Št 89.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek jn soboto ob 4. ur! popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
'/.............10 »
V............5  »
Posamične Številke stanejo 10 vin.
„8 O CA" ima nasbdnje jzradno priloge: Ob norem letu „Kaiipct po GoriSbem in Gradii5anskem" in „Kalipot po LJubljani In kranjskih mestih", dalje dva, trat v letu „Vozni refi železnic/parni kov in pfrStnU" tm".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulioi 5tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni c A. GabršoekJ Na naročila brez doposlane naročnine se no oziramo Oglasi in poslanice se radanijo po Petit-vi-siab c> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, -3-krat 4*-*.-vsaka, vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
V Gorici, v četrtek dne 30. julija 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vse za narod, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospos'd ulici St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoč-? govoriti vsak dan od 8. do 12 . dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v,I. nadstr. na levo v tiskarni
UaroSnino in oglase Je plaBati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere no »padajo v delokrog uredništva, naj se posojajo le npravniltvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi vi naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolsk-ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici St. 22; v Trsta v tobakami LavrenM na trgu della Caserma.
— Talafon it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A, GabrSček (odgov. J. Fabčid) tiska in zal.
Klerikalci in štrajk v Medvodah.
Kadar se klerikalci sučejo okoli kakega delavskega štrajka, takrat so brez dvoma v ozadju nečedne reči.
V soboto smo poročali, da je bil prišel v četrtek v Podgoro vabit delavce k štrajku dr. Dermastia. To pa zategadel, ker štrajkajo delavci v tovarnah v Medvodah in Goričanah na Kranjskem, kateri dve tovarni sta last družbe »Lovkam-Vevče", kateri pripada 4udi podgorska tovarna, in zategadel, ker se hočejo klerikalci ali krščanski sociolci obvarovati blamaže, v katero jih spravlja preški župnik, ki je vzročil štrajk v Medvodah.
Zakaj je nastal štrajk v Medvodah? Zato ker se je tamkajšnji ravnatelj zameril preškemu župniku. Da bi se maščeval nad njim, zato je nahujsknl župnik delavce, ki tam vsi srečni derejo za duhovsko suknjo, — v štrajk. Obljuboval jim je vse mogoče in nemogoče reči, da se jim plače zvišajo ter da treba začeti s strajkom. V soboto teden so začeli delavci res štrajkati v .... presenečenje pre-škega župnika 1 Ustrašil se je, ker on ni mislil resno na štrajk, ampak begati je hotel ravnatelja s strahom pred strajkom. Župnik je začel delavce grdo gledati, potem pa odsvetoval štrajk. Delavci seveda niso mogli nazaj, in sedaj vodijo štrajkovce razni poglavarji krščanskih socialcev na Kranjskem; župnik preški se je skril v ozadje. Da preški župnik ni resno mislil na štrajk, sledi najbolje iz dejstva, da mož dobiva od vodstva tovarne na leto 200 K tantijeme, da tako drži delavce v odvisnosti in pri dobri volji kljubu slabemu plačilu. Delavci tam so res slabo plačani; potem se ni čuditi, da jih je z lahkoto spravil do štrajka, še toliko lažje, ker je Še vedno preveč ljudij, ki slepo verujejo vse to, kar jim pove in obljubi kak posvečenec.
To priliko Štrajka v Medvodah je porabil mirenski krščanski socialec dr. Dermastia, da.je šel v Podgoro pridigat štrajk. Seveda sta on in adlatus govorila   jako lepo o
delavskih težnjah in potrebah, o slabem plačilu itd,, ali vse to je le slepilo, kajti shod stoji v zvezi z blamažo, ki preti krščanskim socialcem v Medvodah. In da bi se ti n.e blatni rali, zato naj bi se spustili delavci v Podgori v solidarnostni štrajk 1 Klerikalcem je usoda delavcev v Podgori deveta briga, ali iz blamaže naj bi vlekli slovenske krščanske socialce, pa Če bi prav pri tem sami škodo trpeli. Mislimo, da delavci v Podgori to uvi-devajo, zato je pričakovati, da ne sedejo na krščansko-socialne Hmanice, ker bi si s tem le škodovali.
I           Ravnateljstvo papimic je pač dobro ob-
veščeno o vsem, kako je nastal Štrajk, zato si je tudi na jasnem, kako ga je upoštevati. Med delavstvom v Podgori  tudi ni nikakega
i navdušenja za štrajk.   Da je shod v četrtek
, napravil globok utis, je tudi le farbarija. Delavci, kakih 100, so poslušali in molčali pa šli. Da bi se dali zapeljati tako daleč, da bi sedaj kar na enkrat poslušali krščanske soci-
I alce, tega pa ne verujemo. Obžalovanja so vredni oni delavci v Medvodah, ki no se dali po špekulantu zavesti v štrajk; zaleti je, da ne bi škode trpeli radi preškega župnika, ali da bi kaj dosegi, ne verujemo. Seveda bi bilo le prav, ako bi vodstvo papirnic prezrlo
: to, kako je nastal štrajk, ter zboljšalo ubogim trpinom gmotni položaj, in zajedno uredilo odnašajo, po drugih svojih tovarnah, toda pri velikem kapitalu nismo navajeni, videti take slučaje: marveč redno se dogodi,  da zagrabi
• kapitalist   po   danih   mu okoliščinah ter ne
1 odneha niti za las. Tepen je delavec. Kaj se zgodi s strajkom v Medvodah? Ali bodo zmagali delavci? Ne verjamemo, ker je vse skazil preški župnik.    Upanja   na  zmago ni
j nobenega — vsejedno pa naj bi se na ljubo krščanskim socialcem, da bi pomagali, spustili
! v štrajk tudi delavci v Podgori,  ki niso pri-
! staši krščansko-socialne stranke 1
Pomagali  naj   bi zapeljivcem delavcev,
; da bi pri tem kričali, da je Podgora krščan-sko-socialna,   pa  če   bi bili  pri tem delavci
' tudi tepeni.
I           Pa  menda delavci  v  Podgori vendar
dobro vedo, kaki prijatelji so   jim klerikalci.
i Podgorski  nune  Golob  je v  cerkvi pridigal
bvoj čas, da imajo delavci in delavke v papirnici še preveč plače. In "za takimi ljudmi naj bi drli?
Nevarne igre si dovoljujejo klerikalci z delavstvom. Slabo bi bilo, če bi bilo med našim delavstvom tako malo organizacije, da bi mogli kdo ve odkod pritekli »krščanski socialci" zvabiti jih na opolzka pota »solidarnostnega štrajka" ob tako neugodni perspektivi za uspeh. Gotovo, da delavec rad pomaga delavcu in je solidaren s sotrpinom, toda za tako solidarnost morajo biti dani pravi temelji in opravičena nada na uspeh. Tu pa ni nič tega — samo blamaže naj bi pomagali obvarovati svete krščansko-socialne inofte .   .  .
Upati je, da sedanje zapeljevanje v štrajk odpre oči delavcem tudi v Medvodah, da ne bodo drli več za črnimi suknjami.
DOPISI
Iz tolminskega okraja.
Iz Zatolmlfll. (Odgovor »Prismojenemu listu" št. 2 9.; — Dopis v »Prismojenem listu" ima sicer naslov »Zatolmin", a pisan ni bil v Zatolminu. Kaj ne, da imamo prav, gospod Tomšič ? Se dobro poznamo! Pa nam kmetom se bo treba krepko združiti in takim zgago delajočim duhovnikom nekoliko posvetiti. Ako dela kdo prepir med nami, sta to vi, gospod nune, in ne liberalni učitelji. Vi nune pravite, da so se včasih naučili otroci v par letih toliko, kakor sedaj v 8 letih, in vprašate: kdo je temu kriv ? Odgovor na to vprašanje vam lahko da vsak kmet. Resnica je in sicer bridka resnica, da se včasih uiso otroci ničesar naučili zato, ker so imeli šole v rokah gospodje nunci. Pred 30 leti je bilo še 90% ljudi, ki niso znali ne brati, ne pisati. Dandanes se dobi le redkokateri, da bi ne znal pisati in brati, a ta zasluga ne gre gospodom nuncem, temveč učiteljem, ki se trudijo za blagor ljudstva medtem, ko gospodje nunci lenobo pasejo in vbogo ljudstvo izžemajo. Pred 30 leti je imela družba sv. Mohorja komaj 13 tisoč udov, t zdaj jih ima
čez 80 tisoč, in zakaj to? Zato, ker je šola in učiteljstvo več storilo za izobrazbo ljudstva z zadnjih 30 letih, nego duhovščina prej v sto in sto letih. Gospodje nunci, ali morete to utajiti? Gospod nune trdi v dopisu, da je v Zatolminu le en sam naprednjak ali liberalec, kakor pravi on.
Ali Vam, gospod Tomšič, ni znano, da ima napredno bralno društvo 40 članov 1 Kar se pa tiče pijancev, le iščite jih v svoji stranki, ker ravno Vaš slavni podrepnik je največji pijanec v Zatolminu. Ali ni morda reB, gospod Tomšič? Tedaj le pometajte pred lastnim pragom, saj imate dovolj smeti I
Ako ne bodete nehali delati zgage, gospod dopisnik, Vam povemo pravljico, kako se je neki kaplan veselil na ženitnlnl v Kani Galileji, pa ne mislite, da bo nam treba iti po dokaze v Palestino.
Upamo, da se razumemo l
Iz ajdovskega okraja.
Z Vlpnskigi, 26,/7. 1908. - Zadnji »P. L.u, katerega glavni namen je, napadati neljube mu osebe, zagnal se je to pot v gosp. Cigoja iz Iiihemberga, češ, da je slednji jako »uerodno0 govoril na vsekmečkem shodu v Štanjelu, kar pa na nikak način ne odgovarja resnici. Na shodu v Štanjelu ni padla niti edna strankarska beseda od strani g. Cigoja, pač pa je isti naštel nove težnje kmetovalcev, koje so prejšni govorniki imenovanega shoda, bodisi vedoma ali nevedoma izpustili. »P. L." pravi dalje, da se delijo zakramenti brezplačno — joj mene! pisec »P. L." z njegovim urednikom vred imajo pač glavo v žaklju. Kje so krsti ?, kje poroke itd. ? 1 — V Trstu stane n. pr. krstni list s kolekom vred kron 1. 29/100, po deželi pa pet do nad sedem kron! Kaj pomeni to ? — Znamenje, da je v mestih ljudstvo preje spregledalo nego na deželi.... kje so pa pogrebi in razna spričevala?!
Sodi se, da mora imeti pisec »P. L.B bodisi več nuncev ali pa več kuharic istih v sorodu, ker je drugače neumevno, da bi zahteval, mj se da kakemu 24-letnemu — mleč-nozobemu kaplančetu k«? K 4000'— (štiri tisoč K) letne plače, i: **x tem ko osivyo dru-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =====   ALEXANDRE DUMAS.   ========
(Dalje.)
Komaj je obrnil hrbet, ko je že legel častnik v posteljo, in ni še stopil čez prag dvorane, ko je že njegov naslednik smrčal kot medved. To je bilo čisto naravno, zakaj v celi ti družbi je bil on edini poleg kralja, kraljice in Gastona Orleanskega, ki je spal brezplačno.
XXVI. Aramis se oglasi.
D' Artagnan se napoti naravnost v konjušnico. Ravno se je začel delati dan; spoznal je svojega in Por-thosovega konja, privezana k jaslim, a k praznim jaslim; zasmilili sta se mu ubogi živali, in stopil je v kot. kjer je videl nekoliko slame, ki je najbrže ostala od nočne kupčije; toda ko je hotel spraviti to slamo z nogo na kupček, je zadel njegov čevelj na okroglo telo, katero je gotovo dregnil na prav občutljivo mesto, zakaj dotični je zavpil, se dvignil na kolena ter si mel zaspane oči. Bil jo Mousqueton, ki ni bil prihranil zase nič slame ter jo vzel konjema.
— Mousciueton, pravi d* Artagnan, vstani, na pot!
Mousqueton je spoznal po glasu prijatelja svojega gospoda ter naglo vstal; pri tem pa mu je padlo nekaj cekinov, ki si jih je bil po noči nepošteno pridobil, na tla.
—  O, o! pravi d' Artagnan, pobere en cekin ter ga povoha, čuden duh ima ta cekin, po slami diši!
Mousqueton je tako pošteno zardel Uk- prišel v tako zadrego, da seje začel Gaskonec smt: ter mu j rekel:                                                                                     '
—  Porthos bi se jezil, dragi moj Mousq?.;eton, toda jaz vam odpuščam; samo pomnite, da moramo porabiti to zlato za ozdravljenje svojih ran, in bodita j veseli 1
Mousquetonu je zažarel takoj obraz velikega veselja; osedlal je čvrsto konja svojega gospoda ter za-jahal svojega, ne da bi pri tem posobno pačil obraz.
Med tem je prišel Porthos; držal se je prav kislo in čudil se je na vso moč, ko je videl d' Artagnan& zadovoljnega in Mousquetona skoro veselega.
—  Ah, pravi Porthos, kaj sva morda dobila za-željeno, vi svoje povišanje in jaz svoje baronstvo?
—  Sedaj greva po dekrete, odvrne d'Artagnan, in ko Be vrneva, jih mojster Mazarini podpiše.
—  In kam greva? vpraša Porthos.
—  Najprej v Pariz, odvrne d' Artagnan; urediti hočem tam nekatere stvari.
—  Torej pojdiva v Pariz! pravi Porthos. In oba odideta proti Parizu.
—  Prlšedši do mestnih vrat, sta se začudila, da ima mesto tako grozeče lice. Okoli neke kočije, ki je bila razbita na kosce, je ljudstvo glasno preklinjalo,
oni pa, ki so hoteli pobegniti, neki starec in dve ženski, so bili uklenjem.
Ko sta pa d' Artagnan in Porthos prosila za vstop, so ju vsprejeli nad vse ljubeznivo. Smatrali so ju za beguna, ki sta ušla od kraljeve stranke, in hoteli so ju pridobiti zase.
—  Kaj dela kralj ? so vprašali nekateri.
—  Spi.
—  In Španjolka?
—  Sanja.
—  In prokleti Italijan?
—  On Čuva. Držite se le trdno, zakaj  Če so ti dje odšli iz Pariza, potem gotovo nekaj nameravajo. Toda ker ste vi vendar veliko močnejši, ne jezite se tu nad ženskami in starčki, in pobrigajte se za pametnejše stvari.
Ljudstvo je poslušalo z zadovoljstvom te besede ter izpustilo ženski, ki sta se zahvalili d'Artagnanuz. lepimi pogledi.
—  Sedaj pa naprej! pravi d'Artagnan.
In nadaljevala sta svoja pot preko barikad in napetih verig; pehala sta se dalje, odgovarjala in vpraševala.
Na trgu pred kraljevo palačo je zagledal d' Artagnan nekega seržania, ki je vežbal kakih petsto do šeststo meščanov; bil je Planchet, ki je porabil sedaj v prid mestnemu vojaštvu svoje spomine na piemont-ski polk.
Ko je šel mimo d'Artagnana, je spoznal svojega nekdanjega gospoda.
—  Dobro jutro, gospod d' Artagnan, pravi Planchet samozavestno.
govrstni državni uradniki v svoji službi, predno j pridejo do enake plače.                                   J
Mi se ne čudimo piscu „P.  L.", da je tako. neroden ter pošlje take  »budalosti" v I svet — čudimo se pa uredništvu   »Pritnor- I skega Lista", da kaj takega — budalastega ponatisne.                        v                               I
Pisec „P. L.tt naj  bi bil raje povedal, kje je bila v nedeljo, dne  19. t. m.  duhov- I ščina, da ni odposlala niti enega zastopnika I na vsekmečki shod? Mogoče se boji kmeta? Boji se ga ne, ker se mu vedno dobrika — I kadar ji kaže 1--------—                                 I
Iz goriške okolice.
fe BIIJ. — No, sedaj je pa zadovoljen* I naš Abram! Vsem je znano, kako priljubljen I je bil v naši občini g. Mezinec,  naš kaplan, Eadi tega je odpadlo malo ljubezni aa kurata I in to ga je tako jezilo, da ni miroval prej, dokler ni zapustil g. Mezinec Biljeneev. V ve- I liko veselje kurata se je izvršila nagla ope- I racija te Abram je ostal brez Mezinca. Vkljub I temu misli, da *o držal na ostalih mu prstih I ljudstvo pod svojo komando, toda zelo se vara. I On, ki je tolikokrat govoril o smrtnem grehu, I ako se ne gre ob nedeljah k službi božji, on je sedaj učinil, da je mnogo ljudij ob nedeljah brez maše, ker ni več kaplanove maše, I vsi ljudje pa zopet ne morejo priti k eni in isti maši. Iz tega pa se tudi vidi, da je mno- I gim duhovnikom več ležečo na delovanju za J klerikalno stranko, za klerikalne organizacije : j posojilnica in društva, ki se vsa dičijo s pri- j devkom: »katoliška", kakor pa na vestnem in j mirnem izpolnjevanju svojih stanovskih dolž- | nosti, Nam tudi prav t Ljudstvu bodo taki slu- | čaji odprli oči, in ko bo spoznalo nevarni namen klerikalizma, in ko bo uvidelo, da se izrablja vero v politične, klerikalne namene, bo I obračun velik.                                                 I
Treščila Ji v nedeljo popoludae ob 37* v zvonik v Podsabotinu. Strela je napravila le majhno škodo. Čudno še, da je našla zvonik, ko je pa tako mičkanl
Iz cerkljanskega okraja.
il Cirkll, 27. julija. — Svoj čas, so po- | ročali Usti, kako je pogorel znani naš Ga- i brijel Bevk v svoji čukovski aferi pred tukajšnjo okrajno sodnijo. Ker ni mogel j Rojcu do živega, se je bil spravil pa na so-dnijskega kanceiista Ruzzierja. Za svoj nastop i pred sodnijo takrat je dobil pri današnji raz- I pravi za odškodnino dva dni zapora. Kdor I drugemu jamo koplje, sam v njo pade. — J Bevk je vložil priziv, in sedaj upa, da mu bo I pomagal pri okrožni sodniji v Gorici sam I cerkljanski rojak nadškof in knez!                  I
Iz sežanskega okraja.
Iz Se2afl6. — V nedeljo se je vršila pri J nas volitev župana. Izvoljen je za župana J zopet g. Fran Štolfa.                                  J
Domače vesti.
Morije Beaftii — župan i Godci. — Da po
dopolnilnih občinskih volitvah v Gorici še se- I daj nimamo župana, je kriva okolnost, ker <?e je branil dr. Marani zopetne županske časti.. Pustili pa so mu časa, češ, morda se le uda raznim prigovarjanjem in prošnjam. Marani pa se ni udal in je deputaciji mestnega sveta te dni odločno izjavil, da ne sprejme več izvolitve za župana. Tako namreč so varovali na zunaj svojo finto l Včeraj se je raznesla in se vzdržuje govorica, da bo danes ob 6. uri zvečer v seji mestnega* sveta izvoljen za župana goriškega mesta trgovec Giorgio Bombig, dosedanji podžupan. Bombig je trgovec, dobro znan našim okoličanom po trženju s krompirjem. Bombig je Ultralah, katerega neodre-šenci v Gorici visoko spoštujejo; kjer je kaj ultralaškega, tam mora biti Bombig poleg. Zato je Čislan zlasti v palestri, kjer se zbira včasih mladina in starina na sestanke in prireditve, katerih ne opisujejo v javnosti. — Drugače je Bombig navaden človek, ki nima sposobnosti za tako važno mesto župana v Gorici, zlasti v sedanjih časih ob najmizernej-šem mestnem gospodarstvu. Vprašanje je 'tudi, če ga vlada potrdil! —Če se to zgodi, potem pa bomo imeli ultralaškega župana, kateremu bo lafitvo v Gorici vse, gospodarstvo zadnja briga. Morda bi bil Jurij zadnja stopnica, po kateri pride v mestno hišo — vladni komisar! ....
Koncem konca pa je čisto umevno, da | pride po bombi v Gorici za župana Bom- j b.ič. Pivi podžupan mora biti Italo Pet ar-1
i dič, drugiMario Baštonovič -- in zlati , I časi zasijejo nad Jaško" Gorico. Evviva I j Bombic!      ;                                                               i
Iz sodnokanceiijska služba.  —  Kancelist
Adolf Zorzi je iz Sežane premeščen v Buzet,  I
kancelist  Josip  Kontelj  pa iz Buzeta v Se-  I
j žano. Kancelist Jernej Šulina je iz Krka pre-  j
meščen v Pulo, kancelist Ivan Rodinis iz Pule  j
I v Krk. — Kancelist Josip Macarol je iz Bu-  j
I zeta premeščen na c. kr. deželno sodišče v  I
Trst. I          Smrtna kOSl. — V torek so  pokopali v
I Pevmi gospo Terezijo M i k 1 u Š, rojeno Černe.  I
Ostalim naše sožalje!              .
»Kmečka zveza" za soriški okra) je imela v
I nedeljo v Gorici shod, na katerem je govoril I tudi državni  poslanec Fon.   Med   drugim je omenjal lansko   državno podporo   za nabavo I sena ter čudno postopanje   deželnega odbora v tej   zadevi  in  predlagal  je resolucijo na I poljedelskega  ministra, naj ukaže deželnemu j I odboru podporo razdeliti kmetom po goriškem I I in sežanskem okrajnem glavarstvu. Zahtevalo I I se je tudi  od deželnega  odbora,  naj nemti-I doma poda javnosti točne račune,  kako jej I uporabil državno podporo in kam je razdelil I seno.                                                                j
I        Poslanec Fon ima pač na razpolago kle- I I rikalna slovenska odbornika Berbuča in Klan-I Čiča, da mu moreta povedati, kaj se  je zgo-I dilo glede  sena   v  deželnem odboru.  Dane J informacije so morale biti presneto piškave, | da je nastopil klerikalni poslanec  Fon javno J proti deželnemu odboru, torej tudi proti slo- J j venskima klerikalnima deželnima odbornikoma. 1 I — Kakor znano, je bilo dognano, da je do- | j voljenih v nabavo sena 140.000 K; tako smo j I sporočili na podlagi note finančnega ministra j j in tako so pisali za nami tudi klerikalci, -ko j I so hoteli odjesti vse zasluge   v tem pogledu I I našemu   poslancu   Štreklju.   Deželni   odbor pravi, da je dobil le 42.000 K.   Kako jih je porabil,   o  tem pravi, da poda natančno poročilo.   — Kje pa je drugi denar ? Poslanec I I Fon zahteva  razdelitev  podpore kmetom po j goriškem in sežanskem okrajnem  glavarstvu. I I Kdo pa je bil   sploh deležen podpore ?  Od I povsodi so prihajale pritožbe, da čakajo sena j pa ga ni,   le nekaj je bilo tako srečnih,   da I so dobili   seno   po   8 K 50 v za meterski
stot. Dobivali pa so seno celo hjakarji v Go- J J rici in laški podaniki 1 Kako se je vse vršilo/ j I je še vedno  zagonetka,  in radovedni smo, j kako jo deželni odbor razplete.  — Ker z,ah* j teva poslanec Fonr da naj se razdeli podpora, I mora  pač  vedeti.,   da je tu še denar, kate-I rega treba porabiti v določeni namen. Dovo-I lilo se je 140.000 K, deželni odbor govori o 42.000 K  — kje torej je ostali denar?   To j treba vprašati,   ne  pa  da   so se nGlasarji" j kar oprijeli lažnjivega »Delavskega lista" ter I se   drznejo    naprednjakom    predbaciti   sle- I I parjenje,   ko so ti pisali  in govorili resnico. I           Glede razdeljevanja sena vemo to, da
I so ga dobili naši ljudje malo in proti plačilu I j — vemo pa tudi, da se je seno v gradi-I ščanskem okraju delilo brezplačno- V Do- j J berdob n. pr. je prišlo 160 kvintalov sena, J I katero se je razdelilo  brezplačno med pro-I silce: V Jamljab, v Devinu, y zapadnih Brdih j so dobili  seno brezplačno. Furlanske  občine J Roman3, Zagraj itd. so dobile seno brezplačno j ter naznanjale to po laških listih.
Torej pri nas malo sena in za plačilo, I v gradiščanskem okraju brezplačna razdelitev I I sena.                                                           ,
I           Vedno lepše se razvija ta reč. Kako le j
I skonča?                                                      .    j
Tukajšnji pešpolk Št. 47. odide jutri zjutraj J na velike vaje do Senožeč.                              |
Lovsko In strelsko društvo za Soriško naznanja I
I cenjenim društvenikom ter lovcem in strelcem, I J ki bi želeli pristopiti društvu, da se je ure- ! i dilo strelišče za streljanje na leteče ploče /v j I Št. Mavru pri gosp. Fonzariju. Streljanje se I j vrši vsako nedeljo popoludne od 4V2 naprej.
Naboje kal. 12 in kal. 16 se dobi lahko na I strelišču  po 10 vin.   eden.   Kdor   ne  mara I
prinesti s saboj puške, si jo lahko na stre-I lišču izposodi. Vsakdo, ki želi streljati, naj I prečita na strelišču varstvene odredbe, da ne I zapade globi.
I          Kratko poročilo o velikanski katoliški slav- [
I nosti v Škofjiloki je priobčila „Goricatt.   Več I I se sicer res ne splača pisati, ker je bila cela I prireditev strašno khvirerna, ali tako-le borno I poročiice je jako značilno za. »Gorico", ki je I tako kričala in bobnala, Goriški klerikalci so I doživeli grozovit fiasko. Sanjali so o velikan- I I ski udeležbi iz Goriške,  nazadnje pa je šlo I j par mandeljcev v Škofjoloko,   Iz »Centrala" I jih je odšlo v soboto ponoči na kolodvor 41, I
I med njimi 1 čuk, katerega so previdno skrivali v svoji sredi. Na poti se je nabralo še par ljudij, tako da ni bilo udeležnikov niti 100, kolikor jih je obetala „Gorica".
Vsem tem, ki so pa sploh šli v Škofjo-Ioko, so morali plačati pot, jed in pijačo.   Iz Podgore jih je Šlo 9,   za vse je plačal nune Golob  vse; iz Črnič in  Batuj so jih nabrali I 6; za vse so morali plačati   pot in kriti vse druge troške.   Kdo   vraga   bi   potem pisal I navdušena poročila o taki skupščini ?! \    »FaSClO glOlMlIa". — V Gorici so ustanovili Lahi društvo „Fascio giovanile", v ka-I tero se bode sprejemalo dečke in  mladeniče v starosti 14 do 24 let. —- Taki so najboljši I za — kamenje in kravale! I           RazpaŠČOBI   dniŠtfO-   —   Namestništvo je
j razpustilo Mazziniansko društvo „Circolo po-j polare di coltura" v Gorici, kjer je bila po I najdeni bombi dolgotrajna hišna preiskava, j pri kateri so zaplenili razne spise, časnike, j pisma itd. — Ob jednem je razpuščeno v I Polju društvo „Giovine Pola", ki je take I vrste kakor omenjeno goriško.
Za slovenska ablturijente. — Avgustova ste-I vilka nOmladice", ki izide prihodnji te-I den, bo namenjena zlasti abiturijentom, kate-[ rim bo podala kolikor močno točne informa-I cije glede izbere stanu. Opozarjamo na to J število vse interesirane; nenaročniki jo do-I bijo pri upravništvu v Ljubljani, Breg 12, ako j upošljejo 42 v v znamkah, [           Napjema  |l  umrl v Tržiču  25-letni sin
| inženirja Trombetta iz Gorice. Zadela ga je I kap na srce.
nČllkirlJl" se je v Škofjiloki slabo obnesla. Telovadci, da se jih Bog usmili. Škof I Mahnič je takrat, ko je nastopal proti Soko-I lom, imenoval telovadbo „zvt$ranje". S tem je delal krivico Sokolom, ali usoda se je maščevala nad njim, kajti sedaj ime res pravo »zvdranje" v vrstah katoliških BČukov". Kar so čuki počelf, to ni bila telovadba, ampak premetavanje in zveranje, da se je moral vsakdo, kdor kaj ume o telovadbi, smejati. V Škofjiloki se je pokazalo, da ostanejo „Čuki" smešni črni ptiči. — Ob tej priliki si dovoljujemo vprašanje, kaj da toliko časa čakajo v Gorici s »telovadnim odsekom ?tt Ali ne gre, a ? I
Neka) Minskih uradOf v Gorici je Že prenesenih v Hitlerjevo palačo; v starih prostorih i>a so še: blagajna, knjigovodstvo, vspre-Hms.i zapisnik in oddelek za vojaške reči..
Koča fla PorezRU zasluži, da ji obrača Cerkljanska plan. podružnica kaj več pozornosti, kot je to storila od otvoritve do sedaj. Koča sama na sebi je prav čedna in Porozen je za
; svojo višino ena najlepših razglednih gor v naših planinah. Brez dolgega razmotrivanja pa pribijemo dejstvo, da je nezaslišano, da ni primerno zaznamovana od železnice do koče nikaka pot, niti iz Hudajužne niti iz Pod-brda. Na vseh straneh gore vodijo k vsakemu seniku in na vsak pašnik steze, ki se na raznih prehodih in v gozdih križajo, da človek ne ve posebno ob slabem vremenu kam naprej in kam nazaj. V koči sami manjka v jedilni shrambi mnogo neobhodnih živil, kakor voda, sladkor, čaj itd.
Ker se dd odpraviti vse to z malenkostnimi stroški, vpoštevaj si. podružnica prošnjo, da te nedostatke čim prej odpravi in potem na' novo priporoči obisk koče, sicer ostane tura na Porezen nepriporočljiva. Ob enem naj objavi podružnica postaje, kjer se nahajajo ključi za kočo, in ključi morajo biti na vsaki postaji v večjem številu.
Turist. V Gorici je umrlo v času od 12. do  28. t. m. 9 oseb; rojenih je bilo v tem času 22.
I          V pokO) jI Stopil znani  kapelnik  goriške.
[ mestne godbe K. Cartocci; godbo je vodil 27 let.
Včeraj SO aretirali v Gorici nekega Viktorja 3folesini-ja, ki je moral kaj posebnega zagrešiti, ker na policiji nočejo povedati vzroka aretaciji!
Aretirali SO nekega Andreja Štekarja iz Št. Ferjaca, ker je obolžen javnega nasilstva
I in nevarnih groženj.
Samomor. —• V Tržiču je pilo strup na polju neko 22-letno dekle, po priimku Benzo.
i Našel jo je mrtvo poljski čuvaj.                      j
Vojaškemu bigunu sta hotela pomagati. — 5i-
I letni Ivan Alt in njegov 19-letni sin Ivan sta hotela pomagati sinu oziroma bratu, ki služi pri topničarjih, ko je pobegu« lani v decembru, s tem, da mu je oče dal denar, brat pa civilno obleko. Bazprava proti njima
I se je preložila, da se zaslišijo nove priče. —
Ob tej priliki je bilo zanimivo slišati, da je oče analfabet in pa tudi sin, leta 1889. rojen v Krmim*, 19-letni fant, ki dela sedaj nekje na Češkem, ne zna ne pisati ne citati I — Med našimi Lahi in Furlani je analfabetizem Še strahovito razvit. Pa kaj čuda, če fant iz Krmina ne zn- ne pisati ne Citati, ko v Gorici sami štejejo več tisoč laških analfabetov! Pri naboru odgovori v Gorici rojen in ves čas tu bivajoč laški mladenič,da nežna ne pisati ne Citati 1
Na to stran naj delujejo laški „capo-rioni", da bodo hodili laški otroci v šolo ter se kaj učili, ne pa puščati jih v nevednosti in nemarnosti! To pač ne pritiče sinovom 200-letne kulture 1
Izpred SOdnlJe. — Pred sodnijo sta bila klicana 28-letni Peter Anton Bošk iz Verse in 49 letni Iv. Lorenzon iz Brume, obdolžena, da sta se hotela pregrešiti nad 14-letno Ano Orešičevo na polju. Poklicanih je bilo 14 prič. Oba obtoženca sta tajila ter bila oproščena obtožbe.     ....
Iz prisilne delavnice v LJubljani je bil ušel Josip Haslinger iz Gornje Astrijske ter jo je pripihal v Gorico. Redarjem se je zdel mož na cesti malo sumljiv, zato so ga prijeli. Haslinger je rojen leta 1881. Ušel je iz prisilne delavnice pred 6 tedni; sedaj so ga poslali nazaj v Ljubljano, kjer ostane 3 leta.
Treščilo je v Dolenjah ob meji v nedelji) popoludne,v zvonik farne cerkve. Pod zvonikom sta bila dva dečka. Jednega je strela onesvestila in je nevarno bolan, drugemu pa je samo malo ožgaln hlačke.
Zgubil se Je velik, tenak pes, pikasto-rjave barve, z drobno glavo, dolgimi ušesi, z dolgim kosmatim gobcem, na čelu ima belo liso, in odsekan na koncu bel rep. Na vratu ima rmeno ovratnico z žebljem. Sliši na ime „Zerott. Kdor ga je dobil, naj se oglasi pri g. Andreju Luzniku v Solkanu.
Listnica. — Nekatere dopise priobčimo v „Prhn.a.
Zveza narodnih društev.
Pevsko Izobraževalno društvo »Prešeren" v Št.
Petru pri Gorici naznanja tem potv.n, da priredi veselico dne 6. septembra t. L, kar naj blagovolijo društva pri določevanju svojih veselic uvaževati. Vspored, kakor tudi druge podrobnosti bodo pravočasno objavljene v časopisih.
Narodno Izobraževalna društfo za Rožno dolina-
Starogoro priredi v prostorih g. Ivana Ceja v Rožni dolini prosto zabavo z javnim plesom, čegar čisti dobiček se uporabi za nov društveni harmonij.
Veselica na Vogerskem. — Dne 9. avgusta
t. 1. priredi Pevsko in bralno .društvo »Lijak" na Vogerskem svojo veselico. Pri tej veselici bodo sodelovala tudi razna bratska društva. Vspored, kateri se objavi pravočasno, je prav srečno izbran. Odbor se nadeja velike udeležbe posebno še radi dejstva, da se porabi Čisti dobiček za snovanje društvene knjižnice. Podrobnosti o tej veselici slede.
Trpsko-olirtiie in gospodarske vesti.
Življenjsko zavarovanje  si  odpira  zmago-
nosno pot v vse sloje, v katere je prodrl resnični napredek in inteligencija, ker je ono najprimernejše nalaganje prihrankov in obenem najvarnejše zagotovljenje rodbin. Posojilnice in denarni zavodi nudijo mogoče raz-merno večje obresti, toda v slučaju prezgodnje nalagateljeve smrti dobijo njegovi dediči od dotičnega zavoda ie naloženo svoto in obresti, vrednosti izgubljenega življenja ne nadomestijo nikakor.
Ker pa izplačajo zavarovalni zavodi celi zavarovani znesek, tudi če umre zavarovanec takoj potem, ko je bil plačal morda samo eno zavarovalnino, je splošno priznano, da je koristnejše nalagati prihranke v zavarovalne zavode. Tisti zavarovalci, ki nočejo imeti rizike za eventualne izgube, si izberejo za 8''eje življenjsko zavarovanje Ie delniški zavod, kateri sprejema zavarovanje za stalno določene zavarovalnine. Previdni trgovci, kateri se zavarujejo za visoke svote, se izogib-ljejo vzajemnih zavodov, ker bi morali nositi pri njih kot zavarovanci in člani velik io nevaren riziko. Najboljši dokaz temu je ravnokar izdano poročilo najvažnejšega društva obrtnikov (za 1. 1907.) kjer se glasi dobesedno: Navidezno bi bilo najprimernejše skleniti to zavarovanje na temelju vzajemnega jamstva ter  določiti   potrebno  premijo Šele
naknadno tako, da bi bilo mogoče prej spoznati razmerje, v katerem bi bilo potrebno nadomestiti morebitne izgube. Toda navesti moramo, da dajajo zavarovalci prednost zavarovanju za stalno zavarovalnino (delniškemu zavodu) pred vzajemnim zavarovanjem, pri katerem so stroški z a za v arovanje pod vrž eni mogočim spremembam in smo smatrali vsled tega za koristno, pogajati so za omenjeno zavarovanje^~t>m&iw< zavarovalnimi družbami.
Med češkimi in slovanskimi zavodi, kateri sklepajo zavarovanja vnaprej določenih kapitalov za stalno premijo, je edino Prva Češka splošna delniška družba za zasarovanjet na življenje v Pragi. Omenjena družba je sprejela v prvih šestih mesecih 1. 1908. 151? ponudb na K 6,070.000 in je izdala 1187 zavarovalnih listin na K 4,620.000.
Štipendije za učence na c. fcr, višam učiteljišču za vin cgridnišUo fn sadjarstvo v Klesterneuburgu. — s početkom prihodnjega šolskega leta 1908,— 1909. bo oddati na c. kr. višem učiteljišču za vinogradništvo in sadjarstvo v Klosterneu-burgu tri stpendije c, kr, ministerstva za poljedelstvo v letnem znesku po 500 K.
Pro8??ci za te štipendije  naj predlože ' svoje prošnje s potrebnimi prilogami do 20. septembra 1908. na ravnateljstvo imenovanega zavoda, od katerega je možno dobiti tudi programe zavoda,
Kdor hoče biti vsprejet v prvi tečaj kakor reden učenec, mora: 1. dokazati, daje dovršil IV. razred gimnazije ali realke ali druge približno jednako vredne predstudije, ali da je dovršil vsaj meščansko šolo z*haj-manje »dobrim vspehom": 2. dokazati, da je dosegel 16. leto svoje dobe, ali da dopolni to leto še v tem solnčnem letu; 3. predložiti pritrjevalno izjavo očeta ali varuha glede vstopa v zavod in glede prevzetja troškov za pr ezivljanje za dobe študija, kakor tudi glede troškov za pouk; 4. mora položitivsprejemni izpit, od katerega so odvezani le tisti prosi-telji, ki morejo predložiti o drugem semestru kakega inozemskega nižega gimnazija ali niže realke spričevalo prvega reda s povprečno vsaj »zadovoljnimi cenzurami"; 6, ako prosi« telji ne vstopi neposredno iz kakega drugega učiteljišča, mora predložiti spričevalo o dosedanjem neoporečnem vedenju; .5. mora. biti vešč nemškemu jeziku v besedi in pismu vsaj toliko, kolikor . je potrebno, da more že iz začetka z razumom slediti pouku.
Vsprejemni izpiti za šolsko leto 1908.— 1909, se bodo vršili od 15. do 17. septembra. Vsprejemanje učencev v II. in III. tečaj se bo vršilo dne 17. septembra t. 1.
ČeŠkO ObrhlIŠtVO priredi v dnevih 15., 16. in 17. avgusta v Pragi velik manifestačni shod. Govorilo se bo o starostnem in invali-ditetnem zavarovanju obrtništva, o obrtniški zakonodaji vobče, nadalje o maloobrtniškem kreditu in o obrtniškem tisku. O teh vprašanjih bi moralo spregovoriti tudi slovensko obrtništvo.
Mednarodni kongres trgovsko-obrtnlh zbornic, trgovskih in industrij 5h društev se vrši od 5. do 10. septembra v rragt.
Novi obrtni tečaji v Furianljl. — Po prizadevanju zavoda za pospeševanje obrti se dvorijo novi obrtni tečaji v Pierisu, Turjaku, Fjumičelu, Rudi, Perteole, Campolongo, To-poljanu, Romansu in Fari.
V Ajellu so otvorili v ponedeljek tečaj za mizarje.
Poučno potovanle učencev kmetijske šole ni
Grmu. — Z učenci kmetijske šole na Grmu napravita ravnatelj Rohrman in adjunkt Zdol-šel od 28. do 4. avg. poučni izlet v Vipavsko dolino in v Monastir pri Ogleju. Na tej poti ogledajo izletniki gospodarske naprave v Marij anišču v Ljubljani, zadružno mlekarno in mlekarsko šolo v Vrhniki, trtnico in silnico v Št. Vidu pri Vipavi, vipavske vinograde na pešpoti od Št. Vida do Slapa, državno trtnico na Slapu, trtne nasade grofa Lanthierija na posestvn prejšnje vinarske šole na Slapu, zadružno vinsko klet v Vipavi, nasade in živinorejo kmetijske šole v Gorici, trtnice, vinograde, zelenjadne kulture in živinorejo na ve-leposestvu barona Ritterja v Monastiru pri Ogleju.
Politični pregled.
V Revaltt sta se Šesla ruski car in francoski predsednik. V napitnicah se je povdar-jala zveza Rusije s Francijo, ki nastopata roko ob roki, ter povdarjal mir.
AnflMk! krili Btatf P"*6 na obisk k našemu cesarju v Išl dne 12. avgusta t. 1.; v Išlu ostane en dan.
Turčija, — V Carigradu so i volilne liste. Carigrad izvoli 18 poslancev. Mladoturki so že razposlali okoli svoje volilne agitatorje. — Število političnih jetnikov v Turčiji je 80.000. Puščenih je na svobodo doslej le malo.
TiltOfll, laški zunanji minister, odide 5. avgusta na Moravsko, kjer se snide z Aeren-talom.
Razne vesti.
Strašna tragedija V Trstu.
Truplo— razsekano..—Ko so funkcionarji policije, stopili v hišo v Rojanu, kjer stanuje Fodransperg, so takoj našli sledove umora. V jedilnici je bila pletena košara; odkrili so pokrov in zagledali štiri omote, iz katerih je puhtel smrad trohnobe. Odvili so omote: prikazala so se najprej stegna, potem koleni, slednjič noge. V drugem debelem omotu nri jedilni mizi je bilo oprsje in trebuh v treh kosih. V dveh napol skritih omotih za umivalnikom v spalnici so bile roke. Ovoj vsakega omota je bil iz debelega rjavega papirja in povezan z močjo vrvico. Omot, | v katerem je bilo truplo, je bil povezan z j močnejšo vrvjo. V nekem rešetu so našli klop-ček vrvice h želeano žico. Toliko papir, kolikor žice sta iste snovi, kakor pri omotu, ki j so ga našli v morju,
Kdo je morilec? — Fodransper- ! govi so star nemški plemski rod na Kranjskem. Julij Fodransperg, ki ima sedaj 48 let, je Član ljubljanskega kolena te rodbine. Pravilo se je jo njem, da je inženir, umirovljen stotnik, da je bil uslužben pri avstrijskem poslaništvu v Carigradu ali pa pri orijentalskih železnicah, da je bil v zadnjem času provizo-ričen uradnik pri avstrijskem Llovdu, potem uradnik pri neki rojanski lesni tvrdki. Dejstvo je, da je bil že 6 mesešev brez posla. Ali kar se tiče njegovih kvalifikacij, ni bil niti častnik niti inžinir in njegovo delovanje v inozemstvu, kakor tudi sploh njegova preteklost je zavita v meglo tnjinstvenosti. Vedno bolj rase domnevani, da se ima tu opraviti s tipom klasičnega zločinca. Klatil se je po svetu, zlasti v Orijentu, in kaj je tam delal, je težko reči. Iz njegovih pisem izvira, da je imel v Orijentu, baje v Drinopolju na Turškem, ljubimske zveze in tudi dve hčerki, sad ljubezni; divje ali zakonske, — je težko reči. — Kaj je študiral, se ne ve. Gotovo je, da je precej izobražen. Vešč je zlasti mnogim jezikom in ima neko posebno nagnjenost za tehnične vede. Tako se je našlo v njegovi knjižnici raznih strokovnih inženirskin knjig. Interesantno je, da se v knjižnici nahaja zbirka v več zvezkih „o torturi". To bi tudi pričalo o njegovem nagonu h grozovitostim.
Pred 6 leti pa je na Dunaju poskusil zločin. Skril se je v zaboj in dal ga prenesti v hišo rodbine, kjer je hotel izvršiti zločin. Rodbina pa zaboja ni hotela sprejeti, na kar so ga postreščeki pustili stati v veži. Fodransperg je iz zaboja zlezel in pobegnil.
Fodran je prodal dragulje umorjene Fabre. — Policija je konsta-tirala, da je bil Fodran v ponedeljek zutraj pri zlatarju Ivanu Krizka na Corsu št. 13 ter da mu je ponudil na prodaj brošo, verižico iz koralov in pisalno orodje. Krizka je kupil brošo in korale. Potem mu je Fodran rekel, da ima na prodaj še druge predmete, češ, da mu je pred kratkim umrla žena in da se hoče omenjenih predmetov znebiti, Dokazano je, da so bili omenjeni predmeti umorjene šan-sonetke. Več drugih draguljev je Fodran zastavil na „montutt in so tudi našli pri njem zastavne listke. Več predmetov še manjka in policija preiskuje, kam da so prišli.
V ponedeljek opoludne je bil Fodran na kosilu pri vdovi 'Celičevi. Obedoval je z veliko slastjo, se šalil in se smijal. Po 1. uri je odšel in kakor znano, zvečer so ga aretirali.
Kako je prišla policija na sled? —¦ Po papirju, v kateri je bila zavita glava, je "prišla policija na sled zločinu. Papir ni bil notni papir, marveč debel papir za omote, Policijski uslužbenci, ki so omot preiskovali, so našli na papirju dve etiketi, raztrgani in premočeni ter poštni pečat. Na prvi etiketi, to je na polovici te tiskane etikete je bilo citati besede B08W, druga pisana etiketa je imela naslov naročnika: Herrn Ffidr, poštni pečat je imel ime mesta pošiljatve: Wien z datumom. Policijski uslužbenci so takoj sodili, da je morala neka dunajska tvrdka poslati v omenjenem papirju, v katerem je bila zavita glava, kako stvar, so pregledali dunaj-
ski imenik trgovskih tvrdk in tako so doznali, da se nahaja v I. dunajskem okraju Wollzeile 1. protokolirana trgovina z muzikalijami: Bos-worth & Co. V. Kratochwill' Nach. f. Na to so takoj telefonirali na Dunaj policijski oblast* niji, naj poizve pri omenjeni tvrdki, komu da je dne označenega na pečatu poslala blago. Ime naročnika, da začenja pa z: F.odr. Tako je policija doznala polni naslov: Julija F6-drana pl. Fodransperga in takoj si je mislila, da mora isti kaj vedeti, Kako* da je prišla ženska glava v morje. Na ta način je prišla oblastnija, kakor znano, na sled groznemu zločinu.
Nesrečno žrtev so "pokopali včeraj. Na tisoče občinstva je bilo pri pogrebu. — Celi-Čevo, o kateri smo poročali, da je bila aretirana, so spustili na svobodo. — Fodransperg je v zaporu sam v celici ter je popolnoma miren; je z apetitom in čaka, da ga spuste kmalu na svobodo. — Pred 24 leti je bil Fodransperg v Sežani pisar pri odvetniku Ostertagu. Tam so ga aretirali, ker je bil obdojižen cerkvenega ropa. storjenega na Kranjskem.
Fodransperg je sin zločinske rodbine. Mati je bila obsojena radi goljufije v triletno ječo, oče je bil obsojen na 9 let ječe ter je umrl v kaznilnici v Gradišču ob Soči leta 1875. Brat njegov je bil tat.
Frl Občinskih volitvah V Čresu v Istri so zmagali Lahi po hudi borbi. Hrvatje so se udeležili volitev sedaj drugič. Dosegli pa so v tretjem razredu tako število, da utegnejo prihodnjič zmagati.
PfOtl Opeklinam je jajčji beljak najboljše sredstvo. Z jednakim uspehom se rabi tudi proti ureznim ranam. Rano, oziroma opeklino senajprvo opere z lizovo vodo, potem pa dobro prevleče s surovim  beljakom in nato
Justlčnim in zdravstvenim svetnikom bodo imenovani ob jubilejnem letu vsi odvetniki oz. zdravniki, ki že 25 let izvršujejo svoj posel in imajo mnogo zaslug.
\l Postojne se nam poroča, da dosluženi vojaki jubilejne slavnosti ne bodo obhajali dne 9. avgusta skupno s požarno brambo, temveč samostojno in popolnoma vojaško dne 22. in 23. avgusta. Zajedno se bode praznovala 30 letnica bosniške okupacije.
Vzgoja na Češkem. — Iz vseh delov Češkega »romajo" šolarji v zlato Prago k razstavi. Samo iz Češkega lesa jih pride 2500 otrok k razstavi. Češki časniki razglašajo prošnjo do praških rodbin, naj dado otrokom zastonj prenočišča ali hrano ali naj žrtvujejo kaj denarja. Mnogi gostilničarji in zasebniki so se že priglasili za otroke. Tako skrbe Čehi za vzgojo!
Milijonar, no da ill vede) Zl tO... — Neki natakar Avgust Goldschmidt v Versailles-u je dobi te dni nepričakovano tri milijone frankov. Slabo se mu je godilo, žena si je služila kruh z izdelovanjem vencev, mati mu je bolehala. Šel je v Lyon, da si poišče boljšo službo in izvedel tu, da ga čakajo tri miljoni pri notarju že 17 let. To svoto mu je zapustil njegov stric, ki je umrl leta 1891.    .
SVOJO lastno hčer poročil. — V Brombergu so zaprli Tomaža Mollanda, ki se je pred kratkim Časom vrnil iz Amerike. Pred 30 leti je pustil ženo in otroke doma, šel v Ameriko, poročal ničesar o sebi tako, da se je slednjič vdova poročila, ko so njenega moža proglasili mrtvim. Njena 21-letaa hči je šla iskat očeta v Ameriko, kjer se je poročila z že priletnim možem, ki je bil pa njen oče. Ta je vedel, da je njegove hči, in pri njegovi vrnitvi ž ženo in otroci v domovino so ga zaprli.* —
Živina v človeškim telesa. — V rudnika
Louier pri Brttsselju sta se sprla dva delavca in v. prepiru je razmesaril delavec svojega tovariša z zobmi tako po obrazu, da so kosi mesa kar frlelt po tleh. Odjedel mu je lice, nos, ušesa, brado. Težko da bo revež okreval in če okreva, bo strašno popačen.
G. kr. cestni mojstri. — 24. t. m. je bila
pri delavskem ministru dr. Oessmanu depu-tacija c. kr. cestnih mojstrov iz raznih dežel ter ga je prosila za uvrščenje c. kr, cestnih, rečnih in pristaniških mojstrov v XI. činovni razred. Minister je obljubil tretjino teh uslužbencev imenovati za uradnike, ali v bodoče bo za novo vstopivše cestne mojstre pogoj šestmesečna praksa- in skušnja. — Z Goriškega je bil navzoč g. Kramar iz VolČ.
Zborovanja trltlkantov. — Dne 9. avgusta t. 1. se bo vršilo na Dunaju v Pratru pri »rjavem jelenu* zborovanje trafikantov iz Av-
strije. Vspored obsega 14 točk. Pride tudi več poslancev.
Slavjanskl, slavni ruski koncertni vodja, v umrl v Bukareštu.
Kaj je Mežikata? — »Klerikalcem znači izrabljanje vere in cerkve za stvari, katere nimajo z vero ničesar opraviti. Klerikalcu ni treba biti kristjanu. Ni mu treba, da veruje. On more biti brezverec in ateist, pa klerikalec. Zato klerikalci brezsrčno izrabljajo vero za svoje špekulacije". Tako piše neki hrvatski list. Stare resnice sicer, a potrebno je, da jih naši somišljeniki širijo med narodom.
Pot tlSOČ analfabetOV. — V trenclnskem slovaškem okraju je 5000 otrok, ki bi imeli hoditi v šolo, a zbog pomanjkanja šol letajo po cestah, ker na Ogrskem imajo za razne paradne slavnosti in nepotrebne reči dovolj denarja, ali za ljudski poduk zmirom premalo. V sami Budimpešti je nekoliko tisoč otrok, ki ne morejo hoditi v šolo radi tega, ker je v,mestu malo šol. Potem pa se Mažarsko šteje med omikane države.
Prebivalstvo Nemčije šteje sedaj 68,017.000 glav. V primeri z lanskim letom se je pomnožilo za 920.000 glav. Od 1. 1870. sem se je pomnožilo prebivalstvo Nemčije za 22 milijonov glav.
Prebivalstvo Avstrije I. 1907. — Začetkom preteklega leta je bilo, kolikor se je dognalo na podlagi preseljevalnega koeficijenta, na Nižjem Avstrijskem 3,401.574 oseb, na Zgornjem Avstrijskem 853.821. na Solnograškem 209.004, na Štajerskem 1,415.620, Koroškem 374.923, Kranjskem 518.956, Trstu z okolico 196.952, Goriško in Orndiščanskem 244.487, Istri 369.464, Tirolskem 893.797, Predarlskem 139.951, Češkem 6,610.594, Mo-ravskem 2,553.405, Šleziji 736.996, Galiciji 7,817.005, Bukovini 783.252, Dalmaciji 625.948} skupaj torej 27,725.749. Kjer je izseljevanje precej veliko, p pr. v Galiciji, Bukovini, Kranjski in Dalmaciji, so navedena števila vsekakor nekoliko previsoka.
Goriška tovarna mila
A. Gabršček
sprejme l mlada delavca
za tovarno.
Zahuala.
Za uinogobrčjue dokaze sočutja povodom bridke smrti naše nepozabne matere in stare matere i
Terezije Mtkluš roj. Černe
izrekamo podpisani  dragim  so- \ rodnikom prijateljem in znancem za obilo spremstvo k  večnemu | počitku svojo najsrčnejšo zahvalo.
Bog povrni vsem stotero! V PEVMl, 29. julija 1908.
Žalujoči ostali.J
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
«ajbeljSili tvrdk iz Istre, Dalmacije Nolfette, Bari ii: Niče
8 prodajo.na drobno in debelo. ,
Prodaja na drobno: Kron 112, 1'20, 1"36, T44,1'60,180, 2"- za loči po 72 vin.
——    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na doin. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe otfa; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in navaden. Zaloga -—'-----------mila in sveč.------------------
Cene zmerne'
Naznanilo.
Uijudno naznanjava slav. občinstvu, da sva preselila svojo zalogo  koruze,  otrobi,  ovsa in  drugih  deželnih  pridelkov iz
Starega trga štv. 9
v ulico sv. Antona štev. 4
(kjer je bila prej zaloga g. fl Bozzinija).
Priporočava se za obilen obisk
Isaurenčič & Domicelj.
Josip Rovan
l<on)isijsl<o $ agencijsko podjetje  ^   ©opici == g^olni f*ž 'ŠW. 9- =
Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih mlevskih izdelkov W. Jochmann-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo • slovečih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvorniee Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici«. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno.
Pri tej priliki uijudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode: p,Prvo čoiko na življenje ic Prage", „Croatla" Iz Zagreba proti požaru, „Elementar" iz Dunaja zoper nezgode.
Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Cene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v vsakem obziru solidna in točna.
Tr^ov^ko-obrtna zadruga \l Gorici
regifetrovana zadruga s neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici< je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. Bklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanjn.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po ž na 10 ali več let.
i izposojevaica določi tudi
Vsak izpoBojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,% večje, stalno naložene pa po dogovoru.                                                                   '
Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Sočac in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Denar prihrani, kdor kopi izgoiovljeno pohištvo pri
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima ? zalegi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
finejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.
Anton Kuštrin
trgovec  z jedilnim blagom
v loriGi, BosposKa ulica št. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Drasčik
v Gorici na Komu v (lastni M)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •Ur- po Jako zmernih cenah. *^a
Prua goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
Posebnost; papirnati fopiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s' podobo cesarjevo in v velikosti cm
===== 100 x 150 z monogramom. =
ferd. illakuc
pooblaščen in priznan pvrotehnlk
Gorica, tekališče Frana Jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g p, n a" tik sodnijske palače.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče olroberSkega lo drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arojaše in ieptfmfe.
SfetluJIce. — Rožni renči. — Masne knjižico.
Hišna obuvala za * se letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
Na prodaj je hiša
u Podgori št. 182
na križpotju, ki pelje t LoČnik.
Ista obsega v pritličju 6 prostorov, v I. nadstr. 2 sobi in en mali salon, v H. nadstr. 1 kuhinjo. in 2 veliki sobi; senik, hlev za konje, 2 veliki kleti in 1 malo, shrambo za vozove, klavnico iz betona, dvorišče in mali vrt. Pred hišo je lep drevored. V hiši se nahaja sedaj krčma. — Kupcu se odstopi tudi patenta. Hiša dobiva 300 K na leto za vodo, ki jo oddaja papirnici.
Cena 30.000 K.
jako ugodna za kakega strojarja.
Ivan Kravos
na Kornu št. II. GORICA na Komu št. II
sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; daljo ima v zalogi različne konjske potrebščin*, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice        .-^«.<^
itd. —  Izvršuje in sprejmu v jš§»|||||ck popravo različne koleseljrie in ^P^jEteJ
Poprauila se izuršujejo točno. BW     Cene zmerne.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles in 81 valnih stroiev pri
BATJELU
O opica Dia Duomo 3-4.
/ ** Prodaja tudi na maseftne obroke.
Seniki franko.
Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Gorso Franc, fiius. št, 2. —-   Filijalka v Dornbergu.   ~^=ž
. Sprejema naroČila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah.
Za  veliko   noč   priporoča   goriške plnee, potice Itd.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.