J^imorski dnevnik
,, zaSel izhajati v Trstu • rnaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI PIVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Pfrknim, razmnožen na Pklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-J’ od IB. septembra 1944 maJa 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945
u. maja
Pa v osvobojenem Trstu, ter je izšla zadnja števil-a- Bil je edini tiskani par-"Zanski DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24. maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 150 (13.088)
Trst, četrtek, 14. julija 1988
Že tretja etapa obiska voditelja sovjetske partije na Poljskem
Gorbačov v Szczecinu o novih pobudah varšavskega pakta za utrjevanje miru
Sovjetski voditelj se je le bežno dotaknil vprašanj bližine zahodne meje, o notranji politiki Poljske pa sploh ni govoril - Razočaranje opozicije
Sovjetski voditelj Mi-v nadaljevanju svoje-obiska na Poljskem včeraj obiskal ^czecin. Za ta obisk je vladalo izred-f10 zanimanje, saj je spored vključeval lllcli obisk ladjedelnice Warski, eno od “svetišč« neodvisnega sindikata Solidnost. Etapi sovjetskega voditelja v ^Zczecinu so vsi pripisovali izreden Pomen tudi zaradi potrditve, da to ozemlje pripada Poljski, saj je bila do ^onca druge svetovne vojne celotna Pokrajina sestavni del Nemčije. Tudi v zadnjem času je prišlo do spora, saj I® Vzhodna Nemčija enostransko skleca, da razširi pas svojih teritorialnih ^°da za 12 morskih milj v smeri proti Pzczecinu. Predstavniki Solidarnosti Pa so pričakovali, da bo Gorbačov to-kiat govoril tudi o notranji poljski Problematiki in ne samo o mednarod-Pih vprašanjih. V svojih prejšnjih po-Segih se je namreč Gorbačov izogibal Peposrednih ocen stanja na Poljskem *P je le izražal podporo generalu Jaru-Zelskemu in njegovi politiki.
. Vendar pa je včerajšnji govor sov-tetskega voditelja razočaral poslušal-Ce' Gorbačov se je izognil omenjanju Potranjih vprašanj, kar zadeva mejo,
, Varšava -
Ppil Gorbačov je
pa se je omejil na trditev, da je njegovo potovanje iz Varšave preko Krakova v Szczecin simbolično, ter da je Szczecin »resnično poljska zemlja«.
Pred njim je govoril Jaruzelski, ki se.je med drugim dotaknil tudi protestov leta 1980, ko je dejal, da je »tu prišlo pred osmimi leti do delavskega protesta proti izkrivljanjem, ki so bila v nasprotju s socializmom« in dodal, da »gre že za zgodovino«. Tudi na to izjavo se Gorbačov ni navezal, ampak je dejal le, da je našel »mnogo koristnega« v njihovi izkušnji.
Pač pa je Gorbačov tudi včeraj govoril o mednarodnih vprašanjih: tako je poudaril pomen bližnjega vrha varšavskega pakta, ki se začne jutri, in dejal, da bodo prodrla nova konstruktivna stališča z edinim namenom »iskanja boljšega miru in boljšega sodelovanja«.
Kljub delnemu razočaranju zaradi vsebine njegovega govora, pa je Gorbačov tudi na včerajšnjem dnevu potovanja žel velik uspeh: tudi v Szczecinu je sovjetskega voditelja pričakala velika množica in ga je navdušeno sprejela.
Odcepitev od Azerbajdžana je nezakonita
. MOSKVA — Azerbajdžanski vrhovni sovjet, ki se je sestal takoj po razglasu vesti, da je karabaški sovjet enostransko sprejel odcepitev od Azerbajdžana, je ta sklep odločno preklical. Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je namreč včeraj izjavil, da v Moskvi še nihče ni sprejel te odločitve, ki je tudi v velikem nasprotju z zakoni.
Člena 70 in 78 azerbajdžanske ustave pravita, da do odcepitve lahko pride samo sporazumno med obema prizadetima rapublikama, to se pravi med Azerbajdžanom in Armenijo. Sicer pa je vsebina člena 70 nekoliko dvorezna, saj deloma dopušča narodom in etničnim skupinam pravico do samopriznavanja, vendar v smislu, da se neka republika odloči za odcepitev od celotne federacije. Kmalu po oktobrski revoluciji pa so temu členu dodali nekaj aneksov, ki omogočajo sa-mopriznavanje vsem narodom in narodnostim, teh aneksov pa niso nikoli popravili ali ukinili. Ta mala, a bistvena razlika pa je verjetno tudi vzrok za vztrajen molk osrednje oblasti.
Sovjetski tisk pa medtem poroča, da se v Erevanu nadaljujejo neredi in da v večini tovarn in javnih služb še vedno stavkajo. O enostranski odločitvi za odcepitev Gorskega Karabaha od Azerbajdžana pa včeraj sploh niso poročali, pač pa je večerni dnevnik Vremja objavil vest, da so v Gorskem Karabahu odkrili skladišče orožja in večje količine razstreliva.
V napadu na grško ladjo je umrlo devet, in ne enajst oseb
Islamska sveta vojna prevzela odgovornost za krvavi atentat
ATENE — Grške oblasti so dokončno potrdile, da je v atentatu na potniško ladjo City of Poros umrlo deVet, in ne et,ajst potnikov, od katerih so zaenkrat identificirali samo ?va. Vsekakor pa je še šest oseb pogrešanih, vendar tudi tb stevilo ni popolnoma zanesljivo.
Medtem se nadaljuje mrzlično iskanje storilcev, čeprav vse bolj utrjuje domneva, da so hoteli teroristi z napa-d°m preprečiti izročitev palestinskega terorista Mohameda Kašida ameriškim sodnim oblastem. Rašid je zaprt v Atenah k^radi posesti ponarejenega potnega lista. Teroristi so ver-tfitno nameravali turiste zajeti kot talce. Grške oblasti pa Strajno iščejo dva Libanonca, in sicer Ahmuda Abdula Ha-^tda, ki naj bi povzročil eksplozijo avtomobila v pristaniš-Cu Trokadero, in Josanda Mohameda, ki naj bi se udeležil ^Pada na ladjo. Kar se tiče fotografij, ki jih je grška policija razdelila po državi in na vseh mejnih prehodih, pa kaže, niso ravno verodostojne. Ženska na njih je namreč samo ^ncoska turistka, ki se je na ladji pogovarjala z neznan-
Iz Pariza in Bejruta pa sta včeraj prišli dve sporočili, ki ia nanovo zmedli grške preiskovalce. Z enim prevzema °dgovornost za atentat doslej neznana organizacija »Mučenikov ljudske revolucije v Palestini«, z drugim pa si podvig lasti Džihad eslami (Islamska sveta vojna). Za obe organiza-C1J1 naj bi bil teroristični napad maščevalnega značaja.
Na sliki (telefoto AP); ranjenci se počasi vračajo v °movino, iskanje pogrešanih pa se še nadaljuje.
Namesto Chiaromonteja odslej Massimo D’Alema
Vodstvo KPI zamenjalo direktorja L’Unita
RIM — Gerardo Chiaromonte zapušča L'Unita in odhaja na mesto predsednika parlamentarne komisije o mafiji; Massimo D'Alema zapušča mesto odgovornega za organizacijo pri partijskem vodstvu in prevzema vodstvo partijskega glasila. Gre za dve »rutinski zamenjavi«, ki pa sta zagrenili življenje obeh. Chiaromonteja so namreč dejansko odstavili pred kongresno zapadlostjo, kajti njegovemu načinu vodenja časopisa je partijsko vodstvo oporekalo, nasprotja pa so bila opazna tudi znotraj same redakcije. Polemik o načinu vodenja časopisa je bilo mnogo v vodstvu partije, pa tudi med bazo. Šlo je skratka za »odstranitev«, ki je bila že pred časom najavljena in večkrat odložena, delno tudi zaradi posredovanja Natte pri tako imenovanem desnem krilu partije, da bi ne prišlo
do razbitja ravnovesij, doseženih na kongresu v Firencah. -Drugače je z D'Alemo. Odstranitev »polkovnika« partijskega vodstva od odgovornosti za organizacijo stranke je zahtevala notranja desnica, delno zaradi političnih stališč, ki jih je iznesel kot tajnik ZKMI in delno zaradi predlogov za reformo stranke, ki jih je sam izdelal. Odločitev, da poverijo njemu vodstvo partijskega glasila, pomeni, da Occhetto želi, da bo odslej TJnita skladnejša s strankino politično linijo, z drugimi besedami vernejši odraz strankinega tajništva. Zato bo tudi naredil vse, da ostane D'Alema član tajništva. Desnica temu nasprotuje, saj D'Alemi očita napake pri vodenju organizacije v stranki. Med kandidati, ki se pojavljajo, je Gianni Pellicani, ki je bil tudi eden izmed zagovornikov
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj v Parizu s predstavnicami tako imenovanega Pariškega kluba
Jugoslavija reprogramirala del dolgov
PARIZ - Predstavniki jugoslovanske vla-?.e in petnajstih držav Zahoda in Kuvajta, janic Pariškega kluba, so podpisali »uskladi zapisnik« o temeljnih načelih reprogra-iVfonja glavnice in obresti in jugoslovan-kih dolgov v znesku 946 milijonov dolarjev, N bodo prispeli na plačilo od 1. aprila letos j~° 30. junija prihodnje leto. V prihodnjih me-fcih bo morala vsaka od 16 vlad posebej določiti konkretne pogoje izvajanja včeraj Podpisanega sporazuma.
Z junijskim globalnim sporazumom je bil Prvič dosežen načelni dogovor o finančni jPbpori 16 držav Jugoslaviji, za daljše ob-P°bje, oziroma do leta 1995. Po tem dogovoru 0 določili načrt srednjeročnega reprogrami-PPjp dolgov, ki znašajo tri milijarde in 585 rPrlijonov dolarjev.
, "Z včerajšnjim formalnim podpisom usklajenega podpisnika se je praktično končal Ogromen posel generalnega reprogramiranja iPgoslovanskih dolgov, s katerim bomo odlo-z,» Plačevanje skoraj polovice našega zuna-
njega dolga,« je povedal vodja jugoslovanske delegacije, član Z/S in zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič. »V prihodnjih dneh bo treba končati tudi pogajanja s komercialnimi bankami, s katerimi bomo formalno podpisali dva sporazuma - o reprogramiranju dolgov in o "svežem denarju". S komercialnimi bankami in tudi z MDS smo bistveni dogovor že dosegli, s Svetovno banko pa so dogovori v sklepni fazi. Po podpisu aranžmaja z vsemi štirimi skupinami naših posojilodajalcev bomo praktično reprogramirali 1V milijard, oziroma polovico našega zunanjega dolga.«
Rikanovič je poudaril, da bo s tem sklenjen za Jugoslavijo izredno pomemben posel in da vsi aranžmaji o odlaganju dolgov in tuji finančni pomoči ne pomenijo tudi samodejne rešitve vseh gospodarskih težav. Če naj bistveno olajšanje bremena dolgov da tudi konkretne rezultate, je treba dosledno vztrajati pri vseobsegajoči gospodarski reformi.
Ocenil je prve rezultate reforme in povedal, da je nekaj »spodbudnih« obetov in kar še posebej velja za delovanje deviznega trga. To po njegovem mnenju »dobro deluje«, ne le zaradi podpore iz tujine, ki je sicer manjša od pričakovane, ampak tudi zaradi dobro vodene in restriktivne kreditno-denar-ne politike ter zaradi uravnotežene ponudbe in povpraševanja. Sveži denar bo treba uporabiti izključno za delovanje deviznega trga oziroma za povečano ponudbo deviz. Napak bi bilo, je poudaril Rikanovič, če bi odlaganje dogov izkoristili v delovnih organizacijah za spodbujanje potrošnje.
»K reprogramiranju dolgov smo pristopili zaradi devizne nelikvidnosti države, to pa ni nujno zmeraj reprogramirani dolg zadnjega dolžnika,« je dejal Rikanovič in pozval podjetja, naj izkoristijo odmor v odplačevanje dolgov za povečanje akumulacije, za nova vlaganja, za odplačilo notranjih dolgov in krepitev obratnih skladov, (dd)
Iraška vojska zadala hud udarec Irancem
TEHERAN — Iraška vojska je predvčerajšnjim zajela celo brigado iranskih tankov in na stotine oklepnih vozil, več tisoč vojakov pa je v ujetništvu. Kot poroča iraška tiskovna agencija INA, je vojska uničila dve iranski diviziji, ki sta veljali za hrbtenico iranskih vojaških sil.
Zadnje agencijske vesti poročajo, da je bilo v spopadih v pokrajini Zubjadat ujetih več kot pet tisoč iranskih vojakov, med katerimi je baje več častnikov. Večina ujetnikov še čaka na kraju, kjer je prišlo do spopadov, od koder jih bodo Iračani prepeljali v zaledje. Agencija INA poroča tudi, da se je včeraj v Bagdadu sestal vojaški svet, srečanja pa se je udeležil tudi predsednik Sadam Husein. Govor je bil predvsem o zadnjih vojaških uspehih, katerih namen je osvoboditi področje, ki so ga zasedle iranske čete. Iranski uradni viri pa poročajo, da so se njihove čete umaknile iz Haiabža in da je to taktična poteza, s katero so hoteli iznenaditi sovražnika. Rafsand-žani pa je že pozval prebivalstvo in zlasti mladino k splošni mobilizaciji, češ »da bo samo mlada sila lahko pregnala sovražnika«. V pozivu pa je ponovno omenil, da se iranska vojska poslužuje kemičnega in sodobnega orožja, ki mu ga dobavljajo zahodne sile.
L’Unita
NADALJEVANJE S 1. STRANI
izvolitve Occhetta, pa tudi Fassino, eden izmed mlajših voditeljev par partijskega organizacijskega sistema, od sekcij do osrednjega vodstva. Od te reforme je, tudi po DAlemovem mnenju, odvisna možnost za ponovni vzpon partije.
Medtem pa ne pojenjajo polemike o Togliattiju in o govoru, ki ga je imel partijski sekretar Occhetto v Civita-vecchii. S tem govorom v celoti soglaša tudi Nilde Jotti, nekdanja Togliatti-jeva tovarišica in sedanja predsednica poslanske zbornice. To stališče zavzema v članku, ki ga danes objavlja brnita, v razliko od vsega, kar so do včeraj pisali nekateri časopisi. Prav v zvezi s tem pisanjem Jottijeva govori o »protikomunizmu, ki je v neki meri nizkotnejši od onega iz leta 1948 ali iz petdesetih let.« Namen napadov na Togliattija je, po mnenju predsednika poslanske zbornice, napad na komunistično partijo, kajti pri teh napadih nihče ne opozarja, da je Occhetto izrecno dejal, da ostaja KPI »zvesta nauku in načinu dela Togliattija.«
G. R.
Včeraj v senatu, medtem ko je zbornica odobrila dekret o vojaški odpravi v Zalivu
Pred uzakonitvijo pravil za urejanje stavk v neobhodno potrebnih javnih storitvah
RIM — V senatu so včeraj določali nova pravila za tiste, ki stavkajo v sektorju neobhodno potrebnih javnih storitev. Štirideset let po sprejemu republiške ustave je parlament zakoličil s posebnim zakonom to kočljivo vprašanje, ki je v Italiji dolgo let burilo duhove ter izbruhnilo s posebno silo na dan ob neskončnem in še vedno ne povsem razčiščenem sindikalnem sporu za obnovitev delovne pogodbe šolnikov. Pojav tako imenovanih cobasov in drugih »neformalnih« sindikalnih grupacij je namreč odprl novo vznemirljivo poglavje v boju delavskega gibanja za lastne pravice.
Zakon za urejanje pravice do stavke je bil eden od pomembnih ciljev programa De Mitove vlade. Zakonski osnutek je šel uspešno skozi rešeto senatne komisije, kjer se je pokazala do-
kajšnja enotnost pogledov vseh političnih sil, če odštejemo demoproletar-ce in misovce. Marsikdo je razpravo o tem zakonskem osnutku označil za nekakšno generalko pred obravnavo velikega vprašanja inštitucionalnih reform. Dejstvo, da je bilo doseženo v senatu takšno soglasje, odpira zato v marsikomu upanje, da so parlamentarne politične sile na dobri poti tudi za uspešno uresničitev inštitucionalnih reform.
Kljub okvirni enotnosti se je včerajšnja razprava v Palači Madama precej zavlekla. V poznih večernih urah so sprejeli šele dva člena zakona, zato se bo glasovanje o zakonu nadaljevalo danes. Glavni razlog zamude so številni popravki, ki so jih vložili nekateri senatorji. Samo demoproletarec Polli-
ce jih je vložil kar 480, misovci pa so jih vložili 21. O zakonu se je zelo ostro izrazil komunistični senator Cossutta, za katerega zakonski osnutek omejuje pravico do stavke ter zasleduje absurdno logiko, po kateri naj bi vso krivdo za slabo funkcioniranje javnih storitev pripisali delavcem, ne pa neodgovorni politiki vlade in slabemu upravljanju javnih podjetij. Po njegovem mnenju je prepričanje, da bodo s tem zakonom odpravili pojav divjih sindikalnih akcij, povsem iluzorno. S Cossutto je polemiziral predsednik komunističnih senatorjev Pecchioli, češ da zakon ne postavlja na noben način v dvom pravice do stavke ter da je glavni namen zakona uskladiti to pravico z drugimi primarnimi pravicami prebivalstva.
Splošna razprava o zakonskem osnutku se je zaključila v dopoldan-
skih urah s posegoma ministra za del° Formice in zakonskega poročevaR3, demokristjana Lucia Totha, ki sta v bistvu poudarila, da zakon ne sme bR v nobenem primeru orodje za podži' ganje novih konfliktov, zelo važno pa bo vsekakor izvajanje zakona, pri če' mer bo treba tudi paziti, da ne bo iz' zvalo sporov.
V poslanski zbornici pa so se včeraj izrekli o vladnem dekretu za finansi' tanje pomorske vojaške odprave v Perzijskem zalivu. V ta namen naj R država vložila do konca leta 84 mili' jard lir. Odlok je bil sprejet z 293 gla' sovi proti 201. Za ukrep so se izreki® stranke večine in misovci. Ostro pa je reagirala leva opozicija. Radikalci s° že posegli pri predsedniku republike 2 zahtevo, da zavrne dekret, češ da ni®3 ustreznega finančnega kritja.
Prošnje za udeležbo na razpravi proti Janši in ostalim obtožencem
LJUBLJANA — Odbor za varstvo človekovih pravic je v svojem včerajšnjem sporočilu za javnost navedel, da je obveščen, da sta obtožena Janez Janša in David Tasič v skladu z zakonom vložila prošnjo, da bi glavni obravnavi prisostvovali tudi njuni najbližji sorodniki. Tako prošnjo so na vojaško sodišče v Ljubljani naslovile tudi nekatere organizacije, ki se pri tem sklicujejo na določila zakona o kazenskem postopku, ki pravi, da lahko tudi na tajni obravnavi sodišče dovoli prisotnost strokovnih in javnih delavcev. Tako prošnjo je na vojaško sodišče poslal tudi Odbor za varstvo človekovih pravic, obveščeni pa smo, da bodo tako prošnjo poslali tudi predstavniki nekaterih mednarodnih inštitucij za varstvo človekovih pravic.
Odbor je ocenil poročila delegacij, ki so obiskala predsednika Janeza Stanovnika, Jožeta Smoleta in Mirana Potrča. Obiska pri Janezu Stanovniku in Jožetu Smoletu je Odbor ocenil kot uspešna, kar se še posebej nanaša na njuno zagotovilo in javno izpričano osebno zavzetost, da bosta kot javna delavca in v skladu s pristojnostmi storila vse za zahteve demokratične javnosti in stališča organov, ki jim predsedujeta. Odbor pričakuje, da bosta, kot mu je bilo povedano na obiskih, predsedstvo SR Slovenije in izvršni odbor RK SZDL Slovenije še ta teden na novo ocenila razmere in o svojih stališčih obvestila javnost. Na obisku pri
Miranu Potrču velike osebne zavzetosti predsednika ni bilo čutiti. To je zaskrbljujoče, še posebej glede na to, da je očitno, da se celoten postopek pred vojaškim sodiščem vodi tudi v nasprotju z ugotovitvami in stališči zborov skupščine SR Slovenije. Odbor je prepričan, da bi skupščina v času od sprejema teh ugotovitev in stališč, in še v tem mesecu, lahko storila več za njihovo uresničitev, kot po besedah predsednika Potrča sicer namerava. Zato Odbor apelira na vse delegate zborov skupščine SR Slovenije, da na prihodnjem zasedanju zborov, ki bo 20. julija, posebej vestno in zavzeto proučijo tudi uresničevanje omenjenih ugotovitev in stališč.
Predstavniki Odbora so se v torek, 12. julija, sestali s svetom Odbora, ki deluje v Beogradu. Sestanku so prisostvovali mnogi domači in tuji novinarji.
Odbor sporoča, da sta se njegova predstavnika v sredo, 13. julija, ob 9. uri sestala z delovno skupino ZSM Jugoslavije, ki je na obisku pri RK ZSM Slovenije. Seznanila sta jo s stališči in zahtevami Odbora ter jo posebej natančno informirala o vseh kršitvah in nejasnostih, ki zadevajo preiskovalni in sodni postopek proti obtoženim. Do sestanka je prišlo na prošnjo delovne skupine ZSM J.
Odbor za varstvo človekovih pravic
Ali pretorijska vlada res spreminja zakone?
Na južnoafriških mestnih vlakih bodo odslej lahko potovali skupaj belci in črnci, brez rasnega razlikovanja. Nekateri so ukrep sprejeli mirno, skrajna belska desnica pa meni, da gre za »izdajo belskih interesov«. (Telefoto AP)
Radživ Gandhi v SFRJ
BEOGRAD — Včeraj je na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo pripotoval predsednik vlade republike Indije Radživ Gandhi na povabilo predsedstva SFRJ in predsednika ZIS Branka Mikuliča.
Na letališču so ga svečano pričakali in prisrčno pozdravili predsednik ZIS Branko Mikulič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar in drugi.
S predsednikom indijske vlade je pripotovala tudi Sonia Gandhi, minis-
ter za parlamentarne zadeve, informacije in televizijo H. K. L. Bhagat, državni minister za zunanje zadeve Nat-war Singh in drugi.
Jugoslovansko-indijski razgovori so se začeli včeraj popoldne, predsednika sta govorila predvsem o razvoju dvostranskih odnosov, o gospodarskem sodelovanju in o mednarodnih vprašanjih, še posebej o gibanju neuvrščenih. (dd)
Umrl Vladimir Svetina-Ivo
LJUBLJANA — V starosti 80 let je včeraj umrl v Ljubljani Vladimir Svetina-Ivo, predvojni komunist, nosilec partizanske spomenice 1941 in član republiškega sveta SR Slovenije.
Vladimir Svetina se je rodil v Trstu leta 1908. Pred vojno je kot mladinec pristopil k naprednemu gibanju. Zaradi revolucionarne in protifašistične dejavnosti je moral skozi konfinacijo in zapore. Aktivno vključen v narodnoosvobodilno borbo je bil med organizatorji obveščevalne službe VOS v Ljubljani, kasneje pa je delal v OZNI. Po osvoboditvi je bil pomočnik ministra za notranje zadeve, načelnik kadrovske uprave, član CK ZKS in poslanec narodne skupščine.
Težave dvojezičnih šol na Koroškem pri imenovanjih odgovornega osebja
CELOVEC — Ali lahko postane ravnatelj dvojezične šole nekdo, ki strokovno ni usposobljen poučevati ne v nemščini in ne v slovenščini? Lahko, kot kaže nekaj najnovejših primerov, čeprav so ob sklenitvi prenovljenega zakona o dvojezičnem šolstvu na Koroškem zatrdili, da bodo imenovanja in nastavitve učiteljev izvajali po objektivnih kriterijih, kot so se izrazili.
Tako Slovenski vestnik zdaj poroča o treh takih primerih. Deželni šolski svet je na zadnji seji imenoval za ravnatelja dvojezične ljudske šole v Kostanjah t.i. enojezičnega učitelja. Dvojezične kandidatke Rosvvithe Vospernik, ki je bila v minulem šolskem letu vršila dolžnosti ravnatelja, kljub boljšim kvalifikacijam niso imenovali na to mesto. Dalje: ravnateljica dvojezične šole v Šmerjeti pri Velikovcu nima dvojezične kvalifikacije. In v Sinči vasi za ravnatelja niso izbrali dolgoletnega učitelja na tej ljudski šoli, čeprav je usposobljen za dvojezični pouk.
Ker odhaja dolgoletni vodja manjšinskega šolskega oddelka dr. Valentin Inzko v pokoj, je nastalo vprašanje zasedbe tega pomembnega položaja. Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Pedagoško združenje zagovarjata stališče, da je treba to mesto zasesti na podlagi javnega razpisa. ZSO tudi zahteva, da je pred imenovanjem kandidata na ta položaj potrebno soglasje legitimnih zastopnikov koroških Slo-
vencev. ZSO in Narodni svet koroških Slovencev pa podpi' rata imenovanje prof. Antona Feiniga za strokovnega nadzornika za slovenski jezik na srednjih šolah. To delo je doslej opravljal dr. Inzko.
Na današnjem sestanku Združenja pedagoških delavcev bodo predvidoma ustanovili delovno skupino za spremljanje, dokumentiranje in informiranje o spremembah in dogajanju na dvojezičnih šolah po sprejemu ločitvenega šolskega zakona.
Medtem se je Jorg Haider, vodja zvezne in koroške stranke FPO, na tiskovni konferenci vnovič opredelil za kat se da restriktivno politiko nasproti koroškim Slovencem. ^ tej zvezi je napadel ministra v kanclerjevem uradu dr. Lbs-chnaka in dr. Neisserja zaradi njunih izjav o pomoči slovenski manjšini v Avstriji. Po Heiderju so »milijoni« za dvojezično trgovsko akademijo, višje dotacije in obljuba o finansiranju po ene vzgojiteljice v dvojezičnih vrtcih »visoka kupnina za soglasje k manjšinskemu šolskemu zakonu«; Heiderja še zlasti moti trgovska akademija, češ da zanjo ni potreb ne zanimanja. Na koncu je pokazal tudi, kje ga v resnici čevelj žuli: v Celovcu da je že tako in tako zadosti slovenskih šol. In: »Že zdaj trdijo, da je Celovec dvojezično
mest0 <<	JOŽE ŠIRCELJ
NEW YORK — Neuradni demokratski predsedniški kandidat, guverner države Massachus-sets Michael Dukakis, je teden dni pred začetkom konvencije demokratske stranke v Atlanti za podpredsedniškega kandidata imenoval 67-letnega senatorja iz Teksasa Lloyda Bentsena. Z imenovanjem »tradicionalnega konzervativnega demokrata« na podpredsedniško mesto je Dukakis ustvaril klimo, ki je potrebna za zmago na jesenskih predsedniških volitvah.
Senator Bentsen je namreč v mnogočem bolj podoben republikanskemu predsedniškemu kandidatu Georgeu Bushu kot pa Dukakisu, ki ga poskuša republikanski tabor predstaviti za »liberalca iz harvardskega intelektualnega gnezda«. Vse ankete o razpoloženju javnega mnenja namreč kažejo, da bodo volilci na letošnjih predsedniških volitvah dali prednost zmerno konzervativnemu predsedniškemu kandidatu.
Z imenovanjem Lloyda Bentsena na podpredsedniško mesto je Dukakis razorožil republikanski tabor, ki mu očita pretirani liberalizem. Bentsen je tako kot podpredsednik Bush iz Teksasa (z razliko, da se je Bush v Teksas priselil šele pred približno 20 leti, Bentsen pa se je tam rodil), tako kot Bush je iz bogate družine, oba sta bila med drugo svetovno vojno pilota lovskih letal, oba sta pristaša konzervativne ekonomske teorije. Lloyd Bentsen, ki je predsednik senatnega odbora za finance, je v prvem Reaganovem mandatu veljal za enega izmed največjih privržencev reaganomike, zavzemal se je namreč za povečanje vojaških stroškov, za znižanje davkov, za ukinitev nekaterih socialnih ugodnosti najnižjim slojem, nastopal je proti pravici do splava, zavzemal se je za ponovno uvedbo verouka v osnovne šole itd.
Ker je iz Teksasa in ker je umirjen konzervativec
Podpredsedniški kandidat Bentsen naj bi Dukakisu omogočil zmago
Bitka za zmago na predsedniških volitvah se z Lloydovim imenovanjem prenaša iz Kalifornije in industrijskih držav severovzhoda tudi v Teksas, ki je doslej veljal kot izrazito Bushevo »lovišče«. Dukakis je Lloyda na podpredsedniško mesto imenoval ne samo zato, da bi s tem demokratska predsedniška dvojica dobila nekaj »konzervativnega leska«, temveč tudi zaradi zgodovinskega spomina. Doslej namreč še noben demokratski predsedniški kandidat ni zmagal na volitvah, če ni zmagal tudi v Teksasu. Po drugi strani pa je Bush 1970. leta v soočenju z Bentsenom izgubil bitko za izpraznjeno mesto Teksasa v senatu.
Dukakis je v prvi izjavi po imenovanju Bentsena za podpredsedniškega kandidata izrazil prepričanje, da bosta ponovila uspeh, ki sta ga 1960. leta dosegla v boju proti republikanskemu predsedniškemu kandidatu — takratnemu podpredsedniku Richardu Nixonu — John Kennedy in Lyndon Johnson. John Kennedy je bil doma iz države Massachussets (tako kot Dukakis), Lyn-don Johnson pa iz Teksasa (tako kot Bentsen). Takšna naveza med severovzhodnim liberalcem in zmernim konzervativcem iz Teksasa se je en-
krat že pokazala za uspešno, vprašanje pa je, ali je takšen primer mogoče ponoviti.
Zanimivo je, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush včeraj čestital črnskemu voditelju Jesseju Jacksonu za njegov »odličen uspeh v teku dosedanje predsedniške kampanje« in zagotovil, da bo njegova administracija imela pozitiven program na področju državljanskih pravic. Republikanski tabor bo poskušal pritegniti na svojo stran razočarane temnopolte volilce, ki so pričakovali, da bo Jes-se Jackson, ki se je na primarnih predsedniških volitvah uvrstil na prepričljivo drugo mesto, dobil podpredsedniško mesto.
Zagrenjenost v Jacksonovem štabu je še toliko večja, saj je Jackson za novico o imenovanju Bentsena za demokratskega podpredsedniškega kandidata izvedel od novinarjev na letališču v Washingtonu, ne pa od Dukakisovega štaba. Jackson je v prvi izjavi po tem dogodku izjavil, »da je preveč zrel, da bi bil zaradi tega jezen«, napovedal nadaljevanje svoje kampanje in izrazil podporo obema demokratskima kandidatoma. Kljub temu da je izpadel iz bitke za podpredsedniško mesto, bo imel Jackson na demok-
ratski konvenciji v Atlanti eno izmed najvplivnejših besed.
Dukakis se zaveda, da brez glasov Jacksonovih pristašev ne more zmagati na predsedniškif] volitvah, zato se je že včeraj sestal z nekaterimi najbolj znanimi temnopoltimi politiki in aktivisti. V primeru, če bo temnopolta Amerika, ki doslej še nikoli ni bila tako blizu Beli hiši kot letos, dobila občutek, da je bila prevarana, utegne Dukakis izgubiti dragocene glasove, brez km terih doslej ni zmagal še noben demokratski predsedniški kandidat.
Najnovejše ankete o razpoloženju javnegh mnenja kažejo, da se velika prednost, ki jo j? imel doslej Dukakis pred Bushem, počasi zmanjšuje, hkrati pa je v upadanju tudi zaupanje javnosti v oba kandidata. Za Dukakisa bi v tern trenutku glasovalo 49 odstotkov vprašanih Američanov, za Busha pa 39 odstotkov. Pred mesecem dni bi za Dukakisa glasovalo 52 odstotkov volilcev, za Busha pa le 38 odstotkov.
Zaenkrat se je za enega izmed predsedniških kandidatov opredelilo le približno 50 odstotkov volilcev, kar Bushu omogoča, da si v naslednjih mesecih še lahko povrne izgubljene glasove. Od neopredeljenih volilcev daje v tem trenutku 5o odstotkov prednost Dukakisu, 43 odstotkov pa Bushu.
Zanimivo pa je, da samo 30 odstotkov vprašanih izraža zaupanje v Dukakisa v primera kake hude mednarodne krize, v Busha pa 37 odstotkov.
Če se bo sedanja razlika v anketah o razpoloženju javnega mnenja med obema predsedniškima kandidatoma ohranila tudi po republikanski konvenciji, ki bo od 11. do 18. avgusta v Nev/ Orleansu, je po mnenju tukajšnjih analitikov zelo težko pričakovati, da bi podpredsednik Bush še lahko ohranil zanesljivo vodstvo.
UROŠ LIPUŠČEK
Živahna politična razprava na Koroškem
V iskanju »novega dialoga«
CELOVEC — Poletje je tudi na Koroško prineslo politične počitnice. Vendarle tokrat kaže, da običajnega mrtvila ne bo. Bolj ali •nanj intenzivno bodo namreč nadaljevali priprave na jesen, ki bo nedvomno v znamenju začetka uresničevanja novega, 8. junija sprejetega zakona o preureditvi dvojezičnega šolstva na Južnem Koroškem. Prva tretjina julija je namreč pokazala, da se tokrat resno pripravljajo na začetek preurejene šole, ki politično in pedagoško zbuja obilo ugovorov in Pomislekov, ob hkratnemu iskanju »novega dialoga«.
Minulo nedeljo je na praznovanju 40-letnice Našega tednika, glasila Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), poslanec Karel Smolle vnovič rotil nemško govoreče sodeželane na Koroškem, naj vendarle že sprejmejo ponujeni dialog. V delu govora v nemščini je Smolle menil, da je zdaj naloga večinskega naroda, da se vključi v tak dialog. V tej zvezi se je zavzel za ustanovitev novega političnega telesa, »stalnega kontaktnega komiteja«. V njem naj bi bili zastopani obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, tri v parlamentu zastopane stranke in tudi vlada. In koroški parlament naj bi - tako vsaj pričakuje Smol-te - spremenil ustavo te avstrijske dežele, da bi bila Koroška dvojezična dežela, dežela dveh narodov.
Vodstvo NSKS, zlasti predsednik dr. Matevž Grilc, Smolleta podpira. NSKS je tudi imenoval svoje člane v narodnostni sosvet pri avstrijski vladi. Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je (nasprotno) na nedavnem občnem zboru sklenila, da do nadaljnjega ne bo stopila v to posvetovalno
telo. Poleg tega ZSO ostro odklanja sprejeti zakon in išče pravna pota, da bi ga spodbila prek ustavnega sodišča. ZSO pripravlja tudi vrsto pritožb zoper novo šolsko ureditev. Gre za to, da bi dosegel uvedbo dvojezičnega pouka na vseh stopnjah ljudske in na glavni šoli, ne pa samo v prvih treh razredih ljudske šole. In poleg tega ZSO Smolletu spodbija pravico biti prvi glasnik koroških Slovencev.
Kar zadeva novi dialog, ki ga propagirata Smolle in vodstvo NSKS, tajnik ZSO Marjan Sturm meni: »Ne verjamem v novi dialog, ker na Koroškem ne vidim nobenega pozitivnega premika. Koroška oblast bo novi šolski zakon uresničevala v najrestriktiv-nejši obliki. Tudi zato tega zakona ne moremo priznati.«
Takšne debate in polemike so te dni potekale predvsem na informacijskih sestankih po koroških krajih. Tako je ZSO priredila skupaj s Komitejem za obrambo dvojezične šole vrsto razprav. Smolle pa je prirejal svoje sestanke v znamenju vprašanja, kaj je novi dialog.
Tudi koroški Heimatdienst ni držal rok križem. Njegovo vodstvo ugotavlja, da »je med prebivalstvom opaziti informacijski deficit«, spričo česar zdaj izvajajo »široko pojasnjevalno kampanjo«. Heimatdienst si - tudi v najnovejši številki svojega glasila - slej ko prej lasti prvo zaslugo za preureditev šolstva, ki »prinaša bistvene izboljšave v smislu naših zahtev, čeprav gre za vse prej kot idealno rešitev«, namreč v smislu nem-ško-nacionalnih zahtev po koreniti ločitvi slovenskih in nemško govorečih šolarjev.
JOŽE ŠIRCELJ
Razgovori za sestavo deželnega odbora
VIDEM — Nadaljujejo se pogajanja in razgovori za sestavo nove deželne vlade. Najbolj aktivno je v teh dneh deželno vodstvo Krščanske demokracije, ki se bo pred koncem tedna sestalo z vsemi komponentami dosedanje šeststrankarske deželne koalicije. Razgovori doslej niso še obrodili konkretnih razultatov, posebno zaradi zadržanja socialistov, ki se zavzemajo za dvostransko vlado KD - PSI ob morebitni zunanji podpori laičnih sil in Slovenske skupnosti.
Novoizvoljeni deželni svet se bo prvič sestal v sredo, 20. julija, in ima na dnevnem redu uradno umestitev novih svetovalcev in izvolitev predsednika skupščine. Če stranke do takrat ne bodo dosegle političnega in upravnega sporazuma je pričakovati, da bodo izvolitev predsednika sveta odložili na september.
Ježek, pozor!
Jež je smešen čudak in hkrati plašen dobrodušnež, ki se z muko in delom pošteno prebija skozi življenje. Ker ni družabno bitje se kar največkrat odpravlja kar sam lovit pod noč. Priložnostno pa ga vidimo tudi podnevi. Največkrat kar sam prečka cesto, malomarni šoferji se ne ozirajo na drobceno in bodičasto živalico. Zato ježki, pozor! (slika in besedilo -oks-j
Izolske ribiče vse bolj privlači bela riba
IZOLA - Čeprav predsednik začasnega organa v izolskem tozdu Riba Vladimir Lukežič ocenjuje, da se ukrepi družbenega varstva prepočasi uveljavljajo, pa bi po nekaterih podatkih le lahko trdili, da si izolski ribiči le prizadevajo urediti poslovanje. Tako ladji Neptun I in Neptun II že nekaj dni ribarita z globinskimi kočami v srednjem in Južnem Jadranu, te dni se bo pridružila še najeta barka Prvič in prav kmalu tudi Droga I in Droga II, ki bosta namesto z lebdečo kočo sardele, poslej lovili z globinskimi mrežami kakovostno in veliko dražjo belo ribo.
Vzpostavili so tudi že sistem odkupa - prve tone bele ribe so prodali italijanskemu kupcu, ki pride na jugoslovansko obalo kar sam po plen. Nekaj Droginih ladij pa bo s plavaricami lovilo v Kvarnerskem zalivu kakovostno belo ribo in rake.
V tem času so začeli gojiti tudi brancine v portoroškem zalivu, pa tudi proizvodnja školjk poteka normalno, do konca leta naj bi z morskih nasadov pobrali kakih 700 ton užitnih klapavic. Za zdaj tudi nimajo težav pri izvozu školjk na italijanski trg, kjer so poiskali več večjih kupcev.
Sanacijski program še ni pripravljen, ker ga morajo uskladiti s pripombami strokovnjakov Ljubljanske banke. Najbolj pomembno pa je, da bi prišli do nekaj milijard dinarjev naložbenih sredstev, s katerimi bi osposobili in prenovili svojo dejavnost. Za vlaganje na področju marikul-ture računajo na (Jugoslaviji) že odobren kredit (po sporazumu Mikulič-Goria), za kar bodo tudi ponudili svoje programe. Po uspelem referendumu bodo od prvega oktobra dalje skupaj z Delamarisom v eni temeljni organizaciji, za zdaj pa še ni povsem odločeno, v kakšnem organizacijskem odnosu bodo do Droge. Mnogi v Izoli si namreč želijo, da bi se ribištvo izločilo iz Droge. To pa bi nedvomno povzročilo druge težave - velik del prostora, kjer naj bi razvijali mari-kulturo (na primer gojili vongole, rakca artemio, itd. na območju opuščenih sečoveljskih solin) je last Droge. V skupnih službah te delovne organizacije deluje tudi služba za razvoj ribištva in marikulture... Skratka, izločitev te dejavnosti iz Droge bi povzročilo veliko dodatnih zapletov in skrbi, zato bodo na dokončno odločitev počakali do septembra.
BORIS ŠULIGOJ
Melodije morja in sonca konec tedna
v Portorožu
PORTOROŽ Konec tedna bo por-°roški Avditorij spet festivalsko °barvan. Po nekdanji poplavi vsako-Vrstnih festivalov se je v Sloveniji ‘Ped večjimi popevkarskimi obdržal e še ta - Melodije morja in sonca, ki p? v soboto zvečer tukaj enajstič. pPstopilo bo 15 izvajalcev, in sicer: ferod, Casino, Unior, Georg Kranjc, OP design, Simona Wieiss, Jonathan Jon, Roberto, Marta Zore, Melos, Ire-,,Q Tratnik, Kičo Slabinac, Big-Ben, ‘°P Express in Stane Vidmar. Prvo a9rado občinstva (400.000 din) bo Podelila portoroška Igralnica, drugo ^9 ra c/o Hotel Riviera in tretjo Studio
Gostovali bodo tudi Josipa Lisac in Jjopina Kaffei v predprodaji so vstopne po 10 tisoč dinarjev, na dan festi-,.aia Pa jih bodo prodajali celo po 12 s°č dinarjev. (B. S.)
V Istri letos ne bo težav v oskrbi z vodo
KOPER, BUZET —» Ali letos v Istri res ne bo težav v oskrbi z vodo? Kaj so vodovodarji storili, da se minulo leto ne bo ponovilo? Spomnimo se: naji-zdatnejši vodni vir Gradole je v kritičnih mesecih namesto 1000 litrov vode v sekundi »dajal« le okroglih 500 litrov, od tega v najbolj sušnem obdobju za Slovensko Istro le 90 litrov v sekundi (v skladu z načeli delitve vode soinvestitorjem), ostalo pa so dobili v Poreč, Rovinj, Pulo in druge kraje. Iz Sečovelj je v omrežje Rižanskega vodovoda pritekalo le 52 litrov vode v sekundi, pol manj kot običajno. Zaradi pomanjkanja vode so turisti odhajali, marsikje je bila motena proizvodnja, stroge omejitve v porabi vode, varčevalni ukrepi in nevarnost epidemije so kazili sliko Istre, privlačne turistične točke.
Letos se omenjeno ne sme ponoviti in vse kaže, da se ne bo. Res, da je šele julij in da si nihče ne upa napovedovati razmer v avgustu in septembru, so pa dejstva, ki pričajo, da bo letos oskrba z vodo neprimerno boljša kot lani.
Na slovenski obali bodo konec tega tedna slovesno otvorili prvi del novega magistralnega vodovoda, s katerim se bo, ob dodatnih črpanjih na izviru in zaradi večje pretočnosti, z lanskih 240 litrov vode v sekundi povečala izdatnost Rižane na 300 litrov vode v sekundi. Na Obali bodo imeli torej nove količine vode in za začetek, za 5,1 kilometra dolg cevovod in spremljajoče objekte je bilo treba odšteti okroglih 10 milijard dinarjev. Prav toliko bo treba (po starih cenah, seveda) odšteti za nadaljevanje gradnje, ki bo v prihodnjih letih zahtevala skupno več kot 50 milijard din. Brez stroškov za zaščito vodnega vira, ki bodo prav tolikšni, če ne večji od »gradbenih« stroškov.
Pred dnevi je bil opravljen tehnični pregled na izviru Bula pri Istrskih Toplicah. Gre za na novo urejen izvir, katerega osnovna funkcija bo »dohra-njevanje« izvira Gradole. Pri Istrskem vodovodu Buzet so se namreč odločili, da bodo že za to sezono oziroma poletje Gradolam zagotovili dodatne količine vode, s katerimi bi lahko nadomestili morebitno pomanjkanje vode na osrednjem izviru. Iz Istrskih Toplic so tako proti Gradolam napeljali cevovod (17,5 kilometrov za 4,4 milijarde din) s spremljajočimi objekti in za to poletje, pa tudi kasnejša obdobja Gradolam omogočili od 110 do 130 litrov vode v sekundi. Od tega na Obali ne bodo imeli nobene koristi, pomembna pa bo ta dopolnitev za Poreč, Buje in Rovinj. Stjepan Sulimanec, direktor Istrskega vodovoda: »To niso dodatne količine vode. To so rezerve, s katerimi bomo lahko nadomestili morebitno pomanjkanje. Ne tisto v slovenski Istri, pač pa tisto na hrvaški strani, pri tistih, ki so dali denar za cevovod. Sicer pa moram reči, da smo letos z razmerami zelo zadovoljni, da pomanjkanja ne občutimo, da je trenutno preliv vode na izviru Gradole večji kot so naše zmogljivosti in potrebe. Z Bulažem smo si napravili eno rezervo, drugo pa imamo še na Bu-tonigi. V vse to je naše združeno delo veliko vložilo, letos smo na različne načine zbrali za izboljšanje vodne oskrbe nad 15 milijard dinarjev. Še veliko jih bo treba, saj je naložba v sistem Butoniga (voda za Pulo, Poreč, Rovinj, itd.) ocenjena na 70 milijonov dolarjev. Okrog 28 milijonov naj bi v kratkem dobili od svetovne banke za obnovo in razvoj, ostalo pa zbrali sami. Upamo, da bo sistem zaživel leta 1991. Naš optimizem je utemeljen, pa tudi nujen, saj brez
te osnove pri nas turizma ne moremo razvijati. In ne samo turizem, tudi naš vsakdan zahteva vodo.«
Dolgoročno so zato v Istri že pred leti začeli sistematično reševati probleme v oskrbi z vodo ter se odločili za zgraditev akumulacije Butoniga. Od tod naj bi Istri po letu 1991 dajali kar 2000 litrov vode v sekundi, razen tega pa še pred poplavami zaščitili dolino reke Mirne in uredili namakalne sisteme. V jezeru Butoniga, ki se je začelo polniti lani, letos na pomlad pa se je napolnilo »do konca«, je okrog 18 milijonov kubičnih metrov vode. Več kot preveč za potešitev vodovodnih sistemov v Istri, pa vendar »premalo«, če sistemi niso sposobni sprejeti vsega. V Istri bo treba še precej narediti, da bo vodno bogastvo iz zaledja postalo res bogastvo, Pri Istrskem vodovodu pravijo, da je 95 odstotkov cevi novega vodovodnega sistema že nakupljenih, da bo 90 kilometrov novega vodovoda dokončanega do roka, da po letu 1991 v Istri pomanjkanja vode ne bo... Napovedi za prihodnost so obetavne, današnje pa nič manj optimistične. Letos torej v Istri ne bi smelo primanjkovati vode. Pri Istrskem vodovodu imajo tudi za najbolj kritično varianto pripravljeno še eno rešitev, ko bodo iz jezera Butoniga prek odseka Čiže Gradolam »dostavili« manjkajoče vode. Gre zai vsaj 300 litrov vode v sekundi, pa tudi za strošek, ki ga ni moč prezreti, saj so zanj v Istri odšteli nič manj kot
11,4	milijarde dinarjev, večji del od tega za bodoči »pravi« cevovod, manj pa za »rezervni« cevovod od Borama do Čiž. Vodovodarji v Istri so letos veliko storili za boljšo oskrbo z vodo, ob pomanjkanju pa bodo (upajmo, da ne bo treba) potrošniki tisti, ki bodo najbolj krojili razmere v oskrbi.
DUŠAN GRČA
TfllG
Prevedla Breda Konte
COLLEEN
McCULLOUGH
27.
Še vedno je stal na istem mestu in jo gledal s tistimi Neverjetnimi očmi, s tistim nenavadno nemočnim, nesreč-Nim pogledom, ki ga je opazila pri njem, kadar je vedel, da je storil nekaj narobe, vendar ni razumel, kaj naj bi tisto Nilo. Hotel se je odkupiti, močno si je želel, da bi razumel, j^kšen greh je nevede zagrešil. Zdelo se ji je, da v takih fenutkih najmočneje občuti svojo izobčenost, tako kot pes, Ki ne ve, zakaj ga je gospodar brcnil. Popolnoma izgubljen vil roke, usta pa je imel mlahavo razprta.
Vsa skesana in z občutkom usmiljenja je z rokama šema proti njemu. »Oh, dragi moj! Dragi moj, saj nisem misli-a tako! Zaspala sem in ti si me prestrašil, to je vse! Nikar N'e tako ne glej! Za nič na svetu te ne bi hotela prizadeti, Hn! Oh, prosim te, nikar me tako ne glej!«
Umaknil se je njenim rokam in stal izven njenega do-Sega, ker ni bil prepričan, ali misli resno ali ne, ali ga hoče hiorda le potolažiti.
»Bilo je tako čudovito,« je plaho pojasnil. »Hotel sem Se jih le dotakniti, Mary.«
Začudeno je strmela vanj. Je rekel »čudovito«? Da, je! In besedo je izrekel tako, kot da bi v resnici vedel, kaj beseda pomeni, kot da bi razumel, da je drugačna od »ljubko« ali »lepo« ali »super«, kar je bila doslej slišala od njega. Tim se uči! Pobral je nekaj od tistega, kar je govorila ona in si znal besede pravilno razlagati.
Srečno se je zasmejala, stopila k njemu, ga prijela za roke, ki jih ni hotel dati in jih močno stisnila. »Bodi srečen, Tim. Raje te imam od vseh, kar jih poznam! Ne jezi se name. Nisem te nameravala prizadeti, res ne.«
Ko se je nasmehnil, je bilo, kot bi posijalo sonce, bolečina pa je izginila iz njegovih oči. »Tudi jaz te imam rad, Mary, raje od kogarkoli, razen očeta, mame in moje Daw-nie.« Zamišljeno je umolknil. »Pravzaprav se mi zdi, da te imam raje kot mojo Dawnie.«
Spet mu je uspelo! Uporabil je besedo »pravzaprav«, tako kot jo je uporabljala ona! Vse skupaj je bilo v glavnem le posnemanje, vendar ne popolnoma. Po tem, kako je uporabljal te besede, se je dalo slutiti, da jim zaupa.
»Pridi Tim, pojdiva noter, preden postane hladno. Kadar ob reki zapiha večerni veter, se vse skupaj zelo naglo ohladi, pa čeprav je poletje na višku. Kaj pa bi rad za večerjo?«
Ko sta pojedla večerjo in pomila posodo, je Mary posadila Tima v enega svojih udobnih naslanjačev, potem pa pregledala svoje gramofonske plošče.
»Imaš rad glasbo, Tim?«
»Včasih,« je previdno odgovoril in obrnil glavo, da bi jo videl, ker je stala za njim.
Kaj bi mu bilo všeč? Letna hišica je bila pravzaprav dosti bolje opremljena z glasbo, ki bi mu bila lahko všeč,
ker je iz hiše v Artamonu prenesla sem vse svoje stare plošče, ki jih je njen okus že prerasel. Ravelov Bolero, Gou-nodova Ave Maria, Handlov Largo, uvertura iz Aide, Sulli-vanove Izgubljene strune, Švedska rapsodija, Sibeliusova Finlandia, melodije Gilberta in Sullivana in tako naprej. Vse to je bilo tam, poleg tega pa še na ducate plošč, ki so bile ravno tako bogate po čustvovanju in melodiki. Poskusi mu predvajati nekaj takega, je pomislila. Vseeno mu je, če so plošče stare, poskusi, pa boš videla.
Sedel je ves prevzet in očaran, bilo je, kot bi postal z glasbo eno. Mary je prebrala nekaj knjig o duševni zaostalosti in zdaj, ko ga je tako opazovala, se je spomnila, da mnogi duševno zaostali ljudje z navdušenjem in strastjo sprejemajo precej zahtevno glasbo. Ko je videla njegov živahni, prevzeti obraz, ki je odražal vsako spremembo razpoloženja, je njeno srce zahrepenelo po njem. Kako čudovit je, kako resnično čudovit!
Ko se je bližala polnoč, je postal veter, ki je pihal z morja po reki navzgor, tako hladen in močan, da je Mary zaprla steklena vrata. Tim je šel spat okrog desetih, ker je bil preveč izčrpan od vsega razburjenja in dolgega popoldanskega plavanja. Zazdelo se ji je, da ga morda zebe, zato je pobrskala po omari v predsobi in našla pernico, s katero bi ga lahko pokrila. Ob postelji mu je svetila majhna petrolejka.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Obisk v Tržaški knjigarni
v znamenju knjige
Tiskovna konferenca federacije KPI
Konkretni programi tržaških komunistov
Tržaški komunisti so zelo zaskrbljeni nad politično praznino, ki sledi upravnim volitvam in vabijo vse demokratične sile na konkretno soočanje o programih in o smernicah nove občinske in pokrajinske uprave. Pokrajinski tajnik Nico Costa je na včerajšnji tiskovni konferenci ponovno priznal volilno nazadovanje KPI. Poudaril pa je, da je osnovni motiv volilnih izidov katastrofa Liste za Trst, ki je izgubila polovico glasov in s tem pravico do vodenja krajevnih uprav. "Nekatere stranke in nekateri politiki pa se vedejo, kot da se ni nič zgodilo, govorijo o obnovitvi zavezništva z Listo in nestrpno čakajo na skupščino melonar-skega gibanja, ki bo šele 23. julija," je dejal Costa. Po njegovem mnenju bo Trst po tej poti dobil novo občinsko upravo šele septembra. Komunisti pa ne bodo ostali križem rok in so s tem v zvezi že pripravili politični in upravni program, ki so ga že obrazložili zelenim, v prihodnjih dneh pa ga bodo posredovali vsem demokratičnim strankam.
Komunisti postavljajo na prvo mesto kočljivo problematiko zaščite okolja. V tem okviru predlagajo takojšnje ukrepe za omejitev in radikalno ureditev mestnega prometa ter nove načrte za parkirišča, ki jih mesto krvavo potrebuje. Občinska smetarska služba ne ustreza naraščajočim potrebam, da ne govorimo o odlagališčih trdih odpadkov, ki jih je premalo. KPI istočasno sprašuje pristojna telesa, v prvi vrsti Deželo, kako je z načrtovano in tolikokrat obljubljeno pokrajinsko konferenco o teritoriju, za katero sta se že pred časom obvezala deželna odborni-
ka Rinaldi in Carbone. Na drugo mesto je Costa postavil gospodarska vprašanja, začenši s problemom krajevnih obratov z državno soudeležbo, ki kot znano, preživljajo hudo krizo. Dosedanje uprave so doslej dosti govorile in obljubljale, malo ali nič pa naredile, je dodal sekretar KPI, po mnenju katerega bi morali Sklad za Trst vključiti med pristojnosti pokrajinske uprave, medtem ko za njegovo delovanje odgovarja sedaj prefektura.
Upravni program tržaških komunistov posveča pozornost tudi problemom kulture, tržaških gledaliških ustanov in muzejev. Nadalje je v njem govor o vprašanjih socialnega skrbstva, oskrbe starejših občanov in telesno prizadetih ljudi. Končno pa je Costa na včerajšnjem srečanju z novinarji govoril tudi o neučinkovitosti pokrajinske in občinske uprave ter o zastarelem upravnem kolesju tržaške Občine. Tiskovne konference sta se udeležila tudi novoizvoljena načelnika komunističnih svetovalcev na Občini in Pokrajini Pessato in Martone ter deželni svetovalec Poli.
Pessato je med drugim napovedal, da pripravlja KPI širokopotezni načrt za uveljavitev rajonskih svetov, "ki jih je občinska uprava v vseh teh letih močno zanemarjala ter jim ni priznavala pristojnosti, ki jim po zakonu in na podlagi občinskega pravilnika pripadajo". Na koncu so še opozorili na dejstvo, da se je v Trstu doslej malokdo zares vprašal, zakaj so Tržačani tako množično bojkotirali volitve, oziroma zakaj so oddali toliko belih in neveljavnih glasovnic, (st)
Poletje
"Počitniceee!" so vzklikali šolarji zadnji dan pouka. Za zaprtimi šolskimi vrati so ostale zaklenjene tudi vse njihove »velike« skrbi in težave, zapleteni računi in vesele pesmice v berilih. Čakalo jih je morje, sonce, ptice. Vse, kar je treba postoriti do začetka novega šolskega leta, so, več ali manj, preložili na ramena staršev. In urediti je treba še veliko — na primer naročiti nove šolske knjige v Tržaški knjigarni.
Tu jih že čakajo vestne prodajalke, ki so po šolskih seznamih predpisanih učbenikov (ti so letos zaradi stavke učiteljev prišli kar mesec pozneje kot navadno) naročile nekaj izvodov šolskih knjig. Ker pa njihove možnosti niso neskončne, pohitite z naročili tudi vi. Ko bodo namreč počitnicam dnevi šteti, bo skorajda že prepozno za pravočasen nakup, saj založbe svojih obveznosti navadno ne izpolnijo v nekaj dneh.
Če je poletje za knjigarnarje in starše šoloobveznih otrok tipična »šolska« sezona, pa je za nas, ki smo že prerasli šolske učbenike, to obdobje lahkotnih romanov in zgodb, ki nas na dopustu ne utrudijo preveč. V skladu s počitniškim vzdušjem je tudi prodaja v Tržaški knjigarni. Trenutno gredo najbolj v promet različne karte in vodiči, ki jih izdajata Planinska zveza Slovenije in založba Tobacco. Te nudijo pregled čez različne planinske transverzale in pomagajo planincem, da ne zaidejo na številnih planinskih poteh. Veliko povpraševanje je seveda tudi po drugih vodičih, zlasti po Istri in Dalmaciji, ki sta priljubljena cilja številnih italijanskih kopalcev. Na drugi strani pa se je prodaja esejistič-
nih del, kritik in podobne literature skoraj popolnoma ustavila.
Med knjižnimi izdajami se najbolje prodaja knjiga Marjuče Offizie »Iz morja v ponev« / »I pešci delLAdriati-co«, ki nas seznanja z ribami našega modrega Jadrana in z možnostmi za njihovo pripravo. Bralci lahko izbirajo med izdajama v slovenščini in italijanščini, zaenkrat pa v prodaji »vodi« italijanska enačica.
V	tem času je zelo brano tudi del° ameriškega avtorja Jamesa C. Davis* Carso, ki pa je, žal, izšlo le v italijan' ščini. Sam avtor, ki je pred dnevi obi' skal Tržaško knjigarno, je izrazil želj° po ustreznem slovenskem prevodu. ^ njem je bilo ob izdaji knjige nekaj 9°' vora, kasneje pa je vse potihnilo. SD' venski prevod bi prav gotovo doseg®' in presegel uspeh italijanske izdaj®’ saj avtor v njej opisuje domače tein® — zgodovino družine Žužek iz Viž°' velj.
V	zadnjem času so dobili tudi veli; ko novitet: v glavnem so to slovenski prevodi lahkotnejših tujih romanov, naslovi, ki jih ponuja predvsem slovenski knjižni klub Svet knjige. Kot vse kaže, pa tovrstna literatura v naših krajih nima veliko privržencev. Nikakor se namreč ne more primerjati z deli Janeza Jalna (Trop brez zvoncev. Cvetkova Cilka) in Ivana Tavčarja, ki jih prodajalke predlagajo v branje.
Med slovenskimi revijami (Naša žena, Jana, Stop, Nova revija...) je največ povpraševanja po Teleksu. Ker j® tako priljubljen, so se odločile, da bodo zvišale število naročenih izvodov.
V	knjigarni lahko še vedno dobimo različne spominke in obrtniške izdelke, čeprav njihova prodaja ne gre tako kot prejšnja leta. Izjema so le dobre reprodukcije panjskih končnic, ki ljudem ugajajo.
Velikega zanimanja je deležna tudi galerija, zato so ji namenili del prostora v izložbi. Razstavna sezona se je sicer že zaključila, še vedno pa si bomo tu lahko ogledali grafike različnih avtorjev.
Metka Čeligoj
Poletni center v Nabrežini
Razposajen otroški živžav
Vse kaže, da smo samo odrasli tisti, ki se v teh dneh potimo, iščemo sence, poslušamo vremenske napovedi, če se bo ozračje kaj ohladilo, preklinjamo vročino, gost promet na cestah, nizek zračni pritisk in klimatske naprave v uradih, ki nas »osrečujejo« še s prehladi, migrenami in drugimi nevšečnostmi.
Za otroke je položaj veliko lepši, bolj rožnat. Vzemimo na primer otroke poletnega »živžava« v Nabrežini, ki smo jih včeraj obiskali in ki se imajo tako lepo .in dobro, da si lahko samo želimo, da bi tako bilo vse do konca letovanja, ki se je začelo 11., zaključilo pa se bo 22. t. m.
Letošnji poletni center obiskuje kar 120 otrok, v glavnem iz devinsko-nabrežinske občine, kakih dvajset pa se jih s kombijem pripelje s Proseka.
»To je najvišje število otrok, kar se jih je v osmih letih poletnega centra v Nabrežini sploh vpisalo,« nam je povedala animatorka Darja, s katero smo se najprej srečali. Nekateri otroci, ki so letos v centru, obiskujejo še vrtec (nekaj jih celo nima niti tri leta), starost drugih pa gre do otrok petega razreda osnovne šole in prvega razreda nižje srednje šole. Otroci so razdeljeni po starosti v štiri skupine, ki jih skupno vodi deset animatork, Majda Legiša je koordinatorka centra, v ekipi pa je še ena spremljevalka za prizadeta otroka Vladka in Valentina. Imena ostalih so: Darja, Sara, Martina, Irena, Vera, Vida, Elen, Dinora, Adriana in Aleksandra.
»Vsako leto posvetimo delovanje centra določeni temi. Tokrat smo se odločile za prometna sredstva in z njimi povezano prometno vzgojo. Tako se otroci v igri in na izletih ter sprehodih spoznavajo z raznimi prevoznimi sredstvi, kot so vlaki, letala, avtobusi, barke, avtomobili itd. Občina nam je dala na razpolago okrog 30 prometnih in drugih znakov, s temi se otroci igrajo in s pomočjo igranja tudi učijo, kaj ti znaki pomenijo. Vse to popestrimo še z raznimi kolaži, drugimi igricami, z risbami in seveda še s sprehodi.«
Prav v času, ko smo jih obiskali, sta šli dve skupini otrok na sprehod do nabrežinske železniške postaje. Spremljala jih je koordinatorka Majda.
»Vse je otroke zanimalo: od tračnic do vagonov, od tega, kako je treba tračnice premikati, kako se lokomotiva ustavlja itd.,« nam je povedala Majda. »Takšne krajše in daljše izlete nameravamo še imeti. Sli bomo na primer do morja, kjer se bodo otroci vozili tudi z barko, šli bomo na ronško letališče; tu na dvorišču imamo tudi barko, ki jo bomo poslikali in še na star avto čakamo, da si ga bomo tudi ogledali in ga porisali.«
Za dolgčas v centru ni mesta. Ena skupina otrok se je igrala na peskovniku, drugi so se gugali, tretji igrali na vrtiljaku. In že je bil čas malice.
V petek je na programu športni dan, ko bodo poletni center v Nabrežini obiskali otroci italijanskega športnega centra iz Sesljana. Takšno srečanje je bilo že lani. Pripravili bodo mešane ekipe, ki se bodo pomerile v raznih igrah, vsak center pa bo pripravil svojo pesmico, da bodo lepo obeležili ta skupni športni dan.
Se barvanje zidu čaka otroke pa še zaključna prireditev.
»To je poletni center, namenjen igri in zabavi in torej ne učenju,« nam je razlagala Majda. »Vendar pa se bodo otroci poslovili od nas in centra s prikazom tega, kar so tu delali, kar jim je bilo najlepše in najljubše. Upamo, da bo vreme lepo in da bodo otroci in starši in z njimi seveda tudi me do konca veseli in zadovoljni.«
Poletne igre centra potekajo na lepem, velikem prostoru, ki ga je otrokom dalo na razpolago športno društvo Sokol. »Zahvaljujemo se občini za pomoč, ki jo nudi tej poletni iniciativi, nabrežinski hranilnici, ki je poklonila vsem otrokom lepe majice, otroškemu vrtcu, ck! katerega so vrtiljak, tobogan in druga sredstva za igro, ŠD Sokol, kot tudi domačim trgovcem in lastnikom javnih lokalov, ki so prispevali, da bomo na zaključni prireditvi izvedli tudi lo-
tenio,<<	NEVA LUKEŠ
VZPI bo priredila posvet o zakonski zaščiti Slovencev
Prejšnji petek in soboto so se v Trstu srečali najvišji predstavniki združenj partizanov Italije in Jugoslavije. Delegacijo jugoslovanskega združenja SUBNOR (združenje borcev v narodo-osvobodilni borbi) je vodil predstavnik federativnega predsedstva Slavo-Ijub Petrovič, z njim pa so prispeli v Trst še voditelji slovenskih in hrvaških borčevskih združenj: predsednik reškega komiteja Dušan Ivoševič ter odgovorni za mednarodne odnose reš-ke sekcije Franjo Mičetič, predstavnik slovenske Zveze združenj borcev in komisije za odnose s tujino Jože Gačnik in predsednik obalnega komiteja ZZB Mario Abram.

Italije pa so zastopali vsedržavni predsednik senator Arrigo Boldrini, generalni tajnik Giulio Mazzon, vsedržavni tajnik Mauro Galleni, predstavnik vsedržavnega častnega predsedstva Mario Lizzero, predstavnik vsedržavnega odbora Federico Vincenti, vsedržavni svetovalci Silvano Bacicchi, Ar-turo Calabria, Vladimir Dornik, Dušan Košuta, Andrej Renar in Luciano Ra-potez ter voditelji deželnega in pokrajinskih odborov. Izredni gost pa je bil jugoslovanski ambasador v Rimu Ante Skataretiko.
Med dvodnevnim srečanjem so italijanski in jugoslovanski borci potrdili dolgoletne bratske vezi. Z ozirom na sedanji mednarodni politični položaj
in na dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslovaijo so razpravljali predvsem o vprašanju krepitve prijateljskih odnosov in sodelovanja ter o skupnih prizadevanjih, da bi prispevali k razvoju civilne družbe v spoštovanju človeka, tradicije, kulture in narodov, ki živita ob tej meji, in vseh evropskih narodov. Prav ta načela so namreč privedla do ustanovitve osvobodilnega gibanja in do upora proti nacifašizmu, prevevala pa so tudi boj proti terorističnim izzivom, rasizmu, nacionalizmu in vsakršnim poskusom, da bi ošibili manjšine.
Na srečanju so se pogovorili tudi o vlogi, ki jo imata dežela Furlanija-Ju-lijska krajina in Trst pri uveljavljanju načel prijateljstva in miru, govor pa je bil tudi o slovenski manjšini v Italiji in italijanski manjšini v Jugoslaviji. V zvezi s tem vprašanjem le VZPI napovedalo, da bo v bližnji bodočnosti priredilo v Rimu posvet o vprašanju zakonske zaščite Slovencev v Italiji.
■ Na gradu sv. Justa se je včeraj pričela slikarska razstava Roberta Ra-nelija. Prireditev razstave znanega umetnika iz Bologne je omogočila Tržaška avtonomna letoviščarka ustanova. Slike bodo na ogled do 24. julija, razstavni prostor pa bo odprt vsak dan od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
V Repnu razstava
w
Človek in les
V Kraškem muzeju v Repnu bodo v kratkem odprli razstavo pod naslovom "Človek In les", ki jo bo priredila tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu. Pobudo za to zanimivo prireditev, ki ima namen tudi vsestransko ovrednotiti Kraški muzej, je dal pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Čok. Njegov predlog je naletel na soglasno podporo pokrajinskega odbora.
Razstava, ki bo odprta do srede oktobra, bo razdeljena na tri strokovne odseke. V prvem bo posredovala obiskovalcem osnovne značilnosti kraškega teritorija, s posebnim poudarkom na gozdove in na tipično kraško pokrajino. Drugi odsek bo posvečen lokalnim gospodarskim panogam, posebno gozdarstvu in živinoreji, v tretjem pa bo govor o razvoju lesnega obrtništva in o kraš-kih lesnih izdelkih. V tem odseku bodo sodelovali tudi nekateri priznani domači obrtniki s svojimi izdelki.
Repensko razstavo bodo obogatili z okroglimi mizami in kulturnimi pobudami. Tržaška pokrajinska uprava, ki je lastnik Kraškega muzeja, je lani v tem času priredila v Repnu v sodelovanju z NSK uspelo etnografsko razstavo z naslovom "Človek in trta".
V	Trebčah festival Unita in Dela
V Trebčah bo od petka do nedelje tradicionalni festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Prihodnji teden pa bo podobna prireditev v zgoniški občini, v priredbi občinske sekcije KPI "Just Pegan".
V	petek, 22. julija pa se bo na razstavišču Tržaškega velesejma pričel pokrajinski festival Unita in Dela, ki bo trajal do 8. avgusta. Osnovni motiv festivala bo letos mladinska problematika.
Občinska lestvica suplentov v vrtcih
Tržaška občina bo sestavila prednostno lestvico suplentov v vrtcih, ki bodo opravljali vlogo socialno-vzgojnih sodelavcev. Lestvica bo veljala za šolsko leto 1988/89 in 1989/90.
Kandidati morajo izpolniti poseben formular in oddati prošnjo najkasneje do petka, 15. julija. Rok za predložitev prošnje zapade ob 13. uri. Formularje je mogoče dobiti na Oddelku za občinsko osebje (v 2. nadstropju občinske palače na Trgu Unita 4).
Uslužbenci bodo kandidatom nudili vse potrebne informacije in pojasnila.
Nocoj in jutri na trgu v Mavhinjah
Kabaretni predstavi pod zvezdami
V teh vročih poletnih večerih bi brez kabareta verjetno ne šlo! Ob vsakoletnih, skoraj neizogibnih prireditvah šagr-skega tipa, ob poletnih gostovanjih predstave SSG je tu še dvodnevna kabaretna ponudba. Pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina sta jo zrežirali Glasbena zadruga Ars nova in Gledališka zadruga Novi tržaški teater. Na voljo sta nam dva kabaretna večera: Škovace Karst Brothersov ter Oprosti, ne juriš? dvojice Verč-Kobal, ki bosta zaživela v okviru vaškega trga v Mavhinjah.
Nocoj se bodo predstavili "kraški bratje1, ki so zasloveli z imenom Karst Brothers. Škovace so njihov letošnji trud: kabaretna predstava, ki se odlikuje po izvirni glasbi in po izrazito zabavnih, nemalokrat ostro duhovitih tekstih. Boris Devetak, Marko Feri, Miran Košuta, Igor Malalan, Andro Merku in Ladi Mljač pometajo na kup najbolj očitne razvade, najbolj skrite napake, skratka, vse pokvarjenosti in nadutosti zamejske stvarnosti. Na svojih številnih nastopih
(zadnji od teh je bil prejšnjo sredo naPoletni noči RTV-Lj, skupaj z dvojico Verč-Kobal in drugimi zamejskimi skupinami) so v vrtinec Škovac uspeli pritegniti mlado in staro, saj je skoraj nemogoče, da bi se ne predali njihovemu privlačnemu, mlademu ritmu!
Glavna junaka jutrišnjega kabaretnega večera pa bosta Boris Kobal in Sergej Verč, prava veterana tega gledališkega žanra, ki se bosta ponovno posvetila svojim številnim gostom iz satiričnega kabareta Oprosti, ne juriš? Delo je nastalo kot radijsko "prebiranje vsakdana", pred kratkim pa je doživelo še uspešno odrsko postavitev. Kabaret Verča in Kobala se odlikuje po natančni gledališki interpretaciji, preveva pa ga smisel za prefinjeno podiranje nekaterih ustaljenosti slovenske (v prvi vrsti zamejske) družbe.
Kabaretna večera bosta, kot že na začetku omenjeno, na vaškem trgu v Mavhinjah z začetkom ob 21. uri. (dam)
Tudi v naši pokrajinski stvarnosti
Ekološka vprašanja trkajo na vrata
V kinu Ariston repertoar filmskih uspešnic
Letni kino priljubljena zabava primoranih domačih dopustnikov
Vprašanje odlaganja in reciklaže popadkov je eno izmed temeljnih 'Prašanj sodobne družbe. Z njim se s°očajo vlada in krajevni upravni or-9ani, ki večkrat, kljub dobri volji upraviteljev, nimajo na razpolago ustrez-JPh zakonov za reševanje teh problemov. V mnogih primerih pa gre za čis-to pomanjkanje politične volje in za 2vračanje odgovornosti drug na dru-?e9a, tako da večkrat nastradajo dr-?-avljani in seveda okolje, ki je iz dne-va v dan vse bolj onesnaženo.
Tržaška pokrajina res ne slovi po [rajboljših pogojih na tem področju. upepeljevalnik pri Sv. Soboti, ki je 6dini v naši pokrajini, je - tehnološko 9ledano - preživel ter se že več let ?rečuje s hudimi tehničnimi težavami ja ne odgovarja več naraščajočim pozebam tržaške in okoliških občin, ki 5p prisiljene odlagati smeti v sosednji ■Urlaniji in za to plačevati mastne Pajemnine. Tudi "uradnih" odlagališč Odpadnega materiala je mnogo prema-‘°r tako da kot gobe po dežju, posebno v okolici in na Krasu, rastejo ilegalna Odlagališča, pravi smetnjaki ob belem dnevu, ki močno onesnažujejo naravo. Naprav za sortiranje odpadnega mate-
riala praktično pri nas ni in le tukaj in tam so pristojne krajevne uprave, posebno občine, v zadnjem času namestile zabojnike za zbiranje stekla, papirja in pločevink.
Tržaška pokrajinska uprava je s tem v zvezi izdala včeraj dolgo tiskovno sporočilo, v katerem seznanja javnost, da je delegacija pokrajinskih odbornikov za ekologijo iz naše dežele pred kratkim obiskala angleški Birmingham, kjer obratuje sodobni upepelje-valnik, in nekatera krajevna specializirana podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo odpadkov. V tiskovnem sporočilu Pokrajine piše, da so se pokrajinski upravitelji (Trst je zastopal odbornik Dini) vrnili domov z bogatimi vtisi in zanimivimi izkušnjami, ob spoznanju, da je italijanska zakonodaja na tem področju še zelo nepopolna in pomanjkljiva.
Po obisku so pripravili tudi ustrezni načrt, ki določa nekatere osnovne smernice tako za sortiranje odpadnega materiala kot za njegovo odlaganje. Upati je, da bodo lepim besedam in obljubam sledila sedaj res konkretna dejanja.
Nesrečneži, ki so primorani presedeti poletje doma, dobro vedo, kakšne zabave nudi julijski ali avgustovski Trst. Koledar raznovrstnih prireditev je skoraj vsako poletje enak: od operetne trilogije v opernem gledališču Verdi do koncertov na Gradu Sv. Justa, od vaških šager do praznikov Unita in Dela ter drugih političnih organizacij (naj izvzamemo miljski gledališki festival, ki je vsako leto pravo presenečenje). Vsakih nekaj let pa se mesec na nebu ugodneje obrne prav, ko se raznovrstni organizatorji pripravljajo na prihajajoče poletje. Tako se je zgodilo tudi letos, ko so v Avtonomni turistični in letoviščarski ustanovi za Trst in njegovo obalo izdelali koledar poletnih prireditev. Med temi je letos res nekaj takih, na katere bi v Trstu drugače - ko bi se mesec ne odločil, da ugodneje vpliva tudi na tržaške poklicne kulturne delavce - še dolgo čakali: koncerti Paca De Lucie, Miriam Makebe in Paola Conteja, če jih navedemo samo nekaj, so namreč prava poslastica za zahtevnejše in težje zadovoljive »domače turiste«, ki si morajo ustvariti počitniško vzdušje kar doma.
Med najbolj priljubljenimi in že ustaljenimi poletnimi zabavami pa je gotovo kino na prostem, kjer za uro ali dve lahko brez večjih umskih naporov zaživiš v domišljijskem svetu in kjer lahko pozabiš na dnevno vročino, na gnečo na plaži (če si na dopustu) ali na delovne tegobe, ki so poleti toliko bolj nadležne. Splošna kriza kinematografije je sicer tudi tu zapustila svoje sledove. Pred petnajstimi leti je bilo namreč v Trstu nič koliko letnih kinov: v Ljudskem vrtu, v telovadnici Ginnastice Triestine, skoraj v vsaki župniji so poleti (a tudi pozimi) predvajali filme. Filmskim navdušencem, ki si radi privoščijo film v prijetnem in osvežujočem okolju, pa so v zadnjih letih ostali le dve zatočišči: veliki ekran v Ljudskem vrtu in Arena Ariston, to je kino Ariston v poletni preobleki.
Tudi nepazljivemu opazovalcu je sicer jasno, da je filmska ponudba dveh zadnjih tržaških letnih kinov zelo različna. V Ljudskem vrtu, ki ga upravljajo lastniki kina Mignon, predvajajo »lažje« in neobremenjujoče filme, komedije, znanstvenofantastične filme, risanke in predstave, ki so namenjene izrecno najstnikom. Upravitelji izbirajo predvsem
med donosnimi filmi, ki jih najamejo po nižji ceni. Čisto drugačna je filmska politika kina Ariston, ki ponuja seveda tudi zabavne in razbremenjujoče filme, a si hkrati prizadeva, da bi med poletnimi meseci postal obvezna postaja za vse filmske sladokusce. Zato vključuje v repertoar tudi starejše filmske umetnine, uspešnice iz komaj pretekle filmske sezone in novosti, ki bodo šele pozimi privabile v kinodvorane množice gledalcev. Prav danes bodo predvajali film Neznosna lahkotnost bivanja, ki so ga posneli po uspešnici Milana Kundere in ki je pozimi žel veliko uspeha, v naslednjih tednih pa bodo na sporedu še Radio days Woddyja AUena, Ironweed, 11 pran-zo di Babette, Oci Ciornie Nikite Michal-kova, Maurice Jamesa lvoryja in številni drugi. Med novostmi pa gre zabeležiti Moje pasje življenje švedskega režiserja Lasseja Hallstroma, ki ga bodo predvajali jutri in v soboto, Sugarbaby, Sam-mie and Rosie get laid.
Kdor bi želel preživeti današnji večer v kinu na prostem, bo lahko izbiral torej med filmoma Neznosna lahkotnost bivanja v kinu Ariston (pričetek ob 21.30) in Neverjetne zgodbe v Ljudskem vrtu (ob 21.15).
pismo uredništvu |
Uredništvu
Primorskega dnevnika
V zvezi s pismom bralcev Kdo je Prejel odlikovanje?, objavljenem dne J2. 7. 1988, se mi zdi zelo čudno, da je Vaše uredništvo v odgovoru spregledalo Sporočilo uredništva Izvestja za V 1. 1986/87, v katerem je jasno poudarjeno, da za točnost in verodostojnost vseh podatkov odgovarjajo posa-hiezne šole.
S spoštovanjem
Urednik Izvestja: Robert Petaros
Imena prosilcev za delovno mesto
Šolsko skrbništvo obvešča, da je na Oglasni deski znanstvenega liceja F. Prešeren in na vseh sedežih zavodov šolskega okrožja razobešen seznam dnen vseh prosilcev za delovno mesto Profesorja v srednjih in višjih srednjih s°lah s slovenskim učnim jezikom za solsko leto 1988/89.
Priziv proti vrstnemu redu imen na seznamu je mogoče vložiti do 15. julija 1988.
Carine poslujejo normalno Stavko bodo kmalu preklicali
V Budimpešti predstavili sporazum s tržaško luko
Bela stavka carinikov, ki se je začela predvčerajšnjim, doslej še ni razburila večje množice duhov. Na carinah dežele Furlanije-Julijske krajine je včeraj in predvčerajšnjim delo potekalo skoraj normalno, saj so se le maloštevilni cariniki pridružili protestu, ki sta ga razglasila sindikata CGIL in UIL. Cariniki namreč ponovno postavljajo zahteve izpred dveh mesecev, in sicer, naj vlada sprejme zakonski osnutek o preureditvi dela na carinah in naj carinskim delavcem prizna prehod v višjo službeno kategorijo.
Pri Fernetičih, na openski železniški carini in v uradih pokrajinskega vodstva se je stavke udeležilo le nekaj posameznih uslužbencev. Težave so imeli v glavnem le na Proseku, kamor pripeljejo živino in kjer so se cariniki množično udeležili protesta. Tu so cariniki opravili le najnujnejše delo in ocarinili samo kvar-Ijivo blago, meso in manjšo živino, kot so ovce, kokoši in zajce. Večjo živino, kot so biki in krave, pa so pospravili v hleve, kjer bodo tudi ostali, dokler ne bodo preklicali stavke.
Kot so včeraj povedali na CGIL, pa bodo stavko preklicali verjetno že danes. Dopoldne se bodo sestali deželni predstavniki sindikalnih organizacij in odločili, če je sploh smiselno, da trenutno nadaljujejo s stavko. Zaradi skromne
udeležbe in poletnega časa bi bilo bolje preložiti stavko na september, ko bodo politiki v Rimu bolj delovno nastrojeni in bo stavka imela večji učinek.
Na »Trgovsko« se je vpisalo 83 novih dijakov
V torkovi številki smo objavili trenutno edine dostopne podatke o vpisu v slovenske šole na Tržaškem. Kot vse kaže, pa smo za Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois prejeli napačno števiko in zapisali, da se je v prve razrede tega zavoda vpisalo 71 dijakov. Včeraj smo, s posredovanjem odgovornih, dobili drugačno številko, ki jo objavljamo danes: v prve letnike je letos vpisanih 83 dijakov, kar je skoraj toliko kot lani (86). Velja pa pristaviti, da zaradi dijakov, ki se bodo še prepisovali iz šole na šolo, ta številka ni dokončna.
■ Deželno vodstvo Komunistične partije Italije se je sestalo prejšnje dni, da bi proučilo rezultate junijskih volitev. Seja se bo nadaljevala v petek, 15. julija, ob 9.30 v sejni dvorani ronškega letališča.
Pred kratkim je bila v International Trade Centru v Budimpešti uradna predstavitev sporazuma o uporabi tržaške luke s strani Madžarske, ki je bil podpisan med Italijo in Madžarsko 19. aprila letos. Slovesnosti so se udeležili italijanski in madžarski gospodarstveniki in politiki, med katerimi so bili predsednik tržaške pristaniške ustanove Zanetti, madžarski minister za zunanjo trgovino Hinfner ter italijanski veleposlanik Nitti. Nitti je poudaril, da ta sporazum odpira nove možnosti za sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Madžarsko, prvo deželo vzhodnega bloka, ki ima neposredne gospodarske odnose z EGS po sporazumu med Skupnostjo in SEV. Orisali so tudi najvažnejše vidike sporazuma o uporabi tržaškega pristanišča, predvsem raznovrstne olajšave za madžarska podjetja, ki poslujejo s tržaškimi na področju gospodarskih izmenjav. Italijanski parlament bo takoj po zaključku prve seje italijansko-mad-žarske komisije za izvajanje sporazuma ratificiral to pogodbo.
Danes slavnost v štivanskem obratu
V	štlvanski papirnici bo danes dopoldne ob 9.30 slavnost, na kateri bodo podelili priznanja delavcem, ki so že trideset let zaposleni v tem obratu. Zaslužne delavce bo nagradil Lionello Adler, predsednik družbe "Cartiera del Timavo e del Sole", ki je lastnica štivanske papirnice. Ta obrat, ki je med največjimi v državi, zaposluje čez 700 delavcev in uradnikov ter proizvaja mesečno nad 150 tisoč stotov papirja.
Zeleni o problemu mačk
V	polemiko o mačkah, ki v teh dneh pasje vročine strašno razburja tržaške duhove, se je včeraj vključila tudi Alternativna zelena lista. Naravovarstveniki so prepričani, da bi njihova nasilna odstranitev z vrta glavne bolnišnice povzročila le razplod drugih živali, predvsem podgan. Ker je položaj podoben tudi na drugih področjih v mestu, Alternativna zelena lista ponovno poudarja, da je tudi
proti vsakršni sterilizaciji številne množice pripadnikov mačjega rodu.
Po nesreči blizu Kozine umrl v katinarski bolnici
Po tragični prometni nesreči pri Šempolaju
Včeraj pokopali Sonjo in Robija
Giorgio Ritossa
. V katinarski bolnišnici je včeraj ^Jutraj podlegel hudim poškodbam 29-6tni Giorgio Ritossa iz Ul. Gianelli 3. NUadi Tržačan je bil žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila okrog 4. ure Nutraj v Rožicah blizu Kozine. Ritossa ?e je vozil v avtomobilu scirocco s tr-.®ko registracijo. Za volanom je sedel njegov 29-letni prijatelj Renzo Tognon 'z Starancana na Goriškem. Kakih 10 Mlometrov pred mejnim prehodom je Rožnik iz doslej še nepojasnjenih raz-‘°gov na nepreglednem ovinku nenaporna izgubil nadzorstvo nad vozilom. 'Mdomobil je divje zavozil s ceste na vlažno travo. Na spolzkem terenu je y°2ilo zaneslo za kakih 13 metrov da-)Je' Tam se je scirocco z vso silo zale-(-l v drevo in raztreščen obstal.
Ritossa in Tognon sta se vozila po Magistralni cesti, ki pelje z Reke do Rozine. Prijatelja sta se zgodaj zjutraj Vračala proti domu. Okrog 4. ure, le nekaj kilometrov pred mejo, pa je pri-s ° do tragedije. Rešilec iz Sežane je °ba ranjenca odpeljal v Trst. Kaže, da ie Tognon, ki je bil pri polni zavesti, zaprosil, naj ju odpeljejo v bolnišnico na Katinari. Ritossa pa je bil v globoki nezavesti in zdravniki so se takoj zba-
li, da ne bo preživel nesreče. Ko je prispel v bolnišnico na Katinari, je podlegel poškodbam. Usodna sta bila izredno močna udarca v prsni koš in glavo.
Razbitino avtomobila scirocco je Avto-moto društvo odpeljalo na odpad v Koper, izvide o nesreči pa je opravila policija iz Kozine. Preiskovalci domnevajo, da je trčenju botrovala utrujenost voznika.
Tržičan umrl zaradi kapi
Paolo Lanzellotti, 63-letni Tržičan, ki je v nedeljo izdihnil na Griču sv. Justa, je umrl naravne smrti. Tako je namreč pokazala sodna obdukcija trupla. Karabinjerji so sprva domnevali, da se je upokojeni pomorščak med hojo nenadoma spotaknil in padel z visokega zidka ter nato mrtev obležal na dvorišču občinskega otroškega vrtca. Izkazalo pa se je, da je Lanzellotti-ja zadela kap in da verjetno sploh ni padel z zidu. Upokojenec je res bil ranjen po obrazu, vendar je sodni zdravnik ugotovil, da so mu rane povzročili stekleni drobci razbitih naočnikov. Drugih hujših poškodb pa, kot kaže, ni imel, vsaj takih ne, ki bi lahko povzročile smrt.
Pogrebna sprevoda v Trebčah (levo) in na Opčinah
Z globoko žalostjo v srcu so včeraj svojci in prijatelji pokopali Sonjo Kokoravec in Robija Peroso, ki sta v soboto navsezgodaj zjutraj izgubila življenje v tragični prometni nesreči v Šempolaju. V zgodnjih popoldanskih urah so položili v grob na openskem pokopališču 20-let-nega fanta. Pogrebni sprevod je okrog 12. ure krenil iz mrtvašnice glavne bolnišnice, mrliški voz pa je Robija pripeljal do cerkve na Opčinah. Tam so prevzeli krsto njegovi prijatelji in jo ponesli do pokopališča. Na njegovi zadnji poti ga je spremila dolga vrsta ljudi, med kate-
rimi je bilo opaziti veliko mladih obrazov. Marsikdo ni mogel skriti solz. Pred odprtim grobom sta razžaloščena stala starša, ki sta v nesreči izgubila edinega sina.
V beli krsti pa so nekaj ur kasneje pokopali 18-letno Sonjo. Pred pogrebom so jo pripeljali domov, ob 17. uri pa je napočil čas za poslednji pozdrav. Iz domače hiše so jo prijatelji odnesli najprej v trebensko cerkev, od tja pa na vaško pokopališče. Množica ganjenih ljudi je stopala za krsto ob spremljavi žalostnih melodij godbe na pihala iz Trebč.
Čelno trčenje med vespo in avtobusom
Rešilec RK je včeraj popoldne pripeljal v bolnišnico na Katinari hudo ranjenega 41-letnega Miljčana Franca Richterja iz Štramarske ulice 109/d. Moški se je zaletel z vespo 50 v avtobus z jugoslovansko registrsko tablico in se pri padcu hudo poškodoval. Zaradi močnega udarca v glavo in prsni koš so ga odpeljali na oddelek za oživljanje in zdravniki so si iz previdnosti pridržali prognozo. Včeraj zvečer
se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo.
Nesreča se je pripetila okrog 13. ure približno 300 metrov pred mejnim prehodom pri Škofijah. Richer se je z vespo 50 vozil od mejnega prehoda proti Miljam. Iz nasprotne strani pa je v tistem trenutku privozil linijski avtobus z registracijo iz Pulja, ki ga je upravljal 33-letni Sead Gibič. Kaže, da
je šofer hotel prehiteti kolono avtomobilov in da je pri tem zavozil na drugo stran cestišča. V tistem trenutku pa je iz nasprotne strani privozil Franco Richter. Vespist se avtobusu ni mogel izogniti in je s svojim dvokolesnim vozilom čelno trčil vanj.
Na kraj nesreče je kmalu privozil rešilec, ki je ranjenca odpeljal v bolnico. Izvide o nesreči so opravili miljski karabinjerji.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage žene, mame in none
Ljudmile Legiše por. Blazina
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Štivan, 14. julija 1988
Prazniki in vaške šagre za prijeten konec tedna
V splošnem šagrskem vzdušju, ki je prejšnji konec tedna ponovno razvnelo ljubitelje ten praznikov na odprtem, je zaživela tudi Vaška šagra v Ricmanjih. Priredili so jo odborniki in člani ricmanjskega SKD Slavec, tridnevni spored je bil kar se da tipičen za tovrstne poletne prireditve: vsak večer ples ob zvokih narodnozabavnih ansamblov, v nedeljo popoldne kulturni spored z godbo na pihala iz Pridvora in ženskim pevskim zborom Eta iz Cerkna. Za kioski pa vino, točeno pivo, razne pijače, slaščice in... nekoliko zakajeni, kljub temu pa marljivi in vestni "šagrski" delavci.
Številni udeležbi in dokajšnjemu uspehu letošnjega 16. partizanskega srečanja v Bazovici sta nedvomno botrovala lepo vreme in raznolik kulturni spored. Poleg tipičnih šagrskih ponudb so bili v okviru Partizanskega srečanja za mir in enakopravnost med narodi še dva koncerta in okrogla miza o aktualnih problemih Slovencev. Prireditelji, člani TPPZ in Mladinske skupine Pinko Tomažič, so torej lahko upravičeno zadovoljni nad svojim dvodnevnim trudom.
Objavljen razpis za 38 delovnih mest
Vladni komisariat za deželo FJK obvešča, da je.v Uradnem listu št. 52, izdanem 1. julija 1988, objavljen razpis za 38 delovnih mest, namenjenih prav tolikim operaterjem za kom-pjutersko obdelavo podatkov v civilni upravi.
Kandidati morajo izpolniti poseben formular, ki ga je mogoče dobiti na prefekturi. Prošnje je treba oddati na prefekturo najkasneje do 1. avgusta 1988. Prosilci bodo morali z ustrezno dokumetnacijo dokazati, da so opravili višješolski študij.
gledališča
Grad sv. Justa
Danes, 14. julija, ob 21.30 bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88.
Cirkus Orfei
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo jirireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti.
razstave
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
V	konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACCIJA. Razstava bo odprta po običajnem Urniku do 16. t. m.
V	tržaški Občinski galeriji je na
ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO.
koncerti
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za premiero Dosta-love operete KLIVIA, ki bo jutri ob 20.30. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi.
V soboto ob 20.30 sedma predstava Straussove operete NETOPIR.
kino
ARISTON - 21.30 L'insostenibile legge-rezza delTessere, dram., ZDA 1988; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Mogel,
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Milagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken. NAZIONALET - 17.00, 22.00 Come ama-re tre donne, renderle felici e uscir-ne vivi. Za vsakogar.
NAZIONALE II - 18.00, 22.00 American way -1 folli delFetere.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Le sado-torture di Ani, porn., □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be.
PENICE - Zaprto.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Miracolo sulTottava strada, fant., ZDA; r. M. Robbins; i. H. Cronyn, J. Tandy. MIGNON - 16.30, 22.00 Bigfoot e i suoi amici, pust., ZDA; r. W. Dear; i. J. Lith-gow, M. Dillon.
LJUDSKI VRT - 21.15 Storie incredibili,
fant., ZDA; r. R. Zemeckis, S. Spielberg, W. Dear; i. Ch. Lloyd, S. Coffey, K. Costner.
EDEN - 16.00, 22.10 Una scatenata mog-lie insaziabile, porn., i. Lady Godiva,
da.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta.
CAPITOL - 17.00, 22.10 LTmplacabile,
pust., ZDA; r. P. M. Glaser; i. A. Schwarzenegger, M. C. Alonzo. LUMIERE FICE - 20.00, 22.00 Un merco-ledi da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, Willi-am Katt.
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Marina, i desideri di una nobildonna, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom
GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA GLEDALIŠKA ZADRUGA NOVI TRŽAŠKI TEATER POD POKROVITELJSTVOM OBČINE DEVIN-NABREŽINA
priredita
DANES, 14. t. m., ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH
ŠKOVACE
Karst Brothers
JUTRI, 15. t. m., ob 21. uri na trgu v MAVHINJAH
OPROSTI, NE JURIŠ?
kabaret Borisa Kobala in Sergeja Verča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar
PREDSTAVE NA PROSTEM
danes, 14. t. m. - ZABREŽEC
jutri, 15. t. m. - BAZOVICA v nedeljo, 17. t. m. - PROSEK
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
bVil/D BANCA Dl CREDITO CH TRIESTE DL.IK.B TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Naš pevovodja
IVO KRALJ
slavi danes svoj 60. rojstni dan.
Fantje izpod Grmade mu ob tem življenjskem prazniku voščimo in kličemo še na mnoga leta.
IVU KRALJU
ob 60-letnici
iz srca vošči vse najboljše Dekliški zbor Devin, Fantom izpod Grmade pa čestita, ker imajo takega fanta za dirigenta.
Vsestranski kulturni delavec IVO KRALJ praznuje danes 60-letnico Svojemu večkratnemu kandidatu in neutrudnemu sodelavcu čestita in želi še mnogo zdravja in uspehov
devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti
čestitke
IVU KRALJU ob rojstnem dnevu iskreno čestita šempolajski cerkveni pevski zbor.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 14. julija 1988
KAMIL
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob
razna obvestila
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t. 1. RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729.
ZSKD obvešča, da so uradi odprti vsak dan od 8. do 14. ure, ob ponedeljkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30.
SK Devin - kajakaška sekcija prireja od 18. do 22. julija začetniški tečaj kajaka v Sesljanskem zalivu in na Soči. Za informacije in vpisovanje telefonirati na Št. 200236 - 200358 - 220718.
___________prispevki__________________
V	spomin na Angelo (Ano) Šuman daruje družina Brajkovič 50.000 lir za Dom J. Ukmšr.
Namesto cvetja na grob Avguština Fonde darujeta Ida in sin Dušan (Tinčkovi) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
V	počastitev spomina Pavle Grk-Žerjul darujejo družina Petaros 50.000 lir za cerkev v Slivju in 50.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, družina Pahor 50.000 lir za cerkev v Slivju in
50.000	lir za Skupnost družina Opčine ter Marija Glavič-Slama 100.000 lir za Marijin dom v Ul. Risorta - Trst.
V	spomin na predragega pevca Danila Pilata in Stankota Kavčiča darujejo pri-jatelji.Šentjakobčani 70.000 lir za Dijaško matico in 70.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 10. obletnici smrti očeta Franca Kapuna se ga spominja sin Edi z družino in daruje 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Stanka Andolška darujeta Marija in Ada Markon z družino 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 1. obletnici smrti drage Avguštine Barut vd. Švab daruje sestra Dora 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Lauro Čok in Walterja Čoka daruje družina A. Batič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Danila Pilata darujejo Olga Regent 20.000 lir, družina Žitko 10.000 lir in Alma Pertot z družino
20.000	lir za MPZ M. Pertot.
Ob obletnici smrti drage mame Marije in tete Pepke darujeta Sida in Vinko
30.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Antona Kureta darujeta Srečko in Pierina (Trebče) 20.000 lir za SKD Slavec in 20.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Ninija Tretjaka darujejo za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu: Srečko Sedmak (Dolenc) z družino 30.000 lir, Karmelo Tretjak (Križ 243) 50.000 lir, Bruno Sulčič
20.000	lir ter Miran Kuret 30.000 lir
V	isti namen darujejo Adriana Križ in Marino Bubnich 20.000 lir ter Luči in Justo Švab 20.000 lir za sindikat upokojencev CGIL - sekcija Križ.
_________mali oglasi
OSMICO ima odprto Mario Milič, ReP’ nič št.J39.
NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Vabljeni!
OSMICO je odprla Sonja Štrajn v MaC' koljah - Križpot št. 84. Toči črno 111 belo vino.
OSMICO ima "Duhtar" v Saležu in vab1 vse na obisk.
PRODAM pritikline za avtomobil R8 uno: sedežne prevleke, zunanje vzvral' no ogledalce za desno stran ter dodat' ne zasteklitve za sprednja vrata. Te' 0481/520484.
PRODAM peugeot 205 junior, letnih 1987, prevoženih 16.700 km. Za infor' macije tel. 200512 v večernih urah.
PRODAM nova aluminijasta vrata, melj-' višina 1,05 m x širina 1 m. Tel. 28192®'
PRODAM motor aprilia ETX 350 v zel° dobrem stanju. Prevoženih 13.000 kB1, letnik 1986, za 4.000.000 lir. Tel. 22067&
UGODNO PRODAM nov štedilnik 25.400 kal., za centralno ogrevanje 5 kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
PRODAM tri litografije Bogdana Gronts (1957). Tel. 213267 od 13. do 15. ure.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel 213267 od 13. do 15. ure.
GORIŠKA komercialna firma išče urad-nika/co z večletno prakso v zunanji tl" govini. Zahteva se znanje srbohrvaškega in angleškega jezika, poleg italijanskega in slovenskega. Pismene ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, 3417° Gorica, pod šifro "Zunanja trgovina".
V	JUGOSLAVIJI, 2 km od mejnega prehoda Gorjansko, prodajamo zazidljiv0 zemljišče 5.500 kv. m z obstoječim vikendom. Tel. 44294.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene stranke, da bo zaprt3 od 18. julija do 22. avgusta.
PEKARNA ČOK/KRIŽNIČ na Opčinah, Narodna ul. 57, išče pekarskega vajenca. Tel. na št. 213645 ob delovne® času.
V	JADRANOVU - 5 km po Kraljeviči ; si lahko rezervirate svoj vikend ali daljše letovanje v lepem, mirnem okolju, z razgledom in kristalno čisti® morjem, v enoposteljnih, dvo- ali tri-posteljnih sobah, če telefonirate od 2L do 22. ure vsak dan na št-003851/797102 - Marija Suvajac, Pu* Perčin 1 ali v Trst tel. št. 820630 od 13' do 14. ure.
FANT, ki obiskuje strokovno zidarsko šolo, išče delo za poletno prakso. Tel v jutranjih urah na št. 774912.
25-LETNO DEKLE išče delo kot hišna pomočnica (tudi kot stalna: ponoči ® podnevi). Tel. 228834 ob uri kosila.
FANT elektromehanik, z opravljeni® vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem D, išče zaposlitev. Tel. 281248.
ZGUBIL se je psiček bele barve med Repnom in Zagradcem. Najditelju nagrada. Tel. 227284 ali 251074.
OBVESTILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen nedelj od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
menjalnica
13. 7. 1988
5.31 in zatone ob 21.38.
Jutri, PETEK, 15. julija 1988
VLADIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 4.46 najnižja -66 cm, ob 11.41 najvišja 36 cm, ob 16.51 najnižja -6 cm, ob 22.15 najvišja 41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,2 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb ustaljen, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj.
Ameriški dolar............ 1352.—
Nemška marka ............. 739.—
Francoski frank........... 218.—
Holandski florint ........... 654,—
Belgijski frank.............. 34,80
Funt šterling............. 2290.—
Irski šterling............ 1972.—
Danska krona.............. 191.—
Grška drahma ................. 8,75
Kanadski dolar ........... 1100.—
Japonski jen................... 9,50
Švicarski frank ............. 891.-'
Avstrijski šiling.......... 105. '
Norveška krona ............ 201.—
Švedska krona.............. 213.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................ 10,50
Avstralski dolar ........... 1030.-'
Debeli dinar................... 0,52
Drobni dinar................... 0,52
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Omar Papagno, An-drea Pintus, Eleonora Belladonna, Fran-cesca Furlan, Francesco Saverio Freddi, Amanda Lana, Irene Scalici.
UMRLI SO: 79-letna Giovanna Zobec, 87-letna Elvira Štolfa, 73-letna Francesca Rupena, 70-letna Lucia Bellina, 80-letna Chiara Norbedo, 85-letna Giovanna Sbi-sa, 77-letni Ignazio Sturman, 98-letni De-metrio Nimira.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. julija, do sobote, 16. julija 1988 Dnevna služba - od 8.20 do 19.30
UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino .36 (Sv. Ivan).
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
D^ll/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE	Telel seae± 040/67001
DLIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA	Agencija RoTan IVvlu
vergoni
pelletterie
RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE
vseh poletnih artiklov
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
Obv. občini 617188
Se vedno privlačen Hair v Ljubljani
Po dvajsetih letih nastopanja po odrih vsega sveta je muzikal Hair še vedno učinkovit. To je prvi vtis, ki smo ga zabeležili v torek po predstavi v ljubljanskih Križankah.
Hair (Lasje) pripoveduje dogodivščine skupine hipijev iz New Yorka v šestdesetih letih. Prvič so ga igrali na odru newyorškega shakespearskega festivala ljudskih gledališč ieta J967. Znani gledališki producent Joseph Papp se je kmalu zavedel vrednosti te predstave in ji omogočil osemtedensko nastopanje. Uspeh muzikala tako pri kritiki kakor med gledalci pa je bil tako velik, da so predstavo kasneje prestavili v neko dvorano sredi gledališke četrti v Broadwayu. Avtorji Haira (James Rado in Gerome Ragni sta napisala besedilo, Galt McDermot pa glasbo) so muzikal obnovili in izboljšali. Tako glasba kakor besedilo sta še danes zelo primerna za tako predstavo, pri tem so avtorji imeli nekoliko olajšano delo, saj so sami živeli po hipijevskih nazorih. Premiera je bila 29. aprila 1968. leta in °d takrat je predstava ostala nespremenjena ter jo še danes predvajajo v tamkajšnjih gledališčih (dosegla je že več kot častljivo število 1800 ponovitev).
kot naše klape. Vsi živijo po skupnih nazorih in si med sabo pomagajo ter iščejo skupen smisel življenja. Claude se kaj kmalu temu prilagodi in postane njihov prerok.
Predstava se začne s pesmijo Aguarius (Vodnar). Bu-kowski je vodnar, ki bo postal ali velik genij ali pa popoln norec. Hair traja več kot dve uri. V tem času skupina devetnajstih nastopajočih poje, pleše in igra na ves čas razmeroma visokem nivoju. Sekvenca tridesetih pesmi nam prikaže vzpon in padec Clauda. Hipiji neprestano iščejo notranjo srečo z vsemi mogočimi sredstvi, in to od mističnosti preko zvezd tja do sonca, od mamil do proste (nekateri bi lahko rekli celo prostaške) ljubezni. Sreča in svoboda pa sta zanje izjemno potrebni. Odklanjajo uradno družbo in njena pravila, ljubijo cvetje in prostost; dolgi lasje in razcefrane obleke - njihov look je tudi nekakšen upor proti ustaljenim normam - ter prosta ljubezen in naravna golota so njihove življenjske konstante. Nočejo ne vojne ne kompromisov, želijo si le prostosti, strpnosti in ljubezni, skratka, mirno in samostojno življenje.
Kaj je pravzaprav Hair? Gre za predstavo, ki odkriva najbolj neznane in skrivnostne strani življenja hipijev. Eno izmed dveh glavnih vlog igra Claude Hooper Bukowski, po rodu Anglež iz Manchesterja, ki v New Yorku pride v stik s skupino hipijev. Berger, vodja hipijev, in njegova skupina 9n radi sprejmejo. Hipijevske skupine so nekaj podobnega
Hair nam v Ljubljani predstavlja Broadway musical company iz New Yorka. Predstava, katero si brez dvoma velja ogledati, sodi med poletne festivalske prireditve, v Križankah pa jo bodo predvajali še danes in jutri z začetkom ob 21. uri.
ALEŠ VVALTRITSCH
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Zadnji Otrok in družina
Šesta številka revije za družinsko in družbeno vzgojo nas že z naslovnice vabi z vrsto aktualnih naslovov: Ko pretepanje postane metoda, Izobraževanje na nov način, Zakonska zveza? Ne, hvala!
Prvi članek — o pretepanju, ki postane metoda, opisuje raziskavo o pretepanju otrok, ki ga na slovenskih osnovnih šolah še izvajajo učitelji. Avtorica članka, ki se podpisuje z začetnicama, je iz pogovorov, z otroki sicer izvedela, da ponekod učitelji in tudi ravnatelji uporabljajo še telesne kazni, na nobeni šoli pa ni mogla ugotoviti, da bi bil proti učiteljem sprožen postopek zaradi grobega ravnanja z otroki. Zadela je torej na tabu temo. V članku analizira vzroke in posledice, zaključuje pa z ugotovitvijo, kako naj bi bil vsak učitelj predvsem človek.
O tem, ali je treba otroka res že zgodaj naučiti trdega intelektualnega dela, piše dr. Ludvik Horvat - najvišja slovenska avtoriteta za vzgojo. V članku se ukvarja z novimi pogledi na predšolsko vzgojo. Ta je vedno manj vzgoja in vse več izobraževalni proces, zaradi dejstva, da mora vsaka naslednja generacija vsrkati vse več izobraževalnih vsebin. Izobraževalni proces se torej podaljšuje tudi v človekova zrela leta in šolanje otrok se pomika čedalje niže proti petim letom. Toda ali je to tudi pozitivno, ali ni cela vrsta negativnih stranskih učinkov tesno povezana s takimi tendencami? V izredno zanimivem zapisu se
lahko osvestimo o razlogih za in proti zgodnjemu procesu izobraževanja, ne da bi pri tem pozabili na potrebo, da ne zamudimo ugodnih razvojnih obdobij v predšolski dobi, hkrati pa ne delamo mimo temeljnih zakonitosti psihosocialnega razvoja posameznika.
Romanca Leskošek je prispevala zapis o izobraževanju na nov način po metodi mag. Stanke Kušče-Zupan. V aprilu je namreč začela s tečaji za tiste, ki so dokončali vsaj srednjo šolo, pod naslovom Avtosugestija v samoi-zobraževanju.
O pomenu otrokovega govora piše prof. Irena Morel. Izhaja iz ugotovitve, da je najpomembnejše obdobje za razvoj otrokovega govora predšolsko obdobje, zato je treba v tem obdobju vzgoje posvetiti največjo pozornost prav govoru.
Dr. Martina Tomori razmišlja o varljivi privlačnosti droge in o kritičnosti mladostniške dobe v tem oziru.
O spodbujanju otrok in njihovi uspešnosti v šoli ugotavlja Ina Petrič, da največkrat mladi doživljajo spodbujanje kot psihološki pritisk.
O obliki družinskega sožjjja, ki se čedalje bolj uveljavlja v izvenzakon-ski zvezi, razpravlja Vera Rauter-Granfol. V reviji ne manjka stalnih rubrik Pozdravljeni otroci, Iz dnevnika socialne delavke — tokrat zelo prizadeto, Nosečnost in porod, S ptico v nebo, Pred poklicno odločitvijo, Obiskujemo družine, Vprašanje in odgovori.
Roditi se kot dvojček
Vedno so bile privlačne pripovedi o dvojčkih: delita si čustvena dogajanja, na skrivnosten način komunicirata drug z drugim. In kaj ne bi bilo tako - saj gre v dvojčku končno za popolnega tovariša, za drugi jaz. Niso tako redke trditve dvojčkov, da se drug z drugim tako razumeta in enako mislita, da se ujemata bolj kot sleherni izmed njiju s svojo lastno ženo in možem.
O nastanku dvojčkov pa ostajajo še nerešena vprašanja. Seveda je jasno, kako sta enojajčna dvojčka posledica primera, ki se zgodi na 250 rojstev, ko se oplojeno jajčece razdeli na dva dela. Poznamo tudi primere, ko se jajčece najprej razdeli, nato pa identični jajčeci oplodita dve semenčici; ali ko sta dvojčka iz različnih jajčec ali celo več, ko sta dvojčka iz različnih jajčec sinova različnih očetov. O vsem tem smo bolj ali manj poučeni. Toda: sami znanstveniki se sprašujejo, kako vpliva na lastno identiteto zavest, da si le polovica biološkega para. V ZDA, kjer se pari dvojčkov letno srečujejo na posebnih »festivalih«, so našteli 2,4 milijona parov dvojčkov. Število se vsako leto poveča za 33.000 enot.
(se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi
u£ ram _____________________
H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: La gang (krim., ZDA 1951, r. John Cromwell, i. Robert Mit-chum)
15.45	Risanka: Grisii il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.00	Nadaljevanka: II grande oceano di capitan Cook (4. del)
17.50	Aktualna oddaja: Spaziolibero
16.15	Film: II segreto del medaglione (dram., ZDA 1946, r. John Brahm, i. Robert Mitchum)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II mistero del cadavere scomparso (krim., ZDA 1982, r. Carl Reiner, i. Ste ve Martin)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: II mosaico del crimine (krim., ZDA 1982, r. James Gold-stone, i. Harry Guardino, Brad-ford Dilman)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Nad.: La freccia nera (4. del)
1 f RAI 2
11.50	Nadaljevanka: Bel Arni (4. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - Un assolo
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delFestate
16.45	Film: I tre affari del signor Du-val (kom., Fr. 1963, r. Jean Gi-rault, i. Louis De Funes, Mirelle Dare)
18.15	Oddaja iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due -Delitto scoperto alFalba (3. del)
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: II sole sorge an-cora (r. James Golstone, i. Jane Seymour, Hart Bochner, 2. in zadnji del)
22.00	Aktualno: Moda
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.50	Variete: Improvvisando
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Aktualna oddaja: L ago della bi-lancia
0.45 Glas. oddaja: Umbria Jazz '88 -Illinois Jacguet Big Band
[	RAI 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Johannesa Brahmsa (Koncert št. 2 v B-duru za klavir in orkester)
15.10	Šport: kolesarstvo (prenos iz Kalabrije)
15.25	Kolesarstvo: Tour de France (neposredni prenos)
17.45	Šport: mednarodni miting v skokih v vodo (iz Bočna)
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Dokumentarec: Ob tisočletnici pokristjanjevanja v Rusiji
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Brancaleone alle Crociate (kom., It. 1969, r. Mario Monicel-li, i. Vittorio Gassman, Adolfo Celi)
23.25	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Rubrika: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana_______________
17.20	Poletna noč (pon.)
18.20	Video strani
18.35	Otroška nadaljevanka: Za mano, mulci (2. dety
19.05	Risanka
19.18 Vreme in TV Okno
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens)
22.05	Dnevnik
22.00	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nemška nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (23. in zadnji del), nato angleška humoristična serija Kdo bo nosil hlače (6, del)
0.30 Informativna oddaja za tujce (To je petminutna oddaja, ki jo izmenično pripravljata RTV Ljubljana in TV Zagreb. Tujim gostom dnevno poroča v angleščini in nemščini o razmerah na cestah in na mejnih prehodih, o športnih, kulturnih in drugih prireditvah.)
1.20	Video strani
TV Koper____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Atletika: miting v Barceloni
15.00	Kolesarstvo: Tour de France
18.00	Športna oddaja: Juke box
16.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: ROMANS — Prva občina, ki ima po volitvah že župana in odbor TRST — Tiskovna konferenca KPI o pogajanju z drugimi strankami GORICA — Začetek revije zborovskega petja Seghizzi TRST — Škovace in Oprosti, ne juriš? na trgu v Mavhinjah OPČINE — Kotalkarski tabor ŠD Polet
19.30	TVD Stičišče
20.30	Nogomet: polfinale za superpo-kal Amerike
22.30	Dnevnik
22.40	Boks: Olimpic trials - selekcija olimpijske ekipe ZDA (prenos iz Indianapolisa)
Hli CANALE5
6-15 Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega
i n peramore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-
, pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Fermata per do-dici ore (dram., ZDA 1957, r. Victor Vicas, i. Joan Collins)
17.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito
20.30	Film: Ormai non c'e piu scampo (pust., ZDA 1980, r. James Goldstone, i. Paul Newman)
22.35	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.20	Film: Codice d'onore (vojni, ZDA 1948, r. J. V. Farrovv, i. Alan Ladd, Donald Reed)
0.55 Nanizanka: Spy Force
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
915 Film: II trovatore (glas., It. 1949, r. Car-
mine Gallone, i. Gian-na Pederzini)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore,
12.30	Dottori con le ali,
13.30	In časa Lawrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a quei due
20.30	Film: Non drammatiz-ziamo... e solo guestio-ne di corna (kom., Fr.-It. 1970, r. Francois Truffaut, i. Jean-Pierre Leaud, Claude Jade)
22.25	Film: Lo stato delle cose (dram., ZRN 1982, r. Wim VVenders, i. Patrick Bauchau, Paul Getty III.)
0.45 Šport: Golf
1.45	Nanizanka: Vegas
ITALIA1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo
specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Unasirenetta
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 19.00 Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nan.: Supercopter,
21.30	Starman, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.0 Taxi,
1.30	Giudice di notte
BIUlfsM telepadova
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Briljante
20.30	Film: Shark rosso nell'-oceano (pust., It. 1984, r. John Old jr., i. Michael Sopkiw)
22.20	Film: Savana violenta (dok., It. 1976, r. A. Cli-marti, M. Morra)
0.15 Nanizanka: Switch
1.15	Film: La fortezza (fant., ZDA 1983,; r. Michael Mann, i. Scott Glenn)
t telefriuli
13.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič bok
18.15	Nadaljevanka: LJsola
del gabbiano
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dokumentarec: Darovi narave - Gobe
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
3£; TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Ansambel Pro Arte; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski Zbornik: Glas harmonike, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan z...; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Glasba; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu ob 17.; 18.00 Ansambel Atija Sossa; 18.30 Zborovske skladbe; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Glasbene prireditve;
19.30	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja Radia Koper; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Oddaja za otroke; 8.40 Glasba; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Ca-sadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Spet se te spominjam; 15.45 Počitnice;
18.00	Arenaturist; 19.00 Obzorja.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike;
21.00	Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba.
V treh osnovnih šolah bodo klopce 1. razreda prazne
Manj otrok v osnovnih šolah V vrtcih približno enak direndaj
Število rojstev iz leta v leto pada, to je žal občutiti tudi v naših krajih, kjer se vpisi v vrtce, oziroma osnovne šole, počasi a stalno zmanjšujejo. Tudi vpisi za prihodnje šolsko leto zgovorno pričajo o problemu demografskega padca, ki bo v naslednjih letih imel žal vedno večje razsežnosti.
Ali bo morda potrebno v nekaj letih združiti nekatere vrtce ali ukiniti nekatere osnovne šole zaradi pomanjkanja otrok? Podatki niso zelo spodbudni. Oglejmo si najprej kakšen je položaj v otroških vrtcih za prihodnje šolsko leto.
Skupno število najmlajših otrok, ki bodo obiskovali slovenske otroške vrtce v okrožju didaktičnih ravnateljstev
Gorice in Doberdoba, bo v primerjavi z lanskim šolskim letom ostalo približno enako. Število otrok, ki bo prvič zašlo v prostore vrtca pa bo prihodnje leto nekoliko nižje. Če izvzamemo npr. položaj vrtcev v Ul. Brolo in v Rupi, kjer se je vpisalo enako število malčkov kot lani ter vrtca v Doberdobu ih v Krminu, kjer so se vpisali v primerjavi z lanskim letom trije otroci več, je v vseh ostalih vrtcih število vpisanih upadlo. Največji padec opazimo v Štandrežu, kjer sta se letos vpisala le dva otroka.
Tudi na osnovnih šolah je položaj dramatičen. Osnovno šolo bo obiskovalo 6,5 odstotkov manj učencev kot
lani, vpisi v prvi razred osnovne šole pa so se znižali za nadaljnjih 10 odstotkov. Trenutno najbolj zapleten primer je osnovna šola v Podgori, kjer bodo že drugo leto zapored klopce v prvem razredu prazne. Prihodnje šolsko leto ne bo prvega razreda tudi na Plešivem in v Jamljah-Dolu. Nekoliko več_ otrok bo obiskovalo osnovne šole v Štandrežu, Pevmi, Doberdobu in Romjanu.
Kar se tiče osnovnošolcev, ki so lani zaključili peti razred, so se ti prav vsi vpisali v slovensko nižjo srednjo šolo, kar je vsekakor spodbudna vest v primerjavi z lansko, ko se je ena četrtina staršev odločila, da bo sina ali hčerko vpisala v italijansko nižjo srednjo šolo.
VPIS V DRŽAVNE OTROŠKE VRTCE
VPIS V OSNOVNE ŠOLE
OTROŠKI VRTEC	1.letnik	skupno	1. letnik	skupno	OSNOVNA ŠOLA	1. razred	skupno	1. razred	skupno
Didaktično	1987/88	1987/88	1988/89	1988/89	Didaktično ravnateljstvo Gorica	1987/88	1987/88	1988/89	1988/89
ravnateljstvo Gorica					Ul. Brolo	11	56	8	54
Ul. Fabiani	9	26	7	29	Ul. V. Venelo	4	29	2	21
Štandrež	8	24	2	17	Štandrež	4	39	7	36
Pevma	3	15	4	14	Pevma	4	22	6	26
Krmin	4	8	3	11	Podgora	0	9	0	8
Števerjan (občinski)	5	19	3	13	Števerjan Plešivo	6 5	37 10	5 0	33 8
Didaktično ravnateljstvo Doberdob					Didaktično ravnateljstvo Doberdob Doberdob	7	42	10	47
Doberdob	11	31	13	31	Jamlje-Dol	3	11	0	3
Romjan	6	14	4	13	Romjan	1	17	4	15
Sovodnje	5	19	4	16	Sovodnje	8	41	8	41
Rupa	5	15	5	13	Rupa	4	18	2	18
					Vrh	3	15	2	13
SKUPNO	66	208	55	207	SKUPNO	60	346	54	323
Danes polifonija na natečaju Seghizzi
Sinoči so bile na vrsti male vokalne skupine. Danes bodo v dvorani UGG pričeli v polifonskem petju tekmovati številnejši zbori. Tako popoldne (začetek ob 16. uri) kot zvečer (začetek ob 20.30) bodo nastopili mešani zbori.
Popoldne so na vrsti Kantorei Graz iz Gradca, ki ga vodi Karl Schmelzer Ziringer, Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki ga vodi Tomaž Faganel, Moravšti madrigaliste iz Kromeriža, ki ga vodi Jiri Safa-žik, Jubilate iz Legnana, ki ga vodi Paolo Alli, Coro de la Universidad Nacional de Mar de Plata iz Argentine, ki ga vodi Horacio Lanci, Societd corale Citta di Parma, ki ga vodi Mario Fulgoni.
Zvečer pa bodo peli naslednji zbori: Bath Camerata iz Bath Avona na Angleškem, ki ga vodi Nigel Perrin, Le Madrigal de Bordeaux iz Merignaca, ki ga vodi Eliane Lavail, Collegium Vocale Graz iz Gradca, ki ga vodi Ro-
Pretep med sostanovalci zaradi prehrupnega sterea
Bolzan (KPI) župan v Romansu v soboto bo seja v Vilešu
semarie Krainz, Kammarkbren a Cap' pella iz Linkopinga, ki ga vodi Stefan Dassman, Oslo Ungdomskor iz Osla na Norveškem, ki ga vodi Bernt Nor-dest, ter zbor Vilnius iz Vilniusa v Sovjetski zvezi, ki ga vodi Adolfas Korgertas.
Nezgoda na kmetiji
V nezgodi na delu na kmetiji se je včeraj popoldne težje poškodoval 79-Ietni Marcellino Gri iz Šlovrenca. Ul. Udine 51. Mož je na domačen* dvorišču padel z visoke lestve in utrpel pri tem udarec v glavo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan pretres možganov in paralizo roke. Zaradi nujne specialistične nege so ga premestili v Trst.
Brez težjih poškodb se je izmazala 14-Ietna Monica Pierich iz Ul. della Bona 18, ki je okrog 13. ure z motornim kolesom trčila blizu železniške postaje.
Ukradli avto na dvorišču hiše
V torek popoldne je prišlo v Ul. Ascoli do prepira med skupino mladeničev, ki so poslušali glasbo, in stanovalcem v isti hiši, ki se je naveličal prenašati njihov hrup. 36-letni Giuseppe Burgheso, Ul. Ascoli 5/7, je zbrani druščini v spodnjem nadstropju iste stavbe lepo povedal, da je sit njihove glasbe. Toda mladeniči so mu odvrnili, da jih prav nič ne briga, če njemu ni všeč glasba in naj jih kar pusti pri miru. Burgheso ni popustil: ponovno je potrkal na vrata spodnjega stanovanja in tokrat dodal nekaj osebnih in ne prav spoštljivih komentarjev na račun razbijačev. Niti to ni pomagalo, tako da se je naposled, skoraj obupan, napotil do karabinjerjev. Ob povratku domov je o svoji zadnji potezi obvestil mladeniče, ti pa so mu posmehljivo odvrnili, da jim je za karabinjerje prav tako malo mar kakor zanj. Kar je preveč je preveč! Burgheso in sogovorniki so kmalu prešli od besed k dejanjem, tako da je medsebojno prerivanje in klofutanje prekinil le prihod karabinjerjev. Burgheso se je z vidno oteklim očesom moral zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico, prav tako pa sta nekaj oteklin dobila 15-letni Diego Collangelo, Raštel 81, in 18-letni Mamo Paoletti, Ul. Ascoli 7.
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
EDINSTVENE
POLETNE
PRILOŽNOSTI
S
POPUSTI
Mirio Bolzan, 33 let, je bil v torek zvečer ponovno izvoljen za župana v Romansu ob Soči. Dobil je glasove svetovalcev večinske liste, v kateri so na volitvah sodelovali komunisti, republikanci, socialdemokrati in neodvisni. Ta je zmagala na občinskih volitvah, ki so bile 26. in 27. junija, istočasno s pokrajinskimi in deželnimi. V torek zvečer so bili izvoljeni kot odborniki Paolo Mucchiut (PRI), Marina Simonit (neodvisna), Lucio Lorenzon (KPI) in Greste Demartin (neodv.), kot namestnika pa Ermanno Zanello (neodv.) in Cesare Spessot (KPI).
Na volitvah je s kar 1.330 glasovi zmagala široka leva koalicija, vtem ko je druga lista KD - PSI dobila le 751 glasov. Tretji so bili misovci, a le z minimalnim številom glasov. Izvoljenih je bilo 16 svetovalcev prve liste, 4 pa zastopajo drugo. Povedati je treba, da je pred volitvami prišlo do razkola na levici. Socialisti, ki so skupno s komunisti več kot dve desetletji upravljali občino Romass, so sklenili zavezništvo z demokristjani. Upoštevajoč rezultate na lanskih političnih volitvah naj bi taka lista tudi zmagala.
Dejansko pa je bilo drugače. KD in PSI, ki sta na letošnjih deželnih volitvah dobila 841 oziroma 213 glasov, skupno torej 1054, sta na občinskih izgubila nad 300 glasov. Zgodilo se je, da je levičarska lista dobila veliko več glasov od strank, ki so jo uradno podpirale. Na deželnih volitvah istega
dne je KPI dobila 1.053 glasov, PSDI 54, PRI pa 25, skupno torej 1.132. Občinska lista je torej dobila 200 glasov več kot tri omenjene stranke. Dodajmo še veliko osebno afirmacijo župana Bolzana, ki je dobil še dodatnih 232 osebnih preferenčnih glasov.
Po izvolitvi je Bolzan povedal, da bodo nadaljevali s politiko odprtega upravljanja v spoštovanju vseh občanov.
V sosednjem Vilešu, kjer so občinske volitve prav tako bile konec junija, bodo župana izvolili v soboto, 16. julija. Potrdili bodo demokristjana Burgnicha. Tu občino že več let vodi koalicija KD - PSI, v opoziciji so komunisti.
Požar v kopalnici
Gasilci so včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro odhiteli v Gabrje, kjer se je vnel grelec za vodo v kopalnici neke hiše. Poklicali so jih na dom družine Jožefa Florenina v Ul. Manzoni 27. Po vsej verjetnosti je požar povzročil kratek stik. Na srečo se ogenj ni zelo razširil, saj so najprej posegli stanovalci sami, nato pa so za odpravo vsake nevarnosti poskrbeli še gasilci, ki so na kraj prihiteli s protipožarnim vozilom in ekipo šestih mož. Škoda je po prvih ocenah omejena, saj je ogenj uničil grelec, dim pa je počrnil stene in opremo v kopalnici.
Neznanci so včeraj ponoči v Ul-Čampi v Gorici ukradli avto, ki je bil parkiran na dvorišču neke hiše. Lastnica Maria Prizzi, ki stanuje v Ul-Čampi 47/b, je svoj volkswagen golf 1300 sive barve z evidenčno tablico GO 174749 kot vsak večer pustila pod lopo na svojem dvorišču. Avto je bil odprt, v njem so bili tudi ključi, saj lastnica očitno ni mislila, da bi lahko stopili na dvorišče in odpeljali vozilo. Zgodilo pa se je prav tako, ne da bi kdo kaj opazil ali slišal. Do kraje je prišlo med 23. uro v torek in 7. uro včeraj zjutraj, ko je lastnica opazila, da avta ni več.
Zadevo je Prizzijeva prijavila letečemu oddelku goriške kvesture, ki skuša sedaj izslediti tatove.
_____________kino_______________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Milagro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Mogli viziose, mariti vogliosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Devet smrti ninje«. DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel-480405.
Ob 60-letnici fašističnega nasilja
Goriška Zadružna zveza in njen nasilni razpust
Marko Waltritsch
4.
Fašistična oblast je nezaupno gledala na te bančne zavode. Teh tri tisoč posojilnic in ljudskih bank je bilo pretežno v rokah nasprotnikov novega režima, v njih so bili uslužbeni predvsem fašizmu nasprotni ljudje. V njih so dobili službo tudi taki, ki se niso hoteli včlaniti v fašistično stranko. Imele pa so te posojilnice precejšnjo gospodarsko moč in lahko na skrivaj podpirale organizacije in ljudi, ki niso soglašali z režimom. Na te posojilnice in ljudske banke pa je gledalo z zavistjo tudi veliko italijansko bančništvo, ki je bilo precej pomagalo fišizmu, da je prišel na oblast. Tudi to je bil brez dvoma eden izmed razlogov, ki je botroval fašistični odločitvi, da prične s široko akcijo uničenja teh posojilnic tudi tako, da se utopijo v večje banke.
Hranilnice (Casse di risparmio), ki so bile javne ustanove in katerih upravitelje so imenovale občine in osrednja rimska vlada, so pričele ustanavljati svoje podružnice v večjih krajih na podeželju in male posojilnice so morale enostavno izginiti ali pa se spojiti z njimi, tako da je hranilnica prevzela njih klientelo. Razvoj pa je šel tudi v združe-
vanje posojilnic in ljudskih bank. Iz letnih analiz posojilniš-tva v vsej državi, kot vidimo v letnem poročilu ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, izhaja, da se je iz leta v leto število posojilnic krčilo. Tako je bilo v vsej državi, tako je bilo tudi v slovenskih in hrvaških krajih v vzhodnih pokrajinah. Na Goriškem pričnemo opažati, kako posojilnice izginjajo tako v slovenskih kot furlanskih krajih ob koncu dvajsetih let. Seveda so najprej izginile s pozornice gospodarsko najbolj nestabilne posojilnice. Poleg teh objektivnih razlogov pa so bili na Goriškem še bolj važni razlogi politične in nacionalne narave.
11. junija 1927 so se v Trstu sestali tajniki fašističnih zvez iz obmejnih pokrajin. Goriško zvezo je zastopal tajnik-federal inž. Francesco Caccese, tržaško Cobol, Videmsko Cavallotti, reško Host-Venturini, puljsko Mrach, zadrsko pa Mandel. Preučili so položaj v vsej deželi in še zlasti slovensko in hrvaško problematiko in sestavili spomenico, ki so jo še enkrat preučili na sestanku z osrednjim tajnikom fašistične stranke Turatijem v Rimu 6. julija istega leta, nakar so jo predložili Mussoliniju. V spomenici so bila posamezna poglavja o šolstvu, tisku, cerkvi, mladini itd., bilo pa je tudi poglavje o gospodarskem položaju in udejstvovanju Slovencev in Hrvatov, še zlasti v zvezi z njihovo zadružniško organizirano mrežo. V spomenici je napisano, da je treba "naglo vsrkati (assorbire) drugorodne kmečke posojilnice, ki so glavne postojanke slovanske politične obrambe".
Spomenica ni uradno prišla v javnost, o njej pa se je veliko govorilo. Že nekaj dni kasneje je o njej precej pisalo jugoslovansko in italijansko časopisje. Goriška straža je 20. julija 1927 v članku z naslovom "Ne verujemo" menila, "da ne moremo verjeti v njegovo istinitost". Ker je bilo v spomenici veliko načrtov za popolno iztrebljenje slovenskega
in hrvaškega naroda iz teh krajev, niso takratni slovenski vodilni ljudje verjeli v možnost realne izvedbe teh načrtov.
Že v tistih dneh pa so fašisti pričeli razpuščati najrazličnejša slovenska in hrvaška društva. Tokrat ni tega z nasiljem delala fašistična stranka, to so delale vladne oblasti-Goriški prefekt je v poročilih notranjemu ministru v Rimu z dne 7., 22. in 29. septembra 1927 ugotavljal, da je do septembra 1927 ukazal razpust 127 slovenskih kulturnih društev v pokrajini, bilo pa jih je še več desetin, proti katerim bo treba postopati.
Namesto razpuščenih društev je prefekt predvideval ustanovitev Dopolavora. O gospodarskih zadrugah pa je v istih poročilih goriški prefekt menil, da ne kaže ustaviti ali ovirati njih delovanja, ker bi njihov razpust utegnil zrušiti finančno revnovesje v pokrajini. Treba pa bo tem zadrugam odvzeti vsak političen in "antinacionalen" značaj.
Tudi tega dela se je goriški prefekt comm. Ansekno Cassini lotil z vso vnemo in 14. januarja 1928, v šestem letu fašistične ere, je podpisal dekret o razpustu Zadružne zveze v Gorici. V tem dekretu, ki ima štev. 168 prefektovega kabineta, je napisano:
Prefekt goriške pokrajine, upoštevajoč odlok od 3. avgusta 1926, štev. 595 Gab., s katerim je podpredsednik ukinjenega goričkega okraja, s pooblastilom videmskega prefekta imenoval nadzorno komisijo, ki je prejela nalog, naj vrši nadzorstvo nad upravljanjem in poslovanjem goriške Zadružne zveze (Federazione delle cooperative); upoštevajoč poročila, ki jih je predložila že imenovana komisija, iz katerih izhaja, da omenjena zveza absolutno ne more, tudi zaradi pomanjkanja sredstev, nuditi svojim članicam tiste uspešne pomoči, ki bi bila za zagotovitev večjega razvoja in porasta potrebna;
Nov priročnik ZTT za pogumnejše
Pravi kozmetični salon
V zbirki priročnikov, ki jih je izdalo Založništvo tržaškega tiska, najdemo tudi zanimivo in že na prvi pogled privlačno knjižico, ki nosi kar se da vabljiv naslov Lepota iz cvetja in sadja. Tokrat pa ne gre za običajen priročnik, saj tekst ni opremljen s slikami in načrti, temveč vsebuje predvsem navodila, kako iz naravnih sestavin izdelamo osnovna kozmetična sredstva. Hkrati z navodili pa nam avtorica Chris Stadtlaender daje napotke za rabo naravnih sredstev za nego kože in telesa, za ustvarjanje splošnega dobrega počutja in še marsikaj,
Že v samem uvodu avtorica pove, da za izdelovanje naravnih kozmetičnih sredstev ne potrebujemo nobenih posebnih naprav ali strojčkov, dovolj so domači mlinčki, lončki, stekleni kozarčki in lesene žličke in lopatice. O kozarčkih, žličkah in lopaticah ter mlinčkih govorimo zato, ker gre za res majhne količine mezg, zmesi in past, kajti temeljno pravilo za pripravljanje naravne kozmetike je prav v tem, da sproti pripravimo le majhne količne. Nekateri recepti so prav res zanimivi, saj se zdi, da bi tako pripravljene kreme lahko kar polizali. Pa še res je, kajti avtorica meni, da človekova (ženska) koža rabi le to, kar ji zares prija in kar je prijetno tudi za oči, kot bi bila neke vrste sladokusec. Baje je tudi uspeh zagotovljen, vsaj tako piše v uvodu, potrebna pa sta vztrajnost in predvsem čas.
Med recepti za nego kože na obrazu dobimo tako fino pomarančno kremo, majonezo, ki bojda gladi gube na vratu, celo čudežno kremo lahko pripravimo, ki hrani kožo, jo pomirja in omili njeno vzdraženost. Vendar se avtorica ni omejila samo na prijetne, po sadju in zelenjavi dišeče maže, temveč ponuja tudi razne losione, rožne vodice, naravna barvila za lase in trepalnice, pudre za noge in roke. Skratka, knjiga nam pričara pravi, pravcati kozmetični salon.
Resnici na ljubo pa se malce zatakne, ko se lotimo nekoliko zahtevnejših (zato pa tudi učinkovitejših) receptov. Sestavine so namreč v nekaterih primerih že kar eksotične; volneni vosek, kitova tolšča, sveže surovo maslo, tinktura iz arnikinih cvetov. V tukajšnjih slabo založenih drogerijah nekaterih sestavin sploh ne poznajo, drugod jih ne prodajajo. Pa še nekaj nekoliko moti; imena zdravilnih rastlin so napisana le v slovenščini. Dokler gre za janež, slezenovec ali koprivo, seveda ni težav, bržčas pa bi postalo kar zagonetno, ko bi pri tržaških (redkih) zeliščarjih iskali navadno mastnico, meseček, madronščico, kijasti lisičjak ali gosji petoprstnik. Sumimo namreč, da so nekatere rastline poimenovane z ljudskimi imeni, latinskih imen, s katerimi bi si lahko vsaj delno pomagali, pa sploh ni. Res pa je tudi, da se nam ni treba lotiti najbolj eksotičnih receptov, saj avtorica zatrjuje, da je navadna marelična mezga odlična lepotna maska. Marelice pa tako vsi poznamo.
Knjigo, ki je naprodaj v Tržaški knjigarni, je iz izvirnika prevedla Nada Pantič - Starič, za grafično opremo pa je poskrbel Jure Jančič.
MIMA KAPELJ
Zaokrožen prikaz pomembnega ekspresionista
Poetika pesnika Mirana Jarca
Čeprav je leta 1929 izjemno pohvalno ocenil pesniško zbirko Mirana Jarca »Človek in noč«, Josip Vidmar, ki - kot je znano - ni pogostoma delil superlativov slovenskim umetnikom - in čeprav je dosti kasneje, v letu 1960, Bojan Štih izjavil, da je »Miran Jarc eden izmed tistih poetov, ki mu je bila storjena še neporavnana krivica«, smo nemara prav s knjigo »Poetika Mirana Jarca« Bojane Stojanovič dobili prvo veliko, zaokroženo predstavitev, ki se bliža temu nenavadnemu, izrazitemu pesniku, z vso inspirativno in dokumentacijsko ambicijo. Kdo je bil Miran Jarc, da nam ga v tem trenutku pomaga dodatno odkrivati avtorica neslovenskega kulturnega prostora? Živeč med leti 1900 in 1942 - razvidno je, da mu je vojna pretrgala življenjsko nit - sodi v obdobje umetnosti med vojnama, ki se je izvila iz impresionističnih in simbolističnih elementov in našla najmočnejši izraz v t. zv. ekspresionističnem izrazu. Za slednjega je značilen oster, včasih kar potencirano poudarjen slog, z ostrimi linijami tako v slikarstvu kot tudi literaturi, kjer se stopnja izraza prepleta z oblikami sanjskih travm in vizij, kjer ne gre več za časovno in krajevno opredeljeno umetnost, ampak iščejo avtorji »krik« na pomoč, klic kot opozorilo pred svetovno katastrofo, ki se je bližala z velikimi koraki, ter se obračajo na človeštvo kot eno samo enoto. Umetnost mora izražati bistvo, globino.
V tem smislu je Miran Jarc, izjemno informiran o sodobnih umetniških tokovih, najprej občudoval simbolizem, se navdihoval pri pesnikih, kot so Whit-man, Varlaine, Dostojevski, Poe, Preše-
C
revije - revije - revije - revije
Primorska srečanja 84/85
Nova — zopet dvojna — številka 84/85 Primorskih sre-čanj razpravlja uvodoma o zdaj tako aktualnih ustavnih spremembah (Zvonko Fišer, Aldo Vuga), nakar sledita ekonomski esej Janeza Juga in kritičen zapis Lojzeta Kanteta o Mikuličevem obisku v Rimu. V rubriki o primorskih strokovnjakih predstavlja Stane Čehovin doktorja kemijskih znanosti Cirila Kastelica, Marjan Drobež pa se pogovarja s slovenskim znanstvenikom in javnim delavcem iz Benečije Perrucciom Clavoro. Sledi razgovor z direktorjem podjetja Kompas Italia Marinom Antolovičem in zapis Marijana Tršarja ob šestdesetletnici akademskega kiparja Janeza Le-
nassija. Darko Darovec piše o razvoju oblastnih struktur in o vplivu.Benetk na srednjeveški Koper, nadaljuje pa se tudi že v prejšnji številki začeto razmišljanje Boga Grafenauerja o avtohtonističnih teorijah glede porekla Slovencev. Sledita krajša fragmenta o ekologiji ter esej Filozofija in religija Vekoslava Grmiča.
V leposlovnem razdelku objavljajo pesmi Neža Maurer-jeva, Vlado Šav, Edelman Jurinčič in Milan Kristan, prozo pa David Terčon, Milan Vincetič, Edo Torkar in »socialni literat« Franjo Frančič. Preberemo si lahko tudi zanimiv izbor Jolke Miličeve iz uspešnice Roberta Gervasa 11 grillo parlante — Govoreči cvrček. V zaključnem bloku revije sledi več drobnih člankov o primorskih dogajanjih zadnjega časa.
Miran Jarc
Pasijonka
Od onkraj je potrkal spomin: moj mrtvi oče me je obiskal. »Pokoplji me vnovič, globlje, moj sin!
Premalo ste name nasuli prsti.
Kako, o kako to boli, boli!
Katerih jezdecev konji bijo trdo na to posvečeno zemljo?
ren, da bi v svojih spisih kmalu definiral poglavitna gibala izraza, ki ga je zasledoval. Zanj je bila glasba nemara primernejši »izhod iz duše«, kot je to lahko beseda, primarno v' poeziji je »doživetje«, pesnik išče večne in vendar žive tokove življenja, dotika se poslednjih, verjetno tudi podzavestnih dimenzij, pri čemer Jarc v mladih letih obsedeno odkriva težko spoznavno skrivnost v ženski, »sfingi«; toda ne toliko v erotičnem smislu kot tistem vodilu, ki vodi umetnika do višjih resnic, do izhodišča življenja in sveta, dokler ne odkrije misel in dejstvo, da je svet sestavljen iz dveh velikih principov, iz Moškega in Ženskega območja, ki se dopolnjujeta, seveda sunkoma in mukoma, kar posledično občuti praktično vsak izbran posameznik. Pesnik je osamljenec, ki mu je dano stopiti v videnje omenjenih resnic - vse to pa se seveda že preveša v ekspresionizem, kjer Miran Jarc bojuje svojo bitko za ravnotežje duha in telesa, ter skuša poimenovati odkrite resnice kakor tudi doživljanje teh resnic. Sem ves brezčasen, ves v vesoljstvo vtkan, je primer njegove izpovedi ali pa glasbeni element upoštevajoč verz (v- belem siju pojeta nebo in zemlja) - izredno stopnjevano, skorajda mesijansko doživljanje, ki išče spoj med Subjektom in Absolutnim, kar naj bi bila dokončna odrešitev prekletega sveta, ki se vedno znova usmerja s pomočjo površinskih odločitev in dojemanj, zaradi česar rastejo katastrofe kot grozeče gore, tako rekoč iz dneva v dan, ne da bi ljudje preprečili lastne nesreče in trpljenja.
Tudi dramatika je tako kot poezija eruptivna, podobna »kriku«, ki se bole-
če iztrga iz notranjosti, da bi tako sploh prišel do gluhe in brezskrbne zunanjosti sveta in vsakdana. Iskanje globinskih tokov se pri Miranu Jarcu nadaljuje tudi v poslednjem obdobju, ko je sicer vse aktualnejša poetika socialnega realizma, pri čemer pa pesnika nikakor ne zanima - vsaj v umetnosti ne - socialen problem v dobesednem smislu, saj je vendar posledica človekove brezčutnosti in slepote, zato ne sledi Tonetu Seliškarju, Miletu Klopčiču in Francetu Bevku. Izhod iz krize je pač v posamezniku, v človeku, v ljubezni, ki je najprej erotična, nato vsečloveška, zaradi česar Miran Jarc tudi spremeni svoj odnos do ženske, ki mu ni več smerokaz v resnico sveta, pač pa prijateljica, tovarišica, sopotnica.
Kot rečeno, preseneča esejistično poglavje v pričujoči knjigi, kjer Miran Jarc z zapisi o avtorjih, kot so Kafka, D. H. Lawrence, Ivo Andrič in drugi, izpričuje globoko poznavanje kakor tudi evolucijo lastnega pesniškega in človeškega dozorevanja. Poslednje obdobje je zategadelj sintetično, »panteistič-no«, klasično, Miran Jarc se vrača v sonet in pravilne oblike, vsebinsko pa doseže harmonijo med vsemi nekoč nezdružljivimi elementi: na poseben način poveže kozmos in človeka, eros in smisel, socialo in človekovo prerojenje. -Knjiga, ki je izšla ob 40-letnici Študijske knjižnice »Mirana Jarca« v Novem mestu, in jo je založil Dolenjski muzej, ne nazadnje dokazuje misel, da je bil »Miran Jarc pesnik, ki je pisal bolj za potomce kot svoje sodobnike«.
JANEZ POVŠE
Ob 100-letnici rojstva
Scipio Slataper -lesketajoče črepinje na Krasu
ALEKSA ŠUŠULIČ
14. julija pred natanko sto leti se je v tržaški mešani družini — mati 'talijansko-nemškega, oče hrvaškega (nekateri trdijo, da slovaškega) porekla — rodil Scipio Slataper. Njegovo najbolj znano delo Mo/ Kras •zide letos jeseni v slovenskem pre-yodu pri ZTT. Naj omenimo, da so tudi Hrvatje dobili celovit prevod tega dela šele pred tremi leti.
Kje so začetki tega pesnika Krasa, večno razpetega med samožitno nara-vo in dremotnim mestom, med vzhod-njaštvom in evropejstvom, med ljubeznijo in smrtjo?
18. stoletje. Karel VI. in Marija Terezija naredita iz Trsta, Reke in celotnega območja od Ogleja do hrvaškega Karlobaga sprva brezcarinsko cono, nato pa enotno trgovsko provinco. iJane so olajšave za enakomeren raz-y°j obeh pristanišč in njunih zaledij, nar privabi celo trumo Slovencev, Hr-vatov, Srbov, Nemcev, Židov, Grkov, •Armencev in drugih ljudstev, ki se pomešajo s prvobitnim življem v tem novem »kotlu narodov«. Sam Slataper bo v svojem prvem Tržaškem pismu zabeležil, da večina tržaških družin ni ne nemških ne italijanskih: Naši pri-"nkl (tako tudi moj, ki je slovanski) to okazu/e/o. Med prišleki je tudi neki
ntoper (danes je ta priimek na Hrvaškem navzoč edino v Splitu in Šibeniku). To je Scipiov ded.
19- stoletje. Napetosti v tako hetero-9eni skupnosti ne morejo ostati dolgo Prikrite. Razcepljenost se popredmeti
v rastoč razkol med najštevilčnejšima narodoma: Italijani in Slovenci. Izražalo jo med drugim tedanje — strogo v slovenščini pisane — pesmi visokega tržaškega uradnika Janeza Vesela-Ko-seskega. V takšnem okolju se rodi in odrašča mladi Scipio. Razmere so do-podobne današnjim (denimo jugoslovanskim) - elitizem in visoka miltura izginjata, književnost se družbeno angažira, izobraženci predstavljajo avantgardo v povsem družbenopolitičnem smislu.
Scipio jame objavljati že pri sedemnajstih (takoj zelo kritično nastopi Proti šolskim normam). V mladosti nrnogo bere: Vergo, Dostojevskega, Nietzscheja, VVilda, Hartmanna, Heb-bla in Ibsna zavrača pa Carduccija in D Annunzia. Razdre zaroko z neko oobrostoječo tržaško gospodično in leta 1908 maturira, s štipendijo se odpravi v Firence. Prav tedaj ustanovita Papini in Prezzolini tam tednik (kasneje polmesečnik) La Voce, kjer začne objavljati tudi Scipio. Nekaj časa le celo urednik. Njegova daljša zapisa •
o iredentizmu in Trstu sta vzrok, da avstrijska cenzura prepove razpečevanje obeh kočljivih številk Voce v Trstu — in vzrok, da izgubi štipendijo. Kljub svoji radikalnosti je idejno nedorečen in nekonzistenten, išče svojo lastno podobo in korenine. V Firencah se še bolj živo zave, da je »Tržačan« — brez manjvrednostnih konotacij — a to mu pomeni več, kot zgolj zemljepisno opredelitev. 1910. si začne dopisovati s tremi tržaškimi prijateljicami: z Anno Pulitzer (»Gioietto«, v katero se zaljubi, a ona si vzame življenje), Luiso Carniel (»Gigetto«, s katero se bo 1913 oženil) in Elody Oblath (bodočo ženo Gianija Stuparicha). To je tudi čas, ko se v njem že poraja zamisel svojevrstne hvalnice Krasu, ki nato preraste v fl mio Carso - impresionistično avtobiografijo v obliki frag-mentirane proze, ki s svojo eksotičnostjo in svojskim vzdušjem spominja na Gidove Les nourritures terrestres (spomnimo se npr. opisa sočnih sadežev že na samem začetku, ko pripoveduje Slataper o svojem otroštvu). To delo — ki letos izide v slovenščini pod naslovom Moj Kras — skuša razbiti obrazce dotedanje literature, sku-
ša pretrgati z dotedanjo tradicijo oz. vzpostaviti novo, ki bi presegla po eni strani romantično-preporodne zglede, po drugi pa verizem tretjeosebnega pripovedovalca. Kakovost v delu niha. Morda ravno zaradi svoje inovativnosti Slataper ni uspel iz njega ustvariti »veliki tekst«, o katerem je sanjal, ampak je ostal znotraj fragmentarnosti, ki je obenem izraz paradigmatičnosti njegovega vesolja, v nasprotju s sin-tagmatičnostjo, kontinuiteto, ki je ne doseže. Edina zaporednost, ki jo je zmožen ujeti, je zaporednost njegove zavesti, je sosledje vtisov, misli, občutij in prebliskov — pa še ta zaporednost se mu kruši in podira v najbolj ključnem trenutku: trenutku, ko piše Moj Kras, ko mora zaporedna doživetja v času prestaviti v zaporedne črke na papirju. Upravičeno bi lahko dejali, da je njegova subjektiviteta tipičen izraz časa, je potemtakem modernistična v duhovnozgodovinskem pomenu besede. Je podoba njegove razcepljenosti med staro in novo dobo, med tradicijo in inovacijo, med Italijanom, Nemcem in Slovanom (v okviru Slovana pa še med Slovencem in Hrvatom). Na zunaj se kaže ne le v sami razdrob-
ljenosti njegovega pisanja (o njej pričajo tudi drugi njegovi spisi, predvsem strnjene, skope in marsikdaj silno kratke zgodbe ali kar sličice po zgledu Teofrastovih in La Bruyerovih »značajev«), pač pa v rabi priredij in kratkih stavkov, v iskanju izrazne jedrnatosti, v kovanju novih besed, ki naj bi neposredno predočevale pojme, katerih obledele in ostarele besede ne znajo več podati. Ustvaril je v italijanski književnosti enkraten spoj florentinskega, tržaškega in knjižnega jezika. Ustvaril je panegirik Krasu, s katerim se lahko morebiti kosa le še njegov mlajši sodobnik Srečko Kosovel. Ustvaril je ep o delu, saj barbara, ki se spusti iz čile in brsteče divjine v morasto in zatohlo mesto, udomači in urbanizira prav delo (ta tematika bo po Slataperju zamrla in se znova pojavila komaj v neorealizmu).
Že iz tega lahko spoznamo, da »ljudi z zemlje« občuduje, vendar jih ima obenem za barbare. Zanj so to zlasti Slovenci. Ne boji se jih, celo spodbuja jih k napredku in izobrazbi, ki bosta omogočila sožitje na drugi, višji ravni. Seveda se tu skriva tudi neki drugi vzrok, znamenje njegovih teženj po
iredentizmu, ki ga bodo kasneje obremenjevale. Italijani po njegovem mnenju bolehajo za »možgansko slabokrvnostjo«. Sokove za prenovitev je treba črpati iz mladih in svežih sil nor-dijcev, Nemcev, Slovanov. Najbolj se gre bati ravno kmetov, saj so zavezani samo zemlji in kruhu ter s tem ostajajo večno slovanski — spolitizirano meščanstvo je moč neprimerno lažje potujčiti, in tu leži drugi vzrok, zakaj naj bi dali Slovencem čimveč izobrazbe ter jih s tem pomeščanili.
Svoje korenine in zdravje je iskal v zemlji, spoznal je, da pesnik vedno je in mora biti umeščen v konkreten in otipljiv prostor, če se hoče obrniti na vse abstraktne in neotipljive bralce. Šele posebnost in enkratnost je lahko prispodoba za občost, za vse, kar je človeškega v najširšem in najohlap-nejšem pomenu besede. Abstrakcija ni več umetnost, abstrakcija vodi v filozofijo. Prav zato zlato pero Scipia Sla-taperja ni bilo pero filozofa ali ideologa: prečvrsto je bilo zasajeno v rdečo kraško prst. Brez ugnezdenosti (ali uk-leščenosti?) v svet pa žal ni prave umetnosti.
Takole piše o njem Evelina Umek: »Italijanska literarna kritika ne pripisuje Slataperju velikega pomena. Tržaški Italijani so ga proglasili za junaka in preroka, saj jih je tolikokrat opozarjal pred slovansko nevarnostjo, pa mu niso hoteli verjeti. Nekateri se še danes bolj kot za njegovo umetnost ogrevajo za njegova do Slovencev sovražna stališča.« Pretehtati bi bržčas veljalo, ali ga kritika odstavlja na slepi tir, obmejnega (obrobnega) pisca zato, ker je kot umetnik prešibak — ali pa, nasprotno, sklepa, da je umetniško šibak kar iz tega, da je živel v nekem Trstu tam bogu za hrbtom?
Scipio Slataper je umrl tako, kot si je vedno želel — »ne v podnožju, ampak v vzponu«. Na soški fronti ga je zadel (slovanski?) naboj. S tem pa se njegova usoda še ni dopolnila (kot se tudi začela ni šele ob rojstvu, ampak v nastajajočih razmerah že davno prej). Malo po njegovi smrti se mu je namreč rodil sin in šele on — Scipio drugi — je lahko zaključil to zgodbo o iskanju, o izgubljenosti, o identiteti, o krutih časih v tem zakotju Evrope, ki so odločali o tolikerih usodah. Scipio drugi je namreč umrl, prav tako v vzponu mladosti, v naslednji vojni, ki je po okrutnosti in nečloveškosti prekašala vse dotedanje vojne in zaključila neko obdobje. Najbrž zato, da bi se končno lahko začelo novo.
Kolesarstvo: dirka po Franciji
Visentini že na petem mestu
MORZINE — Današnja etapa je bila kar se da selektivna, saj je »uničila« Fignona, ki je zamudil kar 15 minut, velika poraženca pa sta še Irec Kelly in Francoz Bernard. Včeraj je bil na končnem cilju najbolj priseben Kolumbijec Parra, ki se je tudi zelo povzpel na skupni lestvici. Italijan Roberto Visentini je v izredni formi. Včeraj se je mimogrede povzpel od sedmega na peto mesto na skupni lestvici, poleg tega pa je vedno kolesaril med prvimi in z lahkoto »lovil« ubežnike. Vsekakor sedaj spada v ozek krog favoritov za osvojitev končne zmage na tem touru.
Danes bo na sporedu izredno naporna 12. etapa, ki bo preko petih prelazov popeljala kolesarje iz Morzina do D Hueza. Danes se bo torej odločalo marsikaj.
Vrstni red 11. etape: 1. Parra (Kol.), ki je 232 km (Besancon-Morzine) prevozil v 6.04'54" s poprečno hitrostjo 38,147 km na uro; 2. Claveyrolat (Fr.) po 20"; 3. Rooks (Niz.) 20"; 4. Simon (Fr.) 20"; 5. Zadrobilek (Av.) 23"; 6. Ala-la (Meh.) 23"; 7. Winnen (Niz.) 23"; 8.
Rumena majica Steve Bauer si je pošteno zaslužil objem svoje žene Elyane...
Pino (Šp.) 23"; 9. Criguielion (Bel.) 23"; 10. Mottet (Fr.) 23".
Skupna lestvica: 1. Bauer (Kan.) 40.05'20"; 2. Simon (Fr.) po 11"; 3. Breu-kink (Niz.) 43"; 4. Mottet (Fr.) 1'01"; 5.
Visentini (It.) 1'03"; 6. Delgado (Šp.) 1'52"; 7. Criguielion (Bel.) 2'03"; 8. Kuum (Nor.) 2'43"; 9. Alcala (Meh.) 2'59"; 10. Winnen (Niz.) 3'04"; 41. Bug-no (It.) 8’48"; 92. Ghirotto (It.) 23'06"; 95. Leali (It.) 24'14"; 97. Pozzi (It.) 24'23"; 105. Tebaldi (It.) 26'44" itd..
Kolesarstvo: ženski tour
Zmaga Longojeve
MORZINE - Rumena majica letošnjega ženskega toura Jeanne Longo je osvojila včerajšnjo tretjo etapo te krožne dirke in je še povečala vodstvo na skupni lestvici pred Caninsovo, saj je zaslužila 5" odbitka. Longojeva je v sprintu prehitela prav italijansko veteranko, medtem ko so ostale nekoliko zaostale. Včerajšnja etapa je bila dolga je 32 km, kar je bilo za nekatere kolesarke, po njihovih besedah, »ponižujoče«.
Skupna lestvica: 1. Longo (Fr.) 5.34'03"; 2. Canins (It.) po 9"; 3. Hepple (Av.) 2'35"; 4. Viksteadt-Nyman (Fin.) 3'06"; 5. Chiappa (It.) 3'13"; 6. Gould (Avs.) 4'47" itd.
Fascetti zapušča Lazio
Eugenio Fascetti, ki je ob zaključku tega nogometnega prvenstva popeljal , Lazio v A ligo, ni več trener te ekipe. V bistvu se je skregal s svoji® > predsednikom Callerijem ter preklical pogodbo, ki ga je vezala na to ekipo , še za eno sezono. Na sliki: Fascetti (levo) in Calleri iz časov, ko sta bila še ,
prijatelja...
Biljard osvaja Kitajsko
Na Kitajskem je vse več oseb, ki igrajo biljard, vendar pa tega ne počenjajo le za rekreacijo, temveč prirejajo prava državna prvenstva in turnirje. Na sliki: prizor z zadnjega prvenstva Kitajske.
Nogomet: ob zaključku kupoprodajne sezone
Tržačani zmerno zadovoljni
Ob zaključku kupoprodajne sezone za italijanske igralce so predstavniki Triestine, ki bo v naslednji sezoni nastopala v C-l ligi, zmerno zadovoljni. Novi predsednik Franco Causio je namreč včeraj izjavil, da je delo, ki ga je opravil tržaški tehnični vodja Mar-chetti, »izredno«. V tako revni kupoprodajni sezoni je namreč Triestina s prodajo Biaginija, Bivija, Cinalla in Bagnata ter ob nakupu perspektivnih in v glavnem mladih Simonette, Casa-rolija in Daneluttija zaslužila dve milijardi in 700 milijonov lir. Causio je nadalje izjavil, da je naslednja naloga Marchettija prodaja Ceroneja, Dal Praja, Costantinija in Gandinija.
Tudi pri videmskem drugoligašu so zmerno zadovoljni. Včeraj so namreč prispeli v Videm novi nakupi Minau-do, Lucci in Catalano, sedaj pa Udine-se računa še na nakupa vratarja Draga (od Empolija) in stopperja Amodia (od Avellina). Videmčani bodo začeli pri-
prave na prihodnjo prvenstvo 24. t. m. v Ravasclettu v Karniji, njihov prvi nasprotnik pa bo karnijska reprezentanca.
Tudi prvoligaši so še vedno zelo aktivni, pa čeprav sedaj v glavnem iščejo le tujce. Igralci Milana se bodo npr. zbrali že 23. t.m., igralski kader pa sestavljajo vratarji G. Galli, Antonioli in Pinato, branilci F. Baresi, Bianchi, Costacurta, F. Galli, Maldini, Mussi in Tassotti, vezni igralci Ancelotti, Co-lombo, Donadoni, Evani, Gullit, Mas-saro in Rijkaard ter napadalci Van Basten in Virdis.
Pri nekaterih drugih ekipah pa se polemike postopoma utišajo. Napoli-jev srednji napadalec Carnevale je npr. včeraj izjavil, da ni nikoli kontes-tiral stavka trenerja Bianchija, da bo pač igral tisti, ki bo v formi in da Carnevale sam ni standardni srednji napadalec te ekipe.
Atletika: od danes selekcije za Ol
INDIANAPOLIS Danes se bodo začele selekcije za uvrstitev v ameriško atletsko reprezentanco, ki se bo udeležila bližnjih olimpijskih iger v Južni Koreji. Kar 1200 atletov se bo potegovalo za bore malo mest, saj se bodo v Seul uvrstili le trije najboljši v vsaki disciplini. Da ima ZDA tako malo odmerjenih mest, je pravzaprav krivica olimpijskega sistema, saj vemo, da bi se v določenih disciplinah v olimpijski finale mirno uvrstilo pet ali šest ameriških atletov. Selekcije se bodo zaključile 23. julija.
I. Olimpija - Dinamo (Z) 1:2
LJUBLJANA — Ljubljaska ekipa. Integral Olimpija, ki se pripravlja na skorajšnjo sezono 1. B jugoslovanske lige, je včeraj odigrala prijateljsko srečanje z zagrebškim Dinamom. Tekmo je pred 3000 gledalci izgubila z 2:1 (1:0). Gole so za goste dosegli Deverič in Preljevič, za domače pa Ubavič.
Objavljen seznam potnikov na OI v Južni Koreji
V Seul 158 jugoslovanskih tekmovalcev
BEOGRAD Komisija za uveljavljanje športa in priprave na olimpijske igre je v Beogradu sestavila dokončen spisek jugoslovanskih udeležencev iger v Seulu. Na osnovi predloga, ki ga bo danes potrdil jugoslovanski olimpijski odbor, bo v Južno Korejo odpotovalo 158 športnikov, moških je 119, žensk pa le 39. Odpotovalo bo tudi 39 trenerjev in 11 članov zdravniškega štaba.
Spisek je bil objavljen 66 dni pred začetkom 23. iger, tako da imajo kandidati dovolj časa, da se pripravijo na zanje tako pomemben dogodek. Komisija je določila posameznike, ki so zaslužili nastop v Seulu in le potrdila število članov ekip. Košarkarjev in košarkaric bo po dvanajst, rokometašev in rokometašic po petnajst, vaterpolistov trinajst in nogometašev osemnajst. Glede teh je še precej odprtih vprašanj. Dogovorjeno je, da mora v Seul odpotovati najmočnejše moštvo, vendar je precej igralcev na služenju vojaškega roka, več pa jih igra v tujini. Kaže, da bo zvezni sekretariat za narodno obrambo izjemoma dovolil odhod vojakov.
Kar se tiče posameznikov, je bilo v spisek panog v zadnjem hipu vključeno sabljanje. Tamara Savič je namreč na svetovnem prvenstvu v Franciji dosegla 16. mesto in tako izpolnila normo za nastop na OI skupaj s svojim trenerjem. Povečalo se je tudi število atletov. Osmim kandidatom so dodali še dva: Branka Zorka v teku na 1.500 m in Biljano
Petrovič, ki je pred kratkim s 195 cm izboljšala državni rekord v skoku v višino. Komisija je ocenila, da bi lahko v Seul odpotovala tudi mladinka Snežana Pajkic, a njena vključitev v ekipo je odvisna od rezultatov, ki jih bo dosegla na Balkaniadi in mladinskem SP v Kanadi.
Kolesarsko predstavništvo bodo sestavljala peterica članov ekipnega tekmovanja in posameznik Jure Pavlič. V boksu je odpadel Mujo Bajrovič, dodan pa je bil Željko Mavrovič, drugi na turnirju Akropolis.
Od petih plavalcev bodo v Seul odpotovali le Darjan Petrič, Anamarija Petričevič in Igor Majcen.
V Seulu bodo nastopali tudi tenisači Slobodan Živojino-vič, Bruno Orešar in Sabrina Goleš.
Lokostrelsko predstavništvo so močno ohromili in bo od treh kandidatov odpotoval le Bojan Ploj.
Po številu športnikov posameznih panog izgleda jugoslovanska odprava takšnale (v oklepaju število trenerjev ali zdravnikov):
Atletika: 11 (5); boks 7 (3); kolesarstvo 6 (2); ritmična gimnastika 2 (1); športna gimnastika 1 (1); jadranje 2 (1); judo 4 (2); kajak-kanu 3 (1); sabljanje 1 (1); plavanje 3 (2); rokoborba 10 (3); tenis 3 (1); namizni tenis 5 (3); lokostrelstvo 1; streljanje 6 (2); veslanje 8 (2); košarka 24; vaterpolo 13, rokomet 30; nogomet 18.
JPORT
P/UK
IZREDNO
ZNIŽANJE
ob koncu sezone
%spmr
250 m od mejnega prehoda Fernetiči
Tei.: 213780
VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT
PRI*.___^
SPDT bo ovrednotilo Vertikalo
Marsikdo se še spominja 5. oktobra 1975, ko so zamejski planinci na tromeji na Peči nad Kanalsko dolino slovesno odprli in izročili svojemu namenu Planinsko pot SPDT, bolje poznano kot Zamejsko vertikalo. Slednja se začenja v Glinščici pred tablo treh padlih alpinistov-partizanov med zadnjo vojno ter se nato poda po vseh krajih, kjer živijo Slovenci v Italiji. Del poti, ki poteka po Tržaškem, je posvečena dolgoletnemu predsedniku SPDT Zorku Jelinčiču, del, ki poteka po Goriškem, alpinistu Klementu Jugu, tisti po Beneški Sloveniji Bevkovemu župniku Martinu Čedermacu - Antonu Cuffolu, tisti, ki zajema Rezijo in višje doline, Henriku Tumi ter zadnji, ki zajema Kanalsko dolino, pa Alojzu Dolharju.
Tisti, ki so si Vertikalo zamislili, so je nato seveda markirali, vendar pa se, kot znano, markacije hitro zabrišejo, ne posebno dostopne poti pa zelenje in gmajna hitro zakrijeta. Pred kakimi štirimi leti se je SPDT odločilo, da nanovo markira nekatere odseke te poti, vendar pa zanemarjeni odseki, predvsem tisti v Reziji in v Beneš-
Pot
VStK dr.Alojza -Dolharja
^ Pot dr Henrika Tume
dr.Martina
Čedermaca
Pot
dr. Klementa Juga
^PLANINSKA POT = S PD TRST e=eee
Vertikala SPDT poteka po vseh področjih, kjer živijo zamejski Slovenci
v Italiji
ki Sloveniji na splošno, so delno ostali... zanemarjeni.
Na svoji zadnji seji so se odborniki SPDT odločili, da se spet sistematično lotijo obnavljanja Vertikale. Le na ta način jo lahko spet primerno ovrednotijo, saj je Vertikala izredno važna pot, z obiskom katere tako Slovenci iz zamejstva kot tudi tisti iz matične domovine lahko spoznavajo kraje, kjer živijo naši ljudje in ki jih drugače ne bi. Pot bodo markirali z novimi markacijami (bele in plave), najbolj spodbudno pa je dejstvo, da se poti lotevajo tudi mnogi planinci iz Slovenije.
To nedeljo izlet SPDT v Karnijske Alpe
SPDT prireja to nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Karnijske Alpe z obiskom čudovite planinske poti Sentie-ro delle Genžianelle. Izlet vodi odbornik društva in mentor zamejskih alpinistov Angelo Kermec, ki je seveda pripravil več variant, pač standardno ter lažjo in težjo, tako da bo »za vsakogar nekaj«.
Izlet poteka, kot že rečeno, po priljubljeni panoramični poti, začel in končal pa se bo v Forni di Sopra. Izletniki bodo med svojo potjo obiskali kočo Pacherini in Giaf, med hojo pa se jim bo odprl razgled na gorske
Mentor zamejskih alpinistov in eden ustanoviteljev AO SPDT Angelo Kermec
skupine Pramaggiore, Monfalconi in Cridola. Odhod je predviden iz Trsta ob 5.30 izpred sodne palače.
Dolgi pohod na Monviso
Kot znano, bo tradicionalni »dolgi pohod« SPDT od 20. do 27. avgusta, planinci pa se bodo podali v okolico
Monvisa. Vpisovanje se je že zaključilo, vendar pa interesenti lahko dobijo vse inlormacije pri odbornikih društva ali pa na društevnih sejah. Informativni sastanek udeležencev bo v četrtek, 4. avgusta, na sedežu društva.
Plačevanje članarine SPDT
Prav te dni se mnogo planincev in planink podaja v hribe, s tem odhodom pa se postavlja problem plačane letne članarine SPDT, s katero je mogoče z velikim popustom prenočevati v planinskih kočah. Vsi tisti, ki bi torej radi plačali letno članarino SPDT, lahko to storijo ali v Tržaški knjigarni ali pa na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstr., tel. 744249) ob ponedeljkih od 20. do 21. ure, ko je v teku odborova seja.
Vodstvo v jamo Dimnic
Člani jamarskega društva Dimnice vabijo na ogled šest kilometrov dolge (napol) turistične jame Dimnice med vasema Markovščina in Slivje ob cesti Kozina—Reka. Vodniška služba je organizirana vsak dan od 10. do 18. ure, sicer pa po najavi na telefonsko številko 003866/23371 (dopoldne) in 003866/51320 (popoldne). Informacije na teh telefonskih številkah daje Franc Malečkar.
Nogometaši Mladosti preživljajo hudo organizacijsko krizo
Vprašljiv obstoj članske ekipe
»Iščemo odgovorne za člansko eki-fo, sicer se bomo odpovedali prvencu!«
.Take in podobne lepake smo te dni Jfali na Doberdobskem v zvezi z glo-^ko krizo, v katero je zašlo Športno druženje Mladost.
Brezbrižnost do društva je zdaj že ^kšna, da je na nedavnem občnem 'Nru predsednik Dario Gergolet od-^opil, ker je moral sam kljubovati ^em težavam pri vodenju in organi-'jciji društva ter še posebej članske Ijkipe. Tej odločitvi je botrovalo tudi ^jstvo, da si je marsikateri odbornik Pfevzel določene odgovornosti, a jih uresničil. Ne nazadnje je Gergolet •istopil tudi, ker sam ni mogel prejemati odgovornosti za vse odločitve, * zadevajo društvo. Na sejah, ki jih je 'Uiceval, je bilo število prisotnih ved-1)0 zelo majhno, včasih ni bilo nobene-to.
Hude težave, ki smo jih opisali v "ekaj stavkih, so prišle na dan v torek *večer, ko so se v Doberdobu zbrali 'ekateri odborniki in prijatelji kraške-te društva. V razpravi se je izkristali-
zirala ugotovitev, da je obstoj članske ekipe v nevarnosti, ker si nihče noče prevzeti odgovornosti glede spremstva in vodenja. Do vpisa v prvenstvo pa mankja še dobrih deset dni in v tem času bo treba odločiti, ali naj ekipa v naslednji sezoni nastopa v prvenstvu 3. amaterske lige. Na seji so izvolili nov odbor, ki pa je le formalnega značaja in sploh ne pomeni, da so z njegovo umestitvijo težave odstranje-ne.
Čudno pa se sliši, da je v Doberdobu, kjer je nogomet osrednja organizirana športna panoga, društvo tako osamljeno. Navijačev je ob nedeljah veliko, precej manj pa je takih, ki so pripravljeni svoj prosti čas žrtvovati za delo v društvu in to kljub dejstvu, da se je letos ekipa potegovala celo za napredovanje v višjo ligo.
Nekoliko drugače pa je z mladinskim nogometom. Z novimi prijemi, ob sodelovanju staršev in drugih navdušencev, so dokazali, da je mogoče-kakovostno rasti in tudi rezultati ne izostajajo. Tudi glede ženske odbojke
deluje v okviru društva odbor, ki je znal primerno kljubovati začetnim težavam.
Kot smo povedali, so na torkovem srečanju imenovali odbor, saj drugače tudi ne gre, predvsem kar zadeva vpisa v razna prvenstva. Stanje, ki je nastalo v društvu, pa je tako, da ni nobenih zagotovil, da bo članska ekipa prihodnjo sezono igrala v prvenstvu 3. AL. Zna se zgoditi, da se bo odslej Mladost posvetila le mladinskemu nogometu in to z vsemi posledicami, ki bi jih ta izbira imela v tem predelu zahodnega Krasa, kjer je telesnokul-turna dejavnost nasploh pod vprašajem.
Naj povemo, da je bil za predsednika odbora imenovan Nordio Gergolet, podpredsednik je Dario Zanier, blagajnik Mario Gergolet, tajnik Igor Lakovič, odgovoren za zunanje stike Dario Gergolet, odgovorna za mladinske ekipe Mario Ferletič in Dario Frando-lič. V odboru so še Olinto Zanier, Karlo Ferefolja, Alvise Lorenzut, Vladimi-ro Gergolet in Ivan Devetak.
Na Opčinah v polnem teku 2. mednarodni kotalkarski kamp Poleta
Izpopolnjevalna vadba in ciklus predavanj
Po uspehu, ki ga je žela lanska prva Uvedba, so Opčine vse do sobote pri-2orišče 2. mednarodnega kotalkarske-kampa Roli CamPolet 1988, v orga-Hzaciji Poleta in s pokroviteljstvom deželne kotalkarske zveze.
Več kot osemdeset kotalkarjev obeh sPolov in različne starosti si v tem *®dnu prizadeva izboljšati obvladovale tehnike in izraznosti v svoji pano-9i, s pomočjo usposobljenih trenerjev !h demonstratorjev. Tečajniki prihajajo iz celotne severne Italije (od naše dežele do Piemonta in Emilij e-Romag-^e), iz Švice, Zahodne Nemčije in Ju-Soslavije (Ljubljana, Titovo Velenje in 'Ova Gorica) in so se rade volje prila-9°dili zahtevnemu vsakodnevnemu jelu, kljub mučni soparni vročini teh
.. Delo poteka na Poletovem kotalka-'šču, na ploščadi Polisportive Opici-?a' na igrišču Prosvetnega doma, v j^lski telovadnici ter v repenski obeski telovadnici. Tehnični štab, pod ^°dstvom Poletovega trenerja Petra Brleča, je udeležence porazdelil v pet ^Upin, glede na kategorijo, v kateri Vkmujejo. v A skupini so tako člani n ndadinci (posamezno), v B kadeti in Naraščajniki (pos.), v C dečki in začet-
niki, v D plesne dvojice in v E skupini umetniške dvojice.
Za aktivnost vseh tekmovalcev skrbi šest trenerjev in sicer Peter Brleč, Cinzia Bernardi, Elvia Vitta, Miriam Mattei, Daniela Merlo in Rossana Ri-naldi. Za koreografijo skrbi Claudio Steiner, kondicijska priprava pa je področje športnega učitelja Antonia Ambuja. Program poteka diferencirano, saj ima vsaka od navedenih skupin vsak dan točno odmerjen čas za kondicijsko pripravo in »suho« vadbo, za obvezne like in prosti program, ter za umetniške in plesne dvojice. Poleg tega so na sporedu še skupne koreografske vaje, v popoldanskih urah pa imajo tečajniki možnost opravljanja dodatnih privatnih lekcij. Ob trenerjih v tehničnem štabu je tu prisotnih še mnogo drugih pedagogov, ki so prišli kot opazovalci ali pa kot spremljevalci svojih varovancev.
Zelo zanimiv je tudi ciklus predavanj, ki poteka vzporedno s »praktičnim delom« kampa in ki obsega specifične in bolj splošne argumente. Elvia Vitta je predavala o kotalkarskem pravilniku, dr. Rolšek iz Kranja o psihološki pripravi tekmovalcev, Claudio Steiner o izraznosti v kotalkanju, da-
nes pa bo zelo zanimivo predavanje prof. Alda Raimondija na temo prehrana športnika, ki bo povezano s predstavitvijo knjige »Prehrana in šport«. Za konec bo jutri Antonio Ambu predaval o kondicijski pripravi kotalkarjev.
Na slikah: vadba tečajnikov na ploščadi in v telovadnici.
Jure Šterk bo na morju obšel svet
Jadralni podvigi so gotovo še možni
Ime slovenskega jadralca Jureta Šterka je znano tudi pri nas, saj je večkrat predaval o pomorskih veščinah tudi v zamejstvu. Zaslovel je pred leti, ko je prvič sam prejadral Atlantik, kasneje pa je podvig ponovil. Sedaj torej spada v sam vrh jugoslovanskega jadralstva, poznajo pa ga tudi širom po Evropi. Šterkovi načrti so vse bolj ambiciozni, saj ga sedaj ni doma. Ze v začetku tega meseca se je spet podal na morje, saj se s sinom Igorjem udeležuje regate Transmedi-teran '88. Slednja se je začela v nedeljo 3. t. m., zaključila pa se bo predvidoma v dveh tednih. Tik pred Sterko-vim odhodom smo se z njim pogovorili, saj ima načrtov mnogo...
Transmediteran ’88. Za kaj pravzaprav gre?
»Letos je na sporedu druga izvedba te regate, za katero menim, da bo postala tradicionalna, saj vse kaže, da so se zanjo zanimali primerni sponzorji. Prvič so jo organizirali pred dvema letoma, zmagala pa sta Italijana iz Milana Paltrinieri in Palladini, ki sta za svoj trud porabili malo več kot 12 dni. Na drugo mesto pa sta se uvrstila Tržačana Rizzi in Malatesta, ki sta prispela na cilj z nekajurno zamudo, vendar pa moramo upoštevati, da sta imela za cel meter krajšo jadrnico. Moralna zmaga je torej pripadala njima... No, letošnjo regato prirejata Adryatic Club Yugoslavija in revija Yu Nauti-ka. Začne se v Pulju, zaključi pa v Tu-nizu. Udeležijo se je lahko več kategorij jadrnic, najbolj popularna pa je najmanjša, pač do 6,5 metra. Tudi sam s sinom imava tako jadrnico, pač Slovenijo, s katero sem pred časom prejadral ocean.«
Ta kategorija jadrnic je v zadnjih letih doživela pravi »boom«, posebno v Franciji...
»Ta razmah je dosegla v Franciji, ker so se francoski jadralci pač prvi zavedli, da je šestinpolmetrska jadrnica zelo, oz. kar najbolj primerna za zelo dolge proge. Dovolj, da pomislimo, da so klasične jadrnice, ki se podajajo preko Atlantika prav te vrste. Razlogov za to pa je več. Predvsem so predpisi zelo rigorozni in zahtevajo izredne varnostne naprave. Imeti mora toliko plovnih restov oz. vzgonskega materiala, da se pač ne more ne prevrniti ne potopiti. Nadalje mora biti opremljena z dvema rešilnima splavoma in še z drugimi stranskimi varnos-
tmi pritiklinami. Ta razred je v Franciji še vedno v veliki ekspanziji, saj je baje tam že več kot tisoč jadrnic tega tipa, to pa seveda, kot rečeno, predvsem zaradi varnosti.« Povrnimo se za trenutek k sredozemski regati. Katera je po tvojem njena glavna značilnost ali zanimivost?
»Verjetno ta, da si lahko jadralec, ko prijadra do Sicilije, sam izbira pot. Izbere si namreč lahko traso severno ali južno od tega otoka, torej skozi Mesinsko ožino ali pa ne. Razlika je namreč le tri morske milje, vendar pa te milje lahko postanejo bistvene. Upravitelj jadrnice mora namreč prav dobro poznati meteorologijo in krajevne vremenske značilnosti, da pač nato pravilno ukrepa. In prav tam se lahko odločijo zmage ali porazi, saj ni nato do Tunizije več daleč.«
Prav gotovo imaš kakega jadralnega vzornika ali vsaj jadralca, ki ga po svojem občudiješ...
»Da, ta je Rado Butja, prvi Jugoslovan, ki je prejadral Atlentik. To je pravzaprav storil že dvakrat, enkrat pa je »premagal« Indijski ocean. To je storil s 16-metrsko jadrnico, ki jo ima še vedno v Portorožu, kjer biva.«
Šepeta se, da pripravljaš kak velik podvig, recimo nič manj kot potovanje okoli sveta, z jadrnico seveda...
»Tudi to je res. Računam, da se bom prihodnje leto sam s svojo zvesto še-stinpolmetrsko jadrnico odpravil okoli sveta. Že sedaj se na to počasi, a skrbno in vztrajno pripravljam. Vse podrobnosti bom seveda počasi razkrival...«
Po tvojem so še možni jadralni podvigi, ali pa je že vse »herojsko« zasičeno?
» Jadralni podvigi so prav gotovo še možni. Omenim le enega, pač za najbolj vztrajne. Prejadrati svet brez pre-stanka, na da bi se torej jadralec nikoli ustavil na kopnem. Tu je torej kakih deset mesecev brez ljudi, brez zemlje, s teboj je le morje. Tu gre torej za podvig pravzaprav »psihološke narave«, kako je to težko pa dokazuje dejstvo, da je do sedaj ta podvig opravilo le nekaj jadralcev. Morda jih je skupaj štiri ali pet, ki so se torej zasluženo vpisali v zgodovino jadranja z zlatimi črkami.«
DUŠAN JELINČIČ

obvestila


TPK SIRENA
vabi mladince in odrasle, da se udeležijo tečaja windsuria, ki bo od 25. do 30. julija. Vse podrobnejše iniormacije in navodila dobite na pomorskem sedežu ob nedeljah zjutraj ali med tednom v popoldanskih urah (tel. 422696).
KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi - Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029).
SK DEVIN — KAJAKAŠKA SEKCIJA prireja od 18. do 22. julija začetniški tečaj kajaka v Sesljanskem zalivu in na Soči. Za iniormacije in vpisovanja telefonirati na št. 200236 - 200358 - 220718.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 14. t. m., urad v Trstu v popoldanskih urah zaprt.
Naša omejena številčnost in nenehen kakovostni po-r'lst, ki je zajel italijanski šport, nas je večkrat postavil v Podrejeno stanje tudi v tistih panogah, v katerih smo prej Prednjačili ali se vsaj enakovredno kosali z nasprotniki.
Zaradi tega si je začela počasti utirati pot zamisel, ki So. jo zelo zgodaj uresničili na vzhodnem Krasu z ustanovit-Vlio SZ Sloga, da bi naše najboljše sile združevali v moč-?ejše in homogenejše enote. Tako so nastali Jadran na košarkarskem ter združeni moštvi Meblo ter Friulexport na odbojkarskem področju. Bilo pa je tudi nekaj manjših ozi-roma manj odmevnih poskusov na področju mladinskega
bogometa.
Kako oceniti ta pojav in kakšne posledice je imel če Ph je sploh imel na našo telesno kulturo? Odgovor je 2elo zapleten vendar mislimo, da mora biti ocena o osnovni Omisli, to je samem združevanju, pozitivna, saj je končno ''saj malo razbila ozkost in vaški kampanilizem, ki sta prej Prevladovala v mislih in dejanjih skoraj vseh športnih de-lavcev.
Ocena je verjetno nekoliko drugačna, če sežemo glob-J6 v problem in če hočemo spoznati katere in kolikšne so “de silnice in vzroki, ki so do tega privedli. Ni namreč yseeno, če do nečesa pride samo po sebi, hoteno in prepričano ali pa slučajno ter iz gole potrebe. V prvem primera
lahko govorimo o načrtovani in perspektvni akciji, v kateri vsi partnerji tvorno sodelujejo in ki more zato imeti dolg-psežne potitivne posledice. V drugem primeru pa moramo akcijo opredeliti kot kontingentno, kot sad verjetno slabega stanja pri pozameznih partnerjih in zato z malo možnosti uspeha. Tako pobudo pogojujejo veliki problemi.
Dosedanji primeri združevanja na Tržaškem se verjetno ne istovetijo popolnoma niti s prvim, niti z drugim primerom. Vsaka pobuda je poglavje zase, tako da ni vedno možno dati splošne ocene. Vendar nismo daleč od resnice če trdimo, da se z našimi pobudami približujemo bolj drugemu primeru. O tem pričajo tudi ne vedno blesteči rezultati in razprave ter polemike, ki so spremljale skoraj vsako posamezno pobudo.
Toda nogometni kontinent je svojstven. V njem igrajo krajevna ljubosumja verjetno večjo vlogo kot v večini drugih panog. Morda pa je razlog v tem, da ni krajevnega okolja, ki bi po svoji organiziranosti, trenerskem kadru in zlasti po svoji materialni moči prednjačilo in s tem preds-stavljalo privlačni pol za ostale. V tem smislu se ni na Goriškem prav nič spremenilo v tem desetletju. Odborniki in predstavniki nogometnih društev so bili mnogokrat pripravljeni pomagati sosednemu društvu z igralci, tudi z igriščem, toda do večjega pobratenja ni nikoli prišlo. Raje so iskali in najemali igralce od drugod, kot da bi s sosedom sklenili sporazum o združevanju. Ni da je združevanje samo po sebi dobro in odrešujoče; zavedamo se vsi, da je lahko začetek konca društev, ki vanj silijo. Vendar je lahko pot zrelejšega obnašanja, če zadostimo tudi nekaterim drugim pogojem. Vsekakor je v letih osemdeset bilo drugačno glede na prejšnja obdobja vsaj to, da smo v nogometu poskušali dvakrat predrugačiti organizacijski ustroj. Bolj kot društva niso tega sprejele vaške in predmestne stvarnosti.
Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da obstaja še druga vrsta nogometa, ki ni vezan na uradna prvenstva nogomet-
ne zveze in nosi v sebi prvine in vrednote, ki jih ne gre zanemati. Tudi v tem primeru je prišlo v tem desetletju do drugačnosti.
Kar sem povedal, se nanaša predvsem na goriški nogomet, prav verjetno pa je, da so ocene splošnega značanja veljavne tudi za nogometna okolja, društva in moštva na Tržaškem.
Najprej je zanimivo spoznanje, da so v dobršni meri ljudje isti, vedejo pa se drugače. V različnih okoljih so dojemljivi za različne, pravzaprav za nasprotne vrednote. To dejstvo je vsekakor dokaz, kako lahko okolje, sistem, pogojenosti vplivajo na vedenje in na odločitve posameznike in skupin.
Ta trditev ne velja samo za bivše nogometaše, mislim na nogometaše, ki so včasih igrali v amaterski ligi in ki so po opustitvi agonističnih tekmovanj ter z leti spremenili svoj odnos do igre in do nogometnih srečanj; v precejšnji meri velja trditev tudi za sedanje dejavne tekmovalce, ki se v okviru drugačnega okolja ravno v vlogi nogometaša drugače vedejo.
Kdaj in kje se to dogaja? Kdaj in kje je prišlo do spremembe in do drugačnega pristopa? Prav gotovo niso nogometni prijateljski turnirji novost tega desetletja, prav tako ni novost, da prirejajo nogometna srečanja ob raznih praznikih, veselicah in šagrah. Novo leto je to, da zadobivajo te pobude na Goriškem vedno množičnejši značaj in je pristop k tem pobudam vedno resnejši. Praktično gre za to, da so želeli in hoteli različni in prireditelji različnih turnirjev v nogometu, ki so imeli različen izvor, kajti kot rečeno je enturnir bil ob vaškem prazniku, drugi ob društveni šagri, tretji je morda imel in še ima značilnosti memoriala hoteli so torej, da bi vso to dejavnost povezali v neko celoto. Kaže, da jim je to uspelo.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijan»k® zveze časopi*0'!) založnikov FlEG
14. julija 1988
Huda polemika med ljudsko in socialistično stranko
Postavitev spomenika žrtvam fašizma moti reakcionarne avstrijske kroge
DUNAJ — Nadvse razgreta polemika v zvezi z lokacijo spomenika proti vojni in fašizmu je v zadnjih dneh pokazala, da vprašanje avstrijske medvojne preteklosti za marsikoga ostaja nerazčiščena tema. V polemiko, v katero je posredno vpleten tudi predsednik Waldheim, je sedaj moral poseči sam zvezni kancler Vranitzky s svarilom, da nadaljevanje debate lahko med drugim škodi podobi Avstrije v tujini.
Da bi bilo treba v Avstriji, kjer spomenikov v drugi svetovni vojni padlim vojakom nemškega VVermachta res ni malo, končno postaviti tudi spomenik žrtvam fašizma, so dunajski socialisti sklenili pred petimi leti. Določeno je bilo, da bo spomenik stal v dunajskem središču na Albertinaplatzu, t.j. na prostoru med Opero in muzejem Albertina, s svetovno priznanim kiparjem Alfredom Hrdlicko pa je bila tozadevno sklenjena pogodba, po kateri naj bi spomenik odkrili ob koncu letošnjega leta. Odtlej so se še posebno v visokonakladnem bulvarskem Kronen Zeitungu občasno pojavljali članki v slogu, »ali ni že čas, da nehamo z obujanjem preteklosti?«. V času polemik okoli Kurta Waldheima se je prowaldhei-movski Kronen Zeitung srdito lotil angažiranega VValdheimovega nasprotnika Alfreda Hrdlicke, avtorja znamenitega lesenega konja, ki je na vseh pro-tiwaldheimovskim demonstracijam simboliziral
Waldheimov pomanjkljivi spomin (zamisel za izdelavo lesenega konja je vznikla iz jedke ugotovitve Freda Sinowatza, češ da je treba vzeti na znanje VValdheimovo trditev, po kateri Waldheim ni bil član S A konjeniških oddelkov, in da je bil potemtakem prostovoljni član teh oddelkov samo Waldhei-mov konj).
Kronen Zeitung je kiparju zaradi njegovega nekdanjega članstva v KPO (Komunistična partija Avstrije) očital »stalinistično preteklost« in mu odrekal moralno pravico, da izdela spomenik proti fašizmu. Iskanje izgovorov zato, da spomenika ne bi zgradili, pa je ceneni Kronen Zeitung kronal pred dnevi z domnevnim odkritjem o tem, da je na mestu, ki je predvideno za spomenik, pokopanih 300 žrtev zavezniškega medvojnega bombardiranja, temu pa dodal, da bi bilo trčba pred Albertino postaviti spomenik žrtvam medvojnega zavezniškega bombardiranja, spomenik proti fašizmu pa kam drugam. V politične vode prepira med koalicijskima partnerjema pa je zadevo ob koncu preteklega tedna pripeljal minister za znanost Hans Tuppy (OVP - ljudska stranka), ki je kot odgovorni za spomeniško varstvo iz zaprašenih arhivov svojega ministrstva izkopal 1973 sprejeto odločbo, po kateri je pod Albertinaplatzom predvidena gradnja podzemnih garaž.
Zaradi Tuppyjeve dodatne ugotovitve, da potemtakem na tem mestu spomenika proti nacizmu ni
mogoče graditi, je generalni sekretar SPO (socialistične stranke) zahteval njegov odstop, med sekretar-jafoma obeh socialistične in ljudske stranke pa je v zadnjih dneh letela ploha očitkov, pri čemer je SPO trdila, da je odnos ljudske stranke do spomenika proti fašizmu malenkosten in škandalozen, OVP pa odvračala, da ji gre le za pravilnost postopka in da nima seveda nič proti temu, da bi spomenik postavili kam drugam. Zaradi nasršenega ozračja je kancler Vranitzky sedaj končno nastopil s stališčem, da se v pravne vidike sicer ne misli spuščati (odločba o gradnji garaž tudi sicer ni povsem jasna), da pa bi bilo po njegovem prav, da se postavitev spomenika izvede, kjer in kot je bilo prvotno določeno. Ob sicer očitni želji, da bi ne prilil olja v debato, je še dodal, da bi nadaljevanje te polemike med drugim lahko škodila podobi Avstrije v svetu. V koliki meri bodo njegove besede zalegle, seveda ni znano. Že sedaj pa je polemika pustila ne le trpek priokus malenkosti, temveč tudi vtis, da za navidezno banalnimi argumenti ljudske stranke tiči želja po pridobivanju glasov tistih, ki do anšlusa in avstrijske preteklosti nimajo stališča, kakršnega je uradna Avstrija pred nekaj meseci ob 50-letnici anšlusa prvič proklamira-la.
BOJAN GROBOVŠEK
Poziv Coop predsedniku Cossigi
RIM — Z milijonom razglednic bodo Italijani v prihodnjih dneh zahtevali od predsednika republike Cossige zaustavitev nadaljnjega »paranja neba«.
To je cilj kampanje Vsedržavne zveze delavskih zadrug (Coop), ki skuša omejiti uporabo klorofluo-roogljikovodikov, glavnega krivca za redčenje plasti ozona v atmosferi. Guido Milana, član predsedstva Zveze pravi, da so se v tej bitki povezali z zvezo evropskih zadružnikov, ki vključuje več kot 16 milijonov ljudi. Na tak način bi lahko večina evropskih potrošnikov vplivala na razne politične strukture, tako da bi čimprej zakonsko rešili to vprašanje.
Italijani bodo svojemu predsedniku poslali dopisnice, na katerih bo pisalo: »Na nebu zija luknja, zaustavite njeno širjenje!« Dopisnice bomo lahko dobili v vseh trgovinah Coop.
Italijanski in evropski zadružniki bodo v septembru zahtevali od Komisije Evropske skupnosti, da prepove proizvodnjo in uvoz razpršilca, ki vsebuje klorofluoroog-ijikovodike.
Organizacija IRA prevzela odgovornost za atentat na angleško vojašnico v ZRN
BONN — Včeraj zgodaj zjutraj so pripadniki teroristične organizacije IRA izvedli atentat na angleško vojašnico v Duisburgu v Zvezni republiki Nemčiji. Ranjenih je bilo osem vojakov, vendar niso v smrtni nevarnosti. Teroristi so zažigalno bombo odvrgli proti poslopju, kjer je bilo nastanjenih 50 vojakov.
Takoj po eksploziji so se teroristi z vso naglico oddaljili v avtomobiluBMW zlatorumene barve s holandsko registrsko tablico. Le nekaj kilometrov od kraja atentata jih je prestregla policijska izvidnica, teroristi pa so jo presenetili z ognjem in pobegnili. Odgovornost za atentat je pozneje prevzela organizacija IRA, čeprav ni bilo nobenih dvomov. Domnevo pa je dokončno potrdilo sporočilo, ki ga je IRA poslala tiskovni agenciji Press Association, podpisal pa ga je voditelj terorističnega krila »Provisional« P. 0'Neil.
Nemška policija je prepričana, da so se teroristi zatekli na Holandsko. Preteklega maja je namreč skupina teroristov, ki se skriva v tej državi, priznala atentat na drugo angleško vojašnico, v katerem so bili trije vojaki ob življenje.
Na sliki (telefoto AP): izvedenci ocenjujejo škodo, ki jo je povzročila bomba.
Golota Cicciojine ni prekršek v Švici
ŽENEVA — Golota znamenite Ilo-ne Staller - Ciccioline ni prekršek niti za sramežljive švicarske časopise. Tako je namreč odločilo švicarsko zvezno sodišče, ki je razveljavilo razsodbo prvostopenjskega sodišča proti lousanskemu časopisu »24 heurs«. Krivda časopisa je bila, da je objavil slike Ciccioline v zanjo značilnih pozah. Prvotno obtožbo objave opolzkih slik, zaradi katere se je moral zagovarjati odgovorni urednik časopisa, so sicer umaknili, kljub temu pa so urednika obsodili na povračilo sodnih stroškov, kar vendarle pomeni, da ga ne smatrajo popolnoma brez krivde. Zvezno sodišče je nato sprejelo njegov priziv ter ga popolnoma oprostilo. V zameno pa jo je skupil tisti, ki je vložil prijavo, to je kanton iz Vauda, ki mu je zvezno sodišče v Ženevi naložilo, da izplača odškodnino časopisu »24 heurs«, in sicer 800 švicarskih frankov.
Več kot deset tisoč prijavljenih zaradi kraje električne energije
RIM — V Italiji pokradejo vsako leto toliko električne energije, kolikor jo letno proizvede jedrska centrala v Latini ali pa v Trino Vercellese. Po podatkih ustanove ENEL gre za 300 megawattov. Kdo so ti zviteži, ki z raznimi zvijačami rešujejo problem plačevanja računa za elektriko? Spekter je zelo širok in gre od navadnih zasebnikov do velikih industrijskih podjetnikov. Da je postal pojav že množičnega značaja, kaže število sodnih prijav. Kar deset tisoč ljudi se bo moralo zagovarjati zaradi kraje električne energije.
Odkar je ENEL okrepila nadzorstvo, je prišlo marsikaj nedovoljenega na dan. Goljufom, ki so s posebnimi sistemi vtikali igle v števce ali pa z elektromagneti preusmerjali realno
porabo energije, se sedaj obetajo hudi časi. V preteklem letu je ENEL namestila več kot poldrugi milijon »zaščitenih« števcev ter prav toliko naprav za varstvo normalnih števcev. Povečalo se je tudi občasno pregledovanje števcev, kar je v zadnjem triletju privedlo do odkritja 60 tisoč malih in velikih goljufij.
V geografskem smislu ni posebnih razlik v tej tatinski praksi. »Brihtneži« so tako na Jugu kot na Severu. Prvi večji primer kraje električne energije so zabeležili leta 1982 v nekem emi-lijskem industrijskem obratu, najbolj eklatantnega pa so odkrili v neki jeklarni pri Brescii, kjer so pokradli 78 milijonov kilowattov električne energije, kar je 15 odstotkov realne porabe.
Sovjetska jadrnica
Helikopter radovedno kroži okrog sovjetske križne jadrnice Mir, ki je prejšnje dni priplula v Helsinki, mornarski kadeti pa akrobatsko pozdravljajo posadko helikopterja.	(Telefoto AP)
Ali je Jugoslavija kapitalistična država?
MOSKVA —- Ali je Jugoslavija kapitalistična država, je vprašal neki gledalec v neposredni kontaktni oddaji moskovske televizije. Povod za vprašanje je bil odgovor, ki ga je državljan dobil v oddelku za izdajo vizumov, kjer so mu dejali, da veljajo za Jugoslavijo isti pogoji kot za kapitalistične države.
Generalni direktor TASS Sergej Losev, ki je tudi sodeloval v oddaji, je dejal, da gre za »birokratski odgovor«, saj je Jugoslavija vsekakor socialistična država, dodal pa je, da so februarja poenostavili predpise za pridobitev sovjetskega izstopnega vizuma.
Znani novinar Aleksander Bovin je nato na široko govoril o Jugoslaviji. Dejal je, da so Jugoslovani prvi začeli svojo perestrojko in to že v petdesetih letih. Takrat je Jugoslavija dosegla velike uspehe v svojem razvoju, danes pa se zaradi različnih vzrokov sooča z velikimi težavami. Navedel je nezaposlenost, inflacijo, dolgove v tujini in odnose med republikami. SZ, je dejal Bovin, pazljivo proučuje jugoslovanske pozitivne in negativne izkušnje, (dd)
Poleti pestijo Grčijo gozdni požari
ATENE — Visoka vročina povzroča v Grčiji vse več gozdnih požarov. Ko temperatura preskoči 40 stopinj, ni dneva, da ne bi kje nastal požar, kar se že leta dogaja v Grčiji. V požarih, ki divjajo v Grameni, pri Lamiji, na Kreti, v Farsah in na Peloponezu je bilo uničenih kljub varnostnim ukrepom več tisoč hektarov gozdov.
Največji sovražnik tukajšnjih gozdov so skoraj tropske temperature in neodgovorni ljudje oziroma turisti. Lani so v Grčiji žabe-, ležili 1082 večjih in manjših požarov, ki so uničili okoli 275 hektarov gozdov. Najhujši je bil na Rodosu, ki so ga pogasili šele po petih dnevih. Škoda je bila ogromna. V nekaterih predelih se že govori o ekološki katastrofi.
Pred sto leti je bilo kar 70 odstotkov grškega ozemlja pokrito z gozdovi, medtem ko danes pokrivajo le še 15 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo na katastrofalne posledice: pomanjkanje kisika, občutek onesnaženosti zraka zaradi vse manjšega števila zelenih površin.
Zaščiti gozdov v Grčiji posvečajo zadnje čase vse več pozornosti. Leta 1983 je bil sprejet program za preprečevanje požarov, vendar je šele pred dvema letoma pokazal pozitivne rezultate. Grčija ima moderno opremljena letala za gašenje požarov, kar je velika prednost pred mnogimi ostalimi državami, vendar tudi to ne pomaga veliko. Grčija je država, kjer prevladujejo visoke temperature, zaradi česar še laže pride do
požarov. V takih primerih je tudi naj modernejša tehnika nemočna, še posebno ker visoke temperature spremljajo močni vetrovr
V zadnjih treh desetletjih je tukaj nastalo okrog 25.000 večjih ali manjših požarov, v katerih je izgorelo več kot sedem milil0' nov hektarov zelenih površin. Zato so razumljiva prizadevanja ministrstva za kmetijstvo, ki je izdalo več ukrepov, da bi preprečilo nastanek požarov, v najslabšem primeru pa vsaj pravočasno pogasitev.
Požare najpogosteje povzročajo neodgovorne osebe, ki kurijo po livadah in gozdovih, zatem turisti, ki mečejo ogorke iz vlako ali avtomobila in naravni pojavi ter kratm stiki na električnih napeljavah. Nekateri trdijo, da obstajajo tudi psihično nestabime osebe, ki podtikajo požare nalašč, vendar ostanejo njihova imena skrita javnosti.