25. štev.
V Kranju, dne 25. junija 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarska list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 krone, istotako po pošti za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono, za druge države in tudi za Ameriko stane 5 kron 60 vin. Posamezna številka po 10 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpo-šiljatve naročnin« se ne ozira. — Ure d n i št v o jn upravništvo ••*.........••■ je na pristavi gosp. K. Floriana v ,.Zvezdi". ...............
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit - vrsto 10 v, če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se pošilja naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi na) se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
m m m m
i    ■ p
,Naprej, zastava Slave.''
Ob petdesetletnici narodne himne „Naprej"!
Pesnik SIMON JENKO
Skladatelj DAVORIN JENKO
K
Skladatelju Daoorinu Denhu
'ob petdesetletnici narodne himne MiZaprej".
aj danes starodavno mesto Kranj praznuje? okičeno, nadeto praznično blesti. — Mar li visok poset vladarja pričakuje, da lice sivo — sreče mu tako žari?
Ne! — Pač pozdravlja pa v svoji sredi sina, ki narod je bodril — mu vžigal up sladak, ki znal — kaj lepe pesmi čar je in milina, če vlije jo — kot znal je on — v spev krepak;
stvaritelja »Naprej, zastava slave* speva, ki let že petdeset sovragu v strah doni, ki deček ga v najzadnji gorski koči peva, sinove Slave k žitju novemu bodri.
Let petdeset! — Kolikrat z ognjeni se zapela med narodi je himna Tvoja že, »Naprej!* vselej za dragi dom nam srca je razvnela, zvok nje — kot rajski glas navdal nas je ob njej.
Ne venčamo Ti z lavoriko danes glave, dovolj je spev krasan ovekovečil jo; a dok Slovan ne izvojuje dedov slave, •Naprej* kot top grmela in zvenela bo.
Zato »mnogaja leta!* Jenko Davorine! nebo Ti daj še doživeti skrajnih dni; da duh Tvoj slajše bo imel spomine, dan zmage nove dobe da slavi!
I2aprejf 3asfaoa slaoel
Ob proslani petdesetletnice naše bndnice.
»Naprej, zastava slave!" Krepka, pogumna, odločna naša budnicai Pozna te ves slovanski svet.
Navdušeno te že nad petdeset let prepeva narod, ki prebiva ob bistri Savi, temnomodri Soči, šumni Dravi, zeleni Muri in skrivnostni Krki. Kolikokrat so se že razlegali bučni tvoji glasovi po kraljevem Zagrebu in po-nositem Belemgradu, pa tudi po goratem Cetinju. Kadar te sliši peti ali igrati krepki Bolgar, se spomni s sladkostjo, da si mu prav ti naznanila boljše čase; saj so ruske godbe igrale naš Naprej, ko so stopale čete mogočnega bratskega naroda na severu v Plevno, Kars in Zofijo in strle kruti turški jarem, ki je tlačil Bolgare. Pozna te, budnica naša, sosed nebotične Tatre, brat Slovak; od tvojh zvokov je že neštetokrat odmevala zlata Praga in zgodovinski Vavel, kjer počivajo v grobeh poljski velmožje. In tvoja melodija je že plula po ravneh, ki jih napajajo §on, Dnjepr, Dnjestr, Volga, plula je tja do matuške Moskve in do carskega Petrograda.
Res, čudovita ta pesem, objela je ves slovanski svet. In kadar jo zapojo ali zaigrajo, pa se razširi srce Slovanu, svetega rodoljubja mu prekipeva duša, in oko mu spe tja naprej, naprej v boljšo bodočnost.
Tako smo imeli budnico svojo! In hitro se je udomačila pri nas in naglo so jo vzljubili vsi slovanski bratje naši!
Letos poteka petdeseto leto, kar sc je prvič oglasil krepki in odločni »Naprej" naše marse-Ijezel Ali smo šli naprej v teh petdesetih letih? Šli smo in tudi ne. Da bi ob stoletnici »Napreja* bil našega naroda in Slovanov sploh pogled nazaj ugodnejši! Na nas in naših potomcih je, da se to zgodi.
Danes pa se spominjamo z veseljem petdesetletnice .Napreja", z veseljem, pa tudi s ponosom, saj sta oba moža, ki sta v veke združena v slavno našo himno, Simon Jenko in Davorin Jenko, nje pevec in skladatelj, naša ožja rojaka, ki sta prav v našem mestu pohajala tudi ljudsko šolo in tako postavila tukaj temelj svoji nadaljni izobrazbi. Pesnik Simon Jenko je našel tudi na našem pokopališču mirni kotiček za smrtno spanje. Lahka mu gruda domača! Skladatelja Davorina Jenka pa jutri sprejmemo z odprtimi rokami in z odprtim srcem in mu že danes kličemo: na veselo svidenje, častiti naš starina, da si nam pozdravljen, pa da si nam čil in zdrav!
Odkod ta tvoja čudežna moč nad Človeškimi srci! Budnica naša! Ali je mislil pesnik, ki te je zapel, ali je pričakoval skladatelj, ki ti je dal prekrasen napev, ali sta mislila ta dva mlada moža ob rojstvu in postanku tvojem, da si v nekaj letih, da si v kratkem času osvojiš ves slovanski svet! Ne vem, bila sta pač preskromna. In vendar se je zgodilo tako*
Da, prava čuda delaš, ti slovenska marse-ljeza, dasi ti je tekla zibel pri najmanjšem, pri najbolj nesrečnem in zaničevane m narodiču slovanskem. Res, čudovita sila je v tebi. Zakaj?
Jeli treba vprašati ? Kakor svet stara, povsod potrjena in veljavna je resnica, da, kar pride iz srca, to najde tudi pot v srce.
Prosili so tovariši Simona Jenka, naj jim zapoje koračnico. Vsedel se in zapisal pesem •Naprej, zastava Slave! Na pravega moža so se obrnili. Kdo bi bil mogel zapeti rojakom lepšo budnico in koračnico, kakor revnega kmeta sin s sorskega polja, Simon Jenko, tisti mehki Jenko, ki se je odrekel ljubezni do matere in do ljubice in do sestra, samo da se je mogel ves posvetiti domovini svoji. Tako je zapel Jenko: Vse za do-ii, tudi srčno kri, iztrgaj se iz naročja matere in objema ljubice, pa pojdi v boj za prava sveta svoje domovine. Čast in slava, to je njegova ljubica, mati mu je očetnjava. Tako pesem je zapisal Simon Jenko, zapisal s srčno krvjo, zajel jo je iz dna duše. In imeli smo besede večnolepe budnice naše, ki zatemni po svoji iskrenosti in tehtnosti vse legijone raznih slovanskih rodoljubnih spevov.
Budnici je bilo treba napeva. Davorin Jenko je bil odločen, da ji ga da. No, in ni šlo tako lahko; pa se je mladi mož razjezil in razsrdil
PODLISTEK.
Josip Premic:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
Stari je sedel pri peči kot da se greje in je mrko gledal predse, ko je S men vstopil in rau Bikratko, brez vsakega strahu, razodel svoje želje.
«Kaj ti je padlo v glavo, človek!* je zagodrnjal, ko je S men umolknil in pričakoval njegovega odgovora, «da bi jo dal tebi za ženo, kaj si znorel. Na kaj pa, morda na tisto bajto, stanuješ v njej in še tvoja ni, ampak graščinska. Nesramno je že to, fejl da sta imela kaj skupaj, ne da bi jaz vedeli Hanca jo namenjena drugemu in konec besedil*
Potem pa je odšel v gornjo sobo k Hanci, ki je prejokala že ves dan, ker oče je kričal nad njo že zjutraj, ko mu je povedal Klukež — kako in kaj . . .
«Ti, deklina,* ji je zagrozil, — «da mi več ne izpregovoriš ž njim, kaj te je zlomek obsedel, da se zagledaš v tega pritepenca, ki ga je privlekel graščak od bogve kod I . . .»
Zimahnii je z roko, ampak ne proti Hanci, ker prvič, jo je imel prerad, da bi položil nanjo roko in očividno mu je bilo hudi, da jo je moral karati.
Hanca pa, ki je vedela — kaj je ona očetu, se ni prestrašila njegovih besed in stopila je prav k njemu.
nad pisanjem sovražnega nam časopisja in v svoji sveti jezi je zložil napev našemu »Napreju". In ta napev je tako domač, tako preprost, da naravnost spominja na narodno našo pesem. Davorin Jenko je imel srečno roko. Ni ga iztrgal napeva iz zračnih višin, naravni nagon ga je privedel k pravemu viru: k narodni glasbi, v kateri je toliko srca, ljubezni, nežnosti, pa nič ponarejenosti in prisiljenosti. Kakor besede, tako je mahoma osvojil srca tudi napev, saj tudi on korenini v srcu, v mehkem slovenskem srcu.
Večerne sence.
Ko je bil Karol Klua še šenklavški kaplan, je bil že znan agitator. Njegova agitacija je šla dalje, nego je bilo ljubo višjim krogim. Vsled tega ga je odstavil škof Pogačar od šenklavškega kaplaastva in ga prestavil na Notranjsko. To se pravi: J in« Zlatoust mu je poslal dekret, naj gre na Notranjsko, Karol Klua pa je dejal dekret na palico in ostal v Ljubljani. Da bi pa ne trpel lakote, pre-skrbel mu je grof Hjhenvvart Raubarjev brneti • cijat
Ze takrat so vedeli rimski prelatje, kako velika socialna in politična moč tiči v izrabljevanju verskega čuta v politične svrhe.
Način izrabljevanja tega čuta pa je bil takrat temeljno različen od sedanjega. Takrat je prevladalo mnenje, da ustreza cerkvenim interesom leničib, da naj duhovnik stopa z nekako previdnostjo, z nekako rezervo v javnost. Nedotaknjen in v zaveso zakrit pa naj ostane vez misticizem, na katerem sloni danes rimsko katoliško veroizpovedanje. Zt-raditega se je duhovščini branilo, spuščati se predaleč v trušfi posvetnega življenja, v denarne in trgovske špekulacije.
V tem ozira se je vršil popoln preobrat pod umrlim papežem. Kardinal Rampolla in Leon XIII. sta se izrekla za načelo, da naj se verski čut izrablja v politične svrhe s polnim parom, brezobzirno in z vsemi sredstvi. Sedaj je padla tista zavesa, ki je poprej ločila duhovščino od ljudstva.
Duhovščina je šla iz cerkev na ulico, kaplani so začeli ustanavljati Marijine družbe, konsumna društva, posojilnice in hranilnice, mlekarne, društva za posle, za fante, za dekleta. Da te zanese zga-garstvo v znanost, ustanovile so se Leonove družbe, da se vpliva na tisk, je nastalo Pijevo društvo. Da se paralizira upliv sokolske ideje, ustanovili so Orla. — Med mase ljudstva pa se je vrgla parola, da mora biti krščansko-katoliško vse: ne samo naše versko in družinsko življenje, krščansko-katoliška mora biti vsa politika, šola, uprava, justica, trgovina, poljedelstvo, svila, riž, kava, sladkor in vžigalice. I a nastale so krščanske-socialne stranke. V pojmu ni si mogoče misliti večje antinomije kot so naše krščansko-socialae stranke.
Prvič niso krščanske.
Krščanstvo v prvotnem neizkaljenem pomenu je bilo verstvo, sedanje krščanstvo, kakor ga uči in
«Oče!»
Samo to je izrekla in Strle ni mogel več izustiti osorne besede.
«Ofie — jaz — ne morem! Jaz ga tako ljubim, že leto dni — odkar je prišel! Ia zdaj ga moram ljubiti, drugače bo — sramota —!»
•Kaka sramota?!» se je začudil oče in jo gledal naenkrat sočutno. Nikdar je še ni videl, da bi tako jokala in ga prosila ihte — in tisti tre-notek je bil brez lastne volje.
Hanca pi mu je padla okoli vratu in mu med solzami izpovedala svoj — greh . . .
Bled in nem se je vrnil v gostilniško sobo, zapovedal nekaj dekli in odšel po vasi.
Da se je pri Strletovih nekaj dogodilo, so opazili vsi, ker Strle je postal nekako molčeč in zamišljen, a Hance skoro ni bilo na dan.
Da bi bil vsemu vzrok grajšfiinski oskrbnik,-tega skoro niso verjeli; moralo se je dogoditi še kaj drugega, a k?j.
Cez mesec dni je Hanca izginila. Oče je dejal, da je odšla k bolni teti v mestu, ki nima nobenega svojih in da se kmalu zopet povrne. A preteklo je skoro šest mesecev, — miaula je zima, že* je zeianelo drevje, ko se je Hmca res vrnila.
Bila je nekako bolj bleda in otožna, a zato skoro lepša, in županov Ivan, ki jo je celo zimo tako kruto pogrešal, je počel zopet zahajati k Stri j-tovim, kfkor poprej.
Na jesen je bilo ob Korenovi krčmi, ob okrajni cesti dogotovljenlh dvoje hiš, Eia zidana, ki jo je
propagira naša duhovščina, je le veroizpovedanje. Prvotno krščanstvo je bilo jedro, svetovno naziranje, bilo je bistvo z globokim obsegom, sedanje je lupina, zunanjost, formula, oblika, pridobitveno in vladarsko sredstvo, špekulacija. Prvotno krščanstvo je bilo altrui^em, sedanje je egoizem. Ne vprašam te, kaj veruješ, ampak kako voliš. Še manj pa je stranka socialna.
Bitni a rk je rekel nekoč, da so poslanci pri tujih vladarjih podčastniki, ki se imajo na komando obrniti na desno ali levo. Prav tako vlogo igrajo katoliški škofje v rokah rimske kurije. Kaj riskira katoliški škof, ki se ne pokori slepo rimskim pre-laloru in ki misli, da pri vladanju lahko jemlje ozir na razmere v svoji škofiji, katerih v Rimu ali ne poznajo, ali poznati nočejo, videli smo pred par meseci pri nadškofu Dvorniku v Zidru. Ia kaj pa šele ljudstvo. To nima druge pravice, nego molčati in plačevati. Ni naprave pod božjim solncem, ki bi po svojem bivstvn boli izključevala vsako avtonomijo, vsako socialno preuredbo nego hierarhija rimsko-katoliške cerkve. Vsa na?a cerkvena avtonomija obstoji v ključarjih, katerih naloga je podpisa vati, račune katerih nikdar ne vidijo.
Ne smemo pa se čuditi, da je tako brezmejno izrablja vanje verskega čuta dalo stranki izvanredoo ekspanzivno moč in privlačno silo. Posebno tudi zaradi tega, ker je stranka vedela zase izrabiti gospodarsko vprašanje.
Vse svoboščine, na katerih se je razvila naia sedanja dražba, nam je dal liberalizem v šestem in sedmem deseti tju preteklega stoletja. — Odpravil je konkordat, uzakonil prostost tiska, dal nam temeljne državljanske pravice, četudi so za Slovana večinoma na papirju, uredil šolstvo in pospešil narodno gospodarstvo.
Liberalizem nam je dal tudi društveni zakon, dal nam ga je, ali za-e izrabiti ga ni znal. Ko je liberalizem okostenel v meščanskem okvirju, porabil je klerikalizem ugodni trenotek, šel z društvenim zakonom med mase ljudstva in napeljal vse toke gospodarskega gibanja na svoj mlin.
Na tem stališču smo danes. Kakor vsaka struja, se bo preživela tudi ta. In ko se ta struja preživi, čaka nas temeljiti preobrat v socialni evoluciji, veliko temeljitejši in dalekosežnejši, nego je bil svobodomiseln pojav v šestem desetletju preteklega stoletja. Uraževati je dejstvo, da je naše verstvo danes tako profanivirano, tako na ulico vrženo, da je v tem oziru vsak korak naprej nemogoč, nazaj pa neuspešen. Rimska kurija je danes v položaju vojskovodja, ki je vrgel vse moči, pešce, konjenico in ognjeništvo v prve bojne čete, in ki nima prav nobenih rezerv več, podobna je gospodarju, ki je izpraznil vse shrambe, posegel po vseh prihrankih, da je svojo mizo napolnil.
Mase ljudstva niso š<t toliko probujene, gospodarske stranke, katerih be prihodnjost, niso ia toliko organizirane, da bi mogel jutri nastati tisti preobrat, ki je neizogiben; vendar opaznjemo znake,
postavil župan in je imela biti notri pošta, druga bolj skromna — bodoča šola. V sredi je stala Strletova krčma, ki je bila videti sedaj tako revna poleg zidane, enonadstropne sosede, da je sklenil Strle popraviti tudi svojo hišo.
In tisto jesen se je tudi dogodilo, česar so vsi vaščani pričakovali: Hanca se je udala večnim pritiskom očeta in postala Ivanova •žena.
Preselila sta se v novo hišo in na zimo je prišla tudi prva ekspeditorica. Ampak mlada zakonca, kakor se je videlo, se nista bogve kako razumela.
Ivan je Hanco pač ljubil — prej kot dekle, a kmalu po poroki so culi nekoč vaščani v poštarjev! hiši divji hrup: Ivan je razgrajal in kiel ženo in še nekoga — pa zakaj — to se ni vedelo . . .
Na spomlad potem je prišel tudi učitelj in novo življenje se je pričelo v Zapolju.
Tretje leto potem, ko je rodila Hanca prvo dete — Ivana, je stari Strle umrl in zapustil hišo z vsem posestvom hčeri.
Medtem se je menda tudi med mladima zakoncema ljubezenska vez bolj utrdila, ker Ivan je pričel pridno gospodariti in je bil malega sinčka Ivana vesel, kakor malokateri oče.
Cez dve leti in pol mu je Hanca povila še deklico, ki sta jo krstila za Minko, ampak od takrat je bolehala vedno in leto pozneje so jo — pokopali. Lep je bil pogreb in med pogrebci se je pojavil tudi — Simen,  ki se je v teh par letih
I. priloga „Goren|cu" žtev. 25 z 1.1910.
ki ne kažejo na dolgo Življenje, tega čudnega konglomerata, ki te skriva pod pojmsko antinomijo krMansko-socialoih strank.
Ge se spomnimo, da ja kranjski deželni zbor takoj, ko se je sešel, sklenil najeti deset miljonov kron brez jasnih ciljev, brez finančnega načrta, samo «za kmeta«, mislimo nehote na bajke is tisoč in ena noč.
Tudi se vodstvo stranke zelo moti, če misli, da se ntrjnje moč stranke, če deželni odbor brez ozira na zakon, aauči posamezne mestne občine do krvi, če deželni šolski svet terorizira deželnega predsednika in s njegovo pomočjo uganja nezaslišan pretekcijonizera pri oddaji učiteljskih služb in se nizkotno maščuje nad raznimi učitelji.
Vsak lahkomiseln korak v narodnem gospodarstvu se maščuje in naj stori tak korak zasebnik ali deželni odbor, isto tako maščuje se vsako gašenj« zakona, naj je zagreši posameznik ali javna korpo-racija. Vsak tak sunek v javno moralo, je tudi sunek v strankine stebre, zapušča sled mržnje, ogorčenja ne i« v nasprotnih, ampak tudi v lastnih vrstah. Vsak nepotizem množi vrste disgustiranih, nezadovoljnih, razočaranih ljudi. Tista potratnost, tista vihravost, tisto pomanjkanje čuta za zakonitost, za dostojnost, za vse, kar je po pojmovanju nate družne dosedaj veljalo za dopustno in mogoče, vse te lastnosti, katere opaznjemo na delovanju •krščansko socialnih* strank, se pa našem mnenjn znaki za začetek konca ali vsaj — večerne sence.
Umetnost in književnost
Stanko Vraz.
Ob stoletnici njegovega rojstva.
Iz naroda za narod.
Vrazovo geslo.
V krogu Ilircev zavzema odlično mesto Stanko Vraz, po rodu štajerski Slovenec. Luč sveta je ogledal dne 30. julija 1. 1810. v bližini Ljutomera, iz katere je izšel tudi slavni slavist Miklošič; tudi Miklošičev naslednik, Vatroslav Jagič, je doma blizu Ljutomera, v brsnškem mesta Ljutomeru.
Stanko Vraz je dopisoval z mnogimi slovanskimi Učenjaki; pozneje je pisal v brezhibni češčini preglede o jugoslovanski književnostih za časopis češkega muzeja. Izpočetka je nanj posebno vplival mlajši, a zrelejši rojak Miklošič. Dr. Ljudevit Gaj ga je tako navdušil na ilirizem, da je Vraz L 1838. zapustil Gradec, kjer je doslej Študiral, in se stalno naselil v Zagrebu.
Slovencem je poklonil Vraz zbirko narodnih pesmi leta 1839.; te pesmi je nabral tirom slovenskega ozemlja in jih izdal kot prvo knjigo v novem pravopisu — v gajici; zložil je tudi daljšo slovensko pesem, v kateri proslavlja nadvojvoda Ivana, posebnega prijatelja in dobrotnika Štajerske.
silno postaral. Dolgo ga že niso videli vaščani, dksi je bila graščina komaj deset minut od vasi, ampak tisti dan je prišel.
In kaj je prišla potem v krčmi med njim in poštarjem Ivanom Žurajem, se ni zvedelo, videli so samo, kako sta se spoprijela in je zletel poštar skozi vrata, kot bi trenit
Potem ga zopet ni bile, da so ga vaščani že skoro pozabili.
Leta so minevala in poštarju io lasje osiveli, nič več ni bilo sledu o nekdanjem, razposajenem, županovem Ivanu; in tudi jih je bilo malo, ki hi se še spominjali njegovih mladostnih burk in dragih spletk, ki so se godile pri Strletu, ker tudi o njegovi hiši, pri Korenu ni bilo več sledu: kupil (e hišo pred par leti lesni trgovec Tome in jo pre-zidal, a sedanja lastnica, bivša njegova žena Ana jo je prodala zapoljskemu žnpann Drnulšku.
Starejši vaščani, -ki so še pomnili dogodke davnih dni, so pač še kako izpregovorili, ako je prišla mimo gosposka poštarjeva Minka ali njen brat Ivan, ki je bil popolna slika nekdanjega očeta — o njuni materi Hanci, katere grob se je komaj še poznal: zarjavel kriz je pričal, kjer počiva nekdanja, najlepša, zapoljska deklica, — a podrobneje o stvari niso govorili, ker poštar je bil obče priljubljen in spoštovan človek.
Celo grajski Simen, ki se je že malce sključil, je prihajal zopet pogosteje v vas, ker dobro se um je godilo pod novim gospodarjem — mlado gospo Ano, ki je prišla po tako čudnem naključju od bogvekod za posestnko tapoljake graščine.
Dalje prib.
Vraz je iskušal pridobiti za ilirsko idejo dr. Franceta Prešerna, kar se mu pa ni posrečilo. Sara je imel izpočetka težave s hrvaškim jezikom, a premagal jih je popolnoma in zlagal prelepe hrvaški pesmi najrazličnejšega sadržaja. Najbolj so se mu posrečile kratke, lirične pesmice, katere je izdal pod imenom «Djulabije». Kar se tiče pesniškega navdušenja in in pesniške plodovitosti, bi bil morda celo prekosil Preradoviča, ako bi se bil mogel popolnoma razviti, kajti bil je rojen pesnik? Zlasti v manjših pesmicah, v katerih proslavlja ljubezen in v katerih izraža hrepenenje po domovini, žalost nad njeno usodo in upanje na boljšo bodočnost, izvablja svoji liri najsrčnejše in iskrenejte glasove. Kakor zveni pri Čehu Jaromiru Erbenu, nabiralcu narodnih pesmi, iz njegovih pesmi pravi ljudski ton, tako tudi pri Stanku Vrazu, ki je prav tako kakor Erben žagal balade in satirične pesmi, razen tega je Vraz prevajal iz najrazličnejših jezikov. Vedno pa je ostal zvest svojemu geslu: is naroda za narod.
Ob stoletnici Vrazovega rojstva kličemo tudi mi Slovenci: večen ti spomin, ti idealni, plemeniti mož, ki si vse svoje nehanje io dejanje uravnal po zlatem reku, kojega beremo na koncu tvojih »Djulabij*.
«Svi narodi brača,*) svi su boaja čeda; na njih jedno nebo i jedan Bog gleda*.
♦) Bratje.
V ta tečaj se bodo sprejemali izključno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrst taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ah lovski čuvaji. Podelilo se bo obiskovalcem šesttedenskegs gozdarskega tečaja 8 podpor po 70 K in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 kron. Prošnje, ki se morajo vložiti najpozneje do 26. junija 1910 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubijsni, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. da je dopolnil 18. leto; 2. da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi; 8. ima doprinesti nravnostno pričevalo ; 4. od gospodarja (pri katerem je vslužbeo), izdano spričevala o dosedanji gozdarski ali lovski službi; 5. zdravuiško »pričevalo o sposobnosti za službovanje v goratih krajih, poslednje velja pa le sa one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski sli lovski službi; 6. potrjeno nbožno spričevalo v slučaju, da nameravajo prositi za podporo; 7. od vseh prosilcev brez isjerae se pa zahteva od c. kr. notsrja ali od občinskega urada poverjen revež, s katerim se zaveže prosilec, da se bo proživljal za dobo tečaja na lastne stroške. Sesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične s 18. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske paznike z 22. avgustom 1910 v Radovljci.
Bibantvo zakupnega okraja 21 (Cerklje), obsegajo česa Reko od izvira do Janezovega mlina t Gradu, Všico od izvira do Vasice in Pšato od izvira do Smartna, se bode dne 8. avgusta 1910 od 9. uri dopoldne v sobi št. 6 c. kr. okrajnega glavarstva v Kranj« potom javne dražbe v zakup oddalo za dobo od 1. septembra I. 1910 do 31. avgusta 1. 1920. Zakupni in dražbeni pogoji se za-morejo vpogledati vsak dan v navadnih urah pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
Gospodarski del.
Jnžnoitsjerska hranilnica ? Celju je izdala za 21. upravno leto tiskano letno poročilo, iz katerega posnemamo; celotnega denarnega prometa je bilo v letu 1909 4.654 954 K 20 vin.; stanje hranilnih vlog 31. decembra 1908 4,141.769 K 28 vin., med letom je nanovo vložilo 1093 strank 593.761 K 5 vin., doložilo pa k že stoječim vlogam 1822 strank 247 856 K 38 vin., dvignilo pa je 2920 strank 832.428 K 52 vin., stanje hranilnih vlog znaša torej 31. decembra 1909 4 310 539 K j 76 vin. Stanje hipotečnih posojil je znašalo 31. i decembra 1909 3,014 530 K 95 v, to jo 69 99% ' vseh hranilnih vleg. Celotno čisti dobiček znaša 38 765 K 26 v. V občnem zbora z dne 31. decembra 1909 so se dovolile med dr. sledeče podpore: Savinjski podružnici »Slovenskega planinskega društva* 1000 K, »Družbi sv. Cirila in Metoda* 500 K, šoli »Glasbene Matice* v Celju 300 K, | »Celjskemu Sokolu* 300 K, »Dijaški kuhinji* v . Cslju 400 K itd. v skupnem znesku 13 350 K. Iz čistega dobička is leta 1909 pa je upravni odbor dovolil v seji dne 28. aprila 1910 podpore v znesku 28.134 K 69 vin., med dr. »Dijaška kuhinji* v Coiju 1000 K, »Dijaškemudomu* v Celju 1000 K, Savinjski podružnici »Slovenskega planinskega društva* 2000 kron, šoii »Glasbene Matice* v Cilju 1900 K, obrambnemu skladu »Družbe sv. C rila in Metodo* 600 K iu podružnici »Družbe* v Celju 500 K, »Sokolskemu domu* v Gaberjih 500 kron itd.
Ali m ime peklsiati živini novo seno? Novo seno, ki se še ni spotilo ali v kupu po-vrelo, je težko prebavljivo, ker kvari prebavo, povzroča drisko, klanje i. t. d. Vsako novo seno se mora najpoprej spotiti v kupu in to traja kake 4 tedne; šele potem se sme polagati konjem v večji množini. Posebno pri senu, ki se poklada konjem, čeprav je isto staro, naj bo živinorejec vedno previden. Pa tudi poglavljeno in prašno ali drugače pokvarjeno seno naj se konjem nikoli ne poklada, kajti tako seno jim več škoduje kot pa koristi. Za konje je najboljše takšne seno, ki je rastlo na dobro oskrbovanih travnikih. Znano je tudi, da se konji, katerim se poklada preveč sena, radi potijo, pa tudi preveč trebušati postanejo. Srednje težkim konjem naj se ne poklada na dan več kakor 5—7 kg sena in ne nad 1 in pol do 2 kg rezanice.
Gnoffte ajdi! Malo je kmetovalcev, ki bi mislili nato, da je tudi ajdi treba gnojiti Mislijo si pač, ajda je postranski pridelek in se seje le zato, da ne ostane njiva prazna. To mnenje pa je, žal, napačno. Tudi ajda potrebuje gnoja, katerega pa ji najlažje dodamo v Obliki umetnih gnojil, superfosfata. S hlevskim gnojem se ajdi le malo pomaga, to posebno takrat če se ji gnoji tikoma pred setvijo, ker se gnoj tako hitro ne razkroji. Najboljše je tedaj, da se ji pognoji z rudninskim superfosfatom, katerega se rabi 25—30 kg na mernik posetve. To gnojilo je raztrositi tik pred setvijo (ne poprej) ter se potem podvleče. To gnojilo se dobi v Ljubljani pri kmet. družbi ali pa pri Agro-Merkur. Samoob-sebi je umevno, da se mora gnojilo takoj naročiti, ker se poznejšim naročilom težko pravočasno ustreže.
Tečsj sa gozdno in lovsko čuvaje v fla-dovljiel. Krsnjsko-primorsko gozdarsko društvo bo priredilo v mesecih julij-avgust 1910 v Radovljici sesttedenski tečaj za gozdne in entedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku.
Tedenski  solem v Kranja dno 20. lunijs
1910. let«. — Prignalo se je: 129 glav domače goveje živine, 26 glav bosanske goveje živine, 11 glav goveje živine hrvaške, 11 domačih telet, — hrvaških telet, 383 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerm 100 kg 36—40 K. Pšenica K 11—, proso K 7-—, rž K 8-, oves K 7—, ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K — za 50 kg.
Naročajte in širite naš list!
Gorenjci! Hajd v nedeljo, dne ::: 3. Julija v Ljubljano! :::
Tam se vrši
25letnica
naše prekoristne šolske družbe
SV. CIRILA IN METODA
ki je že toliko dobrega storila za vse obmejne Slovence.
Zvečer bo ondi tudi
velikanska veselica
pri kateri sodelujejo tudi izvenkranjske Slovenke.
Torej vsak, kdor more, naj pohiti ta dan v Ljubljano!
Dopisi.
Loške novice.
Iz Škofje Loke. Kdor se hoče prepričati o duševni revščini naših internacionalnih klerikalcev, ta naj, sko ima dovolj zdrav želodec, v roke vzame oni listič, ki ga njegovi izdajatelji po krivici imenujejo »Domoljub*; kajti ta listič živi preočitoo v nemoralni ljubezenski zvezi z našimi narodnimi so-vregi in ker hvali, priporoča in proslavlja njihovo s slovenskim denarjem še vedno dobro fundirano nemško šparkaso, povzdiguje celo njihovo gospodarsko moč v naši domovini, dočim svoje istorodne napredne brate Črti iz dna svoje črne duše, uničuje njihovo gospodarsko moč z doslednim oznanjanjem bojkota -proti njim in zavodom, katere oni upravljajo. Toliko budalosti in -zlobe pa se pod božjim solncem kmalu ne Čita nikjer oa kakem mestu, kakor pri nas na Slovenskem, eni dan, ko izide to 'klerikalno smetišče iz katoliške tiskarne. O tem smo se ponovno prepričali, ko smo p recitali v navedenem lističu i dne 16. t. m., št 24 na strani 384 oni glopi dopis iz našega mesta. Menda ga ni dostojnega človeka, ki bi ne bil z nami enakega mnenja, ako trdimo, da mora duševni oče tega dopisa biti najmanj toliko zabit, da sliši travo rasti.
Takih »sotrudnikov* kar privoščimo klerikalcem in jim čestitamo, da imajo v svojih krogih ljudi tako nizkega duševnega obzorja, ki se zadovoljujejo s tako «tečno» hrano. »Domoljubov* prismojeni dopisnik is Škofje Loke se peni od jeze, ker imata naša napredna časopisa »Gorenjec in «Narod» pogum povedati brez   ovinkov tudi  nekaterim duhovnikom iz našega okraja to, kar jim gre, ako ti uporabljajo svoj duhovniški poklic, vphv in moč za klerikalne politične namene. Mi nimamo, kakor naši politikujoči duhovniki na razpolago cerkev, priinic, spovednic in drugih verskih naprav, kjer se na rasne napade ne smemo braniti in kjer bi se po našem mnenju moralo govoriti prej vse drugo kakor o posvetni politiki. Imamo pa svoje časopisje, kakor ga imajo tudi klerikalci in v tem menda še smemo, dokler so še t veljavi v naši ljubi klerikalni Avstriji sedanje postave, braniti se aU pa kritikovati delovanje, četudi duhovščine,  ki pod krinko vere hoče v posvetnih rečeh imeti absolutno oblast nad nami. — Škofjeloški klerikalni dopisnik, ki mora res biti pravi zatelebanec, se v prvi vrsti zaletuje v tukajšajega hranilničnega tajnika Avgusta Nadila, češ, on je tisti grešni človek, ki je stalni dopisnik liberalnih listov. Ne ve mu pa nič takega očitati, kar bi ga ponižalo pred poštenimi ljudi, zato ga je degradiral, zavod, pri katerem službuje, prekrstil v »mestno liberalno posojilnico* in si vrhutega izmislil iofamno laž, da se je ženil ter dobil — korbico pri znani Blažeškovi mamici, ki bi spričo njene častitljive starosti lahko bila že njegova mati in najsi bi jo naš klerikalni dopisnik napravil za deset let mlajšo kakor je. Mi Blazeskovi mamici, kateri tudi zagotovljamo, da njen namišljeni ženin ne kuha nanjo nobeno »liberalno jezico* in da se ji njegovega »maščevanja* ni potreba prav nič bati — ne maramo nič škodovati na njenem ugledu, dasi ljudje različno tolmačijo prepogoste obiske izvestnih gospodov v črnih duhovniških suknjah, ki so njeno hišo včasih zapuščali šele ob 3. uri zjutraj. Toda toliko jo že smemo opozoriti na gorinavedeni »Domoljubov* dopis, naj ga pazno prečita, ako ga še ni in če čuti v sebi kaj poštenosti in značaja, ji blagohotno svetujemo naj iz svoje hiše vrže take ljudi, ki po klerikalnih časopisih izzivajo nas naprednjake, da bi naj zabavali ono radovedno javnost, ki komaj čaka izvedeti o raznih pikantnih zgodbicah iz duhovniškega intimnega življenja in ponočevanja v takem malem kraju, kakor je Stara Loka. Sedaj, ko je dovolila starološkim Čukom, da se smejo pod njeno streho shajati, bi bila za nas najugodnejša prilika za to. Vemo, da starološka Blažeškova mamica posebno ne mara za nas naprednjake. Vzlic temu pa pričakujem, da bo vsaj do onih njenih gostov, ki so naprednega mišljenja in ako ji je na tem, da si jih hoče ohraniti, imela toliko ozira, da bo temeljito pometla iz svojih prostorov one ljudi, ki se bodo podrobneje bavili z vsem, kar se je go dilo v njeni krščanski hiši. Kaplan Baloh je moder in previden mož, zato naj ga vpraša za svet Ne dvomimo, da ji bo ta svetoval drugače kakor mi. — Dopisnik nadalje pripoveduje, da tukajšnji aaprednjaki ne puste na miru klerikalnih G okov. Pri tem si ne moremo drugega misliti nego to, da naši somišljeniki grajajo obnašanje teh junakov, kakor smo jih grajali mi v časopisih. Ako se jim pa godi od naše strani kaka krivica, saj vedo, kje jim je iskati zadoščenja. Vendar naj »Domoljubov* dopisnik pride na dan s konkretnimi slučaji. Ako bo pobožni zavijalec resnice na pr. začel naštevati vse surovosti pomagačev pri kovaču, prav: ključavničarju Luznarju, menimo, da bo izdal svoje lastne pristaše in se pri tem docela blamiral. Kajti o Luznarju vemo vsi, da je klerikalec do kosti in mozga, dasi prave krščanske pobožnosti v njegovem srcu najbrž ne najdete in da so vsi njegovi pomočniki vpisani pri Čukih. »Domoljub* je torej mahnil po svojih somišljenikih, ako poroča, da se Luznarjevi »pomagači* odlikujejo v surovosti. Da je to resnica, verujemo seveda popolnoma. Ni zastonj radi tega toliko razsajal Tomažev Pepe v svoji gostilni na dan sv. Feliksa in Fortunata zvečer, ko je zbranim klerikalnim mogotcem razlagal svojo modrost in tako odločno zahteval, da se mora to v klerikalnih Ustih popraviti. Kajpak, da smo na to famozoo popravljanje radovedni; mi bomo, če treba, še nadalje govorili — Kar pa ne moremo umeti v »Domoljubovem* dopisu, je to, da spravlja v sklad Luznerjeve Čuke z »bledoličnim Ziherlovira fantkom*, Tega Ziherlovega »fantka* poznamo. Res je fant še mlad, vendar je z ozirom na svoja mlada leta že tako krepek in močen, da ga cela loška in prifarška Čukarija kmalu ne premore enakega. Naj bi ga torej le poskusil kak Čukec prijeti za brado, potem bi že zvedel, kako trda je pest tega izbornega sokolskega telovadca. Sicer smo mnenja, da Ziherl ne bo mazal svojih rok zato, ker je premiroljuben. A vprašali smo ga le, če je res, kar »Domoljubov* lažnik piše, da mu je, ko ga je tisti .neki" prijel za brado, takoj ko-rajža v hlače ušla in da se je takrat izgovarjal, da ni nanj mislil. Ziherl nam je odgovoril, da o tem nič ne ve. Pod častno besedo je izjavil, da se mu to ni primerilo, ker sploh ni prišel z nobenim Čukom v kako dotiko, da bi ga imel za kaj nahruliti. To bi pa bilo tudi pod njegovo sokolsko častjo. Ziherl nima toliko časa, da bi stal s predpasnikom vedno na pragu svoje prodajalne in čakal na klerikalne groše — kakor
trdi »Domoljub", ker ima drugega dela dovolj. Kar se tiče denarnega vprašanja, pa bi radi vedeli, če klerikalni trgovci in gostilničarji z vsemi klerikalnimi duhovniki in mežnarji vred sprejemajo denar od nas naprednjakov, ako smo jim kaj dolžni. Če jim s m rde naši denarji, potem naj bodo duhovniki prvi, ki bi naprednjake zastonj pokopavali in zastonj tudi izvrševali druga cerkvena opravila, ki jih morajo po konkordatu iz« vrševati. No, saj vemo, kako je velik ravno oni davek in one pristojbine, ki jih plačujemo duhovščini. — Brez vseh skrbi naj bo naš pobožni dopisnik, v kolikor se tiče obstoja našega Sokola. On gotovo ne bo nič plačal zanj. Dotičnega Sokola, ki je po mnenju dopisnika trgovski pomočnik in se je ravno izrazil, da bi naše sokolsko društvo kmalu nehalo delovati, ako bi staro-loški Jožek zadrgnil svoj mošnjiček — pa naj se nam imenuje. Imamo več trgovskih pomočnikov pri Sokolu, ne vemo, na katerega misli klerikalni dopisnik. Morda se spominja prifarški organist, kako je zadnjo nedeljo, ko je bila v Loki birma in je po birmi popival v Filaverjevi gostilni z marelmoharjevim sinom, mladim Planinom, kako je tega s komolcem žoknil, ko je nek trgovski pomočnik stopil v gostilno. Če ne misli morda tega ? Starološki Jožek je naš podstarosta Dolenc in on plačuje društvu iste prispevke, kakor je v pravilih določeno za vsakega člana. Nič več, nič manj. S prispevki enega člana pa gotovo ne more obstajati nobeno društvo. Tudi naš zadnji izlet na Kazino bode tega zavidljivega dopisnika. To naj ni bil še povedal, da so prifarški Čuki žvižgali Sokolom ko so ti korakali mimo Blateškove hiše, in kaj je ukrenil čukovski komandant, kaplan Baloh proti onim, ki so se tako nespodobno in nesramno obnašali. Mi smatram i za ta čin še vedno odgovornega samo kaplana Baloha, ker drugi, ki so v čukovski organizaciji šele novinci, ne vedo, kaj delajo. Baloh je starološko Čukarijo ustanovil, on je predstavitelj klerikalne stranke v Stari Loki, v čegar smislu deluje, klerikalna politična organizacija in agitacija je potemtakem v njegovih rokah in on naj bi bil pri vsem tem, kar njegovi politični pinčki delajo, še popolnoma nedolžen. Naj ga njegovi prijatelji in somišljeniki še stokrat izgovarjajo in njegov izredni talent občudujejo, to ga le še nič ne opravičuje. Sicer prav dobro poznamo Balohov talent, poznamo pa tudi njegovo oliko. — Naš sokolski izlet na Kazini pa je izpadel v našo popolno zadovoljnost. Vreme je bilo skrajno neugodno za javni nastop naših telovadcev. Čim se  je pa nebo nekoliko razvedrilo, so naši telovadci v danih razmerah storili svojo dolžnost, za kar jih moramo še tu pohvaliti. Dopisnik še sam sebe tolče po svojih lažnjivih ustih, ko pravi, da je na Kazini (vas Praprotno) ena sama hiša in nič ljudi, saj že dve vrstici za tem pa prizna, da so se ljudje, ko so gledali naše telovadce, ki so delali vratolomne vaje na drogu in bradlji, smejali, česar našemu neukemu kmetu ne moremo zameriti, saj je umevno, da kaj takega še ni videl in svoje občudovanje nad nekaj izrednim navadno izraža s tem, ako se nedolžno nasmeje. To se zgodi tudi takrat lahko, kadar kak kunšten kaplan kmetom kaj »pametnega" pripoveduje. — Postrv je na Kazini še dovolj, samo za klerikalce ne, ker jih baje — ne marajo. Tisti Selčan, ki je dejal: »Kaj bodo ti stari dedci, kar je mladih, fantov so pa tako vsi pri našem Orlu I" pa gotovo ni hodil učit se modrosti k prifarškemu kaplanu Balohu. Ta bi ga bil vsaj poučil, ako je res tako velik talent, da pri našem Sokolu dosedaj še ni nobenega penzijoniranca, ampak, da je pri Sokolu še več in bolj krepkih, mladih fantov kakor pri loški in prifarški Čukariji, od katerih pričakujemo, da vendar enkrat tudi v Loki javno nastopijo, da bomo videli, kaj so se v tem času navadili 1
II Škofje Loko. (Poziv.) Brezimnega dopisnika v »Domoljubu" št. 24 od 16. t. m., ki se v dopisu iz Škofje Loke dotika tudi moje malenkosti, s tem javno poživljam, naj pride s svojo barvo na dan, da bom vsaj vedel, s kakim nesramnim lažnikom in podlim obrekovalcem imam opravila. Tako brezznačajno človeče, ki se drzne o meni, ne da bi mu dal v to najmanšega povoda, napisati tako ostudno laž, zasluži, ne da bi ga samo za brado prijel, ampak vse drugačnih poštenih »prijemov". Tudi bi bilo za njega jako koristno, da bi mu še korenito premešal njegove možgane, ki pri njem gotovo niso v posebnem redu. Poživljam nesrameža, naj pride na dan tudi z imenom onega njegovega borilca, ki je baje stopil pred mene, kajti jaz ga ne le nisem nikoli videl pred svojimi očmi, ampak, dokler mi ga dopisnik ne imenuje, še poznam ga ne t
V Škofji Loki, dne 24. junija 1910.
Ivan Ziherl.
Iz Tuhinjske doline.
II.
Hudobni,Domoljub"mujihjenekaj priložil. Bravol Sami priznate, da je »Domoljub" hudoben, to je lastna izpoved tega lista, ker ga rabite kot hudobo, je tudi na mestu, da j si ga tako krstite. Saj Vam težko kdaj kaj resnič-' nega pade izpcd peresa, to pot ste izbrali res
pravo ime sami sebi ter dali javnosti priložnost soditi svojo lastno imenovanje in obsodbo laž-njivega »Domoljuba". Bolj primernega in resničnega priimka niste mogli nadeti svojemu »Domoljubu", kakor s tem, da ste mu sami dali plemstvo »hudobni".
Skrival je Engelman svoje bolečine pred svetom, samo svojemu dragemu prijatelju župniku Štruklju je v zanimivem pismu potožil, kako mu je hudo i. t. d. Tako zna pisati oni modri mazač iz Tuhinjske doline v »Domoljubu". Kdor je bral isti članek o moji malenkosti, mora pritrditi, da očka dopisa ni bil pri pravem »frštamentu", ampak se je zamaknil v tretje nebo. Najprej piše, da sem se potožil župniku, a pozneje pa piše in grozi s § 99 kazenskega zakonika. Kaj, to je moral biti jako imeniten potožilni list, da je bil v zvezi s § 99 ? ? Res sem pisal en list g. župn. Štruklju kot opomin, sedaj, ko je g. Štrukelj to pismo izrabil ali pa pustil izrabiti v javnosti, ga prosim radi odkrite poštenosti, naj v prvem »Gorenjcu" ali »Domoljubu" priobči dobesedno moj list, sicer ga moram jaz, katerega imam še k sreči prepisanega.
Kar se tiče Petričevega očka, moram izjaviti, da je to mož skozinskoz ter je, kakor sem že v zadnjem »Gorenjcu" pisal, zato prišel ob milost, ker ni hotel »kimati". Tako je sam župnik napravil Petričevega očka za odpadnika Štrukljo-vega, nikakor pa za odpadnika vere, katero mož mogoče bolj spoštuje, kakor pa marsikateri zgornjetuhinjski svetinar. Prisežem, da je bil po nedolžnem obdolžen, da bi namreč hodil k meni po nasvete.
Naši Tuhinjci so velikokrat v verskih zmotah ; misli, če se je zameril duhovniku, da se je zameril Bogu. To ni pravilno. Bog je in bo nezmotljiv — duhovni so pa ravno tako iz slabotnega mesa kakor mi drugi, ali pa mogoče še slabejši ? Zato se kaj radi zmotijo.
Kar se tiče konjederke (Štruklja in Malen-ška v »Gorenjcu"), to je oni recept dopisn karjev v »Domoljubu", pa na tem mestu javno izjavim, da nisem še nikoli pisal proti g. Malenšku, kar tudi ne bi rad v bodoče, dasiravno je on že mnogo čez mene pisaril, čeprav ne v svojem imenu, pa v drugem, izkazalo se je le, da bi bilo škoda časa in papirja tratiti napram takim kapacitetam. _
Iz Špitallča.
Vsemogočni Bog tam v svojem nebeškem kraljevstvu je neskončno potrpežljivi — Če pa kdo tega ne veruje, naj pride naš Špitalič posetit, tu izve vse, kaj in kako počenja dobre poznani župnik Tone Mezeg — to niso več špasi, to je vse kaj druzega. Minulo sredo je imel Mezeg kar tri obravnave pri kamniškem c. kr. okr. sodišču. Pri prvi so obirali race, katere ni župnik plačal, ampak njegov sosed, gostilničar Erzin. Pri drugi obravnavi je pa plačal župnik Mezeg 20 K za one gbrke zaušnice, katere on zna v zakristiji deliti. Pri tretji obravnavi hočemo malo bolj na pogovoru ostati. Kaj je bilo? Župnik Mezeg toži mežnarjevega hlapčka Jurčeta iz Špi-taliča, da je isti nekega dne pravil dvema posestnikoma, kako je videl župn. Mezga pri oknu v grašinski gostilni, ko je neki večer za mizo Boštjanovčevo mamo objemal, kuševal i. t. d. Jur se zagovarja ter trdi, da je res to vse govoril ampak ne, da bi to dogodbo (župnik — Boštja-novčeva mama) sam osebno videl, temveč da je on to izvedel po svojem gospodarju in gospodinji, katera sta resnično oba pri oknu gledala to zanimivo hopsasa komedijo-pantomino. Jurče je tožen radi obrekovanja, kar se nam pa zdi nepravilno, saj je vendar vse to gola resnica. Mogoče je bilo, da se je Jurče hotel malo poba-hati, pa je rekel: »jaz sem tudi videl", no to ni nobeno obrekovanje, kaj takega je le mala laž, katera ni prizadjala župniku nobene škode, za kar tudi Jurče kaznovan ne more biti. Ker ni bilo obeh posestnikov, katerim je Jurče pravil, k sodišču, je gosp. sodnik Vidic obravnavo prestavil. Kakšen bo izid te zanimive obravnave, hočemo prihodnjič poročati.
Kamniški gosp. dekan je imel preiskavo v Špitaliču. Porača se nam, da je g. dekan 20. t. m. župnika Mezga uradno vizi-tiral in tudi zaslišal več mož faranov, kateri so se britko pritoževali čez župnika in kuharico. Mogoče, da postane Mezeg vendar duh. svetnik.
Z Jesenic. Ustanovni občni zbor Jeseniške podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" se je vršil na Jesenicah v nedeljo, dne 29. maja 1910 kar najlepše. Češki »Spolek" je poslal delegata, revidenta Matejčka. Na shod so prihiteli tovariši iz vroče Primorske, solnčne Goriške, tužne Koroške, daljne Tirolske, zelene Štajerske in divne Kranjske. Shoda se je udeležil deželni poslanec g. Piber z jeseniškim župnikom in več drugih gospodov. Deželni poslanec g. dr. Vilfan je moral radi bolezni zapustiti zborovanje. — Shod je otvoril društveni predsednik Zoreč. Živahno aklamiran je toplo pozdravil češkega tovariša, g. poslanca, zastopnike ljubljanske in zi-danmoške podružnice ter vse navzoče. Ob krat-
»I. prlloja »Gorenjcu" If. 25 z I. 1910
kem je razložil veliki pomen nove podružnice v I bodo veljavni stanovskem in narodnem oziru. Rajon nove po-   se ne uitantv
družnice se raztezaj od inkl. Kanala do inkl Podnarta, obsegaj vse Koroško in Tirolsko. — Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Jos. Božič, asistent, Jesenice; podpredsednik: Ivan Suhadolnik, adj. juž žel. Beljak; odborniki: Kumar, Kunavcr, Peternelj, Rauter, Svetina in Veber; namestniki: Grošelj, Kelec in Koželj; pregledovalca računov: Berce in Lam-preht. — Predsednik Zoreč čestita novemu odboru in ga vspodbuja k vstrajnemu in marljivemu delovanju. Posebno gorke besede govori podružničnemu predsedniku tov. Božiču. Predsedstvo prevzame g. Božič, iskreno se zahvali za izvolitev, obetajoč, da bo storil vse, kar bo le mogoče, da bo naša stvar napredovala, naša pravica zmagala. Kako velik ugled uživa g. Božič med svojimi tovariši, pričajo živahne ovacije, ki mu jih je priredil shod. Čeh Matejček, navdušeno pozdravljen, prinaša pozdrave čeških tovarišev, katerega čilo življenje in gibanje med slovenskimi tovariši veseli nad vse. 16., 17. in 18. julija praznuje .Spolek" svojo desetletnico, a .Liga slovanskih železničarjev" ima svoj glavni shod. Na te slavnostne dni velike manifestacije slovanskih železničarjev vabi slovenske kolege, ki bodo prišli bratje med brate, tovariši med tovariše. Govori na to še o ciljih železniških organizacij in konča z nado, da se skoraj vidimo v kar največjem številu v zlati Pragi. — Deželni poslanec g. župnik Piber: Ko vas gledam zbrane v navdušenju in samozavesti, vam ne morem povedati, kako me veseli vaše društveno delovanje. Preveselo življenje se je začelo med slovanskimi železničarji sploh. Prihajajoč od železniškega shoda v Ljubljani, kjer sem čul toliko zanimivega, vam odkrito izjavljam, da je sveta dolžnost vseh, ki so v to poklicani, da se z vso močjo zavzamejo za naše slovenske železničarje. Nemška hidra steza svojo stotero glavo — po slovenski zemlji — po železnici sili med nas. Zato moramo stati vsi brez razlike na straži in čuvati, da na slovenskih tleh dobi kruha slovenski sin. G. poslanec omenja več zanimivih stvari, ki so pričale, da je dobil globok vpogled v miste-rij železniške stroke. Živahno odobravanje je pričalo, da je govoril vsem od srca. — Predsednik ljubljanske podružnice g. Planinšek in zidan-moške podružnice g. Vargazon se veselita nove podružnice in to s posebnim ozirom na to, da so ravno Jesenice ona točka na slovenski zemlji, po kateri tako hrepeni nemški moloh. Novi podružnici želita kar. največ uspeha. G. župnik Skubic navdušeno pozdravi shod in se radosti, da je narodnostna misel tudi med žel. uradni-štvom pognala tako globoke kali. Priporoča radikalnost, v vsakem oziru, možatost in odločnost povsod in vselej. A da se je ustanovila podružnica ravno na Jesenicah, to ga ša posebno veseli. Od podružnice pričakuje, da bo varovalo slovenski značaj kolodvora, da bo ščitila cen* tralo, vse, ki trpijo pod pritiskom tuje in sovražne nam invazije. — Tako jedrnatih in stvarnih govorov, kakor sta jih govorila gg. Piber in Skubic, je težko slišati še na kakem zborovanju. Splošno In burno pritrjevanje navzočih je pričalo, da so prelepe besede segale globoko v srce. — Vsem govornikom se je navdušeno zahvaljeval podružnični predsednik Božič. Ob koncu je govoril še društveni predsednik Zoreč. Mnogo zanimivega je povedal. Načrti osrednjega odbora, ki jih je društvo Že izvršilo in ki jih hoče razširiti, so tako važni, da hočemo o njih govoriti v kratkem posebej. Omenjal je posebno zvezo vseh slovenskih uradniških društev in pa zadružništvo. Ob 8. uri zvečer se je pričela prosta zabava, ki so jo posetili gostje iz Radovljice in z Jesenic. Godba .Izobraževalnega društva" je igrala precizno, kvartet ljubljanskih tovarišev je pel mojstrsko. Le težko smo se ločili ob uri razhoda, toda prepričani smo bili, da je bil to lep pomemben dan, Živahno razcvitajočemu in koristnemu društvu želimo mnogo uspeha. — Državni poslanec Hribar se je brzojavno opravičil. Na shod je prispelo mnogo brzojavk, posebno iz bratske Češke.
Opozarjano na Jutrišnjo slavnost petdesetletnice budnice ..Naprej"!
V Branju, dne 25. junija 1910.
Ii državnega zbora. V četrkovi seji je bil odklonjen predlog češkega agrarca Stanjeka, naj država dovoli češkim šolam društva ,Komensky" 20.000 K podpore z 208 proti 204 glasovom.Med Čehi vlada veliko ogorčenje nad slovanskimi poslanci, ker niso priiil k glasovanju.
V aoolalao - političnem odseka se je v četrtek razpravljalo o zakonu proti pijančevanju. Ner*š ko-nacionalnemu poslancu S16 111 u se je pa zdelo umestno, nastopiti proti zakonu z obstruk-cijo, ker je m nda po njegovem mnenju pijančevanje nemikc-nacionalen privileg.
Slovessko vseučilišče. Dunaj, 22. junija. V četrtek se je Bienurth pogajal z jugoslovanskimi poslanci radi italijanskega in slovenskega vseučilišča. •Slovanski Enoti» so Jugoslovani naznanili sledeče takteve: 1. Izpiti na zagrebškem vseučilišču naj
tndi za avstrijske dežele. 2. Dokler ustanovi slov. vseučilišče v Ljubljani, naj se ustanove stolice za slovenske docente na vseučilišč h v Pragi sli Krakovu. 3. Vlada naj poda obvezno izjavo, kdaj se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani.
* Radi ItilljMiko fakultete so imeli italijanski liberalci v sredo sejo, na kateri je poročal poslanec Pitacco, da je v državnem zboru zavzel stališče proti vsaki rešitvi, ki ne bi prinesla vseučilišča Trstu. Vodstvo liberalne stranke je odobrilo to stališče.
* Pri otvoritvi ogrskega parlamenta v četrtek je bilo zelo živahno. Starostni predsednik je bil slučajno Mi darasz, ki pripada Justhovi stranki. Khuenu vendar ne pride vse na misel; lahko bi bil tudi on kandidiral v kakšnem okraju to ali ono mumijo, pa bi se bila otvoritev parlamenta izvršila v njegovem zmislu. Tako jo je pa stari Madarasz zasukal po svoje in pozdravil »tiste poslance, ki jih je poslala v državni zbor nepopačena volja naroda (narod na Ogrskem sploh nima volilne pravice !) in grajal vlado, ki je pri volitvah postopala nepostavno*. Razume se, da je ta govor silno razburil člane vladne stranke.
* Radi gallike volilne reforme zs deželni zbor imajo v Lvovu posvetovanje, na katero sta prišla tudi bivši minister za Galicijo, dr. vitez K o-rytow«ki in podpredsednik državnega zbora, dr. Vitez S t a r z i □ » k i.
* V botanikom sabora je poslanec dr. Srsk c vložil predlog, da se voli kontrolni odsek, ki bo nadzoroval porabo svot, dovoljenih po proračunu. Civilni adlatus baron Benko je izjavil, da ne ugovarja. Nato je bil predlog sprejet. Vanj so izvoljeni 4 Srbi, 3 mohamedanci in 3 katoličani.
* Oh bosensk moji je srbski finančni itražnik Miloš S a v 1 j e v i č ustrelil nekega Polet ca. Posameznosti še niso znane.
Godovi prihodnjega tedna:
25. Janez in Pavel, Markomir; 27. Hema, Vigilij, Ladislav; 28. Leon, Irenej, Lukomira, Ve-lebit, Zorana; 29. Peter in Pavel, Peroslav; 30. Spomin na sv. Pavla, Oton, Gojslava; 1. julija. Teobald, Julij, Bogoslav, Gorka; 2. Obisk Mar. Dev., Volkomir, Metodij.
Vabilo na naročbo. Z današnjo številko končamo prvo polletje tega leta. Ker Je nekaterim potekla naročnina, zato prosimo dotlene, da Jo obnove čimpreje, da se Jim pošiljanje lista ne prekine. Ne moremo si kaj, da ne bi vnovič poživljali, naj somišljeniki pridno aaitirajo za »Gorenjca", saj se pošteno trudimo, da nudimo svojim čltateljem, kolikor je v naših močen. Zatorej, Gorenjci, naročajte In razširjajte svoj listi
Novičar.
Drago aomeičaas uljudno vabimo, da se v obilnem številu udeleže slavnosti. Obenem jih prosimo, da ta dan okrase svoje hiše s slovenskimi trobojneami. Kranj naj pokate, da zna ceniti svoje odlične rojake, da ve uvaževati može. kakor je naš častiti starina Davor n Jenko, ki je proslavil svoje ime z nebrojnimi skladbami, zlasti pa s svojo nesmrtno budnico »Naprej, zastava Slave!* Čast, priznanje in slava takemu možu t Slavnosti se udeleži kakor je obljubil, g. Davorin Jenko osebno. Dragi Davor.no, bodi nam jutri dobrodošel, pomudi se nekaj trenolkov med nami, pa se prepričaj, da smo tebe vredni 1
Proslava petdesetletnice «Nspre|s» in šolska mladina. Jutri, dne 26. L m. ob 11. uri dopoldne se vrši v proslavo petdesetletnice naše budnice »Naprej*, zastava Slave 1» telovadnici c. kr. Franca Jožefa gimnaziji v Kranju predavanje s petjem. Vspored te slavnosti, ki je namenjena ljudsko šolski in gimnazijski mladini, i» tak; 1. Davorin Jeusko: »Tiha luna*. Poje gim. moški zbor. 2. Predavanje. 3. Davorin Jenko; »Naproj, zastava Slave 1» Poje deški in dekliški zbor ljudske iole. 4. Jak. Aljaž: »Zaostali ptič.*. Poje gim. moški zbor.
Ns grob Simona Janka; pevca našega »Napreja*, položi jutri dopoldne ob pol 12. uri odposlanstvo Gorenjske sokolske župe v Kranju spominski venec Tudi bo grob ves dan slavnostno razsvetljen.
Gorenjska iapa s sedežem v Kranju. V nedeljo. 26. rožnika 1910 se vrši ob 4. uri popoldne v Kranju na vrtu g. Mayjeve v proslavo petdesetletnice naše narodne himne »Naprej, zastava Slave 1" vrtna veselica s sledečim sporedom; 1. Salonski orkester, 2. »Rojakom". Davorin Jenko. Moški zbor. 3. Predavanje. 4. »Naprej, zastave slave 1" 5. Salonski orkester. 6. .Log za logom." St. Premeri Mešan zbor. 7. .Tiha luna". D. Jenko, besede S. Jenka. Mešan zbor.
8. „Ustaj rajo".   Davorin Jenko. Moški zbor.
9. Salonski orkester. Prosta zabava. Iz posebne prijaznosti sodelujeta čitalniški mešani in moški zbor ter slavni orkester „Sloga". Vstopnina 50 vinarjev za osebo. Preplačila se na korist izobraževalnemu odseku župe na j hvaležne je sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
župno predsedstvo. — V slučaju neugodnega vremena se vrši jutrišnja veselica v proslavo peddesetletnice ,,Napreja" v notranjih prostorih gostilne gospe M. Mayr.
Pri jntriiolf ilaraoitl nastopi orkester »Sloga*, ki se je pretvoril v salonski orkester »Sloga*. Svirale se bodo najnovejše skladbe. V tem orkestru sodelujejo izvrstne mlade moči, ki se iz same ljubezni do glasbe žrtvujejo za stvar. Kakor čujemo, bo letošnje poletje še parkrat nastopil.
Oklle. Podpisano predsedstvo pozivlje tem potom p. n. hišne posestnike, da razobesijo v nedeljo, dne 26. t. m. v proslavo pedesetletnice .Napreja" zastave (samoslovenske), da na ta način dostojno sprejmemo skladatelja. Na zdart Predsedstvo Gorenjske sokolske župe.
Bratje Sokoli! Jutrišnje petdesetletnice .Napreja" se udeležite polnoštevilno v kroju.
Sankcioniran deželni zakon. Cesar je sankcioniral zakonski načrt o oprostitvi doklad na osebno dohodnino, ki je bil sprejet lansko leto dne 28. decembra v kranjskem deželnem zboru.
Zakon o volilni dolžaostl Je potrjen. Gissr je potrdil v deželnem zboru kranjskem sprejeti zakon, da se mora vsak volilec udeležiti volitev v državni zbor in deželni zbor. Kdor bi se volitve neopravičeno ne udeležil, bo primerno kaznovan. Za kurijo veleposestnikov ne velja volilna dolžnost.
Važna zmaga v Borovljah ns Koroškem Minulo nedeljo se je vršil občni zbor konsuranega društva v Borovljah, kjer so dosedaj gospodovali netnškutarji. Slovenci so se združili s soc. demokrati in res je zmagala ta kompromisna lista z vsemi kandidati. Nemci so ostali za kakih 150 glasov v manjšini. Načelnikom je izvoljen vrl narodnjak Peter Mišic, blagajnikom tudi Slovenec Miha Turk. Sprejel se je dalje tudi predlog g. Miha Turka, naj se firma registrira tudi v s loven s kem jeziku in naj se pravila napravijo dvojezična. Tako je prav, le vrlo naprej, bratje Korošci 1
Produkcija gojencev ..Glasbenešole v Kranju" se vrši v šolskih prostorih dne 28. junija t. 1. ob pol 6. uri pod vodstvom glasbenega učitelja g. Z. Polaška. 1. Narodne pesmi: a) ..Ptički pojejo," b) ..Regiment po cesti gre," c) „Danes je taisti dan," č) „En hribček bom kupil," d) ..Potrkan ples". Na gosli igra gojenec Ferd. Janša. 2. Narodne pesmi: a) ..Solnce že doli gre,"
b) „Pojte, pojte drobne ptičke," c) Jaz sem Kranjčičev Jurij". Na gosli igra gojenec Ivan Kern. 3. Narodne pesmi: a) „Pridi Goren'cla
c) ..Nikdar na svetu lepšega ni", c) „Na planinah solnce sije". Na gosli igra gojenec Stan. Završnik. 4. Vermeire :Berceuse za gosli, igra gojenec Marijan Globočnik. 5. Zuschneid: Kompozicija za klavir, igra gojenec Ign. Šilar.
6. Narodna pesem: »Delaj, delaj, dekle pušelcl" Na gosli igra gojenec Prane Krenner.
7. Canschals: Mazurka za klavir, igra gojenks Nadina Pire. 8. Sitt: Gavotta za gosli, igra gojenec Leop. Vidic. 9. Seitz: Koncert šolarjev za gosli. Igra gospica Ivanka Omersa. 10.David: „Ruska" za gosli, igra gojenec Stanisl. Štempi-har. U. Zuschneid: „Tri otroške pesmi" za klavir, igra gojenec Ivo Štempihar. 12. Laub: S e-renada za gosli. Igra gospica Kati Florian. Vse slovenske narodne pesmi, katere igrajo gojenci pri tej produkciji, je priredil za gosli in klavir g. Ž. Polašek.
Koncert, kakor že omenjeno, priredi tambu-raško društvo .Strel" iz Borovelj na Koroškem na vrtu gostilne M Mayrjeve. To društvo bo svi-ralo drugi dan v Ljubljani pri jubilejni slavnosti Ciril Metodove družbe v koroškem paviljonu* Koncert torej prirede pri nas v Kranju vprvič zatirani koroški bratje, zategadel je dolžnost vsakega narodnega in naprednega Kranjca, da po-seti ta večer.
Na naslov »Slovenskega Naroda*. 01 1. jo* lija dalje bo izhajal »Slovenski Narod* dvakrat ns dan. Naprošeni imo objaviti do uprave »Slovenskega Naroda* prošnjo, naj bi se večerni Ust odpošiljal z popoldanskim vlakom na Gorenjsko, tako da ga bero lahko po Gorenjskem se zvečer. To bo tudi dobra reklama za jutranji list. Ker vendar ne kaže, da bi dobivali zjutraj kar dva lista naenkrat Marsikdo si bo premislil, prodno naroči še jutranjo izdajo. Naj bi ss to .orej n vštevalo. Več naročnikov.
Kranjska podrnlaiea »Slov. plan. društva* priredi v sredo, 29. L m. na praznik sv. Petra in Pavla celodneven izlet iz Krsnjs čres Otoče-Do-bravo-Kamnogorico-Bled-Vintgar na Selo polog Žirovnice. Odhod z vlakom ob 7 66 uri zjutraj is Kranja do O toč, odkoder se nadaljni izlet vri peš. — Skupno kosilo bode v gostoljubni in dobro-znani gostilni pri Jdgltču na Selo. Prijatelji pl&oin-stva in lepe narave, dobro dothl
Umrla je v Kranju v visoki starosti gospa Jo-sipina Bibič, posestnics. — V Medvodah je umrla znani Pečarjevi rodbini nadebudna hčerka Rada. —- Na Bledu je preminula bivša posestnics znanega hotela Petrsn, gospa Ivana Klinar, rojena Kite, stara 73 let — N. v m. p.t
Izšle so krasne razglednice povodom 50 letnice slovenske budnice ..Naprej!" s slikama skladatelja Davorina in pesnika Simona Jenka.
Drairve m varstvo otrok to oskrbo Blodilo §• sodni okraj Kras) ims v poadeljek, dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v todaem poslopju v Kranja, sobo It. 8., izvanredni občni zbor, ker na 20. t m. sklissni izvanredni občni zbor zaradi pre-pičlo udeležbe ni bil sklepčen. Na dnevnem redu je pogovor o izpremembi nekaterih točk društvenih pravil in posvetovanje o pristopu društva k deželni zvezi društev za varstvo otrok in oskrbo mladine. Ta izvanredni občni zbor je sklepčen v smislu § 13. društven h pravil ob vsakem številu udeležencev. K obilni udeležbi uljudoo vabi odbor.
Telovadno draitvo »Sokol* v Skofji Loki vabi vse svoje člane in prijatelje sokolstva k obilni udeležbi k sletu, ki ga priredi dne 29. junija L 1. v Srednjovas pri Poljaosh. Odhod bratov Sokolov iz Škofje Loke točno ob 12 uri opoldne. V Poljanah kratek odmor, na kar se odkoraka v Srednjovas, kjer se bode vršila ob pol 4 uri javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava v gostilni Ignacija Ci-deža po domače «pri Anžonovru*. Vsak bode pri očetu Anžonovcu, naj si bode glede dobre kapljice kakor tudi kuhinje, najboljše postrežen. Ne zabite torej na sv. Petra in Pavla se v največjem številu udeležiti izleta. V nedeljo dne 26. t. m. priredi gorenje društvo popol. pešizlet v Kranj, da se udeleži proslave 50 letnice naše narodne himne »Naprej, zastava slave.» Nazdarl Odbor.
Il Biinleo pod 8?. Joiton. Tudi pri nas so se končale ta mesec občinske volitve. Kako se je naš župnik Pokorn z svojimi podrepniki trudil za zmago, pa bilo je zastonj. Ampak kako so bili ti ljudje »kunštni", se more malo povedati. Nobeden ni hotel priti volilnih listov pogledat, raz uri g. duhovnika pri Sv. Joštu. Potem so bili pa tako tihi, da se še nobeden zmenil ni za volitev, češ, saj se nobeden nič ne briga; ali zadnje dni so pa šli župnik in njegovi podrepniki čez drn in strn in volilce nagovarjali na njih stran. Pa nekaj volilcev je rajši doma ostalo, kakor pa da bi volili na njih stran in tako smo zmagali v II. in III. razredu. Zmagali bi bili mi tudi v prvem, ako bi pri nekaterih volileih ne bile kiklje gospodar, ki niso pustile svojih mož na volišče, kar je gotovo sramota za take može. Pa jim je Še vseeno trda predla, da sta mogla Andrej Sink in Jože Udir iz Spod. Besnice vsaki po dvakrat sama sebe voliti, da sta prišla v prvem razredu v odbor. Pri volitvi župana, dne 2. t. m. je starejši odbornik Urban Starman, ključar in član izobraževalnega društva, zahteval, da se mora voliti od spodaj navzgor, zato je g. c. kr. okrajni glavar rekel: •Naj se pa enkrat voli po turško 1", kar se mu je tudi ugodilo. Vseeno pa je bila zmaga naša, in je bil izvoljen prejšni župan in tudi vsi trije naši svetovalci. Omeniti nam je še, kako so jo naš župnik in njegovi podrepniki pogruntali, namreč, ker so imeli samo štiri može v odboru, so šli in pregovarjali občinskega odbornika Franca Knifica, ki je naš pristaš in ki je tudi predsednik kraj. šolskega sveta, da naj ž njimi voli, češ, tebe bomo za župana volili. Ti pa voli sam sebe in pregovori še svojega svaka, da bo tudi tebe volil in tako bo župan na naši strani. Ali naši pristaši so trdni značaji in nikakšni omahljiva, ker so bili od naše strani izvoljeni, so tudi z nami volili. Čast jim I Tako smo popolnoma zmagali, podrepniki pa so ostali na cedilu in tako zapustili z dolgimi nosovi volišče.
Slovensko bralno društvo v teletnlkih obhaja letos 25!etnico svojega obstoja. V ta namen priredi društvo dne 24. julija t. 1. večjo Javnost, za katero se že vrše priprave, da se ta društveni jubilej čim lepše proslavi. Prosimo tem potom bratska dtištva, posebno bližnja, da se pri svojih prireditvah ozirajo na to. Obenem vabimo te danes, da se narodna društva katerim je le mogoče te slavnosti udeleže po svojih zastopnikih. — Pt trebno je da se tudi napredna, — posebno krajevno bližje stoječa društva in nj h posamezni člani medsebojno bolj spoznajo in v svrho uspešnega dela, tudi tesneje združijo. In ravno ob takih prilikah kakor je ta prireditev našega društva, se to najlažje doseže. Obenem se tu znova navdušimo, in pridobimo novega poguma za vztrajno društveno delo. Pokažimo ta dan, da nas vse veže ves bratstva in solidarnosti na podlagi dela za izobrazbo naroda. — Natančnsji spored slavnosti se t kratkem objavi. Danes naznanjamo le, da pri slavnosti sodeluje slavna godba c. in kr. pcšpolka št. 47 is Gorice. Torej dne 24. julija na svidenje v 2eleznikih. Odbor.
Bovisor ? Zgornletohiniiki hraoilalol ln posojilo iei Dne 15. t. m. proti večeru je prišel v Tuhinj zvez. revizor O. nadzorovat našo hranil, in posoj. Mogoče je pa tudi, da je ta revizija bila samo obisk gosp. župnika Štruklja? Ker takoj drugi dan zjutraj se je g. revizor odpeljal proti Kamniku. Mož, kateri je bil delj časa pri posojilnici, pripoveduje, da je tak mali čas nemogoče pregledati računov in knjig, drugače ne, če je imel gosp. revizor seboj zlato vago, katera sama pove, jeli pravilno ali ne. — Sedaj ima g. žup. Štrukelj besedo.
Družba sv. Cirila In Motoda opozarja vse one, ki se želijo udelež ti obrambnega tečaja, naj se prej ko mogoče priglase. Tečaj se vrši, kakor Že znane, po paragrafu 2, zato naj se vsak prijavi pravočasno, da se mu more poslati izkaznica. Te«
čaj bo velika vsžaosti za oadalnje obrambno delo. Prvotno se je sklonilo, ds se vrši tečaj 1. in 2. malega srpana, radi nedostajaaja časa, pa se omeji tečaj na en dan, namreč ns 2. malega srpana.
Pfomossba vosooga roda vlaka it. 2559 ■a progi KrsoJ frlio. Oi 1. julija t. 1. vozi me-šanec št. 2559 na progi Kranj-Tržič po sledečem voznem redu: Kranj odhod ob 7. uri 35 minut zvečer, Naklo odhod ob 7. uri 50 minut zvečer. Duplje odhod ob 8. nri 4 minut zvečer, Kr.že odhod ob 8. uri 14 minut zvečer, Tržič prihod ob 8. uri 22 minut zvečer. Istočasno se razveljavi vozni red vlaka št. 2559.
Oroiaova koda na Oral prsti se bo otvorila dne 24. junija. Koča je s vsem potrebnim dobro preskrbljena. Kakor znano, slovi Črna prst radi iz-rodno lepe, bogate in redke fl >re. Ra<gled je krasen in obširen, dostop z Boh. Bistrice in iz Soške doline lahek.
Treičilo je v četrtek zvečer v kozolec p. d. Levčev v Šenčurju. Strela je oplazila očeta Levčevega, ki je bil pri priči mrtev, ostale tri pomagače so srečno zribali.
Nsčloveika mat1. Poročali smo že, kako neusmiljeno kruto je ravnala žena tukajšnjega krojača P. s svojo lastno hčerko. V četrtek je stala ta nečloveška mati pred tukajšnjo sodnijo, kjer je dobila 10 dni zapora.
Zadnja številka .Domoljuba" pripoveduje svojim vernim ovčicam. da se gradi v Predosljih društveni dom, ki baje bode liberalce. Resnici na ljubo bodi povedano, da v Predosljih sploh ni nobenih liberalcev. Pač pa bodi pribito, da je bil temelj tega doma krščen — s krvjo. Razbo-riti težaki so se tolkli kar s sekirami. Brat je udaril s sekiro brata. Pač katoliška vzgoja!
Prva alovanska tovarna igralnih kart se je ustanovila v Ljubljani. Ta redka koncesija se je podelila Slovencu g. Franu Čebokliju. Upati je, da bo to novo podjetje uspešno delovalo.
Najdeno. Denarnica z manjšim zneskom denarja se je našla na kolodvoru v Kranju Irgubitelj iste naj se pismeno obrne na g. Vinka Engelmana, Šmartno v Tuhia;u z natančnim popisom, na kar se mu vrne.
Čitateljem Ljudske knjižnice «Narodne Čitalnice T Kranju. Odbor »Narodne čitalnice* v Kranju je 'prejel v svoji seji sledeči »Poslovnik Ljudske knjižnice v Kranju*. 1.) Knj ge iz »Ljudske knjižnice* si vsakdo lahko izposoji)je in sicer član »Narodne čitalnice* brezplačno, nečlan pa proti pristojbini 40 vinarjev. 2.) Več kakor tri knjige naenkrat ni dovoljeno izposojevati. Knjige se izposojujejo le za štirinajst dni; kdor pa obdrži knjigo brez dovoljenja dalje nego 14 dni, plača, dokler ne poteče en mesce od izpisodbe 10 v kazni, za vsak nadaljni mesec pa po 2 0 v; če pa kdo knjig vkljub opominom 3 mesec ne vrne, izgubi za vselej pravico do izposodbe ter se kojige od njega sodnijsko iztirjajo. 4) K d r si hoče ksjige iiposodit:, nsj se og asi v to določenih urah pri knjižničarju. 5) Knj ge svojedobno dalje izposojevati ni dovoljeno, ker se knjižničar na to ne sme ozirati in je dolžan knjge — kakor tudi odškodnino za morebitne peškodbe istih od dotičoika zahtevati, na čigar ime so vpisane. 6) Vsak čita-telj je dolžan vrniti izposojene knj ge redno in v Ukem stanu, v kakršnem si jih je izposodil, to pa kojižn carju osebno, ker ne zadostuje, da se jih pusti na mizi ležati, kajti tako se lahko izgubijo. 7.) Knjige se ne izposojujejo takim, ki še niso izposojenih vrnili. 8) Knjižničar mora koncem vsakega meseca zahtevati knj<ge od dotičoih, kateri imajo knjige izposojene čez določeni rok, pismeno ali pa potom služkinje na njihove stroške. 4) Knjiz-i ičar je dolžan brez ozira strogo se držati tega reda.
Vino aa veliki Ciril Metodovi veiollol bo zastopano iz vseh slovenskih goric. Pripeljejo ga Slovenke iz Ptuja, Oorice, Krškega, posebno mnogo pa požrtvovalne Novomeščanke. Žeje torej ne bo treba trpeti. Darovalke bodo prodajale vsaka svoje vino v lastnih šotorih, tudi na kozarce. Vendar pa se rodoljubi že danes prosijo, naj se ne zbirajo le okrog svojih domaČih šotorov, temveč naj počaste tudi marljive C. M. prijateljice po drugih šotorih, njim v po-češčenje, sebi v veselje.
Jfaroč/ s/
ku^ars^o knjigo, da se ne le naučiš Peka tete pravilno kuhati, tenjveč da tudi izveš, na kolibo različnih načinov se dajo pripravljati, pošlje ti Jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v JI.
Jjistrtci. 72 3-1
S tremi j sobami, kuhinjo in (podstrešno sobo so odda s 1. avgustom. 1.1. v najem.
Več pove upravništvo .Gorenjca".
Loterijska srečka dno 18. junija 1.1. Trst    55   44   53   26 74
Zflpomnl, ne zabl: Bolan aH zdrav, Le .FLORIAN" rabi, Želodcu bo pravi
je krepčilo želodca.
potrebno v vsaki skrbni hlSil
t.lrdska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. -   • 4-80.
Naslov za naročila: .FLORI AN", Ljubljana.
Postavno varovano.
155 2-1
mlado in cuetoče, zčrauo m ueselo
nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mara mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umiuanju b slabim milom. — Pri porabi
ovega
se uopuje roke ln doaeže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
1215
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
§§  Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva Ollca ŠteV. 2 Rezervni fond K 400.000.
Podrnšnlce v Spljeto, Celovca, Trstu in ;Sara)eva.
1
2 O
i      3    78 62-16
Knpnje in prodala srečke in vrednostne papirje vseli vrst po dnevnem knrzn.
M Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun H   ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
1......_ _____
EJltrlJlliliiiMll^
Nc 20O/1O.
bi
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tržiču so po prošnji lastnika Janeza Zupana, posestnika v Križih štev. 6 naprodaj
j30 j olvxxx dražbi
sledeše nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavi jene izklicne cene in sicer:
1. parcela št. 204 k. o. Križ, ki meri 31 arov 40 m2 za 1000 kron 3. parcela št. 226 k. o. Irfž, ki meri 39 arov 28 m2 za 1400 kron 3. parcela št. 287/1 k. o. Križ, ki meri 1 ha 30 arov 9 m2 za 4000 kron.
Dražba se bo vršila dne 6. julija ob 9. ari dopoldne v Križih, prlčenil na njivi paro. it 287/1 nasproti železniške postajo Krilo.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču.
C kr. okrajno sodišče v Kranju '
oooooooooooooooodooooo   /cof    iovam_ko znamks
prtporocujema kofpr/znBffO
Z/ pridatek # _f  za kavo I
dne 24. junija 1910.
158 1
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjeve   -r»» 24-14 prsne karamele
m tremi jelkami mm   H x*        €1 ® nos
s kašelj s
hripavost,   zaslizenost, katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržiču.
Zahvala.
Odbor Dijaške kuhinje v Kranju se zahvaljuje p. t. gg. tukajšnjim trgovcem za izdatno vsoto 430 K, katero so darovali mesto novoletnih daril in g. Janko Sajovicu, ki mu je izročil omenjeni znesek.
Z
A
Zlate svetinje: Berite, Pariz, \\m itd.
Najboljše kosmetično
ZObOčlstlino sredstvo
JCiKoli Vrt!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd«-lilij ino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. Tesin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami Ltd.
55 40-20
G. Tonnies
v Ljubljani S?
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vso stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Otvoritev trgovine.
Slan. občinstvu uljudno naznanim, da bom preozel
s 1. julijem 1.1. prostore tordke R. & E. Rooss nasl. o KRHHJU hiš. šteii. 28
ti najem In tam otuoril
trgooino z mešanim blagom.
Ker sem tudi podružnico založil z najboljilm blagom In ker se bodlem oedno potrudil, sfaoifi najnižje cene, nadalje odjemalce dobro In točno po-strefil, prosim za enako zaupanje In naklonjenost kakor dosedaj o moji glaunl trgovini.
F. Dolenz
uelefrgoulna ~ Kranj.
Hranilne vloge ■e obrestujejo po 6 odstotkov. Izdaja hranilnih mmm.	JW5tr. hranilna, Kreditna in stavbena družba reg. zadruga z uro. poroštvom. Centrala Danaf, i. Theobaldgasae 4. - Uradna kontrola.	Domačo hranilnice se dobe zastonj.     103 62—12
		
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja" LfnMIana, Sv Petra ce8ta st-27 *
T bližini kolodvora.   144 10 2
Lene zračne sobe, :: Električna Inc. j Priznane fina kuhinja :: Izborne pijače. 1 Ifizke cene. :: Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčna t vrt.
Vsako sredo pri ugodne« vremenu
veIIK koncert.
Sprejmejo se za Gorenjsko
zmožni potniki
kateri nsj bi obiskovali privatne stranke proti visoki proviziji.
Treba je tudi vložiti nekoliko kavcije.
Ponudbe naj se peiilja na itev. 32, poštno ležeče, Kranj. 152 3—2
jdf^ j^^^^^^^^so^? !^^!!!d^4^!!!a^^n^^
kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnib konserv
pr. čmst Hntnpf, BeljaH (Villach).
Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. 156 10—1
zaloga slamnikov1
114
139
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja
Anton Adamič
KRANJ s Glavni trg.
Proizuajanje
^^aj^M ^w^s^^s^>
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
IzdelODanJe brezalkoholna osoežnioCIli pijaC,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-rniraiia tvornica. S proizvajanjem in razpečevanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „Spiritnosen 83857" na anončno ekapedicijo M. Dukos
Naohf., 15 o naj X.pL.
131 10-6
JL
Matija Ažman m!zar: *****123
iia»e>rotJ  klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranju
mar za Izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila niša onega prodana. 92 e- 13
Krste se dobe vsakovrstne In 90 najnižjih cenah.
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okrajni i
jKUstaa hranilnica 4 Kranju
Splošni rezervni zaklad f (lastno premoženje) nad
246.000 kron.
Koncem leta 1900: Stanje nranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron.
la najstarejši denarni savod * Kranju usadu je na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. de 4. ure popoldne.
,lv»WltWtltll»IMlll»lWi«MlllltHll»i"lllHIHllWltl»»H»iM»IH<
obrestuje hranilne vloge po
7 26—14
ll«WrHH»»»»ltHtll!Utl»l1
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložile obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
V
ga varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega reaervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem ln i vso svojo davčne močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter zupnišča cerkveni denar.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teka 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo ao tudi vloino knjiiloo drugih hranllnlo ln posojllnio kot ^_gotov denar, no da bi so prekinilo obrootovanjo._^
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoCe Si-naine namene.
Dobe se v vsrh naših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 42~15
Pod ružnic* pov.nà. P^dtut.nice povsod.
Krani St. 53, nasproti c. hr. poŠte.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem ln veliko zlato kolajno.
ii318-5 Popravila
šivalnih strojev
se iz'rsujej-i  v naši delavnici točm io stvarno.
SINGERGo.,
deln. družba šiv. strojev.
Največja i« najstarejša trgovina r šivalnim*  *trr«ji v Avstriji.
Krani, Glavni trg 53.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmečki posojilnici
v L ubljani__
naspr oti Figovca:: v lastni hiii:: Dunajska ceata.)
Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po *Vk
nV kmečki posojilnici je naloženo II ::   že nad 15 milijonov kron.   :: ■■ Eeaervni zaklad čez 3 O O. O O O kron.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—13
Km ečka posojilnica sprejema hranilne knjižice dr ugih denarnih  zavodov kot gotov denar
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem krojn točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specfjalist v izdelovanju frakov ii salonskih stoj
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po žebi naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevana ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—16
209 52-44
jvecja trgovina na
Rudolf Rus
urar v Kranju
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnlne. Ceniki poštnine prosti. Pozor!
Zaloga gramotonov najnovejšega sistema.  :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno leta 1885.
Šivalni stroji io kolesa
Tovarniška zaloga        49 52-21
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Glinaste peči
147 52-2
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna noči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, janičeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga
282 52-30
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
L1
H ■   Električna gonilna sila,   m B
Tovarna oljnatih barv, liHa In firneža
Brata Sbtrl2
crkoalikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£jitblj3its Mikiošičeve uiic° 6>
nasproti hot. .Union1
Ustanovljeno 1842.
,52—42
Telefon 154.
0
I III
yuyö
Martinova cesta 20 ffc   fante Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne aoV/Vee)»aj      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—48
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike ¥ vseh velikostih,
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički   po vsaki oenl.
Modreci iz žična-tega omrežja, afrl-* danske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan i okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
za sodo; postelja, nočna omarlua, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo.
Špeoljalltete v nevestinih balah. Ve-HkI prostori, pritlično In r /. nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vile ln za letovišča 52 gld.
rji ) )H ;i )• nui		» i	u		i;i y)\))■))	OD	1 Hi ¿141 M':lM		lit ) lili H! ;(,):)	i;u>i
•M
t Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in fi 1 jti«/i 2i#     Itdiff iff fl Ljubljana
^pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- TtlVjAftjlt  VORhIEIh Kolodvorska
nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem mojstru — ulica =
:t:i:»
mm
mm
mi
);iHi(H;(:)i)i);)HiUi:t;i:( j;i
75 26-16       pr¥a t0Varna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škoijo Loko in Tržič pri gosp.
I
t rajn
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice la pokninjo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
Konc. zobarski atelje
ai d«? * Kranju
od sedaj nadalje samo v Konc. zobotehnični atelje
O. Seycll
:    Edini :
zobotX~ atelje o Kranju
dr.Eduard Globofnlk u isti hiši, kjer je lekarna.
Umetni zobje 88 lzgotove v enem dneva, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dany tudi ob nedeljah.
220 52—42
ir Pozor!
Izšla le knjižica „Cerkoene pristojbine ali itolnlna" z dodatkom «Hake se določa kotlarna ?<c cena 30 o!n.; po pošt! 40 oln. Dobi se o tiskarni Io. Pr. Lam-preta o Kranju.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškov cl    ulloa    &t. 4.
Stavoeio-ametio n loisirokciisko klločtvalčarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike 1.1, d
Špecijaliteta: 83 62-15
valjični zastori (Rollbalken).
Čitajte In priporočaj te I
■ m Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih in aktu-elnlh spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, - najmanj štirikrat na leto. =====
1. snopič: Cerkvene pristojbine  aH štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine
in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEVJEV KOMET (REPATICA)
S sliko! ali S sliko 1
Ne bo nas še konec 19. maja 1910
Cena vsakemu snopiča 30 v, s poštn. 40 v.
jyn «p v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v lifl OD Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
Rezervna zaklada iznaia:
i
S K
Denarni promet v letu 1908:
posojilnica v radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
nor m
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«Vo ali z IV* amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
lis,
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemši nedelje in praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja koniorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik Mir o f lav Ambroži C.
Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.