*«ir
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
PREPIHOV DESETLETNI RODEO
Iz vsebine:
Mitja Kunc	4
(junak iz Črne)
Droge med mladimi	6
Koroška v sliki	8
Naš pogovor: Marija Apohal	10
Prevent širi proizvodnjo	11
Eurosplet - znanje mladih	12
na Ravnah
Certifikat za DE Slovenj Gradec 14
Anketa:	15
Ob 10. obletnici Prepiha
»Ju, hu, hu - še sem tu !«
Nasmejmo se...
21
VSAKEMU SVOJO
Koroške note: Adi Smolar	24
NK Korotan:	30
Pred nekaj tedni so novoizvoljeni poslanci predlagali, da bi vsak od njih imel pravico do strokovnega svetovalca. Narod se je čudil in začel dvomiti v pravilnost izvolitve. Če sami ne zaupajo v svojo usposobljenost, kako naj jim potem zaupajo volivci? Ob sprejemanju proračuna in prisilnem zategovanju pasu so govorice o dodatnem zaposlovanju sicer potihnile, želje pa so ostale.
Okrog Valentinovega se je porodila nova ideja: vsakemu poslancu je treba zagotoviti maserko. Da ga bo sproščala in s tem pripomogla k sprejemanju pametnih odločitev.
Če so poslancem nekoč stregli z bananami, velikonočnimi pirhi in čokoladnimi Miklavži, pa bi četica maserk zagotovo pomenila nesluten napredek v razvoju parlamentarizma. Izvirno idejo bi verjetno posnemali tudi v parlamentih drugih držav, ki čakajo na vstop v EU. Že včlanjenim tega ni treba, ker so ženske že v zadostnem številu zastopane v poslanskih klopeh.
Prisotnost žensk v parlamentu je zaželena iz občečloveških razlogov. Odločitve bi s tem upoštevale tudi čustva, ne zgolj računice; da se ne bi odločitvam o pobojih norih krav pridružili predlogi o odstranjevanju raznovrstnih odpadkov (ali celo prišlekov) proti volji prizadetih. Narava se namreč maščuje, če je posiljena! Prav tako pa se človek kot del narave odziva okolju prijazno, če je obdan z ljubeznivimi sodelavci.
Če koristen predlog ne bo sprejet, nam bo lahko še žal.
TIK
Ko se narod začne preštevati, so mu ure štete.
NIKO
cilj je sredina lestvice
Glosirana črna kronika	32
Naslovnica: Črna za Mitjo
Foto: -pi, oblikovanje: Veselin Vukovič
PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem
Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p.
Ravne na Koroškem
Naslov uredništva: ČZP VORANC, do.o.
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel./fax: 02 82 22 999
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
Po zaslugi Črnjana Mitje Kunca smo tudi Slovenci dobili kolajno na svetovnem prvenstvu v St. Antonu
PO VZPONIH IN PADCIH NAPOSLED NARODNI JUNAK
Končno spet medalja za naše smučarje. Dvanajst dolgih let je slovensko alpsko smučanje čakalo na novo moško kolajno s svetovnih prvenstev. Po Vailu 1989 in presenetljivem bronastem odličju Tomaža Čižmana v superveleslalomu je prišel dan koroškega in tudi nacionalnega junaka Mitje Kunca, ki je prav v zadnjem dejanju svetovnega prvenstva v avstrijskem St. Antonu poskrbel za navdušenje v domovini, saj je v nepozabnem avstrijsko -slovenskem slalomskem obračunu svojo nalogo opravil z odliko.
Črnjan je bil junak dneva z osvojenim bronastim odličjem, čeprav smo vedeli, da ima slovenska reprezentanca v ognju tokrat štiri slalomske ase in da enostavno nismo mogli ostati praznih rok. Naši smučarji so blesteli, saj smo imeli poleg Kunca še Reneja Mekuža na petem in Jureta Koširja na 8. mestu. Le Matjaž Vrhovnik je izpadel v drugi vožnji.
Mitji Kuncu je uspelo to, v kar je vedno verjel, in izkazalo se je, da se vse vrača in vse plača. Pogosto je Mitji namreč sreča znala obrniti hrbet. Le kdo se ne spominja olimpiade v Lillehammerju leta 1994, ko je za borih devet stotink zaostal za Koširjem in
ostal praznih rok. Tokrat mu je uspelo in njegova medalja je enajsta slovenska na svetovnih prvenstvih in po uspehih Bojana Križaja, Borisa Strela in Tomaža Čižmana četrta moška.
Mitja Kunc. rojen 12. novembra 1971, je svojo smučarsko pot začel v domačem klubu. Svoj prvi večji uspeh je dosegel leta 1990, ko je bil na svetovnem mladinskem prvenstvu v Zinalu tretji v veleslalomu. Nasploh je bil veleslalom vseskozi njegova najljubša disciplina in v njem seje tudi uveljavil v članski reprezentanci. Že leta 1991 je na svetovnem prvenstvu v Saalbachu zasedel 6. mesto, v isti sezoni pa na tekmi svetovnega pokala v Waterville Valleyu peti. Prvič je na stopničke v svetovnem pokalu stopil v Crans Montani leta 1994, ko je bil v veleslalomu drugi, isti dosežek pa je ponovil še leto pozneje v Kranjski Gori. Po teh uspehih, mednje sodi, kot že rečeno, tudi presenetljivo 4. mesto v slalomu na 01 na Norveškem, pa so se začele težave s poškodbami. Izgubil je stik s svetovnim vrhom in potreboval je kar nekaj sezon, da se je vrnil. Slalom je postajal počasi njegova boljša disciplina in lani je v Yong Pyongu v Južni Koreji dosegel svojo prvo in za zdaj še edino zmago v svetovnem pokalu.
Veliko vzponov in padcev je bilo v njegovi karieri, toda letos je s svojo dobro slalomsko formo napovedoval, saj je stopnjeval svoje uvrstitve. Po 7. mestu v Park Sityju v ZDA je bil 14. v italijanski Madonni, 6. v Wengnu, 4. v Kitzbuhlu in 3. v Schladmingu. Pika na i je pravzaprav morala slediti, saj je Mitja dodaten motiv bržkone našel v izrednih predstavah svojih izvrstnih sotekmovalcev v slovenski ekipi. To je za zdaj višek njegove kariere.
»Prav gotovo, z osvojitvijo medalje je poplačan ves moj dosedanji trud. Presrečen sem, da mi je naposled le uspelo, da nisem le četrti, kot se mi je že zgodilo. To je najlepši dan v mojem življenju. Letos sem imel super rezultate in rekel bi, da sem si kolajno verjetno tudi zaslužil. Poleg tega sem imel v karieri ogromno vzponov in padcev. Nekateri so me pred leti že odpisali, toda tako dobro kot v letošnji sezoni še nikoli nisem bil pripravljen. Moj uspeh je bržkone tudi vzpodbuda za mlajše tekmovalce. Treba je vztrajati, tudi če ti stvari ne gredo vselej po načrtih,« je bil po uspehu kariere presrečen Mitja, ki si je v vseh dvajsetih letih, odkar nastopa, prismučal tudi številne naslove državnega prvaka v vseh petih disciplinah.
In kot se spodobi, pa tudi tradicija je že, da Črnjani svojim smučarskim asom pripravijo ob takšnih uspehih množičen in nadvse prisrčen sprejem, seje to zgodilo, po zaslugi njihovega sokrajana Mitje Kunca, v nedeljo 11. februarja ob enajstih dopoldne pred hotelom Krnes. Dan potem, ko je njihov Mitja postal junak v St. Antonu, so se Črnjani, pa ne samo oni, temveč mnogi ljubitelji smučanja iz cele Koroške, množično zbrali, da bi pozdravili dobitnika bronaste medalje s svetovnega prvenstva, mu stisnili roko, še preden se je isti dan odpravil na japonsko turnejo.
Zaigrala je mežiška rudniška godba, pa skupina harmonikarjev in prvi, kateremu je moderator prireditve Aleš Moličnik naklonil čast, da spregovori, je bil župan občine
Franc Stakne.
»Za našo občino je to velik dogodek. V Črni stavimo na turizem, predvsem zimski, in smučanje je pomemben del tega turizma. Mitja je s svojim uspehom naredil veliko promocijo našemu kraju. Prepričan sem, da mu bomo prihodnje leto znova pripravili sprejem, ko se bo vrnil z olimpijskih iger. Res, njegov uspeh je ponos vseh nas Slovencev, zlasti pa nas Korošcev, doživljal sem ga ganjen, s solzami v očeh.«
Potem je besedo povzel podpredsednik SK Črna Branko Delalut. Kasneje so Mitji čestitali še vodja navijačev Janko Praprotnik, pa predsednik Športne zveze Črna Marijan Žagar. Izkazali so tudi Mežičani, kajti predstavnica občine je slalomskemu asu izročila umetniško sliko, darilo občine Mežica, župan Črne Franc Stakne pa mu je izročil zlati grb občine, najvišje občinsko priznanje. In ni ga bilo med skoraj tisočglavo množico, ki si pri sebi ne bi dejal - zares, Slovenci smo majhen narod, toda v športu smo veliki in izjemno ponosni smo na to!
Končno je do besede prišel tudi Mitja:
»Res sem ganjen, ko vidim, koliko se vasje znova zbralo. Po tihem sem ta sprejem pričakoval, saj se je podobno zgodilo že lani, ko sem zmagal v Južni Koreji. Po pravici povem, včeraj mi je bilo lažje stati na startu slaloma, sedaj imam namreč več srčnega utripa. Vedel sem, da se lahko dobro uvrstim na tem svetovnem prvenstvu, kajti že v lanski sezoni mi je dobro kazalo, letos pa je moja forma nasploh v slalomu odlična. Ta bronasta kolajna ni samo moje delo, je plod vseh, ki so pripomogli k mojemu uspehu, zato gre zahvala staršem, očetu Janku in mami Idi, moji soprogi Maji, sinu Janu, vsem trenerjem in funkcionarjem črnjanskega kluba in tudi navijačem, ki so me na velikih tekmovanjih redno spremljali.
To, kar mi je uspelo v St. Antonu, je krona vsega mojega truda, je plačilo za nazaj in še enkrat pravim, splačalo seje vztrajati. Če v prihodnje ne bo težav s poškodbami, se še lahko nadejamo dobrih rezultatov. Morda se bomo znova zbrali prihodnje leto, ko se vrnem z olimpiade,« je z nasmeškom na licih sklenil junak koroškega smučanja in mnogi navzoči so po končanem sprejemu pohiteli, da Mitji stisnejo roko, mu čestitajo in zaželijo še veliko podobnih uspehov.
Tudi mi se pridružujemo čestitkam Mitji, narodnemu junaku izpod Pece.
Ivo Mlakar Posnetki: -pi
Droge med mladimi
V Slovenj Gradcu prevladuje kokain, v Mežiški in Mislinjski dolini pa heroin. Med mladimi na Koroškem v porastu uživanje tabletk ekstazija. Kdaj si bomo nehali zatiskati oči?
V društvu Zarja iz Slovenj Gradca, ki med drugimi dejavnostmi za zasvojence in njihove svojce že deseto leto izvaja program zdravljenja v terapevtskih skupinah, ugotavljajo, da med mladostniki narašča število uporabnikov nedovoljenih drog. Sodeč po podatkih ankete, ki jo je med koroškimi osnovnošolci in srednješolci opravil Mitja Gregorič, predstavnik društva Zarja (v anketi je sodelovalo 304 sedmošolcev in osmošolcev ter 440 dijakov drugih in četrtih letnikov srednje šole), kažejo, da je kar 61 odstotkov osnovnošolcev že večkrat poskusilo drogo (marihuano, tobak, alkohol, tablete, ecta-sy, heroin, kokain in drugo). Samo enkrat je od omenjenih drogo poskusilo 16 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov pa nikoli ni poskusilo nobene od drog.
Podatki za srednješolsko mladino pa kažejo, da je kar 74 odstotkov anketiranih že večkrat poskusilo drogo. Samo enkrat je katero od omenjenih drog poskusilo 23 odstotkov vprašanih dijakov, le trije odstotki pa droge niso nikoli poskusili.
Nujen bo metadonski center
Pa ne le zgoraj navedeni podatki, tudi drugi podatki, denimo daje na Koroškem po neuradnih podatkih najmanj 250 mladostnikov odvisnih od trdih drog, kažejo na potrebo po ustanovitvi metadonskega centra ali vzpostavitvi kakšnega drugega ustreznega programa za mladostnike, zasvojene z drogo. Društvo Zarja je na stari podružnični šoli na Brezovcu pri Radljah ob Dravi že pred časom izvedlo šestmesečni poskusni program za mladostnike, zasvojene z drogo, pa so ga lani zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ukinili.
Dragica Saša Brežnjak, predsednica slovenjgraške Zarje, je povedala, da so potem, ko so staro šolo s pomočjo donatorjev, prostovoljcev in nekaterih odvisnikov sami obnovili in v njej izvedli šestmesečni poskusni program za mladostnike, zasvojene z drogo, vrata hiše na Brezovcu lani zaradi pomanjkanja denarja zaprli. Dragica Saša Brežnjak je pojasnila, da je bilo v pro-
gram vključenih osem odvisnikov, dva med njimi sta se po zaključenem programu normalno vključila v življenje in prekinila z uživanjem drog.
»Ko sem junija 1999 s punco prišel na Brezovec, je bila to zame ogromna sprememba. Čeprav ni bilo denarja, smo naredili veliko, a še vedno ne dovolj, da bi tam preživeli zimo,« se spominja nekdanji odvisnik Miha, ki je na center Brezovec prišel iz Ljubljane.
Njegova zgodba je žalostna, pa kljub temu podobna številnim drugim zgodbam, ki jih piše življenje.
»Štiri leta svojega življenja sem bil odvisen od heroina. Na začetku sem poznal le njegove slabe strani, ko pa sem ga prvič poskusil sem videl, da ima tudi dobre: lažje sem se učil, postajal sem bolj samozavesten, družino sem videl v lepši luči... Sprava doma nihče ni opazil, da se drogiram. Tako sem lahko brez slabe vesti lagal očetu in mami, pa tudi denarja za nakup droge mi ni manjkalo. V začetku sem jemal heroin enkrat na mesec, potem še ob petkih, ker je pač tak dan, kasneje še ob sredah, ker so se doma skregali... Vedno je bilo nekaj krivo, da sem znova posegel po igli. Tako sem izgubil šolo in prijatelje. Živel sem iz dneva v dan. Edini cilj mi je postala droga, ki sem je potreboval vsak dan več,« je povedal Miha.
Kot pravi, je bil začetek njegove vrnitve v 'življenje' prihod na Brezovec, kjer je spet zaživel. Ko so ga po pol leta zaprli, je zimo preživel kot podnajemnik pri terapevtki Manji. Z njeno pomočjo in pomočjo drugih svetovalcev iz Zarje se je vrnil nazaj na pravo pot; našel si je službo in ob delu opravil manjkajoče izpite za srednjo šolo. »Upam, da bo center Brezovec kmalu spet zaživel,« je še rekel Miha.
Na »stop« po metadon
Seveda stvari niso tako preproste, kot se morda zdijo na prvi pogled. Kot nam je pojasnila Brežnjakova, ima Zarja, kot večina tovrstnih društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstva, nekatere težave s financiranjem. Letos za izvajanje svojih programov največ finančne podpore
pričakujejo od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in ministrstva za zdravstvo. Seveda računajo tudi na finančno pomoč koroških občin, ki se do omenjene problematike - vsaj nekatere - obnašajo zelo 'čudno', kot da odvisnikov pri njih ni, zato tudi preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti menda ni njihov problem.
Društvo Zarja je že večkrat dalo tudi pobudo za ustanovitev metadonskega centra, saj se na Koroškem v zvezi z metadonskim centrom v Velenju, zaradi večje oddaljenosti, dogajajo zlorabe metadona. Nekateri uporabniki drog, kije od centra oddaljen 50 in več kilometrov in je vključen v zdravljenje z metadonom, prejme konec meseca povračilo potnih stroškov, plačano iz denarja davkoplačevalcev. Kot ugotavljajo v Zarji, se mnogi med njimi po metadon peljejo na štop, mesečno pa za to relacijo ter s preprodajo polovice metadona, ki jim je namenjen, zasluži toliko ali več, kot znaša povprečna plača v Sloveniji.
Prav tako ni skrivnost, da v Slovenj Gradcu prevladuje kokain, v Mežiški in Dravski dolini pa cenejši heroin. Mladostnik denimo za en 'šus' heroina na črnem trgu odšteje okoli deset tisočakov, gram heroina pa stane najmanj petnajst tisoč tolarjev, odvisno pač od kvalitete mamila.
Na Koroškem se že dolgo poudarja pomembnost preventivnih programov za otroke, mladostnike in njihove starše. Pa saj jih ponekod tudi izvajajo, a očitno ne v takšni meri, kot bi bili potrebni. Po mnenju nekaterih bi vsaka občina potrebovala posebno skupino, ki bi se ubadala s težavami mladih, zasvojenci in preventivnim delo. A od besed k dejanjem je očitno dolga pot, zato so še vedno aktualna nekatera dilers-ka središča, kot je star most čez Dravo v Dravogradu, propadajoče garaže in ponekod kar šolska stranišča....
Že leta se pogovarjajo - pa ne samo na Koroškem, saj so droge problem cele Slovenije in tudi ostalih držav, kjer so število ljudi ki bežijo v omamo iz dneva v dan narašča - o uvedbi različnih preventivnih programov in podobno, a rezultatov je žal premalo. Na Koroškem je po neuradnih ocenah namreč okoli 250 mladostnikov odvisnih od trdih drog, da raje ne govorimo o t.i. skriti populaciji, kajti človeka prišteva-
mo med odvisnike šele po letu dni uživanja katerekoli prepovedane droge.
Zanemarljiv ni niti podatek, da se vsako leto številka odvisnih poveča za nekaj deset. To pa je tudi dokaz, da je potrebno najprej ustvariti drugačne pogoje za mlade, jim nuditi več oblik preživljanja prostega časa in hkrati ozaveščati tudi starše. Za dosedanje delo z odvisniki prav gotovo vsi sodelujoči zaslužijo pohvalo, potrebno pa bo storiti še veliko več...
DJ.
Anketa:
Dijaki prvega letnika Srednje ekonomske šole Slovenj Gradec pravijo, lahko kupijo ilegalne droge (marihuano, ekstazij, heroin...) skoraj na vsakem vogalu. Dilerji naj bi jih menda ponujali v srednjih šolah, kupiti pa naj bi se jih dalo tudi že celo v nekaterih osnovnih šolah. Večina naših anketirancev je povedala, da so s škodljivimi posledicami prepovedanih drog seznanjeni, zato po njih tudi ne posegajo.
Dani Polenik, Slovenj Gradec:
»Z drogo še nisem imel opravka, tudi s cigaretami ne. Prav tako še nisem poskusil alkoholnih pijač, le kavo pijem občasno. Poznam kar nekaj ljudi, ki uživajo različne vrste drog in opazil sem tudi škodljive posledice uživanja. Nasploh pogosto sodelujem tudi na različnih predavanjih, kjer obravnavamo droge, zato sem tudi dobro poučen o morebitnih posledicah uživanja in menim, da tudi to pripomore k dejstvu, da nimam želje poskusiti katerokoli vrsto legalne ali ilegalne droge.«
Nataša Šavc, Pameče:
»Še nikoli mi nihče ni ponudil katerekoli vrste droge in je tudi ne bi poskusila. Tudi
žganih pijač ne pijem, prav tako ne kadim cigaret, le občasno si privoščim kakšno skodelico kave. Ker sem poučena o
škodljivih posledicah uživanja drog, me sploh ne zanima občutek, ki ga človek doživi, ko denimo vzame tabletko ekstazija. V Slovenj Gradcu je droga lahko dostopna, poznam tudi nekaj dijakov, ki redno kadijo travo. Tudi predavanja o škodljivosti drog, ki jih pripravlja slovenjgraški center za socialno delo, so koristna. Prav bi bilo, da bi tudi druge institucije temu problemu namenile več pozornosti.«
Tanja Hafizovič, Slovenj Gradec:
»Poskusila sem že žgane alkoholne pijače, tudi prvo cigareto sem že pokadila. Kljub temu, da sem ozaveščena o škodljivosti ilegalnih drog, sem enkrat kadila travo. Zanimalo me je kakšen je občutek, saj so vsi govorili, daje fajn. A meni ni bilo všeč in ne bom več poskusila katerekoli vrste prepovedanih drog. V Slovenj Gradcu je prepovedana droga lahko dostopna, med dilerji pa so tudi dekleta. Ponekod jo ponujajo tudi že v nekaterih osnovnih šolah. Trenutno je med mladimi zelo popularen skunk, ki so ga poskusili tudi nekateri moji znanci.«
Naši kraji:
MALO
DRŽAVNEGA DENARJA ZA KOROŠKE CESTE
Mislinjo je nedavno obiskal minister za promet Jakob Presečnik, ki se je seznanil s cestno problematiko na Koroškem, zlasti v občini Mislinja. Ob obisku je minister predstavil predvidene državne naložbe v cestno infrastrukturo, ki kažejo, da na koroških cestah ne bo bistvenih novosti.
Župan občine Mislinja in predsednik Sveta koroške regije Mirko Grešovnik je izpostavil koroško cestno problematiko, ki jo zaznamujejo slabe lokalne in gozdne ceste, katerih vzdrževanje močno obremenjuje občinske proračune. Grešovnik je poudaril, da je za Koroško najpomembnejša hitrejša povezava z avtocesto, do priprave projektov o povezavi Koroške z osrednjo Slovenijo pa bi bila ključna ureditev nevarnega Mislinjskega klanca in nekaterih črnih točk. Minister za promet Jakob Presečnik je pojasnil, da bo s proračunskimi sredstvi možno zaključiti samo lanske projekte, pri čemer za letos ostane denar zgolj za obnovo manjših odsekov.
»Koroška je bila pretekla leta podhranjena pri investicijah v državno cestno infrastrukturo. Tega letos ne bo možno bistveno popraviti, lahko pa se koroške občine vključijo v projeke, ki bodo opredeljeni v novem prostorskem načrtu,« je o vlaganjih države v koroške cestne povezave povedal minister. Tako je za letos predvideno sofinanciranje gradnje radeljske obvoznice, dokončna ureditev izogibališča za tovornjake pod Mislinjskim klancem, pri tem pa načrtujejo tudi gradnjo pločnika in kolesarske steze.
Slabše napovedi zadevajo asfaltiranje ceste Črna-Šoštanj, kjer za letos ni predvidenih novih vlaganj. Zaradi slabe zastopanosti koroških projektov v državnem proračunu je minister predsedniku koroškega regijskega sveta predlagal, naj bodo občine čimbolj dejavne in povezane, saj si lahko samo na ta način izborijo ustrezen status v dolgoročnem državnem prostorskem načrtu.
Petra Lesjak Tušek
Ob slovenskem kulturnem prazniku so bile po vseh krajih Koroške številne prireditve, ki so pristojno zaznamovale odnos do kulture in našega nejvečjega pesnika dr. Franca Prešerna. Posebej slovesno je bilo v Slovenj Gradcu, kjer so podelili Bernekerjeve nagrade in plakete za leto 2001.
Bernekerjevo nagrado je tokrat prejela družina Breznik iz Pameč. Bernekerjeve plakete so prejeli Karolina štumberger iz Pameč, Alojz Vošner iz Šmiklavža, Franc Jurač Doliča, Ženski pevski zbor Slovenka in Moški pevski zbor KD Podgorje.
Posnetek Stanko Hovnik
Najbrž le malokje tako načrtno in prizadevno skrbijo za namlajše bralce, tudi za tiste, ki prihajajo šele na oglede slikanic in na urice pravljic, kot je to primer v krajevni knjižnici na Spodnji Muti. Tudi kasete si lahko izposodijo.
Poleg drugih bralcev se enkrat na teden zberejo najmlajši; prisluhnejo pravljicam, prelistajo najnovejše slikanice, dobijo pribor in rišejo. In nazadnje, le kdo ve, od kod se najde tudi kaj sladkega. S sabo odnesejo lepe vtise, ki jih v te tesne prostore vabijo tudi še kasneje, ko odrasejo.
Posnetek Kristl Vaiti
KOROŠKA V SLIKI
V Slovenj Gradcu na Glavnem trgu 28 in 28a so obnovili dve poslovni stavbi. Pri tem so pridobili enajst stanovanj in tri poslovne lokale. Na glavnem trgu 28 so obnovili staro stavbo, v kateri je sedem stanovanj. V pritličju in delu etaže ima svoje prostore lekarna.
Za lekarno so obnovili in dogradili poslovno stanovanjski objekt, v katerem so štiri stanovanja, gostinski lokal in trgovina dišav Refan.
Posnetek Stanko Hovnik
Takole pa je radeljsko stanovanjsko četrt polepšal novi stanovanjski blok. Pod streho in v »lepo obleko« so ga spravili kar domači gradbeniki. Trdijo, da je grajen po sodobnih normativih in bo nudil prijetna domovanja šestnajstim družinam. Sicer pa je stanovanjska gradnja, razen redkih izjem zasebnikov v zadnjih desetih letih na tem širšem območju popolnoma zadremala. Potrebe pa so povsod velike, kje so časi toliko kritiziranih stanovanjskih skupnosti.
Posnetek Kristl Vaiti
Koroški muzej Ravne na Koroškem je svojo razstavno dejavnost že široko zastavil in jo tudi uspešno uresničuje. V februarju so v Likovnem salonu na gradu med drugim
odprli fotografsko razstavo s predavanjem Matevža Lenarčiča »TIBET«.
Ob slovenskem kulturnem prazniku so v krčmi Maček v Radljah uspeli zbrati in predstaviti občinstvu večino vsega, kar na Koroškem kaj velja na likovno - kulturnem področju. Organizacija široke razstave, v kateri se predstavlja 25 likovnikov. V Galeriji, ki postaja že premala, tokrat razstavljajo; Vida Slivniker - Belantič, Štefan in Nadja Kresnik, Zoran Ogrinc, Miro Hajnc, Milan Unkovič, Andrej Grošelj, Anton Repnik, Benjamin Kumprej, Bogdan Borčič, Branko Repnik Franc Berhtold, Flelena Kresnik, Janez Repnik, Janko Dolenc, Jože Tisnikar, Karel Pečko, Luka Popič, Naca Rojnik, Oto Vogrin, Peter Hergold, Peter Šol, Sašo Vrabič, Stojan Brezočnik, in Vojko Urisk.
Posnetek Kristl Vaiti
V razstavišču prim. dr. Staneta Strnada v avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec si lahko ogledate retrospektive karikatur in slik dr. Bogomira Celcerja. Razstavo so odprli ob slovenskem kulturnem prazniku, ko je v kulturnem programu sodeloval Mešani pevski zbor KD Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, pod vodstvom Kazimire Lužnik.
Posnetek Stanko Hovnik
Srednja strojnokovinarska šola Ravne na Koroškem pripravi vsako leto zanimiva literarna srečanja, ki sodijo v okvir njenih obšolskih dejavnosti za dijake, hkrati pa neposredno pomaga pri vsebinah rednega pouka materinega jezika. Po predstavitvah pesnic Milene Cigler in Vesne Roger je v tokratnem literarnem srečanju nastopil Marijan Mauko, pesnik iz Mežice.
Društvo diabetikov Slovenj Gradec je imelo svoj redni občni zbor 3. februarja v prostorih gostišča BELLEVU na Legnu pri Slovenj Gradcu. Zbor je s svojim predavanjem na temo »Sladkorna bolezen in njene posledice« obogatila dr. Metka Epšek Lenart.
Posnetek Stanko Hovnik
Radeljčani bodo v tem letu vsekakor dobili novo, za njihovo mesto kar dovolj veliko pokrito tržnico. Dela za poslopjem stare
občine, tako rečejo temu kraju, so v polnem teku in investitorji obljubljajo, meščani pa upajo, da bodo kmalu hodili v urejeno pravo mestno tržnico. Če pogledamo gradnjo, kaže kar lepo.
Posnetek Kristl Vaiti
Skoraj neopazno napreduje tudi radeljska obvoznica. Vozijo, betonirajo, gradijo podporne zidove in že rušijo stare hiše. Šele ko se zrušijo, dobiš občutek, da so bile skoraj nepotrebne, na nepravem kraju.
Posnetek Kristl Vaiti
Takole so potekali razgovori in priprave na Večer ob treski, ki jih v mežiškem hotelu prireja neumorni Marijan Mauko s sodelavci. 16. februarja se je na Treski predstavil profesor Janez Mrdavšič. Sprehod skozi njegov ustvarjalni opus je bil, kot vedno, posebno doživetje, tokrat najbrž tudi za njega, ko lahko poslušal, kako drugi interpretirajo njegova literarna dela.
Naši kraji:
IZ PRVE GENERACIJE
Pred vhodom v Hidroelektrarno v Vuzenici stoji. Nihče ne prisega, da je to ravno tista prva turbina, ki smo jo v burnem letu 1953. skoraj po božansko spremljali ob spuščanju več kot 14 metrov pod gladino jezu. Njena moč je bila, tako so zapisali na plošči, 22.500 KS, od leta 1957 pa do konca 1999 pa je dala nad 4 milijone mega vatov električne energije.

Dajala je moč: delavcu v fabriki, kmetu in rudarju v jami...
Vrtela pa se je 272.204 ure. Prav zadnji podatek kaže, da je pred nami pravzaprav najmlajša turbina, ki je s tretjim generatorjem v letu 1957 pomenila praktično zaključek gradnje in za tiste razmere veliko pridobitev za slovensko gospodarstvo. Pa tudi pravi pričetek slovesa od petrolejk. Morda pa je ob vsem vendarle najpomembnejše dejstvo, da so turbino izdelali delavci v takratnih Titovih zavodih Litostroj v Ljubljani. Naredili so nekaj, v kar skoraj nihče ni verjel. Za Vuzenico velja omeniti dejstvo, da so tudi montažo druge elek-trostrojne opreme opravili skoraj izključno domači delavci. Pri zaporniških napravah so se izkazali delavci Metalne iz Maribora in še na mnogih drugih napravah boste našli njihove podpise. In nazadnje, dravski bobri so bili naši ljudje. Po svoje je tudi ta turbina velik spomenik in vsaka od naših elektrarn ima kaj podobnega
K. Vaiti
naš pogovor
Marija Apohal:
Čipke krasijo, lahko pomenijo preživetje ali sprostitev
Izdelovanje klekljanih čipk na Koroškem sega le deset let nazaj in sovpada s preporodom te umetne obrti v Sloveniji, je pojasnila neumorna klekljarica Marija Apohal s Prevalj, ki je vzgojila kar nekaj izdelovalk čipk. Tako so nedavno članice sekcije klekljaric Koroške, ki pripada Kulturnemu društvu na Prevaljah, obhajale svojo prvo okroglo obletnico, njihove mojstrovine pa smo že videvali ob priložnostnih razstavah. Kako se čipke ustvarjajo in kaj ljudem pomenijo ter o klekljarstvu na Koroškem, je tekel pogovor z gospo Apohalovo, kije na Prevaljah in širše pričela s tečaji.
Zanimivo bi bilo najprej izvedeti od kod Vas je pot zanesla na Koroško in kje ste se srečali s klekljarstvom?
Leta 1953 sem se primožila iz Železnikov pri Škofji Loki, kjer je že stoletna tradicija klekljarstva; pri sosedu je bila čipkarska šola, ki sojo okrog leta 1955 ukinili. Vsi bi se naj zaposlili v tovarnah, ročno delo je postalo ničvredno. In to v krajih, kjer so na začetku prejšnjega stoletja, ko je žebljarst-vo v Železnikih propadlo, od klekljanja živeli. V takratnih kriznih časih, ko je šlo za preživetje, so izdelovali čipke tudi moški. Dobro so se prodajale v Italijo.
Bi na kratko predstavili klekljarstvo?
To je posebna tehnika izdelovanja čipk, ki se lahko všijejo kot okras posteljnega perila, oblek, prtičkov in podobnega, trenutno
pa se zavese veliko krasijo z njimi. Poleg klekljanih se delajo še kvačkane, šivane in necane čipke (šivanje na mrežo z motivom), a klekljana je kraljica čipk.
Kako se je širila ta umetna obrt?
V Sloveniji seje začelo v Idriji v 19. stoletju, kjer so žene čeških rudarjev učile te spretnosti. Tudi v Železnikih so poučevale učiteljice klekljanja iz Idrije, zibelke čipk pri nas. Dolgo tradicijo imajo na Bavarskem, posebnost so tudi beneške čipke. Sicer so središča klekljanja v Sloveniji še v Poljanski dolini, Žireh, Cerknem, Škofji Loki in Horjulu.
Ste Vi pričeli z učenjem klekljanja na Koroškem ?
Da, takrat je bil nekakšen preporod čipkarstva v Sloveniji. V Železnikih so zopet odprli šolo klekljanja, ki jo vodijo učiteljice, ki jih je usposobila Mira Kejžar, glavna avtoriteta na tem področju v Sloveniji. Poleg tega je prišlo obdobje, ki strojnemu pletenju, ki sem se z njim ukvarjala petnajst let ter pomagala izšolati svoja otroka, ni bilo več naklonjeno. Znova sem se po štiridesetih letih premora vrnila klekljarstvu. Dobila sem namig, češ nauči še koga in odšla na osnovno šolo na Prevaljah. Takoj smo se dogovorili in že deset let potekajo tečaji klekljanja. Zanimanje narašča, letos imamo trideset vpisanih, med njimi so tudi štirje fantje.
Na Koroškem nas poučuje sedaj šest učiteljic: Rezka Kordež, Tončka Strel, Urška Maklin in Mira Časar, ki smo pri Mariji Kejžar po verificiranem programu leta 1999 pridobile diplome, ter Cvetka Lajtinger. Obiskujemo tudi seminarje, vse skupaj je dokaj zahtevno.
Kako poteka usposabljanje?
Potrebni so vzorci in material (sukanec, bucike, blazina, blago op.p.). Izdelovanja čipk učim postopno in se prilagajam posameznicam, ki se zelo razlikujejo. Vsaka
skupina ima tedensko dve uri tečaja, sama vodim pet skupin ! Nekatere nehajo obiskovati tečaj po dveh letih in klekljajo dalje enostavne stvari, druge spet vztrajajo tudi osem let.
Vam gotovo povejo, zakaj jih to zanima?
Lepota čipke jih privlači, vsake končane smo vesele. Najpogosteje se odločajo za to dejavnost ob odhodu v pokoj; ob tem odkrijejo, da lahko v življenju še veliko lepega ustvarijo. Gre predvsem za dušo, kot rečemo. Tečajnica mi je pripovedovala, da mora sleherni večer sesti za »punkel« (blazina z bucikami in paličicami,op.p,), ker je to hrana z dušo! Poleg tega pomeni to početje dobro razgibavanje prstov na rokah, prav tako ohranja sposobnost možgan. Tečajnice veliko prostega časa namenijo klekljanju, ki je zahtevno, a ko ga znaš, pustiš ostala ročna dela in konjičke. Klekljanje sprošča in je lep konjiček tudi za stara leta.
Zakaj se tako intenzivno vključujete ?
Iz veselja do lepega. Pravijo mi, da sem rojena učiteljica, sem se pa naučila delati z ljudmi. Tako naučim tudi takšne, ki jim ne gre najbolje od rok..., pa grem lepo okoli njih.
Kako ste klekljarice organizirane?
Vključene smo v Kulturno društvo Prevalje (predsednik Ladislav Kuzma op.p), kjer deluje še gledališka skupina Prevalje-Mežica, vodi pa jih Greta Jukič. Od društva prejemamo sredstva, da lahko razstave prirejamo in si kaj ogledamo še drugod. Poleg razstav na Prevaljah, smo lani uspešno razstavljale v Idriji, na Švedskem pa smo sodelovale z desetimi čipkami in navdušile. Kar pa ustvarijo učenci, razstavimo ob koncu šolskega leta v izložbah trgovin, na vidno mesto.
Sekcija klekljaric šteje preko petdeset članic (predsednica je sogovornica, op.p) in v lanskem decembru smo na Prevaljah priredili srečanje vseh tečajnic s Koroške. Vesela sem, da zanimanje za to dejavnost iz leta v leto narašča.
Samo Šavc
Med usposabljanjem na OŠ Koroških jeklarjev - Marija Apohal je prva z leve
NIEROS Z NOVIMI PROIZVODI
Znano je, da se zaradi bolezni norih krav v zadnjem času zmanjšuje prodaja govejega mesa, kar se že pozna pri izdelovalcih investicijske opreme za mesno industrijo. Eden takih je tudi Nieros Metal, Tovarna opreme d.o.o. iz Slovenj Gradca, kjer je še pred dvema letoma proizvodnja za potrebe mesne industrije zagotavljala okoli 55 odstotkov prodaje, lani pa samo še okoli 30 odstotkov.
»Toda to nas za zdaj ne skrbi preveč, kajti na drugi strani se tudi zaradi te bolezni pojavljajo vse večje in ostrejše higienske zahteve, kar spet prinaša posel industriji, kot je naša,« pravi Savinka Urbašek, direktorica družbe Nieros Metal iz Slovenj Gradca, ki
proizvaja izdelke iz nerjavnega jekla za potrebe živilskopredelo-valne, farmacevtske in kemijske industrije.
»Evropska mesna industrija bo morala zadostiti izjemno ostrim higienskim zahtevam pri predelavi mesa, kar je za nas spet lepa priložnost. Zaradi tega podjetje tudi ne bo odpuščalo delavcev. Nieros Metal mora iskati svoj trg v Evropi, saj izvozimo okoli 85. odstotkov proizvodnje.«
Ob manjši prodaji za mesno industrijo se le lani povečala prodaja v preostali živilski industriji, raven prodaje za potrebe mlekarstva in za druga področja pa je ostala enaka. Lani je Nieros dosegel več kot 18 milijonov mark prometa.
V	tako imenovanem distriktu Brčko na ozemlju Republike srbske je družba Nieros Metal od podjetja Pirometal Brčko vzela v zakup proizvodne prostore in ustanovila podjetje Nieros FOB, Fabrika opreme Brčko. Nieros Metal je prvo slovensko podjetje, ki mu je uspel prenos tujega kapitala v ta predel Bosne in Hercegovine. Za Brčko, kjer bodo imeli podoben program kot na Koroškem, so se odločili zaradi 30 do 40 odstotkov preskromnih zmogljivosti v matični tovarni v Slovenj Gradcu. V Brčko bodo preselili nekatere delovno intenzivne programe, v Sloveniji pa ohranili zahtevnejšo proizvodnjo.
V	Slovenj Gradcu letos načrtujejo večja vlaganja v posodobitev proizvodnje, za kar bodo namenili okoli dva
milijona mark. Ob proizvodih, kot so cevni radiatorji, ograje, klopi za parke, stebri, ki so jih že osvojili, se pripravljajo na nov proizvod, izdelavo protipožarnih vrat, ki jih bodo zaradi lažjega prodora na zahodni trg proizvajali po licenci tujega partnerja.	-vik
PREVENT ŠIRI SVOJO DEJAVNOST
Dolgoročna ohranitev delovnih mest in vlaganje v razvoj
Z nakupom petih slovenskih podjetij širi slovenjgraški koncern Prevent svojo dejavnost na gradbeno in lesno industrijo. Lastnik podjetij Stavbar -IGM, Rudarske gradbene družbe, Lesne TIP, Žage Otiški Vrh in TP Pameče ostaja v fazi dokapitalizacije in registracije borzno - posredniška hiša (lirika Ljubljana, hkrati pa se je pričela reorganizacija podjetij v skladu s politiko Preventa.
Z nakupi navedenih podjetij sledijo v Preventu svoji poslovni viziji, da do leta 2004 prenesejo 30 odstotkov dosežene realizacije na druge dejavnost.
BIH: PREVENT je prejel nagrado za najboljše mednarodno podjetje
V kongresni dvorani hotela Holliday Inn v Sarajevu je sredi januarja v organizaciji Business Magazine potekal izbor managerja leta 2000. V tem okviru je nagrado za najboljše mednarodno podjetje v Bosni in Hercegovini prejel Prevent Group. Nagrado je prevzel Jože Kozmus, generalni direktor Prevent d.d..
Tovarna PREVENT ZLATAR na Hrvaškem
Prevent je pred dnevi spet odprl novo tovarno v tujini, tokrat v Zlatarju na Hrvaškem.
V	investicijo je Prevent vložil najmodernejšo tehnologijo, nudil pa bo tudi pomoč pri izobraževanju zaposlenih in pri organizaciji proizvodnje. Otvoritve so se med drugimi udeležili župan mesta Zlatar Stjepan Škof, župan Krapinsko-Zagorske županije Želimir Hitrec, veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji Celestinn Sardelic, predstavnik veleposlaništva Slovenije v Republiki Hrvaški in mnogi drugi ugledni gospodarstveniki. Prevent Zlatar d.o.o. je začel s proizvodnjo že v decembru. Na samem začetku so zaposlovali 49 delavcev iz ožje regije, danes pa jih v Zlatarju dela več kot 200. V letu 2001 načrtujejo, da bodo za potrebe tega obrata zaposlili 50 novih delavcev.
V	obratu izdelujejo avtomobilske prevleke za vozila Citroen Saxo, kmalu pa bodo pričeli s proizvodnjo avtomobilskih prevlek za kabriolet izvedbo vozita Peugeot 206. V kratkem bodo pričeli proizvajati s polnimi zmogljivostmi, kar pomeni dnevno proizvodnjo 900 kompletov avtomobilskih prevlek.
»Vsaka otvoritev novega Preventovega obrata je za nas posebno zadovoljstvo, kakor tudi odgovornost do naših partnerjev. Prepričani smo, da bo Prevent, kakor že mnogokrat do sedaj, opravičil njihovo zaupanje. Kakovost proizvodov, spoštovanje, stabilne cene in skrb za okolje so osnovna načela poslovanja podjetja Prevent Znanja in zavzetost hrvaških ljudi pa predstavlja osnovno konkurenčno prednost in dokazuje, da je vlaganje v obrat v Zlatarju odlična poslovna poteza,« je na otvoritvi novega obrata v Zlatarju poudaril direktor podjetja Prevent, gospod Jože Kozmus.
PREPIH
__naši kraji ______________________
Uspela zgodba:
EUROSPLET, ZNANJE MLADIH IN PODJETNIŠTVO NA RAVNAH
Gospodarstvo Mežiške doline je bilo v preteklosti tradicionalno vezano na velika podjetja. Železarna Ravne, Rudnik Mežica in ostali veliki sistemi so dolga leta bili gonilna sila koroškega gospodarstva. Ta slika se je začela spreminjati z osamosvojitvijo Slovenije na prelomu prejšnjega desetletja. Vsak, ki je imel nekaj podjetniške žilice, je lahko za borih 2.000 SIT registriral podjetje in pričel ustvarjati svoj kruh v okviru lastnega podjetja. Iz tega obdobja je nekaj zelo uspelih in tudi veliko propadlih zgodb.
Danes je slika ustanavljanja podjetij malce drugačna. Za ustanovitev podjetja je potrebno nekaj milijonov kapitala, veliko živcev in seveda poguma. V Mežiški dolini je število ustanavljanja novih podjetij zelo majhno. Toda kljub statističnemu nizkemu številu se pri naš še vedno ustanavljajo nova majhna podjetja. Eno takih je podjetje Eurosplet s sedežem na Partizanski ulici na Ravnah na Koroškem.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999 na podlagi pobude Kluba koroških študentov. Študentje so v podjetju združili svoja različna znanja in jih ponudili na regionalnem koroškem trgu. Njihova osnovna dejavnost je Koroški študentski servis, ki je nastal kot posledica neurejenega financiranja Kluba koroških študentov v preteklosti.Za direktorja tega novo nastalega podjetja je bil izbran Tomaž ROŽEN, ki je bil v preteklosti predsednik Kluba koroških študentov.
»V podjetju imamo koncept organizacije in trženja specialnih znanj študentov. Študentje, ki so pred ali po zaključku šolanja imajo namreč neka znanja, ki bi jih želeli ponuditi na trgu. Gre predvsem za bolj podjetne študente, ki pa jim manjkajo formalna podjetniška znanja, finančni viri in podpora njihovim željam,- pravi Rožen. Ti študentje po pristopu k podjetju skupaj z direktorjem napišejo poslovne načrte. V teh načrtih predvidijo razvoj svoje podjetniške ideje in tudi svojo vlogo pri izvrševanju teh poslovnih načrtov.
Direktor razlaga: »Do sedaj smo na novo začeli z uresničevanjem dveh poslovnih področij. To je dejavnost internet storitev, ki jo izvajajo študenti računalništva in dejavnost športnih storitev, ki jo izvajajo študenti Fakultete za šport. Naša primarna dejavnost pa je seveda Koroški študentski servis.«
Računalništvo in šport se razvijata pod dvema storitvenima blagovnima znamkama, EUROSPLET.NET in STUDIO FIT - AEROBIKA. V podjetju opravljajo namreč izključno storitvene dejavnosti. Blagovnim znamkam izdelajo grafične podobe, da jim lahko
Tomaž Rožen- Pri razvoju dejavnosti so najpomembnejši ljudje.
večajo prepoznavnost. Pri razvoju teh dejavnost so bili deležni tudi podpore države in drugih institucij, kjer so z javnimi razpisi uspešno pridobili enkratno pomoč za svoje razvojne programe.
»Pri razvoju naših dejavnosti kot storitvenih znamk so najpomembnejši ljudje. Storitve so namreč nujno povezane z ljudmi, ki jih izvajajo. Zato v podjetju veliko pozornost posvečamo izobraževanju zaposlenih. Sedaj nas je v podjetju 8, to število pa bo v prihodnje raslo, kar je v skladu z našimi poslovnimi načrti podjetja kot celote.« Podjetje tako na Koroškem ustvarja nova delovna mesta. To so delovna mesta za mlade ljudi, ki bi radi izvajali dejavnosti, ki vključujejo njihova znanja. Zanimalo nas je kako je podjetje notranje organizirano. »Organizirani smo po naših treh dejavnostih. Vsak izmect vodij dejavnost je odgo-
voren za izvajanje poslovnega načrta za svojo dejavnost. Moja vloga je strokovna pomoč pri pripravi le teh. Samo izvajanje je na ramenih vodij dejavnosti, jaz pa se vključujem, kjer je potrebno. Vloga direktorja v majhnih podjetjih, kot je naše, je predvsem na področju prodaje in trženja. V praksi to pomeni pridobivanje kupcev naših storitev.«
Na svojih poslovnih področjih so do sedaj uspeli pridobiti kar nekaj kupcev. Med drugim izdelujejo spletne strani v okviru znamke EUROSPLET.NET za Občino Ravne, Koroški Muzej, podjetniški center A.L.P.
PECA, podjetje Meža, Interdiskont in druge. Njihove tečaje aerobike STUDIA FIT pa tedensko obiskuje več kot sto vadbenic v regiji.
Podjetje Eurosplet temelji na mladih ljudeh, ki so zaključili svoje šolanje in se vrnili na Koroško. Tako pomeni dotok visoko izobraženih kadrov, ki ponavadi ostajajo v Ljubljani ali Mariboru in tam iščejo svoje priložnosti za zaposlitev.
»Ob tej priliki naj se zahvalim sodelavcem Petru, Simoni, Janku, Senji, Nevenki, Nataši in Lenče ter vsem preteklim sodelavcem za uspešno delo v podjetju do sedaj.« je še dodal Rožen, ki ravnokar končuje podiplomski študij podjetništva, ki mu bo koristil pri nadaljnjem vodenju podjetja.
našem
Tomaž
Eurosplet ni edino majhno podjetje, ki strmo raste in pomeni veliko pridobitev za našo dolino. Tu so še podjetja iz Raven na Koroškem, kot so npr. Hitex, Interdiskont in Info-sys, ki so vse majhna, prodorna, rastoča podjetja. Ta ravno tako ustvarjajo nova delovna mesta in pomenijo podjetniški razvoj naše doline. Vsa omenjena podjetja vodijo mladi podjetni ljudje, ki so se uspešno spopadli z vsemi težavami in ovirami, ki jih ni malo. So dokaz, da je podjetništvo na Ravnah možno in da veliki prenovljeni gospodarski sistemi niso dovolj za razvoj gospodarstva in novih delovnih mest.
-zd
naši kraji
Pet let slovenjgraškega Lions kluba
Darila za socialno šibkejše, bolne in invalide
Na veliki dobrodelni prireditvi so zbrali nekaj več kot 700 tisoč tolarjev - V petih letih delovanja so za humanitarne namene podarili že skoraj šest milijonov tolarjev.
Denarno pomoč u uišini 200 tisočakov so Metki Knez izročili tajnik kluba Matjaž Zanoškar (prvi z leve), predsednik Zoran Vodopija (drugi z leve) in Slavko Komše (prvi z desne)
Doslej je Lions klub Slovenj Gradec pripravil že več odmevnih humanitarnih akcij, zadnja je decembra lani potekala v Radljah ob Dravi in prav zato so tudi večino zbranega denarja namenili za pomoč posameznikom in institucijam na tem območju. Na krajši slovesnosti v radeljskem hotelu Merx pa so lionsi več kot 700 tisoč tolarjev v materialu oziroma denarju podarili trem posameznikom iz Dravske doline, Varstveno delavnemu centru Muta in društvu Zarja,
ki ima sedež sicer v Slovenj Gradcu, pisarno pa tudi v Radljah. Metka Knez, študentka iz Radelj ob Dravi, bo denarno pomoč v višini 200 tisočakov namenila za doplačilo enoposteljne sobe v študentskem domu, kar ji bo bistveno olajšalo bivanje v času študija, del denarja pa za nakup elektronske lupe za branje z računalnika.
Računalnik za študentko Julito Račnik in pralni stroj za mlajšega fanta z zdravstvenimi težavami, oba sta iz območja občine Podvelka, je v njunem imenu prejela Darinka Kovše Ketiš, direktorica centra za socialno delo Radlje, ki je na pobudo lionsov tudi pripravil seznam prejemnikov pomoči.
Varstveno delovni center Muta, dnevni center za odrasle osebe z zmerno duševno motnjo v razvoju, je bogatejši za nov štedilnik z ventilacijsko pečico, ki bo gojencem v veliko pomoč pri tkanju preprog, za izdelavo katerih potrebujejo tudi pečico, saj v njej sušijo material. Manji Majhen, predstavnici društva Zarja, pa so izročili pralni stroj in televizor, ki ga bodo namestili v koči nad Radljami, kjer izvajajo nekatere svoje programe.
Doslej je slovenjgraški lions klub pripravil že več humanitarnih akcij: kupili so anastezijski aparat za slošno bolnišnico Slovenj Gradec, stiskalnico za CUDV Črna na Koroškem, računalnik za slepo osebo iz Radelj, računalnik za invalidno osebo in računalnik za oddelek patologije v splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Finančno so pomagali tudi pri izgradnji centra Ozara, pri izdaji avdio kaset invalidni osebi, pri nakupu opreme za urološki oddelek slovenjgraške bolnišnice, socialno ogroženim družinam v Dravogradu, novorojenim trojčkom na Ravnah in drugim.
J. D.
TUR ŠMARTNO:
O RAZVOJU TURIZMA V MISLINJSKI DOLINI
Turistično - olepševalno društvo Šmartno pri Slovenj Gradcu je v šmarški osnovni šoli organiziralo predavanje z diapozitivi. Profesor Jože Potočnik je poslušalcem orisal razvoj turizma v Mislinjski dolini od začetkov uradnih akcij v prvih letih 20. stoletja do danes, ko je po letu 1971 turistična društvena dejavnost v Slovenj Gradcu in okolici doživela razcvet.
Profesor Jože Potočnik je razdelil razvoj turizma v Mislinjski dolini in okolici na štiri zgodovinska obdobja. Ta danes gospodarska dejavnost, ki ji so utrli pot planinci, v prvih korakih pri nas še ni raziskana. Prvo obdobje naj bi trajalo od leta 1900 do konca prve svetovne vojne.
Prof. Potočnik je povedal: »V Slovenj Gradcu je bilo središče okrajnega glavarstva, ki mu je takrat pripadal Marnberg (vzhodni okraj) in okraj Šoštanj. Radeljčani danes datirajo svoje turistično društvo v leto 1903. Menim, da bi tudi slovenjgraško sovpadalo s to letnico, kajti v Slovenj Gradcu
so že leta 1908 svečano odprli mestni park za obema cerkvama pri bolnišnici. Od tod domneva, da segajo začetki turističnega razvoja v začetek 20. stoletja.«
Drugo obdobje je prof. Potočnik zajel v leta 1919 - 1945. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so tako Šmartno kot druge kraje v okolici Slovenj Gradca obiskovali predvsem bogatejši gostje iz Zagreba in Vojvodine, že leta 1900 pa je bilo v tem kraju ustanovljeno bralno društvo. Takrat so Slovenj Gradec z okolico nazivali in reklamirali celo kot »klimatsko zdravilišče, letovišče, turistično izhodišče, zibelka dveh velikih mož, skladatelja Huga Wolfa in pesnika Ernsta Golia«.
Tretje obdobje sega v leta 1945 - 1970, četrto pa vse do danes.
V Šmartnu, kjer se je zgodilo predavanje, so turistično olepševalno društvo dobili pred dvema letoma.
Ajda Prislan
Upravna enota Slovenj Gradec:
DARILO OBČANOM - CERTIFIKAT KAKOVOSTI
Upravna enota Slovenj Gradec je kot druga v Sloveniji pridobila certifikat kakovosti ISO 9002.
Z uvajanjem sistema kakovosti po standardu ISO 9002, ki je trajalo leto dni, so V Slovenj Gradcu pričeli v lanskem januarju. Takrat je načelnik imenoval Svet za kakovost upravne enote, katerega sestavljajo vodje oddelkov, skrbnik sistema, pomočnik skrbnika sistema kakovosti in načelnik. Izvedli so več izobraževanj za zaposlene, anketo o zadovoljstvu strank z njihovimi storitvami, izdali so kodeks obnašanja zaposlenih. Trije zaposleni so se udeležili izobraževanja za notranje presojevalce, zaposlene pa so pritegnili k izgradnji sistema in jih sproti seznanjali s potekom med izgradnjo in uvajanjem sistema kakovosti.
Z uvajanjem sistema so želeli doseči temeljne cilje, to pa so zadovoljstvo strank, zadovoljstvo zaposlenih in učinkovito delo. Pri tem jim je sistem kakovosti služil kot orodje, ki pripomore k celovitemu obvladovanju poslovanja, izboljševanju učinkovitosti ter sistematičnemu spremljanju zadovoljstva strank in zaposlenih.
Poleg tega pa je to predstavljalo svojevrsten izziv v preverjanju kakovosti dela z mednarodnim standardom in spoznavanje novih izzivov uprave v prihodnosti.
Sistem kakovosti, ki so ga uvedli v slovenjgraški upravni enoti, deluje na načelu Demingovega kroga. To pomeni, po načelu štirih faz: načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ukrepanja; te faze se zatem zopet ponovijo. Celovito obvladovanje kakovosti v bistvu ni nikoli končano delo, je perpetum mobile v smislu Demingovega kroga.
Rezultati tako zastavljenega dela se kažejo z naslednjimi učinki:
•	Preglednost poslovanja (jasno je, kdo za kaj odgovarja, kdo je izvajalec, katero dokumentacijo imajo....)
•	Red (jasno je, kje dobiti dokument, kje in pri kom kaj urediti...).
•	Sistematičnost pri zbiranju podatkov (vedo, kaj so že naredili, kaj
Certifikat je v imenu upravne enote prevzel načelnik Matjaž Zanoškar
Posnetek: Foto Tabor
še morajo....)
■ Obvladovanje procesa (narejena so natančna navodila za delo, opredeljeni postopki, usposabljanje...).
• Obvladovanje stroškov (povečuje se učinkovitost dela, kar vodi k manjši porabi....)
Pridobitev cerfikata kakovosti pa za delavce upravne enote ne pomeni samo velik uspeh, ampak tudi spodbudo in obveznosti v prihodnje. Tako to »darilo občanom ob peti obletnici dela upravne enote«, kot se je slikovito izrazil načelnik Matjaž Zanoškar, ni samo sebi v namen, temveč resničnemu obvladovanju upravnega dela in usmerjeno v dolgoročno zadovoljstvo občanov.
Ksandi Javornik
MEDVED - MEDVEDKI
V lepi dvorani gasilskega doma v Vuzenici so odprli prav prisrčno razstavo, ki začuda pritegne tudi starejše, pa čeprav sojo zbrali in ustvarjali samo otroci nižjih razredov vuzeniške osnovne šole. Pri Vuzeničanih moramo biti malce natančnejši. Tam imajo že redno devetletko in v razstavi imajo prvo mesto najmlajši, učenci prvega leta devetletke (v drugih krajih bi bila to menda mala šola), sodelujejo pa še vse nižji razredi, in tako je nastala zanimiva razstava na temo »Medvedki«.
Otroci so jih zbirali, tiste plišaste, glinaste in kdo ve iz kakšnih materialov še, zbirali lončke z motivi medvedkov, zbirali brisače, obleke pa vse tja do drugih igrač in izrezkov iz časopisov in revij. Predvsem pa, ustvarjali, risali pletli in gnetli so medvedke tudi sami in jih tako nekako približali ljudem, jim odvzeli tisti strah pred temi živalmi, ki seje zadnja leta neupravičeno prikradel v nas, pravi idejna avtorica razstave Tatjana Šumnik s svojimi sodelavkami, ki so spodbudile otroke - pomagale postaviti razstavo.
k.vaiti
Celo na poštnih znamkah so medvedki.
Anketa:
V
»PREPIHU SE VELIKO PREPIHA
Februarja leta 1991 ali natanko pred desetimi leti je vsekoroški časopis PREPIH ugledal luč sveta in si kmalu pridobil številne bralce, ki so in še danes radi listajo njegove strani. Tudi PREPIH pa je v teh desetih letih preživljal vzpone in padce, a najpomembnejše je, da je ostal v našem medijskem prostoru. Tudi danes ima koroški časopis veliko zvestih bralcev iz vseh krajev izpod Pece, Uršlje gore, Pohorja in Kozjaka. Ob jubileju - deseti obletnici Prepiha smo v anketi povprašali naključno izbrane anketirance, kaj menijo o njem:
UROŠ ZALESNIK, tehnik, Libeliče:
»Mislim, da se je PREPIH v desetih letih kar dobro obdržal v tej poplavi medijev. Vsebinsko je zanimiv za širši krog bralcev. Lahko bi bilo več vsebine za mladež, saj vemo, da na mladih svet stoji, in če je temu tako, potem moramo tudi pri takšnem časopisu poskrbeti za njih. Želel bi, da bi se v bližnji prihodnosti podali tudi na področje interneta in poskušali informacije posredovati prek svetovnega spleta. Vsekakor pa vsa pohvala novinarjem in uredniku Prepiha za njihov trud in požrtvovalnost.«
KATARINA ŽAGAR, univ. dipl. ekonomistka, Legen:
»Najprej iskrene čestitke uredništvo Prepiha in
vsem njihovim sodelavcem za desetletnico. Prepih z veseljem redno prebiram, saj je vsebina v njem aktualna in predvsem domača, iz vseh krajev Koroške. V prihodnje pa si želim, da bi bilo v Prepihu še več prispevkov s področja podjetništva, ki postaja pomemben dejavnik razvoja. Želim tudi vsem ustvarjalcem veliko uspehov, energije in dobre volje pri ustvarjanju koroškega časopisa še za naslednjih deset let.«
časopis. Dobro je zapolnjen tudi s slikovnim materialom in edino kar večkrat pogrešam, so križanke, ki jih rada rešujem, ni pa potrebno, da bi bile nagradne. Tudi za vnaprej vso srečo Prepihu!«
AJDA PRISLAN, družboslovni tehnik, Šmartno pri Slovenj Gradcu:
JANA ZALOŽNIK, ek. komerc. tehnik, Mislinja:
»Za deset let izhajanja Prepiha najprej seveda tudi moje čestitke. Rada ga prebiram, pa ne samo jaz, tudi vsa družina seže po njem. Mislim, da Koroška potrebuje takšen časopis, ki prinaša obilico branja. Hvalevredno pa je tudi to, daje ob oblici težav, ki jih je v teh desetih letih preživljal, le preživel ob vztrajnih sodelavcih in uredniku, ki je gotovo gonilna sila. Za naprej pa Prepihu želim, da bi postal vsaj štirinajstdnevnik, če že ne tednik.«
NATAŠA DJURIČ, komercialistka, Dravograd:
»S Prepihom sem prvič prišla v stik pred slabimi petimi leti. Spominjam se, da je takrat bila zelo popularna rubrika »Poiščite se v Prepihu«, ki je pritegnila številne bralce in je še danes pri bralcih zelo priljubljena. Zanimivi so tudi ostali prispevki, ki nam jih vsak mesec prinaša ta
»Zadnja leta se mi zdi Prepih boljši kot prej. Zanimiv mi je, ker nas seznanja z lokalnimi dogodki (rada imam svoje kraje) in mislim, da kar dobro zapolnjuje časopisno praznino na Koroškem. Dogodkov pri nas in v zvezi z nami, pa tudi od drugod, je dovolj, da bi lahko bil štirinajstdnevnik. Kljub finančnim težavam, o katerih se od časa do časa sliši, urednik dobro krmari, za kar si zasluži vso pohvalo. Prepihu želim ne samo moralno, ampak tudi denarno podporo.«
ROBERT KLANČNIK, mesar, Slovenj Gradec:
»Vesel sem, da je Prepih dočakal svoj deseti rojstni dan. Ob poplavi raznih lokalnih časopisov, ki nekaj časa izhajajo, potem pa zaradi pomanjkanja denarja prenehajo, je Prepih pravi »korenjak«, ki je kljub težkim časom obstal in je še danes med nami. Tako mu želim tudi v bodoče, da bi med nas prihajal s časoma tudi kot štirinajstdnevnik, pozneje kot tednik, saj na Koroškem res potrebujemo takšen časopis, ki nas bo tedensko sproti obveščal.« F.JURAČ
AVTO MANIJA
Piše: Aleksander Praper
TEST
1770 kilometrov smo se družili s Seat Leonom 1,4 stella. Kombilimuzina iz temperamentne Španije že z obliko naznanja, da želi privabiti mladostne in temperamentne kupce. Leon je vse do drugega para vrat identičen z limuzinskim Toledom. Na 4,2 metra dolžine se v Leonovem prtljažnem prostoru nahaja 340 litrov praznine, ki jo lahko s podiranjem deljive zadnje klopi še povečate.
V notranjosti se ponuja dovolj prostora za potnike tako spredaj, kot zadaj, seveda glede na velikostni razred. Notranjost deluje dobro znana, kar preveč je podobna notranjosti Audija A 3, celo živo rdeča osvetljitev instrumentne plošče spominja na Audije.
Podobnost je s sabo prinesla tudi pohvalne lastnosti, namreč dobro ergonomijo in dobre materiale. Trikraki volan je dobro oprijemljiv, manj oprijema pa nudijo sicer udobni sedeži. Leon si deli večino tehnike s Volkswagnoma Golfom in Boro, Škodo Octavio, Audiji A3 in TT.
Podvozje je zanesljivo, čvrsto in zato tudi agilno. V hitri vožnji skozi ovinke
NOVICE______________________
V Sloveniji, po izjavi Nissanovega zastopnika za naše tržišče Nissan Adrie, to leto še ne moremo pričakovati enoprostorca na osnovi Almere, imenovanega Almera Tino.
Glavni direktor in predsednik uprave Sava tyres Richard A. Johnson in direktor Sitar Pneumatic Centra Janez Sitar sta podpisala pogodbo o distribuciji gum znamke Dunlop na slovenskem trgu. Sitar Pneumatic Center bo še vedno ostal zadolžen za njihovo trženje in prodajo, medtem, ko bo družba Sava tyres zadolžena za uvoz.
Na Ženevskem avtomobilskem salonu bo predstavljen prenovljeni Mercedesov A
razred, ki bo na zunaj prepoznaven po drugače oblikovani maski in zračnih režah, v notranjosti pa po bolj kvalitetnih materialih. Ponudili pa bodo tudi podaljšano izvedbo imenovano.
Na slovenske ceste je zapeljal novi for-dov Mondeo. Ta je v dolžino precej
zrasel, kajti z dolžino 4731 mm ima nalogo poleg zvestih kupcev prejšnjega Mondea zadovoljiti tudi tiste, ki so prisegali na Scorpia. Osnovni Mondeo si lahko omislite za 3.748.279 SIT, šestvaljnega Mondea 2,5 Ghia pa za 5.168.398 SIT.
Automotive Researches & Journalists Conference of Japan ali krajše RJC je razglasila Volkswagnovega Pola za Uvoženi Avto leta 2000. Pola so japonski avtomobilski inženirji in avtomobilski novinarji na prvo mesto med uvoženimi avtomobili izbrali s krepko prednostjo pred drugo uvrščenim Mercedes Benzom C razreda.
Podjetje Adam Opel AG kliče lastnike Tiger in Cors (prejšnji model) v servisne delavnice. Odvisno od opreme naj bi jim ojačali pričvrstitev prednjih sedežev, na nekaj avtomobilih pa naj bi na novo vgradili zaklepe varnostnih pasov.
Škoda Auto je bila razglašena za ■najboljše podjetje, ki se ukvarja z avtomobilizmom v srednji in vzhodni Evropi«,
ob odvzemanju plina prične drseti živahni zadek, kar je lahko zaradi dobre vodljivosti zabavno, potem ko to lastnost upoštevate sebi v prid. Osnova za živahno vožnjo skozi ovinke je torej dana, manj živahen pa je 1,4 litrski pogonski agregat, ki zmore s pomočjo 16 ventilske tehnike 55kW oziroma 75 KM, kar v borbi z 1135 kilogramov težkim praznim vozilom ne obljublja dirkaških zmogljivosti. Zadovoljni boste morali biti s končno hitrostjo 175 km/h in pospeškom od 0 do 100 km/ h v dobrih 14 sekundah, pri čemer lahko računate s povprečno porabo med 7,8 in 9 litri na 100 prevoženih kilometrov.
Za voznika je torej Leon prijeten avtomobil, z dobrim položajem za volanom, dobro preglednostjo z izjemo visokega zadka in majhnega desnega ogledala, kar je pač posledica Volkswagnove filozofije. Zadovoljijo učinkovite zavore, ki imajo za moj okus premehek pedal, kar pa je tudi negativna lastnost zelo občutljivega pedala za plin. Človek pač od avtomobilov ki naj bi bili športni pričakuje v splošnem trše pedale.
V končni oceni torej lahko rečemo, da je bil testni Seat Leon 1,4 Stella, ki osnovno opremljen stane 2,5 milijona tolarjev, dober nakup. Nekoliko razočara le kakovost izdelave. Testnemu Leonu je namreč okoli 3000 vrtljajev konstantno godel čriček v armaturni plošči, občasno pa se je zatikalo držalo za pločevinke, kije pametno nameščeno pod zračnimi režami, a je enako nezanesljivo kot v testni sestrični Bori.
po izboru mednarodne raziskovalne organizacije WBR (Worldwide Business Research).
V Ženevi bo Lancia predstavila zastavonošo koncerna Fiat, skoraj 5
metrsko prestižno limuzino, imenovano Thesis, ki naj bi z napredno tehnologijo, novimi visokokvalitetnimi materiali in zmogljivimi motorji , seveda v sodelovanju s tradicionalno, zelo individualno obliko osvajala razvajene kupce najvišjega razreda.
V Ženevi bodo na račun prišli tudi tisti, ki jim je všeč oblika Fiat Punta, a jim le-ta ni dovolj velik. Rat bo namreč predstavil naslednika Brava in Brave imenovanega
Stilo.
V Ženevi bo prikazan tudi nov Oplov
dosežek: Astra Coupé OPC, ki izhaja iz avtomobila za dirke DTM, kar pomeni končno hitrost preko 300 km/h, ter temu ustrezen zunanji izgled!
Mazda obljublja na istem salonu presenečenje v obliki Mazde Premacy na gorivne celice!
Aston Martin pa bo prikazal iz prototipa Project Vantage razvitega Vanquisha z 12
valjnim motorjem, ki naj bi nasledil sedanji model Vantage.
V Ženevi bo Peugeot predstavil novega 307, ki je v dolžino zrasel na 4,2 metra, v širino na 1,73, v višino pa 1,51 metra. Na začetku bodo na voljo 1,6 in 2,0 litrska benzinska in dva 2,0 litrska HDI dieselska motorja. Bogata serijska oprema, obilica varnostnih dodatkov in kvalitetni materiali obetajo skupaj s servisnimi intervali na 30.000 oziroma 15.000 kilometrov pri benzinskih oziroma dieselskih motorjih ostro konkurenco v svojem razredu.
poktfttso
lOVSHJAK
trgovina & trgovinske storitve
1

c	—^ !
	.^c
	—**
	1!

Velika izbira slovenskega in italijanskega pohištva. Možnost plačila na obroke, kredit ali gotoviski popust. Dostava na dom in montaža po želji !

LIP BLED in LIPA AJDOVŠČINA I
SlJAN LOVENJAK s p.. Poljana lOc. 2391 Prevalje, telefon: 02 82 40 686,-fax: 02 82 40 687
Saxo do 197.750, 7000 Berlingo do 301.070,
Nova Xsara do 238.000,
Preizkušeno dober letnik
Prihranek do ro,Ja7v%d°n2kr00
500.990 tolarjev
Fotografija je simbolična. Ponudba velja do razprodaje zalog.
CITROEN
rj A I IV/I	Prodaja: Pohorska 21, Slov. Gradec tel.: (02)8845-192
D/ALIVI I	Servis: Podgorska 124,Slov.Gradec tel.:(02)8844-039
o
družabna kronika
PREPIH
SE JE BOG...
Na tradicionalnem turnirju ob slovenskem kulturnem prazniku v malem nogometu na Prevaljah se je proti koroškim novinarjem obrnilo prav vse - celo oče bog. To je ugotovil tudi botuljski župnik, ko je po zmagi nad ekipo sedme sile vzneseno vzkliknil: » Vidite, še je bog! «
Za nameček so policisti tokrat zmleli novinarje (6:0) in si tako zacelili rane po treh zaporednih porazih v zadnjih srečanjih. Revanša sledi.
Mitja za Vres, Vres za Mitjo
Od vseh čestitk, ki jih je koroška korenina Mitja Šipek prejel ob podelitvi zlate plakete za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, je bila morda najbolj pristna tista, ki so mu jo podarili pevci MPZ Vres s Prevalj. Mitjo so presenetili z domačo pesmijo kar pod oknom njegove domače hiše, in kasneje so seveda druženje nadaljevali v prijetnem okolju, ko so skupno obujali spomine na vsa sodelovanja v preteklih letih, desetletjih. Kot pri skoraj vsakem pomembnejšem kulturnem dogajanju na Koroškem, je bil namreč Mitja neposredno prisoten tudi pri delu Vresa, česar Vresovci niso pozabili.
BEGUNCI
Treba je priznati, v življenju je preveč beguncev. In vedno novi in novi se pojavljajo. Vsi bežimo in vsak beži pred nečim in srečni so tisti, ki bežijo nekam ter se slej ali prej nekje pojavijo. Smili se mi večina, ki zgolj beži in jim je beg edini življenjski cilj. In ti ponavadi tako uspešno bežijo, da vse življenje ne pridejo tja, kamor želijo in za povrh tudi ne ubežijo temu, pred čemer bežijo.
Ti so tudi najbolj nevarni vsem drugim, ki bežijo, zato da bi nekam prišli, in o katerih bo danes govora.
Pa preidimo k bistvu, k tistim revežem, ki bežijo, ker jih je strah za življenje, ki se poskušajo izboriti za lepši in obilnejši jutri sebe in svojih otrok, ali preprosto poskušajo ostati živi. Preplačajo, kupijo, podkupijo in marsikdaj plačajo z življenjem svoje sanje, svoje želje, svoje predstave o tem, da imajo pravico do polnega trebuha, do svojih misli, do kančka samoodločanja, vere, prepričanja in drugih balastov vsakdanjega življenja in vsakdanjega človeka.
Najdejo zaupanja vrednega človeka s trebuhom, ki je zanesljivo bolj poln od njihovega, in ta se jih milostno in za velik denar usmili ter jim omogoči pot v neznano, pot v novo in hkrati pot v lepše življenje. Po dolgem bolj ali manj zatohlem potovanju v luksuznih kontejnerjih, ogromnih kombijih za trideset ali celo štirideset oseb, krasnih ladijskih podpalubjih z mislijo na sonce in množici drugih bolj ali manj udobnih, domiselnih, zanesljivih in varnih prevoznih sredstev poniknejo v modrem Jadranu ali vzniknejo na svetlo na Balkanu, praviloma blizu slovenske meje, katero je zanesljivo zelo lahko prečkati.
In tako so prispeli. Med domorodce, ki so jim na široko odprli mejo v svojo lepo deželo na sončni strani Alp in nato poskrbeli za te zdomce, begunce ali z modnim izrazom azilante in jih lepo locirali na hladno in v senco.
Ja, kaj pa je pravzaprav vsa ta prihajajoča drhal sploh pričakovala od nas? Mi imamo vendar dovolj svojih lastnih ubežnikov, ubežnikov, ki bežijo sami pred sabo, pred svojo preteklostjo in svojo prihodnostjo. Morda pa bomo kdaj tudi sami spet bežali in takrat bomo imeli o ubežnikih zanesljivo lepše mnenje, lepše besede in več prijaznih čustev. Mar ne?
Dajgmah
MM (moje misli)
•	Ob številnih obljubah s figo v žepu bi lahko Slovenija obogatela - z izvozom fig.
•	Smisel nesmisla je v tem, da v nesmiselnosti najdeš smisel.
•	V politiki nikomur ne zaupaj, a ohrani upanje za zaupanje tebi.
Koroška športna legenda Vinko Cajnko je ponosno slavil 90 let v Rotenturnu in v uradni družbi na občini so bili predvsem rokometaši, ki se še vedno aktivno podijo za žogo. Na seznamu povabljenih je bilo bolj malo »Partizanovcev« - iz nekdanjega TVI Partizan), saj je partizanstvo že davna preteklost. V družbi s preskakovalcem konja Mirom Cerarjem je bil Vinko poskočen kot žrebe, saj se lahko pohvali, da sam skrbi za hišo in vrt. Upravičeno je ponosen na svojo držo ob teh svojih letih.
Slavljencu se je pridružil slikar Karel Pečko, ki je pred Vinkom slavil 8. rojstni dan. Noja, na koncu osmice se napiše ničla, ampak, za božjo voljo, nikar ne omenjajte, NIČ ni nič vredna! Je pa Pečko tudi svojevrsten športnik, saj vsak dan obdela več kot 70 stopnic do dvojega ateljeja, kjer domuje.
Gibanje je osnova Pečkovega ustvarjanju. Ne vemo pa, zakaj ni bil na Vernerjevem koncertu v športni dvorani, kjer je kot gostja nastopila tudi Helena Blagne. Tam bi zagotovo dobil inspiracijo za nove podobe Uršlje gore... Sicer pa je Helena ob nabito polni dvorani poslušalcev iz pretežno zgornje Mežiške doline dobila idejo za samostojni koncert v Slovenj Gradcu, zato za Pečka še nič ni zamujeno.
Nagibna igra:
POIŠČITE SE V PREPIHU
PREPIH je prestopil prag svojega deset let dolgega delovanja. Tudi v prihodnje bomo v našem časopisu nadaljevali z nagradno igro »POIŠČITE SE V PREPIHU.« Če se bo gospa na naši tokratni sliki prepoznala in skušala ugotoviti, kje smo jo fotografirali, jo pri urarstvu in zlatarstvo Staneta Planinšeca v slovenjgraški Katici čaka lep zlati obesek za verižico. Pogoj je le, da se s Prepihom v roki oglasi v zlatarstvu in gospod Stanko ji bo osebno izročil nagrado.
S pomladjo prihajata dan žena in materinski dan. V Urarstvu in zlatarstvu Staneta Planinšeca v slovenjgraški Katici pa vas že čaka bogata izbira zlatih in srebrnih daril za praznike.
Komljanec z dvignjeno glavo...
Fotografija ne laže: župan mestne občine Slovenj Gradec visoko dviguje glavo, saj mu občina uspešno raste in se razvija. Iz občine Slovenj Gradec so zaradi viška kadrov poslali v občino Ravne na Koroškem za direktorico tamkajšnje upravne enote kar svojo občanko. Županja Ivana Klančnik zaenkrat še gleda ob tla, pri sebi pa si misli, da bi po tretjem mandatu (kot Komljanec) pred volivci tudi ona lahko dvigovala glavo. V drugi ligi je zaenkrat še Danilo Vute, podžupan Prevalj, ki pa je tako visok, da vidi preko obeh županov.
Direktorica se
poslavlja
Po dobrih šestnajstih letih vodenja Centra za socialno delo Ravne na Koroškem se je te dni od sodelavcev in Koroške poslovila tudi Zmaga Prošt. Proštova, ki se bo na Primorskem pridružila svojemu možu Ediju Proštu, dolgoletnemu novinarju koroškega dopisništva nacionalnega radija, danes pa dopisnika radia Koper v Novi Gorici, bo novo službo nastopila v Dutovljah, blizu svojega rojstnega kraja.
Natrosil iih ie:
•	Tisti, ki se najbolj znajdejo, se le redko najdejo.
•	Postajam rasist. Ne maram belih.
•	Kadar si sebi napoti, so ti vsi odveč.
•	Že marsikdo je zavozil, ker je prepočasi vozil.
•	Iluzije so kot kozarec. Polne obetov, ko padejo na trdna tla, pa se razbijejo.
Avtocenter Meh GOOD
Velenje, Tel.: 03/ 896 85 24 Audi
Prišel je.
Novi Audi A4.
Vabimo Vas v naš prodajni salon, kjer Vam ga bomo z veseljem predstavili in se z Vami dogovorili za testno vožnjo.
V pričakovanju vašega obiska.
Vas pozdravlja Audi team Avtocentra Meh.
vodovod - toplovod - barve - laki - obloge - parketi - kopalniško pohištvo - baterije
k.
0)
ZOLES d.o.o
TRGOVINA GRAD
-gradbeni materiali-
Javornik 13, Ravne
PE ŽERJAV
-gradbeni materiali-
vodovod - toplovod - barve - laki - obloge • parketi - kopalniško pohištvo - baterije
i^597.2FM^aaiO
lili SLOVENI GRADEC
10 let prepiha 10 let
mo/mo/mo/mo/mo!
od feb mm rmp/cE/
Nastanek te strani je omogočil in sponzoriral:
SLEMENiEK
GRADBENA MEHANIZACIJA IN GRADBENA DELA
.izzsmmammmmmmm
yismmmmmmmmmmm
BREZ SLADKORJA
IZPOD KLOBUKA
V nebesih mora biti strašna konkurenca. Vsi prodajajo dolgčas.
* * *
Slab je šef, ki hoče drugače in ne bolje ter več.
* * *
Veliko zadovoljstvo je biti poskusni zajček poštenjakom z zahoda.
* * *
Marsikdo ima tako veliko srce, da v njem zlahka zgradi mesto le zase.
* * *
Počutite se kot doma, so dejali, ko so ga zaklenili v celico.
* * *
Denar ne smrdi, smrdijo pa tisti, ki se v njem kopajo.
* * *
SAMOMOR
-	Bojim se, da se bo Bojan najbrž obesil.
-	Ker si domišlja, da je plašč, pa še to res ne pomeni, da bo naredil samomor.
-	Res ne, a zdaj je začel zahajati v gostilne in ne vem niti za eno, v kateri ne bi imeli obešalnikov.
PRVA LJUBEZEN
-	Tone, s čim pa se sploh ukvarja ta Slemenškova firma?
-	Mislim, da z nizkimi gradnjami. Vem, da lahko pri njih najameš delovne stroje in da gradijo ceste, kanalizacije, vodovode in sam bog ve, kaj še vse.
-	A tako, jaz sem pa mislil, da imajo predstavništvo za Mercedesova vozila, ko se kar trije vozijo z mercedesi.
-	To je pa zaradi prve ljubezni. Lastnik firme je bil že kot vajenec zaljubljen v mercedese, in nekatere ljubezni so očitno trajne.
Čemu ti bo dober spomin,
če pomniš le slabo?
* * *
Na zahodu nič novega. Na
vzhodu vse osiromašeno.
* * *
Rožnata očala optimizma nimajo rožnate prihodnosti.
* * *
Pomagaj si sam in drugi ti
bodo zavidali.
* * *
Kjer je človek, je tudi
nečlovečnost.
* * *
Vedno je bil točen. Dosledno je zamujal petnajst minut.
* * *
Pusto ne mara mastnega
niti v dovtipih.
* * *
Lažje enakosti med drugačnimi, kot
drugačnosti med enakimi.
* * *
Kjer delijo pravice, je videti
ljudi z velikimi vrečami.
♦ * *
Le bolezen da prednost siromaku.
* * *
Če sprašuješ samega sebe, dobiš mnogo napačnih odgovorov.
* * *
DROBNA ZAPAZNJA
Nekoč so zapirali lopove, zdaj lopovi množično zapirajo rudnike in podjetja.
* * *
Lahko zapornikom. Ko so osamljeni, jih samica nikoli ne zapusti.
* * *
Tuberkoloza je marsikje spet na pohodu. Pri tolikšni skrbi države za zdravje ljudi bo kmalu na pohodu še kaj dosti hujšega.
* * *
Bombe z osiromašenim uranom so po Natovih navedbah skoraj pravi blagoslov za svet. Zmanjšujejo prenaseljenost.
IZ DOMAČIH LOGOV
Bojim se. Ne zase, za demokracijo. Da se bi še komu od Črnjanov zgodilo, kar seje meni, naj nikar ne hodi s polno nakupovalno košarico v črnjansko trafiko. Če bodo ravno takrat v prodajalni tri velike, modre »glavice« z vrha podjetja 3 dva (nekdanji Tobak Ljubljana), bo po hitrem postopku obtožen preprodaje, prodajalki Miciki pa bo morebiti grozila celo odpoved, češ da preprodaja »vročo robo«. No, saj kava, ko je skuhana, je res vroča, a najbrž ne tako, kot so lahko vroče pregrete glave, s pregorelimi varovalkami.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Katera knjiga je imela v letu 2000 na Koroškem največ bralcev?
Med reševalci, ki bodo poslali pravilen odgovor, bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjigo aforizmov Misli iz parterja, ki je ostala iz prejšnjega kroga, v katerem nihče izmed reševalcev ni ugotovil naslednjega preprostega odgovora:
888 = 246 + 642 (twofor sex and sex for two).
AKTUALNO!
Vpis v 1. letnik izrednega visokošolskega strokovnega študijskega
programa JAVNA UPRAVA,
v sodelovanju z Visoko upravno šolo (VUŠ) iz Ljubljane.
Program se bo izvajal na Ravnah na Koroškem.
PRIJAVE ZA VPIS sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem,
Prežihova 24, telefon 02/82 15 073 dO 8. ITiarCa 2001. Pravočasne prijave zagotavljajo izvedbo programa na Ravnah.
STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM
Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu
Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem.
Pokličete nas lahko na
telefonsko številko:
02 82 16 500
naši kraji
ZAHVALA BOTROM ZVONOV V ŠENTFLORJANU V DOLIČU
Septembra lanskega leta so v zvonik cerkve svetega Florjana v Doliču potegnili dva nova zvonova. Vsem botrom in vsem ostalim, ki so pri nabavi zvonov finančno pomagali, se cerkveni svet najlepše zahvaljuje.
Botri zvonov, ki so prispevali 100.000 tolarjev:
Družina Grabner, Kozjak 66, družina Grm, Gornji Dolič 28, Marija Podjavoršek, Gornji Dolič 28/b, družina Rošer-Grabner, Srednji Dolič 37, družina Brodnik-Lopan, Spodnji Dolič 26,	družina Pesjak, Kozjak 71,
družina Javornik, Srednji Dolič 9, družina Pogorevc,	Gornji	Dolič	25/a,	družina
Vocovnik,	Gornji	Dolič	72/a,	družina
Brodnik-Hrastnik,	Srednji	Dolič	43, Vili
Rošer, Kozjak 17 in Dominik Kričej, Tolsti vrh 47.
Po 50.000 tolarjev so prispevali: Janko Šmon, Gornji Dolič 38/b, družina Herlah, Gornji Dolič 44, družina Šumah, Gornji Dolič 38, družina Kotnik-Hof, Gornji Dolič 48, družina Škerlin, Srednji Dolič 30/a, družina Pogorevc -Tempran, Srednji Dolič 44, družina Jamnikar-Grampus, Tolsti vrh 53, družina Rotovnik, Tolsti vrh 36, družina Draga Pavliča, Gornji Dolič 38/b, Anton Ošlak, Gornji Dolič 53/a, družina Brodej, Gornji Dolič 44/a, družina Repolusk, Srednji Dolič 1, družini Ramšak-Rednak, Srednji Dolič 28/a, družina Klinc, Tolsti vrh 38/b, PGD Dolič, člani: Ivan, Poldi, Drago, Miran in Slavica.
Darovalci od drugod: Po 100.000 tolarjev so prispevali: Ivan Osrečki, Ljubljana, družina Ring, Velenje, družina Horvat, sveti Urban Desternik, družina Petkovič, Mestinje-Podplat, Ivan Lahovnik, Velenje in družina Vetrih, Paka pri Velenju.
Po 50.000 tolarjev so darovali: Stanislav
Merzdovnik, Mislinja, Bogdan Gabrovec, Slovenj Gradec, družina Podjaveršek, Ljubljana, družina Rebernjak, Velenje, Jože Podgrajšek, Zreče, družina Glinik-Dešman, Žitara vas, Avstrija in neimenovana.
f+itetf ^Zelene. J>ežeTeJ
/zvdLjd.:
tf.Zupeintie
Uomšk^iot^__________________________PR E P l H
»NE PIŠEM PESMI. SAMO PREPISUJEM ZGODBE IZ ŽIVLJENJA.«
Adi Smolar
»V veliki meri se mora človek sam potruditi za srečo in jaz počnem z vsemi močmi vse, da sva srečna jaz in moja žena, da so zadovoljni ljudje, ki me poznajo, in s tem mislim tudi nadaljevati.
Delam iz srca in ljubo mi je, da so moje pesmi ljudem všeč.«
Začelo se je novo delovno leto našega zelo priljubljenega kantavtorja Adija Smolarja. Njegov prvi koncert po kratkem premoru se je zgodil ob Ivarčkem jezeru nad Kotljami. In kaj je povedal ta človek z odprtim srcem o sebi, svoji družini in seveda o svojem delu?
Nocoj vas poslušamo na Koroškem. Kje pa ste večino svojega časa?
»Zadnje mesece sem bil zaradi svojega glasbenega udejstvovanja zelo odsoten. Zdaj pa sem že kar nekaj časa doma. Skrbim za svojo ženo in dojenčka. Danes je 1. februar, kar pomeni moj začetek dela. V februarju in marcu imam že dokaj napolnjeno. Tako je danes moj prvi nastop po dolgem času in kar prijetno mi je, da ga imam blizu doma, da se mi ni treba daleč peljati in da ga imam pred domačo publiko. To pomeni, da sem dokaj sproščen in da bom imel možnost zaigrati čim več pesmi. S tem jih bom ponovil in bom pripravljen za naslednje nastope, ki me še čakajo.«
To pomeni začetek novega delovnega leta...
»Delovno leto, ki bo dokaj napolnjeno. Tja nekje do junija, saj se je že mnogo ljudi obrnilo name in rezerviralo termine. Kaže, da bom delal v letošnjem letu s polno paro, kot sem tudi prejšnja leta.
In kaj pripravljate? Nove pesmi?
»Zanesljivo bom letos posnel eno novo ploščo. Lani sem posnel samo ploščo za otroke. Od albuma »Je treba delat« je bila torej pavza. Morda bo izšla tudi še ena za otroke, o tem se še nisem odločil, za odrasle pa sigurno.«
Kaj pomeni za otroke in odrasle? Je to namensko delo?
»Razlika je v besedilih. Glasba sama ni drugačna. Imam neko svojo melodiko, ki seje držim. Ampak vsebina na otroških ploščah je seveda primerna otrokom. Na ploščah za odrasle pa je primerna pravzaprav vsem. Vsi, ki poznajo moje plošče, že vedo, kako to gre. Ko izide, jo sprejmejo za svojo in ponavadi je tako, da niti ni velikih generacijskih razlik med poslušalci. A »Jaz ne grem v šolo« je bila namensko otroška.«
Ker sva že pri vsebinah, vas bom vprašala že klasično vprašanje: od kod vam prihajajo ideje. Meni se namreč vaša besedila zdijo kot ene vrste ljudska modrost.
»Prav se vam zdijo. Tudi moji poslušalci znajo prav razbrati te modrosti iz mojih pesmi, kajti s svojimi besedili želim nekaj povedati in kot kaže, mi tudi uspeva, saj mi marsikdo reče, da je tudi kakšno mojo pesem ali refren lahko uporabil v svojem vsakdanjem življenju. In to je moj namen. Ne predvsem žugati in poučevati, ampak namigniti na boljše rešitve, ki jih človek lahko v življenju s trezno presojo uporablja, da je bolj srečen.«
Kaj nas še čaka, kakšen biser modrosti? Nocoj in pa nasploh...
»Nocoj smo začeli koncert bolj tako: »Je treba delat« in o tem, kar zadeva odnose med moškimi in ženskami, dotaknili se bomo, kako je škodljivo pretirano uživanje alkoholnih pijač, potem bomo malo čez politike udarili (smeh)...pač moje pesmi so zelo različne, kot je tudi življenje zelo pestro. Včasih se (ali pa kar dostikrat) pohecam in pravim: »Ne pišem pesmi. Jaz samo prepisujem zgodbe iz življenja.« Življenje jih nudi, jaz pa jih
prepisujem. Idej je mnogo, saj je življenje vsakega posameznika zelo pestro, če le zna odpreti oči, če zna prisluhniti, če zna razmišljati o stvareh, ki se ga lotevajo oz. ki se ga tičejo. Potem tematik ne zmanjka.«
In o novi plošči...
»Kar pa zadeva ploščo, ki jo mislim delati, menim, dajo bom naredil letos bolj lahkotno, ker je »Je treba delat« bila dokaj resna. Besedila so bila predvsem angažirana in mislim, da se lahko poslušalci tudi malce spočijejo in da ni treba biti preveč moralističen. Zato bom naredil bolj zabavno ploščo. Vendar iz svoje kože ne bom mogel, zato bo verjetno tudi v tistih šaljivih pesmih kaj takega, kar bo precej resno.«
Ali še zmeraj vse postorite sami?
»Ja, no ... doma mi žena tudi pomaga prati posodo itd. Ko je prišla iz porodnišnice, sem delal vse sam skoraj dva meseca. Tudi kuhal, pospravljal, likal in take stvari. Zdaj mi žena stoji ob strani. Kar zadeva glasbeno udejstvovanje, pa delam sam. Pišem glasbo, tekste, aranžmaje. Mislim, da ne potrebujem pomočnika.«
Seveda, to se vidi tudi po odzivu publike. Da nadaljujem: življenje se je z rojstvom sina verjetno malo spremenilo, kajne?
»Še lepše je. Že prej je bilo lepa, ampak zdaj je še lepše. To novo bitje, ki me čaka doma, mi je dalo gromozansko voljo do življenja in do vsega lepega, kar bi težko opisal z besedami. Mislim, da to doživljajo vsi novopečeni starši. In iskreno privoščim vsem ljudem, da doživljajo tako lepe trenutke. Ko se porodi novo življenje, nebogljeno bitjece, ki je prepuščeno na milost in nemilost, ne moreš drugega, kot skrbeti zanj in ga imeti rad. In jaz počnem to z velikim užitkom.«
Koliko je fantek zdaj že star?
»Trinajstega bo star osem mesecev. Tako daje že dokaj velik, zelo se odziva, če mu kaj pokažem. Ve, kje je lučka, in pogleda proti lučki, ve, kje je ribica, Lumpija že pozna, to je naš ptiček. Iz dneva v dan je bolj prikupen in bolj moj in prav z nestrpnostjo že čakam prve besede in seveda potem, ko bo shodil, za kar kaže že zdaj veliko željo. Zato nas čakajo še zelo lepi trenutki, če bo le zdravje, če bodo okoliščine takšne, da nam bodo to dopuščale. Ampak v veliki meri se mora
človek sam potruditi za srečo in jaz počnem z vsemi močmi vse, da sva srečna jaz in moja žena, da so zadovoljni ljudje, ki me poznajo, in s tem mislim tudi nadaljevati.«
S tem ste mi že odgovorili na polovico vprašanja, ki sem ga hotela postaviti. Toda vseeno: kako vaša družina spremlja vaše glasbeno delo, mislim nasploh, ne samo, da ste odsotni, tudi konkretno glasbo in uspehe?
»Ja, glasbeni uspehi so se do zdaj nekako že nabrali. Nastopam že 20 let. Zadnjih deset let sem medijsko znan in tega so se domači že privadili. V začetku je bilo opaziti nekakšno evforijo s strani mojih staršev. Zdaj smo se že malo navadili, kar pa je prav. Kajti pretirano biti evforičen nima biti smisla vtem našem minljivem življenju. Pretirano se trkati po prsih, da nekaj predstavljaš, se mi zdi banalno zato, ker: ti uspehi so prijetni, niso pa merodajni. Pogoj za srečo ni moj glasbeni uspeh, ampak predvsem razumevanje znotraj družine. Razmišljam, da tudi, če bom prenehal z igranjem, ne pomeni, da me bodo starši ali sorodniki imeli manj radi, ampak me bodo imeli radi takšnega, kot sem. In to je predpogoj. Se pravi: človeka imeti rad zaradi tega, kar je, in ne zaradi tega, kar počne oziroma kako je uspešen v tem delu, ki ga počne.«
Kaj pa konkretno glasbo in besedila, ideje, kako njih komentirajo domači?
»V glavnem sta moja starša, ki sta največja kritika, poleg moje žene seveda, kar zadovoljna z mano. Ponosna sta na to, da sta vzgojila zdravega človeka, ki zna razmišljati s svojo glavo, ki sicer izgleda malo čudno, po tej plati še zmeraj nismo čisto zadovoljni (smeh). Predvsem mama si želi, da bi se kdaj ostrigel, čeprav zdaj se je že sprijaznila s tem, da je moj videz tak, kot je. In
zdaj bi ga bilo tudi škoda spreminjati, ker so me ljudje sprejeli takšnega, da izgledam malo drugače. Kar pa zadeva glasbo, so prvi žena, starši, tisti, ki živijo v moji okolici in slišijo nove pesmi. In z velikim veseljem opažam, da nekako znam povedati tisto, kar tudi sami mislijo. Tudi to je pokazatelj, da bodo pesmi uspele. Če so všeč moji ženi, če so všeč mojim staršem, mojim nečakom in nečakinjam, ki jih imam, potem nekako vem, da sem s pesmimi zadel ta pravo noto, da se bodo pesmi prijele. A moram povedati, da ko pišem pesmi, nikoli ne razmišljam o tem, da bi skušal z njimi ugajati vsepovprek. Delam iz srca in ljubo mi je, da so ljudem všeč, ni pa to predpogoj za moje delo. Tak kot sem, tak bom ostal. Delal bom, dokler bom ljudem ugajal, če pa ne bom več, pa bom počel kaj drugega.«
Dekleta so mi naročila, naj vas vprašam, kaj ste po horoskopu.
»Po horoskopu sem oven, vendar nisem čisto ta pravi oven. Ker sem rojen 25. marca, vlečem malo še tudi na ribi. Ribi sta bolj umirjeno znamenje, oven je bolj divji. Jaz sem bolj miren človek, občasno pa divji, se pravi sem ena mešanica.«
Kakšno se vam zdi vzdušje danes, tu v »Paver pabu«?
»Prijetno. Polno je (ljudi, op.p), to je že predpogoj za prijetno druženje. Malce jih moram še razživeti, da bodo z mano tudi kaj zapeli. Mislim, da se obeta zelo prijeten večer.«
Seveda, to vprašanje še ni na mestu, ker je šele začetek koncerta.
»Eno uro sem že igral. Do zdaj še nihče ni pobegnil, celo prihajajo. To je dobro znamenje.«
AJDA PRISLAN
KMETIJA OB MEJI
Korošci imamo to srečo, da živimo le za dobri dve pedi od meje z Avstrijo, ki se razprostira največ po vrhovih in globačah, vse od Radeljskega prelaza, preko Kozjaka, Tolstega vrha Šentanela, do Rehta nad Mežico in se vije pod Matjaževo Peco do Olševe...
Nekega poznojesenskega dne me je pot na štirih kolesih povsem slučajno zapeljala po sicer resnično lepi, široki cesti iz Mežice proti mejnemu prehodu pri Rehtu. Želel sem se odpeljati v Libuče, pa sem pri Rehtu zvedel, da je mejni prehod odprt le tja do osemnajste ure. Bilo je torej premalo časa.
Domačija, ki sicer na zunaj izgleda kot manjša kmetije in kot sem v prijateljskem pogovoru izvedel od Štefana Čepina, meri vsega štiri hektarje zemlje; v glavnem je to obdelovalna zemlja (njive), kar seveda še zdaleč ne bi bilo dovolj za preživljanje družine. Ker pa je bil gospodar kar 35 let »knap«, pa ne v pravem pomenu besede, saj je svoje delo opravljal v tovarni strojne opreme, sije kljub temu prislužil že dodatno bonificirano delovno dobo za polno upokojitev.
Štefan je moral še v času, ko je bil redno zaposlen in ko mu je bilo vsega 22 pomladi, prevzeti od stare matere Marije dokaj dotrajano domačijo. Takoj se je lotil temeljite obnove in uspelo mu je, da je odprl, kot se temu reče, manjšo turistično kmetijo, kar so mu omogočali zelo veliki notranji prostori. Poleti ob številnih obiskih pripravi zabavo tudi kar na dvorišču, kjer ima šank, pa tudi plesišče...
Sicer pa - ravno ko sem odhajal od Rehta, se je tja gor s kombijem pripeljala vesela druščina mladih ljudi.
Franjo Hovnik
Pomoč mladim:
DNEVNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
Center za socialno delo Ravne na Koroškem je januarja odprl prenovljene prostore dnevnega centra za otroke in mladostnike.
Otroci in mladostniki so ueseli prenovljenega prostora
Dnevni center za otroke in mladostnike je eksperimentalno razvojni projekt Centra za socialno delo Ravne na Koroškem, ki pote-
ka od leta 1996 dalje. Namenjen je kontinuirani dnevni obravnavi otrok in mladostnikov v starosti od 7 do 16 let s posebnimi potrebami. Mladim daje ustrezno pomoč in
podporo in jim omogoča nadaljnji razvoj v matičnih družinah.
Za potrebe Mežiške doline so oblikovali šest malih vrstniških skupin. Na Ravnah na
Koroškem je v treh vrstniških skupinah vključenih 23 otrok. V Črni na Koroškem, Mežici in na Prevaljah delujejo po ena vrstniška skupina v vsakem kraju.
Delo poteka v skupinskem delu v malih vrstniških skupinah, individualnem delu s posameznikom, timskem delu in skupinskem delu z družino.
Neposredni cilji programa so pomoč otrokom pri premagovanju razvojnih kriz in težav, izgrajevanje pozitivne samopodobe in dvigovanje otrokove samozavesti, spoznavanje razsežnosti lastne osebnosti, pridobivanje delovnih in učnih navad, pomoč otrokom pri premagovanju odporov do šole in do obveznosti v družini, vzgoja mladih za strpnost in dobre medsebojne odnose in konstruktivno preživljanje prostega časa.
Za izvajanje vzgojnih vsebin skrbijo strokovne delavke Centra za socialno delo in laične strokovne izvajalke pod mentorstvom socialne pedagoginje. V izvajanje programa pa vključujejo tudi prostovoljce. Programje financiran s strani občin, Zavoda za zaposlovanje - pilotski projekt »Tisoč novih možnosti« - in Ministrstva za delo družino in socialne zadeve. Podpirajo ga številni donatorji. Program se je doslej potrdil kot dobra sistemska pomoč otrokom in mladim s posebnimi potrebami. -ip
LITERARNI RAZPIS
Revija Mentor razpisuje natečaj za 29. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila morajo v treh izvodih poslati do 10. marca 2001 na naslov
JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih medobmočnih srečanj, najboljši pa še na državno srečanje,
ki bo oktobra v Murski Soboti.
Najboljšemu avtorju bomo natisnili knjižni prvenec, ki bo predstavljen na naslednjem, 30. srečanju leta 2002.
Podrobnejše informacije na telefonskih številkah:
01/24 20 500 ali 24 10 516
IZ ŽIVLJENJA KLUBA KOROŠCEV LJUBLJANA
ŽIVLJENJE KLUBA TEČE DALJE...
S pesmijo smo vstopili v novo tisočletje Piše:Renata Picej
Najlepše je koncert opisal luek Krpač, z besedami: »Ni kaj - koncert uspel! Akustika dobra, dvorana nabito polna, Janko (mag. Arah - predsednik KKL, op. avtorice) pa zopet odličen!«
Carinthia Cantat, mešani pevski zbor iz Slovenj Gradca, ki je zapel v petek 19. januarja v atriju poslovne zgradbe delniške družbe Hermes Softlab v Ljubljani, je zaznamoval naše prvo letošnje druženje. Začeti leto s pesmijo in za njim stoletje in celo tisočletje, je nekaj posebno lepega. Če bi prisluhnili Aboridžinom - avstralskim domorodcem, potem se nam zagotovo nebi moglo zgoditi prav nič boljšega. Po njihovi filozofiji naj bi bilo življenje ena sama ljuba pesem in komunikacija med ljudmi naj bi potekla preko pesmi in petja. Peti drug drugemu in - zemlji, to naj
Več kot 50 članov KKL je prisluhnilo pesmi Korošcev
Posnetki: Ivek Krpač
bi bilo tisto pravo...! A Evropa je daleč in tudi Aboridžinov je čedalje manj... Pa tudi pesmi je vse manj in manj, celo na Koroškem; tako se vsaj zdi ...
Zato smo bili toliko bolj veseli nastopa zbora Carinthia Cantat, kar v prevodu pomeni Koroška poje, ki je v Ljubljani navdušil s koroškimi ljudskimi (Ko b’jaz vedava, Luba vigred se rodi, Ta dum’1-ca je zvomlana...), klasiko (Ergebung, Ave Maria,...) in presenetil celo z japonsko pesmijo. Dekleta in fantje, ki se vsako leto potrudijo in svojim poslušalcem pripravijo nov repertoar, ki vsebuje umetno in ljudsko pesem različnih glasbenih obdobij, avtorjev in narodov; (od klasike do svetovnih uspešnic), pri tem ne pozabljajo na domačega velikana samospevov in Hugu Wolfu v čast in nam v užitek, posežejo tudi z njegovimi mojstrskimi deli.
Za okroglo mizo - o dohodnini
Prvo redno mesečno srečanje v letu 2001 smo namenili dohodnini in v restavracijo Turist povabili Petro Mlakar. Domačinka iz Mislinje prihaja iz družine Tasičevih in se je z dušo in telesom že davno zapisala financam. Najprej je s svojim delom ugotavljala, kako s financami ravnajo in izpolnjujejo svoje obveznosti do države drugi. Skozi budno oko SDK-ja, kasneje na Agenciji za plačilni promet in končno tudi na Davčni upravi RS, je spremljala finančne dogodke, vse dokler ni na podiplomskem specialističnem študiju odkrila svojih strasti na področju javnih financ in davčnega svetovanja, ter postala davčna svetovalka.
Ker se neustavljivo bliža 31. marec, dan D za oddajo davčne napovedi, je bilo njeno predavanje o posameznih določilih iz Zakona o dohodnini (davčni zavezanec, osnove za dohodnino, zakonske možnosti za zmanjševanje osnove...), poleg predstavitev davka od dobička iz kapitala in različnih praktičnih primerov, zelo zanimivo.
Bliža se Koroški ples
7. februarja se je na svojem prvem letošnjem sestanku zbral upravni odbor kluba in večino časa posvetil Koroškemu plesu, ki bo tudi letos drugo soboto v mesecu marcu. 10. marca ob 19. uri se bodo tako znova odprla vrata hotela Slon Best Western, kjer bo ansambel Gala Wictory Orcester zaigral za ples, zabavno-plesno prireditev pa bodo popestrili gostje: Marijana Mlinar z Raven in pevski zbor Kralj Matjaž iz Libuč pri Pliberku. Kot vedno bodo tudi letos možne rezeravcije na recepciji hotela oz. na sedeže KKL v Ljubljani.
Koroški ples, sobota. 10. marca 2001, Hotel Slon Best Western. Ljubljana, ob 19. uri
Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec:
Začenjajo program gostinsko-turistični tehnik
Ivo Škodnik, ravnatelj Poklicne gostinske in lesarske šole Slovenj Gradec
Poklicna gostinska in lesarska šola, ki deluje v sklopu največje srednješolske ustanove na Koroškem - Šolskega centra Slovenj Gradec, doživlja spremembe. Minulo jesen so se preselili v nove in prenovljene prostore ter pridobili nekaj nove opreme za poučevanje strokovnih predmetov v gostinstvu, kar jim je uspelo z naložbo desetih milijonov tolarjev; od tega so tretjino ustvarili sami z gostinskimi storitvami in prostovoljnim delom pri obnavljanju, sicer pa so jim prisluhnili donatorji. Ko bo obljubljeno
| prispevalo še šolsko ministrst-I vo, bodo opremili tudi sodobno ' učilnico kuharstva, je uvodoma dejal ravnatelj Ivo Škodnik .
V programu gostinska dela (kuhar, natakar, kuhar in natakar skupaj) je vpisanih 190 bodočih gostincev. Novost v prihajajočem šolskem letu pa bo nov, nadaljevalni program gostinsko-turistični tehnik, ki so ga na Koroškem želeli že vrsto let. Z njim si obetajo hitrejši razvoj gostinstva in turizma v regiji, ki si ga tukajšnje občine seveda obetajo, poleg tega bodo mladi domačini, tudi tisti z boljšim uspehom raje izbirali gostinsko šolo, saj bodo po končanem programu »3 + 2« lahko nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah. Posebej pomembneje, da gre pri tem programu za strokovno nadgradnjo znanja gostinstva, in ne le širjenje obzorja.
V zadnjem obdobju je vpis na programu gostinska dela pričel upadati, zato so nedavno povabili učence vseh osnovnih šol Koroške in Velenja, ter njihove svetovalne
delavce k Dnevu odprtih vrat. Predstavili so nove prostore, dijaki kuharji in natakarji pa so pokazali svoje spretnosti. V bodoče načrtujejo praktični pouk izvajati še v sodelovanju z gostinskim lokalom, ki bi ustrezal standardom hotela. Dijakom šola ne more nuditi vsega potrebnega za praktično učenje, saj je to zanje predrago, poleg tega pa bodo mladi gostinci dobili še več ur dela z gosti. S tem nameravajo prebroditi vrzel, ker dualni sistem tod ni zaživel. Srečujejo se stanjem, ko je delovnih mest dovolj, ni pa zanimanja za učence (»vajence«,op.p.) v gostinstvu. Kompromis ostaja delovna praksa .
Oddelek gostincev je, prav tako kot lesarski oddelek šole, vključen tudi v obmejno sodelovanje poklicnih šol. Ob posredovanju Slovenske gospodarske zveze iz Celovca so našli skupne interese s poklicno gostinsko šolo Oberwollanig iz Beljaka. Izmenjujejo strokovno literaturo in izkušnje s praktičnim poukom. Maja meseca bodo skupaj sodelovali na tukajšnji razstavi kulinarike, pridružila pa se jim bodo še avstrijska podjetja , ki jih zanima naše tržišče, je povedal ravnatelj Ivo Škodnik.
Samo Šavc
Radlje:
VEČER LIKUSA
Prostori radeljske knjižnice so že nekako tradicionalno enkrat letno prizorišče, kjer vidimo, slišimo ali preberemo najnovejše ustvaritve že pretežno starejše generacije piscev, risarjev in pesnikov Koroške pokrajine. Za vzorček pa je vedno tudi kakšen gost, tokrat iz Šaleške doline, poznamo pa tudi dobrodošle prišleke od drugod. Skupaj osemnajst sodelujočih.
Tako je zagledal luč sveta in letošnjo predstavitev tudi njihov zbornik, zbran in urejen v okviru Likusa. Lepa, zajetna in prav zanimiva knjiga.
Letošnja predstavitev pa je imela še eno posebnost. Pevci z Ojstrice (ali že veste, da ima tam v teh planinah pevska in glasbena kultura že dokazano več kot stoletne korenine) so v glas in melodije spremenili kar pesniške predloge tukajšnjih pesniških ustvarjalcev. Pesmi prireja in jih vodi domačin Oto Čeru, kmet, ki se ob večerih, kot pravi, ne spravi pred televizor, pač pa išče rime za najlepše pesmi.
Zares so lepo popestrili večer. Marsikomu od številnih obiskovalcev pa so nemara dali tudi konček korajže, da zapiše in ohrani marsikaj
Zbrana najboljša, najbolj ustvarjalna koroška peresa
lepega iz naše še ne tako davne preteklosti, ki bi brez takšnih ljudi nedvomno utonilo pod kupi sodobnih književno pesniških brstenj, ki k sreči vznikajo tudi v naši pokrajini.
Prireditev je vodila in povezovala radijska napovedovalka Slavica Pečovnik - Urh. Predstavili pa so se: Barbara Ješovnik, Marija Sekirnik, Jerica Smolčnik, Anton Kobolt, Ivan Smolčnik, Mihaela Lenart, Terezija Jaser, Ana Gracej, Stanko Hovnik, Kristina Rozman, Berta Rupčič. Marijana Vončina, Marija Šol, Mihaela Mravljak, Štefan Smolar, Ivan Hemun in Marko Rutar.	Kristl vaiti
PREPIH______________________________^^^^azgledi
Tiski:
KOROŠKI FUŽINAR
Naložba desetletja v Slovenskih železarnah, to je nova kovaška linija v Metalli oz. kovačnici na Ravnah - namenu so jo predali 7. decembra 2000 - je bila povod tudi za prvi članek v zadnji številki Koroškega fužinarja. Vladimir Macur je predstavil vse kovaške stiskalnice na Ravnah v letih 1950 - 2000.
Na železarstvo se nanašata tudi druga dva prispevka:	Jože Borštner predstavi
Thurnove železarne od začetka do 1. svetovne vojne, Andreja Rustja pa izdelke železarne na Prevaljah za potrebe železnic. V bolj oddaljeno preteklost se v nadaljevanju ozirata vsaj še dva članka: Lan in ovca pripovedujeta zgodbo o Korošcih iz preteklosti (zapis Natalije Vrečer o razstavi Ko bo cvetel lan, ki jo je v začetku lanskega leta v Koroškem	muzeju postavila Irena
Destovnik) in Poglobljena podoba koroških
revolucionarjev med obema vojnama (Marjan Kolar predstavi svoje razmišljanje o poglavju knjige Danila Slivnika Potnikovo poročilo, Ljubljana 1999, v katerem je beseda o predvojnih komunistih Rudolfu Slivniku in Ivanu Kokalu Imretu).
Sledi zapis Miroslava Osojnika ob 80-letni-ci prežihoslovca in pisatelja Draga Druškoviča - Roka Ariha, nato pa poročila o Slovenskem knjižnem kvizu 2000, ki se je nanašal na Prežiha in Koroško (piše Darja Molnar), o prevaljskih slovesnostih ob 20-letnici smrti Leopolda Suhodolčana (o odkritju spominske plošče bralni znački in pisateljevega doprsnega kipa v Spominskem parku piše Greta Jukič), o prvih petih letih Večerov ob treski v Mežici (piše Ajda Vasle) in o I. pesniški olimpiadi v Dravogradu (piše Jasmina Cigrovski).
V nadaljevanju se dva zapisa nanašata na
šolstvo: iz zloženke, izdane ob jubileju, o 40-letnici OŠ Juričevega Drejčka na Ravnah in iz šolske kronike, izpod peresa Martine Podričnik, o šolskem letu 1999/2000 na podružnični OŠ Javorje.
Pred reportažama Majde Kotnik Verčko o obisku finskih knjižnic in Simone Javornik o Unescovem likovnem kampu v Romuniji uredništvo objavlja še zapis Janeza Mrdavšiča o krajevnih imenih v Mežiški dolini, sledi pa razmišljanje Davorina Jurača o esperantu, poročilo o prvem letu Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ter predstavitev nove Koroške planinske poti, vodnika in dnevnika po tej poti (piše urednica Fužinarja Andreja Čibron Kodrin).
Času izida primerno se ta številka Koroškega fužinarja zaključuje s horoskopom za novo leto.
H. Merkač
Mlado življenje v sodobnem svetu
Življenje. Splet norosti, bolečine, ljubezni, sreče in vseh mogočih stvari. Če se sprehajaš po ulici sredi lepega dneva in malo bolj opazuješ ljudi okoli sebe, se zazdi, da življenje postopa onkraj njih. Vsi nekam bežijo. Domov kuhat, v službo, po otroka v vrtec, plačat račune,... hitijo, hitijo, hitijo, da med vsem tem hitenjem ne opazijo več lepega dneva, ne opazijo povožene mačke in ne čutijo več, kako je veter pravzaprav nežen, ko se zaletava ob nas ali mi ob njega. Življenje brez življenja. Nekateri so ob tem morda celo srečni, ker imajo službe in plače in lahko kupujejo v Mercatorju in Šparu, in v Celovcu in Grazu!
In mi mladi smo del tega sveta, nekateri hitijo skupaj s hitečimi, polni idej o tem, kako čimprej do denarja, do visokega položaja v službi in na družbeni lestvici. Ampak, ker je na našem planetu že tako narejeno, da morata za vsako stvar obstajati dve strani, so tukaj še mladi, ki ne hitijo, ki so tako imenovani »problemi«, velikokrat popolnoma neutemeljeno. Kajenje, alkohol, droge, drugačen stil oblačenja, razmišljanja ... vse to narašča, tega se vsi zavedamo in lahko tudi opazimo, če opazujemo. Posledice so različni članki na te teme, doma pa pogovori ali prepiri.
To je skoraj tako, kot pri slabih ocenah.
Dobiš nekaj pokončnih smrekic v redovalnico, se pripravljaš en teden ali malo več, da bi povedal staršem, ko se končno le opogumiš, sledi vik in krik, no, včasih za spremembo pa tudi ne. Mi kajpak obljubimo, da se bomo bolj učili, vzamemo nase kakšno malo kazen, pa je zadeva končana. Večinoma niti ne utegnemo povedati, kako slabo se počutimo, kako nas grize vest... in tudi če bi utegnili, nimamo komu. Do naslednjega šusa. Ne vem, zakaj se nihče ne vpraša - zakaj? Zakaj ima mlado bitje toliko negativnih, zakaj je izbralo droge, zakaj počne to in ono. Večina vidi samo dejanja, ki ne ustrezajo družbenim normam in se ne skladajo z zahtevami staršev. Morda je tako zato, ker v vsej tej gonji današnjih dni ni več časa, da bi prisluhnili in poskušali razumeti tudi mlajše od sebe. Samo obtožujemo in kritiziramo. Drug drugega.
Marsikdo poreče: saj ste mladi, kaj se vendar pritožujete. Mladost je že lepa stvar, preveč ljudi pa pozablja, da biti mlad ni tako lahko in preprosto. Mi imamo prav tako skrbi, ki se nam zdijo v tem trenutku, ki ga živimo, velike in pomembne. Če jih zaupamo komu starejšemu, obstaja velika verjetnost, da se nam bo smejal in rekel, kako si še neumen. Že res, da se nam bodo morda zdeli ti problemi in skrbi nekoč
neumnost in nesmisel, ampak ta čas šele pride, v naši zdajšnjosti pa se moramo, prav tako kot vi, ukvarjati z morečimi zadevami, ki nam ne dajo spati.
Tehnika, vsa nenormalno podrobna snov v šolah, starši, prijatelji, ljubezen, pomanjkanje denarja, vse te stvari povzročijo v naših glavah zmedo, kaos, zaradi katerih počnemo čudne in nore stvari. Poskušamo in se trudimo biti dobri, kakšno pot pa izberemo, je naša stvar.
Razumemo veliko stvari, v kar pa nikakor nočete verjeti. Preprosto je reči: »...ah ti tega ne razumeš, si še premlad«. Nočete razumeti, da lahko razumemo, kljub mladosti. Življenje v vsakem dnevu ponuja toliko stvari, ki jih je treba samo sprejeti, in mi grabimo po teh stvareh, se od njih učimo in si nabiramo izkušnje. Drugačne od vaših. Lepše, slabše, bolj nore... Saj tako vendar mora biti, drugačnost nas dela zanimive. Kako bomo izražali svoje želje, odnos do sveta, je naša lastna in zavestna odločitev. Vsak je svet zase. Na nas vseh je, da to spoštujemo.
Gradimo svoje svetove v oblakih in na realnih tleh. Živimo trenutke sedanjosti, živimo svobodo, živimo življenje. Tega pa se ne da obtoževati. Na nas bo jutri stal svet, pa če to hočete ali ne.
KAJA BREZOČNIK
^sjjort^_____________________________PREPIH
NK Korotan:
CILJ JE SREDINA LESTVICE

Uroš Plaznik in Peter Stočko kandidirata za mesto v ekipi
Nogometaši prevaljskega Korotana se zavzeto pripravljajo na začetek spomladanskega dela sezone. Ta se za modre začne v Celju, kjer bodo gostje CMC Publikuma, na klopi katerega sedi stari znanec Korošcev Marjan Pušnik. Posledica slabšega mesta na prvenstveni lestvici so bile tudi nekatere spremembe v igralskem kadru. Vrste Korotana so zapustili Boškovič, Bukovec, A. Dvoršak, Jeršin, Zec in Romun Popescu. Novi igralci v modrem dresu so Aleš Majcenovič, Elvis Šahmanovič, Matjaž Todorov, Živojin Vidojevič, kot zadnji pa se je ekipi pridružil Selvad Kujovič. Ker jesenski del za Korotan zagotovo ne sodi v rubriko	uspešnih
nastopov, osmo mesto po prvem delu je manj od pričakovanj uprave, navijačev in tudi igralcev samih, so se tudi priprave za nadaljevanje prvenstva začele zgodaj.
najtežji tekmi v Leobnu, Jarc z prikazanim zadovoljen, saj do takrat niso opravljali omembe vrednega treninga z žogo. Treningi so v prvem delu priprav potekali dvakrat dnevno, tudi ob dnevih tekem pa so dopoldne opravili trening, ponavadi še težji kot običajno. Tako je Jarc že na samem začetku vsilil peklenski ritem dela, ki seje nadaljeval tudi v drugem delu priprav.
V ANKARANU NADALJEVALI ZAČETO
Za bazo drugega dela priprav si je strokovno vodstvo izbralo Ankaran, kamor je odpotovalo 22 igralcev, med njimi dva kadeta, Jure Lesjak in Denis Čurič. Program dela je bil v Ankaranu enako pester kot na Prevaljah, z razliko, da je bilo tekanja dovolj in je bilo večino časa namenjeno treningom taktike in delu z žogo. Treninge so opravljali na igrišču v Dekanih, kljub slabemu vremenu in terenu pa je bil tempo dela celotnih sedem dni visok.
Hitro seje pokazalo, da so bili igralci lačni žoge, z garanjem na treningu pa dokazali, da se vsi zavedajo pomembnosti dobre priprave pred nadaljevanjem prvenstva. V sklop priprav so sodile tudi pripravljalne tekme, Jarc pa je ostal zvest tradiciji in pred vsako opravil še dopoldanski trening. Do
Jure Lesjak in Denis Čurič, mlada kadeta v vrstah Korotana
Med 14-dnevnim odmorom so igralci delali po posebnih individualnih programih, prvo testiranje pa je bilo opravljeno na samem začetku priprav. Poleg trenerja Boruta Jarca je testiranje in kasneje celoten ciklus priprav budno spremljal doktor Brane Breznikar. Slednji je bil že na začetku z učinkom zelo zadovoljen, tudi novinci pa so se dobro vključili v program dela. Prvi ciklus priprav, Korotan jih je opravil doma, je bil namenjen predvsem dobri fizični pripravi. Poleg rednega nabiranja kilometrov, v ravenskem parku se jih je nabralo blizu dvesto, in dviganja uteži, so v tem delu odigrali tri prijateljske tekme.
Po zmagi v Mariboru proti Železničarju je sledil neodločen izid proti avstrijskemu drugoligašu iz Leobna in za konec še poraz na povratni tekmi proti Želežničarju. Čeprav rezultat v tem obdobju ni bil poglavitnega pomena, je bil predvsem po
sedaj najmočnejšo tekmo je Korotan odigral v Dekanih proti Olimpiji. Tekma je bila odigrana v močnem vetru in na razmočenem terenu, zmagovalca pa je z strelom iz enajstmetrovke v prid Ljubljančanov odločil Rakovič. Tekma proti Izoli, vodilni ekipi primorske lige, ni bila pravi test za Korotan, zmaga s 4:0 je bila zanesljiva. S tremi lepimi zadetki se je izkazal Simon Baranja, končni rezultat pa je postavil Ravenčan Peter Stočko. Slednji je na pripravljalnih tekmah spretno izkoristil vsako ponujeno priložnost za dokazovanje.
Na tekmi proti Čeliku iz Zenice se je pri nekaterih igralcih že poznala utrujenost nenehnega
treniranja, končni rezultat in poraz z 1:2 pa je bil postavljen že v prvem polčasu. Strelec za Korotan je bil povratnik Živojin Vidojevič. Pred prijateljsko tekmo proti Jadranu iz Dekanov so dobili igralci Korotana prvi dan za regeneracijo. Tekmo so začeli slabo, domači so povedli, a nato niso zdržali pritiska igralcev Korotana. Za preobrat je poskrbel Boštjan Slavec z dvema zadetkoma.
Na tekmi je Jarc dal prvič priložnost kadetoma Čuriču in Lesjaku. Oba sta upravičila pričakovanja, Lesjak pa je ob koncu tekme z prvim zadetkom v članski kategoriji tudi postavil končni izid. Za konec priprav so odigrali še tekmo v Kamniku in visoko zmagali. Končni rezultat je bil 8:1 (Šahmanovič 3, Begič, S. Baranja, Stočko, Kujovič, Slavec).
NA TEKMO SAMO ŠTIRINAJST IGRALCEV
Jarc je s potekom priprav lahko zadovoljen. Novinci so se dobro vključili v ekipo, sedaj se mora ekipa samo še dobro uigrati. Čeprav realizacija še ni najboljša, so igralci do sedaj pokazali veliko mero volje do dela, svoje pa je naredila tudi konkurenca v ekipi. Ta je za razliko od prejšnjih let precej večja, saj za skoraj vsako igralno mesto kandidirata po dva igralca.
Na pripravljalnih tekmah so možnost dokazovanja dobili vsi, kdo jo je najbolje izkoristil, pa bo znano kaj kmalu. Zanimivo je, da se je trener modrih odločil, da bo v spomladanskem delu na tekme odpeljal samo štirinajst igralcev plus rezervnega vratarja in ne več osemnajst. Kljub temu mesto v prvi postavi ni rezervirano za nikogar, razveseljuje pa dejstvo, da za mesta v ekipi enakovredno kandidirata tudi mlada Uroš Plaznik in Peter Stočko. Pred »karantanskimi knezi« je vsekakor zanimiva pomlad. Igralci so v preteklosti že dokazali, da lahko ob pravilnem pristopu premagajo vsako ekipa. Pred nadaljevanjem prvenstva je trener Korotana povedal:
»Pričakujem, da bo ekipa zrelo in odgovorno odigrala vseh 90 minut od prve do zadnje tekme. Upam, da bo delovala disciplinirano in homogeno še posebej v najtežjih trenutkih posamezne tekme, kar je izrednega pomena, in skozi to iskala svojo pot do zmage.«
Bogdan Tušek
Zanimiv turnir v malem nogometu na Prevaljah
v	v
KOROŠKI DIREKTORJI ZNOVA NAJBOLJŠI
Zahvaljujoč prizadevnemu novinarju nacionalne televizije, Prevaljčanu Tomažu Ranču in njegovim sodelavcem je bila na dan slovenskega kulturnega praznika v dvorani na Prevaljah zanimiva športno - rekreacijska prireditev. Na turnirju v malem nogometu, ki je postal že tradicionalen, so se zbrale ekipe koroških direktorjev, novinarjev, policajev in ekipa slovenskih duhovnikov. Tekmovanje, ki je trajalo domala dobršen del dneva, je z zanimanjem spremljalo precejšnje število gledalcev, ki so na koncu pozdravili letošnje zmagovalce - koroške direktorje.
V prvi tekmi turnirja so direktorji premagali policijo z 2:1, v drugi pa so duhovniki v zadnjih minutah tekme dosegli dva gola in izničili minimalno vodstvo novinarjev ter zmagali prav tako z 2:1.
Hotuljski župnik Milan Plohl, ki je odlično zaigral v ekipi duhovnikov,
je po končani tekmi zmago svoje ekipe komentiral z besedami: »Vidite, še je Bog«.
V tekmi za 3. mesto so se nato policisti znesli nad »sedmo silo« in jo premagali kar s 6:0, direktorji pa so, podobno kot lansko leto, postali zmagovalci turnirja, potem ko so v finalni igri ugnali ekipo duhovnikov s 3:1. Zmagovita ekipa koroških direktorjev je nastopila v sestavu: Kutin, Čepelnik, Taks, Tasič, Kos, Glogovič, Senica, Petrič in Cesar.
Vse tekme sta sodila domačina Damjan Hojnik in Sašo Taks. Omeniti še velja, da je posebno priznanje prejel najboljši strelec turnirja, igralec policije Prevorčič, za najbolj simpatično ekipo pa so bili izbrani slovenski duhovniki, ki so se lahko po končanem tekmovanju posladkali s torto, darilom Picerije Škufca.	I. M.
SEDEM MEDALJ ZA BREZNIKARJEVO IN KUMPREJEVO
Na letošnjem absolutnem državnem prvenstvu v Ljubljani, od 8. do 11. februarja, sta plavalki Fužinarja Lidija Breznikar in Tanja Kumprej osvojili skupno sedem medalj. Tri naslove državne prvakinje si je priplavala Breznikarjeva, sicer udeleženka lanskega evropskega članskega prvenstva v španski Valenciji. Zmagala je na 200 m prsno, kjer je dosegla odličen čas 2:29,61 ter na 200 in 400 m mešano, medtem ko se je morala v disciplini 100 m prsno zadovoljiti z 2. mestom.
Leto dni mlajša Kumprejeva je osvojila dve srebrni odličji, na 200 m hrbtno in 200 m delfin. Bronasto kolajno si je priplavala na 100 m mešano, nehvaležno 4. mesto pa je osvojila na 100 m v delfinovem slogu.
Med starejšimi plavalnimi asi se je preizkusil tudi mladi plavalec ravenskega kluba Robi Marin, kije osvojil 5., 6. in 9. mesto v hrbtnem plavanju v disciplinah od 50 do 200 m. Sicer pa, najboljša plavalca letošnjega državnega prvenstva v kratkih, 25-metrskih bazenih, sta bila evropski prvak, Ljubljančan Peter Mankoč in Radovljčanka Urška Slapšak.
Sočasno je mladi fužinarjev plavalec Damir Dugonjič nastopal v reprezentanci dečkov Slovenije na mitingu v italijanskem Viareggiu. Bil je nadvse uspešen, saj je zmagal na 100 m kravl in 100 m prsno in tako pripomogel, da je naša izbrana vrsta osvojila med fanti ekipno drugo mesto na tekmovanju v konkurenci šestih držav. V skupnem točkovnem seštevku nastopa dečkov in deklic je bila Slovenija tretja, za Hrvaško in Italijo.
I. M.
Črna na Koroškem:
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ALPINISTOM
Planinska zveza Slovenije je podelila priznanja najboljšim alpinistom v lanskem letu. Za najboljšega alpinista leta 2000 je bil proglašen Kamničan Marko Prezelj. Prezelj je v lani v Karakorumu v mednarodni navezi opravil prvo ponovitev slovitega Zlatega stebra v 7028 metrov visokem Spantiku. Poleg tega mu je v Les Druates uspel podvig v tisoč metrov dolgi zahtevni kombinirani smeri Jackson-MacShea.
Priznanje za najboljšega alpinističnega smučarja v letu 2000 je po pričakovanju dobil Davo Karničar, ki si je priznanje prislužil z lanskim nepozabnim spustom z Everesta.
Najboljša alpinistka leta je Škofjeločanka Tina dl Batista. Maja lani sta se s prijateljem Tomažem Jakofčičem opravila v Yosemite, kjer sta v petih dneh opravila vzpon v El Capitana, v smeri The Shield,
ocenjeno z A3.
Za najperspektivnejšega alpinista je bil še drugič zapored izbran Urban Ažman, ki je naslov potrdil predvsem z uspehom na slovenski himalajski odpravi mladih perspektivnih alpinistov v Janak Himal, kjer je preplezal 1200 metrov dolgo prvenstveno smer Dotik tišine v južni steni do takrat še neosvojenega južnega vrha 7350 metrov visokega Jongsanga.
(bt)
črna kronika
PREPIH
Windows! skozi okno
Nič kaj posebnega ni na Koroškem, če policisti med svojimi običajnimi pregledi in akcijami, ali ob morebitnih prometnih nezgodah odkrijejo tudi kakšnega vinjenega voznika. Dogodek, ki mu tokrat najprej namenjamo pozornost, pa kaže, da neke vrste »vinjenost« ne prihaja vedno le od alkohola.
Nevarno zdravilo
Dopoldne 6. februarja 2001 so policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec obravnavali prometno nezgodo na regionalni cesti zunaj naselja Poljana. Ugotovili so, daje voznica osebnega avtomobila A.R. iz občine Prevalje zapeljala s ceste in se lažje telesno poškodovala. Zaradi očitnih znakov vožnje pod vplivom zdravil so policisti odredili zdravstveni pregled. Pokazalo se je, daje voznica pred vožnjo dobila zdravilo, zaradi katerega nekaj časa ne bi smela upravljati vozilo v cestnem prometu.
Navajanje
Od »zdravih« mamil še k pravim mamilom in navajanju nanje. Koroški policisti so tokrat odkrili kar dva primera. 2. februarja ob 13.35 so policisti PP Ravne na Koroškem, v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na Ravnah na Koroškem, zalotili domačina A.Č., kije užival marihuano in jo sočasno nudil v uživanje še 17-letnemu mladeniču. Mamilo so mu zasegli, zoper njega pa bodo podali še kazensko ovadbo za kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil.
Dan navrh, ob 00.38, pa je policijska patrola PP Slovenj Gradec pred osnovno šolo v Slovenj Gradcu izsledila M.P. iz občine Dravograd, ki je 18-letni mladenki omogočil uživanje mamila. Nabavil je bil namreč gram heroina in s prijateljico sta si odmerek vbrizgala že zvečer. Pri poskusu vbrizganja drugega odmerka so ju izsledili. Policisti so M.P. zasegli kakšen gram heroina ter dve injekcijski igli.
Ustava v plamenih
V tale začetni del bolj neobičajnih dogodkov sodi bržkone zgodba občana Ž.Š. iz občine Podvelka. Podobnega dogodka na Koroškem in najbrž tudi kje drugje v Sloveniji že dalj časa nismo srečali. Po poročilu policistov PP Radlje ob Dravi je omenjeni občan 25. 1. 2001 dopoldne pred sedežem občine Radlje ob Dravi, ob prisotnosti novinarja, zažgal Ustavo RS. V pogovoru z njim in z zbiranjem drugih obvestil so policisti ugotovili, da naj bi bil Z.Š. nezadovoljen z delom Družbenega pravobranilca v občini Radlje ob Dravi in z delom delovnega sodišča.
Leta 1996 je bil odpuščen z dela v podjetju Pruhar d.o.o. Delodajalec naj bi ga bil, po njegovi izjavi, z dela odpustil, ker je kot sindikalni zaupnik poskušal zaposlenim v podjetju urediti njihov delovni položaj (pogodbe o delu, zavarovanje itd.).
Policisti so zapisali še, da namerava Z.Š. svoje pravice uveljavljati še naprej. Če njegove pritožbe ne bodo pravočasno rešene v njegovo korist, bo pred stavbo slovenskega parlamenta sežgal Ustavo RS in slovensko zastavo.
Policisti so dogodek obravnavali, kot pravijo, informativno in naj pri mimoidočih občanih ne bi bil povzročil vznemirjanja.
Lažni policist
Več vznemirjenja je 16. januarja nekaj po 10. uri povzročil tedaj še neznani občan, ki je prišel v podjetje Johns Controls v Slovenj Gradcu in se varnostniku predstavil kot policist in mu pokazal šest kotni emblem policije. Povedal mu je, da mora iz podjetja na policijsko postajo odpeljati nekega delavca.
Ko mu je varnostnik pustil vstopiti, je neznanec po krajšem pogovoru z enim izmed delavcev takoj zapustil podjetje. Varnostniku se je njegovo ravnanje zdelo čudno in obvestil je Policijsko postajo Slovenj Gradec.
Policisti so se lotili primera in ugotovili, da se je kot policist izdajal domačin TJ. Zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičenega izdajanja za uradno osebo bo zoper njega podana kazenska ovadba.
Lažna prijava
Z lažnivostjo je povezan tudi dogodek, ki se je pripetil 24. 1. v Radljah ob Dravi. Okoli 22.40 tega dne je S.S. iz občine Muta na PP v Radljah ob Dravi naznanil, da mu je neznani voznik med 20. in 22.30. na parkirišču v Radljah ob Dravi poškodoval njegov osebni avtomobil.
Policisti so se lotili primera in z zbiranjem obvestil ugotovili, da je S.S. podal lažno prijavo. Njegovo vozilo je namreč bilo poškodovano v prometni nezgodi. Poškodoval gaje V.Č. iz občine Vuzenica med vožnjo po glavni cesti Dravograd -Maribor. V Zgornji Vižingi je namreč zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v betonsko ograjo mostu. Lastnik vozila S.S. je bil v njem kot sopotnik. Policisti so za voznika V.Č. odredili preizkus alkoholiziranosti in naprava je pokazala prisotnost 1,2 promile alkohola v izdihanem zraku.
Pogrešan na Peci
Med dogodke, ki so močneje odmevali na Koroškem, še zlasti pa v Mežiški dolini, spada bržkone tudi iskanje pogrešanega planinca. Gorski reševalci in policisti so, celo ob pomoči helikopterja, kar nekaj dni v pogorju Pece iskali pogrešanega planinca J.Š. iz Mežice. 21. pa so bili policisti obveščeni, da je planinec S.M. iz občine Ravne na Koroškem okoli 9. ure na južnem pobočju Pece našel v snegu moško truplo. Policisti so opravili identifikacijski postopek in ugotovili, da gre za pogrešanega planinca J.Š. Po ugotovitvah policistov naj bi bil nesrečni planinec med hojo po zavarovani poti na Peci, zaradi
manjšega snežnega plazu, zdrsnil in drsel v globino okoli 900 metrov. Pri tem se je močno poškodoval po glavi, njegovo truplo pa je ostalo zakopano v snegu.
Prisebnost upravljalca
Delovna nezgoda z veliko gmotno škodo, vendar na srečo brez telesnih poškodb, seje pripetila 1. 2. 2001 ob 16.20 v peskokopu na Selah pri Slovenj Gradcu. Policisti so pri ogledu kraja nezgode ugotovili, da je voznik delovnega stroja, čelnega nakladalca D.l. iz občine Ravne na Koroškem ob 15.45 urejal cestni dovoz do peskokopa. Ko je med pluženjem snega zapeljal na rob cestnega nasipa, se je delovni stroj samodejno ugasnil in pričel drseti po strmem pobočju. Prisebni upravljalen stroja je z njega pravočasno odskočil in se ni telesno poškodoval. Na stroju, kije drsel kar 150 metrov, pa je nastala gmotna škoda v višini 10 milijonov tolarjev.
Pobeg voznice...
Pričujoča zgodba lepo ilustrira, da se pobeg s kraja prometne nezgode največkrat ne izplača. Policisti imajo zdaj že tako dobre tehnične in druge pogoje svojega dela, da pobeglega običajno zelo hitro izsledijo.
To je na svoji koži občutila tudi voznica osebnega avtomobila. 9. 2. je - tedaj še neznana - voznica osebnega avtomobila z avstrijsko registrsko tablico ob 19.20 na krajevni cesti na Čečovju na Ravnah na Koroškem, v desnem nepreglednem ovinku, zapeljala na nasprotni vozni pas in oplazila nasproti vozeči osebni avtomobil. Po trku ni ustavila in ni nudila svoje podatke oškodovanemu vozniku.
Policisti PP Ravne na Koroškem so pobeglo voznico izsledili že v slabe pol ure, v bližini Doma telesne kulture na Ravnah na Koroškem. Ugotovili so, da je nezgodo povzročila M.H. iz občine Slovenj Gradec, ki začasno prebiva v Avstriji. Policisti so za voznico odredili tudi alkotest, ki je pokazal prisotnost 2.13 promile alkohola v izdihanem zraku.
...in voznika
Sodeč po drugi, podobni zgodbi s koroških cest je za pobeg s kraja nezgode najbrž največkrat kriv alkohol. Poglejmo še ta pripetljaj.
23. 1. 2001 ob 19.25 je voznik osebnega avtomobila vozil po glavni cesti iz Dravograda proti Slovenj Gradcu. V Trobljah je trčil v nasproti vozeči avtomobil in, ne da bi ustavil, nadaljeval z vožnjo.
Policisti PP Slovenj Gradec so opravili ogled kraja nezgode in pričeli iskati pobeglega voznika. Bili so uspešni, saj so ga našli že v slabi uri. V tem primeru je bilo delo toliko lažje, saj je z vozila pobeglega voznika odpadla registrska tablica. Nezgodo je povzročil L.L. iz občine Slovenj Gradec, pri katerem je alkotest pokazal prisotnost 1,19 promile alkohola v izdihanem zraku.
Pregrevanje
Za uvod v »požarni oddelek« tokratne koroške črne kronike je na vrsti »klasika«:
V	stanovanjski hiši v Spodnjem kraju v občini Prevalje je 5. 2. okoli 17. ure izbruhnil požar. Policisti so ugotovili, da je do njega prišlo zaradi pregretja posode z oljem, ki jo je gospodinja pustila na grelni plošči električnega štedilnika in odšla v drugi prostor. Ogenj je zajel kuhinjsko napo, pogasil pa ga je domačin. Gmotna škoda znaša dobrih 50.000 tolarjev.
Pod pokrovom
Do začetnega požara, vendar z gmotno škodo okoli 400.000 tolarjev, je prišlo dne 19. 1. v garaži stanovanjskega bloka v Mežici. Goreti je začelo osebno vozilo domačina J.B.
Podrobnejši pregled vozila je pokazal, da je do požara prišlo pod pokrovom motorja zaradi kratkega stika na žicah žarometa. Požar so pogasili gasilci iz Mežice.
Zublji na hišah
Požarno »bogat« dan pa je bil 15. januar, ko je na Koroškem kar dvakrat zagorelo. Tako je okoli 10.00 prišlo do požara na starejši stanovanjski hiši v Spodnji Vižingi. Kljub hitremu posredovanju gasilcev iz Radelj ob Dravi, Vuhreda in Brezna, je stanovanjska hiša pogorela v celoti. Kraj požara so si ogledali policisti in posebna komisija Urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec. Ugotovili so, da je lastnica hiše D.H. v plastična vedra polagala pepel, med katerim je bila tudi žerjavica. V požaru ni bil nihče telesno poškodovan, gmotna škoda pa znaša kar dobrih 10 milijonov tolarjev.
Istega dne ob 14.30 je prišlo do požara še na starejši stanovanjski hiši v Mislinji. Na okoli 100 let stari zgradbi je požar najprej izbruhnil v dotrajanem dimniku. Ogenj seje skozi razpoko razširil na leseno pregradno steno in strop v stanovanju V.O. Ogenj so pogasili gasilci iz Mislinje, gmotna škoda pa znaša okoli 500.000 tolarjev.
»Znižano« gorivo
Tako imenovani drobni kriminal pričenjamo tokrat z zgodbo neznanega storilca, ki je kar sam nameraval poskrbeti za »znižano« ceno goriva.
V	noči na 11. 2. je namreč neznani storilec pred stanovanjsko hišo v Žerjavu z ostrim predmetom poskušal odpreti ključavnico na rezervoarju nekega osebnega avtomobila. Policisti predvidevajo, da je nameraval odtujiti pogonsko gorivo, vendar rezervoarja ni uspel odpreti. Kljub temu pa je s svojim dejanjem lastnika vozila oškodoval za 20.000 tolarjev (gmotna škoda na vozilu).
Brezgotovinski nakup
Ljudje pri nas se pač vedno znajdejo po svoje. Prav po svoje si je, kot kaže, ukinjanje brezcarinskih prodajaln predstavljal M.P. iz Dravograda. 11. februarja je namreč v brezcarinski prodajalni Kompas na mejnem prehodu Vič pri Dravogradu ob 18.30 odtujil zavoj cigaret, tako da ga je skril pod oblačila. Pri tem ga je zalotil prodajalec in ga predal policistom. Škoda, ki bi jo povzročil z odtu-
jitvijo cigaret, bi bila 3500 tolarjev.
Okno=Windows
Kar skozi okno pa je 6. 2. nameščen program Windows odnesel neznani storilec. Programje bil nameščen na računalniku, ki ga je skupaj z monitorjem in telefaksom odnesel neznani storilec in pisarniških prostorov podjetja Verma na Spodnji Muti. Vanje je vstopil skozi okno, ki gaje razbil. Skupna škoda znaša dobrih 100.000 tolarjev.
Drzna tatova
23.	1. okoli 19.20 sta neznana moška v Slovenj Gradcu naredila kaznivo dejanje drzne tatvine. Na manj prometni temnejši ulici sta starejši ženski iz Slovenj Gradca z rame strgala torbico in z njo pobegnila. Ženska je padla na tla, vendar se na srečo ni poškodovala. V torbici je imela manjšo vsoto denarja, potno listino in osebne dokumente, tako, da je bila oškodovana za dobrih 20.000 tolarjev.
V prave roke
Smo pri JRM (Javni red in mir).
Tudi policisti so, tako kot zdravniki in - seveda -novinarji v službi pravzaprav ves dan, če le svoje delo vzamejo dovolj resno. Tokrat primer policista.
11. 2. 2001 ob 18.03 se je vinjeni K.U. iz Slovenj Gradca v prodajalni sadja in zelenjave Aroma v Slovenj Gradcu nedostojno vedel do kupcev, prodajalcev in kriminalista urada kriminalistične policije, ki je v prostem času prišel v prodajalno. Kriminalist je kršitelja opozoril in K.U. se je umaknil.
Pred prodajalno pa se je ponovno pričel nedostojno vesti do kriminalista in nameraval je z njim fizično obračunati. Odrinil gaje z obema rokama. Kriminalist je zoper njega uporabil fizično silo in ga zdržal do prihoda policistov. Zaradi bojazni, da bo s početjem nadaljeval, so K.U. zadržali na policijski postaji do streznitve.
Spor z ženo
Bolj »previden« ali »zelo hraber«, pa je bil 7. 2. J.F. iz občine Ravne na Koroškem, ki je ob 15. uri vinjen pričel spor z ženo. Grozil ji je s pretepom in razbil je nekaj pohištva ter steklenih predmetov. Po prihodu policije se je sicer umiril, a le za kratek čas. Že ob 17. uri je ponovno pričel razgrajati. Tokrat je ob prihodu policistov v rokah imel celo nož, vendar ga je mirno izročil policistom, ki niso uporabili sredstev prisile. Kljub temu so ga odpeljali na policijsko postajo in ga pridržali do streznitve.
Združevanje
Najmanj dva prekrška - enega s področja JRM in enega s področja prometne varnosti sta storila P.P. iz občine Muta in A.Š. iz občine Dravograd.
24.	1. sta namreč ob 23.30 prišla pred poslopje stanovanjske hiše v Črnečah. Kričala sta in razbijala po vratih stanovanj in motila stanovalce, ki so obvestili policijo. Pred prihodom policistov sta se nočna ptička že odpeljala, vendar so ju policisti izsledili že v Črnečah in pri vozniku P.P.
namerili 2.13 promile alkohola v izdihanem zraku. Čaka ju sodnik za prekrške.
Iz nahrbtnika
Kratko policijsko sporočilo: »Dne 16. 01. 2001, med 12. in 13.30. uro, je neznani storilec iz nahrbtnika neke občanke iz Mežice, odloženega na hodniku poslovnega objekta Centra za izobraževanje odraslih v Slovenj Gradcu, odtujil denarnico z osebnimi dokumenti in 5000 tolarji gotovine. Z dejanjem je oškodovanki povzročil za okoli 10.000 tolarjev škode. Policisti o kaznivem dejanju in storilcu zbirajo obvestila.«
Kratek komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja »bifedžije«, igralca, pisca dramskih del in pesmi Mirana: »Stvar je povsem lahko rešljiva. Policisti morajo zgolj ugotoviti, iz katerega planinskega društva so pred kratkim vrgli kakšnega neprimernega planinca. Človek je verjetno že vsa druga planinska pravila lepega vedenja pozabil, ostalo pa mu je tisto, saj veste: »hrana iz nahrbtnika« in zdaj šnofa po vseh nahrbtnikih kot kakšen bernardinec. Vendar značilne francoske hrane, dunajskega zrezka s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem, v nahrbtnikih zagotovo ne bo našel!«
T.l.
Osebne stiske
V	slabem tednu dni so delavci Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Slovenj Gradec z izjemno prizadevnostjo, profesionalnim komuniciranjem in občutkom za življenjsko stisko človeka rešili življenje še drugi obupani osebi na Koroškem, ki je poskušala narediti samomor.
V	času vse večje skrbi slovenske družbe za stisko ljudi so v Sloveniji organizirane različne ustanove za anonimne klice ljudi v stiski. Zelo pozitivno pa lahko policisti ocenjujejo, da ljudje za pomoč v osebnih stiskah vse pogosteje pokličejo na telefonsko številko 113 - policija. Običajno ob tem ne pričakujejo policijske intervencije, marveč besedo zaupanja in tolažbe in posluh človeka, ki bi mu v trenutkih usodne odločitve v svojem življenju zaupali svoje težave. Prav slednje je vodilo, kot sami pravijo, vsem uslužbencem OKC PU Slovenj Gradec pri sprejemanju takšnih klicev ljudi v stiski. Prav zaradi izjemno dobro opravljene komunikacije vodje izmene in njegovega pomočnika, je bilo v noči na 26.01.2001 ohranjeno mlado življenje 22 let starega dekleta.
Omenjena je okoli pol ene ponoči z mobilnega telefona poklicala na OKC in povedala, da bo storila samomor z rezanjem žil na zapestju. Dodala je, da je popolnoma obupana nad svojim življenjem. Predstavila se je le z imenom in krajem, od koder obvešča policijo. Celotna izmena, zlasti pa njen vodja in njegov pomočnik, so se z obupanim dekletom pogovarjali več kot uro. Izvedeli so, da je dekle že napisalo poslovilno pismo in da misli resno.
Drugi del policijske ekipe je v tem času storil vse, kar je bilo v njihovi moči in uspelo jim je dekle najti. Skupaj z zdravnikom so se policisti odpeljali do nje in ji nudili zdravniško pomoč, saj seje med tem poškodovala po zapestju.
Vir: Poročilo OKC PU Slovenj Gradec
KLOBUK IMA TRI LUKNJE!
Če se pridete po republiški cesti iz smeri Dravograda in v Šentjanžu zavijete po lokalni cesti v desno, boste le kakšna dva do tri metre od republiške ceste na levi strani lokalne ceste videti veliko luknjo, dolgo in široko ok. dva in pol do tri metre širine in dolžine ter ok. meter globoko, ki je neograjena in nevarna za hudo telesno poškodbo.
Ko greste malo dalje po lokalni cesti, kakšnih 20 ali 30 metrov, boste videli zamaknjen pokrov vaške kanalizacije in je tu že druga luknja, ob kateri si lahko polomite gleženj ali koleno. Če se tu ozrete na desno proti Domu borcev, vidite lep kozolec z leseno ploščo za plakatiranje. Kozolec je dvokapnica, a ena stran strehe že več kot mesec dni leži tleh. Odgovorni se zgovarjajo drug na drugega.
Ko pa greste še dobrih 10 metrov naprej, pridete do tretje luknje ob kanalizaciji, ki prav tako ni v celoti pokrita, tako da lahko mirno stopite z obema nogama v to luknjo.
Če boste šli po krajevni cesti proti gramoznici ali lokalni cesti v obratni smeri, se boste srečevali z cestnimi luknjami in boste mirno odplesali rokenrol, kot bi hodili po parketu gor in dol. Če pa greste po lokalnih cestah proti Selovcu ali po Begantovem grabnu proti Cvitarškemu sedlu, boste hodili po cesti kot nekoč, ko so grofi in cesarji hodili po cestah, posutih z okroglimi dragulji; danes pa je to le okroglo kamenje. V poletnem času pa se ob vsakemu vozečemu avtomobilu tako zakadi, da so fasade ob hišah in mimoidoči pešci zaprašeni kot mlinarji v svojih mlinih.
Vse se vidi, vse se ve, le to pa ne, kdo odgovoren je!
V imenu krajanov Šentjanža, Selovca in Otiškega Vrha:
Franc BARI
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
BREZ TVEGANJA IN STROŠKOV,
LEP ZASLUŽEK, NI AKVIZITERSTVO.
NUDIMO KREDIT.
Telefon: 031 327 374, 02/82 31 098 - Irena
HOROSKOP - FEBRUAR 2001
OVEN: Delovali boste kot skrivnostna sila, ki pod angelsko lupino skriva jekleno moč. Družabna scena bo zdaj vaš oder, zvezde pa vam bodo pomagale, da vas blišč ne bo zaslepil in da boste premišljeno, kot morda še nikoli, vlekli niti po svoji volji. Rezultati se bodo pokazali kasneje in tudi finančne skrbi bodo postopoma splahnele.
BIK: Resnobno odmaknjeni se soočate sami s seboj, predvsem vas bodo zaposlovale ljubezenske težavice - kljub vsemu dobro znamenje - kdor je neobčutljiv, le životari. Dovolite si, da se razplamtijo strasti, ne pa vaše nagnjenje do prilaščanja - oglejte si zadevo še z druge plati in videli boste, da lahko preživite tudi brez kakršnekoli garancije.
DVOJČKA: Približno že veste, kaj bi naj storili in v katero smer bi radi, zato se najprej spoprimite z občutkom zvezanih rok. Ta zvezdna zavora vas sicer varuje pred nepremišljenimi koraki, lahko pa se razraste tudi v nekoristen strah. Pogumno naprej, korenite preobrazbe, tudi v partnerskih odnosih, so, kot kaže, nujne.
RAK: Lenobno razpoloženje se vas še kar naprej polašča, notranji glas pa vas priganja k temeljitemu opravljanju vsakdanjih obveznosti. Kako združiti oboje, boste zdaj brez napora dojeli: največ energije požre prav zaskrbljenost. Ne presojajte se skozi mrke poglede drugih - saj veste, to je predvsem njihov problem.
LEV: Na pragu pomladi boste do kraja prebudili vse svoje čute in si od silnih impulzov morda tudi nakopali kakšen čustveni zaplet. A dovolj zvezdne pomoči je nad vami, da ga boste velikopotezno rešili in nadaljevali dinamične dneve s polno mero idelizma, tekmovalnosti, pa tudi do tveganja. Kaj drugi mislijo, vam zdaj ni mar.
DEVICA: Doma se boste najbrž spremenili v odločnega poveljnika in kdaj pa kdaj tudi povzdignili glas, saj ste prepričani, da se vse prepočasi spreminja. Od tenkočutnosti vaših bližnjih in partnerja pa bo odvisno, ali vas bodo spregledali- da si od vsega najbolj želite varnost, vse drugo lahko še malo počaka. Razvajajte se.
TEHTNICA: Čeprav delujete v komuniciranju trenutno precej ostro in nepopustljivo, vas lahko mehkoba v partnerskih odnosih povsem razoroži. Zelo potrebujete takšno sprostitev, saj se preganjate z odgovornostjo pri finančnih poslih in z vestnim izpolnjevanjem delovnih obveznosti. Ustvarjalnost na vrhuncu!
ŠKORPION: Vse, kar ste kdajkoli sanjali, bi radi zdaj materializirali. Pričakujete popolno podporo domačih, saj vas prav to področje do kraja zaposluje. Morda si ustvarjate nov dom, iznajdljivosti in praktičnih veščin boste imeli dovolj, in kar je najpomembnejše, ustvarjali boste z ljubeznijo.
Toda: ostanite na realnih tleh.
STRELEC: Še gore bi lahko premikali in s presežkom energije segli do samih korenin. Naposled si boste priznali, da se je prav prijetno ustaliti in da vas prazaprav nihče ne ovira pri živahnem komuniciranju s širnim svetom. Delovnim obveznostim odmerite raje manj kot preveč časa, da se boste lahko naužili pomladnih darov.
KOZOROG: Kmalu boste ujeli ritem sami s seboj - dotlej pa se boste zapletali v otožna prepričanja, morda se boste počutili odrinjene, še posebej, če bo kdo zavrnil vašo pomoč. Najbolj ljubeznivo bo doma, dokler ne boste prebili ledu in se začeli bolj zaupljivo sporazumevati tudi z drugimi. Ljubezen: zvesto, a mlačno.
VODNAR: Razumska kontrola bo nekoliko ublažila vaše svobodomiselne impulze in jim dala uporabni predznak. Izjemoma vas bo zelo zanimalo, kaj o vas mislijo drugi in - brez skrbi -lahko jim verjamete, da s prijaznostjo zares odpirate vrata. Celo tista, srčna, ste osvobodili pretiranega nadzora. Največ omejitev vas čaka doma.
RIBI: Sonce v vašem znamenju vas spodbuja in varuje -samozavestni ste in zadovoljni sami s seboj. Imate torej vse pogoje za prepričljiv nastop v javnosti, za napredek v karieri in za uspešna pogajanja z domačimi. Poskušajte si zapomniti in zapisati sanje - pomagale vam bodo, da se bolje spoznate.
Kartica zdravstvenega zavarovanja
Nova oblika uvodne - domače strani na samopostrežnih terminalih

zdravstveno
Potrjevanje kartice
Nova uvodna - domača stran na ekranu samopostrežnega terminata
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v začetku februarja pričel z namestitvijo novih informativnih vsebin in oblikovnih rešitev na straneh samopostrežnih terminalov širom Slovenije. Namestitev je potekala teden dni v nočnem času, ko terminali ne delujejo, kar ni povzročilo motenj v delovanju omrežja.
Samopostrežni terminali so tako zavarovanim osebam ponudili novo, osveženo podobo. Spremenjena je uvodna domača stran na ekranu, dodane so informativne strani Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ter osveženi podatki na obstoječih informativnih straneh.
Namen prenove je pripraviti vse potrebno za načrtovano razširitev funkcionalnosti samopostrežnih terminalov. Osnovna funkcija samopostrežnega terminala ostaja nespremenjena: terminal vedno, ko v režo vstavimo kartico zdravstvenega zavarovanja, izvede postopek potrjevanja kartice ne glede na to, katera stran je bila \/ tem trenutku prikazana na ekranu.
Široko razvejano in zmogljivo omrežje samopostrežnih terminalov je priložnost, da terminal preraste prioritetno vlogo naprave za potrjevanje kartice in prevzeme tudi vlogo informativnega in servisnega kioska. Trenutno so na terminalih že dostopne osnovne informacije o kartici, Zavodu in izvajalcih zdravstvenih storitev, v prihodnje pa bo na njem mogoče prebrati tudi koristne zdravstvene nasvete, informacije o drugih zavarovalnicah in podobno.
Pomembna je tudi širitev funkcionalnosti terminala kot posrednika med Zavodom in zavarovano osebo. Prek samopostrežnega terminala namerava Zavod v prihodnje s svojimi storitvami priti še korak bliže k zavarovancu in mu s tem prihraniti dragoceni čas. Prve nove storitve so že v pripravi. Uvodna - domača stran na ekranu samopostrežnega terminala tako po novem uporabnikom ponuja tri možne poti:
*	Informacije
V tem delu so tako kot doslej zbrane informacije o kartici zdravstvenega zavarovanja, lokacijah samopostrežnih terminalov v državi, podatki o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter natančni podatki o vseh izvajalcih zdravstvenih storitev - zdravstvenih ustanovah in zdravnikih, z njihovimi naslovi in telefonskimi številkami.
Dodane so nove, informativne strani Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, na katerih je predstavljeno njeno poslovanje ter naslovi in telefonske številke poslovnih enot.
*	Storitve
Ta del je trenutno še i/ pripravi in je le uvod v novosti, ki bodo zavarovancem približale uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Tako bo predvidoma že spomladi letos mogoče na terminalu naročiti konvencijska potrdila za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja do nujne medicinske pomoči v državah, s katerimi ima R Slovenija ratificirano bilateralno konvencijo.
*	Pomoč
Ta del ostaja nespremenjen. V njem so navodila, kako potrditi kartico ter kako ravnati s samopostrežnim terminalom.
Po končanem postopku potrjevanja kartice je tako kot doslej na zaslonu napisano, ali je bilo potrjevanje uspešno ali neuspešno. V nadaljevanju je mogoče, dokler je kartica še v reži terminala, pregledati podatke o prostovoljnem zavarovanju in njihovo veljavnost. V primeru neuspešnega potrjevanja je potrebno postopek ponoviti oziroma se ravnati po navodilih, izpisanih na zaslonu, natančneje pa tudi na plakatu ob terminalu.
preverit
zagotovljeno zadovoljstvo
avtomobilske sedežne prevleke za vaše udobje in večjo varnost
Sedež skupine : PREVENT d.d., Kidričeva 6, SI-2380 Slovenj Gradec Telefon: +386 (0)2 882 30 00, Fax: +386 (0)2 882 30 10, E-pošta: prevent@prevent.si
Leto ustanovitve: 1952 Število zaposlenih: 5500 Prihodek za leto 2000: 280 MIO EUR Izvoz za leto 2000: 265 MIO EUR
Certifikat ISO 9001 Certifikat VDA 6.1 Certifikat QS 9000 Nagradi koncerna Volkswagen “Value to thè customer Award” za leti 1994 in 1996
Prevent TRO, d.o.o.
Perzonali 2 SI-2391 Prevalje Tel.: +386 (0)2 8246 000 Fax: +386 (0)2 8231 773
TSP, d.d.
Meljska cesta 74 SI-2000 Maribor Tel.:+386 (0)2 8824 712 Fax: +386 (0)2 8824 715
Prevent MISLINJA, d.o.o.
Gozdarska c. 38 SI-2382 Mislinja Tel.: +386 (0)2 8857 800 Fax: +386 (0)2 8857 810
Prevent MISLINJA, d.o.o.
Gozdarska c. 38 SI-2382 Mislinja Tel.: +386 (0)2 8857 800 Fax: +386 (0)2 8857 810
prevent@prevent.si www.prevent.si