36. štev. V Kranju, dne 5. septembra 1913. XIV. leto. GOREN Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naro^be brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za potit-vrsto 10 vin., če sa tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vae upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankir-'' — Rokopisi se ne vračajo. Vera v javnem življenju. Med vsemi govori, kar se jih je slišalo na katoliškem shodu v Ljubljani je bil najznamenitejši, kakor se splošno govori, poleg krasnega Brejčevega govora, jedrnati govor dr. Lavren-čiča. Govornik je kar iz duš zajemal misli in jih je prednašal z izrednim govorniškim talentom, tako da je bila dvorana na koncu govora kakor valovito morje, polna navdušenja in radostnih vsklikov. Liberalci so pa po svojih listih grozno zacvilili in niso vedeli, kaj bi počeli. Dr. Lavrenčič je c. kr. sodnik, tedaj gotovo ne kak bacek, ampak jurist, doktor, in vi milega še mož iz stanu, ki ima ravno pri liberalcih največjo veljavo. Da celo c. kr. sodnik tal6 obsoja svobodomiselstvo in govori za to, da naj se katoliška načela kažejo v javnem življenju, to je nezaslišano, to mora spraviti liberalce ob um, ker se jim zdi. da se svet podiia. Našim čitateljem bo Lavrenčičev govor ugajal in zato ga tu podamo v malo bolj obširnem posnetku. »Zbrali smo se, da brez ovinkov in z vso odločnostjo povemo, da nam je naša sveta vera najdražja stvar na svelu. (Odobravanje) Prišli smo, da se okrepimo v prepričanju, da je Kristusov nauk edino sredstvo za srečo in napredek, ker je naša vera neskončno popolna, podana od Koga samega. (Odobravanje) Prišli smo, da povemo, da iskTeno ljubimo svoj narod, da mu želimo srečo in slavno bodočnost, pa tudi, da hočemo z vso vstrajnostjo delati v dosego teh ciljev samo v dejstvovanju Kristusovih naukov; izjavljam, da morejo priti ta načela v javno življenje, in sicer v vse panoge javnega življenja. (Odobravanje.) Prišli smo glasno povedat, da smo do dna duše prepričani, da je med Kristusom in svobodomiselstvom nepremostljiv prepad, da torej obsodimo vsako lju-bimkovanje s svobodomiselstvom, vsak kompromis, da povdarimo krščanski radi- PODLISTEK. Preklican. Zgodba. Spisal I. Mohorov. (Dalje.) »Naj le prevzame, naj, da bo le pomagalo!" je rekel. Tako so minili dnevi, tedni. Leto je šlo v julij in v avgust. Pa ni bilo nič kaj prida leto za vreme. Nenavadno mnogo je deževalo, in ko je solnce posijalo, ni bila njegova toplota prijetna, nego soparna, prenapolnjena vlage, ki je puhtela iz kaluž na travnikih. Janez je tarnal, živo je občutil slabo vreme, z nestrpnostjo čakal je solnca, ko da je sam bolan. V tistih dneh je zasovražil ptico pivko, in zeleno rego je neusmiljeno preganjal, s kropom je šel polivat „ procesijo" mravelj, ali vremena izpremeniti ni mogel. Že opolnoči se je prebujal in hodil gledat, da-li so zvezde. Jutranja vshodna zarja ga je napolnjevala z bridkostjo, ko pa je zvečer zardelo nebo, je vesel ponavljal še pozno v sanje: »Lepo bo, lepo!" In dvignil je lice proti solncu in nič kaj ni bil zadovoljen. „To solnce! Ta leščerba. Še mene ne ogreje." In zmajal je z glavo in govoril: ,,To ni niči K morju mora, k morju, na jug! Naj porečejo gospod, kar hočejo, prodal bom, pa je!' In zopet je stopila predenj nepoznana in tajna mu zapreka. „Da ne bi smel prodati! Lepa je ta. Res je, da mi ga je zapustila mati. Pa saj ni rekla, da kalizem (Živijo klici in ploskanje.), da pove mo, da smatramo vsakega, ki bi hotel blatiti našo vero, za kvarljivca in sovražnika našega naroda in javnega reda (Viharno odobravanje,), da izpovemo svoje prepričanje, da moremo doseči te vzore samo pod vlado Habsburžanov in da izrečemo svojo udanost osivelemu vladarju in vsej njegovi hiši (viharno odobravanje) ter da opozarjamo vodilne kroge, naj ne verjamejo svobodomiselcem, ki nas zato črnijo kot slabe državljane, da bi mogli v kalnem ribariti in na-skrivnem pripravljati prevrat. (Burno odobravanje.) Zaganjajo se v Rim, ker to ime pretresa srca v ljubezni ali sovraštvu. Ni čuda! ker tam je varuh resnice Kristove. Zato se z ljubeznijo oklepamo Rima, ki ljubimo luč, škripajo pa z zobmi vsi, ki sovražijo luč. Druge poti ni, srednje poti ni. (Odobravanje.) Pri tem imenu se razdelijo duhovi in se vname boj. In ta vera naša je vredna boja! Svobodo človeka je povdarjala le kat. cerkev, povdarjala dostojanstvo osebe in nam dala osebno svobodo; to osebno svobodo pa je znala tako prikrajšati, da služi vedno celoti. (Odobravanje.) — Poglejte le bolnišnice in druge dobrodelne zavode, ki jih je poklicalo v življenje katoliško etično naziranjel Mi sami, če živimo po veri, smo najboljši dokaz božans*;^ vere, ker izvršujemo dela, o katerih vemo, da jih iz svojih moči ne moremo izpolnjevati. (Odobravanje.) Zato so za to vero prelivali kri mučeniki; kri pa ni na prodaj, in to so bili junaki, ki so žrtvovali svoje življenje za resnico in ne kot uporniki proti obstoječemu redu. (Odobravanje.) Kdor da življenje za take ideale, mora biti globoko uver-jen o resničnosti vere. Proti tej veri gre svobodomiselstvo v boj s frazami. Povdarja svobodo, pa je prineslo tovarniškemu delavcu suženjstvo in zanikuje svobodo volje; na Francoskem so svobodomisleci vrgli iz bolnic usmiljenke, sedaj ga ne smem prodati. Pa naj bi mati še živela, kaj bi bilo? Ali bi pustil, da bi umrli? Kaj še! Prodal bi, pa k morju bi jo poslal. Zdravje je več ko denar, o več i" In zopet je videl pred seboj upale, širokozaprte oči, tako Žejne solnca, življenja. »In bi ne mogel prodati, in da so ga preklicali?" — Na polju je zagledal Janez domačega hlapca. Mlad fant in še nepokvarjen, pa ko mravlja priden in razumen. Sredi detelje je stal in brusil koso, ko ga je nagovoril Janez. »Mihec", je rekel, »bukve berem, in ni, da ne bi ravno vedel, kaj pomenijo. Pa je že tako, da vsega ne vem. Lej no, si v šolo hodil, boš vedel, kaj je neki to, kadar človeka prekličejo." Hlapec se je ozrl osupel na Janeza in dejal: »Šment, stric, kako da bi to radi vedeli?" »Kako? I, tako. Dobro je le dobro, in če človek kaj ve, kaj bi hranil zase. Lej no, prav rad ti povem, če ne veš: prva je, da ljubi svojega Boga!" »To že vem, stric," se je zasmejal hlapec. »I, no, če že veš —, povej zdaj ti meni!" »Jarnik iz Podbrega je preklican." »Jarnik!" se je veselo začudil Janez, »saj ga poznam. In preklican da je!" »Seveda." »Zakaj pač neki — zakaj?" »Zakaj neki! Pijanec je, pa kvarta. Vse bi bil zapravil. Pa so mu pravico do gospodarstva vzeli, da vsaj otrokom kaj ostane." ,,Tako je ta stvar!" jih pa kličejo nazaj. (Veselost.) Pri nas bi marsikaterega sodnika, profesorja ali zdravnika ne bilo, če ne bi bilo slovenske duhovščine. (Živahno odobravanje) Cerkev je, ki obsoja zatiranje vdov, sirot in ubožcev. Svoboda se je pri nas globoko ukoreninila. Kaj vse se sme pod pretvezo znanosti predavati na univerzi i Sadovi tega pa se pokažejo potem, na primer pri nemškem svobodomiselnem di-jaštvu. Kako pri nas? Če pridejo naši ljudje v hotel, pa se ne upajo napraviti križa! (Pritrjevanje.) Tudi v nekaterih naših katoliških krogih se je začelo prepričanje, da svobodomiselstvu ne gre za boj proti Cerkvi, ampak da odpravi duhovsko nadvlado. Če bomo take potitike trpeli, nas bodo vrgli nazaj v katakombe! (Res je!) Dobijo se katoličani, ki hodijo v cerkev, pa pri volitvah liberalno volijo. Ti delajo največje pohujšanje in so bolj nevarni kakor prostozidarji. Proč s takim polovičarstvom! (Odobravanje.) Prav je povdarjal dr. MahniČ, da samo krščanski radikalizem more premagati radikalizem svobodomiselstva. Nobena zveza z liberalizmom Bogu ni ljuba. Odtegne nam Bog lahko pomoč, od katere je odvisen uspeh. Bog je dovolj močan, da sam zmaga in ne potrebuje, da bi mu hodil na pomoč hudič po svojih hlapcih. (Veselost.) Nikar ne mislimo, da svobodomiselstvo ne misli resno. Nekoč sem se* pogovarjal z odličnim socialnim demokratom. Vprašal sem ga, zakaj da tajijo, da niso proti veri? Odgovoril je: Saj nismo, ker jemljemo samo take, ki nimajo več vere. (Velika veselost.) Pri mizi Vam tudi vsak svobodomislec pove, da že vidi v bližnji bodočnosti ločitev zakona; samo za časa volitev tega nobeden ne pove. (Veselost.) Povdarjam pa, da nikogar ne sovražimo razven zmote! Zapeljane le pomilujemo in jih hočemo rešiti. Zato pa ne govorimo, da spoštujemo vsako prepričanje, ker zmote ne moremo spoš- »Tako, tako!" Janez je odkimal z glavo in nato pomežiknil z levim očesom in vprašal: »Kaj bi ti rekel, Mihec, če bi ti povedal še za nekoga, ki je preklican?" In hipec je pomolčal, nato prikimal z glavo, rekoč: .Tudi mene so preklicali!" »Vas?" se je začudil hlapec navidezno. »Pojdite mi no, stric!" »So me, so!" je dejal otožno Janez. „Lej, nisem pijanec, pa tudi kvartam ne. Pa so me preklicali. Zdaj veš.' In obrnil je hrbet osuplemu hlapcu in krenil proti domu. In kakorkoli je bil nerazsoden v svoji otroški duši, je vendar čutil nekako krivico, ki se mu je zgodila, in zastonj je iskal vzroka, čemu da so ga preklicali. »Pijanec nisem, kvart še poznam ne, zapravljam ne!" je domislil. In bridko je majal z glavo: »To ni prav, to ne gre. Preklican ne bom!" In zopet je mislil. „Tisti, ki mi je to storil, ni storil prav. Jaz ne bi storil tega !" In tedaj je umoval, kdo da bi bil oni skriti človek, ki mu ni storil prav. In tedaj je dvignil glavo in videl iz oči v oči svojemu mlajšemu bratu, Prisojniškemu gospodarju, in v hipu je vedel in zamrmral: »On mi je naredil tako!" Prvikrat v življenju se mu je v srcu zbudilo čustvo, ki ga dozdaj ni poznal. Oglasil se je za hip morda odrastel človek v njem, človek, ki bolj sovraži, nego ljubi. Ta naravni nagon mu je legel čez vse obličje, da je brat nehote vskliknil: tovati! S tera povzročimo le, da zapeljani cesto ostanejo v svoji zmoti in se v njej utrdijo. (Pritrjevanje.) Kako pa naj rešujemo ? Pri samem sebi je treba začeti. To velja pred vsem za voditelj el Kako krasno je bilo lani na evhari-stičnem kongresu na Dunaju! Vse je bilo navdušeno. Sedaj so pa na Dunaju šli v drug tabor. Kdo je kriv? Voditelji! (Pritrjevanje.) Kdor nima žive vere, naj se umakne sam, ker naše ljudstvo ni za to, da ga izdajamo! (Viharno odobravanje.) Boj nas izuri, preganjanje nas utrjuje. Zato se ga ne bojimo. Bojimo se pa tistih, ki so prišli k nam, pa nimajo krščanskega prepričanja! (Gromovito pritrjevanje.) Zato prosimo Boga, da nas razsvetli, da jih spoznamo in vržemo pravočasno iz hiše! (Tako je.) Vse svoje delo pa postavimo pod varstvo Brezmadežne, da nam izprosi božjega blagoslova in nas varuje, da ne zaidemo na krive poti. Gojimo Marijine družbe! Te so kulturna sila! V te naj se vpiše vsak odličnjak! To so družbe inteligence, zato ker nerazumen človek jih ne razume. Končam z besedami, ki mi jih je zapisal prevzvišeni knez in Škof tržaški: »Le čvrsto na plan, delajmo, dokler je dan!" (Viharno odobravanje)" Goriška — kaj zdaj? V dneh katoliškega slavlja v Ljubljani je zadela vodjo S. L. S. na Goriškem, dr. Gregorčiča, katastrofalna osoda. Metropolit ilirski je črtal njegova lista „Prim. List* in „Gorico" iz vrste katoliških listov. To je ne le za Primorje, nego i za vso Slovenijo tako važen historičen dat, da ne moremo molče preiti mimo njega, zlasti zdaj ne, ko še živimo v miljeju katoliškega shoda. Samoposebi se nam vsiljuje vprašanje, kaj da naj stori sedaj dr. Gregorčič, ki je politik in katoliški duhovnik, obenem skrajno tipična vodilna osebnost, nekak antagonist Mah-ničev — v Čemer baš vidimo vso njegovo ne srečo, ki je zgolj zadnja konsekvenca tega anta-gonizma. Z ozirorrj, na katoliški shod, kjer se je ob nekaterih manj važnih prilikah pokazala, ne rečemo, da neopravičena ogorčenost proti politiki dr. Gregorčiča, se čutimo dolžne, da obrazložimo pomen te Gregorčičeve afere. Stvar treba presojati lokalno in z ozirom na splošnost. Lokalno bi stvar ne pomenila mnogo več, nego gonjo proti ,,Novi struji" od strani dr. Gregorčiča. Splošno pa pomeni, da je dr. Gregorčič zagrešil kot katoliški politik pred vso Slovenijo. In kot tak v resnici dr. Gregorčič stoji pred vernimi Slovenci odkar je ilirski metropolit izpregovoril. Proti razsodbi nadškofa ni ugovora. Njegov ana-thema je odločiven in vse, kar moremo storiti, je, da živo pomilujemo one pristaše dr. Gregorčiča, ki so tisk omenjenih listov aprobirali in so sedaj tako kruto kaznovani. Ne gre pa, da bi nad temi palico lomili, češ, liberalci so —, saj so zaslužni in za cerkev vneti duhovniki med njimi, ki bi si, da ni nadškof govoril, morda ne bili na jasnem, da so faktično šli predaleč. Kriv tega mučnega dogodka v naši politiki goriški je seveda vodja dr. Gregorčič. Toda ta njegova krivda ni taka, da ne bi bila razumljiva, je celo dvoje reči, ki Gregorčiča opravičujeta. Prvi moment, ki dr. Gregorčiča opravičuje, je njegova izrazita politična osebnost. Mož je vajen delati sam. Na njem je slonelo vse breme brezmejne obveznosti predno je obstojala S. L. S. On si je vživel svoj način delovanja, preko katerega iti ni imel smisla, ne moči, da bi delal po načinu S. L. S. na Kranjskem. Vrhu tega je Gregorčič preizrazit politični birokrat, da bi mogel umeti organizatorično stran Mahničevo ali Krekovo. In ko mu je v dr. Fajduttiju vzrastel pen-dant S. L. S. v italijanski strani, je jasno, da je mož čim dalj tem trdneje vstrajal v svoji metodi. Ko se je tedaj porodila v njegovi lastni stranki od njega nazvana „mlada struja", je bil ves politični antagonizem, vsa konkurenca za prvaštvo že rojena v možu, ki je od prvega hipa moč organizacije in ideje zamenjaval z importiranim strankarstvom. Mahnič je v resnici združil, Gregorčič je hotel razdruževati in je stal nenadoma pred alternativo: klerikalen — liberalen oziroma politično mrtev, ali pa vodja goriške politike tudi v naprej. To edino je tragika Gregorčičeve politične smeri, ni pa njegova krivda, da velja zdaj on pred Kranjci in drugimi Slovenci ko mož kompromisov z liberalci. Tu je dr. Gregorčič, kakor vsi drugi, in bogve, če bi »Mlada Struja" isto-taka ne bila, ako bi prišla iz volitev zmagoslavna. Tu je dr. Gregorčič žrtev političnih goriških razmer, kjer se mora močnejša slovenska politična stranka vezati z močnejšo italijansko stranko, če hoče, da je deželnozborako delo mogoče. Seveda je drugo vprašanje, je li tu imel sploh kdaj dr. Gregorčič sebi vredne kolege v deželnem zboru v svoji stranki. Potreba je povdarifT izrecno, da goriška politika do zadnjih časov ni bila ni od daleč versko tako načelna, ko na Kranjskem, nego bolj narodna. Da je dr. Gregorčič s pomočjo Belcebuba, laških liberalcev, izganjal slovenske liberalce, to je pač taktika, katero etično soditi ni lehko, dasi je to iz osebnosti dr. Gregorčiča in njegovega političnega stališča na Goriškem docela razumljivo. Vsa krivda, ki je ni opravičiti, pa zadene dr. Gregorčiča, da ni znal mladih katoliških bojevnikov in politikov privezati nase, nego je videl v njih uzurpatorje svoje politične službe in je dopustil, da so njegovi uredniki — kakor ču-jemo — nešolani in prestrastni diletanti v časnikarstvu, žalili katoliška čuvstva, katoliške vzore in težnje Mladostrujarjev, sumničili in zmerjali eksponente in tako primorali odbor „Vigilantiae", da je omenjena lista označil za nekatoliška. Krivda in zlo sta siina in čas je, da se tozadevno na Goriškem zjasni. Ali bi morda ne bil dr. Gregorčič zdaj dolžan, da opusti vsaj ,.Primorski List" in pripozna „Novi Čas"? ..Gorica" pa naj krene v smer, k: jo dr. Gregorčič gotovo pripozna, naj krene v odločno srner programa katoliških shodov in S. L. S. Goriški Starčevič ne zasluži, da bi šel omadeževan politično v pokoj. Dežela ga rabi in silno bi ga rabila „Mlada Struja." Mi, ki poznamo jakost Gregorčičeve osebnosti, mi sno uverjerii, da to ni bil zadnji akt njegove politike, nego da on more premagati še to krizo v soglasju z načeli S. L. S. in se poslovi šele tedaj, ko bo uverjen, da ga njegovi ljubljeni Goriški ne bo več treba, in da bo smel mirne duše zapustiti dediščino „Mladi Struji". POLITIČNI PREGLED. Poljska Ljudska stranka proti vladi. Dne 30. avgusta je bil v Krakovu sestanek deželnih in državnih poslancev poljske Ljudske stranke. Udeležil se je posvetovanja tudi gališki minister pl. Dlugosz. Poročal je Stapinski, ki je ostro prijemal vlado in gališkega namestnika viteza pl. Korytovskega, češ da je ta pri volitvah podpiral vsepoljske kandidate. Navzoči minister je zagovarjal centralno vlado, češ da ona ni kriva strankarstva. Zbor je vendar izrekel ministrskemu predsedniku grofu Sttirgkhu nezaupnico. Vsled tega bo moral Dlugosz izstopiti iz stranke. Zoper grofa Berchtolda se dvigajo črni oblaki. Z njegovimi neuspehi v zunanje politiki niso nezadovoljni samo Slovani, ampak tudi Nemci, ki so ga prej vedno hvalili in podpirali, ko so njegovi ljudje streljali kozle. Najhuiše je, da sta ruski in francoclri poslanik posekala Berchtolda na dvoru v Bukarešti. Nemški listi sedaj zahtevajo, da se mora avstro-ogrsko zunanji ministrstvo do korenine izpremeniti. Sicer se pa pričakujejo izpremembe v diplomaciji tudi po drugih državah. Cek> francoski poslanik Deicasse bo baje zapustil Pe.tro.grad...... Nemška edinost. Na Češkem Nemci ne morejo prodirati, kakor po drugih deželah, ker jim stoje nasproti Čehi, ki jih finančno, umstveno in v izkazovanju izredne življenske moči presegajo. Tudi vlada se Čehov boji, zato si s posebnimi krivicami, kakršne se gode Slovencem na Koroškem, ne upa upreti se češkemu prodiranju, ampak pusti, da odločuje zakon. vTo pa Nemcem ni prav. Zakričali io Nemci na »Češkem kakor bi jih kdo na meh drl. Na ta klik je skočil po koncu ves nemški tabor in je zagrozil vladi, da jo bode vrgel, ako ne priskoči na pomoč Nemcem. Soglasno zahteva Nemška narodna zveza, da mora pasti knez Thun, namestnik na Češkem. »Kaj pa ti, kaj, Janez?" »To bi rad vedel, Peter, zakaj si me neki preklicali" je vprašal pohlevno Janez. Vpričo resnega brata, ki je bil sicer za glavo nižji od njega, in drobnejši, toda neprimerno živahnejši v kretnjah, je upadel Janezu pogum. Petru je šinila jezna črta mimo ust. »Kdo ti je to v glavo vtepel ?" »Ali ni res?" Peter mu je položil roko na rame. »Čuješ, Janez! Si lačen? Nisi. Si žejen, bi žganja rad pil? Dam ti denarja." Janez je zmajal z glavo. Toda, ko je pogledal zopet bratu v oči, mu je bilo ko grešniku in se je ozrl vstran. „Tisto mi povej, zakaj —* Ali glej, btat se je bil obrnil in ga niti poslušal ni več. Tedaj se je oglasila v Janezu znova upornost in je mislil: ..Povedal mi boš, ne izpustim te drugič. Roko ti položim na rame. Pa se ne boš izgovoril." In stopil je drjgič pred brata in brat se je izgovoril, da nima časa za čenče. In Janez mu ni položil roke na rame. Nekaj tednov je minilo. V Janezu se je misel na prodajo gozda vse bolj ukoreninjala. Videl je Francko na klopi in krenil še sam gori. S čudovito ostrovidnostjo. lastno deci, je videl, da so njene oči globlji in še trudnejši in da so ji lica bleda in koža prozorna. Zato ni niti vprašal, da li ji je bolje. Otožen je sedel poleg nje in molčal. Potem je bruhnilo hripavo iž njega: „Kar sem rekel, sem rekel. K morju pojdeš. Prodam!" In vstal je in se napotil v vas. H Pečanu je krenil. „Pečan ima denar, pa les rabi, ki je mizar." Pečan je stal v delavnici in bridko klel, ker so mu bili otroci zanetili v kotu oblanje, da je s težavo zadušil ogenj. V kuhinji pri Pe-čanki so tulili kaznovani otroci. Tedaj je vstopil Janez. Janez je pozdravil. Pečan ni odzdravil, zakaj jezen je bil. Toda kleti je prenehal. Janez je mislil, da bo najbolje, če začne pri zadevi. Okorno je sedel na prazen stol in dejal: „Lesa iščeš, Pečan, sem slišal." ..Bukovega!'' je kratko pritrdil Pečan. „Vedel bi ti zanj.'* Pečan se je ozrl na Janeza in stresel z glavo, češ, naj pove. ».Svoj gozd prodajam!" Tedaj pa je planil Pečan, meneč, da je kdo Janeza ,,poslal". Grdo je zaklel in viknil. ,,Šema neumna, ki se daš od smrkavcev na-pravljati. Boš prodal! Ti prodajal. Revše preklicano!" Dalj Janez ni poslušal, nego bežal proti domu, in še dolgo je čul kleti Pečana za seboj, potem pa je čul, kako se je začel smejati. Ta smeh. Cele dneve je šumel Janezu po ušesih, pozno v noči se je dvigal in poslušal, samcat je lazil okolu, in ker je bila nekaj dni izostala Francka, je presedel sam cele popoldneve na klopi. In ko je tako sedel, je prišlo čudno: dvoje trudnih oči je sinilo pred njegovim duhom, in utihnil je oni smeh, in Janez je prišel nad brata. »Tvojega se ne dotaknem, tvojega, Bog vari! Le moje mi daj. In gozd je moj, po materi je moj." Naj k sodniji gre, mu bodo že tam dali, je odvrnil brat. In Janez je res šel k sodniji. In prav zadovoljen se je vrnil. In se je lahko, Janez, ki ni vedel, da je tisti gospod s čepico samo sodnijski sluga in povrhu še velik šaljivec, in da tista prošnja, ki mu jo je za čašo vina napisal, ne bo nikoli videla sodnika, niti sodnik prošnje, kakorkoli je ginljivo pisana in podprta z ostroumno trditvijo, »da je druga, da ljubi bližnjega svojega, in da je ta bližnji Kovačeva Francka, ki ji treba solnca, morskega, južnega, ki ni leš-čerba." Janez je vdano Čakal odgovora, in res je prišel. Tedaj je vihral k župniku in se zelo začudil, ko se je stari gospod hudo razjezil, ozmerjal Janeza, da je tepec, in da so tisti, ki ga »vlečejo" še večji in še hudobni povrhu. Pa domov naj gre, Janez, pa miren naj bo. Miren naj bo! Čim bolj se je trudil, tem manj se mu je posrečilo. Znova ga je preganjal smeh. Ali to se ni smejal samo Pečan. »Vsi se smejejo," je mislil Janez, „vsi! Pečan, sodnik, brat!" In stresel se je. In strepetal je v drugo, ,.Smejejo se, in sirota bo umrla!" _ (Konec prih.) priloga ..Gorenjcu" štev. 36 Ig 1,1913. Nova Srbija. Na novem srbskem ozemlja se je ustanovilo pet novih divizij, in sicer v Skoplju, Prištini, Štipu, Bitolju in Novem Pa-zarju. Vsaka divizija bo imela po štiri pešpolke. Ustanovi se tudi na starem ozemlju nekaj novih divizij, tako da bo imela v prihodnje Srbija v mirnem Času 50, v vojnem času pa okoli 100 pešpolkov. Izprememba v srbskem ministrstvu. Odstopila sta Stojanovič, minister za narodno \ gospodarstvo, in justični minister PoiiČevic" Namesto prvega je bil imenovan dr. Jankovič in namesto drugega Marko Gjurišič. Ministerski predsednik Pašič je v toplicah v Marienbadu. Na Balkanu se bodo valovi zazdaj pomirili. Vse države so postale nemirov site, ker je vsaka po svoje nekaj dosegla. Rusija je dosegla to, da se je Romunija k njej nagnila in zapustila Avstrijo ter da je bila ponižana Bolgarija, ki se je naslonila na Avstrijo in začela fantazirati o velikem carstvu s sedežem v Carigradu, tistem Carigradu, na katerega že stoletja škili Rusija. Avstrija in Nemčija sla zado*totyni, da se je napravil med Srbijo m Bofgarrfo razpor, ki se je že toliko utrdil, da Slovanstvo na Balkanu ne, pride do moči in ne1 bode na poftr tja prodira jočemu Germanstvu. Italija je zadovoljna, da lahko Avstrijo okoli Albanije za no* vlači, notri pa s svojimi šolami mirno utrjuje postojanko za italijanski most, ki bo zvezal oba bregova A d rije in zaprl Avstriji izhod. Francoska i» Angleška sta zadovoljni, da so nekatere države finančno, industrijsko in trgovosko oslabele in da se bode zopet otvoril na izhod promet denarja in blaga, katerega imata že nakupičenega. Nekaj časa tedaj balkanski ognjenik ne bode bljuval. Turki se sicer pogajajo z Bolgari o miru, mirujejo pa še ne. Zadnje dni so Turki zasedli v Trakiji Gumuldžino in Ksanti. Vseslovanstvo. Neki veljavni nemški list piše:. »Italija je ravno tako, kakor Avstrija, spoznala nevarnost Vseslovanatva in te okoliščine so zboljšale medsebojne razmere med .obema sosedin jama." Kakor se kaže, se okoli strahu pred Slovani suče vsa politika Evrope. Baron Conrad pl. Hčtzendorf je bil pred štirimi leti še velik nasprotnik Italije. Zato je psdel kot načelnik generalnega štaba. Sedaj je prišel do mnenja, da nasprotnik Avstrije ni Italija, ampak Slovanstvo, in zato pojde v Rim, da bo pred načelnikom italijanskega generalnega štaba dokazal svoje iz-preobrnjenje, Slovenci pa ostanemo pri svojem starem prepričanju, da Italijanom ni nikoli zaupati. Delcassč bo pustil poslaništvo v Petrogradu, ker želi postati francoski ministrski predsednik. Skw-t Delcas«&, tu, »ajogei »*di¥*sČfo ko bi se dali Slovenci z nemškimi šolami in zavodi najlože zadaviti. Vlada je te hujskače iz rajha prijazno gledala. Ko bi izvenavstrijski Srbi ali Rusi v politične namene prišli obiskat Slovence, bi jih vlada prvi dan zapodila nazaj. Nemci pa smejo Avstriji vse storiti, kar se jim poljubi! — Iz Ljubljane so šli Nemci v Kočevje, Vsi Koče-varji so bili na nogah. Z velikim navdušenjem so sprejemali „bratske pozdrave iz severa nemške domovine". Povsod doli do Kolpe so visele zastave črno-rdeče-zlate. Obljubili so Nemci, da jih prihodnje leto pride na Kranjsko še več. — Ali še nismo dosti daleč? Pastor dr. Hegeman je pisal v list „AU-deutsches Tagblatt", da on pri večini svojih vero-izpovedancev ne velja več za kristjana. — Kako morejo veljati za kristjane tedaj ljubljanski lutrov-ci, ki trpe med seboj takega župnika? Morajo biti pač po večini liberalci, ljudje brez žive vere. Če ima luteran živo vero in izvaja posledice, pride v katoličanstvo, liberalizem pa vodi iz krščanstva ven. Do tega priznanja je prišel celo dr. Hegeman, dopisnik gori omenjenega svobodomiselnega lista. Gorica dobi popolno slovensko gimnazijo s prihodnjim šolskim letom s štirimi slovanskimi razredi in se bo potem leto za letom izpopolnjevala. Podučevalo bo za zdaj poleg ravnatelja 14 učnih moči j. Nemci in Italijani bodo pa imeli v Gorici vsak svojo realno gimnazijo z nemškim in italjanskim učnim jezikom. O slovenski gimnaziji v Gorici je zadnjo sredo pisal »Slovenec ", da ni nobena tajnost, da je to predvsem sad prizadevanj dr. Gregorčiča, kojega zasluge zlasti na šolskem polju mora vsak Slovenec hvaležno priznati. — Drugo jutro je pa prikrevsal .jDan" in je pisal, da na Kranjskem še nimamo nobene, srednje šole, ker tu vladajo klerikalci, in da bo tedap morala mladina s Kranjskega hoditi na Primorsko v slovenske srednje šole. Ta list je tako neumen, da nič ne ve o popolni slovenski, in sicer od klerikalcev usta novljeni gimnaziji, ki stoji blizu Ljubljane, in vrh tega so gg. šolmaštri pri „Dnevu" pozabili, da so največji nasprotniki čisto slovenske gimnazije v Ljubljani — slovenski liberalni profesorji, ki so nedavno izjavili, da bi bila čisto slovenska gimnazija napredku Slovencev v Škodo. V spomin na katoliški shod se prodajajo krasne velike podobe Brezmadežne s po-svetilnim besedilom, dalje umetniške razglednice in spominski znaki v knjigarni Ilirija v Kranju. Slovenci, segajte pridno po omenjenih podobah, spominskih znakih in razglednicah, da boste imel! trajen spomin na sijajno uspeli slovensko-hrvaški shod. Posebno priporočamo krasne razglednice »Združitev Hrvatske in Slovenije ob hrvaško - slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani." Vsak zaveden Slovenec in Hrvat naj bi odslej rabil le te razglednice! Pazite na narodne noše! Kar smo pred meseci dejali, se je dne 24. avgusta zgodilo. Naše prekrasne narodne noše so dale katoliškemu shodu največji sijaj. Ponosni smo lahko na to armado zavednih mož in fantov, žena in deklet. Sedaj pa je dolžnost vseh nas paziti, da se zbrane narodne noše ne poizgube, da ostanejo za vse slovesne prilike in da se število narodnih noš še pomnoži! Čujemo, da bodo razni agentje nabirali in kupovali po deželi, narodne noše, da bodo izvabljali ljudem te dragocenosti z raznimi lažmi in pretvezami. Ne verujte nikomur, ki hoče kupiti narodne noše, zapodite izpred svojih pragov vsakega takega človeka To, kar je lepo, je lahko za nas lepo, s tem, kar je naše, se postavimo sami! Vsi, ki berete te vrstice, opozorite svoje prijatelje in znance, naj narodne noše ohranijo, naj nanje pazijo in kjer jih nimajo, naj jih po starih vzorcih napravijo. Prodati pa ni treba niti ene narodne noše! — »Slovenska Straža". Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 15. septembra od 9.—12. ure dopoldne v gimnazijski pisarni. Sprejemne skušnje se bodo vrštle dne 16. septembra od pol 9. ure naprej. V II —VIII. razred 3e bodo vpisovali učenci dne 16. septembra. S Premskovega. V torek zjutraj so tu pokopali Franca Kalinška iz Gorenj. Bil je priden mož. Starosta je bil med delavci Pollakove tovarne v Kranju in že blizu 72 let star. Ni pa mislil, da ga bo tako hitro vzelo. Neki konj ga je brcnil na želodec, pa se ni dosti za to zmenil. Kar neutegoraa je začel umirati. Sveti naj mu večna luč! Bohinjska Bela. Prostovoljno gasilno društvo na Bohinjski Beli bo obhajalo v nedeljo, dne 14. septembra, svojo petnajstletnico. Prislav-nosti bo sodelovala godba Kal. del. društva na Jesenicah. »Tiskovno druStvo* v Kranju bo imelo v ponedeljek dne 22. septembra izredni občni zbor popoldne ob 1. uri v knjižnici »Ljudskega doma" v Kranju. Vabijo se člani. Odbor. V Cerkljah priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno z ondotno podružnico dne 9. sep., to je v torek, točno ob 8. uri dopoldne v Ljudskem domu tečaj za razstreljevanje zemlje. Najprvo bo predavanje o pomenu globokega rahljanja zemlje sploh. Nato se bode pa tudi praktično poizkušalo razstreljevanje zemlje z razstrelivom — dinamon, in sicer 1. kako se globoko rahlja zemlja, 2. kako se z razstrelivom naprav-Ijajo drevesne jame, 3, kako se zrahljajo spodnje zemeljske plasti v starejših sadovnjakih v svrho pomladitve, 4. kako se izstreljujejo drevesni štori. Povabljen je vsak, ki se zanima za napredek v kmetijstvu sploh in še posebej za napredek v sadjarstvu. Posebno se opozarjajo na ta tečaj vsi oni posestniki, ki nameravajo krčiti gozdove; zanje bo ravno izstreljevanje drevesnih štorov posebno važno. Tečaja naj bi se udeležili tudi trezni in zanesljivi delavci, ki bodo imeli tu priliko popolnoma priučiti se ravnanja s tem strelivom in bodo potem lahko v svojem okrožju proti plačilu izvrševali tozadevna dela. Strela je udarila na Dunaju v minorilsko cerkev. V podstrešju je užgala, pa so ogenj kmalu pogasili. Deželni odbornik Franc RobiC je bil zadnjo nedeljo pokopan z veliko slovesnostjo. Pogreba so se udeležili tudi liberalci. Truplo pokojnikovo so prenesli iz Maribora v Lembah, kjer je pri odprtem grobu govoril glavarjev namestnik dr. Jankovič. Pokojnik je bil dolgo časa tudi državni poslanec. Bil je krotka duša, sicer pa vnet za napredek štajerskih Slovencev. Odvetniško pisarno je otvoril v Trstu dr. Janko Šavnik in licei jo jc pridružil pisarni dr. Josipa Wilfana. Shod rekrulov pri sv. JoStu. V nedeljo, dne 14. septembra, bo pri sv. Jcštu nad Kranjem shod za vojake rekrute iz kranjske dekan i ie. Vsi fantje, ki ste bili letos ,,taugh'h" se vabite k temu shodu. Pridite ali v soboto« zvečer aH v nedeljo zjutraj. Glavno opravilo bo v nedeljo ob 9. uri. Kat. slov. izobraževalno društvo v Preddvoru priredi k desetletnici svojega obstanka in v proslavo Konštantinovega jubileja v nedeljo, dne 14. septembra, večjo slavnost. Dopoldne ob 10. uri bo sv. maša, popoldne ob pol dveh sprejem bratskih društev in »Orlov". Potem bodo v cerkvi pete litanije. Ob 3. uri bo v grajskih prostorih veselica. Uprizorila se bo lepa spodbudna igra »Peter Sigmajer, tirolski junak", žaloigra v petih dejanjih. Igra je polna krasnih, pretresljivih prizorov izza osv&boditve naše Avstrije izpod francoskega jarma, posebno za sedaj primerna, ko praznujemo stoletnico francoskih bojev na Kranjskem. Nastopilo bo v tej igri do 40 oseb. Med in po igri »Šaljivo srečkanje* z 500 dobitki. Sodelovala bo slavna kamniška godba na lok. K najobilnejši udeležbi uljudno vabimo. Kogar tarejo skrbi in si na noben način ne ve pomagati, navadno poskusi svojo srečo nazadnje še s srečko, in res se ta poskus marsikdaj dobro obnese, saj je Česco slišati, da je ta ali oni čez noč obogatel vsled glavnega dobitka. Najpriporočljivejša je turška srečka, ker lastnika v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšega dobitka, ki ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma dobi vsled vedno naraščajoče vrednosti turških srečk v doglednem času tudi ves svoj denar zopet nazaj. Če srečko proda. Tako velikih ugodnosti ne nudi nobena druga srečka in ni je lo terije na svetu, ki bi bila varnejša in nedolžnejša od turških srečk. Turške srečke so tedaj loterija in hranilnica obenem, zato jo priporočamo vsem onim, ki bi radi poskusili svojp srečo brez posebnega rizika. Mesečni obrok za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1.1.. znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa hoče pridejati še K 1*25, prejme zraven še priporočljivo srečko italijanskega rudečega križa, tako da je potem deležen 10 žrebanj vsako leto. Naročila sprejema in pojasnila daje za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št 19, in vsi sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju »Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko z polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in neprilik. „Kupleti in pesmi" Radoslava Silvestra. Uredil nadučitelj Fr. Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Cena broš. izv. 1 K 50 v. — G. naduatelj Fr. Silvester je zbral nekaj duševnih proizvodov svojega očeta, našega znanega nabožnega in domoljubnega pesnika Radoslava Silvestra. Knjižica želi v prvi vrsti podati našim društvom nekaj zabavne tva-rine za razne društvene prireditve. Razen 12 ku-pletov, ki jih je pisatelj naslovil »komično satirični spevi", obsega zbirka še dva šaljiva prizora in nekaj pesmi, ki so preprost izliv veri, domu in cesarju udane duše. Ne teh, ne onih proizvo- dov nočemo presojati s strogo pesniškega in es-tetičnega stališča, ker so vsi namenjeni bolj za praktično porabo. Vkljub temu pa bi želeli, da bi bil izdajatelj bolj izbiral nego zbiral. Dvomimo, če je danes prebavljivo, kar sodi v dobo okrog 1. 1848.? Vsekako pa pogrešamo v celi zbirki pile v jezikovnem oziru. Mnogi, cel6 preveč trivialni izrazi naj bi se bili primemo izpremenili. Kupletom so oskrbeli napeve in spremljavo naši glasbeni strokovnjaki, kakor A. Foerster, St. Premrl, Fr. Ferjančič i. dr. Brez dvoma bo knjižica izvrstno služila našim društvom zlasti v pred-pustnem času, zato jo kar najtopleje priporočamo. * * Velik dar. Nekdo je daroval italijanskemu društvu .Dante Alighieri" tri milijone Ur. Dar bo društvo porabilo v propagando za razširjenje italijanske narodnosti. Tajfuu je napravil pri Tokiu na Japonskem veliko škode. V Tokiu je 15.000 hiš pod vodo, mnogo mostov je razrušenih in okoli 20 oseb je bilo ubitih. NOVEJŠE VESTI. Belgrad. 4. septembra. Srbija je dovolila izvažanje živine. Stanislav. 4. septembra. Tu se ustanovi nova katoliška škofija. Atene, 4. septembra. Grška bi rada odstopila Dedeagač Bolgarski, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Bukarešti, boji se pa, da ga bo brž zasedla Turčija, ker ima Bolgarska premalo posadke, da bi ga branila. Carigrad, 4. septembra. Bolgari se pogajajo s Turki. Glavni zastopnik Bolgarov je poleg diplomata Načeviča general Savov, ki je nedavno z mečem pridobil vse te pokrajine, katere ima sedaj zasedene in jih bo tudi obdržala Turčija. To je bridko I Meja bo Marica in Odrin je za Bolgare izgubljen. S cvetjem okinčani so šli Bolgari lani v boj zoper Turka, sedaj bodo pa po želji trozveze prosili Turka pa zvezo. Občinske ubežnice. Konec. Kaj je glavni vzrok našega paupe-rizma? — To vprašanje je potrebno za vsak občinski odbor. Za koga moramo plačevati? Največ za pijančke. nezakonske otroke, zapravljene gruntarje. Gorenjski gruntje, posebno v kranjskem okraju, so najboljši na Kranjskem. Kdor zemljišče obdeluje s svojimi ljudmi, tam zemlja še zmeraj precej nese, in to tembolj, ker se pridelki prodajajo dovolj lahko in dobro. Marsikomu bi ne bilo treba pomanjkanja trpeti, če bi ne bilo špirita. V špiritu utopi pamet in grunt, in s špiritom pokvari vso svojo družino, da še v mladih letih ni dosti prida. Alkoholizem v občini podpirati, to se pravi: revščino želeti. Ni naš namen tu dalje raziskivati, ker tudi v tem oziru ni treba dokazov, saj je reč čisto jasna in gotova. Pripomnimo samo še nekatere stvari. Zelo potrebno bi bilo, da bi županstva imela zapisnike vseh onih občanov, ki bivajo na tujem. Zakaj potrebno ? Vkljub novemu domovinskemu zakonu pride mnogo oseb še v domačo občino, ker se ni pravočasno poskrbelo, da bi bile vsprejete v občino, kjer so bivale. Pod kuratelo koga spraviti, to ne gre lahko. Da so c. k. sodišča previdna, je utemeljeno. Ni pa ravno zmeraj previdno, da sodišča svoje odloke opirajo na izjave najbližjih sosedov, ki sicer morejo položaj res najbolje poznati, pa ga iz raznih ozirov nočejo vsikdar povedati. Tako pride, da se komu gospodarstvo vzame, ko je vže vse zapravil sebi in otrokom. Zdaten pripomoček zoper pomanjkanje po revnejših družinah je kaka domača obrt. Domače obrti je po Gorenjskem veliko; v korist občinski blagajni bo vsako podpiranje domaČe obrti. Kakor pri drugih občinskih zadevah, tako je tudi pri priskrbi ubožcev, da se brez denarja ne more veliko doseči. Skromno se podpirajo onemogli, in še se veliko nabere, ko se dela letni proračun. Kaj bi še le bilo, če bi se ustreglo vsaki zahtevi 1 Troški rastejo na vseh koncih in krajih, in računamo lahko s tem, da se bo morala v bližnji prihodnosti zvišati tudi deželna doklada. Nazadnje je občinski proračun kakor žleb pri strehi, v katerega se vsa voda steka. Povdarja se večkrat: deželne finance so slabe; prezre se pa, da so marsikje občinske finance še slabše. Torej kje dobiti in iskati sredstev, ki jih ubožni dnevnik zahteva? Ubožni zakon navaja nekaj virov — kazni, ubožnostni odstotek, faksa — Iz katerih naj se dobivajo svote za podpiranje potrebnih. Vse to redno ne zadostuje; vsaka občina mora navadno pokrivati te potrebščine z naklado na direktne davke, izvzemši morda one, ki imajo stare, večje ubožne fonde. Taki srečni kraji s znatnimi ubožnimi ustanovami so recimo: Kranj, Tržič, Idrija, Postojna, Novo Mesto, Slavina. Dr. Gruden v svoji knjigi: .Socialno delovanje kat cerkve na Kranjskem" našteje na Kranjskem 180 ubožnih ustanov z ustanovno glavnico: 797.800 K z letnim prinosom obresti 39.890 K. Najbrže v tem izkazu ne bodo vse ustanove naštete, vendar letni prinos obresti v okroglem 40.000 K je komaj desetina tega, kar štejejo vse občine za priskrbo revežev? Mnogo je občin, ki nimajo prav nobenega zaklada, ali pa samo neznatni ubožni zaklad. Take občine so v primeri z drugimi bogatejšimi res mnogo na slabšem. Zanje je skoro edini vir za ubožno blagajno občinska naklada. Če bi se imel torej kaj izpreminjati ubožni zakon, bi bilo pač prvo, da se skuša dobiti več virov za ubožno blagajno. Dalje naj bi se delalo na to, da se poni nožč obstoječi ubožni fondi, ali ustanove, kjer jih nič ni. Med ubožnimi ustanovami jih je večina starejšega izvira, in veliko je vmes duhovniškega denarja. Nočemo preiskavati, zakaj je nastala neka stagnacija. S tem, da je deželni odbor zaukazal strogo ločitev ubožnega denarja od drugega občinskega imetja, se je naredila podlaga za večje zaupanje, da se bo denar porabljal za tisti namen, za kateri je bil prvotno določen. To bi bila jedna pot, ki pelje do cilja: ustanova znatnih ubožnih zakladov. Brez načrtov se težko dela, in malo doseže. Najprej denar, potem pride drugo I Poučni del. Pri pranju se barve blaga obranijo, če se da v krop malo kisa oziroma za črno blago se na 12 delov vode prilije en del salmijakovca in se s to vodo madež izpere. Dobra beljava. Stene se lepo in trajno pobelijo, ako se prilije, ko se napravlja beljava, malo slane vode in mleka. Vse slabe lastnosti ribjega olja odstranjene v Scottovi emulziji Čeravno je navadno ribje olje dragoceno krepilno sredstvo, vendar ima veliko neprijetnosti, radi katerih se tako ne vpošteva. — Odrastli kakor otroci nimajo samo mnogokrat upravičeno mržnjo do ribjega olja, raci neprijetnega okusa, ampak se jim upre tudi raoJ težke prebavljivosti. Vse drugače se obnese ribje olje v Scottovi emulziji, ki ni nič drugega, kakor okusno prirejeno in lahko prebavljivo ribje olje. Posebno se priporoča že desetletja preizkušeno Scottovo emulzijo: pri prehlajenju, oslabelosti težkemu dobivanju zobkov pri malih, sploh v zdravljenju, pri otročičih, ako so drobnih koščic, slabi prebavi itd. Cena originalni steklenici le 8 K SO t. Dobi s« v vseh lekarnah. Kdor posije 60 v v znamkah na SCOTT tc BOWN£, G. in. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se nui ena posiljatltv potom lekarne za poizkušajo. Za smeh in kratek čas. Pozabi ji v. Gospod blagajniku: .Vi ste strašno pozabi ji v in jaz se skoraj bojim, da bote pozabili blagajno izprazniti, če bote kdaj popihali v Ameriko!" Vse ponarejeno. Gospod: ,Ko sem pri vas to palico kupil, ste zatrjevali, da je ročaj iz prave slonove kosti, kar pa ni res in jo morate nazaj vzeti 1" — Strugar: „To je pa vendar čudno 1 Jaz dobivam slonovo kost naravnost od tam, kjer sloni žive Vendar ni škrat, da bi imeli sloni že tudi ponarejene zobe!" Smola. Zdravnik: .Človek bi kmalu od jeze zbolel, ker so ljudje tukaj tako zdravi." Iz otročjih ust. Jožek pride iz šole in joka. Oče: .Zakaj pa jokaš?" Jožek: .Gospod so rekli, da naj molim tri očenaše — pa znam le enega!" PISARNA la urejevanje splošnih gospodarskih zadev J. Rozman, Kranj. I. Denarni promet: izposiovanje po- sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic. IV. Promet z nepremičninami: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komerc. zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh nave denih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—5 ZobozdraunlSkl In zobo-:: tehniški atelje :: Dr, Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan po 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne In ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—34 :|.< ■ i Odvetnik dr. Janko Savnik je otvoril svojo pisarno v Trstu Jfova ulica št. It, prvo nadstr. 141 2-1