Poitni urad 9021 Celovec — Vertagsposlamt 9021 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni iivod $ šil., mesečna naročnina 12 šilingov P. b. b. Ceiovec, petek, 27. februar 1976 Štev. 9 (1750) Avstrijo obtožujemo kršitve državne pogodbe Popoina kapituiacija viade in strank pred nemškimi nacionaiisti Nikdar ne bomo pristali na revizijo državne pogodbe tre/? v paria^enta :n ^oro-dezeiaew z^ora zasfo^an:/: sfra^^ o syrewewi:: za^oaa o i;ad-^fef)a :5: ziasti s^iep tiiade, Ja posreda;e osnate^ tega za^otza, predvideva poieg redkega i;ads^ega sfet;a izvedbo posebnega štetja ter redaem in poie^Ne/M štef;a ^e wož^osf tajnega poizvedovala dra-žin^ega /ezi^a, pariawcMfa v aza-^onitev, potrjujeta po en: ttran: ponovno popo/no nerazumevanje :n pomanjkanje dekerne pripravljenost: odgovornik za upoštevanje konstruktivnih prediogov prizadete siovenske narodne skapnosti, po drag: stran: pa popoino ^ap:'faiac:';o pred koroškim: nemškimi nacionaiisti. 5amo po seki se zato postavija vprašanje, zakaj je žeiei kancier Nrei-sky ponovno predioge manjšine, zakaj torej nova .Spomenica koroških ^iovencev in kakšen pomen so imei: pretekii in naj hi imeii predvsem na-daijnji razgovori z viadof Ponovno poadarjamo, da koroški .Siovenci nismo tako naivni, da hi nasedi: postavi;an;a, kakor da hi pri tajnem poizvedovanja drazias^ega jezika ne šio za agofavijanje manjšine, marveč ie za orientacijsko pomoč pri reševanja odprtih vprašanj čiena 7 državne pogodbe. Doioči-tev kvorama 25 odstotkov in zahteva koroških nacionaiistov, njim na čeia OVP, da morajo izsiedki tega agotavijanja veijati tadi za spremembo šoiskega zakona, brez zakrivanja pofr;a;efa, da jim gre za skrajno skrčenje pravic iz čiena 7, spričo iz-fave dežeinega svetnika dr. Perrari-Prannenjeida, da je to „tridesetiet-na" zahteva PPO, pa konec konca Za cementiranje od nacistov astvar-jenega narodnostnega stanja, to je dejansko vsaj za statistični genocid siovenske narodnostne skapnosti na hčoroškem. Vse to pa pomeni v bistva revizijo državne pogodbe, katere čien 7 :ma v prvi vrsti namen, da popravi krivice, ki so biie storjene siovenski narodnostni skapnosti ziasti v časa nacističnega nasiija, in to ne nazadnje kot priznanje naši skapnosti za njen doprinos v borbi proti nacizma na strani zavezniških si/. Ne smemo namreč prezreti osnove obnove neodvisne in samostojne repaidi^e Avstrije, ki sioni na „njencm doprinosa" v borbi proti nacističnem:: okapatorja m moramo zato tadi čien 7 giedati v tej širši povezavi, ki pride do izraza tadi v 9. čiena državne pogodbe. Noroški Siovenci se bomo zato v obrambo svojega doprinosa v anfi-/as;stičn: borbi za obnovo neodvisne in samostojne repaidi&e Avstrije *n priborjenih pravic v čiena 7 z Y^emi sredstvi aprii taki reviziji državne pogodbe in svet opozoriii, kako močne so spet nacionaiistične in neonacistične site v Avstriji in še po-^*kpj na /čoroškem. Napifaiacija viade pred njimi je vendar najboijši dokaz za to dejstvo. Če koroško sociaiistično giasiio govori o dneva, ko so predstavniki ^rank skieniii spremembo zakona o JRdskem štetja kot o „ zgodovinskem aneva", potem je to razameti ie kot ^godovins^i dogodek popoine kapita-"c:;e viade pred nacionaiističnimi in ^^nacističnimi siiami, kakor s po-^e&n;m ponosom agotavijata zvezni Predsednik //'(*) Peter in predsednik n°roske PPO Ferrari-Rrannenjeid, da sta v tem vprašanja kionii: °^^aii stranki pred tozadevno zahtevo fpo Noroski Siovenci tej zahtevi ne orno k/oniii, tadi ne izsiijevanjem potom pos^asov nadaijnjega razdva-/an;a naše narodne skapnosti in po-°m očitkov o pomanjkijivi državni V petek minulega tedna je bil — če povzamemo po glasilu koroške SPO — .zgodovinski dan": predstavniki treh v parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopanih strank so pod predsedstvom zveznega kanclerja Kreiskega dokončno potrdili sklep o ugotavljanju manjšine (v torek je zvezna vlada tudi že poslala tozadevni zakonski osnutek parlamentu) in tudi že določiti odstotek (25 °/o), ki bo merodajen za postavitev dvojezičnih napisov in za izvajanje drugih določil člena 7 državne pogodbe. Petek minulega tedna je bil res .zgodovinski dan", toda ne v tistem pozitivnem smislu, kot skuša dokazovati KTZ, marveč nasprotno v skrajno negativnem pomenu: kajti tega dne je napravila Avstrija kljub svarilom, opozorilom in protestom usodni korak od besed k dejanjem — korak po poti zavestnega kršenja in revizije državne pogodbe. Na tem dejstvu ničesar ne spremenijo poskusi kanclerja in deželnega glavarja ter drugih predstavnikov na državni in deželni ravni, da bi domačo in mednarodno javnost, predvsem pa prizadete manjšine prepričali, da sklenjeno štetje v resnici ni ugotavljanje manjšine, torej ukrep, ki je v nasprotju z dr- zvesfoin. Z.e-to srno dobazai: v naj-bajšc?H ponižanja Avstrije s svojo borbo prof: nacizma na vseboij pre-pričijiv način ho: šfeviini današnji „zashrbijenci", hi so vzeii v zahap .zccsfobo domovini". 5 svojo borbo žavno pogodbo. Zgodovina zahteve po takem štetju, okolnosti, v katerih je prišlo do tozadevnega sklepa, predvsem pa določitev odstotka, od katerega bo odvisno izvajanje člena 7, vse to namreč razgalja laži o .orientacijski pomoči" in dokazuje, da pri načrtovanem preštevanju res gre za ugotavljanje v pravem pomenu besede in z vsemi posledicami, torej za očitno revizijo državne pogodbe. Odgovornost za vse posledice, ki jih bo ime) ta korak, nosijo tisti, ki so ugled države in interese njenega prebivalstva podredili ciljem in zahtevam nacionalistično- nacističnih sil, katerim nikdar ni šla v račun Avstrija kot demokratična država, zgrajena na načelih, ki so bila izoblikovana v protitašističnem boju evropskih narodov med zadnjo vojno. Predvsem pa tem silam nikdar ni bilo do tega, da bi Avstrija kot pravna država izpolnila tiste obveznosti, ki jih je v državni pogodbi prevzeta glede zaščite narodnih manjšin. Tozadevna kapitulacija vlade in strank pred nacionalističnimi silami pomeni, da namerava Avstrija nadaljevati svojo deset- in stoletno politiko raznarodovanja. To pa je prav tako v očitnem nasprotju z državno pogodbo, katere kršitve Avstrijo javno obtožujemo! proti nacisfičnenta oha^aforja smo s: prii?orii: tadi čien 7 m s: priborjenih pravic zato ne bomo pasfiii vzeti, marveč se bomo za aresničifev čiena 7 borih vse Jofiej, dohier ne bo Jo-siedno izpoinjen po daha in črhi/ Jugos!avija odtočno proti štetju Južni Tiroici: ,Bie!ka naj ostane doma' „Kot je bilo že večkrat poudarjeno, državna pogodba o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije, podpisana 15. maja 1955, ki precizira pravice in zaščito siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, na nikakršen način ne predvideva ugotavijanja oziroma štetja manjšine, ki naj bi biio pogoj za uveijavijanje njihovih pravic, izvirajočih iz te pogodbe," je rečeno v uradnem staiišču zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugosiavije v zvezi s skiepom o štetju v Avstriji. .Znano je tudi, da državna pogodba v nikakršnem smisiu ne predvideva, da bi biio kakršnokoii absoiutno aii reiativno števiio pripadnikov manjšine pogoj, da bi na ozemiju, kjer živi siovensko, hrvaško aii mešano pre-bivaistvo, veijaie v pogodbi doiočene pravice in zaščita. Zato je zadnji dogovor avstrijskih strank v nasprotju z duhom in besediiom avstrijske državne pogodbe in vsak konkretni ukrep v tej smeri bi sproži) revizijo pogodbe. To ponovno postavijanje pogojev za izpoinitev državne pogodbe je upravičeno zbudiio nezadovoijstvo siovenske in hrvaške manjšine, ki zavračata kakršnokoii obiiko postavijanja pogojev za izpoinitev obveznosti iz državne pogodbe, pri čemer sta deiežni vse podpore Jugosiavije. SFRJ se kot podpisnica državne pogodbe zavzema za to, da Avstrija čimprej in v ceioti izpoini obveznosti iz te pogodbe brez kakršnih-koii poprejšnjih pogojev in na način, ki bi ga doiočiii v neposrednem diaiogu siovenske in hrvaške manjšine z avstrijsko viado." Ob koncu je v izjavi še izražena žetja, da bi se odnos) z Avstrijo vsestransko razvijati. Toda: .Uresničitev najnovejšega dogovora med avstrijskimi pariamentarnimi strankami pa ne bi prispevata k nadaij-njemu zboijšanju odnosov in tudi ne koristita skupnim prizadevanjem za utrjevanje medsebojnega zaupanja." (Daije ^ g strani) izjava ZSO v zvezi s skiepom o preštevanju Upravni in Nadzorni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji dne 25. tebruarja 1976 razpravtjaia o napovedanem ijudskem štetju posebne vrste oz. o tajnem povpraševanju po materinem jeziku ter o drugih korakih repubiike Avstrije, ki jih ie-ta napoveduje v zvezi z izpoinjevanjem odprtih vprašanj čiena 7, in ponovno ugotovita, da je kakršnokoii ugotavijanje manjšin ne-sprejemijivo in da pomeni revizijo državne pogodbe iz ieta 1955. Odbora ZSO poudarjata, da pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo ni biio sporno, v katerih predetih Koroške prebiva siovenska manjšina. Čien 7 govori o zaščiti narodnostnih manjšin na doiočenem teritoriju — na ozemiju upravnih in sodnih okrajev s sio-venskim, hrvaškim oz. mešanim prebivaistvom v zveznih dežeiah Koroški, Štajerski in Gradiščanski. Sedmi čien ne predvideva predhodnega ugotavijanja, niti ne vsebuje doiočenega odstotka manjšinskega prebivaistva, saj je bii tozadevni britanski prediog izrecno zavrnjen. Ozemije, na katerem naj bi biia na Koroškem zaščitena siovenska manjšina, je biio pred podpisom državne pogodbe kot sporno ozemije večkrat označeno: tako v Spomenici provizorične koroške dežeine viade z dne 12. septembra 1945, najboij precizno pa z Odredbo provizorične koroške dežeine viade z dne 3. oktobra 1945 o novem obiikovanju dvojezičnih ijudskih šoi na južnem ozemiju Koroške ter ponovno po podpisu državne pogodbe z manjšinskim šoiskim zakonom z dne 19. marca 1959; z jugosiovanske strani pa je biio sporno ozemije definirano ziasti tudi v spomenici namestnikom zunanjih ministrov štirih veiesii z dne 28. juiija 1949. Tako odredba o dvojezičnem šoistvu kot 7. čien državne pogodbe sta rezuitat oboroženega boja koroških Siovencev proti fašizmu, ki je Siovence hotei statistično in fizično zbrisati s koroške zemije. Proti temu namenu so se koroški Siovenci ziasti po množičnem izseijevanju in s tem začete .dokončne rešitve" uprii z orožjem v rokah in vodiii na strani zavezniških sii ter narodov in narodnosti Jugosiavije edino resno, doigoietno borbo proti fašističnemu grobo-kopu Avstrije do zmagovitega konca. Sedanja avstrijska viada je kapituiiraia pred nacionaiističnimi in neonacističnimi siiami, kar je ie posiedica tega, da vse povojne avstrijske viade niso resno izvedie denacifikacijo in niso ukrepate proti pojavom neonacizma, kar bi biie doižne storiti po števiinih doiočiiih državne pogodbe. Kapitu-iacijo sedanje viade pred temi siiami dokazuje tudi izjava predstavnika svobodnjaške stranke, ki je menii, da je njegova stranka s skiepom o preštevanju dosegia tisto, kar je zasiedovaia že trideset iet. To pomeni, da je dosegia zacementiranje stanja ob koncu druge svetovne vojne, ko je na Koroškem obiast prešia neposredno iz rok nacističnih obiastnikov z izrecno naiogo, da tudi nova civiina obiast kontinuirano nadaijuje nemškonacionaiistično manjšinsko poiitiko. Ob vsem tem pa se smatra Avstrija za prvo žrtev nacizma. Opozarjamo, da je bii čien 7 sprejet v državno pogodbo z namenom poprave nacionatne škode, ki jo je našemu ijudstvu prizadeta nacistična strahoviada. Zato tudi vse povojno načrtno zapo-stavtjanje našega ozemija in našega čioveka pomeni očitno kršenje državne pogodbe. Ugotavijanje manjšine pa ima v tej povezavi tudi namen, da prekrije sociaine konfiikte in težave, ki jim je še posebej izpostavijen južnokoroški prostor z nacionainim pritiskom. S svojo gospodarsko, kuiturno in poiitično dejavnostjo koroški Siovenci izpričujejo, da siej ko prej prebivajo na tem ozemiju svoje avtohtone naseiitve. Nameravano ugotavijanje pomeni sptoh ospo-ravanje obstoja siovenske manjšine in s tem zanikanje obveznosti Avstrije, da imenovano manjšino ščiti in ohranja kot ceioto. Skiep o preštevanju, ki je bii sprejet kijub doigoietnim in števii-nim ugovorom siovenskih osrednjih organizacij in kijub protestom siovenskih društev, katerim so se v zadnjem času pridružite števiine organizacije večinskega naroda, bo ie še zaostrii nacionaino mržnjo in boj v vseh prizadetih krajih. Za nastajajočo napetost nosijo odgovornost izkijučno tisti, ki takšno preštevanje zagovarjajo in ga hočejo izvesti. Vse do zadnjega je tudi zvezni kancier dr. Kreisky zagotovijo!, da ugotavijanja manjšine ne bo, če temu nasprotuje manjšina. Vendar pa se je sedaj zahtevam nemških nacionaiistov ukionii tudi kancier, ki pa skuša zamegiiti resnični pomen in namen preštevanja, ker mednarodne javnosti ne more prepričati o potrebi in utemeijenosti ugotavijanja manjšine, s katerim Avstrija krši ne ie državne pogodbe, ampak tudi načeia heisinške konference. Zveza siovenskih organizacij na Koroškem se bo upria temu, da bi koroškim Siovencem kdorkoii kratit aii spioh skušat odvzeti priborjene pravice. Zato bo skupaj z naprednimi demokratičnimi siiami v Avstriji skušata preprečit) tudi sieherno ugotavijanje, na vsak način pa bo onemogočita uporabnost rezuitatov, ki jim že vnaprej odreka vsako vetjavnost. Hkrati bo obveščata javnost o manjšini sovražnem značaju preštevanja in o stremijenjih obiasti in organizacij, ki imajo ciij, da odvzamejo siovenskemu prebivaistvu njegov značaj in pravice kot manjšine. NAŠ ODGOVOR NEMŠK!M NACtONAUSTOM: Strnjeni okoii svojega vodstva koroški Siovenci odiočno odkianjamo vsako štetje Tudi gradiščanski Hrvati odklanjajo vsako preštevanje Sklep treh v parlamentu zastopanih strank o izvedbi posebnega štetja aii ugotavijanja manjšin kot pogoja za izvajanje doiočii čiena 7 je izzvat ogorčenje in ostro odkionitev tudi pri gradiščanskih Hrvatih. Predsednik Hrvaškega kuiturnega društva na Gradiščanskem dr. ivo Muiier je nad tem sporazumom izrazi] gioboko nezadovoijstvo. ..Stranke so se dogovorite o ukrepih, ki jih manjšini odkianjata, niso pa dosegie sporazuma in niso jasno povedaie svojih staiišč do vprašanj, ki zadevajo uresničevanje pravic in podpiranje manjšin v Avstriji," je nagiasii dr. Muiier ter doda), da zadnjih dvajset iet v manjšinski poiitiki hodijo „rakovo pot". Najprej hočejo prešteti manjšini, potem bi jima šeie daii nekakšne pravice — ..nesprejemijiv ni ie vrstni red ukrepov, temveč tudi njihova vsebina," je poudari) predsednik HKD in menii, kako naj gradiščanski Hrvati gtedajo na štetje posebne vrste, če upoštevamo dejstvo, da na Gradiščanskem dosiej ni biia izpoinjena niti ena točka državne pogodbe. Muiier je dejai, da je rešitev možna samo s pogajanji z narodnostnima skupinama, ne pa mimo njih in proti njima. Cinizem Osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — sta minuli teden poslali zveznemu kanclerju, kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, protestno brzojavko, v kateri sta se odločno izrekli proti slehernemu ugotav-ijanju ati preštevanju. Prav tako pa sta sklep treh v parlamentu zastopanih strank o štetju posebne vrste najodločneje zavrnila tudi predsednika obeh organizacij dr. Franci Zwitter in dr. Joško Tischler, ki sta v izjavah za tisk poudarila, da sklep o štetju nasprotuje določilom državne pogodbe in da zato koroški Slovenci takšno ..reševanje" dosledno odklanjajo ter bodo takoj znotraj države kot tudi na mednarodni ravni podvzeli vse, kar je v njihovih močeh, da preprečijo izvedbo tega proti njihovim življenjskim interesom naperjenega naklepa. Del koroškega tiska — tokrat s ,socialistično" KTZ na čelu, katere novi glavni urednik se je slovarja nemških nacionalistov očitno na pamet naučil, tako dobro namreč obvlada tozadevno izrazoslovje — je po že izkušenem receptu zagnal krik, da preštevanju nasprotuje le peščica slovenskih voditeljev, medtem ko je prebivalstvo, .vseeno ali Korošci ali slovenskega jezika" (!), tako .uvidevno" in .pametno", da naravnost prekipeva od samega navdušenja nad tem .avstrijskim čudežem" in verjetno komaj čaka, da se bo lahko preštelo. Vendar pa nesramno izsiljevanje Primoscha in podobnih .demokratov" ne more spremeniti iaži v resnico. Naš odgovor je jasen in nedvoumen: koroški Slovenci strnjeni okoli svojega vodstva odločno in dosledno odklanjamo vsako štetje. To je prišlo do izraza tudi v številnih protestih, ki jih je v zvezi s sklepom o štetju izpovedalo naše ljudstvo potom svojih organizacij. Tako je npr. Zveza slovenskih izseljencev spomnila na izkušnje in posledice, ki jih koroški Slovenci že imamo s štetji: „Že enkrat smo bili izseljeni zaradi našega priznavanja, zato odločno odklanjamo načrtovano ljudsko štetje." Zveza koroških partizanov, ki združuje koroške protifašistične borce obeh narodnosti, je poudarila: „No- V času od 10. do 14. marca bo na Dunaju letošnji spomladanski mednarodni velesejem, s katerim se začenja v Avstriji spet nova sezona velikih sejemskih prireditev. Kakor vsako leto, tako bo dunajski velesejem spet posredoval zanimiv pregled trenutnega stanja na področju gospodarstva, saj bodo na tej sejemski prireditvi zastopane skoro vse gospodarske panoge — tako iz Avstrije same kot tudi iz vseh delov sveta. Kajti za spomladanski velesejem je prijavljenih več kot 4000 razstavljalcev iz 37 držav, ki bodo na razstavni površini 400 tisoč kvadratnih metrov prikazali dosežke in zmogljivosti današnjega svetovnega gospodarstva. Seveda bo sejemska prireditev spet obsegala vrsto posebnih razstav in sejmov, posvečenih tistim področjem, ki jim velja sezonsko pogojeno največje zanimanje. Med taka težišča sodi na spomladanski sejemski prireditvi strokovni sejem gradbenih strojev, ki bo zavzel kar 60.000 kvadratnih metrov razstavne površine. Na tem sejmu bo sodelovalo 253 podjetij, vrednost razstavljenih gradbenih strojev pa ho znašala okroglo pol milijarde šilingov. Strokovnemu sejmu bo priključen še poseben simpozij, na katerem bodo domači in tuji strokovnjaki demonstrirali sodobne dosežke in današnje znanje na tem področju. Nekakšno dopolnilo strokovnemu sejmu gradbenih strojev bi lahko smatrali 30.000 kvadratnih metrov obsegajočo razstavo z naslovom .Gradnja in kurjava". Na njej bo vsakdo, ki se poklicno ali zasebno bavi z vprašanji gradbeništva, našel bogat izbor gradbenega materiala, najmodernejših grelnih naprav, klimatskih in sanitarnih naprav in vseh drugih potrebščin. Drugo težišče spomladanskega velesejma bo mednarodni salon pohištva, ki bo za prodajalce odprt že od 6. marca naprej, po 10. marcu čemo narodnostnega boja, marveč hočemo mir v deželi; zato se bomo slehernemu ljudskemu štetju oz. ugotavljanju manjšine uprli z vsemi zakonitimi sredstvi." Slovenska prosvetna zveza je naglasila, da .noče kulturnega boja, ampak hoče s kulturnim tekmovanjem prispevati k pomiritvi v deželi, kar pa bi ljudsko štetje kakršnekoli oblike preprečilo". Podobno je izrazila svoj protest tudi Slovenska tizkulturna zveza, ki je izjavila, da hoče v olimpijskem duhu zbliževati ljudi in ta olimpijski duh gojiti zlasti v deželi, toda .izgredi v Zahomcu so pokazali, da načrtovano ugotavljanje manjšine ali ljudsko štetje ne predstavlja demokratičnega sredstva za izpolnitev člena 7". Ljudsko štetje ali ugotavljanje manjšine bi služilo samo razdvojitvi na vasi, pravi Slovenska kmečka zveza, ki poleg tega opozarja, da takšno preštevanje tudi ni potrebno, .ker slovenski kmetje že stoletja živimo na znanem ozemlju južne Koroške". Proti nameravanemu ugotavljanju ali preštevanju je odločno protestirala tudi Slovenska mladina, ki je napovedala, da bo izvedbo štetja .skušala z ustreznimi sredstvi preprečiti". Društvo .Kulturni dom" je spomnilo na diskriminacijski ukrep celovške občine, ki je preprečila nakup zemljišča za postavitev Kulturnega doma: .to predstavlja izrazit sovražni akt proti slovenski narodni skupnosti ter je prepričljiv vzrok, da smo proti načrtovanemu ugotavljanju manjšine". Podobno kot osrednje organizacije pa so proti slehernemu ugotavljanju ati preštevanju protestirala tudi številna krajevna društva širom po našem ozemlju. Poudarila so, da je vsako ugotavljanje v nasprotju z državno pogodbo, zato koroški Slovenci odklanjamo takšno preštevanje in se bomo izvedbi uprli z vsemi močmi. Ker vseh teh protestov in izrazov volje našega ljudstva ne moremo podrobno navajati, naj bosta omenjena le dva primera, ki posebno prepričljivo kažeta, zakaj in kako upravičeno koroški Slovenci odklanjamo vsako preštevanje. Tako je npr. SPD .Zarja" v Železni Kapli spomnilo, da je samo prebivalstvo Železne Kaple in ožje okolice žrtvovalo več kot 120 rojakov v boju proti fašizmu, medtem ko pa bo vključen v splošno sejemsko dogajanje in torej dostopen vsakomur. Ta največja razstava pohištva v Avstriji bo obsegala 30.000 kvadratnih metrov ter bo predstavila obiskovalcu najnovejše dosežke domače in mednarodne pohištvene industrije; zanimiva pa bo tudi razstava strojev za obdelavo lesa. Široko področje kmetijstva bo tokrat predstavljeno s posebnimi razstavami, ki bodo po eni strani pod naslovom .Počitnice na kmetiji" opozarjale na vlogo kmetijstva v današnjem turizmu, po drugi strani pa kmetovalcem de-monstirale dosežke na področjih semenja, umetnih gnojil, pitanja živine in proizvodnje vina. Kot zadnje težišče spomladanskega velesejma pa naj bo omenjena še mednarodna stro- 5klep treh v parlamenta zastopanih strank o izvedbi Kgot%tdj%njg manjšine oz. posebnega štetja kot pogoja za izvedbo člena 7 državne pogodbe o vsej grozovitosti kaže, kako daleč je Avstrija od tega, da bi ravnala kot pravna in demokratična država. Za tiste, ki danes asmerjajo in izvajajo pofitiko merodajnih političnih straktar, načela kastnega in mednarodnega prava očitno niso vredna niti počenega groša — brezobzirno in brez siebernega sleda slabe vesti se požvižgajo na določila mednarodne pogodbe,- edino merijo, po katerem asmerjajo svoja ravnanja in svoje odiočitve, so ciij tistega nemškega nacionaiizma, ki je zaradi svoje nadatosti bi/ grobokop nekdanje monarhije in ki je v smisia svoje veiikonemške asmeritve pahni/ prvo repab/iko v objem nem-škema jašizma. Ne more biti nobenega dvoma, da sk/ep o agotavijanja manjšine ni v korist ampak je samo v škodo Avstrije in njenega razvoja, predvsem pa njenega ag/eda v sveta. Do tega skiepa, ki pomeni zavestno kršitev državne pogodbe, torej izpodkopavanje tistega janda-menta, na katerem je zgrajena današnja avstrijska repab/ika, ni prišio v interesa širokih množic avstrijskega /jadstva, ampak na žab- je SPD .Drabosnjak" na Kostanjah opozorilo, da so že v času nacizma vedeli za Slovence v teh krajih, od koder so jih prisilno izselili; .zdaj pa nas hočete šele ugotoviti — temu se bomo uprli z vsemi možnimi sredstvi". kovna razstava .Dvokolo 76", kjer bodo razstavljeni vsi modeli koles, mopedov, motornih koles in podobnih vozil, kolikor jih je najti na avstrijskem trgu. Razumljivo bodo poleg omenjenih strokovnih sejmov in težišč na spomladanskem velesejmu zastopana tudi številna druga področja gospodarstva, tako da bo obisk prireditve zanimiv in koristen za vsakogar. Poleg pestre in bogate kolekcije razstavnega blaga pa bo v času sejma poskrbljeno tudi za telesni blagor obiskovalcev, ki jih prireditelji spet pričakujejo več sto tisoč — iz vseh predelov Avstrije in tudi iz številnih drugih držav, saj je dunajski mednarodni velesejem znano in priznano izložbeno okno mednarodnega gospodarstva. tevo MemškoTMcioTM/ističmb krogcu, za katerih poslašno orodje so se stranke same degradirale. Tega se u STOVfT-jeusk: .koaliciji" dobro zavedajo. Zato predstavniki te čadne .nesvete trojice" naravnost tekmujejo v tem, kdo bo bolj prepričljivo .dokazal", da štetje sploh ni štetje, da 23 odstotkov sploh ni 23 odstotkov, da štetje sploh ni potrebno za izvajanje člena 7 itd. Ali se na merodajnih mestih res ne zavedajo, kako sramotno je njihovo početje? Saj vendar nikogar ne morejo tako pretentati, da bi še verjel njihovim izjavam, ko pa so okoli tega vprašanja zgrnili že toliko protislovij, toliko neresničnih trditev, toliko obljub in zagotovil, ki so jih v naslednjem trenutka brez pomisleka požrli. Ujeli so se v lastni mreži slepomišenja in zavajanja. /zbod iz te zagate skušajo tako odgovorni politični dejavniki kot tadi .oblikovalci" javnega mnenja najti s tem, da stvari enostavno postavijo na glavo. Danajski sklep slavijo kot .avstrijski Čadež" in se veselijo, da je bil narejen .korak v pravo smer" in da je prodrlo .logično-koroško stališče". Ker pa se zavedajo, da s takšno .rešitvijo" vprašanje ne bo rešeno, se z zdraženimi silami vržejo nad manjšino ter jo skašajo nesramno izsiljevati in ji groziti s .posledicami", če bo še naprej tako trmasta in se ne bo pastila prešteti. Treba je agotoviti, da se izvoljeni in neizvoljeni predstavniki večinskega naroda v teh dneh obnašajo tako ošabno, tako prepotentno, da je to resnično v sramoto olikanema in civi-liziranema Ijadstva. Slovenci naj se vendar ne apirajo štetja, saj je brezpomembno (bo le dragocena orientacijska opora, kot je menil kancler Kreisky, čeprav je v naslednjem hipa moral priznati, da brez štetja in 23 "/c ne bo napisov),* v glavnem gre le za manjšinski pospeševalni zakon in ta bo menda tako širokograden, da bo ostrmel ves svet. Tako nekako je razameti izjave, komentarje in predvsem apele, naslovljene na .nepokorne" Slovence. Slovenci naj pristanemo na štetje, s katerim hočejo legalizirati in zacementirati aspehe, ki so jih dosegli s stoletnim zatiranjem in zapostavljanjem našega človeka v dobi monarhije, z desetletnim neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in svečanih obljab za časa prve repablike, s fizičnim iztrebljanjem v letih nacistične strahovlade in zdaj ponovno z .demokratičnim" ne-reševanjem naših življenjskih vprašanj, z arad-nim podpiranjem asimilacijske politike in z dvajsetletnim negiranjem obveznosti iz državne pogodbe; če bo kdo vse to prestal in če bo preživel tadi še nameravani statistični genocid — tistema bodo res širokogradno dali toliko pravic, da jih niti prebaviti ne bo mogel. Ali ni vse to grozovito, ali ni tak cinizem naravnost strahoten? S sklepom o preštevanja je bil astvarjen pogoj, da bo današnja Avstrija lahko kontinai-rano nadaljevala manjšinsko politiko tam, kjer jo je moral leta 1943 .pod silo razmer" prekiniti nacizem — razlika bo zelo majhna.* sredstva fizičnega genocida bodo zamenjala sredstva statističnega genocida. /n to se dogaja v imena .demokratične", .pravične" in .pravne" države, ki hoče dragim deliti naake o demokraciji, o načelih mednarodnega prava, o moralnih vrednotah spoštovanja pogodbenih obveznosti. Kje vendar jemljejo predstavniki Avstrije toliko nesramnosti, da v istem hipa, ko izjavljajo, da mora Avstrija kot majhna država še posebno vestno izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, sprejemajo sklepe, s katerimi zavestno kršijo državno pogodbo? Kajti tadi še tako zvijačno zavijanje in sprenevedanje ne more spremeniti dejstva, da pomeni štetje in da pomeni 23 odstotkov kot pogoj za izvedbo člena 7 (ali tadi samo enega njegovega določila) očitno kršitev, s tem pa revizijo državne pogodbe/ Pogled na obsoino rasstaviMe dunajskega mednarodnega velesejma Z dunajskim mednarodnim velesejmom se začenja nova sezona sejemskih prireditev Nastanek in vsebina člena 7 odkrivata: Vsako ugotavljanje a!i preštevanje manjšine pomeni kršenje in revizijo državne pogodbe Ne te koroški Siovenci in gradiščanski Hrvati kot neposredno prizadeti, marveč tudi voditni predstavniki Jugosiavije, ie nekaj tednov nazaj pa tudi sam kancier Kreisky — vsi so biti enotnega mnenja, da izvedba čtena 7 ne more biti odvisna od predhodnega ugotavtjanja ati posebnega preštevanja manjšin. Obe prizadeti manjšini in Jugostavija so ostati temu edino praviinemu statišču zvesti — kancter Kreisky se mu je izneverit: v partamentu zastopane stranke so prejšnji teden pod njegovim predsedstvom sprejete dokončni sktep o izvedbi ugotavtjanja, ta teden pa je zvezna vtada pod njegovim predsedstvom sktenita postati tozadevni osnutek zakona partamentu v razpravo in sktepanje. S tem je Avstrija kijub utemeijenim argumentom prizadetih manjšin, kijub protestom Jugosiavije in ktjub svaritom mednarodnih izvedencev napravita usodni korak, ki pomeni popotno kapitutacijo pred nemškimi nacionatisti in nacisti, ki so po porazu fašizma samo zamenjati rjavo uniformo za rjavo obieko, nadatjujejo pa staro potitiko germanizacije in iikvidacije stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ha tem ničesar ne spremeni sprenevedanje odgovornih koroških in avstrijskih predstavnikov, ostane namreč dejstvo, da vsako ugotav-tjanje ati preštevanje manjšine pomeni očitno kršenje in revizijo državne pogodbe, tz zgodovine nastanka in iz vsebine čiena 7 je to dovotj jasno razvidno. Ugotavijanje nasprotuje dejstvu, da je manjšinska zaščita Siovencev in Hrvatov v Avstriji po čtenu 7 te-ritoriatno zasnovana, in sicer na stvarno dotočenem ozemtju: „v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s stoven-skim, hrvaškim aii mešanim prebi-vaistvom". Sprejetje čtena 7 pomeni gtede Stovencev (in Hrvatov) rešitev teritorialnega vprašanja, ki je bilo odprto do 20. junija 1949. Tega dne so zunanji ministri štirih velikih sil sporazumno določili, da ostane državna meja Avstrije nespremenjena (določilo člena 5), da pa mora nAvstrija zagotoviti varstvo pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji" (člen 7). Čten $ in čien 7 sta v smiselni zvezi in je s tem podano teritoriaina zasnovanost zaščite Siovencev in Hrvatov v Avstriji. Sam člen 7 veže zaščito manjšin na opredeljen teritorij v Avstriji, ne na celo Avstrijo — namreč na ozemlje upravnih in sodnih okrajev s slovenskim oz. hrvaškim prebivalstvom v zveznih deželah Koroški, Štajerski in Gradiščanski. To je važna precizacija splošne formulacije komunikeja z dne 20. 6. 1949 in sicer v smislu opredelitve teritorija. Člen 7 se nanaša na znano in opredeijeno ozemije in zato ne postavijo niti pogoja, da bi biia treba manjšine šeie ugotoviti, niti ne sprejema pogoja o nekem odstotku manjšinskega prebivaistva. Senžermenska mirovna pogodba z dne 10. septembra 1919 je v členih 62—69 nalagala Avstriji zaščito manjšin, ne da bi konkretno naštela, za katere manjšine gre in ne da bi omenila ozemlje, kjer naj ta zaščita velja. Načelno je govorila o vseh manjšinah, tudi o Čehih na Dunaju, Madžarih na Gradiščanskem ali drugod, torej ne te o Slovencih in Hrvatih. Zato je govorila (npr. v čl. 68) o teritorialni podlagi pogojno, v zvezi z .znalnim deležem" tam bivajočih avstrijskih državljanov, ki pripadajo manjšinam, manjšine same pa definirale le splošno kot .avstrijske državljane drugačnega kot nemškega jezika". Nasprotno pa se člen 7 državne pogodbe iz leta 195$ nanaša na taksativno naštete manjšine (ne na vse v Avstriji) ter na upravne in sodne okraje, kjer te konkretne manjšine bivajo. Člen 7 govori v angleški in francoski redakciji o ,,slovenski manjšini in o "hrvaški manjšini", v ruski pa o "Slovenski nacionalni manjšini" oz. o "hrvaški nacionalni manjšini". Predstavniki štirih velikih sil so s tem odstopili od zože- valne oznake ,,jezikovna manjšina" in se približali stališču sovjetskega predstavnika, da gre v primeru koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov za več kot zgolj za jezikovne manjšine, ki nimajo nobene druge karakteristike, npr. da bi bile brez avtohtonega ozemlja naseljenosti. Vsi štirje avtorji besedita državne pogodbe so tako izrazili stališče, da člen 7 govori o pravih narodnostnih manjšinah, ne le o slučajno navzočih skupinah državljanov drugačnega kot nemškega jezika. Konstitutivni element narodnostne manjšine (dela naroda) je narodnostno ozemlje. Zato govori člen 7 v 5. odstavku (o prepovedi asimilacije) še določneje o .slovenskem prebivalstvu" oz. o .hrvaškem prebivalstvu" (ne o posameznih državljanih), o njegovem .značaju kot manjšine", o njegovih .pravicah kot manjšine". K zaščitenemu .značaju slovenskega prebivalstva na Koroškem kot manjšine" pa sodi — kot bistven element — njegovo etnično ozemlje. Besedilo člena 7 ne vsebuje določila o .znatnem številu" in je v tem precizna zavrnitev takega pogoja, glede na okoliščino, da je to posledica sporazumne zavrnitve britanskega predloga o .znatnem številu". Ozemlje, na katero se nanaša na Koroškem zaščita slovenske manjšine, je bilo v času sklepanja pogodbe o Avstriji kot sporno ozemlje večkrat definirano. Avstrija sama je to storila na razne načine (Spomenica koroške deželne vlade z dne 12. septembra 1945 govori, da je treba na Koroškem ločevati med severnim in zahodnim delom dežele, kjer prebiva izključno le nemško prebivalstvo, in pa med .dolinami in kotlino na jugu in jugozahodu srednje in vzhodne Koroške" z .mešanim" prebivalstvom.), še posebno s sklicevanjem na znano, teritorialno natančno definirano zakonsko uredbo z dne 3. oktobra 1945 o dvojezičnem šolstvu. Avstrijski predstavniki v svojih nastopih na mirovnih konferen- cah utemeljitve te zakonske uredbe nikoli niso postavili pod vpra-šaj. Jugoslavija je namestnikom zunanjih ministrov štirih velikih sil ozemlje, na katerem naj velja zaščita Slovencenv na Koroškem, še enkrat definirala namenoma prav v času, ko so tekle razprave o formuliranju člena 7 in ko je ta člen tudi dobil svojo končno obliko. To je storila s spomenico, izročeno 28. julija 1949 konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu. V njej je to ozemlje opredeljeno takole: Ta etnično strnjena Stovenska Koroška obsega siedeča področja: V upravnem okraju Šmohor (Verwa!-tungsbeiirk Hermagor): Btače (Vorder- berg), Brdo (Egg), Goriče (Gortschach) in Št. Štefan (St. Stefan a. d. Gai!); v upravnem okraju Beijak-deieia (Ver-wa)tungsbezirk Vi!!ach-Land): Bekštanj (Finkenstein), Bistrica na Zitji (Feistriti an der Gai!), Marija na Zi!ji (Maria Gai!), Podk!ošter (Arno!dstein), Smerče (Emmers-dorf), Straja vas (Hohenthurn), Vernberk (Wernberg) ter vse občine sodnega okraja Roiek (Gerichtsbezirk Rosegg); v upravnem okraju Ce!ovec-deie!a (Ver-wa!tungsbezirk K!agenfurt-Land) vse občine sodnih okrajev Borovtje in Ce!ovec (Gerichtsbezirk Fer!ach und K!agenfurt); v upravnem okraiu Ve!ikovec (Verwa!-tungsbezirk Vo!kermarkt) vso občine; v upravnem okraju Wo!fsberg (Verwa!-tungsbezirk Wo!fsberg) občino Labot ter upravni okraj Ce!ovec-mesto (Verwa!-tungsbezirk K!agenfurt-Stadt). Trditev Avstrije (npr. v noti jugoslovanski vladi z dne 2. 12. 1974), da člen 7 postavlja pogoj obstoja .relevantne manjšine", ni utemeljen niti v okoliščinah nastanka niti v samem besedilu člena 7. Ta člen ne izhaja od pogoja, .da mora obstajati slovensko, hrvaško ali mešano prebivalstvo" (kot to trdi omenjena nota), temveč od znanega in v seh treh neposredno prizadetih (Slovenci na Koroškem, Avstrija, Jugoslavija) v letu 1949 poznanega dejstva, da takšno prebivalstvo že obstaja in da bo moralo še nadalje obstajati. Objekt zaščite po členu 7, tj. slovensko prebivalstvo, njegov značaj kot manjšine in pa njegovo naselitveno ozemlje na Koroškem, vse to je staro in avtohtono dejstvo in ni nastalo šele 1$. maja 1955, ko je bila sklenjena pogodba o Avstriji. Teritorialna utemeljenost zaščite Slovencev na Koroškem po členu 7 je izšla iz položaja, kjer je v teku več kot stoletna zavestna germanizacija in kjer ni absolutno nobene nevarnosti ogrožanja etničnega ozemlja večinskega prebivalstva. V tem položaju je v svoji substanci ogrožena le manjšina in njeno etnično ozemlje, ki v stoletni zgodovini ne pozna širjenja, temveč le krčenje. Po svojem stvarnem pomenu je nameravano .ugotavljanje manjšine" (v kakršni že koli obliki) izraz hotenja, da bi Avstrija izvedbo člena 7 postavila na temelj principialnega dvoma o obstoju slovenske manjšine na Koroškem in na temelje pincipialnega zanikanja obveznosti Avstrije, da imenovano manjšino ščiti in ohranja kot celoto. Po svojem izvoru pa je zamisel ugotavljanja manjšine nadaljevanje več kot stoletnega boja nemškega nacionalizma na Koroškem za likvidacijo drugega naroda v deželi. Ta boj je nacizem le zaostril do skrajnih fizičnih konsekvenc, ni pa z nacizmom izginil kot ni z nacizmom nastal. Nemški nacionalizem na Koroškem je že leta 1911 z izjemno prepotenco javno poudaril: .Koroška je dežela, v kateri Nemci nikoli niso priznali obstoja kakega strnjenega slovenskega jezikovnega ozemlja, kar je postalo že pravcat aksiom koroške deželne politike." (Freie Sfimmen, 15. april 1911, št. 45) Ugotavljanje manjšine je le novim razmeram prilagojeno sredstvo izvajanja tega germanizacijskega nacionalističnega .aksioma". Za to lažidemokratično in demagoško zahtevo pa se po drugi svetovni vojni skrivajo ne le tradicionalni nacionalistični, temveč tudi leta 1945 poraženi družbeni cilji, za katere skušajo njihovi nosilci prav po tej poti posredno doseči širši konsenz prebivalstva vladajočega naroda. ANTON SVETINA: !z zgodovine Ptiberka in okoiice Med leti 1660 in 1662 je študiralo teologijo nekaj sinov pliberških meščanov, pri čemur je tmel nekaj zaslug brez dvoma zgoraj opisani Pliberški učitelj Kurmeš. To izvemo iz krstnih listov, ki jih je izdal v teh letih pliberški vikar. Dne 15. oktobra 1660 izda vikar Jurij Stergar rojstni list za teologa Leonarda Wroyli (Brojli), rojenega 1. decembra 1637. Starši so bili meščan Florijan Vrojlič in žena Jera. Krstil ga je vikar Janez Perdič, priče pa so bile Virgilij Sukart in Eva Kartah. 16. septembra 1662 izda vikar Stergar rojstni list za teologa Jurija Riedla, sina meščana Matije Riedla in žene Dršule. Krščen je bil dne 3. aprila 1639 po vikarju Janezu Perdiču. Botra sta bila Jurij Rudolf in Katarina Graser. 17. septembra 1662 je vikar Stergar napisal krstni list za Tomaža Rischlaffa, rojenega 20. decembra 1637 v Pliberku. Starši so bili Nikolaj Risch-Dff, pliberški meščan in žena Uršula. Krstil ga Je vikar Janez Perdič. Priče Tomaž Čerčej in Marija Keiser. Na koncu rojstnega lista je vi-*^ar Stergar napravil pripombo, da smatra R'schlaffa za vrednega, da sprejme tonzuro 'n štiri nižje redove. 15. oktobra 1662 pa po-roča generalni vikar ljubljanske škofije Filip ^°fu, da je prosi) Andrej Guthold iz hberka, ki študira v Gradcu teologijo in ie Prejel dne 11. junija 1661 red akoluta, da bi ynel biti v Gradcu posvečen še na ostale re-^"cralni vikar poroča škofu, da je Gut-°ldu izdal to dovoljenje razen dovoljenja za posvetitev v duhovnika. Istočasno poroča generalni vikar škofu, da je tudi Ptiberčan Leo-nard Brojli na tem, da bo posvečen v duhovnika. Je sicer mož majhne rasti, odgovarja pa korajžno in dobro. Vsi ti štirje Pliberčani so bili skoro iste starosti in so tudi istočasno končali svoje študije. V pismu z dne 30. oktobra 1664 poroča vikar Jurij Stergar škofu v Ljubljano, da je imenoval po premestitvi pliberškega kaplana Jakoba Penza v Šoštanj na njegovo mesto Andreja Gutholda, sina mestnega sodnika v Pliberku, za katerega namestitev je prosil tudi njegov oče in drugo sorodstvo. Vikar prosi škofa, da to imenovanje potrdi, ker je prosilec odličnega vedenja in zelo izobražen mož. 2c pred temi štirimi pliberškimi teologi pa je končalo večje število Pliberčanov teološke študije in so postali duhovniki. 22. novembra je izstavil vikar Sebastijan Pichler dokaz o zakonitem rojstvu za Toma Wanko, sina pliberškega meščana Wankota in njegove žene Elizabete. 7. septembra 1654 je izstavil vikar Jurij Stergar rojstni list za Ivana Macherja, rojenega 12. oktobra 1630, zakonskega sina Ivana in Uršule Macher. Krstil ga je kaplan Jakob Lanšič, botra pa sta bila Markuš Ravnah in Helena Mihelič. 9. septembra 1654 je vikar Stergar izdal rojstni list pa Andreja Loja, rojenega leta 1628 kot zakonskega sina Lukasa in Susane Loj. Krstil ga je vikar Janez Wo!ff, botra pa sta bila Pankracij Drobež in Eva Priolet. 19. aprila 1659 pa je vikar Stergar izstavil rojstni list za bodočega duhovnika Simona Grila, rojenega 18. septembra 1636. Krstil ga je vikar Perdič, botra pa sta bila Štefan Kanauff in Marina Pučel. Za temi pa sem ugotovil še dva Pliberčana, ki sta študirala teologijo. 26. oktobra 1665 je izstavil Henrik Ludvik grof Thurn in Vale-sassina titulum mensae za Matijo Mežana, 8. junija 1672 pa je izdal mestni svet v Pliberku titulum mensae teologu Matiji Pušu, sinu pokojnega meščana in usnjarja Urbana Puša in njegove žene Katarine. V pismu z dne 30. oktobra 1664 na škofijski ordinariat poroča vikar Stergar še o svoji krivdi v zadevi poroke dveh zakoncev, ki sta bila med seboj v sorodstvu v četrtem kolenu, po cerkveno-pravnih predpisih sta bila bratranec in sestrična. Kakor je bilo že v uvodu povedano, je moral vsak škof po nastopu službe dobiti od papeža pooblastilo, da je smel dispenzirati zakonski zadržek sorodstva ali svaštva 3. ali 4. stopnje. Dobili pa so škofje taka papeška pooblastila le za tiste primere, v katerih je bilo dokazano, da sta oba zaročenca revna in si služita kruh z delom svojih rok. Dispenzo tega zakonskega zadržka bogatih slojev prebivalstva si je pridržal papež sam, ker je bila taka dispenza vezana z visoko takso. V predmetnem primeru se vikar Stergar v pismu opravičuje, da je pomotoma poročil dva zakonca, za katere je naknadno ugotovil, da sta si v sorodstvu. Šio je za nekega potujočega potepuškega krojaškega pomočnika, ki je hotel že pred tem prevarati patre jezuite v Dobrli vasi in komendatorja na Reberci, da bi ga poročili, pa se mu to tam ni posrečilo. V pliberški okolici se je naselil pri kmetu Si- monu Studenčniku, faranu župnije Pliberk, in se izdajal za njegovega nezakonskega otroka. Studenčnik je prišel nekega dne z dvema možema v župnišče in vprašal vikarja, ali sme ta klatež, ki se je izdajal za njegovega nezakonskega sina, poročiti neko sorodnico Studenč-nika. Vikar Stergar je v dobri veri, da sta ženin in nevesta med seboj v sorodstvu v 5. kolenu, v to privolil in jih je 21. julija poročil. Naknadno se je izvedelo, da je ta klatež pre-varil kmeta Studenčnika, vikarja Stergarja in celo svojo lastno ženo, ker je imel že poprej ljubavno razmerje z njeno sestro, ki je z njim pričakovala otroka. Ker se je vse to v javnosti kmalu izvedelo in da ne bi prišlo do večjega škandala, je vikar Stergar odredil, da morata zakonca do nadaljnjega živeti ločeno tako dolgo, dokler pride škofijsko dovoljenje za sklenitev tega zakona. Vikar prosi škofa, naj prošnji ugodi, ker so vsi prizadeti farani njegove župnije. Škofijski ordinariat je na to pismo odgovoril 4. novembra in je pohvalil vikarja, da je odredil ločeno življenje obeh zakoncev. Naročil pa je vikarju, naj pošlje dokaze o tem, v kakem sorodstvu sta oba zakonca, ali po očetih ali po materah, ker bi bila ločitev zakoncev tembolj potrebna, če bi se izkazalo, da gre za več zakonskih zadržkov. Kako se je ta zadeva končala, pa iz listinskih virov ni bilo mogoče dognati. Leta 1664 je umrl škof Oton Friderik grof Buchheim in je novi škof Jožef grof Rabatta prevzel dne 14. septembra 1664 funkcijo najvišjega sodnika ljubljanske škofije. (Nddd/jfpgMje v prihodnji Načrti prosvetašev Slovenskega prosvetnega društva,,Edinost" v Piiberku Pred nedavnim smo poročali v našem listu o delu našega društva v minulem letu, danes pa hočemo nakazati nekaj za tekoče leto. Na letošnji prvi seji prosvetnega društva 25. januarja, je naš odbor razpravlja) o načrtu našega prosvetnega društva za leto 1976. Smatramo za potrebno, da tudi širši krog prebivalstva seznanimo z našim bodočim delom in upamo, da bodo naša prizadevanja našla podporo vseh naših ljudi. Klub Mladje vabi na predavanje siovenskega barvnega filma CVETJE V JESEN) v soboto 28. februarja 1976 ob 19.00 uri v gostiini pri Kosi (Sensenwirt) na Ravnah pri Rožeku. Fiim ..Cvetje v jeseni" je posnet po istoimenskem romanu pisateija ivana Tavčarja. Fiim bo predvajata Sioven-ska prosvetna zveza. OBČN) ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV SLOVENSKE G)MNAZ)JE soboto je v gv/i s/ovegsM gigrggzije M o/*čgi zMr ZJrgžegjg stgršev. /JJe/eži/o se gg je /epo ste-vi/o stgrsev ggši/? JijgMv, ^i oM sMjejo s/ovegsM g;grggz;jo. OBčgi zBor je otvori/ preJseJgi^ /gggc Do-grej, ^i je greJ števi/gigri gje/ežegci pozr(rgw'( tgJi stro^ovnegg igspe^-torjg zg s/ovegščigo gg sreJgji/? šo-/g/) Jvorgegg svetgiM Jr. Vg/egtigg 7gzM. Po Jrggjg zgpisgi^g zgJgjegg o/)č-gegg zBorg, je rgvggte/j s/ovegs^e gigrggzije Jvorgi svetgi^ Jr. Pgve/ Zg/)/gtg;7; poJg/ poročJo o Je/ovg-gjg šo/e. /zrgzi/ je poseBgo vese/je ggj tegr, Jg so ^ogčgo priš/i v svo;e pos/opje, Mr Brez Jvogrg og!ogočg gorgrg/gi poteB po%M. /io/g je JoBi/g tgJi že več ggjsoJo^gejsjž) gčgiB pri-pogročBov, Bi peJggogogr ofgjsgjejo pogeevggje. 7'gJi v ostg/iB poroči/iB je Mo ggMzggo Je/ovggje orgggzzg-czje zg s tegr zgjorrgzrggje č/ggov. V Jzs^gszjz, Bi je Bi/g ze/o živgB-gg je Bi/o izgešeg/B več proB/egrov s Bgterigri se srečgjejo projesorjz zg Jzjg&z. OBčgi zBor je zg preJseJgiBg ZJrgžegjg stgršev pogovgo izvo/i/ /gggcg Dozgejg, Bi se je zgBvg/i/ zg pogovgo zggpggje ig o(*(jg^z7, Jg Bo /ggBcijo izvrševg/ po všeč) svojiB gročeB. Pred nedavnim smo začeli s serijo predavanj barvnih skioptičnih slik tovariša Mirka Kunčiča. Tako nam je 21. januarja pokazal slike iz Egipta, 10. marca nam bo pokazal Japonsko, 7. aprila bo na programu Norveška s svojimi znamenitostmi, 27. aprila nas bo povedel v sovjetsko srednjo Azijo, 2. junija pa nam bo predstavil lepote Jugoslavije. 6. marca bomo v Schvvarzlnovi dvorani gledali slovenski barvni (itm ..Pastirci", ki ga bo predvajala Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. V marcu bo skupina "Oder 73" imela kabaretno predstavo. Omenjena skupina se bo udeležila tudi srečanja „Naša beseda 76". Meseca marca bo imelo naše prosvetno društvo svoj občni zbor. Kot lansko leto, tako bo tudi letos in sicer 11. aprila pri Schwarzlnu .Vigredni koncert". V majniku bo tradicionalni društveni ples SPD nEdinost". Konec junija bomo izvedli ^kresno noč", to je zabavno prireditev s plesom. Kot po navadi bo naše društvo spet sodelovalo na kulturnem festivalu v Globasnici. V zvezi s festivalom bodo v Pliberku še sledeče prireditve: 29. aprila koncert narodno zabavnega ansambla, 30. aprila lutkovna predstava in 1. maja folklorna predstava. V juliju bo naše prosvetno društvo zopet posredovalo našim otrokom letovanje na morju. V začetku julija bo prišla na oder igra "Samorastniki", ki jo bo naštudirala skupina "Oder 73". Kot neka posebnost našega društva je sklep, da se ustanovi tamburaška skupina, ki jo bo vodil Oto Wutte. Prav tako je bilo sklenjeno, da se ustanovi društvena folklorna skupina in šolanje oziroma vadenje le-te v Preddvoru. Na tradicionalnem pliber-škem sejmu v času od 4. do vključno 6. septembra, bo naše društvo ponovno postavilo — tokrat drugič — šotor. Sklenili smo tudi, da bomo tekom leta skrbeli zato, da bomo obnovili oziroma zvišali število članstva našega prosvetnega društva. Za zaključek teta pa bomo 31. decembra kot po navadi imeli pri Schwarzlnu tradicionalno silvestrovanje. Tako smo nakazali glavne aktivnosti našega društva. Prepričani smo, da bomo zadane naloge ob prizadevanju odbornikov in prosvetašev uspešno izvedli in da bomo ob koncu leta spet lahko zapisali, da je bilo leto 1976 plodno in uspešno. Slovensko prosvetno zvezo že v naprej naprošamo, da bi nam bila tudi v bodoče v oporo in nam nudila potrebno pomoč. X. Z. Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na veseloigro LUMPACU VAGABUND v nedeljo 29. februarja 1976 ob 14.30 uri v dvorani pri Cingelcu na Trati. Gostujejo: Igralci SPD Radiše Prfsrčgo vgB/jegi/ OJBor Obirčani sodelovali na Prešernovi proslavi v Sloveniji Letošnjo osrednjo proslavo kulturnega praznika Slovencev — obletnico smrti pesnika dr. Franceta Prešerna, je v nedeljo 8. februarja organiziralo Delavsko prosvetno društvo Svoboda France Prešeren Zirovnica-Breznica. Pred pričetkom osrednje proslave v Breznici, so se jeseniški kulturni delavci z recitalom in pevskim nastopom poklonili spominu velikemu pesniku v njegovi rojstni hiši v Vrbi. V okviru sodelovanja jeseniških kulturnih ustanov s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, je na proslavi sodeloval tudi ženski vokalni oktet Slovenskega prosvetnega društva .Obir" z Obirskega pod vodstvom Valentina Polanška. Pevski zbori, med njimi tudi naš obir-ski, recitatorji, člani dramske sku- BenešM S7o venci usfanoviii dramsko skupino Beneški Slovenci v Italiji so novembra minulega leta beležili pomemben uspeh. Ustanovili so namreč svojo prvo dramsko skupino, ki je imela svoj prvi nastop 6. januarja na ,,Dan emigranta" v Čedadu. Posebnost tega dogodka je tudi v tem, da je igro, s katero je nastopila dramska skupina, napisal beneški Slovenec Izidor Predan in da je vsebina igre tudi beneška, saj ima naslov ,,Beneška ojcet". Zamisel, da bi tudi beneški Slovenci igrali igre oziroma ustanovili svojo lastno dramsko skupino, sega že nekaj let nazaj. Med pobudniki za to dramsko skupino sta bila tudi Aldo Klodič in Izidor Predan. Slednji je igro "Beneška ojcet" napisal v rekordnem času (od 5. do 9. novembra 1975). Ta naglica je bila potrebna zato, ker so s to igro hoteli nastopiti na ,,Dnevu emigranta" 6. januarja v Čedadu. Kljub kratko odmerjenemu času, pa so prizadevni in iznajdljivi beneški Slovenci uspeli. Kinodvorana je bila v parterju kot na balkonu napolnjena do zadnjega kotička, tako da mnogo ljudi ni moglo v dvorano, ker je policija iz varnostnih razlogov prepovedala vstop. Kljub temu si je igro ogledalo okrog 1000 ljudi. Nas koroške Slovence je vest o ustanovitvi prve beneške dramske skupine, ki je nastopila z igro domačega avtorja, izredno razveselila. K temu pomembnemu uspehu iskreno čestitamo in želimo pri nadaljnem delu mnogo veselja in uspehov. pine jeseniške gimnazije in amaterskega gledališča ,,Tone Čufar", so osrednji proslavi dali pestro in veličastno kulturno obeležje. Slavnostni govor ob prazniku je imel predsednik izvršnega odbora skupščine kulturne skupnosti Jesenice Joža Varl. Koroški pevci z Obirske so s svojim prispevkom pri občinstvu želi navdušen aplavz. Tudi slovenski tisk je zelo pozitivno ocenil nastop koroških pevcev in zapisal, da so pevke od zadnjega nastopa v Jesenicah v lanskem letu kvalitetno zelo napredovale in da so svoj zahteven program odpele izredno kultivirano in dovršeno. Poseben užitek je bit tudi slišati recitatorje, ki so v petih jezikih (slovenski, nemški, francoski, angleški in španski) predstavili Prešernovo pesem ,,Vrba" in tako demonstrirali kvalitetno umetniško podano recitacijo. Z ustanovitvijo Slovenskega pro-svetnenga društva ,,Obir" koncem leta 1974 se je hkrati rodit tudi ženski vokalni oktet, pod spretnim vodstvom Polanška, ki na pevskem področju ni samo odličen pevovodja temveč tudi skladatelj. Novo ustanovljeni pevski zbor je sedaj glavni in najaktivnejši činitelj novo ustanovljenega prosvetnega društva na Obirskem. Kljub mladosti kaže društvo veliko aktivnost v prizadevanjih služiti slovenski kulturi na Koroškem. Pevke z Obirske so si štele v veliko čast, da so lahko v sklopu svoje prosvetne organizacije nastopile na omenjeni osrednji proslavi kulturnega praznika — Prešernovega dneva v Breznici, kjer so tako doprinesle lep delež v počastitev obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, enega najbolj naprednih slovenskih mož prejšnjega stoletja. Ogromna udeležba na 11. zimskem pohodu na Stol Okrog 3000 ljudi se je letos udeležilo tradicionalnega pohoda na Stol, ki so ga tokrat izvedli že enajstič. Zaradi obilice snega, saj ga je na Stolu zapadlo nad 4 metre in zaradi snežnih plazov, ki so grmeli v dolino, so se morali planinci ustaviti pri Valvazorjevem domu. Osrednja proslava, ki je bila do sedaj vedno ob nedeljah na Malem Stolu v Prešernovi koči, je bila tokrat na Zabreški planini. V soboto pa so ob spominskem obeležju dvema padlima graničarjema na karavli nad Valvasorjevim domom počastili spomin nanju. Namen pohodov na Stol je počastitev spomina na junaško bitko Cankarjeve čete z nemškimi fašisti na najvišjem vrhu Karavank. V tej borbi je pred 34 leti 20. februarja v neposredni bližini tedanje Prešernove koče padel partizan Jože Koder. Takrat je bila požgana tudi Prešernova koča, katero so spet obnovili leta 1966 in predstavlja mogočen in trajen spomenik na eno najvišjih partizanskih bitk ter na najtežje čase in na neenak boj slovenskega ljudstva z nemškimi fašisti. Tudi letos so pohod na Stol organizirali pod pokroviteljstvom slovenskega dnevnika "Delo". Kot prejšnja leta, tako so se tudi letos člani slovenskega planinskega društva iz Celovca udeležili pohoda in s tem dokazali zvesto privrženost sodelovanja na teh zimskih pohodih. Čeprav letos zaradi obilice snega ni bilo mogoče priti na Stol, je bil pohod kljub temu uspešen, saj se ga je udeležilo rekordno število planincev, ki so ob tepem sončnem vremenu uživali zimske čare in čudovit pogled na Triglav in na debelo zasneženo jugozahodno pobočje mogočnega Stola. Št. Janž v Rožu V ponedeljek 16. februarja je odjeknila po Rožu žalostna vest, da je na Sentjanških Rutah po krajši vendar težki bolezni v 83. letu starosti umrl Jožef Inzko pd. Ožbavt. Rajni je bil gorski kmet in kot tak se je le težko prebijal skozi življenje. Kljub obilnemu delu pa je bil navdušen godec in pevec. Ožbavtovi so bili že od nekdaj navdušeni godci, saj se dobro spominjamo godcev ,,Ož-bavtovih fantov", ki so bili poznani daleč po Koroškem. Pred 20 leti je Ožbavtovim umrla mati, kar je bil velik udarec za družino. Kako je to hudo biti brez žene in matere, vedo samo tisti, ki so sami okusili to nesrečo. V najtežjem času koroških Slovencev v času nemškega fašizma, so Ožbavtovi pridno podpirali partizane. Sin Hanzej, se je priključil partizanom in se v njihovih vrstah boril za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Po vojni se je Jožef Inzko aktivno udeleževal na kul- turnem in zadružnem področju, zlasti na slednjem, kjer je bil do pred leti odbornik Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu. Izguba Ožbavtovega očeta je sinove in hčerko težko prizadela zlasti zato, ker so bili zelo navezani eden na drugega. Z Ožbavtovimi čutimo vsi to izgubo, saj nas je prav tako težko prizadela. Kljub obilnemu snegu, se je na šentjanškem pokopališču nabralo mnogo pogrebcev, ki so prihiteli iz vseh strani, da se poslovijo od dragega in priljubljenega Ožbavta. Prav tako so se ob odprtem grobu poslovili domači cerkveni pevci in mu v slovo zapeti slovensko pesem, ki jo je pokojni tako neizmerno ljubil. Cerkveni obred je opravil naš domači župnik Vošnjak. Dragega Ožbavtovega očeta bomo ohranili v lepem spominu. Sinovom, hčerki in sorodnikom izrekamo tem potom naše globoko sožalje. Siovo od Vide Travnikove V NepričgBovggo ig Br%to je sgrrt iz-trgg/g iz ggse sreJe žego zgggegg ig prJjg(Jjegegg zJrgvgiBg Jr. Vg/egtigg TrgvgiBg. V*'Je PrgvgiBove g< več weJ gggti. V sre Jo 7#. jeBrggr-jg sgto se gg poBopg/iščg v Borov-/jgB pos/ovi/i oJ gje. Ve/iBg grgožrcg oj Mzg ig Jg/eč je Mg zgovorgg pričg prJjgBJjegostr poBojge. Dogrg v 5e/gB, rojegg iz /ggove Jrgzfge, je Mg zvestg Bči svojegg ggroJg ;g svojiB potogrcev. Kot zJrgvgiBovg žegg je igre/g st;M z grgogM: JjgJgrf. DoBrotg ;g /jgBezeg sfg Mi gjcgi ggjJepsi kreposti. Prgv poseMo pri-/jgjjjegg je Mg pri pgeiegtiB. KJor-M/i je potreMvgJ pogroči, grrr je stg-Jg oB strggi. 2e v gjegiB gJgJi/? JefiB je poMj- KrHamka kulturna zveza v Celovcu vabi na KONCERT SLOVENSKE LJUDSKE )N UMETNE PESM! v nedetjo 7. marca 1976 ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu v nedetjo 14. marca 1976 ob 14.30 uri v Kongresni dvorani v Betjaku Sodetujejo: Graški študentje, izbrani zbor siovenske gimnazije v Ceiovcu in zbor Jakob Peteiin Gaiius. Prisrego vgjJjegi/ gg zg%Mg očetg Jr. /ggg, tgM Jg je grorgjg gjegg grgti sggrg preživ/jgti otrobe ig seBe. Ko so Avstrijo zgseJ/i ig zgvigJg/i jgsisti ig M se je priče/ zg Mro%e 5/ovegce križev pot v oM^i izse/jevggjg, zgporov ig o/?-g/gv/jegj, je Mg fežM prizgJetg t%-Ji /ggovg Jrgžigg. fg/ro je ViJg oMsi/g ce/ovsM ječe ig gestgpovs^e šMrgje. Vse so ji vze/i, Mg je /?rez-prgveg č/ove^, Mt jiB je Mo gg gri-/ijoge v tistegr gesrečgegr čgs%, veg-Jgr gjegegg grgterigegg jezi&g ji gi-so grog/i vzeti. Kot svetigjo gg je Z?rg-gi/g ig posreJovg/g fgJi svojigr otro-Mgr. P/tJi po z/ogrg jgsizgrg se je Kvrsti/g v ggse vrste ter pog!ggg/g gositi ggse sMpgo Bregre, /J swo gg igre/i v oMgv/jggjw po ggeistiB opK-sfosegegg ggrojgegg ig Mit«rgegg ZJggg. PoMjgg je ze/o rgjg oMM-vg/g s/ovegs/rc prireJitve, z/gsti Mg-eerte. Po&ojgi gi Mo gsojego gživgti sgJove KpoMjitve gjegegg grožg, /:rgtgsg?rtjojeiztrgg/;:izggi;esrf- Je, tgM Jg je grorg/g v ggj/epsi/? /etiB zgpKstiti vse Mr je ggj/)o/j /jg-Mg, grožg ig otrobe. PogreMe oBreJe je oprgvi/ Jogrgči Mp/gg /vgg O/ip o/) gsistegci rgvgg-te/jg s/ovegsM gigrggzije Jr. Pgv/g Žg/JgtgiM ig JrggiB Jg/rovgiMv. V poMpg/iš/J Mpe/i ig gg groM je po-Mjgici v s/ovo zgpe/ se/s^i gros&i zMr ig ji s tcgr izMzg/ svojo zgJgjo čgst. Možg Jr. PrgvgiM ter sigg ig Bčer/J izreMrgo o/) to/i/J izgg/J g/o-BoM sožg/je. Drggo Vi Jo Prgvgi^ pg Bogro oBrggJi v čgstgegr spogggg. Kg j počivg v grirg/ Družabna prireditev SPD „Zvezda" v Hodišah Pustni čas se počasi izteka, zato smo v Hodišah tudi organizirali ples našega Slovenskega prosvetnega društva .Zvezda", in to pri Čimžarju v Dvorcu. To pa ni bil le društveni ples, ampak je to bila lepa kulturna prireditev, na kateri so sodelovali razni ansambli. Tako je predsednik našega društva Janko Schottl pozdravil mešani pevski zbor SPD „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu, narodno zabavni ansambel „Dobri znanci", domače tamburaše, med številnim občinstvom pa je posebej pozdravil tajnika Slovenske prosvetne zveze Andreja Kokota. Torej je „hodiški ples" bil tudi kulturni dogodek, ki ga ne bomo Slovenski atletski kiub vabi na 4. ptes SAK ki bo v soboto 28. februarja ob 20.00 uri pri Šoštarju v Giobasnici. igra ansambei Toneta Ceiana Vsi prisrčno vabljeni Od^or tako hitro pozabili, saj je bil povezan z bogatim kulturnim sporedom. Najprej so se nam predstavili naši mladi tamburaši, ki jih vodi sposobna učiteljica Dorica Sabotnik. Skoraj nismo mogli verjeti, da so se v razmeroma tako kratkem času naučili tako kvalitetnega tambura-nja. Posebno nas veseli, da se je s tem prosvetno življenje pri nas v Hodišah spet obnovilo. Kot prvi gost našega plesa so zapeli pevci iz Št. Jakoba, ki jih vodi Lajko Mi-lisavljevič. Izvajali so spored redkih narodnih pesmi, seveda pa tudi znane narodne in umetne pesmi. Tisti, ki šentjakobske pevce oziroma zbor poznamo od začetka, moramo reči, da so napravili lep napredek, glasovno je zbor bolj ubran. Posamezne pesmi je v obeh jezikih napovedoval študent Franci Serajnik, ki ga pa žal skoraj nismo nič razumeli. Temu pa je v Nočemo reči, da je to bilo narejeno namenoma, saj so koncerti ob strežbi pijač vedno nehvaležni za nastopajoče. Morda bi v prihodnje kazalo počakati s postrežbo, gostilničar pa bi kljub temu prišel na svoj račun. Morda se to v prihodnje da zmeniti, da bo za vse prav. Glavna točka večera je seveda bil ansambel „Dobri znanci" ki so v Hodiše oziroma Dvorec prišli s pevcem Bracom Korenom. Z njihovim odličnim in pridnim igranjem smo bili nadvse zadovoljni. Vsi smo se naplesali, starejši pa so imeli priložnost veselja v domači družbi. Res, ljudi je bilo zelo veliko, poleg domačinov, mnogo tudi iz oddaljenejših krajev, posebno so bile zastopane Škofiče, kar nas zelo veseli. Upamo, da nas bodo naši pro-svetaši kmalu spet vabiti na kakšno glavnem bil kriv hrup v dvorani, podobno prireditev. 25. avstrijski tesni sejem dobro zaseden ZetoŠM/1 2.5. Rvs:Wys^: lesMr sejem v CeJovcK, E: or/ /4. Jo 22. RvgKsfR, jzo žmeJ /?ErRtr f%Jr jtrMej-Mo o^eJežje :M /?o Za^o pržše/ se prRf posejmo Jo zzrzzzrz. Do zzz^Jjzze^rz ro-^R pržjgv rzzzstzzfjjzz/cef 32. jzzzzzzrzrjzz J976 so M: rezerožraHŽ fsž r%zst%vwž prosforž. ztvsZrzjs^ž JesHz sejem v CeJovczz, Bodoča cesta pod Karavankami most zbližanja in povezovanja Poslednja ovira na cestni povezavi med srednjo Evropo in Bližnjim vzohdom je, kakor smo že poročali v našem listu, pogorje Karavank, preko katerega je zelo težaven prehod zlasti pozimi in pa tudi poleti, saj so te gorske ceste zelo strme in vijugaste, torej skrajno neugodne zlasti za tovorni promet. Zato je izgradnja ceste v obliki predora pod Karavankami sedaj najnovejše spoznanje, ki ni samo av-strijsko-jugoslovanska zadeva, temveč skupni evropski problem. V zvezi z izgradnjo cestnega predora pod Karavankami med Hrušico in Pod-roščico (druga varianta med Dovjem in Malnicami), bo Jugoslavija tudi obnovila cesto med karavanškim predorom in grško tnejo. V načrtu je izgradnja ceste štiripasovnice. Ker so zlasti evropske države včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti spoznale po posredovanju ZRN važnost in potrebo predora pod Karavankami, so le-te obljubile, < S T R I ! J A 1 MS SOBOTA, vsega kriv 28. 2.: — 17.00 15.30 Kdo Napoteon rokodetči z je na- mi? — 17.30 Blach Beauty — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.55 šport — 20.15 Slovo od Ronacherja — 21.55 Šport — 21.15 šport — 22.15 Umor med šestimi očmi. NEDELJA, 29. 2.: 15.40 Gostoljubnost — 13.45 Možje brez živcev — 17.00 živalski leksikon — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Dokumentacija o nastanku be-Ijaškega pustovanja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Pustna prireditev mora biti — 21.53 Samo ljubezen nas naredi mlade — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 1. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 19. stoletje — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Oscar. Komedija — 17.30 Za predšolske otroke — 18.00 V kraljestvu divjih živali 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kul- Po tekmi je tekmovalna komisija hitro izračunala vse rezultate in pri Rastočniku v Lepeni pripravila podelitev nagrad. Franc Štern se je v imenu SPD „Zarja" in športne sekcije zahvalil vsem tekmovalcem za sodelovanje, nato pa najboljšim v skupinah razdelil pokale, medalje in priznanja. tzid 8. sankarskih tekem SPD ..Zarja" v Lepeni: Mtadinke: (roj leta 1931 in mlajši) 1. Ani Ošina (1.39.9); 2 Irmgard Malle (1.42.4); 3. Evelin Nečemer (1.42.8); 4. Elisabeth Lesnik (1.42.9); 5. Renate StoBier (1.44.2). Mtadinci: (roj. leta 1931 in mlajši) 1. Johannes Malle (1.33.3); 2. Franc-Jožei Smrtnik (1.33.7); 3. Ciril Oraže (1.35.8); 4. Johann Ošina (1.38.3); 5. Herbert Kogoj (1.41.2). Ženske: 1. Urši Paul (1.35.4); 2. Frančiška Sadovnik (1.37.5); 3. Emilie Urch (1.40.0); 4. Rezi Sadovnik (1.41.1); 5. Marija Sadovnik (1.44.3). Moški: 1. Rudi Knez (1.29.9) — najboljši dneva, 2. Josef Stane (1.30.1); 3. Jakob Jerlich (1.30.7); 4. Johann Mi-klau (1.33.3), 5. Janko Jerlich (1.34.7). prijateljskemu sodelovanju. Nasprotno, pionirsko delo v tej smeri smo opravili že v času, ko so drugi v duhu „svete vojne" proti komunizmu še postavljali železne zavese na Karavankah. Toda dobro sosedstvo in prijateljsko sodelovanje ne more in ne sme iti na račun narodne manjšine in za ceno njenih pravic. Kako je že rečeno v izjavi slovenske vlade, ki jo je podal podpredsednik dr. Hočevar na skupni seji vseh zborov republiške skupščine dne 20. oktobra 1972: „Bilo bi Sizifovo delo, če bi se po eni strani trudili, da razvijamo dobro sosedstvo in medsebojno sodelovanje, po drugi strani pa bi dopuščali, da nam veliko-nemške šovinistične in z nacizmom obremenjene sile sproti rušijo to, kar ustvarjamo." Takrat je šlo za nekaj dvojezičnih napisov, danes gre za biti ali ne biti slovenske narodne skupnosti na Koroškem sploh. Kadar pa gre za odločitev za življenje ali smrt, tedaj ne more biti čas verbalnih izjav in papirnatih protestov. Pravilnost tega spoznanja so potrdili južni Tirolci s svojim bojem za „paket", ki so ga vodili in izbojevali ob izdatni legalni in tudi manj legalni podpori matičnega naroda in njegove države. Južni Tirolci pa tudi dokazujejo, da je ne samo nekoristno, marveč celo škodljivo ustvarjati videz dobrega sosedstva in prijateljskega sodelovanja, dokler med prizadetima državama ni do zadnje podrobnosti in za vse prizadete sprejemljivo urejeno tako kočljivo vprašanje, kot je položaj narodne manjšine. Avstrijskemu zunanjemu ministru Bielki, ki se menda pripravlja na prijateljski obisk v Italiji, in je za danes povabil na Dunaj vodstvo južnotirolske ljudske stranke, so južni Tirolci — očitno kot uvod v današnje srečanje — zelo jasno in brez ovinkov povedali, da tak obisk ni zaželjen, dokler „paket" ne bo v ce- tura in šport — 20.00 Nedeljski šport — 20.55 One-dinova linija — 21.45 Veliki operni strip — 22.55 Poročila. TOREK, 2. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Nova matematika — 10.30 Napoleon je vsega kriv — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Lepa Marjana — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Beljaško pustovanje — 21.50 Sleparska komedija — 23.20 Poročila. SREDA, !. !.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Gasilska ulica 25 — 17.00 Jezero v gozdu — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Vsi moji dragi — 18.25 Mi 18.55 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kultura in šport — 20.00 Vaš nastop, prosim — 20.45 Tako je bilo včeraj — 21.30 Poročila in šport. ČETRTEK, 4. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Organizacija pisarne — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Sleparska komedija — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Follyfootova farma — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tukaj ste prav — 21.30 Mala predstava — 22.05 Poročila in šport. PETEK, 5. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Gost pri Sepp Schmelzerju — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Ljubezen — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V 80 dneh okoli sveta — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tat milijonov Peter Voss — 20.55 Nov opij — 21.55 Kaj se je resnično zgodilo z Baby Jane? — 23.50 Poročila. SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC SOBOTA, 28. 2.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 29. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. PONEDELJEK. 1. !.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Zborovska gtasba. TOREK. 2. 9.30 VrtHjak popevk — 13.45 CetovSkt radijski dnevnik — Šport — Dr. P. Apovnik: Pravni na-sveti za vsakogar SREDA. S. !.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — Rekli so . . . ČETRTEK. 4. !.: 13.45 Celovški radijski dnevnik — M. inzko: iz popotne torbe. PETEK, 5. 9.15 Posiušajmo siovensko šotsko odda- jo — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Komorna gtasba. Odnosi med sosedi SAMO NA tSKREN! PODLAG! Avstrijsko-jugosiovansko društvo na Koroškem je pred da!jšim časom povabilo zastopnike koroškega tiska na obisk v Siovenijo, in sicer za 27. in 28. februar 1976. Povabiiu se je z vese-ijem odzvaio tudi uredništvo „S!oven-skega vestnika", v želji, da bi srečanje prispevalo k medsebojnemu spoznavanju in k izboijšanju odnosov med sosednjima deželama. Po brezobzirnem sklepu vlade in strank o preštevanju manjšine in ob nesramnem izsiljevanju koroških Slovencev, kakor prihaja v tej zvezi do izraza v delu tukajšnjega tiska, pa naše uredništvo žal ne vidi možnosti sodelovati pri srečanju. Prepričani smo namreč, da v trenutnih razmerah obisk ne more služiti zastavljenemu namenu. loti uresničen. Bielka naj ostane doma — tako se glasi poziv južnih Tirolcev, ki od Avstrije pričakujejo in zahtevajo, da raje vztraja na tem, da bodo določila „paketa" dosledno spoštovana, ker le tako bo odstranjena napetost med obema narodoma v deželi, ki je nastala zaradi zamudnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti Italije, kakor je izjavil predsednik SVP in južnotirolski deželni glavar dr. Magnago. Zamuda Italije pri izpolnitvi „paketa" je stara točno dve leti in južni Tirolci že vprašujejo, kakšno korist je imelo njihovo potrpljenje, češ „razočarana upanja ustvarjajo napetosti". Zamuda Avstrije pri izpolnjevanju državne pogodbe je stara več kot dvajset let, koroški Slovenci pa naj bi bili še naprej potrpežljivi; v iskreno pripravljenost Avstrije, da bo izpolnila svoj dolg, naj bi verovali še zdaj, ko so odgovorni dejavniki v vladi in strankah brutalno z enim samim zamahom pometli z mize vse naše upravičene pomisleke, argumente in proteste ter nam brezobzirno zalučali v obraz nacionalistično-nacistično vojno napoved. Toda koroški Slovenci smo že enkrat bili obsojeni na smrt in takrat smo našli v sebi dovolj zdravih sil, da smo se odločili za življenje. POMEN! NA KOROŠKEM !ZZ!VANJE Korošhcm strm že t%ho daleč, čcmM?* se 7?7ži 7te č:N:'mo, da se v pzvTzost: spregovorjette s/ovcushe besede strvatrajo za izzivanje. Tablet? primer strto pred TtedatvdtT? doživel: v Za-homcM, ho so horošh: 7?acio7?aiisti pref/sfe/rnhrt zghomšhegiz s/ove7?sheg% šporfTtega draštva dr. /rmhrt IViegeieta — oh povratka o/r'mp:jthega ZTTMgovaica SchTMh/% iz /TtrtshrMch^ — preprečili, da h: ga pozdravi/ (adi v s/ove?:-shem jezica. Za te razgrajače je h;7% s/oveM-sh% beseda predrztmst it: izzivattje. Ta, za 77or77?ai7?e razmere 77epoj77:ijiv pojav, je M tadi povod, da je tzavzoči dežeirzi g/a-var smatra/ za potre/7770, da je odioČTto rrasto-pii proti tem razgrajače:?:. Prav TMSprotao pa je nehaj r/m za te??? reagira/ r/eže/m svetnih ^tejan Anaj/, h: je agotovi/, da je za šhanJa-/oz??i za/:o77:š^i pri?77er hr:v sat?: Wiege/e, češ, haj pa je govori/ s/ovensho o/? tahšm s/oves-7?osti. Po tej /og:h: je s/ovetzšč/na samo še pri-TTrerna, da se je pos/ažajetrm v ržraž/nshem hroga a/i pa v Neva z živino. Vsehahor dr. B7iege/eta čestitamo, da je de??707?strira/ dvojezičnost na ržvojez/čnem oze?n/ja, har ni samot naša pravica, temveč tadi naša do/žnost. Če že raznim nemšNm Hac:o7?a/;st:'Č7::777' e/ementom ne gre v račan, da se v javnost: spregovori s/ovensho, je to še razam/jivo, če pa: se po/itiN taho da/eč spozabijo, har po demokratičnih nače/ik ne hi sme/o hiti, se pa apra-vičeno /ahho zgražamo nad takšno mise/nostjo' teh /jadi. Upravičeno se tadi sprašajemo, kako se te* sp/oh ajema, da nas kar naprej s:7ijo v to, da se pastimo prešteti, po dragi strani pa smatrajo s/ovensko besedo za izzivanje, /z tega ve/i-kega protis/ovja je jasno razvidno, da štetje-s/aži samo enema ci/ja, da hi agotovi/i, ho/rho-je po Nit/erja še osta/o S/ovencev in da hi tako izved/i statistični genocid. Da oh takšni mise/nosti nimamo drage izhire, kot bojkotirati štetje, ni težko aganiti. Siovenska prosvetna društva — „Bii-ka" v Biičovsu, ..Gorjanci" v Kotmari vasi, ..Kočna" v Svečah in „Rož" v Št. Jakobu v Rožu vabijo na 1. ROŽANSK! jZOBRAŽEVALN! TEDEN od 7. do 14. marca 1976 Podrobni spored bomo objaviti v prihodnji števiiki. VABILO na "KUHARSKI TEČAJ, v četrtek H. marca od 9.00 do 13.00 ure " SEMINAR ZA KMETE IN GOSPODINJE, v četrtek 11. marca od 18.00 do 21.00 ure. Referent: višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik " TEČAJ ZA ORGANISTE IN CERKVENE PEVCE, od petka 12. do sobote 13. marca od 15.00 do 17.00 ure. Vodje: župnik Maks Mihor, prof. Jože Ropitz in prof. Silvo Mihelič " POGOVOR O ZAKONU IN DRUŽINI, od sobote 13. do nedelje 14. marca od 15.00 do 17.00 ure. Referenta: Janko Merkač in Jože Kopeinig " SEMINAR ZA KMETE IN GOSPODINJE (2. del), v sredo 17. marca ob 18.00 uri. Referent: višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik " STROKOVNI TEŽAJ ZA ŽENE IN DEKLETA (slikanje z barvami na steklo), od sobote 20. do nedelje 21. marca od 15.00 do 17.00 ure. Voditeljica: sestra Metodija iz Št. Jakoba v Rožu Aato/:šh: t/om prosvete SODAL/T4S v Tinjah Farna miadina v Dobrii vasi vabi na vesetoigro KARLOVA TETA v nedeijo 29. februarja 1976 ob 14.30 uri v farni dvorani v Dobrii vasi. Mastopa: tgraiska skupina iz Dobrie vasi. V A B i L O na veseioigro JEPPE S HR!BA v nedeijo 29. februarja ob 9.30 uri v farni dvorani v Št. Lipšu. Prirediteij: Farna miadina v Št. Lipšu v nedeijo 29. februarja ob 14.30 uri pri Vogiu v št. Primožu. Prirediteij: SPD ..Danica" v št. Vidu v Podjuni v petek 27. februarja ob 19.30 uri v dvorani ceiovškega Marijanišča, Voikermarkter Strahe 36. Prirediteij: SKD v Ceiovcu Gostuje SPD „Rož iz Št. Jakoba v R. Izdajatelj, zaloinlk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado JanežU; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.