i,iz:
Leto II., itev. 24
V Celju, četrtek dne 27. aprila 1922.
PcStnina plačana v golo vini.
Posamezna Številka K 2 —.
GLASILO SLOVENSKE REPUBLIKANSKE STRANKE.
Izhaja vsak četrtek.
Stane celoletno...............20	Din. (80 K}
„ pot tata..................10	Din. <40 K)
za Inozemstvo.................35	Dinaro letno
za Amerike......................1 Dolar
Uredništvo in Opravniitvo Usta: Celje, Razlpgdva siHea ll. Ogavni urednik: Anton Novačan.
Oglasi za vsak mm višine stolpca <64 mm) K 1*20 Hali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*—
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Prva republikanska manifestacija v Sloveniji.
Zgodovinski dan v Pristavi. — O/krog 1000 slovenskih kmetov za republikansko misel. — Suverenajvolja slo-venskega ljudstva. — Slovenska republikanska stranka. — Živio slovenski Radič-Novačan. — Pojdite med Ifudstvo in poslušajte, ikiko’bije ^ovensko srce. — Živela Federativna Republika Jugoslavija.
V zgodovini slovenskega naroda bo z zlatimi ( črkami zapisana Bela nedelja, 23. «pril 1922. Dokler bo obstojal slovenski rod, bo izgovarjal s spoštovanjem ime kraja, kjer je prvič po tisoč letih privrelo na dan srčno hotenje slovenskega ljudstva po veliki Svobodi. V Pristavi ob Sotli je dobilo lo slovensko hotenje tudi svoj izraz in svojo obliko. Od Bele nedelje imamo v Sloveniji Slovensko Republikansko Stranko s kmetsko-delavskim zadružnim programom.
Potek republikanskega shoda v iPrista vi.
Skoro ni ibilo dneva od Velike noči, da ne bi bilo nebo zavilo v črne oblake, ki sso bili kakor prilika (Obupnega političnega in gospodar-sskega stanja slovenskega .ljudstva. jSkoro ni bilo d«e brez dežja in po-douhnjene vremenske žalosti, ftja Belo »edeljo zjutraj pa je bilo neb© jasno.
:radmška“ izpustite. — Verjamemo
4. Izjavljamo, da vidimo rešitev
da ste pošten republikanec.zemljo- Slo venskih, hrvatskih in srbskih Tsdniške stranke ne. — Zemljo- ilnmetov in delavcev, kakor’tudi ma-■radniki so Srbi in monarhisti, to ‘Bh obrtnikov samo v zadružnem 1 besedo ven.— Hočemo biti čisti ^programu naše Slovenske Republi-republikanci. — Če obdržimo be- kanske Stranke, sodo „zemljoradniška", nas bodo	5. Izjavljamo, da želimo in ho-
imeli za srbsko stranko. — Mi -žemo slovenski republikanci tesno ihočemo slovensko republikansko : zvezo s Hrvatsko Seljačko Repu-
držcev naš^narod v pogubo. Visoki davki, nedržanje obljube o izplačevanju 20% odtegljajev, splošna korupcija, brezsrčna vojaška uprava bivšega ministra generala Zečeviča in sto drugih nepravilnosti in nered-nosti in brezsrčnosti današnje vladajoče klike — vse to nam naznanja, da je potrebno iskati novih poti v
^stranko brez imena „zemljorad- ‘bllkansko Stranko, katero s tega boju za naše pravice in da je fo mo-
iriiška*. — ffir. Novačan je odločno našega prvega slovenskega repu-zdhieval jmir, -ppomiril duhove in za- bljkanskega shoda toplo pozdrav-iklical: C e meni ne verjamete, pa ljamo.
(grem. Ne bom nikogar prosil mi-	Po sprejeli resoluciji povzame
lloSti.iPočakajte, da povem vse do 'besedo zopet br. Novačan in razlaga ikrajg, Lpoiemr«(odite! Ali mi veru- v obširnem govoru sedanji politični jjsite dlime?	in gospodarski položaj v naši domo-
'Na l to vvpržšanje br. Novačana je vini.Vse naše stranke so strahopetne vornik konča z geslom; Svoboda,, »oklicalo: ljudstvo: Verjamemo Ti, (Stranke ter se brez značaja uklonijo enakost, bralstvo. (Liberfe, Egalite, tbesetia,.zemljoradPiška“ pa mora vsaki nrili volji jz Beograda. Papimaia Fratemite).
von!	fopozicija Slovenske Ljudske stranke Nato da predsednik br, Vidgaj
©r.'Novačan ?je malo premislil, sse delassamo na videz, drugače pa besedo br. Antonu Mahenu, ki omenja, nato ;pa z^kiical:: FĐodisi, vaša volja njihovi bivši štiri kraljevski ministri burno pozdravljen, vse jade in vse
goče edinole z delom v naši Slovenski Republikanski Sirankf.
To zahteva iudi zunanje-političen položaj. Na naših mejah imamo same republike in iz velike Rusije čujemo svarilni glas, da so minili časi vsakega tlačanstva in vsake tiranije. Go~
fiela nedelja je feUa solnčna im lepa,	>veljo. Jmenujcmo se kratko : (^Korošec, Jankovič, Roškar in Go- bedno stanje kmetskega in delavskega
kakor da bi narava sama bila bolela	Stranka! shncar^prav radi sprejemajo mastne stanu. Omenja obupni položaj naših
obdariti zgodovinski dan slovei^kega ljudstva s svojo lepoto. Soielske dobna je bila praznična ; po holmih ze-' Uene drevesa, cvetijo bele črešnje, snežne trate blestijo .med izoranimi mjivanti. Cerkvice po holmih strmijo .ressno v dolino, ki proti poldnevu vse
^kamofMi živijo Vklici so pozdra viti (brata Uniona Novačana. Nada|jes?al je torej z branjem rezolucije. ffir. K uiti št ek, zaveden in bister re>pid>iikanee, je .predlagal, dahi z dodatno točko .shod 'izrazil simpatije bratokS Hrvatski Republikanski
ministrske i-penzijone. Njih zahteva po slovenskih uradnikov, ki so prepošteni, avtonomiji nedeljene Slovenije ni da bi kradli, zato morajo stradati, pras?i izraz ^udske volje. Ako dobimo posebno nižji uradniki z družinamL avtonomijo tnomo imeli čisto navadni Navdušeno pozdravlja brate Hrvate, deželni zbor, v Belgradu pa bodo ki nedaleč tam čez Sotlo držijo zvesto delali ;še nadalje z „okvirnimi" skupaj, voditelji in ljudstvo, in ki sr zakonj, ikar bodo hoteli. Govornik bodo čisto gotovo izbojevali svoje
In .mladeniči in se zbirtjo v gosto-ljub©r hiši našega odbora&a, odločnega republikanca br. Hanjšeka.
Otvoritev shoda.
Proti tretji uri popoldne, ko je bila zbrana velika množica pred Hanjšekovim domom, je otvorit zborovanje sklicatelj shoda br. N o v a e a n ob navzočnosti vladnega zastopnika g. okrajnega glavarja Pinkave. Pozdravil je vse navzoče in predlagal za predsednika br. Ivana V i d g a j a iz Rogaške Slatine. Br. Vidgaj izvoljen predsednikom, je dal besedo glavnemu govorniku br. Novačanu.
Republikanska Rezolucija.
Br. Novačan je začel po kratkem uvodu, povdarjajoč potrebo republikanske stranke v Sloveniji, brali rezolucijo, s katero naj bi se dosedanja slovenska zemljoradniška stranka imenovala slovenska republikanska zemljoradniška stranka.
Volja ljudstva.
Čim je izrekel br. Novačan besedo zemljoradniška, se je vzdignil med zborovalci silni vihar. Slišali so se klici: „Nočemo zemljo-radniške stranke, besedo „zemljo-
bil z navdušenjem »sprejet. Po volji zborovalcev <se torej glasi jjristavska resolucija tafco-le :
Resolucija.
Dosedanji pristaši vseh slovenskih strank, posebno SKS, SLS in šSJ zbrani dn* 23. aprila 4922
oavi. Qd vseh strani prihajajo možje	Njegov predlog je razlage razloček med konfederacijo politične in človečanske pravice. Mi
in avtonomijo. Dočim je ob avtono- Slovenci se moramo nasloniti na brate miji še a?edno mogoča nadvlada Bel- Hrvate in ne hoditi kakor do sedaj v grada nftd Slovend in Hrvati, bi bila Beograd — preko Zagreba. (Burni izključen©^ ako si priborimo svojo živio-klici na Hrvate, na republiko, na državnost, 4o je konfederativni ustroj Zagreb in na slovensko - hrvatsko naše države. Druga stranka. Slovenska bratstvo).
Kmetijska stranka, ki sedi v vladi in Besedo dobi br. Milan Čoh, ki •i* v vsaki stvari prikimuje, je še iako predlaga, da bi si naša Slovenska na (svojem zboru v Pristovi izjav- predrzna, da jrobi med našim ljud- Republikanska Stranka izvolila na daljam© sledeče:	šivom o boju za „Staro pravdo". Ta našnjem shodu svojo glavo, svojega
1. Da izrekamo vsem dosedanjim stranka nima več pravice do obstanka, predsednika, zakaj stranka brez ra-slovenskim strankam nezaupnico, Ta stranka je za vselej mrtva in njeno zumnega in šolanega voditelja je ka-ker so te stranke s svojim delom protinarodno delovanje ostane resen kor čreda brez pastirja, kar se je po-pokazale, da niso držale obljub, opomin vsem političnim delavcem, ki kazalo posebno pri Samostojnežih, ki danih nam pred volitvami.	bi hoteli v 20. stoletju voditi težko iz- jih je vsak minister lahko navil okrog
f 2' Da »Prejemamo v celoti jo- kušeno ljudstvo za nos. Socijalni- prsta. Zato predlaga za predsednika zefdansko resolucijo SZS in jo spo- demokralje, ki so pod krinko kmečko- SRS br. doktorja Antona Novačana, polnjujemo s tem, da se od danes delavske republikanske zveze ravno ki ima dosedaj največ zaslug, da smo -	•	-	-	- v teh krajih ob zadnjih volitvah pri- prišli danes do svoje Slovenske Re-
dobili veliko glasov zavednih republi- publikanske Stranke, kancev, so danes malodane na tleh. Br. Novačan izjavlja, da ie častne Ne veruje jim nihče več, ker so se funkcije ne more sprejeti, ker je v Belgradu obnašali včasi še hujše premlad, da pa bo s vsemi silami kot drugi kraljevci. Ostale slovenske stranke ne pridejo za nas v poštev
kateri naj-ima vsak izmed treh na- v predstoječi borbi, ker so tako slabe, Mahena, ki ga pozna iz mladih nog rodov, namreč Slovenci, Hrvati ir da jih lahko z dlani odpihnemo. V kot izkušenega, treznega in pametnega Srbi, svojo posebno državnost nadaljnem poteku svojega govora se moža in kmeta.
je br. Novačan dotaknil vseh perečih	Br. Mahen odklanja ter predlaga
vprašanj naše slabe uprave, ki tira ponovno br. Novačana. Poznam, pravi vsled samovolja belgijskih vlasfo- našega Novačana iz otroških let pa
naprej imenuje naga stranka pred vsem svetom Slovenska Republikanska Stranka (SRS).
3. Izjavljamo, da se bomo z vsemi zakonitimi sredstvi, toda z vso odločnostjo bojevali za republikansko vladavino naše države, v
(konfederacijo). Zato odločno protestiramo proti nameravani defttvi Slovenije v dva upravna dela.
delal za SRS in pisal in pomagal/ Predlaga namesto sebe br. Antona
do danes kot junaškega zagovornika naših pravic. On nam je napisal lepe luiHge, pa ne o mestnih frajlah, temveč iz našega kmetskega življenja je zajemal. On je šolana glavi, je visoke šoje končal, pa je tako skromen, da se na svojih spisih ne podpisuje kot doktor. Advokat ni bil in ne bo nikoli, ker njegovo srce bije samo za slovensko ljudstvo, Naj on prevzame težko in odgovorno mesto predsednika Slovenske Republikanske Stranke.
Br. Novačan izjavlja, da sprejema to častno in odgovorno mesto, obljublja neomajno zvestobo slovenskemu narodu, zahteva pa enako zvesiobo tudi od ljudstva po geslu: Vsi za enega, vsak za vse! (Ploskanje in gromoviti živio-klici: Živio slovenski Radič,Živela republika.) Poziva zborovalce, da se z vso vnemo lotijo organizatornega dela za našo Slov. Republikansko Stranko, da povsod ustanavljajo Republikanske Vaške svete, da agitirajo od moža do moža, da se vržejo z agitacijo zlasti proti Brežicam in proti Ptuju, da na sejmih, pred cerkvijo, na božjih potih vsi, možki in ženske, staro in mlado, vedno in povsod agitirajo za našo Slovensko Republikansko Stranko, tako da bo imela Slovenija kmalu republikansko večino. (Klici: Živio Republikanska Slovenija.)
Predsednik shoda br. Ivan Vjdgaj vpraša, če želi še kdo besede. Ker se nihče ne oglasi k besedi zaključuje današnje zborovanje. Pojdite vsi kakor apostoli na vse strani naše Slovenije in povejte ljudem, da imamo svojo Slovensko Republikansko Stranko. Razširjajte glasilo stranke „Našo Vas“ od hiše do hiše, organizirajte se v krajevne organizacije SRS in jim dajte ime R ep u b lik ansk i V aški Sve ti. Zakaj le z neumornim delom vas vseh bomo dosegli, da bo napočil vstajenja dan tudi za slovenskega kmeta, delavca in malega obrtnika. Zahyaljuje se vsem, da so držali tako lepo disciplino na današnjem shodu in konča s klicem: Živela Slovenska Republikanska Stranka ! (Gromoviti: Živio 1)
Po tem krasnem shodu, katerega se je udeležilo do 1000 ljudi, so se zborovalci deloma razšli, deloma ostali v družbi prirediteljev slioda. Številni naročniki na „Našo Vas“ so se priglašali, da je imel urednik br. Vekoslav Štampar polne roke dela z zapisovanjem. Omeniti moramo nad vse korektno držanje vladnega zastopnika gosp. okrajnega glavarja Pinkave, ki ni delal temu prvemu republikanskemu zboru v Sloveniji nobenih ovir.
..i..	1 ’
Po svoji navadi nismo delali nobenih posebnih priprav, nobene posebne reklame za naš shod, in vendar se ga je udeležilo do 1000 ljudi. Katera slovenska stranka je v tem nam enaka?
Naš shod v Pristavi pomeni, da je slovensko ljudstvo zrelo, da vlada sebe samo in da nobena stranka ne sme zadrževati in skrivati ali pa ponarejati ljudske volje. Ljudska volja bpdi najvišji zakon v naši domovini, pa bodemo imeli blagostanje, mir in red v naši državi.
Živela mlada in čila Slovenska Republikanska Stranka.
Militarizem.
V 22. številki smo dokazali, da je kavalerija nepotrebna tudi v slučaju, če ostanemo naklonjeni militarističnemu režimu, danes pa se hočemo baviti s artilerijo, ki je v svetovni vojni odločevala usodo narodov,
česar pa ne želimo, da bi se kedaj ponovilo.
Pokazati hočemo samo, da bi se tudi to orožje dalo vzdrževati z manjšimi sredstvi, ne da bi pri tem trpela njena moč in bojna sila.
Kar se tiče reorganizacije in s tem združenega zmanjšanja izdatkov za artilerijo, bodemo razpravljali v eni prihodnjih številk.
Artilerijo delimo na: 12 artilerijskih polkov a 4 poljske baterije in 2 gorski bateriji, 4 haubičnih polkov a 4 poljske baterije, 4 težke haubične polke a 4 poljske baterije. Vsaka poljska baterija ima 4 topove z zaprego a 6 konj, je 24 konj, 4 mun. vozove z zaprego a 6 konj, je 24 konj ter nekaj jahalnih konj, tako da je v bateriji približno 60 konj.
Skušnja svetovna vojne je dokazala, da so posebno municijski vozovi nepotrebni, v borbi še celo škodljivi. Nešteto slučajev v začetku svetovne vojne bi lahko navedli, da je popadalo moštvo kot žrtev okolnosti, ker so se postavljali municijski vozovi tik topov, katere je obstreljevala sovražna artjlerija.
Ko smo pozneje uvideli, da delajo municijski vozovi samo preglavice na bojnem polju, ker povečujejo cilj v borbi, povzročajo težave pri skrivanju ali takozvanem maskiranju baterij, otežujejo prevoz municije in topov, zlasti po ozkih poljskih potih in v hribovitih ali goratih krajih in tvorijo nadalje najbolji magnet za letalce, smo začutili potrebo, jih kot nepotrebno breme iz bojišča odstraniti in spraviti nazaj v zaledje.
Pred svetovno vojno so imele baterije najbolj militariziranih velesil 2 do 4 topove s popolno zaprego v staležu — torej v časih, ko še nismo imeli skušenj o municijskih vozovih. Danes pa, ko imamo dokaze o nepotrebnosti teh vozov in ko je treba štediti na vseh koncih in krajih, smo postali naenkrat tako pametni in razkošni, da jih vozimo še pred topovi. To je luksus, kakoršnega si še v zlatu zakopana Amerika ne dovoljuje. To se pravi trošiti denar, kot one ame-rikanske lepotice, ki se kopljejo namesto v vodi, v šampanjcu.
Dokaz resnice doprinesemo s
številkami:	K
Vzamimo zopet za krmo
na konja in dan . .	62
znaša pri eni bateriji 24
konj a 62 K . . . .	1488
pri polku 4X24X62 K.	5952
pri 20 polkih ....	119.040
na dan, to je na mesec 3,571.200 in leto . ............ 48,854.400
Za vežbanje moštva bi zadostoval popolnoma en top z eno vprego; odpade torej 18 konj pri vsaki bateriji, pri polku 72 konj, pri 20 polkih 1540 konj.
Izdatki za krmo teh konj = 62X 1540 = 92.400 K na dan, to je na mesec 2,772,000 K in na leto 33,264.000 kron.
K temu gori izračunani izdatki za krmo konj pri municijskih vozovih = 48,854.000 kron. Skupaj 82,118.000 K.
Ker pa tudi pri gorskih baterijah niso nikakor upravičeni 4 topovi konji, bi znašali prihranki na krmi s tem zmanjšanjem art. konjskega materijala približno 100,000.000 K.
K temu zopet:	K
Obraba konj in nadomestilo z mladimi 10% 3,460.000 Kovanje trikratno novo 1,898.000 Kovanje petkratno staro 51.900 Uzde 30% .... .	51.900
Hlevi 1000 K letno . .	60.000
Razsvetljava .....	432.000
Hlevske potrebščino . -	60.000
Nadomestilo in obraba K konjske opreme samo 1,248.000 Obraba municije in vozov z vožnjo . . .	304.000
Obraba topov z vožnjo 936.000 1250 mož a 54 K dnevno 24,225.000 •Upravni aparat, kateri se tudi zmanjša, ni vračunan, istotako ne manjša potreba zdravil, manjša najemnina vojarn itd. itd.
Izdatki za nepotreben materijal pri artileriji znašajo torej 132,765.120 kron- Korist konj upotrebljenih v druge svrhe 80.000.000 K. Skupaj 182,765.120 kron. Ako računamo k temu izkupiček prodanih konj po likvidaciji, ki znaša 3640 konj a 6000 K, to je 20,760.000 kron, tedaj bi znašali prihranki pri artileriji letno 200,000.000 kron.
Povdarjamo, da so ti izdatki za mirovno stanje popolnoma nepotrebni in bi se moglo z likvidacijo navedenega artilerijskega materijala brez kakega drugega nadomestila že jutri začeti. To bi bi! drug zaklad, ki bi ga mogel dvigniti naš finančni minister, ne da bi mu trebalo demisijonirati. Bolnišnic in drugih dobrodelnih zavodov bi pa ne bilo treba zapirati radi pomanjkanja denarja, četudi bi poverili poleg prevzemanja volov iz Nemčije še prodajo art. in kav. konj kakemu samostojnemu ministru.
B.
Koritarska šola.
Nisem imel še čast videti od znotraj pisarne gospoda Pribičeviča. Po vseh njegovih ukazih in postopanju njegovih podanikov bi pa sodil, da ima pred svojo pisalno mizo obešeno sliko „Diplomatenschule" iz nemškega Sim-plicissimusa od leta 1912 in 1913.
Ta slika predstavlja takratnega državnega kanclerja grofa Billova, sedečega z odkritim zadnjim obrazom na visokem prestolu, kateri pa je našim čisto priprostim, od zadej odprtim in v kakem grmovju skritim kmečkim
napravam za vsakdanjo.........zelo
podoben.
Pred tein obrazom pa se hlinijd in klečeplazijo najvišji dostojanstveniki v državnih z zlatom okrašenih’ oblekah in nakiteni z ordeni ter tek; mujejo med seboj, kdo bi poprej zlezel v ta prekrasni obraz.
Ne morem si predstavljati, da bi mogla naša visoka šola za koritarje pridobiti v inozemstvu na kak drug način svoj glas. Baje je že poklican slikar nemškega originala v Beograd, da bode slikal tudi našega Svetega Pribičeviča s kimovci. Reproducirala se pa bode ta slika na državne stroške za vse po njegovem vzorcu ustanovljene šole, kjer se bodo razobesile v vseh šolskih razredih.
Škoda da nisem slikar! Morda se pa znajde vendar kak slovenski umetnik, ki bo znal naslikati Svetega še bolj kot Nemec, ki bi gotovo ne pogodil beograjskega generala tako dobro, kot domačin.
Bojimo se, da slika ne bode imela našim razmeram primernega i,Schwunga“.	B.
Dva mogočna starca.
Dva mogočna starca.
Dva mogočna slovenska starca, klerikalni zmaj in liberalni pozoj vzdigujeta svoje kosmate glave, mahata s svojimi repovi in brusita kremplje in brusita na nas mlade republikance.
Klerikalni zmaj, ki se je tekom desetletij nažrl deviških slovenskih duš, tuli zamolklo in se pripravlja na boj z vsemi svojimi peklenskimi sredstvi, da bi uničil mladega slovenskega republikanca.
Liberalni pozoj, že skoro brez zob in z nabrano kožo okrog svojega repa, hrešči na nas, da bi, predno crkne, še 'enkrat pokazal, kako dosledno igra ulogo klečeplazenja in polovičarskega šušmarstva.
V sredf med tema zverinama pa stoji mladenič vitek in lep, slovenski svobodni republikanec.
Republikanec se dobro zaveda boja. Dobro se zaveda, da bo boj s tema zverinama težak in grozen. Dobro se zaveda, da v tem boju ne sme podleči, zakaj če podleže republikanec, trgala bosta in mesarila ta smrdljiva dva zmaja še nadalje ubogi slovenski rod.	':
Boj se začenja. Že je pobil mladenič republikanec otroka liberalnega pozoja, da ječi in mu pokajo stare kosti in se mu trese nabrana koža.
Boj gre dalje. Klerikalni zmaj je ošinil mladega republikanca z repom, češ, ti republikanec si srbski zemljoradnik, si plačan od Beograda, si Radičev pristaš. In ko ga je ošinil z repom, je izpod klerikalnega repa udaril staroznani klerikalni smrad republikancu v lice.
Republikanec je odskočil in por stavil pred sebe svoj čisti ščit. Klerikalni zmaj se je potuhnil in se splazil ritensko nazaj kakor maček.
Republikanec pa ve, da boj še ni končan. Boj se bije na življenje in smrt.
Njegov ščit je čist in na njem se blišči zlati napis: Živela slovenska republika v okvirju velike republike Jugoslavije.
Izmučeni, prevarani slovenski rod pa povzdiguje svoje roke k republikancu in ga blagoslavlja.
Svetovna politika.
Genovska konferenca.
Na konferenci v Genovi so Rusi in Nemci postavili velikanski mejnik svetovni zgodovini. Ta dva največja evropejska naroda sta sklenila poli-tično-gospodarsko pogodbo ter tako napravila križ čez preteklost, osobito Svetovno voino. Gospodarstvo obeh narodov Ježi vsled vojne na tleh, skupna nesreča jima je rodila spoznanje, da je kriv njune nesreče le lakomni Anglež, kateri je oba spretno zapletel v svetovno vojno in tako oba politično in gospodarsko ugonobil. La-komnemuAngležu,brbljavemuFrancozu ter hinavskemu Italjanu je ta zveza stopila v kosti, vsled cesar vsi trije protestirajo proti njej v svoji roparski nadutosti. Kaj je bolj naravnega kakor to, da skleneta dva v nesreči zvezo^ s katero se hočeta politično in gospodarsko vzdigniti iz prepada, v katerega ju je pognala banditska antanta?! Bojno bogastvo nekdaj mogočne Rusije ter žilava delavnost nemškega naroda bo ona gospodarska kri, ki bo poživila jetične žile pro>-padlega evropejskega gospodarstva, katero je ustvarila antanta s svojimi krutimi metodami izkoriščev anja sla-bejih narodov. Mogočna zveza se je postavila v bran antantinemu izko-riščevanju! Iztok se pripravlja na gospodarsko in politično tekmo in boj z zapadom! Ni dvoma, da gospodarski zvezi — če ta že sedaj na skrivaj ne vsebuje tudi politične — sledi v doglednem času tudi politična zveza, ki ni nič manj nevarna. To je ravno^ ona točka, pred katero antanta trepeče, ker dobro ve, da pride prej ali slej do temeljitega obračuna, ko bodo ruski in nemški vojaki zasuli morsko ožino Calais s francoskimi trupli ter tako po njih šil po suhem na dom svetovnega intriganta Angleža in ga na lastnem domu zgrabili za
vrat. Tedaj bo antanta vračevala vojno odškodnino z obrestmi od obrestij vred, da boder njej kosti pokale I
Po mnenju naših politikarjev nas lugoslovanov ta nemško - ruska pogodba seveda ne briga. Kaj za to, če pri bodočem vojnem metežu med iz* dokom in zapadom Jugoslovani bežimo v Jadransko morje, kakor v svetovni "vojni Srbi čez Albanijo! To je beograjski porodici vsejedno, saj ima Francoz mnogo denarja. Vsled tega ta slepa, pasja pokorščina naše politike do Pariza. Narod, delavni svet naj gre za Francoze po kostanj v žerjavico! Pa tu se naši politiki temeljito motijo. Narod zahteva priklopitev ne samo k rusko-nemški zvezi, nego hoče, da k tej pristopi tudi bratska Bolgarija, Avstrija in Madjarska, ker z vsemi sosedi hočemo živeti v prijateljskem razmerju. Narod hoče s temi sosedi gospodarsko zvezo ali unijo, kfer le tako se morejo vsi skupaj gospodarsko osvoboditi in osvojiti od roparske antante, kateri je treba pokazati zobe. Tak iztok ne rabi v gospodarskem oziru zapada, brez njega lahko živi. Le v vzajemni moči vseh od antante davljenih* narodov leži njih spas.
Narodu ne imponira pesem vladajočih strank o plemenitosti antante, ki nas je kot takozvane svoje prija-felje obropala zemlje, kolikor nas je mogla in nas še ropa na narodnem premoženju. Od vseh strani nas obdajajo sami sovražniki, za prijatelje imamo le roparsko antanto. Zakaj bi se ne pobotali s sosedi,; ki so ravno tđko izmozgani od antante, kakor mi, ter nas in naše sosede antanta premeteno izigrava med’Scboj, in umetno vStvarja med nami sovraštvo, dobro vedoča, da je konec njenemu izko-riščevanju, kadar se mi pobotamo* ker tedaj smo močni, posamezni pa slabiči?! Ali ni že skrajni čas, da zginejo pri nas ljudje gnilih političnih možgan in napravijo prostor zdravemu razumu republikhhskega kmeta in delavca, ki se bodeta pobotala s sosedi ter tako vzdignila sebe in nje v mogočno fronto, pred katero bo antanta imela rešpekt in našega izmo-zgavanja bo konec!
Rusi so v Genovi izjavili, da bi jih veselilo zbližanje z nami. Naši delegati se temu niso odzvali. Temu se ne čudimo, saj so ti delegati le en člen one porodniške verige, ki naše politično in gospodarsko življenje dosledno vodi rakovo pot. Tudi ta veriga bo počila, narod pa ostal in ž njim zdrava pamet, ki bo privedla narod v kolo preskušenih bratov Rusov in sosedov. Kolo se bo obrnilo, mi moramo biti zgoraj, antanta pa spodaj. V daljavi nam miglja zvezda vodnica, glejmo, da jo dokličemo pri prihodnjih volitvah.
Amerika Amerikancem — Balkan Jugoslovanom!
Ideal vsakega zavednega Jugoslovana mora biti: enotna država od Triglava do Varne, od Jadranskega morja do meje s Češko in preko nje v sveto Rusijo, od Vidma pa do Sohma in Drača. Kaj pa nas opravičuje k temu idealu? „Narod, ki svojih velikih mož ne slavi, ni vreden, da se mu rode!“ Sveta nam mora biti zemlja, posvečena s krvjo Gubca, Zrinskega in Frankopana Sveta zemlja napojena s krvjo carja Lazarja, sveta dežela Simeona Velikega carja vseh Bolgarov. In ne le to, ampak tudi sedajnost ter bodočnost nas mora k temu vesti: tisoče sinov je . prelilo kri za Jugoslavijo, tisoč mučencev je blagoslavljalo našo zemljo s svojo krvjo; ko so jih Turki tlačili* so trpeli, ko je Nemec skazoval nad njimi svojo kulturo, so preneslL
Ni čuda, da smo v tem trpljenju ojeklenili in okremeneli. Dobili smo pred 3 leti svojo lastno državo, svojega kralja (akoravno bi imeli raje republiko), svoj parlament in svoje postave. Preje je nam vladal tujec, sedaj smo pa svoji in samostojni, a manjka nam najlepšega bisera: Bolgarov.
Dokler ne bomo vsi združeni v eni republiki Jugoslaviji, toliko časa ne bo ponehal bratski prepir med Srbi in Bolgari ter Hrvati. Kadar pa bomo združeni, tedaj pa so nam odprta vrata na Rusko, tedaj bomo pogledali v svet in bomo rekli lahko]:
„Svoji smo in enakovredni, tebe „Brat Rus“, pridi in nas sprejmi v svoje okrilje!"
Dokler ne bodo našo domovino oblivali valovi Egejskega in črnega morja na jugu in nas delila reka Donava od Čehov, toliko časa so brez uspešni naši napori in trudi.
Ne bodo nam pomogli vsi ministri, ne konference ne kralji. Pomagati si moramo sami! Zgled nam daje Rusija, matjuška sVeta Rusija. Balkan je slovanski mora ostati slovanski, če se podero hribi in zasujejo morja. Najmočnejše na Balkanu je Slovansko ljudstvo, tu je vladal Dušan silni, tu Simeon Veliki, tu Tomislov hrvatski. Pripravljati moramo pot Rusiji, da ko pride in pogleda skozi Dardanele in Bospor v Sredozemsko morje najde odprta vrata in pripravljena srca in roke. Naš mora postati Solun in Odrin, naš tudi beli Carigrad, na Hagiji Sofiji mora zaplapolati ju-goslov. zastava. Balkan Jugoslovanom! Po Monreovi doktrini: Amerika Amerikancem, pripada tudi Balkan Balkancem in ker so tudi Slovani gospodarji Balkana torej Balkan Jugoslovanom!
Ne smemo pri tem upoštevati niti Anglije niti Francije še manj Nemčije, poslušati moramo samo glas Rusije in nas samih!
Za združeno Italijo so rodoljubi mrli v ječah; a vstrajali so. Za veliko Nemčijo je umrlo na stotine ljudi, a danes imamo zgradbo, ki jo občuduje celi svet in se je tudi prav pošteno boji. Za Jugoslavijo so že tudi padle žrtve in še padajo. Kaj pa je bil Alijagič drugega kot boritelj za Jugoslavijo*, samo da se mu je sreča izneverila? Ne da bi ga hotel zagovarjati kot morilca, ampak ker je bil namenjen pomagati ljudstvu in Slovanstvu, ni popolnoma neopravičljiv njegov korak-
Mučenik je Gubec in Gregorič, Zrinjski ter Frankopan. Mučeniška kri je tekla v grozni svetovni vojni; a še vedno teče... „Okna odprite, prezračite stan" pravi pesnik, „mi smo pomlad, ki jo nosi orkan, mi smo povodenj, ki bruha iz tal". Da mi smo vihar, ki bo nasprotnike zmel v prah in. pepel.
Delajmo za svobodno Jugoslavijo, delajmo posebno mi, bratje slovenski republikanci za združenje z Bolgari, ker edino v tem je naša rešitev.
Če nas bodo preganjali, pomnite Gubca, če nas bodo zaprli, pomnite Zrinjskega, če nas bodo morili, pomnite Rusijo. Svoboda, enakost in bratstvo je naše republikansko geslo, naša parola v boju zoper sovrage — prijatelje teme in smrtne sence. Balkan Jugoslovanom, pa mora biti naš ideal in cilj, naš namen in smoter.
Ko Rusija vpraša po nas, da bomo lahko rekli: pripravljena ti je pot, majka! Preko Črnega morja si segata v roke Jugoslovan in Rus. _________ Republikanec iz Celja.
* S tem člankom se strinjamo samo v toliko, v kolikor ni kapitalistično - imperija-lističen.
Domača politika.
Razdelitev države na oblasti.
Kralj Aleksander je odpotoval v Rumunijo in izročil kraljevsko oblast ministerskemu svetu. Hinisterski svet je podpisal naredbo o razdelitvi države na oblasti. —- Uredba ima predhodni značaj ter bo državni zbor, kateremu bo predložena kot zakonski predlog lahko izmenjal posamezne točke te uredbe potom zakona. Uredba določa v Sloveniji 2 oblasti, na Hrvatskem 4, v Dalmaciji 2, v Bosni in Hercegovini 6, v Črni gori z Boko Kotorsko 1, v Vojvodini 3 in v Srbiji 15 oblasti. Tako torej trgajo Slovenijo v dva upravna dela. Gotovo je, da to ne bo obveljalo, ker je ta uredba podpisana proti volji slovenskega naroda.
Samostojneži in republika.
Samostojni poslanci kaj radi izjavljajo, da so tudi oni v srcu republikanci, toda v javnost si s svojim republikanstvom ne upajo, ker to nič ne nese. Tako je vzdihnil tudi poslanec g. Mrmolja na pogorelem shodu v Št. Jurju ob juž. žel., seveda ne kot govornik, ker so mu zborovalci vzeli besedo, marveč samo s ponižnim medklicom.
Domače vesti.
Vse nove naročnike, ki jim prilagamo danes položnice, prosimo, da bi poravnali naročnino. Oni naročniki, katerih naslovi so netočni naj blagovolijo to naznaniti.
Na našem shodu v Pristavi so zložili navdušeni republikanci 10.000 K za tiskovni sklad „Naše Vasi". Vsem plemenitim darovalcem srčna hvala_
Našim naročnikom in prijateljem. Ker sem prevzel važno in odgovorno funkcijo predsednika Slovenske Republikanske Stranke, odlagam odgovorno uredništvo „Naše Vasi" z današnjo številko. Na moje mesto je prišel mladi mož, br. Vekoslav Štampar, katerega poznajo naši bralci po njegovih temeljitih člankih. Jaz pa bom sodeloval v „Naši Vasi" tudi za. naprej in bom posebno gojil načelno in leposlovno stran našega republikanskega glasila.
A. Novačan, predsednik SRS.
Shod v Ljubnem. V nedeljo dne 30. aprila 1922 se vrši po rani maši v Ljubnem v prostorih gostilne Klemenšek shod Slovenske Republikanske Stranke. Kot glavni govorniki nastopijo br. Novačan, Mahen in Cerar.
„Kmetijski list" se jezi, ker je vodja demokratov dr. Kukovec imenoval poslanca Drofenika svojim učencem. Nas republikance vse to veliko ne briga, mislimo pa si, da so dr) Kukovec in demokratje doživeli grdo nehvaležnost: Najprej vzamejo samostojneži 400.000 kron od demokratov, potem pa lijejo gnojnico po njih. Sicer pa, g. Drofenig, odkod jemlješ predrznost, da misliš, da jajce več ko puta ve? Bahati ste postali na vladi bahati in analfabetsko domišljavi po oni stvari: Prazen klas visoko glavo nosi!
Razglas. Od 1. maja 1922 bo izdajal in vidiral potne liste Policijski oddelek okrajnega glavarstva v Celju Vrvarska ulica št. 1 in sicer za njemu prideljeno območje, to je: Mestna občina Celje in od občine Celje okolica kraji; Breg, Gaberje, Lava, Lisce in Zavodna. Stranke, ki stanujejo v navedenem okolišu, se poživljajo, da se v potnih zadevah od 1. maja 1922 naprej obračajo naravnost na Policijski oddelek okr. glavarstva in ne več na okrajno glavarstvo.
Dopisi.
Iz Leskovca pri Krškem. Dne 17. aprila 1.1. se je vršil pri nas shod Slov. republikanske stranke, pod predsedstvom posestnika br. V. Žičkarja, Poročal je br. Hočevar, ki je z mirnimi besedami obrazložil točke jožefdanske resolucije in pojasnil pomen ustanovitve organizacije SRS. Ošibal je neznosni gospodarski položaj kmeta in delavca, ki plačujeta krvave davke, medtem ko visoko beograjsko gospodo skrbi samo to, kako bi si zasigurala mastna korita.
Rešitev kmeta in delavca je v samopomoči, to je, v neodvisni stanovski organizaciji, katere najmanjše jedinice so Republikanski „Vaški sveti".
Na shodu sta bila navzoča tudi dva samostojneža, prvi je podjetnik cementne opekarne, drugi pa največji posestnik v Leskovcu, ki dobiva po več tisoč kron najemnine mesečno za svojo v najem dano zemljo, katere ne mora sam obdelovati; on se boji gotovo našega načela, da je zemlja božja in tistega, ki jo obdeluje sam.
S tem shodom, kateremu so navzoči (okoli 40 oseb) z zanimanjem prisostovali, je bil položen na Dolenjskem prvi kamen za zgradbo republikanske zadružne države in osvobojenje kmeta in delavca od škodljivih gosenic na njunem od dela izmučenem telesu.
Fran Hočevar.
Gospodarstvo.
Sajenje sadnega drevja.
Kakor smo že v 20. številki našega lista povedali, naj se jame za sadno drevje izkopajo nekoliko časa pred sajenjem, najbolje že v rani jeseni, da se zemlja do časa sajenja prezrači. S tem pa še ni rečeno, da bi morali čakati s sajenjem čez zimo do spomladi, kajti s čakanjem bi si brezdvomno več škodovali, nego koristili. Jesensko sajenje je vsekakor mnogo boljše od spomladanskega.
Glede širokosti jam se držimo pravila, da je jama tem boljša, čim širša je. Zatorej tudi 3 m široka jama ne bo preširoka in le v posebno dobri zemlji se lahko zadovoljimo z jamo od 1‘50 m širokosti v kvadratu.
Z ozirom na globočino pa se ravnajmo po kakovosti spodnjih zemeljskih plasti. Ako naletimo že v globočini l/2 m na pusto, skalnato ali kamenito spodnjo plast, ne bomo dalje kopali, ker bi s tem skušali zvabiti korenine drevesa na umetni način v nerodovitne spodnje plasti, kjer bi ne našle dovolj potrebne hrane in bi drevo začelo hirati. Kot pravilo torej velja, da se skalnatih kamenih tal naj ne dotikamo, ako hočemo zasigurafi uspešno razvijanje posajenega drevja. V slučajih, kadar imamo opraviti z neugodnimi spodnjimi plasttni zemlje, se poslužimo najbolje sajenja na gričke ali havo-žene kupe. Taki kupi morajo biti kolikor mOgoče široki ter naj imajo poševne stene.
Jame se izkopajo navadno okrogle, akoravno tudi četverooglate jame niso napačne. Ako računamo na širokost jame v premeru, so štirioglate jame celo boljše, ker je zemlja zrahljana tudi v oglih, ki pri okroglih jamah odpadejo.
Pri kopanju jam imamo skrbeti za to, da pridejo posamezne plasti zemlje na posebne kupe.-Zgornja najboljša plast zemlje pride pri poznejšem zasipavanju v neposredno blb žino drevesnih korenin, manj dobra zemlja pa se porabi za dopolnitev jame.
Ako s sajenjem obenem tudi gnojimo, tedaj spravimo gnojilo — dobro strohneli hljevski gnoj ali kompost — v jamo šele takrat, ko je do polovice ali dve tretjini zasuta. Na dnu jame naj ne gnojimo, ker bi ostal gnoj v tej globočini brez učinka; tudi bi zvabil korenine pregloboko v zemljo, kar bi imelo na poznejše uspevanje drevja slabe posledice.
Visokodebelna in polvisokode-belna drevesa potrebujejo v prvih letih po sajenju opore ali kola. Mogoče pa je vzgojiti drevje tudi brez kola in to zlasti v legah, ki so zavarovane proti vetrom. Kol je zabiti v jamo pred sajenjem in sicer tako, da pride s-spodnjim delom v trdo neprekopano zemljo, ker le na ta način more nuditi zanesljivo oporo. Da mu podelimo večjo stalnost in pokončno lego, pribijemo na spodnjem koncu kola, kjer se dotika trdnih tal, prečno latico, ki varuje obenem tudi pred zlobnim iz-
ruvanjem kola iz zemlje. Ako bi kol postavljali šele po sajenju v zemljo, bi se lahko pripetilo, da bi ne ustrezal svojemu namenu kot opora drevesu, ampak bi sam potreboval opore od drevesa, kar neredkorat opažamo v zanemarjenih sadovnjakih. Tudi bi se lahko pripetilo, da bi pri postavljanju kola poškodovali drevesne korenine.
Da obvarujemo kol pred trohnenjem treba ga je prepojiti s sredstvom ki ga napravi trpežnejšega. Za surovo kolje se priporoča 5% raztopina, modre ali bakrene galice (kupfervi-triol), v kateri se namaka tako dolgo, da ja les skozi in skozi prepojen. To se je zgodilo tedaj, ko se pokažejo zeleni znaki na zgornjem tanjšem koncu kola. Za suho kolje pa vzamemo lesni izvleček ali ekstrakt (Teer) ali pa karbolinej, ki ga segrejemo in z vrelo tekočino kolje dobro pomažemo.
Kol naj ne sega v drevesno krono, ker bi se . lahko ob njem obdrgnile in poškodovale veje v vetrovnem vremenu.
Vsajeno drevo se priveže na rahlo h kolu in sicer zato, da pri poznejšem sesedanju zemlje ne obvisi na njem. Šele za kakega pol leta, ko se je zemlja že dovolj vsedla, se vezilo obnovi in drevo na kol bolj trdno priveže.	(Konec prih.)
se čuje ali ne!“ Tako zamenjata svoji vlogi in cerkovnik vpraša župnika: „Kedaj mi bodete pa plačali; že celo leto ste mi na dolgu?“ — „Se res prav nič ne čuje", odvrne župnik.
Raztresenost. Profesor gre mimo luže, kjer so žabe regljale. Šine mu imsel v glavo, kolikokrat pač dihne žaba v eni minuti. Vlovi žabo, jo drži v eni roki, v drugi pa uro ter šteje dihanje. Žaba je polžka, ne da miru, profesorja to ujezi, vrže uro v lužo, žabo pa vtakne v žep, misleč, da je žabo vrgel v lužo.
Za zabavo.
V spovednici. Mežnar se spoveduje pri svojemu župniku, kateremu je skrivaj vse klobase pojedel. To je župnik tudi sumil ter vprašal cerkovnika: .Ti kedo pa je meni vse klobase zjemal? „Se prav nič ne sliši", odvrne cerkovnik. „Pa boš ja vedel", sprašuje župnik trdovratno dalje. „Se prav nič ne sliši", goni cerkovnik svojo. Tedaj pa župnik jezen vstane iz spovednice ter mu reče: „Zdaj pa ti pojdi v spovednico bom videl, ali
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-tikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Fellet, Stu-bica donja, Elsa trg št. 318, Hrvatsko.
Širite „Našo Vas“.
V najem se vzame ali tudi kupi
mali umetni mlin
. ...... „ .... ,
z nekoliko zemlje. Naslov v uprav-
ništvu lista „Naša Vas“
Kupujem vsako množino
smrekovega lesa,
debelina 10-- 50 cm, parjene bukovine in stavbenega lesa franko državne m?je. ,
Ponudbe na Fratelli Odoardi Roma (Rim) Via Vespasiano . 58 ali Hotel „Union" Celje.	1J-1
>___ ^ . 3-
M
s


Hiša na prodaj!
Novo zidana hiša s 4 sobami, lepo kuhinjo, veliko vežo in kleijo se takoj proda. V hiši je gostilna in trgovina; Pred hišo lep vrt in ena njiva. Nahaja se na razkrižju 3 cest. Cena se izve pri lastniku: Primož Koritnik }ur-
klošter pri Laškem.
' tvžčf . -	'
2-1
Kupim
okrogel le$
na vagon naložen fraflko vsajte
postaje v luk. okolici ali franko Celje in tildi stoječ les ,v’ Vš& množini.. Ponudbe poslati, na
IVO CATER,
parna žaga v Celju. , m-«
Fotograf,Pelikan
umetniški zavod v Celju Razlagova ulica poleg hotela Union, priporoča ceni. občinstvu svoje slike v znani dovršenosti.
SLIKE: za poroke, za druživa, za tovarne, za nagrobni kamen, rlzbe za klišeje, za lepake, razglednice in razno reklamo, po^ežave po vsaki sliki in vsaki izpeljavi.
6 5
Kupujemo vsako množino
bukovega osjb
Ponudbe naravnost na tvrdko
E. Macerata & to., Trst
Via Cassa Risparmio 8-	4-3
A. I arnik Štefan Borlak
HmonLiCUlIK |Kna trgovina. Celie
v’.pa-
pama žaga St. Jur ob juž. žel.
urar, zlatar, optik,
CELJE, Glavni trg 4.
Popravila, tožno in dobro, .
Za zlato in srebro še plačuje najvišja cena.
.j! 51-11
Oglejte si 52-9 manufakturno trgovino
J. KUDI SZ	«
Celje-Gaberje žt. 16, k
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem: 5 ,,
:: na drobno in debelo. | .
Dospel, je Telik. mndžina Inozemskega blaga ;j><t zelo* nizkih cenah: na primer sukno zn moške- l«f ženske obleke, ceflr, sifon in raznovrstno manu-frkturno blago.
•. ~
. 1 .. ‘'.-1 ■	-	■•-V-HVr
M re 3j» I ž j-, p A at za lastno uporabo in darila predivi 9511 D9Qet9 mete v zlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter
od raznih potrebščin
kaj išžete
pri znani firmi Sutfner po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku.
Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigaće i. L d.
______________________________ vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniike tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979-
Sama 1 dinar je treba poslati za stroške ako želite da se Vem takoj brezplaino pošlje eelikl katalog.
12-8

■iti:
FRANC
tovarna stresne in zidne opeke
LJUlBEČNO pri CEEJU,
::	poštni predal 73	: :
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak

52-ir
Stefan Lokar
Gaber je pn Celju * *r
Kupuje in prodaje vsakovrstni
stavbeni in rezani les.
i , r
n;
Frčite
v •'.I
Kupuje in prodaja : vsakovrstni les; :
■ : . iamr
14-10
-fl


Franc Kramar, Celje
prej Priča & Kramar
priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, paternošfrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila.
Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.
Lastnik in izdajatelj: A. Novačan. Odgovorni urednik: Vekoslav Štampar.
posestni!* in lesni trsH>'vec v CELJU
se priporočat	“52-ir
zal nakup in prodajo Vsakovrstnega lesa.
TISKARNA A.
r. V :
^	v.V	v-, .
Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, posmrtniee, elrkularji, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter sj>loh vsa y tiskarsko stroko spadajoča dćla v eni ali več barvah, n, izdelovanje Šlampilii ix kavčuka.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.