35 LET DRUŠTEV ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE IN 45 LET PIONIRSKE ORGANIZACflE
Prostovoljno delo v prid
mladih
»Mladina ni le odraz šole, temveč celotne družbe. Aktivizem ni propadel in ne more propasti. Smo za koordinacijo med Ijubljanskimi počitniškimi domovi za otroke, nismo za združitev. Dedek mraz ne predstavlja vsem otrokom veselja!«
Te misli in stališča delegata Staneta Kebra so v celoti podprli tudi drugi številni delegati, zbrani 11. maja 1988 na letni konferenci društev in Zveze prijateljev mla-dine občine Ljubljana Moste-Po-lje.
Uvodoma je na konferenci spregovoril znani diplomirani psi-holog dr. Ludvik Horvat, ki je tudi naš občan. Z zgodovinsko-raziskovalnega in sodobnega gle-dišča je utemeljil značaj in potnen prostovoljnega dela občanov pri razvoju in utrjevanju odnosov med ljudmi.
. Prostovoljno delo v društvih, klubih, odborih in družbenih or-ganizacijah je dajalo vselej odlične rezultate. Kot primer je navajal delo in pomen prostovoljnih gasil-skih društev na Slovenskem, raz-voj hranilništva in posojilništva, kmetijsko-čebelarskih društev in ne nazadnje tudi Društev prijate-ljev mladine, čigar dejavnost je neprecenljiva na področju vzgoje in oblikovanja osebnosti mladih.
Udeleženci konference so z za-dovoljstvom sprejeli poročilo o delu Občinske zveze prijateljev tnladine in poročilo o letovanju otrok v otroškem počitniškem domu v Zabratiji. So pa ob tem v razpravah ugotavljali in opozar-jali še na številne težave in nera-zumevanja za razvoj mladih ljudi odgovornih družbenih činiteljev.
Otrok je, kot je bilo že mnogo-krat poudarjeno, naše največje bogastvo - naša bodočnost. Postal bo tak, kakršnega bomo obliko-vali. Žal prevečkrat slišimo trdi-tev, da sta za otrokovo vzgojo od-govorna samo vrtec in šola. S tem
se ni mogoče strinjati, kajti za otrokovo duševno . rast morajo skrbeti predvsem starši in vse dfužbeno okolje^ kjer se otrok giblje.
Sem pa sodijo številne prosto-voljne aktivnosti občanov; športna, kulturna, taborniška, planinska, jamarska, tehniška in druga društva. Potrebno pa je, da ta društva podpira tako materi-alno kot tudi moralno organizi-rana družba kot celota.
Na konferenci smo sklenili, da bo Občinska zveza prijateljev mladine poslala Zvezi sindikatov Slovenije posebno pobudo, po ka-teri naj bi republiški sindikat pri-poročil vsem sindikalnim organi-zacijam v DO in drugih samou-pravnih skupnostih v SR Slove-niji, da bi se zavzele za poenoten način praznovanja dedka Mraza. Sedanji način na otroke ne vpliva dobro, ker nekateri otroci iz »boljših« podjetij dobivajo bogate pakete, drugi pa malo ali nič. S skupnimi močmi bi morali vsem otrokom dati možnost vese-lja, igre in kulturne prireditve.
O predogu za združitev ljub-ljanskih otroških počitniških do-mov smo na konferenci soglasno menili, da ni utemeljen, poudarili pa smo, da je koordinacija dela med domovi potrebna in tudi že poteka.
S področja dela s pionirji je konferenca pohvalno ugotovila, da Zveza prijateljev mladine iz-polnjuje vse naloge kot mentor pionirski organizaciji. Posodab-ljanje in nove vsebine akcij, kot so Kurirčkova pošta, tekmovanje za Moškričevo značko, zgodovinska
tekmovanja, razvijanje bratstva in enotnosti med narodi s srečanji pionirjev iz vseh republik in po-krajin, družbeno koristno delo, solidarnostne akcije, razvijanje interesnih dejavnosti in druge, so neprecenljive vrednote za vzgojo mladih.
Za izredno požrtvovalno delo v otroškem počitniškem domu v Zabratiji so prejeli priznanje ob-činske zveze prijateljev mladine naslednji aktivisti: Anica Ivano-vič, Niko Pešec, Jože Benčina, Milan Ivanovič, Milena Kožuh, Aleksander Potočnik, Peter Hri-bar, Darko Miklavčič in Drago Stamenovič.
V zadnjih letih so opravili preko 3200 delovnih ur.
MARIJA BENČINA