St7»- V Gorici, v soboto dne 22. junija 1912. Tečaj SLO, Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto . . 15 K »/. « • • *» » 7s » • • * ?f ' Za Nemčijo.:fclfTO&EFJ*$ Ameriko in inozemstvo K2©.~ Posamične številke stanejo 10 vin. J30CA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in firadiščanskem" in dvakrat v, letu. MVozni red že-lezntc, parnikov in poštnih zvf z". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v. I., nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Iva« Kavčič v Gorici, — Telefon št 83. • »Gor. Tiskarna« A, Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal, Slaua Gregorčiču! Porodom odkritja spominske plošče na biušem njegouem domu na Gradišču dne 23. junija i. 1912. Proslavljen nam bodi, visoki poet! poslan izpod Krna s planinskega raja... Glej, radost nam srca vznesena navdaja, ko dvigamo k Tebi zavzeti pogled in zremo v obličje Ti, miloeestito, z božanskim navdušenja žarom oblito. Izvoljeni gorskih Ti ljubljenec Vil, na tratah planinskih med cvetjem nzgojen, z vedrino nebeško pa v duši napoje«, potoku enalk si, ki boder in čil, z višave nizdoli črez strmo skal6vje srebrno-peneče razlija voudvje. Saj tope brezčutnosti kalni okrftk pesništva je naše studence preprezal, zlohotno nad nami dušljive raztezal peniti duševne slepčtc je mrak, da, kakor očaki pred peklom smo spali — buditelja božjega pričakovali. Tu prišel si z čljkino vejo med nas, Ti blagi, prevzvišeni sčl odrešenja! oznanjat zaželjeni dan ustajčnja ? in jarni, pror6šk©-budilni Tvoj glas predramil iz sna je zaspane duhdve —--na delo privabil nam Muz je sin6ve. — Po smrti pa diih Ti je vzletel nazaj tja udri na blažene Tvoje planine ; ostavil na veke cvet6če doline — nesmrtniške slave zasedel je raj: od ondot v vrvenje svetdv se ozira, ki božja jih r6ka v vsemirju razstira. V Ljubljani, 20. junija 1912. Mestne volitve v Gorici Prostoslav Kretanov. imenikih nobene pre- Te dni se je razširila po mestu vest, tla so ustavljene volilne priprave za volitve v mestno starešinstvo. Vsakemu se mora zdeti čudno, kako je prišla vlada do tega odločnega in nenavadnega koraka. Hud poper je to za vladajočo stranko pri magistratu. Hoteli so imeti svoje volitve lepo po domače v šolskih počitnicah, ko odpotuje veliko število po večini nasprotnih voililoev iz mesta na letovišče. Vladin sklep nam bo pa prav umljiv, l^(> primerjamo razpis mestnih volitev s točko mestnega statuta, kateri določa volilno postopanje. § 37. mestnega Statuta vsebuje sledeč:: O vseh volilnih upravičencih v dbči-"i -"'C sestavijo volilni' imeniki, za vsak vo-';hii razred posebej, ter se razgrnejo na Primernem kraju najmanj skozi štiri tedne Prej valitvijo vsakomur na vpor-;':J. Raz-Knutev teh 'imenikov se naznani po jav-nil' oglasih in po obvestilih na hišne po-ses^ikc, da jih izroče strankam. V oglasili se določi tudi na osem dni omejena doba za vlaganje ugovorov. Mestno staji '"eSintvo razsoja o pravočasno vloženih govorih najkasneje tekom šestih dni ter »zvrSi takoj popravke, katere je spoznalo z» dopustne. Osem .dni pred volttvijo se ne sme izvršit inenibe več. Volitve so bile pa razpisane na sle--deči način. V srnislu § 37. mestnega statuta se naznanja, da so volilni imeniki za nadomestne volitve razpoloženi na vpogled v mestnem uradu skozi 14 dni od 9. .tek. nadalje, ob delavnikih od 9-12 dop. m od 4.-6. pop. Ob 'nedeljah in praznikih od 9.—II. dop. Reklamacije je vložiti pri mu-nicipijti tekom osmih dni od 16. tek. nadalje. Po goriškem receptu. (Konec.) V istrskem deželnem zboru in odboru so gospodovali neomejeno Lahi skozi dolgo dobo. Kar so hoteli, so počenjali. Če jim včasih ta poslanec ni bil všeč, so ga vrgli ven, kar kratkomab: gospodarili so z deželnimi dohodki kakor jih je bRa vo-ij'i. V vsem njihovem početju se je kazala tendenca: povzdigniti laštvo v Istri in uničiti Jrrvatstvo in slovenstvo. Srce je bolelo rodoljubnega človeka, ko je čital, koliko denarja iz deželne blagajne požre na teto »Lega Nazionale« in kako se odrejajo Šole za slovansko deco. Slednjič je fonelo priti, do sporazuma, ki bi naredil konec dosedanjemu zatiranju slovanskega prebivalstva na gospodar-sJjctij in prosvetnem polju od strani dežel-noziborske večine. Imelo se je .začeti gospodariti pravično ter v polni meri upoštevati vse prebivalstvo Istre. Veliko je bilo samozatajevanje na siovanski strani, velika popustljivost, toda šlo je za to, da se postavi temelj ter na istem zida dalje, da pride istrski Slovan do polnih svojih pravic v deželni upravi. Določilo se je bilo natančno število poslancev in postavljene so bile določbe v jamčenje, da se v deželnem zboru in odboru uvede nov sistem v gospodarjenju, po katerem ne bo Slovan le pastorek not doslej. — Lahu pa ni nikoli dosti verjeti in tako se je ibilo zopet enkrat pokazalo pri slavnih istrskih Romanih, da je Romana fides nnlla fides. Deželni zbor zato ni mogd delovati in ne more. Zastopniki »hrvatskega in slovenskega ljudstva so bili na poti, da se vstrajno in dosledno borijo za pravice istrskega slovanskega seljaka ter mu jih priborijo. Ta boj je velik in Bog varuj, če bi kaj prišlo med ta boj, da bi se njega ostrina skrhala, ker to bi 'bilo v prid le Lahom. Ako bi sedaj tu vmes zmešali boj klerikalci ter ponudili roke Lahom z izvest-nimi strankarskimi nameni, potem bi bila slovanska stvar v Istri vržena naz«j in povrnila bi se prejšnja suha leta, samo v ospredje bi postavili slepila, da bi ljudstvo mislilo, kdo ve kako se dela v njegov hasek pod novo zvazo, dočim bi se od take zveze redili le Lahi, kakor se redijo na Goriškem, Če bi ne tlel razkol v Istri že j nekaj let, če bi videli Lahi, da imajo proti sebi le složne Hrvate in Slovence, potem bi ibili bržčas mehkejši in morda .bi bil obveljal sporazum v vseb svojih delih; tako pa so čutili in čutijo vedno bolj, kako spodjeda med istrskimi Hrvati in Slovenci klerikalizem pošteno slovansko stvar. In ker to vidijo, se držijo v previdni bojni poziciji, čakajoč vspehov zase iz klanja med Slovani..... Klerika'ci se nekako dobrikajo Lahom in delajo v njihov prid, črneč hrvatske rodoljube v ljudstvu, one. k: so se borili možko za gospodarsko osamosvojo ljudstva, za napredek in za racvmalno deželno gospodarstvo. Kako daleč sega dc-brkank. Je povedal dopisnik v »Ed.«, da je bil katoliški duhovnik, ki se je v Pazin-graJii pr.tegovai za renegata, da je sprejet med občane in pomnoži Število laških voli1'cev v razredu, kjer gre trda Hrvatom. No, to je že tista prava pot za zhli-/anje kieiikaicev z Lahi v neizmerno gorje istrskega slovanskega seljaka. Vidi se, kako hočejo klerikalci zlezti i:a vrh po dvojni poti: potom Lahom prijaznega postopanja in potom katoliških izobraževalnih društev, katera snujejo prav pridno po deželi. Namen njihov je v glavneni ta: odstraniti dosedanje voditelje in prvoboritelje, zamoriti strujo, katero vodi v političnem boju domoljubje, ter priti na površje, kakor bo mogoče. Sredstev ue tr.do izbirali, samo da pridejo do veljave, do katere hočejo priti. S pomočjo Lahov in v korist Lahov -- za vse po pripravljeni; samo da bi bili na povrhu tako, da bi ostaia zadej struja starega kova. Nevai na je igra, katere so se lotili klerikalci v Istri, toda kaj Jim mar dosedanje uspešno rodoljubno delo; stagnacijo so že izzvali, zakaj bi ne rili dalje do vrba. Škof Mahnič zna in v Ljubljani tudi *najo. Če so celo v Dalmaciji pomagali slovenski klerikalci UimkaŠnjim .klerikalcem na noge, kaj bi ne storili kaj takega v bližnji Is-stri. Povedano je bilo, kako d"lajo »go- spodarsko« po Istri. Mahnič pa blagoslavlja tako delo in preklinja pr-ave rodoljube..... Za slovanske klerikalce nasproti Lahom, kjer so ti v ugodnejši poziciji, pa velja goriški recept. Gregorčič se je slepo podal Pajerju in sedaj so namaizana deželna kolesa, da tečejo, .kakor jih vrti zveza. Velika ljubezen je med njimi, velika vzajemnost. Pomagajo si drug dragemu, aa se držijo pokoncu. Slovenski del dežele čuti vedno bolj vso težo te zveze, neizmerno škodo, ali volilci so zaslepljeni, k>er j menijo še vedno, da gre za vero. Te svoje volilce imajo tudi grozno za norca. Kmeta učijo, da mora pridno (plačevati davke; če pa. ddbi kaka občina 1000 K podpore, je vse pokoiru; slavnostna seja klerikalnega občinskega zastopa in globoka zahvala vrlim poslancem.... Seveda: velikih daril za Slovence ni, nikako večje delo se ne vrši v prid njim, se mora pa drobtinice prav imenitno izkoriščati v strankarske namene. Kako znajo delati za Furlauijo Lahi ob takih okoliščinah, kažejo prav započete regulacije in osuševanje močvirji v Lahih___V Slovencih nič. Gorje bo Istri, tisočkrat gorje, ako se udejstvi tam goriški recept; Še večje gorje nego v Goriški deželi. Toda za sveto vero se borijo in kdor je nesebičen rodoljuben iskren narodni delavec,-ta ie liberalec, brezverec, nevaren istrskemu se-ijaku. Zatorej napovedujejo .klerikalci boj z namenom: zlesti kvišku in gospodovati. Kmet bo trpel, ali naj trpi, samo du bodo »katoliški« možje na vrhuncu v objemu z Lahi, nad njimi kriva palica Mahničeva, Flapp bo pel pa Te Deum. Rodoljub sodi, da ne bo tako, da ne more, ne strte biti tako, ali »Siover.ec« napoveduje čudne čase. Kdor bo živel, jih bo videl. DOPISI. Z Vipavske strani. (Čuki v Črničah.) — Radovednost me je gnala v Črniče pogledat nastop vrlih čukov. Eto, kaj sem videl: Ob 1. uri popoldne se je začela ko-nrcdija. Najprej so se igrali Čuki seldate po vasi. Potem so šli k žegaiu, nato so se spet igrali soldate. To so Vam bili prizori za bogove. Na vse to je bila komanda »haptachU. (Komandiral je nekdo, ki je imel predpasnik od svoje matere ovit oko-lu sebe.) Ko so nam pokazali ta svoj »pozor«, so šli nerodno kot stara Mjuseta pod vas na neki travnik. Tu se je začel šele dirndaj. Lomilo je iz cele Primorske 90 reci devetdeset čukov nekaj, kar so imenovali proste vaje. To Vam je bilo tkanje, eden se je vil proti severu, drugi proti jugu, tretji proti ;jsbcdu. četrti proti -zahod itd., da smo mislili, da so ti Modi znoreli. In čujte g. imnci so temu zveranju ploskali. Za poč' t. Ko se je to vitje nehata, so spravili, čujte iz cele Primorske sku-kaj 4 vrste (reci štiri vrste) .teh teles, torej za 4 orodja in začeli so lomiti po tem orodju svoje nerodne ude, tako da razun ¦enega, (katerega pa so. kupKi, Ml je prej Sokol) bi bilo bolje, da bi bili vse druge spravili v veliko kad in Jih skisa.lv mesto repe. Za vsem tem pa je prišla še najsmešnejša. Prišlo če nekaj Čukov v sredino cirkusa, s .kosi železa v rokah podobnega obročem. Začeli so .mlatiti ta želeja jedno ob drugo tako neusmiljeno, da smo se začeli resno spogledovati, če -niso ti ljudje znoreli v resnici. Vprašaje, kaj to pomeni, so nam' povedali, da je to >-JVLo- spo jo videli v Zagrebu profevajano od »•¦*"«- tam moc m dokom o ^rlrvatskii Sokolov, pa ta komedija, Sfcan-dšCda to staro Dalmatinsko Igro ti Modi tako škandalozno kvarilo. Cirkus -je za-kilučil neki človek baje te-okolice Crmt, kateri Je iip:l m se sapšl kot bi bil obseden. Liudi je gledalo te prizore kakih 600. Izletnik. predka, tam moč in bogastvo skifti rokah! Tam sina ideia naprednega, svobodnega Slovanstva, ki so upira stoletnim .zatrrateljem in pripravlja tla za slovansko bodočnost! Tam vsi Slovani združb v bratsko vez, tisoči sokolskih trum iz celega sveta, sijajni prazniki in slavnosti, kakor jih ni videl svet že davno. Tami mlada, bojev:-a generacija. Tam geslo bratstva, enakosti, svobode in združenega Slovanstva! Na Dunaj kliče reakcija, umirajoča generacija, ki sanja še vedno srednji vek, v svojem jedru umirajoča, v svojem delovanju pogubna Slovanstvu. V Pragi čete slovanskih Sokolov, s svojimi mladimi; svežimi rncčmi, slovanska kultura, slovanska bodočnost, na Du-^ ,......„ . naju stara, onemogla, smrti posvečena naj pridejo k nam! Kar je enkrat pri Vas generacija s svojimi nazori. Izbirati ni te- bilo — je izginilo — kar pa je pri nas bilo žavno! Iz goriške okolice. Iz Mirna. — O priliki zleta Goriške Sokolke 2upc v Miren nam je delal »Primorski list«, »Gorica«, posebno pa »Novi čas«, toliko reklamo, da jim na tem mestu morama izreči posebno zahvallo. — Drugič še tako. — Našim črnim prijateljem pa želimo, naj bi tudi oni enkrat poskušali pihati župo po Mirnu — vendar po sol pa Domače vesti. to ie še vse iii raste — in mi vstajamo — Vas pa je strah. Na zdar! Iz tolminskega okraja. Iz Podroelca. — Dne 21. t. m. smo slavili god našega gospoda Alojzija Križnic industrijalca v Podmelcu. Zvečer nam je napravil zares krasen večer, kojaga ne bomo nikdar pozabili-. Zato se mu tem po- tom najsrčnejše zahvaljujemo in mu kli- načelnik! In mi ubogamo! čemo: Bog ga živi 'še mnogo let! Uslužbenci. Napredni Slovenci, Sokoli, na pot! Pokažimo, da poznamo važnost trenutka! Vabi nas naša Olimpiada! Vabi nas Praga, vabijo nas tisoči bratov! Tam nas čaka vojska 40.000 Sokolov, med njimi j? naše mesto, ob njihovi strani! Iz daljine nas vabi Letna, Široko polje obdano od tribun, na njih stotisoči! Zadaj stoji tiho Hradčin in spodaj se razteza Praga, tam pa vabijo trofeke, k nastopu nas k!:če naš V Prago! Slovenci, bliža se naš veliki praznik! Še nekoliko dni, le še trenutki nas točijo od njega. Od glavnih strani se zbirajo trume, iz ceiega sveta romajo polne pričakovanja in navdušenja tja, v kraljico mest. SJovanstvo, prdbujajoče se iz stoletnega mrtvila, ilioče praznovati svoje vstajenje tam, kjer je zadonel prvi klic v življenje. Vsesokolski zlet! Ali bo to praznik organizacije, proslava velike ideje, ali ne bo to mogoče več? Praznik mladega probujajočegr se Slovanstva, praznik napredka in triurni Meje svobode, bratstva in enakosti bo to! Pred vesoljnim svetom pokaže slovanska mladina svojo življen-sko moč, svojo velikansko silo, ki se začenja buditi, in ves svet upira svoje poglede na starodavno mesto! Krasna, polna spominov, prelestna kakor bajka, s svojimi palačami in spomeniki je Praga vredna občudovanja. Pri vsakem koraku nas pozdravljajo spomini, pri vsakem koraku nam strme oči. Na širokd razsejana ob bregovih Vltave ima ] eno najlepših leg. Tujci romajo tja, da občudujejo njen sijal Nad mestom straži kraljevi Hradčin, lep kakor sen, poti njim morje hiš, stolpov,- palač, na jugu sedi Višehrad, nekdaj sedež kraljev. Tu |je pisala zgodovina s trdo roko, ti kraji so '/ideli slavne dogodke, videli so moč in srečo češkega naroda m stokrat je po njih divjal bojni metež, stokrat je škropila kri te palače; videli so narod v vsej njegovi moči, videli njegovo sramoto in poraz. Vse to je minilo. Praga je ostala in videla vstajenje češkega naroda iz stoletnega sna. Ona ie ostala vedno lepa, tudi v sramoti občudovana kraljica. Danes je postala geslo prebujenega Slovanstva, dašnes nosi prapor boja in napredka, danes, obdana z razkošjem in bogastvom od zvestih sinov, je postala ! mati mlade generacije, ki se pripravlja, da prevzame svojo ulogo v svetu. V tem imenu nas vabi v svoje naročje. Zato v Prago vsi, ki ihočejo videti mogočnost sokolske ideje, vsi, «ki hočejo videti delo in vspeh tlela! Slovenci, tako majhni, tako ubogi, da se izgubljamo, z majhno zgodovino in z malimi spomini, • raditega tudi s slabotnimi upi v bodočnost! ': Mi. ki smo najbolj potrebni pomoči, iuwdušiijoo% vzgledov in bodrnmh besed! Morda je nas boj najtežji, naša usoda najbolj negotova. Vstantnio, razmahntmo svoje.site iti stopimo odločno na pot! .-. Vabi nas, Praga, vabi. nas — Dunaj! ; Kam naj namerimo korak? V Pragi spomini večnega Iboja, s sovražniki Slo- i m YO]Yoflo Josipa Ferflinaifla? Katoliški duhovnik zapleten v atentat? Poročali smo v četrtek na kratko, da so v Kocnju zaprli neKegu uomacna, Ki bi Dii .hotel izvršiti atentat na avuvmooii nauvojvouM Josipa rerdinamia, m se je peljal; v sredo popolojne v piamnsKi ie»tmi »Kozi Rocinj. Tisti človek je posestnik' ter se piše ipavec. Baje so celo bombe našli pri njem. ipavec se nahaja sedaj v zaporu v • Gorici. j 'Ko so ga aretirali, je baje klicat, da kaj njega aretirajo, primejo »«.j fcospoa-rtunca s Srednjega, on da ga je nagovarjat li atentatu. Ta duhovnik je Kadenaro, iki pase duše v Srednjem ob meji. Preteki!' teden srno povedali v dopisu s Srednjega, tla župnika Kadenaro stražijo vojaki, nahajajoči se na Srednjem, ter da mož ne sme nikamor. Vojak z nasajenim bajonetom je hodil okoli iarovža in ko je šel Kadenaro mašo brat, je šel vojak za njim. Na tega Kadenarota se je skliceval Ipavec; pravijo, da bi bil podkupljen od njega 7/a. 500 K. Vojaška in sodna oblast je preiskala Kadenarovo stanovanje. Bil je baje v zvezi s častniki onstran meje, ki so se shajali pri njem. Tam bi bite sklenjene črne nakane, ki so se pa ponesrečile. Kadenarota so aretirali In pripeljali v goriške zapore. — Kadenaro je služboval poprej v Trebuši ter je znan kot kmetovalec; njemu je bilo vedno več kmetovanje in barantanje nego duhovska služba. C) njem pripovedujejo, da ko je šel nekoč pied leti obhajat, pa na cesti srečal mc-šetarje, je odložil obhajilo, sklenil kupčijo, potem šel k 'bolniku. Aretacija Kadenarota in Ipavca je zbudila povsodi veliko senzacijo. Kadenaro je doma iz Breginja na Kobariškemr. Za blrmance priporoča tvrdka: HED2ET & KORITNIK Gorica. Vogal Corso Verdi in Via Scuole S svojo bogato zalogo lepe svile, volne krema, batist, Panama, Pique, kakor tudi: Kamgarn, ševlot in sukno za obleke. Gospod notar Artur Lokar je zapustil danes popolnoma ozdravljen goriški sa-uatorij. Zavednemu in priljubljenemu rodoljubu naše iskrene čestitke! Darovi za »Dijaško kuhinjo« .— A. Kljun, nadzornik Prve češke v Gorici, 5 K. — Jos. Kometi v Solkanu 4 K. Na račun mesečnine je prišlo 10720 K. Profesor veronauka na tukajšnji re-aiki dr. Hilarij Zorn je dobil naslov šolskega svetnika. Porotno zasedanje. — Določeni sta illi le dve razpravi radi žaljenja časti potom tiska; to na ponedeljek 24. t. m. iti torek 25. t. m. Torej samo radi žaljenih privatnih tožfteljev so klicani porotnik: v (ioiico. Izvestni »užaljenci« zaslužijo, da :>; jim dali porotniki pošteno lekcijo. — Razprava, določena za ponedeljek, se ne bo vršila; če se v torek užaljeni privajil tožitelj poravna s tožencem, skonča letošnje poletno porotno zasedanje brez razprav! — Za štirikratno zasedanje ni zadosti razprav. Ribn&karjeva afera. — Proti Ad, Rib-nikarju je že vložena obtožnica. Državr.o pravdništvo ga toži radi hudodelstva javne nasilnosti po § 85. kaz. zak. Gregorčiča zopet onečašča »Prismo-jenec«. — Ni bilo zadosti, da so brezvestni klerikalci takoj po smrti pesnika S. Gregorčiča profanirali njegov spomin, še sedaj ne mirujejo. »Prismajenec« je priobčil v četrtek uvodni članek, kjer laže, da je »Soča« napadala pesirka Simona Gregorčiča, potem pa navaja zops-t neke verze, katere je napisal pesnik tako, kakor ?o Itcteli cd njega takratni njegovi »prijatelj« »pri treh kronah« in »pri Zvezdi«. Tislo, kar je citirano v »Prismojencn«, je njiHovo ne pa — njegovo! »Prismojenec« pa je hote' najbrže tudi nekoliko škodovati slav iju na Gradišču pa m je revež najbrže zmotil. — Neki klerikalni gospod v Gorici je v četrtek v !¦:> dignacijo zafbrusil >> Prismojen čka« od :» be, ko je videl kaj piše m prvi strani. Dosti. »Goriško učiteljsko društvo« bo imelo dne 1. julija t. i. v Gorici pn »zlatem jelenu« ob 11. dop. izredni občni zbor. Dnevni red: Predsedstveno poročilo. Novi šolski nadzornik za Goriški okraj. — V soboto smo poročali, da je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika profesor J os. Pavlih s tukajšnje gimnazije. O Pav-iinu se ve, da je skozi in skozi klerikalen človek, ki se je učil svojin predmetov, matematike in fizike, napravil izpite in prišel na gimnazijo v Gorici; da bi si 'bil širil obzorje, se izobraževal, kaj videl na Dunaju, o tem ne ve nihče nič povedati. Paviln je ostal kmečki fant, ki . ibalimca v Št. Andrežu in na karte igra ... H Zaslul je letos po zaključku prvega tečaja •na gimnaziji. »Slovenec« ;e plsai o njem: »Z ozirom na notico v zadnjem »Novem Času«, v katerem pripisuje dotični sporo-čtvaleč silno slabi zaključek v prvem polletju na goriški višji gimnaziji samo plesu in krokanju slovenskih dijakov, moramo resrfci na ljubo konštatirati sledeče: Padli niso samo plesalci in krokarji, marveč tudi pošteni in sicer pridni fantje! Kako naj si pa razlagamo to, da je padlo v 7. in 8. šoli slovenskih oddelkov celih 18 dijakov — v istih dveh razredih laških oddelkov pa samo 1 dijak? Vzrok tiči še drugod, ne samo v plesu in krokanju! In ta vzrok je prevelika strogost dotičnega profesorja matematike, ki poučuje v slov, oddelkih, v laških pa ne! Ne rečemo, da niso nekateri zaslužili slabega reda, vemo pa pozitivno, da jih mnogo ni! Torej!« In potem še: »razloček med uspehi in neuspehi na obeh oddelkih, slov. in laških 7. in S. šole, pomeni sramoto za deželo, sramoto za učence in učitelje. On sili e. kr. dež. šol. svet moralično, da preišče, kedo in kaj je temu vzrok. C. kr. deželni šolski svet ne srne nikakor iti preko njega na dnevni red.« — To sramoto je bil napravil Pavlin. Dežeilni šolski svet, moralično prisiljen, je pa preiskoval tako, da i se je i;o večini potegov ' za Pavlina, ki je gimnaziji, kjer vlada sedaj veliko veselje da gre. Tam ni za rabo, pedagoga ni v njeni nič — bo dober pa za okrajnega nadzornika v Goriškem okraju, Okrajni Šolski svet je klerikalen, mora biti tudi nadzornik klerikalec; tako je sodila osrednja vlada, 'ki klerikalcem v vsem rada ustreže, ker so jej tudi klerikalni p0. slanici vedno na .usfuao (n. pr. v službeni prasmatiki). Imenovan je Pavlin, ki ri'.mA pojma o ljudski šoli; kvalifikacija njegova za tako mesto je najslabša, ali zadesto. vaio je, da' je klerikalec. Pripadanje klerikalni stranki j: zmagalo nad potrebo zmožnosti in pedagegičnega znanja. Starostrujarji, novostruiarji in pr0f. Pavlin. — Starostrujarji se -hrupijc, da so oni pridobili novega šolskega nadzornika za Goriški okraj; »Novi Cas« pa se je včeraj pridušil, da je novi n.id"'"rn;k sad onega ostudnega boja, ki ga je pr':-j on proti »liberalnemu« učiteljstvu na Oariš-kem. Imenuje tudi osebo, ki je zmagala ~ »zelence«. — »Dom na Vršiču« otvori slavnostno Kranjskogorska podružnica «1 o venskega planerskega društva v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. ob 7"1? uri dopoludne. Oskrbo. van bo pa že od srede julija 't. 1. .....Vsi prijatelje slovenskega planinstva opozar. jamo na to, ravnotako prosimo si. sosej. nla društva, da upoštevajo ta dan pri sv* jih prireditvah. —'Pot na Vršič je zlo* J in 'ahka, pripravna za vožnjo in ježo. m-gled od novega doma'd:ven. — Od Kranj-skegore se pride na Vršič v 2l/a do 3 urah prav lahko.. —- Odbor Kranjskogor-ske pedr. s. p. d. Bolan učitelj na plssu. — Lažii' »Novi Cas« se je bil zagnal v nekrnja ,' učitelja, ki je radi bolezni na dopudu, Ji je bil na plesu v Riihemberga. Pozvan, na, pove, kateri je tisti učitelj, ki jC ple->al, molči sveti »Novi Čas«. Njegovo kjtol-¦čanslvo mu'brani poravnati krivico, storjeno nedolžnemu 6!'oveku. Zadošča >N . Času«, da je lagal m olbrekoval, po-nav i krivico, tega ne zna. Rajši znrlijo r,^,L in se prekrižajo ali pa gredo k spr-ved' i dobijo giotovo odvezo, kot pa da h, >• ravnali krivico in prskllcali svjj)la/.-V vsaki številki »Novega Časa« mrgili ti-kih napadov na raizne napredne IjuJi, k> so kruto žaljeni. Zadnje čase piše »Nn\ Čas« dosti o poroti. Če bi ga napi odnlik. tožili, kolikor jih je že'kruto iicsunuo razžalil, bi bi!a slamnjak :n vsuhec (ki-kor mu pravi -Prim. list«) vedm tia zatožni klopi pred porotniki. Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za mesto strokovnega učitelja u slovenskem oddelku deželne kmetusL šole. Prosilci morajo s spričeva 1 o Jo\r-šenih študijah dokazati, da so znanstvt"* in strokovno zadostno izobražen". P'um'-naj vložijo pravilno opremljene pi ^'1i' pri vložnem zapisniku do 20. julija t. 1 Vsa potrebna pojasnila se dajejo \ uia-dih deželnega cdbora. Zopet je razpisano mesto strokovnega učitelja na slovanskem oddelku deželne kmetijske šole. — Po gos to m a je razpisano tako mesto, ker .5e kdo pride, k: kaj zna in ve, ne ostane v Gorici, ker p delovanje v deželni kmetijski šoli odbija.1 ker čuti, kako je kmetijska šola v deželn:,-upravi pastorka in ker poštenjaku in všeč. da ga izrabljajo v voli ne namene. Če li> čejo imeti dobre moči na kmetijski še':. naj sistemizirajo mesta s študijam Pr> merno plačo in dosedanji sistem se mork spremeniti — drugače bo važno mc^" strokovn-ega učitelja vedno le razpisan«1-Goriška podružnica S. P. D. vabi svoje člane, da se mmigostevHno udeleže izleta na Trste'! (643 m), kakor ga priredi v nedeljo 23. junija 'Slov. Čitalnica« L Gorici. Odhod z vlakom dr. železnice on 5'40 zjutraj. Gospod Anton Leban, šolski ravnatelj v pokoju v Komnu, se U ^at-k~' »Prim. listu« z izjavo, da on n; pisa' J piisa v »Soči« o kaplanu Makucu ter da • .bil poslal »Soči« dopis v obrambo, pa,J ni priobčila. .. Gospod Leban vJ. . , res imenovan za okra,iiega šo'skega nad-Vse to prodajava po zelo nizkih cenah. 11 won}ika. _ Tako se je prestavil Pavlin na I sta posala oni nam došli dopis v onra: dva: on 'it pokojni Pelicon. Oba .-»ta podpisai.Ji. Ker je pa vpok. šolski v: g, Pelicon hitro potem umrl, ume v /no. n- WaŠL fluid % znamko ,Elz no ohranite t Oslabelost In bolečine iaginejo, 7aSe oči, fcivci, milico, kite ae okrer)5»jo spance oz'U-avS, V;»5V»>\->1-n ».l"»^i> . Dvanajsterica za poaknSnjo D kron franko, Izdelovatolj samo lekarnar E. V. Feller v Slubiol, Blza-trg St -2«! (Hrvatsko). » /.ipah utrdi, ak* nbU' P'11'" „„0 priobčili onega dopisa, dasi je bM že :,,t,lVlje.n. Ce je hoteli g. Leban imeti v * vojem 'imenu obramibo, se Je imel obrniti L uredništvo »Soče« pa bi se mu bilo ustreglo, ne pa da se jezen obrača na sPrini. li^t« za pomoč in piše, kakor dia je le en poslal dopis v obrambo pa ga nismo prio.bči'.i. Vaš »Klza Piuid« se je priporočati od prijateljske strani 83 letnemu možu, (katerega muči klerosa v arterijah, da bi si odpravil onemoglost mišic v nogah. In res mu Je to izdatno drgnjenje dobro služilo in ti gospod izjavlja, da zdaj lo/je hodi« Oospod dr. R. Sehmidt v Pittmi na Nižje-avstrijskem piše: »Z obema Vušima KI.,a izdelkoma, osobito pa z »Elza Fliridom« sem dosegel izvrstne uspehe in sem oba že obilokrat toplo priporočal.« »IVJerjev Fluid« se naroča pri dvornem lekarnarju F. V. Feller v Slabiči" ria Hrvatskem, od koder se frank« pošiljajo za 5 kron 12 manjših, 6 večjih aH 2 veliki steklenici. Politični pregled. j?oslanska zbornica. — V seji 20. dii, je zbornica nadaljevala generalno de- J bato o orankonein zakonu. itusmski posl. ' Lewjok'i je izjavil, da bodo ir je i.*|^^ffSfiieJ|a potreba. — Včeraj so stavili | češki in nemški soc.d^niokratje ter češki radikalci * predloge za razdelitev debate. iPied.ogi odklonjeni; speč. debata se vrši ,v tLeh skupinah. Prihodnji teden morda do četrtka utegne, biti rešena vsa predloga. -- Cesar je odložil svoje odpotovanje v išl, da počaka sprejetje brambne predloge. — Ogrska poslanska zbornica. — Poročilo, o kontingentu novincev za 1912. je postavljeno na dnevni red. — Opozioijo-nalni poslanci ne morejo v zbornico, ker stražijo parlament vojaki. Veteizdajstva obtoženi dijaki v Dalmaciji. — Dijaki: vseučiliščnik Stevo Klaič, gimnazijec Ante Filipič in uči-teljiščnik Ante Curin so Obtoženi veleiz-dajej Češ, da so udeleženi pri »revolucionarni organizaciji«, razširjeni po jugoslovanskih deželah. Vse tri so vrgli v zapor. Hrvaški kaplan Ivan Cvrkovič je obsojen na 3 mesece težke ječe v Osijeku, iker je na Velikonočni ponedeljek na priž-¦ mici govoril o komisarju, ki sodi po svoji lastni volji. »2ato slavimo vstajenje našega Odrešepka, proseč, da vstane tudi naiša hrvaška domovina«. To je bilo »javno nasilje in hujskanje«, kateremu sledi 3 -mesečna ječa. mOJfi STRRH fekušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo m odpravo poletnih i*/pahljajev, ?a do-šego, za ohranitev nežno in mehke kožo ter bele polti iilijno mlcfoiato milo, Znan.ka konjiček tvrdku Bergman & Co., Tetsehen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfti merijah in podobnih trgovinah. Bergnianova lilijna krema „Hanera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako ne/.ne in bele roke. i tuba stane 70 vin. J>obiva se povsod. Zagrebški nadškof dr. A. Bauer je podari: zagrebškemu Sokolu 1000 K, da jih porabi za zlet k slavnostim v Prago z:i revnejše člane. zveza narodnih društev. Kmečko izobraževalno društvo »Zarja« priredi 29. t. m. ob 3. pop. pri Jugu v Anhovem veselico z društvenim plesom. Vspored veselice je zanimiv: 2 igri, petje, prizor, itd. — Kdor želi domače .zabave, ta naj pohiti na dan Sv. Petra in .Pavla v Anhovo, ne bode nmt žal! Domačini, Kanala, Plavčasni, Deskljani in vsi prijateji »¦Zarje«: na veselo snidenje 29. t. m. .v Anhovem! Odbor. »Slovenska Čitalnica« v Dolnji Vrtojbi izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo gospe} Genovefi Faganelj, predsednici Ciril-Metodove podružnice« in njenemu soprogu Francu, predsedniku kolesarskega društva »Vrtojba« za plemenit dar 50 K v korist društvene knjižnice, kot del dobitka pri tomlboJi kolesarskega društva. Za velikodušni dar — obema še enkrat naiprisr&ncjša zahvala. V Vrtojbi dne 20. junija 1912. Za odbor Slovenske Čitalnice: Pran p!. Locateli, t. č. predsednik. Fran -c:ji se je pripetila železniška nesreča. Ena oseba je ubita, več ranjenih. — Na par-niku »Kraljica Elizabeta« na Dimavu je nastal požar. Okoli 20 oseb je skočilo v vodo in utonilo, strojevodja in kurjač sta zgorea. maraton. Češko Sakoilstvo. slavi letos 50 letnico svojega obstoja ter se ob tej priliki spominja z največjim spoštovanjem« in hvaležnostjo svojega ustanovitelja — dr. Miroslava TyrŠa. Njegov spomin pa hoče počastiti s tem, da udejstvi njegove smele načrte, ki jih je im-el že pred petdesetimi leti t. j., da uprizori slav-nost, kakršne so se vršile v starem veku na Grškem, v deždi, na katere slavno zgodovino je oh zrl zadivljen, in katera mu je dala tudi podnet, da je zamislil prekrasno idejo --sokolsko. Heleni so bili oni narod, v katerem je on zrl uzore brezprimernega junaštva iz ljubezni do domovine. O impijske igre, ti največji pra/zniki stari" Grške so bili njegov ideal, in večkrat je mislil, kako bi se dalo kaj »ličnega — vsaj na zunanje — ponoviti tudi sedaj. Tedaj je bilo ;kaj fct--kega Še nemogoče, ali danes, po .petdesetih letih trudapofnega in nesebičnega so-Jcolskega dela, hoče češko Sokolstvo ta smeli sen svojega nepozabnega ustanovitelja uresničiti, ' ter tako najsijajneje zadostiti slavnemu njegovemu spominu. — Slava hi največja junaštva, ;k&kpr tudi veliko ljubezen do doraovine,.;sb §rki pokazali v vojskah s .Perzijanci. Najslavnejša in obenem.';.tudi odločilna bitka .; je pa bila ona pri Maratonu J. 490. pr. Kr., kjer je 9000 Atencev premagalo 60.000 mož močno perzijsko vojsko. Povratek zmagovalcev pri Maratonu la slavnosti v Atenah je ona velika živa slika, katero izvesti si je nadelo nalogo če-; ško Sokolstvo. V vsej evropski javnosti je ta namera vzbudila živo zanimanje in Ogovori se o povratjtu Menisma pri. tettovadbi. '3eriiner Tagbiatt). -Češko Sokolstvo se z vso vnc:::o pripravlja, da častno nzvrši svojo nalogo. — Sodelovalo bode 1250 ljudi- č. O. S, je izdala ido sedaj že tri majhne zvezke navodil za te igre in pripravlja se še poseben spis, za (katerega spiše imi-vers. prof. Dr. Peroutka uvodni, zgodo- , vinski članek in br. Domorazek o pomenu, ki ga ima maratonska slika za nas. — Tekst in dejanje je napisal tudi on, godbo le pa sestavil br. Dr. Lad. Brokop. V bolje razumevanje onim, ki se vde-leže letošnjega vsesokolisikega zleta v Pra-. gi, podajem tuikaj. kratek izvleček dejanja. V Atenah po bitki pri Maratonu 12. sept. 1. 490 pr. Kr. I. Daritev za zmago. — PozorfiŠČe je prazno. Fanfare naznanjajo ipričetek. Oživlja se pozorišče najprej pri severnem stolpu.1) Na južnem stolpu2) nastopa ta čas straža, ki ves čas gleda v daljo in napeto pričakuje znamenj in vesti o izidu 'boja. Od severnega stolpa prihaja sprevod: možje bojevniki, nosači, glasniki, pevci, pevke in plesalke, svirači, duhovni in za temi ljudstvo. Pevci in pevke pojejo in plešejo. —- Postavijo altar, ter se poraz-dele v krogu okoli njega, — Ogenj za-plapola, svirači zaigrajo. — Veliki duhoven daruje, poje in poziva bogove na pomoč. — Plamen je vzpJal visoko, to je znamenje, da je upati na zmago. Ljudstvo zapoje zahvalno pesem. — Ko poneha petje, je slišati iz dalje mogočno trobentanje. Ko to poneha, zatrobijo straže na južnem stolpu, ter s kričanjem in gestanri nekoga naznanjajo. II. Sel in njegovo poročilo. Orkester igra, med tem priteče na pozorišče sel. Kmalu se opoteče, zakliče »zmagovalci« — za hip je vse tiho — in pade na tla. — Hitro ga dvignejo in nesejo k duhovnom. Tam še nekoliko maha z rokami, v zna- ' menje, da se ibldža vojiska in izdihne. Pokrijejo ga s plaščem in Iavorovimi venci. Veliki duhoven ma'.o pomoli, kar se za-čuje novo trobentanje od južnega srolpa. Od severnega stolpa pa prihaja drugo radovedno ljudstvo. Kmalu na to pri dirja gruča bojevnikov. III. Zmagovalci. To je prva skupina, pešci in konjiki, ki poročajo o zmagi. — Orkester igra slavnostno koračnico, pri '. južnem stolpu sn pojavi glavna vojska, na čelu MiUiad. Ljudstvo jih obkoli, ter pp- I zd-avlja svojce. — Ko pridejo zadnje čete, \ stopi Miltiad z velikim duhovnom k altar-ju. Spet žgOTia daritev. — iMiltiad se obrne k ljudstvu in krato poroča o boju. Vojaki bi jejo ob ščite, zazveni mogočni i zahvalni zbor ljudstva in vojske (pojejo ' enoglasno 1250 ljudi) in trobentanje. — * Maraton - - Maraton«! — Na to pozivajo glasniki Jjudstvo k miru ter naj veseio •zrnate priredi telovadne stevitosti! — Začne se s pripravami, med tem pogostč žene bojevnike. :) Akropoli^. — *) V smeri proti Maraton u Dalje na 4. strani. Moll-ov Seidiitz-prašek je ca na telodca tarpeCe neprekosljivo Bre^stvo katera ima prednost pred vsemi dragimi. 4ra stičnimi Čistil, kroglidtunl in grenSioami. Cena orlsf." škatlje K2- Ponarejanje se sndnljsko saslednje. lollo-vo Franc, žganje in sol a ribanje livota. — Bolela« . .< « •lajSttJoCe in okr«peuioce ata- -i r'" outano sredetro prott trganja ;; >n preldajenjo vsak« vrato, i I Orlfr. steklenica K 2- Na prodaj po vwk lekarni^ \ In mirodilsieah. Glavna lekarna L 10LL, «, ia kr. d?ornt ulotaik, DumJ, TnchlatbeB d. Zaloga t ttorioi r lekarni: A. GlronooU, Gt. CriBtofoletti,r ¦'.¦"'.,¦"¦ IV. Tekme. Tekmovalci se mazitijo z oijein (so popolnoma nagi, le okoli beder so opasani, kaU">r v heroični dobi). Sodniki se postavijo na svoja mesta. Rogovi naznanjajo pričetek »pentarlona« (peten ;bGi); prične se s tekom. Tekmovalcev je 32 (i/brani so najboljši. sckoilski tekmo-.valci) po pet in šest v vrstah. Ko wo stekle vse vrste, naznanjajo rogovi drugi del tekem: metanje kopja — tekmovalcev ?4. — Skok v daljino — .tekmovalcev 16 (najboljši pri teku in metanju kopja). — Me- • tanje diska — tekmovalcev 8 (najboljši pri skoku). — Rokoborba — tekmovalci 4 (najboljši pri metanju diska). — Zmagovalec stepi k sodnikom, a glasniki naznanijo še tak z orožjem — tekmovalcev 15, kateri stečejo hkrati. — Zmagovalec stopi k sodnikom, potem ga odvedejo v sprevodu k aitarjt., kjer duhoven venca oba zmagovalca. V. Sovražnik se bliža. Ko so začeli venčati zmagovalca, se zasliši trobentatijc od južnega stolpa. Miltiad, kateri je ves čas pazil na straže, zajaše konja in hiti k stolpu. Stražniki, k> so mu prispeli na proti, poročajo, da se bliža sovražnik s svojim 'brodovjem Sedaj se treba pokazati sovražniku še pred nočjo in mu ne dovoliti izkrcanja. — Ljudstvo se preplašeno zbira v gručah in odhaja v m sto. — Sprevod, kakor v začetku, se postavi zopet v red in odide. Med tem^pa urejuje Miliiad svojo vojsko, jo postavi v falange — darm in odhaja pri južnem stolpu peva-je: Združimo občani se v nepremagljivi vol, Zastonj se sovražnik iz dalje nam bližal Naprej, veselo in srčno v boj, S perzijskim grški naj meč se zdaj križa! F. A, Književnost Prosvetna knjižnica: Dr. K. Ozvald: Srednješolska vzgoja. ZaložHa Goriška Tiskarna A. Gabršček, Obsega 8 tisk. pol ali 128 strani in stane v knjigotrštvu K 1*60; naročniki Prosvetne knjižnice dobijo delo za 60 v. Prosvetna knjižnica izhaja v nedoločenih rokih in stane za naročnike le po 60 v. Za naročnike se smatrajo oni, ki plačajo vsaj 5 zvezkov naprej. Prvi zvezek obsega po priobčenemu programu tretji zvezek sedme serije, torej zvezek 63 (VII, 3). Zvezek »Srednješolska vzgoja« — nekaj izredno zanimivega! > Mali oglasi. HstfanJia pristojbina stane SO Tin. iko je oglas otaefftejii *& raCuna za vsako besedo 3 vin. K jpripravnejie inseriranje za trgovce Id obrtnike. Koiao Je manjših trgovcev in obrtnikov t Gorici, kt; r!h «a deleli ku, zatečenih nogah, cela \>ri gnitju kosti: pi i rannli z.i udarcom, zabod-laiem, strelom, vsokanjem in zniMJkanjfini; za odstranitev tujih tvnrin, lc<>t: steklenih erepinj in zalusk, peska, svin-eenk, trnja i. t. d.; pri vseh oteklinah, bula i, bradavicah, divjem mesu, celo raku; pri orvivem prstu, oteklih nohtih, , ranjenih nogah, opeklinah, preležanih^ bo'!iikih, pri krvnih oteklinah, ušesnem eejenju in grintavosti otr»k i. t. d. le proti gotovini ali povzetju. Dva lončka staneta 3 K 60 vin. Dobiva stokioniea1 pripravni se v lekr.mieah in na debeio v mirodilmcah zdravil. celo družino K 5-eb."" Naslov se glasi: Lekarna pri »Angelu varim" A. THIBR$Y v PREGRADI pri Rogatca. AlleinechterBalsani. A.Tht«Ty m Prearafo Povsod poznano i„ U8polo domin":« sroustv/, f.n vso alueajo holnzn •i stoltloničie oli (i votlih itoklimičiu aH 1 velijfa Continental Za birmo! Zubczdravniški in zObOtehniški atelje Dr. I. Eržen fiORKH Jos. Uerdi tehališCe Sten. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordinira o soolein ateljeju od 9. ure dop. do 5. are pop. je najboljši pisalni sfroj. Primerjajte in prepričali se bodete, da | je to res. Zastopstvo in zaloga tvrdke VVanderer- Werke akc. družba v A h e n m i t z - S c h 6 n a u M El Roeper- Gorica ITIagistratiia ulica št. 15. Dobi se ose stroje za pisarne in droge potrebščine. Vkupite lepo in trpežno' blago p0 znižanih cenah pri dom;.či Ivrdki Ivaneič S Kurinčič GORICA | Gosposka ulica šteu. 11. Uažno! Velika izberu paljčolanov, solnčnikov, svil. trakov itd. Varstvena znamka: „Sidro" Bil lisinent. Gapsfci comp. Nadomestek za Anker ?ain-Expelier Je povsod pripoznano kot najboljšo sredstvo proti preblajenjn It*t, z* ceno 80 vin., K i."40 in" 2*— se dom po vseh lekarnau. Pri nakupa tega, tako p priljubljenega domačega zdravila, se je | posluževati le originalnih steklenic v čkatljah z našo varstveno znamko „si- drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTER JEVA LEKARNA prt „iiatem tem" t Pragi WS% isabethgasBe Štev. 5 nova. L|i] Dd»tho nspoaajanl«. lH^r!« Dne 29. t. m. (dan sv. Petra in Pavla — semnii dan v Totnaju) se bo vršila v Tomaju, v gostilni Černe hiš. štev. 10, ob 9. uri predp. dražba raznega manufaklurnega blaga v cenilni vrednosti 285H K, spadajoeega h kon-kurzni masi Ignaca Žvab, bivšega krojača v Tomaju. C. kr. notar Dr. Ruiner, konkurzni upravitelj. Hatečaj Županstvo Vrtovi« odda potom javne dražbe delo jn^iinis-vsuija in |»r<>. ftcleiiju. zvonika. Na vrhu treba prebarvati zvonik z oljnato barvo od spodaj pa samo pobeliti. Barvo, olje in apno da občina sama. Les za ogredje (grušt) si mora preskrbeti podvzetnik sam. Delo je preračunjeno na K 500'-. Dražba se bo vršila dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne na licu mesta pri zvoniku v Vrlovinu. Župan: Jožef Čcrinclj. Najboljše švicarske precizne are jjSchaffhausen" zlate in srebrne, zlate in srebrne predmete, briljautc in diamante in optične predmete r3@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@g^s@^@@@@g!a —- pnporoča Houa frgouina z želeinino Pinter & henard Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače t. t. d. sesalk. klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Edina lastna izdelovalnica telovadnih drogov ? Gorici. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. -Tp! Cenj. občinstvu se toplo priporočata Pinter & Lenaril. S3@SSg3SgSggS3ggBLim~€Sg^g9Sl5 Jakob Šuiigoj, nrar c. *< v. državnih železnic in zapriseženi sodni canilec Gorica, Gopska ulioa štev. II ilanot 1 Bregaeit autorizouana staubena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 ?e pri p; ročnta p. n. občinstvu za vsa tavbena dela. izdelujeta vsakovrstne I rtnčrte, proračune in kolavdacije P° ; Mijni5jib cenah.