ NARODA
Orlov vrh
na Slovenski pristavi
CLEVELAND, O. — Na ljubljanskem gradu je med vojno bilo domobransko pokopališče, ki je bilo imenovano “Orlov vrh”. Prvi domobranci so bili pokopani tam v decembrskih dneh leta 194'3 po junaški in dolgi bitki v Kočevju, kjer je pokojni Jože Jakoš s svojim junaškim nastopom zagotovil domobransko zmago. Med temi junaki je bilo večje število domobrancev iz Št. Ruperta na Dolenjskem in okolice.
Orlov vrh je tako postal simbol domobranske dobe.
: Ko so povojni begunci in domobranci v Clevelandu kupili kmetijo za svoj center, je bilo
celotnega koncerta. Obljubil pa je, da bo Korotan zopet imel celoten koncert prihodnjo pomlad.
Ko je zadonela Korotanova pesem, so mi misli naglo kot v filmu poletele nazaj preko zadnjih 25 let. Prišli smo namreč v ta naš Cleveland iz vseh delov Slovenije. V začetku smo se počutili majhne in izgubljene, dokler nas ni skupina mladih pevcev in pevk pod vodstvom ustanovitelja g. Metoda Milača povabila na prvi Korotanov koncert. Takrat in nato vsa ta leta nam je Korotanova pesem pričarala v živ spomin našo lepo domovino, domačo vas, nagelj in rožmarin, veselje in žalost mladih src in delo ter trud slovenskih ljudi.
Korotan nas je tudi vsa ta leta predstavljal ob vseh važnih
kar naravno, da so si izbrali!in zahtevnih prilikah. Tako je krasen prostor na njej in ga nastopil v Washingtonu ob pri-imenovali “Orlov vrh”, na njem diki blagoslovitve slovenske kapa postavili spominsko kapelico, pele, v Philadelphiji na medna-Orlov vrh in Spominsko ka- rodnem evharističnem kongre-pelico lepo oskrbujejo člani Pri- su, na Baragovih dneh tu v Cle-stave, posebno domobranci, njih velandu in lansko leto v Le-družine in prijatelji.	montu. Poleg tega in še rednih
Od postavitve Spominske ka- koncertov in gostovanj je Koro-
pelice je pozorišče vsakoletne Domobranske spominske proslave, katero prireja društvo Tabor SPB Cleveland.
Tudi letos 17. -18. junija 1978 priredi Tabor SPB Cleveland spominsko proslavo, katera bo istočasno tudi 35. obletnica Turjaka in Grčaric in v spomin na vse žrtve, ki so jih komunisti po padcu obeh pomorili pri Velikih Laščah, Kočevju, Mozlju, v Je-lendolu itd. Prav tako kot se bomo spomnili pomora iz Vetrinja vrnjenih 12,000 slovenskih domobrancev, četnikov in civilistov, kot vseh drugih pokojnih soborcev, kjerkoli že počivajo.
Za to priliko vabimo vse člane, soborce, njih družine ter vso slovensko javnost, da se te proslave v čim večjem številu udeležijo.
Dokažimo svetu in oblastnikom doma, da naši pomorjeni soborci po 35 letih še niso pozabljeni in nikoli ne bodo. S
svojo navzočnostjo bomo doka- j Vatrprihodnj0"pomlad! zali, da cenimo in spoštujemo j njihovo žrtev, brez katere bi nas
tan sodeloval skoraj pri vseh večjih kulturnih prireditvah v Clevelandu.
Korotanovo delo je res velike in važno in mi vsi bi morali biti ponosni nanj. Mar se duša ne razveseli, ko zagleda na odru tako veliko štveilo mladih in nasmejanih obrazov? In kake lepa je slovenska pesem, ko zadoni iz teh mladih in navdušenih grl s čisto slovensko izgovorjavo! Zato je v resnici naša dolžnost, da napolnimo dvorano ob Korotanovih koncertih, ker le tako moremo mi, poslušalci, pokazati, da se zavedamo, koliko truda in žrtev je potrebno za pripravo uspe šnega koncerta. Korotanska mladina hodi namreč na vaje v soboto zvečer in večkrat tudi v nedeljo popoldne, medtem ko drugi ali poči-jvajo ali pa se zabavajo.
Res smo to leto pogrešali Korotanov koncert, toda upamo, da ga bomo imeli še priliko uži-
naša, sloveh-
v svobodnem svetu nikoli ne bilo.
Da se za 35. obletnico poklonimo njihovemu spominu na svobodnem slovenskem svetu, na Orlovem vrhu ob Spominski kapelici na Slovenski pristavi, je najmanj, kar smo dolžni storiti.
Poleg počastitve mrtvih soborcev je tudi lepa prilika, da se zopet zberemo in obujamo spomine. Vedno izmed nas kdo odide, kot je rekel pok. general McArthur:	“Star vojak nikoli
ne umrje, samo zgine ...”
Za 35. obletnico Turjaka in Grčaric in za 33. obletnico Vetrinja vsi v čim večjem številu na Orlov vrh na Slovensko pristavo! S svojo navzočnostjo boš dokazal, da spoštuješ spomin svojih dragih, ki jih ni več med nami. ’	/
Imel pa boš tudi priliko srečati mnoge stare prijatelje in soborce, ža katere niti ne veš, da so med nami. Morda daleč po daljavi, blizu po duhu, tukaj pa jih boš spet srečal kot nekoč.
Na svidenje na Orlovem vrhu 17.-18. junija 1978!
Glavni odbor TABOR ZOSPB
Ne umri nam ska pesem!
Zvesta poslušalka
Monsignor Aloji!] ilfko zlafomaši#
Ne umri nam pesem!
CLEVELAND, O. — Pevski
zbor Korotan letos ni podal red- _
nega pomladanskega koncerta. |Patricija, ki je bil rojen
ampak je priredil le “Korotanov večer” v soboto, 13. maja, zvečer v Slovenskem narodnem dottiu na St. Clairju.
Po zelo okusni večerji je zbor zapel šitri pesmi in takrat je pevovodja inž. Franček Gorehšek v par besedah povedal, da zaradi zdravja hi mogel pripraviti
Msgr. Alojzij Žitko
STOCKTON, Kalif. — Petdeset let — dolga doba — pol stoletja! In po 50 letih v službi Gospodovega oltarja zap.et zahvalno pesem za to izredno srečo in veliko milost z mašno Glorijo (Gloria in excelsis Deo), se to opravičeno imenuje zlata maša. In vsaka cerkev je ponosna in počaščena, ko se v njej vrši zlatbihašno slavje. Tako je bilo v cerkvi St. Jarlath’s v Oaklandu 4. junija 1978. Naj mimogrede omenim, daje bil sv. Žerlah učenec in pomočnik sv.
v današnji Škotski leta 387 in je bil kot misijonar poslan od papeža Celestina na velik ‘Trski otok”, kje je tako uspešno deloval 33 let, da je bila Irska imenovana “Otok svetnikov”, sv. Patrick pa “apostol ’Irske” in je tam umrl 1. 464. Cerkev sv. Žerlaha je veličastna hiša božja in v marsi-
čem, tudi po velikosti sliši lepi in mogočni cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Krasijo jo lepa, barvana okna s slikami 15 skrivnosti sv. rožnega vonca. In v tej “irski” cerkvi se je vršilo zlato-mašno slavje našega rojaka msgr. Alojzija Žitko.
Vsa župnija se je žgan5’’’ nod vodstvom dobrega ž msgr. John Connoly društva so tekmovala, „a stojno proslavijo jubilanta, ki med njimi deluje kot duhovnik že kar dobrih 14 let. Cerkev je bila napolnjena, v stranski kapeli, blizu oltarja, so se pridružili slovenski rojaki, ki so se zdeli počaščene, ko so dobili posamezno vabila od župnijskega urada na zlatomašno slavje. Veličastni oltar je bil okusno in dostojno okrašen ter obdan od svežega cvetja, vse je vonjalo po prazniku.
V spremstvu 8 monsignorjev in duhovnikov je jubilant z lahnim in prožnim korakom stopal v sprevodu po cerkvi in ves svež pristopil k oltarju. Obdan od sobratov je poljubil oltar, razprostrl roki, kot bi hotel vse navzoče povabiti k zahvalni molitvi. Vse molitve in spevi — le berili in evangelij ter javne molitve so bile v angleščini — Slava (Gloria), Vera (Credo), Predglasje, Sveto (Sanctus), Očenaš (Paternoster), Jagnje božje (Agnus Dei) in sklep (Ite Missa est) je bilo peto latinsko, vse je dihalo po domačnosti, ko je latniski jezik tako mehak in prožen. Zlatomašnik je vse molitve molil-pel razločno in pevski zbor j-e v spremstvu orgel in vijolin ubrano odgovarjal. Ker je bila nedelja kot praznik Presvetega Rešnjega Telesa, so zapeli tudi večno lepo hvalnico: Lauda, Sion, Salvatorem in med obhajilom dve Marijini.
Domači župnik monsignor je v slavnostnem govoru podal v zgoščenih besedah življenjsko pot slavljenčevo. Kot domačin iz San Francisca se je že pred leti dobro seznanil s sedaj že pokojnim župnikom pri slovensko-hrvatski: cerkvi Gospo dovega Rojstva( v istem velemestu, rev. Vital Voduškom, — ki je bil v domovini sošolec sedanjega zla-tomašnika —, in je v njegovi družbo celo obiskal tudi Slovenijo in še ni pozabil lepote slovenske zemlje, kar je tudi omenil v govoru. On še vedno smatra novodošle “duhovnike begunce” kot blagoslov za tukajšnjo' deželo in je v govoru izrecno poudaril, da je delovanje jubilantovo blagoslov za župnijo, zlasti za ostarele — v fari so trije domovi za onemogle —katere redno obiskuje in jih previ-deva s sv. zakramenti. Po številnem sv. obhajilu navzočih, je zlatomašnik končal mašne molitve, nato se je zahvalil faranom za izkazano čast, zlasti pevskemu zboru ih posebno še gospodu župniku, ki je nosil vso težo dneva. Po odpetem sklepu — Ite Missa est — je intoniral zahvalno pesem, Te Deum lau-damus, zbor jo je veličastno odpel in po podanem blagoslovu je bila zlata maša končana.
Duhovniki so spremili slavljenca v sprevodu v župnišče, vsi v cerkvi navzoči so pa bili povabljeni v dvorano pod cerkvijo k ‘Champagne Reception’, katero so farna društva priredi la v čast zlatomašne proslave in v zahvalo navzočim. Jubilant se je takoj potrudil, čeprav že truden, priti med nje in je ves živahen hvaležno sprejemal čestitke in z vsakim pokramljal Očividno je bil vesel svojih rod,-nih rojakov iz bližnje Bay Area, ko so mu predstavili svo j o mladino in malčke. Fotograf-ama-ler je povzel nekaj slik kot spomin na rojakovo zlato mašo in smo se po medsebojnem razgovoru veselo poslovili ter razšli. Bil je dan, katerega je naiedil Gospod.”
Zanimiva je jihrilmriovm življenjska pot.'’Bila je, že popisana v Ameriški Domovini, katbri je zvesti naročnik, ob priliki odlikovanja kot monsignor — papežev častni prelat, visoko prizna-(Dalje na 3. strani;
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Ob nekem romanju na Ptujsko goro in drugi dan na Sladko goro, smo se člani bivšega Orla pri Sv. Benediktu odločili, da obiščemo tudi Rogaško Slatino. Je biser šmarsko-rogaškega okraja. V poletni dobi je polno izletnikov, ki nridejo tja na zdravljenje. Tam ' aT’trije vrelci kisle vode, vs.*.* se imenuje drugače. Žal, imena sem pozabil. Na milijone steklenic izvozijo tudi v inozemstvo. Smeli smo iti globoko pod zemljo, kjer izvira svetovno znana slatina. Videli smo, kako avtomatično polnijo steklenice. Tudi poskusili smo to zdravilno pijačo.
V Rogaški Slatini je imel služabnik božji A. M. Slomšek svoje duhovne vaje. Ob koncu duhovnih vaj septembra 1862 — imel je več govorov — je molil tri očenaše: enega v latinskem, drugega v nemškem in tretjega v slovenskem jeziku za tistega duhovnika, ki bo prvi od udeležencev umrl. To je bil — on sam.
Ko smo si ogledali Rogaško Slatino, smo obiskali tedaj že puščen premogovnik, cerkev sv. Križa, ki je prav lepa stavba. Za nadžupnika je bil takrat duhovnik Julij Vajda, ki je bil homeopat. Zdravil je bolnike z raznimi zelišči in čaji. Večkrat je prišel v Maribor in razni gospod-je so prihajali k njemu v Cirilovo tiskarno na pregled. Tudi pok. dr. Anton Korošec. Zaračunal ni nikoli nič.
Imeli smo med romarji tudi fanta, katerega stric je bil nadučitelj pri Sv. Križu. Že preje mu je sporočil, da pride na obisk ‘večja banda”. Res pričakovali so nas. Nadučitelj 'vTomo Kur-bus, njegova žena in hčerka. Vedeli so, da smo lačni, zato smo se kmalu znašli pri mizi in namizi velika skleda — fižola. Prav teknil nam je. Bil je tudi petek, zato je bila prav, da hi bilo mesa. Zajemali smo vsi iz iste sklede, kakor je bila navada pri nas doma. Kmalu sem opazil, da se fantje nekam čudno spogledujejo. Tudi mene je nekdo sunil v noge pod mizo. Kaj je
Kmalu bosta obhajala srebrni maši p. Blaž Chemažar in P-Lawrence Grom. P. Blaž je či-kaški rojak in je pel novo maso pri Sv. Štefaou, p. Lawrence Grom pa je pel novo mašo ^ Waukeganu, 111. Poznamo Ša> ker je bil tudi kaplan pri Sv-Štefanu. P. Blaž bo obhajal sre brnomašni jubilej 11. junija ' Lemontu, p. Lawrence pa 18- Ju' nija v cerkvi Matere božje v Waukeganu. Obema gospodom*1 k jubileju čestitamo in jima želimo dočakati še zlati jubilej-*
Cesta na Wolcott, tik pred šolo in farno cerkvijo, je v obupnem stanju, da nas je l311 ko sram. Naj bi prišel g-Marzullo sem, da bi videl n3 lastne oči in kaj ukrenil kot 3
derman’ pri cestni upravi-
*
Slovenske poroke pri Sv. $1^. fanu so postale zelo redke-soboto, 27. maja, je bila reS pristna slovenska poroka. P°r0 čila sta se Marija Mar košek 111 Karl Zor j an. Cerkev je bila sko^ raj polna. Mašo in poročni obre je opravil kustos slovensk11 frančiškanov p. Atanazij renčič. Ad hoc sestavljeni ski zbor je prav lepo pel Manjine pesmi. Zlasti je ug3)3 vsem, tudi ženinu in nevest^ ^ sta vedno lepa: Marija skoz z1^ Ijenje. Še to naj omenim, da ^ so posipali novoporočenca z žem, kar je bedasta ameris razvada.
*
V Marquettu, Mich., bo le(?S Baragov dan, in sicer 29. in ^ julija. Čikaški odsek BaragoV
zveze pripravlja romanje Vožnja bo stala $75.00. Ker kmalu prij3
tja-
čas
naglo hiti, se kmalu PrTa^| pri g. Jožetu Gregorichu, ^ 376-5293. Tiskarski škrat je^ mojem poročilu preskrstil g-žefa v Lojzeta. Menda zato, ^ imamo v svoji sredi tudi L°1 . ta. Če bosta dva busa, bo dr3 šel po daljši poti in se tudi
nil malo kasneje.
*
Ga. Julka Petrich, ki živi zu cerkve, je bila na materi ^ dah imenovana od DrilS „
bilo narobe in smešno? Gospa in najsv. Imena za “mater leta
gospodična sta bili tako našminkani, da se je celo mehi zdelo preveč. Zlasti gospodična, ki je bila sicer lepa, bi ne potrebovala šminke in ne phdra.
Bal sem se, da bo polomija. Komaj sem čakal, da se poslovimo. O tako “narhalanih” ženskah imam svoje mnehje. Zlasti, če se poMrvdjo pod očmi ih še obrvi. Takrat se mi zde, da so opice. Vsaka stvar ima svoje meje. Ko smo se poslovili in se seveda vljudno zahvalili za pogostitev in odšli na postajb, so fantje prasnili v smeh. “Joj, kako ste bili namalahi,” so rekli, jaz pa sem bil Bogu hvaležen, da do tega izbruha ni prišlo že preje. Če danes vidim tako gromozansko “namalano” žensko, se spomnim tega dogodka v Rogaški Slatini.
Čestitamo!
*
Bila je v soboto, 6. maj3) ^ kozvana “polka maša” v S(-dalbert cerkvi. Muzikant1^ pevci so prišli bd hekod iz nesote. O “polka maši” ir0 v Svoje mnenje. Polka sp3 a ^ gostilne in na plesišče, ne V ^ cerkev. Pozneje je bil pleS v or ši farni dvorani, katerega !e ganiziralo društvo Holy N3
Udeležba krmežljava.
*
Med otroci: “Moj oče je 3 vo večji od tvojega.”	^e.
“Zato pa je moj za dv3 buba debelejši od tvoj eg3-
Pozdravlja vse
“Toti Štajeri
Britanci brido jeseni volili
Libe'
LONDON, Vel. Brit. ralna stranka je bo po
nja parlamenta
r’1	j n3
objavila, da
zase0
V Lemontu so imeli zadnjo nedeljo kar več slovesnosti. Zaključili so siovenske duhovne vaje, bilo je tudi “žegnahje’ Marije Pomagaj. Glavna slovesnost pa je bila zlata maša p. Benedikta Hoge, ki je brat našega bivšega župnika p. Tomaža. Sodeloval je tudi zbor “Slovenska pesem”, ki je pel kar v treh jezikih: slovensko, latinsko in angleško. Po maši je bilo v Ro-j konservativne strani, ' marskem domu kosilo. Med čast- ’ sedaj zoget bolj na stran nimi gosti sta bila tudi msgr. ^delavske stranke, sodijo P°£ap Baznik iz Clevelanda in msgr. ni opazovalci, da bo Jame3^.^e
koncu sedanjega — .ia več obnov -1 *
zveze z vladno stranko, K ^ e. ko ostala brez večine v vec varnosti padca.	v fg-
Ker se javnost, ki je bruarju precej močno na
stranke, n3g -
Butala iz Jolieta. vroče ta dan.
Bilo je zelo, laghan razglasil nove f verjetno za oktober.
SLOVENSKI DAN
I. IN 2i JULIJA na
SLOVENSKI PRISTAVI

KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Zvestoba nazaj in poslanstvo za naprej
V.
Kako je do tega stanja med nami prišlo?
Res je, da so nejasnosti na tem Področju že zasekale naši skupnosti hude rane. Pred leti smo kdaj slišali: “Glavno je, da je nioj poba veren, h kakšni narodnosti pa bo hotel pripadati, to je njegova stvar In danes kdaj slišimo: “Važno je. da je o-trok pošten, politiko pa naj le Pusti pri miru ..
Ruj je rodila miselnost prvih, žal, danes že lahko v marsikate-ri družini vidimo. Kam pelje miselnost drugih, slutimo. Oziro-*na ... tudi vemo. Kajti pod politiko” je mišljena tudi zvestoba našim mrtvim, jasni odnosi do komunizma ... Kdor od staršev tako govori, je podoben človeku, n morda res s trudom toči vino ^ sode, a istočasno sodu vrta luknje v dno...
In vendar — naš problem ni z§°lj političen. Če iščemo — in ^0> žal, delamo! — v naši skupnosti bolj kvantiteto kakor kva-iteto, pač ne delamo prav. Toda ce naša skupnost ne teži k večji duhovnosti, če ne išče, kakor Pravi neki naš mislec, “poti iz nartvila”, je to vse usodnejše, ^materializirali smo se in to je
hak, a da ga še nihče ni odvrgel ne da bi s tem predvsem sebi škodil, vam, ki se zavedate, da j nihče ne stori večje usluge sebi in tudi državi, v kateri se je rodil, kakor tisti, ki ni izdal idealov svojih očetov: tudi v bodoče, ne stopajte na “udobna” pota, ker ta ubijajo. Opazujte življenje z odprtimi očmi, pa boste videli, ali je tako ali ni. In četudi v družini ali v skupnosti ni vse tako, kakor mislite, da bi bilo prav — ne oddaljujte se! Človek se lahko umakne iz enega dela skupnosti v drugega, lahko dela tudi povsem na tihem — toda umakniti se ne sme. Naša skupnost je majhen svet, toda je svet v celoti. Ne pozivamo vas, da bi se zapirali v kak geto — ne! Slovenska skupnost je sicer svojski, a odprt vrt sredi vrtov sveta, in čeprav je ta naš vre majhen, je dovolj velik, da lahko iz njega rasteš in zanj živiš, pri tem razvijaš vse svoje obsežnosti, s tam pripomoreš, da bo jutrišnji svet boljši.
Mi, ki vam kdaj govorimo, nismo stoletni očanci, a dovolj smo mogli v življenju videti, da vam lahko zagotovimo:	Vi, ki
ste narodne in verske svetinje svojih očetov in mater sprejeli za svoje — boste šli mirno skozi ’ življenje, najsi vas čakajo še ta- j ko črni dnevi. Drevesa, ki ima
Koristna modrost za današnji čas
Sir Richard Steele pravi, da “branje pomeni za duha isto kot telovadba in telesne vaje za telo.”
In kakor premalo danes ljudje urijo svoja telesa, tako premalo hranijo z branjem svojega duha!
tretji - a v resnici prvi razlog ^lobok^ k,ore*ine’ ne Podre n°-Pašenrn usihanju. Sile za večjo ben Vlhar! Blagoslavljali boste
duhovnost pa ne bodo prišle zg°lj iz političnega dela, še manj zg°lj iz kulturnih afirmacij in Seveda še manj zgolj iz naše ekonomske moči — priti more-1° zgolj iz naše večje religiozno-sti. Brez spreobrnjenja srca, rez moralne revolucije v nas samih — ni rešitve. Če si glede loga nismo na jasnem, smo-se začeli pokopavati sami in ni tre-a uič kazati na grobokope od drugod, ki prežijo na nas.
Ce torej bolehamo — nikar 110 vtikajmo glave v pesek! —
Vemo, da bolehamo... — pričnimo se zdraviti! Ne odlašajmo Predvsem, ne pozabimo: ka-ar človek opazi, da se je v njem pričel rak, čeprav šele pri-
eel — ga ne k0 zdravil 'z aspirini...
*
Pred tednom dni smo prazno-Xali Veliko noč, Kristusovo vsta-lonje. Velikonočne pesmi, veličastni zunanji okvir temu-veli-nastnemu prazniku — vse to člo-yeka prevzema. A je bilo še ne-ai> kar mi tisto noč ni pustilo spati dolgo v jutro. Z desetina-1111 in desetinami naših fantov Jn deklet-smo si tisto noč voščili Praznike. Ta naša mladina je ase veselje in tolikokrat naša v P — a ta naša mladina je rešena. Tisti stiski rok! Ni bilo e-ga sampga mlahavega prije-a- Tisto zrenje v oči — ni bilo PPega samega begajočega pogle-ra' glejte, ti naši mladi morda J1*80 l3^0 živi udje, kakor bi 2eleli, a so prebujeni za ved-
n°» in
v Je samo, da vse sile v njih rS PR0 zaživele, V tistih stiskih 0 ’ v tistih očeh — je iskrenost, seJ*°č. Storimo vse, z jasno be-V 0 ln Predvsem z jasnim zgle-^arn, da bodo lahko razvili vse
živ'16 S^e’ ba bodo res m°gB za' . eH polno življenje — največ-j0 avanturo vseh avantur! g Ba vi, fantje, dekleta! Poslu-
la^ 6 naS' ^adar vidite, da de-^ Pao prav — kar ni vedno nuj-^ ° isto, kar bi vam bilo všeč, jaVl Veste, dobro veste, kdaj de-Prav — stopite nam ob Pr^n' t~:e m^sbte’ da ne delamo s '	baje premnogi starejši
Vr i°	govorimo o duhovnih
p ® notah, mislimo pa samo še i rebude in čekovne knjižice
dit *a<^ar *n kier ie res Pb' kab nam Slaba Vest' A ne umi‘
tj 6 Se' Vsem vam, ki se zave-e’ da jarem emigracije ni la-
svoje očete in matere. Nekoč boste bolj razumeli, kaj smo vam hoteli s tem povedati, na ta Slovenski dan v letu 1976.
Za nami je marsikaj lepega, a pred nami se odpirajo nova obzorja. Ne bojmo se velikih nalog, na plašimo se visokih ciljev! Priboriti moramo našemu narodu spet svobodo, da si bo sam svobodno izbiral svojo pot za bodočnost, storiti moramo vse, kjerkoli živimo in kjerkoli bomo morda še živeli, da bomo nekoč samostojni, ponosni plemiči v svoji svobodni deželi.
Ta stoletni sen naših dedov se vsak dan jasneje kaže kot edina rešitev ne samo za razvoj naših duhovnih sil, ampak za naš obstoj sploh. Država pa mora najprej biti v nas samih. Ko jo bomo v sebi čutili in se ponosno vedli pred samim seboj in pred drugimi, odgovorni vsak za vsako svoie dejanje, ko bomo sicer dajali čast vsakomur, a tudi od vsakogar čast zase zahtevali — ne bo nihče mogel preprečiti, da ne bi v osrčju Evrope zaživela naša država. Samo tako bo zdravih korenin, torej zdrava v temeljih — torej trdna.
Možje, žene, dragi fantje in dekleta — naj nam Bog pri našem delu stoji ob strani. Pre-
Nekoč je živel izredno dober in moder mož. Ime mu je bilo Sokrat. Zgodilo pa se je, da je u-žalil ljudi, ki so bili na oblasti. Vrgli so ga v ječo in obsodili na smrt. On je novico sprejel z nasmehom. Rekli so mu: “Moral oi se pripravljati na smrt.” Zmajal je z glavo in se smehljal naprej, rekoč: “Na smrt sem se pripravljal vse svoje življenje.” Kako to?” so ga spraševali. In on je mirno odvrnil: “Nikdar v življenju nisem nikomur naredil nič zlega, ne na skrivnem, ne javno.” Koliko kristjanov bi moglo tako govoriti v trenutkih pred smrtjo?
*
Švedski pregovor pravi: , “Manj se boj, več upaj; manj jej, več prežveči; manj vzdihuj, več dihaj; manj govori, več povej; manj sovraži, več ljubi, in vse dobre stvari bodo tvoje.”
Vsak komentar bi bil odveč.
J človeka dvigne.
Se vam še naprej priporočam v molitev. Želim vam, da vas žar in gorečnost za misijone ne zapusti. Brez vaših molitev in darov bi nam bilo veliko težje.
Vaš vdani
p. Stanko Rozman ——o--------—
Prijatelj mnogih — oče Stanko Rozman se oglaša
MUMBWA, 10. aprila 1978. — Hvala lepa za pismo ter pozdrave od članov misijonskega krožka pri Mariji Pomagaj. Ko sem dobil Vaš dar, sem bil ravno brez denarja. Ta misijon, kjer sem, se je šele začel. Je zelo obširen in polovico denarja, kar ga pride noter ali od škofije, gre za dva avtomobila, brez katerih bi bilo naše delo v sedanji obliki nemogoče. Morda bi rabili kolo; vendar pa je sonce nevarno, zato bi tudi peš ne bilo priporočljivo. Pred leti, ko še ni bilo transporta, kot ga imamo sedaj, je polovica misijonarjev, mladih namreč, ki so kopiaj prišli v misijon, pomrlo. Sedaj je dosti bolje v tem oziru. Ako vdni je prav, bom uporabil vaš dhr za hrano; sem hišni minister, 6-ziroma tisti, ki ima rpaterijalne stvari čez. Ni pa lahko, ker smo v napol vojnem stanju. Vsega primanjkuje. In to najosnovnejših stvari, kot je sladkor, olje ... Zato se je treba znajti in delati naprej. Morda je bolje, da smo malo bolj skromni. So pa Stvari zelo drage, dražje kot v Torontu. To pa zato, ker smo odvisni od uvoza, prevoz pa je strahd-
Msgr. Alojzij Žitko — zlatomašnik
(Nadaljevanje s 2. straiiil nje za vse duhovniško delo v službi Cerkve, zato naj istega ne ponavljam. Le izpopolnim naj, kar takrat po “tiskarskega škrata” pomoti ni bilo omenjeno.
Ko se je sedanji jubilant v majniku 1945 kot župnik v Tržiču na Gorenjskem srečno umaknil pred nemško okupacijo v Ljubljano, mu je škof dr. Gregorij Rožman zaupal mesto spi-rituala v takratnem Baragovem semenišču, ki je nadomestilo po nemški vojski zaplenjeno škofijsko gimnazijo v Škofovih za vodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Tam je pa po naključju le prišel v nemške roke. Po kapitulaciji italijanske vojske v jeseni 1943 je Hitlerjeva vojska zasedla še Ljubljano z vso “ljubljansko pokrajino”. Nemška policija “Gestapo” je bila po skrivnih zvezah opozorjena, da je v Baragovem zavodu skrita zaloga orožja laške vojske. Po namigu sosedov je sum padel na mladega spirituala; bil je aretiran po dveh Slovencih domačinih, ki sta bila v službi Gesta-pa. Pri preiskavi so res našli dve bombi in par pištol, kar je bilo morda celo odvrženo. In o-sumljenec je presedel prav za Božič 1944 šest tednov v ljubljanskih zaporih in je končno ob pomanjkanju dokazov le prišel na svobodo.
V majniku 1945 se je pridružil tisočem beguncev pred komunističnim nasiljem in se mimo dragega mu Tržiča skozi Ljubelj podal na Koroško in dalje proti Vzhodni Tirolski v mestece Lienz, kjer je bil kmalu nastavljen kot kaplan pri tamkajšnji dekanijski cerkvi. Upanje na vrnitev v dombvino je
V Sloveniji so umrli:
23. maja
V Ljubljani: Janez Pust, Tatjana Poberaj-Miklavčič, dr. Ru di Obračunč, Vlado Bučar; v Novem mestu: Marija Kle-, .	menčič, roj. Grum;
splahnelo in v poletju 1949 se je na Bledu: Marija Cvirn, roj. Šo-tudi on odločil za emigracijo. lar;
Po posredovanju škofa Rožma- v Drtiji pri Moravčah: Pavel na je tudi on dobil sponzorja v Šinkovec; nadškofu, v San Franciscu, ki je v Žagajcih’ (Bistrici ob Sotli): radevolje sprejel prvo skupino Martin Kunej;
5 slovenskih duhovnikov in poz- |v Idriji: Alojzija Tratnik, roj.
Berčič;
v Dolu pri Ljubljani: Marija Grošelj;
v Kranju: Antonija Kralj, roj. Florjančič;
v Hrušici pri Podgradu:	Ivan
Križman.
neje še sedem
On je bil najbolj srečen, ko. je bil nastavljen v lepo faro Santa Rosa k župniku Nemcu po rodu in toplo pozdravljen od kapla nov; dočim smo vsi ostali bili nastavljeni na popolnoma angleške fare. Po dobrih letih je bil nastavljen v Oakland k Sv. I 'maja Žerlahu, kjer je kaplanoval 4 in v Slov. Konjicah: Slavko Božič; pol leta; zlasti lepo cerkev je v Štanjelu: Anton Kobal; vzljubil, on pa je tudi bil pri- v Mariboru: Leon Poglej; ljubljen pri faranih. Po 14 letih v Ljubljani: Janez Bergant, službovanja v škofiji si je zaže- Pepca Bric roj. Svetličič, Ani-lel samostojno službeno mesto. ca Gramc, roj. Fugina, Ana Podeljena mu je bila podežel- Furlan, roj. Vidmar, Franjo ska fara St. Patrick’s Church v Žabjek;
Rodeo. Fara je bila zelo zadol- v Polju: Anton Miklavčič; žena zaradi zidanja nove cerkve v Kresnicah: Anton Ilnikar; in prednik, Irec po rodu, se je v Novem mestu: Franc Hudo-fari odpovedal. On je moral po- klin;	• F
leg duhovniškega dela zgraditi v Podbrezjah: Alojzija Jeglič; še župnišče. Da bi dolg zmanj- v Idriji: Franc Hladnik; šal, ni bilo upanja; uvidel je, da|v Kanalu ob Soči: dr. Janko
na Uncu: Marija Kržišnik, roj*.
Bajt.
Citateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slover>ske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do l. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
bi to uspelo le mlajšim močem.
Ko je bil že upravičen za v pokoj, je zanj zaprosil in uspel, imel je srečo! Prav v tistem času je v fari njegove zadnje kaplanske službe prišel za župnika sedanji msgr. John Connolly. Povabil je bivšega kaplana, naj se vrne v faro in v župl
Krampl; v Tržiču: Slavko Lukane.
25. maja
V Ljubljani:	Silvester Šušter-
šič;
v Domžalah: Metod Žabnikar ml., Igor Brojan; v Piranu: Ivan Rohlin;
nišče in po svojih močeh poma- v Otepanji vasi: Ivanka NoVinc, ga pri duhovniškem delu in pri roi- Čeme; vodstvu župnije, ko je on kot|v Čemšeniku: Janez Psarn. generalni vikar zaposlen tudi na
škofiji. In v tem položaju je naš jubilant obhajal zlato mašo in se skupno s farani in sorojaki pod vodstvom dobrega župnika Bogu zahvalil za srečo in veliko milost, ko je že 50 let v službi oltarja Gospodovega.
Gospodu zlatorhašniku njegovi rojaki in prijatelji izrekamo
26. maja
V Rogaški Slatini: Rozina Vilen-dečič;
v Ljubljani: Stojan Lapajne, Tilka Poljanšek, Danilo Modrijan;
na Vrhniki: Marija Brglez, roj. Širok;
v Dravljah: Branko Jelčič;
živi in ohrani!
LK.
VEST
mislimo najprej vse, in potem, vito drag. Naj bo zadosti o de-
kot še reče: “Dejmo!”
(Konec)
Vseslovenska
manifestacija
Slovenci letos praznujemo 60-letnico naše neodvisnosti in 30-letnico prihoda prvih slovenskih
( narnih težavah; dobro pa je, da malo vidite, kako nam gre in d5 nam po svojih močeh pomagate, j Naj vam vsem skupaj Bog bci-vrne. \
V našem skupnem listu “Iz' sončne Zambije14 ste imeli priliko brati med drugim tudi moj dopis o novi župniji. Zato ne
političnih beguncev v Kanado, j bom ponavljal. Malo ste tudi Za to priliko pripravlja poseben videli, kako sem preživel Božič, odbor, sestavljen od predstavni- Velika noč je bila bolj prijetna, kov različnih političnih, narod- j saj sem ostal doma in vodil o-no-kulturnih, gospodarskih in!brede za Veliki teden. Predava-drugih organizacij vseslovensko ^ telja sicer nismo, dobili, vendar manifestacijo, ki bo 29. oktobra j pa smo imeli obnove: za mladi-1978 v Torontu.	j no, za žene in za može. Jaz sem
Ti dve pomembni obletnici želi- imel slednje. Po številu se niso
mo praznovati skupno z združenimi močmi in s sodelovanjem Vseh demokratično nastrojenih in svobodnih Slovencev v Kanadi. Zato slovensko javnost v Torontu in po ostali Kanadi že se-
preveč odzvdli, pač pa so zelo resno vzeli, ko sem jim razlagal mašo in evharistijo. Ta jih privlači; Jezus je pač hotel biti z nami vedno in pbvsod in ima U-speh tudi v Afriki. Posebno radi daj opozarjamo na ta edinstveni ;imajo ljudje pobožnost križeve-dogodek, ko se bomo Slovenci Iga pota. Procesija za Vstajenje predstavili in afirmirali sloven-, je bila posebno lepa, ker smo sko ime v Kanadi.
Kamničan spet na tirih
Februarja letos je preteklo deset let, kar je zaradi nerentabil-nosti javnega potniškega in blagovnega prometa na tej progi republiški izvršni svet ukinil “kamničana”. Pogodbeno so sicer vozili vlaki v Kamnik še do juhija leta 1968, toda zaradi skromnega prometa in visokih vzdrževalnih stroškov so potem na zahtevo občin Kamnik in Domžale ukinili potniški promet.
Toda časi Se spreminjajo. In če se je pred desetimi leti zdelo prebivalcem Domžal in Kamnika hudo imenitno sesti za volan in se udobno odpeljati v Ljub-
ponovne čestitke ž iskreno željo, jV eaiseniku- Franc Razboršek; da bi v čvrstem zdravju nada- V e JU' ®nac Kadunc.
Ijeval v svoji službi do biserne j 27 maja 'Glorije in še do nadaljhih jubi- VTJtiji: Alojz Rozman-ejdv - “železna maša”, Bog ga | v Ljubijan!: Beti Globokai. roj
Grošelj, Ivahka Šmalc, Nediča Dobravc; Alojzija Gorjanec, roj. Tomc, Franc Vertačnik;
Iv Košani: Marija Prelc, Frank;
Iv Tacnu: Peter Brank; v Trbovljah: Dušan-Ličar;
|v Jurovščaku (Martinu na Muri); Franjo Oletič;
vlakov, medtem ko bo ob nede- |v Arji vasi: Franc Žužej; ■
roj.
Ijah proga tudi poslej počivala.
V	drugi fazi, ki jo seveda pogojuje uspešnost prve, bodo pripravili še nova postajališča v Kamniku-tovorišče, v Rakovniku, Trzinu, uredili pa naj bi tddi novo postajališče v občini Bežigrad. Modernizirali bodo tudi progo, da bo mogoča večja hitrost, in če bo oživitev potniškega prometa uspešna, bodo tako železniško gospodarstvo kot obe občini snovali tudi močnejši tovorni promet.
Vodilni —Te "člani KP!
V	Ljubljani je 77 odstotkov “vodilnih delavcev” — direktorjev in podobno — včlanjenih
ijano na delo ali študij, zdaj že v partijo, kar predstavlja 20% nekaj časa ugotavljajo, da bi bi- Vseh ljubljanskih partijcev. Po
lo na cestah neprimerno manj gneče in zastojev, če bi na progi spet “zasopihal” vlak.
Seveda v desetih letih zob časa ni prizanesel in prav to je e-den od vzrokov, da bo železniško gospodarstvo uvedlo potniški promet na tej progi v dveh fazah. Posebna komisija si je konec aprila ogledala progo in vse naprave. Menila je, da bo progo do konca maja mogoče pripraviti za varen potniški promet. Vlaki bodo za začetek u-stavljali na postajališčih Kam-nik-mesto, Kamnik, Jarše. Rodi-
ca, Domžale in Grmiče, in sicer
imeli čudovito vreme, ker je bi- ,bodo od ponedeljka dc petka vo- ocenjevanja ali so poslovne Ho dosti ljudi, in ker so lepo peli. žili nekoliko pogosteje, v soboto šitve v podjetju skladne z doku-
1 *11 o	i y-v t r s~\ v-3	1 ** i 1	rt o 1?- o v*	4	__ _—    1 •    •  —   X t J  _itA.il _ * / t 1 *
statistikah je v Sloveniji od 4,994 vodilpih mest nezasedenih 229 — samo v Ljubljani pa 65, od 1,197.
Na posvetu zastopnikov družbenopolitičnih organizacij je Miran Goslar omenil, da so brez utemeljitve zahteve, naj bo vsak poslovni organ član Zveze komunistov, a je nato nadaljeval: “Bistvo je, da ne more biti poslovodni organ, kdor se ne zaveda in ne spoštuje dejstva, da mehanizem samoupravljanja ne more funkcionirati brez osveščanja Organizirane delavske moči. .. brez stalne razprave in
re-
Pripravljalni odbor
—“	j Tako je' vedno kaj lepega, kar! naj bi šlo na progo nekaj manj menti in politiko ZK.
v Ložah pri Rimskih Toplicah: Neža Deželak;.
v Kranju:	Zdenka Sire, roj.
Pirc;
v Sevnici: Franc Slapšak; v Laškem: Alilan Holcer; ha Lukovici: Alenka Cerar; v Dravljah: Ivanka Janežič, roj. POje.
29.	maja
V	Celju: Štefanija Bedrač:
v Ljubljani: Ana čerjavič, roj. Lazar, Rudolf Zadnik, Ivan Kogovšek, Elizabeta Logar, roj. Leinfellner, Frančiška Iljas, roj. Pribošič; v Novem mestu: Ida Pleničar, roj. Buk;
v Izlakah: Evgen Brvar; na gradu Struga (Otočec ob Krki): Sestra “Notre Dame” Marija Avksilija — Ivanka Drobnič.
30.	maja
V	Šentvidu: Franc Flerina Frančiška Podgoršek, roj. Burgar;
v Ljubljani:	Justi Podbelšek-
Kamin, Franc Kokalj; v Grosupljem: Jože Kramar; v Dol. Straži: Franc šteh; v Celju: Jožica Selih; v Mariboru: Miran Hrast; v Hrastniku: Angela Gričar, roj. Pirker; !
EUCLID BUNGALOW
Aluminum sided, full basement, 3 large bedrooms. Big Slovenian kitchen, carpeting. House like new. 2 car garage.
George Knaus Real Estate 819 E. 185 St.	481-9300
(84-90)
For Sale
6 room house on E. 82 St. St. Lawrence Parish area. Call after 5 p.m. 883-7928.
(85-89)
Sobe oddajo
Starejšemu moškemu ali ženski se odda v najem 3 sobice. Vse čisto. Vprašajte na 1188 E. 61 St. Suite #8,
(89-91)
FOR SALE BY OWNER
family brick, 5-5, located in the E. 156 Waterloo area, in excellent condition. Must see to appreciate. Call after 5 p.m.
(89-92)
Sobo išče
Sobo in kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Vliller Ave. išče slovenska upokojenka. Kličite tel. 881-9296.
—(13,16 jun)
Repairs of All Kind
Interior and Exterior. — Call HOC DUSHAJ at 881-0683 after p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(88-97)
Zakonsko družico išče
Pošteno, verno slovensko dekle ali vdovo v starosti 40 do 45 let ai želel spoznati za morebitno zakonsko družico. Oglasite se na naslov:
Stane Kadunc R.R. 3 King
King City, Ont., Canada Box 4
—(78,79)
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 8 spalnicami, v ce-oti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
*fi» E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Help Wanted
Help Wanted
Turret Lathe
Must be experienced.
Able to set-up and operate. Excellent company benefits. Days— Hourly rate.
ft! CM
1432 E. 47 St.-	881-1280
(86-89)
Machinist
Must be experienced.
Able to set-up and operate. Excellent company benefits. Days — Hourly rate.
MCM
1432 E. 47 St.
881-1280
(86-89)
OskrbnLka iščejo
Zakonski par ali družina za oskrbovanje narodnega doma, v Novem mestu: Marija Pavlin, !odHčna priložnost, stanovanje, roj. Jerič;	|elektrika, telefon, plin in plača,
v Dol. Logatcu: Franc Japelj; (Kličite 261-0436 ali po 6. zvečer v Šalki vasi pri Kočevju: Ivan !442-0142.
Knavs; «	.	j	k (89-91)
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 13, 1978

BREZ DOMA
P
Hektor Malot
immMmmmmmMmmmmmwwmmmmm
Acquin je še poznal to skrivnost, zato so ga v času izbire klicali npegovi tovariši iz vse pariške okolice. Bila je to za nas vse, posebno pa za Štefko, naj-slabša doba v letu, kajti tovariši se ne obiskujejo, ne da bi pri tem izpili kako merico vina. Če je obiskal po več vrtnarjev v enem dnevu, se je vrnil domov ves zaripel v obraz in z opotekajočimi se nogami.
Štefka nikoli ni odšla k počitku, dokler se ni vrnil, tudi če ga je morala čakati pozno v noč.
Če sem bil buden, ko se je vračal, ali pa če me je zbudil ropot, ki ga je povzročil ob vrnitvi, sem slišal njun razgovor.
“Zakaj nisi odšla.. spat?” jo je vprašal.
“Mislila sem, da boš morda česa potreboval.”
“Gospodična policaj me toicej nadzoruje!”
“Če bi bila odšla spat, s kam bi pa govoril?”
“Gotovo hočeš videti, če še lahko hodim, ne da bi se opotekal. Poglej me torej: šel bom naravnost po tej deski do vrat otroške sobe.”
V kuhinji se je zaslišal šum neenakih korakov, nato pa je zopet zavladala tišina.
“Kaj pa Lizika?”
“Spi. Ne delaj prevelikega ropota, da je ne zbudiš.”
“Saj ne delam ropota. Hotel sem to samo dokazati, da se ne opotekam, da mi ne boš očitala, da sem preveč pil. Kaj je dejala Lizika, ker me ni bilo pri večerji?”
“Gledala je na tvoje mesto.” “Res?”
“Da.”
“Večkrat? Ali je večkrat pogledala tja?”
“Večkrat.”
“In potem?”
“Njene oči so govorile, da te pogreša.”
“Gotovo te je vprašala, kje sem, in to si ji povedala, da sem v družbi svojih prijateljev.” “Ničesar me ni vprašala. Tudi ji ni bilo treba povedati, kje da si, saj je to dobro vedela.”
“Vedela je, da ... Ali je potem j odšla kmalu spat?”
“Komaj četrt ure je, kar je zaspala. Hotela je počakati, da se vrheš.”
“A kaj si hotela ti?”
“Hotela sem, da bi te ne videla, ko se vrneš.”
Zopet je zavladala tišina.
Čez nekaj časa je dejal vrtnar: “Štefka, dober otrok si. Jutri grem k Lojzetu. Prisegam ti, da se bom vmil k večerji. Nočem,
da bi me morala čakati in da bi se Lizika vznemirjala.”
A vse obljube in vse prisege niso mnogo pomagale. Kakor hitro je sprejel prvi kozarec vina, se je gotovo vrnil pozno domov. Doma je Lizika bila vsemogočna, izven doma pa je pozabil nanjo.
“Vidiš,” je razlagal Štefki; “človek spije prvi kozarec, ne da bi kaj mislil, samo da ustreže prijatelju. Drugi kozarec spiješ zato, ker si spil prvega, vendar pa si odločen, da tretjega ne boš več. A če človek začne piti, postane še bolj žejen. Kmalu stopi vino v glavo. V omotici pozabiš na vse težave, tudi ne misliš več na upnike. Okrog tebe postane vse tako svetlo in sončno, da se to zdi, kakor da. bi prišel v neki drug svet, v svet .svojih želja. In tako piješ naprej, ne da bi se zavedal.”
Povedati pa moram, da se to ni zgodilo zelo pogostokrat. Sicer pa je doba izbiranja trajala le malo časa. Ko je minila, vrtnar ni imel nobenega povoda več, da bi odhajal z doma, in je ostajal v družini. Sam ni nikoli zahajal v gostilno,
Ko je minila doba levkoj, smo začeli oskrbovati druge rastline, kajti, vrtnar ne sme pustiti najmanjšega koščka svojega vrta neobdelanega ali praznega. Kakor hitro smo prodali nekaj rastlin, smo. vsadili ali pa vsejali druge.
Vsak vrtnar si mora prizadevati, da vzgoji svoje cvetlice o pravem času, da jih more prodati takrat, ko so najbolj drage. To pa je tedaj, ko ljudje najbolj sprašujejo po njih in sicer ob dnevih, ko mnogi meščani praznujejo svoj god. Takrat ljudje kupujejo v velikih množinah šopke in cvetlice v loncih, da z njimi razveselijo sorodnike in prijatelje. Na predvečer takih praznikov so pariške ulice polne cvetja. Niso naprodaj samo po cvetličarnah in na trgih, ampak tudi na ulicah in celo na stopnicah posameznih hiš, povsod, kjer je le mogoče postaviti mizico za prodajanje.
Ko je Acquin prodal vse lev-koje, je začel misliti na godove v juliju in avgustu. Za ta mesec smo pripravili na tisoče raznih cvetlic, kakršne ljudje najrajši kupujejo. Gredice so bile napolnjene do zadnjega kotička. Treba je bilo paziti, da posamezne vzvetejo o pravem času. Če bi vzcvetele prezgodaj, bi ob času, ko bi jih bilo treba nesti naprodaj, že odcvetele. Če pa bi vzcvetele prepozno, bi jih tudi ne imel


Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
«117 St. Clair Avenue	«31-082«
na razpolago o pravem času. Razumljivo je torej, da mora vrtnar biti zelo spreten, da zadene pravi čas; saj to ni tako lahko, ker vrtnar ne more vedeti vnaprej, kakšno bo vreme in kako toplo bo sonce. Acquin je bil v tem nenavadno spreten in njegove rastline so vedno vzcvetele o pravem času. A koliko skrbi in truda je bilo treba za to!
V trenutku, o katerem pripovedujem, je kazalo, da bo naše delo kronano z lepim uspehom. Bil je avgust in naš vrt je bil diven. Veliki cvetovi marjet so se pravkar odpirali. V toplih gredah in steklenih rastlinjakih, kjer so bile šipe skrbno pobeljene, da bi sončna svetloba preveč ne prodirala skoznje, so se odpirali cvetovi fuksij in oleandrov. Acquin jih je hodil ogledovat in videl sern ga, kako si je zdaj pa zdaj zadovoljno mel roke.
“Letos imamo srečo,” je dejal otrokom.
Z žarečim obrazom je računal, koliko bo zaslužil.s prodajo vsega tega cvetja.
Vsi smo morali trdo delati, da smo dosegli ta uspeh. Mnogokrat si niti ob nedeljah nismo privoščili počitka. Ker je delo sedaj bilo pri kraju, je oče odločil, da bomo šli to nedeljo, petega avgusta, k nekemu njegovemu prijatelju. Tudi Kapi naj bi šel z nami. Do treh ali do štirih bi še delali; ko bi pa bilo vse končano, bi odšli na obisk. Proti večeru bi se zopet vrnili in odšli kmalu spat, da bi drugo jutro mogli navsezgodaj zopet na delo.
Vse se je zgodilo, kakor je oče odločil, in nekaj minut pred štirimi je zaklenil velika železna vrata, ki so držala na vrt.
“Naprej, otroci!” je vzkliknil veselo.
“Naprej, Kapi!”
Prijel sem Liziko za roko in stekel z njo po cesti. Kapi je z veselim laježem stekel za nama. Mogoče je mislil, da bomo za dalj časa odšli po široki cesti, kar mu je bilo mnogo ljubše, kakor pa da je moral ostajati v hiši, kjer se je dolgočasil. Jaz nisem imel mnogo Cčasa, da bi se ukvarjal z njim, on pa bi bil najrajši ves dan pri meni.
Vsi smo bili veselo razpoloženi in razigrani. Ponosno smo korakali v prazničnih oblekah, tako da so se ljudje ustavljali in gledali za nami. O sebi ne morem povedati, kakšen sem bil, vem pa, da je Lizika bila v slamniku, v modri oblekci ’ in sivih čeveljčkih naj lepša in najbolj živahna deklica, kar si jih je bilo mogoče predstavljati. Bila je' poosebljena ljubkost nn živahnost. Njene oči; njen obraz, njene roke, vse njeno telo je izražalo veliko veselje in užitek, ki ga je občutila.
(Dalje prihodnjič)
Anglo-ameriške mere
DOLŽINSKE:
1 inch — 12 lines — 2.54 cm I foot = 12 inches = 30.48 C2» i yard = o feet = 91.44-CJTl t mile = 1760 yards = 1609 PLOSKOVNE:
1 square foot ~ 144 sq. inch«? = 929.03 cm2
l square yard — 9 square fee1 — 8361.12 cm2
! square mile = 640 acres = 2.59 km2
PROSTORNINSKE: l cubic foot — 1728 cubic iachw = 28,316.70 cm2
l cubic yard = 27 cubic feet =s
tt> J IV J) VO A W > W A	A V
0.76 m3
TEKOČINSKE (Vel. Britanija) I pint = 4 gills = 0.5?! i quart = pints = 1.141 l (Imperial) gallon = 4 = 4.55 1
TEKOČINSKE (ZDA): i pints = 4 gilk = 0.471 L quart = 2 pints 0.95 1 l gallon =.- 4 quarts = 3.791 UTE2I:
l grain (troygrain) == 64.8 mg t dram = 3 scruples = 1.77 g 1 ounce = 76 dram = 23.35 g t pound (libre, lb.) = 16 ounm -- 453.59 g
{ stone = 14 punds (lbs.) = 6.35 kg
I hundredweight (centweight cwt.) = 112 pounds (lbs.) ^ 50.8 kg
l ton (long ton) = 20 hundred weights (cwts.) — 1016.04 kf t ton (short ton) — 20 cental = 907.18 kg
MERA ZA 2ITO je bushel. V Vel. Britaniji:	Imperial bu
shel — 36.37 1; v Ameriki Winchester bushel = 35.2571 MERA ZA BOMBAŽ:
1 bale = 205 kg.


Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
SRDiROVA POGREBNA ZAVODA
J
1953 East 62 St,
17010 Lake Shcie SHd.
431-2088
531-630«
GRDIffOVA TRGOVSKA S POHIŠTVOM
I530S Waterloo Road
S31A23S
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
ji
r

•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj' stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe p« kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi
tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N.
Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1928 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 28377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno- i da nam pišete pismo. Nasiove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland, Ohio 4410?
Moj novi naslov:

ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO!
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive

“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga mo* reva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
MEHIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 18. junija 1978 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28.00 na leto $14.00 za po leta
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ...........................