List 36.
Gospodarske novice.
(Kebre 80 pokoncavali) na grajšiniKariški(Caritz), kjer so letos kebrovo leto imeli, prav pridno. Grajšina jih je nakupovala po 15 novih grosev cent in jih nakupila in pokončala 259 centov. Ker na en cent 51.500 kebrov gre, so jih pokončali samo tukaj 13 mililijonov in 300.000. — Iz tega se lahko razsodi, koliko tega merčesa je moglo letos ondi biti in koliko červov za prihodnje leta bo manj.
282
(Asekuracija pohištev zoper škodo ognja na Pa rs k e m) je p o sil na naprava (Zvvangsanstalt) , to je, vsak gospodar mora zavarovati svoje pohištvo in se zapisati v pogorelsko družbo; ta asekuracija je tedaj vzajemna. Po takem je bilo lansko leto v celem kraljestvu zavarovano 733 milijonov in 541.550 gold. hišne vreduosti (Capitalsvverth). 490krat je gorelo in 1122 gospodarjev je pogorelo lansko leto, kterim se je 921.595 gold. škode p o v e r n i 1 o.
In koliko je gospodar plačal za 100 gld. zavarovane hišne vrednosti? Celo malo! V pervem klasu le 5, v drugem 6, v tretjem 8, v četertem 9 kraje, od 100 gold., ki jih je zavarovati dal.
Ali ni očitno, kolika dobrota je tu sila? in je taka vzajemna asekuracija ali pogorelska družba boija kakor vsaka druga.
v
Žalostno je sicer, ako je treba ljudi siliti k dobroti, pa nazadnje vendar mora biti, ako nemarnost in neumnost presegate pamet človeško. — Kdaj je že krajnska kmetijska družba priporočevala c. kr. ministerstvu, naj bi tudi po našem cesarstvu zavarovanje zoper škodo ognja se po taki sili vpeljalo; al žalibog, da ni bila še uslišana!
(Iz Ban a ta) slišimo, da je ondi pšenica prav dobro rodila in da se je na vsakem oralu 14 do 18 vaganov lepega zerna nabralo. Samo okoli Moriša in Arada ji je pikec škodoval. Rež in oves (zob) nista tako dobro rodila kakor so se gospodarji izperva nadjali; pikec jima je zlo škodoval. Nasproti pa koruza kaj lepo kaže, in ako bode vreme lepo, bo pridelek obilen.                                  (Gosp. list.)