Liiiisuo SZDL ptujsjtegč okraja — Uprava to irPclr.:Ntv. Ptv Pre.ter nova 7 — Telefon 156 MB Ptu- 643-T 20f« - St. 25. — Letnik VIII — Odgovorn' urednik lože Vrabl — Roko^ilso' ne vračamo — Tiska Mariborski! tiskaima — Cem. din 10 - — Letns naročnina 500 din po - etna 250 din Te dni ^^o, podobno kot prec desetimi lef, uprte oči vseh lju- di sveta zopet v severnoameriške mesto San Frančiška, kjer z naj- več} mi slovesnostmi proslavljajo desetletnico ustanovitve Organiza- cije združenih narodov, desetlet- nico najvažnejšega dogodka v moderni zgodovini človeštva, ko je bila sprejeta Ustanovna listi- na OZN kot rezultat hotenja člo- veštva po mirnem razvoju, svobo- di ih sporazumnem reševanju mednarodn h vprašanj vseh naro- dov sveta^ Takoj uvodoma naj povemo, da teh deset let m poteklo brez črrfih dni, ko se je ie zdelo, da 3ta Ustanovna listina in Organi- zacija kot Uzičra objekt mrtvi sivari :n ko se je zdelo, da bo svet zdrvel prav v nasprotno smer od one, ki s' jo je začrtat z veliko Listino Spomnimo naj samo na vse otipljive oblike hlad- ne vojne, na Korejo in ase druge poskuse odvzemanja svobode na- rodov. Vendar — ^n to je za člo- veštvo silno spodbudno — prav v teh dneh ob desetletnici Organi- zacije, hladna vojna ponehava in so se povečal: ''zgledi, da se bo- do začela načela Listine uveljav- ljati v medncTodnth odnosih. Eden najzanesljivejših znakov pomiritve v svetu je med drugim pridane k sovjetske vlade na kon- ferenco, ki bn se naj začela v Ženev: 18. julija t. 1. med naj- višjim predstavniki Stir*h velesil, ko tri. noj prišla ria dnevni red VSa aporna vprašanja ^n bili naj- deni načini za njih rešitev. Seve- da sedaj nastaja vprašanje, kaj vse je šteti med spor rta vpraša- nja, posebno če upoštevamo, da je v nekaterih ameriških krogih prišla do izraza zahteva, da se spravijo na dnevni red poleg splošnih vprašanj razorožitve in pomiritve, vprašanje Nemčije ?n med drugim tudi status vzhod- noevropskih dežel v sovjetskem bloku oziroma režim! v teh deželah z ozirom na načela OZN Ne glede na to aH bodo ta vprašanja postavljena na dnevrfi red konference ali ne, čeprav bi o njenih uspehih lahko resnično dvomili v primeru da bt ^e to zgodilo, že sama možnost obrav- navanja vseh problemov govori o splošno mnogo ugodnejši atmo- sferi v svetu Drugo, prav tako delikatno vprašanje, čeprav v drugem smis- lu, je vprašanje Nemčije. V zve- zi s tem vprašanjem ne moremo mimo dogovorov med Adenau- erjem ^n Edenom, ki ga je odob- ril tudi Eisenhower glede pogo- jev, po katerih bt pr šlo do zdru- žitve le dežele Adenauer namreč meni, da bi naj na konferenc v Ženevi pripravil: SZ do tega. da hi privolila rta vsenemške volitve in da bi naj h teb volitev nasta- la vlada povezana z Zahodom, medtem ko bi naj v zameno za ttr/tik sovjetov iz Vzhodne Nem- čije zahodne velesile zmanjšale svofe sile na Zahodv. Ze teh nekaj vprašan/, površno obravnavanih, dovolj jasno go- vori o pomebnosti problemov, ki jih bodo obravnaval« ter ho zato tudi Uspeh, če bo dosežen, tem pomembnejši. In tekoči aktualni dogodki? Kakor zatrjujejo poročila iz Ar- gentine, se je situacija v deželi dokaj ustalila. Kratkotrajni upor, ki ga je inspirirala katoliška ak- cija, izvedlo pa nekaj desetin le- talcev in mornnrrev, je bil hfitro zadušen in na oblasti se je zasid- rala vojska, ki je delno odrinila z oblast' celo predsednika Pero- na. Pri ocenjevanju položaja v tej deželi je treba, kot glede j-až- noameriških dežel sploh, računati T vf>emi moaoč mi presenečenji, zato ho trebn tud' glede daljne- ga razvoja počakati ria dogaja- nji:! v bodočnosti V Italiji trnafo zopet vladno krizo Vladna koaVciJa je zarad svoiih notranjih odnosov zašla o težavp 'n rezultaf tega je omajan položci Scelhove vlade Kakor poročr.jo. je največ težave po- vtročij nrer^spdn'kn vlade bivši predsednik PelJa 85'letnico ustanovitve v soboto, 9., in nedeljo, 10. ju- lija 1955, bo v Ptuju proslava 85-letnice obstoja Prostovoljne- ga gasilskega društva Ptuj, ki jo pripravlja društvo pod po- kroviteljstvom preds LOMO Ptuj tov. Janka Vogrinca. Spored bo začel 9. juMja ob 20. uri s slavnostno sejo na LOMO Ptuj in se bo nadaljeval v nedeljo, 10. julija, ob 6. uri z budnico, končal pa pozno po- noči z ljudskim veseljem v ga- silskem domu. Eno uro po spre- jemu gostov v gasilskem domu (t. j. ob 10. uri) bo otvoritev sla\-nosti za 85-letn. gasilskega delovanja v Ptuju, pozdravni govori, predaja novega prapora ter razdelitev odlikovanj. Ob 11,30 uri bo povorka prostovolj- nih gasilskih društev in enot Protiletalske zafščite in mimohod pred tribuno. Popoldne ob 14. uri bo praktična gasilska vaja z improviziranim gašenjem LOMO Ptuj, pri kateri bodo po- kazali svoje tehnične sposob. nosti gasilci iz Maribora in Ptu- ja. Ob 15. uri bo začel kulturni spored s sodelovanjem godbe na pihala »Svobode« Ptuj. pevskih zborov sosednih gasilskih dru- štev, tamburaSkih zborov ter s simboličnimi vajami. Po konča- nem sporedu bo ljudsko veselje z godbo, plesom in spe6olovom z bogatimi dobitki. PGD Ptuj bo tako slavilo istt^. časno dva jubileja, 85-letnico ustanovitve in lO.letnioo osvo- boditve s spomini na dolgoletno borbo narodno zavednih in na- prednih gasilcev proti potujče- valskemu prizadevanju ptujskih Nemcev in nemčurjev, na nji- hov poraz leta 1933, ko so v Ptuju prevzeli vodstvo gasilskih vrst Slovenci, na čelu katerih je bil kot prvi predsednik tov. Franc Vidmar, sedanji častni predsednik društva, s spomini na težke čase gasilstva v času okupacije, na osvoboditev ter s spomina na povojno obnovo in krepitev gasilstva v našem osvobojenem slovenskem Ptuju. Na teh slovesnostih bomo vi- deli v Ptuju gasilske veterane iz Ptuja in iz drugih krajev, ki so na lastnih plečih občutili težko naoonalno borbo v gasil- skih vrstah in ki so doprinesK častni delež nacionalni in so- cialni osvoboditvi nažega ljud- stva izpod fašističnega in izko- riščevalskega jarma, videli bo- mo mladi rod gasilcev, ki je ve- liko doprinesel za povojno okre- pitev gasilskih vrst, pa tudi pionirje, ki se učijo od gasilcev vetOTanov in mlajših izkušenih borcev za obvarovanje našega ljudskega premoženja in živ. Ijenj pred vsakim požarom in nesrečo. V 85 letih obstoja PGD Ptuj se je razvrstilo lepo število do- godkov večjega pomena, veza- nih na nešteta imena nesebič- nih rodoljubov, ki jih danes ni več in o katerih je ostalo malo zapiskov in zgodovine, temveč edino vrsta svetlih zgledov, kakšno članstvo mora imeti društvo, kakšno vodstvo in pro- gram dela, če hoče doseči za- želene uspehe in obstajati 85 let, kronanih z neštetimi uspehi, pomoči bližnjemu in v borbi za boljše življenje mlajših rodov. Pripravljalni odbor proslave se je potrudil in zbral vsaj glav. ne podatke o tej dolgoletni poti gasilstva, da bo ostalo mlajšim gasilskim vrstam vsaj nekaj zgodovine o delu in prizadeva- nju gasilskih prednikov. O tem pa prihodnjič več. BV. S konference sekretarev ZKS in SZDL v torek, 21. t. m, so se v Ptu- ju sestali sekretarji občinskih komitejev ZKS in predsedniki odborov Socialistične zveze. Po- govorili so se o organizacijskih vprašanjih, ki so važna pri pri- pravah za ustanovitev desetih komun v ptujskem okraju. Si- stem komun je teritorialiK) v okraju rešen pred Zvezo ko- munistov in Socialistično zve- zo pa je odgovorna naloga, ustvariti bazio da bodo komu- ne res postale oblika ljudske oblasti, kjer se bo še bolj iz- ražala naša demokracija in sa- moupravljanje Sekretar OK ZKS tov. Voljč je naglasiJ. da je pereč problem strokovnega aparata, ki bo deloval pri ko- mimah, prav tako pa se je tre- ba že vnaprej zoperstaviti vsem lokalističnim težnjam, ki se bo- do v komimah pojavile, ker so v komunskih odborih ljudje iz nekaterih sedanjih občin. Ob- stoječi občinski komiteji ZKS in odbori Sociailistične zveze se marajo še bolj osamosvojiti in navezati tesnejše stike z ljud- mi, ki bodo živeli v območju posame2aith komun. Na občin- ^e komiteje bo prešla vsa ad- ministracija, ki jo ima sedaj Okrajni komite ZKS Sestajati se bodo morali češče in ustva- riti tesno povezavo z osnovnimi organizacijami ZKS in Sociali- stično zvezo, tako, da bodo vsi sklepi prišli do ljudi Do sedaj se je dogajalo, da so se osnov- ne organizacije sestajale in ob- ravnavale pereče probleme svo- jega terena, niso pa tega pre- našale na Socialistično zvezo in ostale družbene organizacije V Cirkovcih, deloma tudi v Go- rišnid, posebno pa v Destemi- ku je politično delo zeljo šibko, kar bo treba čimprej popraviti V Ormožu in _ Ptuju se je po- javila potreba'sklicati partijski konferenci, ki bosta obrav- navali delo komunistov v teh komimah Kljub temu, da je sedaj čas, ko kmetje delajo na poljih, bodo morali občinski ko- miteji in Socialistična zveza ži- vahno razgibati politično delo in tako postaviti temelje. na katerih bodo komunski odbori zaživeli in se razvijaii. D. P Z zborovanfa sadiarfev in vinogradnikov v Ptuiu v Ptuju je bilo v torek, 21. junija zborovanje sadjarjev in vinogradnikov iz ptujskega okra- ja, kolikor jih združuje Svet za sadjarstvo in vinogradništvo pri OZZ v Ptuju. Zboru je prisostvoval tudi za. stopnik GZZ v Ljubljani tov. Sitar. O probl!«mih sadjarstva in vinogradništva v ptujskem okraju je govoril dosedanji taj- nik Sveta tov. Branko Gorjup. Glede sadjarstva je ugotovil, da je na poti obnove, da pa tre- nutne napore v tej smeri ovira pomanjkanje sadnih drevesc, kakor tudi premajhna zavzetost posameznih sadjarjev za ob- novo. Mnogo hitrejše uspehe, kakor popolna obnova sadnja kov, torej krčenje starih dre- ves in zasaditev novih, nudi asanaoija starih sadovnjakov, s čimer bi se dosegla gospodar- ska korist v zelo kratkem času. vsekakor pa prej kakor s Po- polno obnovo, ko je trr^ba ča- kati na prve ?adove vsa? 8 let. Perspektivni plan razvoja sadjarstva in vinogradništva v ptujskem okraju predvideva ob- novo 2/3 sadovnjakov in vino- gradnikov v desetih letih. Med- tem ko obnova v sadjarstvu še nekam napreduje, ta mnogo bolj zaostaja v vinogradništvu. To ie razumljivo, če upošteva mo, da zahteva obnova vino- grada mnogo večje investicije kakor obnova sadovnjaka, tn da doslej sredstev za obnovo v večji meri ni bilo na razpola. go. Vsekakor pa postaja to vprašanje iz dneva v dan bolj pereče in bo treba vprašanje kreditov končno rešili. O pomoči ljudske oblasti pri bnovi sadovnjakov in vinogra- dov ie na zboru govoril tov Novak (OT.O Ptui). Razložil jo stanje sredstev, ki so pri OT/O Ptuj še na razpolagn v obliki subvencije za posajeno drevo ali trs, kakor tudi davčne olajša- ve, ki so iih deležni tisti, ki sc že obnovili vinograde ali sa- dovnjake. V razpravi so sodelovali .^e- vilni delegati sadiarskih .in vi- nogradnišk-h svetov pri KZ, Id 5o načeli vprašanje pomanjka. nja galice razpravljali o kvali- teti prsnih podlag in cepačev ter spodbijali upravičenost za- vzemanja samo za določeno sorto podlag, ne da bi pri tem upoštevali mnenja in nasvete Jirokega kroga praktikov, ka- terih izkušnje so tudi dragoce- ne za nadaljnji razvoj sadjarstva in vinogradništva. V novi Svet za sadjarstvo in vinogradništvo pri OZZ Ptuj so bili izvoljeni tokrat tudi za- stopniki sadjarjev tn vinograd, nikov iz predelov v dosedanjem ljutomerskem okraju, ki bodo Po novi teritorialni ureditvi pri- ključeni k skupnosti komun Ptuj. Tudi 3. izmena predvojaške vzgoje je že odšla domov v torek, 21. junija, oa pred- večer zaključka tretje izmene taborjenja mladincev predvoja- ške vzgoje v Lovrencu je bila velika svečanost zaradi spreje- ma 102 mladincev v organiza- cijo Ljudske mladine Jugosla- vije. Na gmajni na levi strani Polskave pri Lovrencu na Dravskem p>olju se je zbrala mladina okrog pripravljenega tabornega ognja v obliki pira- mide. Mladinci tretje izmene PV doma iz občin Središče ob Dravi, Ormož Juršinci, Dester- nik in Trnovska vas so bili ne- strpni. Bližala se je svečanost s sprejemom v organizacijo. Noč je legla na pokrajino. Vsepo- vsK>d je bilo mimo. Fantje so posedli okrog piramide in ča- kali. Točno ob 9. uri je rdeča raketa razsvetlila prostor. Član predsedstva OK LMS je ot-'"Na oknu glej obra- zek«. Pionir Slavko Butolin pa je prisrčno recitiral pesmico »Kurirček Andrejček«. ki jo je spesnil Mile Klopčič. Mladinci in oficirji JLA so se oglasili z burnim aplavzom. Mladinec iz Ormoža je nato zaigral na har- moniko »Hej brigade!«. Tako je bilo na svečan način v organizacijo LMS sprejetih 102 mladincev, katerim je v imenu predsedstva - OK ^ ^'tS čel1 jo bo občutil zlasti mladi rod ki mu lahko prihranimo !;'stne izkušnje z uživanjem alkohol- nih Dijač Okrajni odbor RK in raz- stavljalci naj ne bodo malodušni ob začetku svojega velikeg? de- la, to tem manj. ker so začeli odločno borbo proti alkoholi- zmu v okraju kjer je že bilo pri posameznikih in družinph veliko zla ravno zaradi uživa- nja alkohola. Razstavljalci so lahko preprii^ani da j* med ptujskim ljudstvom v<=cina na strani njihovega prizad' vanja. da bi naš pridelek "grozdia in sad.;a .s;lužil vsemu liiid^-tvi: ne pa predvsem ljudem, ki nc mo- rejo živeti brez vina i i -/ko- hola. v .1 Pred otveritvifo Jater oskeaa doma* v Ptoio Na enem izmed zasedanj obeh zborov OLO Ptuj je prosila za besedo odbomica tov. Julka Kanclerjeva. Takrat ji je bJl zelo pri srcu »Materinski dom«. Dobro je raztolmačila predlog za ustanovitev tega doma in ji je tuda uspelo prepričaitii vse odbornike, da le »Matermski iom« res neobhodno potreben In vsi odborniki so glasovali za predlog Proračunska postavka M »Materinski dom« je ostala JI kmalu se je pričelo delo. V hiši št. 31 ob Ljutomerski [^esti, podobni gradiču, so do- t)lU notranji prostori novo lice. L.epo prepleskane sobe. pohiš- tvo, nova oprema in vse je že na pogled tako prijetno, da se rnora v njih prav vsaka čakajo- mati. ki bo sprejeta v ta lom. res dobro počutiti, zlasti .jšanu Kvedru tovariške po- zdrave in če^stke k odrk~va. nju z R^dom jugoslovanske za- stave II. stopnje ki ga je pre- jel od predsednika republike za usirešno delo Pri razvijanju so- delovanja in prii,^.^^is'kfh od- nosov med FLR.I in drugimi državami Uredništvo in uprava Ptuj. 24. junija 1935 V petek, 17. t m., Je bil iz- voljen iniciativna odbor za ptuj. sko komuno, katero bodo se- stavljale sedanje občine Ptuj, Rogoznica, Grajena, del Mar- kovec in Hajdina Za občino Ptuj so bili predlagani lovartži Mirko Ogorelec Ivan Kranj6ič in Janko Vogrinec. ★ Na Isti seij je bil sprejet sklep o graditvi novega stan<^- vanjskega bloka v Ciril-Meto dovi ulici, kjer stoje že trije novi bloki. Stanovanja v tem novem bloku bodo obsegala dve sobi, kabinet, kuhinjo in prL tikline, dočim imajo dosedanji trije bloki le po dve sobi. Blok bo do konca leta pod streho. Pri nadomestnih volitvah v 24. volilni enoti za okrajni ztoor sta na zboru volivcev bila predlagana tov. Voljč in tov. Ilovar. Volitve bodo 10. julija 1955. Kakor predvidevaj© na LO MO Ptuj, se bo začelo v začet ku letošnjega drugega polletja, torej v juliju ali v avgustu, s polaganjem cevi za vodovod v Ptuju. Končno se bo torej za- čela zaključna faza del prt jav- ni napravi, Id jo Ptuj pogreša že od rimskih časov dalje. ★ Sprejet je predam gradnje mostu čez Dravo v Ptuju. Pla- nerji, gospodarstvenik^ In za- stopniki liOMO in okraja Ptuj so se sfporazumeli, da bo novi most zgrajen mied jsedanjim železniškiin in lesenim cestnim mostom, niže okroglega stolpji, cesta pa bo potekala od mosta proti severovzhodu pod želez- nico, mamo nosnega poslopja Mlekarne In mimo tribune na stadionu na Ormofiko cesto. Z deli 96 bo začelo, fco bodo do- končani podrobni načrti. Pred- videvajo, da bo stal most in potrebni deli nove oesrte, via. dukt in vzporedna dela okrog 400 nriljonov dinarjev. ★ Vedno pogosteje se postavlja med Ptujčani vprašanje restav- racije »Evropa«, ki je, kot je znano, že nekaj časa zaprta. Predsednik LOMO Ptuj tov. Vogrinec meni da je treba še počakati »da se zadeva še malo razkuži«. Menda bo treba pred začetkom ponovnega obratova. nja restavracije zadevo 8 vseh strand dobro pretctitati, kaknr tiKJi kader, kj bo zaposlen v obnovljenean obratu. Vsekakor kavarne v tem poslopju več ne bo V Ptuju bosta ustanovljeni dve novi obrtni delavnia so- daliMičnega sektorja in sicer puškarska in avtomehanifna. Sklep o tej zadevi je načelno že sprejet. Kdai bosta delavnici začeli z delom še ni ztvano *• Ptudsd«) pekovsko podjetje »Drava« se bo združilo s Pekar- no v Kidričevem v enotno pe- kovsko podjetje s sedežem v Ptujska gora je kljub pomanjkljivostim turistični kraj »...smo imeli: tri trgovine, trafiko, dve pekarni, sedem go- stiln, žandarmerijsko postajo, zdravnika in ambulanto...«, našteva na naše uredništvo na- slovljen dopiifi s Ptujske gore, ki smo ga pred kratkim prejeli in v katerem je govor o tem kraju v preteklosti, posebej pa še v sedanjosti, ko nima Ptuj- ska gora ničesar več razen po- šte. Dopis dalje našteva sedanje pomanjkljivosti kraja, kjer je porušena škarpa že od zime sem, pa je nikdo ne popravi, da v studencu na poti iz Selc pla- vajo ribe in žabe, da teče nad studencem gnojnica, da v kraju ni gostilne, kjer bi človek lahko poT>il kozarec silatine, kakor tu- di druge pomanjkljivosti. Dopis dalje pravi, da je s terase pri cerkvi silno lep razgled po Dravskem polju, Pohorju in Slovenskih goricah in da nave- dene slaibosti v veliki meri ka- zijo lepe vtise, ki jih dobi člo- vek z obiskom v tem kraju. Doiris se zaključuje z vpraša- njem, ali se nikdo ne bo pobri- gal za Ptujsko goro, da bi bila v resnici turističen kraj, kakor je sedaj na papirjii, ali pa bo postala še bolj zapuščena, da jo bo treba imenovati le še razva- lino na Ptujski gori. Kolikor je ta dopis začetek konca takšnega stanja v tem kraju, bo dosegel svoj smoter. Vendar — tudj iz dopisa to iz- haja — dopisnik in sploh pre- bivalci Ptujske gore le preveč pasivno čakajo na to ».. ali se nikdo ne bo pobrigal. .«, ka- kor da to ni predvsem stvar njih samih, da bo njihov kraj res turističen kraj. To namreč ni zaradi njih, pač pa zaradi tujcev, po vsem svetu pa je turizem znan kot za domačine donosna stvar. Interes prebival- cev Ptujske gore naj bo torej v prvi vrsti, da se bo tujec v nji- hovem kraju dobro počutil in da bo imel priložnost popiti kje kozarec slatine... in tudi po- trošiti kaj več. Ali odborniki raznih organi- zacij, kakor tudi ljudskega od- bora omenjenih pomanjkljivo- sti ne vidijo, da bi se jih za- čelo odpravljati? — To je vpra- šanje, ki ga je treba cesto in glasno postaviti na Ptujsk: go- ri, pa bodo navedene napake kmalu odpravljene: DROBNE NOVICE S P0DE2EUA v Ormožu je nameravalo pod- jetje »Bovexi iz Zagreba usta- noviti odkupno ix>stajo pe- rutnino in jajca OLO Ptuj go- s?xxiarski svet pa je postavil na stališče da odl^upna postaja tega podjetja v Ormožu ni po- trebna, ker imajo tam svoie odkupne postaje že podjetja »Perutnina« v Ptuju. E Vajda iz Cakovca, ptujski »Kmetova- lec«, tam je dalje .^e kmetijska zadruga, torej dovolj interesen- tov Tsa kmečke pridelke. Za- grebško podjetje pa se je na takšno rešitev pritožilo na dr- žavni sekretariat za gospodar- stvo LRS ter se v pn-itožbi skli- cuje na nek sklep Zveznega iz- vršnega sveta, po katerem se ? administrativnimi posegi ne sme ovirata trgovskega poslovanja Na nekaterih krompirjevih poljih se je letos že pojavila knompirjeva pleseoi. Mestni Rdeči križ Ptuj priredi v nedeljo 3 julija 1955 Cvellični dan združen z družabnim popoldne, vom SPORED: Dopoldne: Prodaja cvetlic po mestnih ulicah. Koncert godbe na pihala »Svobode« Ptuj od 10,30 do 11,30 v mestnem parku. I\>poldne: Ob 14. uri pnfetek drtižab- nega popoldneva v prostorih gasilskega doma v Ptuju z vc?likim SRECOLOVOM Nad 1000 praktičnih dobitkov, med njimi novo moško kolo moška obleka, drva, moka, otro- ški tricikl. razno blago itd Vljudno vabimo vse delovne kolektive, prebivalce mesta Ptuja in okolice, da s svojim obiskom podprejo dobrodelne akcije Rdečega križa, ostale množične organizacije In dru- štva pa prosimo, da na ta dan ne prirejalo svojih prireditev Vsi vljudno v^abljoni! Mestni odbor Rdečega križa Ptuj POVERJENIKOM PODMLAD- KA RDEČEGA KRIZA NA OSNOVNIH ŠOLAH IN GIMNAZIJAH Vse poverjenike Podmladka Rdečega križa prosimo, da poš- ljejo do 1. julija Okrajnemu odboru Rdečega križa v Ptuju zaključno poročilo o dejavnosti PRK na svoji šoli v času od 1 januarja do 30 junija tega leta. V poročilu naj navedejo šte- vilo članov, število higienskih kotičkov, tečajev za prvo po- moč, zdravstvenih predavanj, število in opis socialnih akdj (na pr. pomoč starim, obdaritev onemoglih, tuberkuloznih). Ker je vložil letos RK vse svoje sile v borbo proti alkoho- lizmu, bi nas zanimalo, kako so šolski odbori PRK propagirali treznost med mladino in koliko uspeha so imeli pri tem delu. Iz poročila naj bo razvidno S-tevilo pisem, ki so jih poslali naši člani podmladkarjem dru- gih šol v državi in v inozem- stvo ter število albumov, risb in drugih ročnih izdelkov, ki so jih izdelali za razstavo PRK v Kanadi. Okra-fni odbor RK Ptuj V Murski Soboti bo 25. m 26. junija medokrajna razstava povedi svetlolisaste pasme Po zgiedu razstave govedi sve tlolisaste pasme, ki so jo pred 20 leti organizirali okraji Mur- ska Sobota, Ljutomer. Ptuj in Maribor, bo tudi letos 25. in 26. junija v Murski Soboti med- okrajna razstava govedi svetlo- lisaste pasme v okviru I. PO- MURSKEGA TEDNA, ki ga pri. redi okrajni odbor SZDL Sobo- ta od 25. junija do 10 julija 1955 v počastitev lO-lOtnice osvoboditve. Na tej razstavi bo oicrog 200 govedi svetlolisaste pasme; 100 glav iz okraja Murska Sobota, 65 iz okraja Ljutomer, 25 iz okraja Maribor-okoUca in 10 iz okraja Ptuj. Izkušnje I. medokrajne raz- stave govedi svetlolisaste pasme v Murski Soboti bpdo v veliko korist organizatorjem medokraj- ne razstave govedi vseh pasem, ki bo predvidoma prihodnje le- to v Ptuju. NAJOSTANEMED NAMI Na zdravje, žeja! Intervju s pivskim bratcem Opotekel se je skozi vrata go- stilne naravnost predme in kar sapo mi je vzel kiselkast vonj po vinu, ki je vel od njega. Za ngim so zaloputnila gostilniška vra.ta. Spoznal me je in krče- vito prijel za roko. Bil je nam- reč moj znanec, ki sem ga spo- znal v treznem stanju, v kate- rem je še kar človek na mestu. Že sem ra2imišljal, kako bi se ga otresel, ko mi je šinilo v glavo: intervju! Zavila sva za vogal in sedla na nekakšne stopnice. Vzel sem beležnico. Ni mi bilo treba zastavljati vpra- šanj in mu izvleči besedo za besedo iz ust kot se to doga- ja pri ljudeh, ki jih nadlegu- jejo časnikarji. »Tu notri,« je začefl « hrlpa- vim glasom in se prijel za tre- buh, »je gobica, gobica veš, ža»- bica, ki skozi in skozi ■srka .. Je nekaj, gobica ali žabica, mo- goče ... Čakaj, kaj sem že ho- tel... da, ta hudičeva nataka- rica mi ni hotela več dati pi- jače.. .Plačaj!' je rekla. Imaš kaikšen dinar? Hudiča, in zju- traj nw>ram v službo, ah, kaj me briga služba, kaj tisti ce- pec, direktor, saj ga on tudi .. Saj gja visi tako po malo pi- jemo, pijemo ... Zabiča ali go- bica je tu notri — ne! — goba! Takšna velika velika goba ... In misliš, da ga naš direktor ne? Tako se ga nakreše. in zadnjič je ... (Opomba: Ni mogoče na^- pisati, kar je sledilo.) Vsi ga pijemo in veš zaikaj? Ker smo nesrečni! Ker so plače majhne in ker imamo doma in v službi težave. ALi veš, da moja že- na... (Opomba: Stvar ni za javnost.) Otroci, kaj me pa bri- gajo otroci? Pil bom in noben vrag mi nič ne more! Piovej, mi more kaj? Babnico bom pre- mlatil, še nocoj jo bom! Pridi, boš slišal, kako bo vpila ... I^iti dinarja ne dam, vse bom nalašč zapil, res, zapil bom! Au! Tu me je nekaj zabolelo -.. Veš, kaj ml je T«4c«a ■ebM.^nik? Tvoja jetra gredo rafcom žvižgat! Pa misliš, da mu ver- jamem? Tudi on ga pije, pije, fcer ima žabico v želodcu, to, to bi morali operirati ... Izre- eati gobo v želodcu. Res je go- ba, kaj ne verjameš? Pasje življenje, ko so vse gostilne za- prte ... Oh, kdaj bodo spet od- prli našo ,Evropo'! Svinjarija, zločin, ker so jo sploh zaprli! Tam sem imel kredit, kredit za vso mesečno plačo! Če se prav spomnim, sem še nekaj dolžan, bom že plačal... Veš kaj, plia- čam ti liter, če napišeš v ča- sopis: »Zahtei^-amo, da se kavar- na .Evropa' takoj odpre!" V .Večeru' sem bral, lepo, res le- po pi.še.. Joj, res je goba. tu jo čutim gobico, takšno malo ... ne. veliko gobo. gobo, žabico mogoče ,.« Prišel je v drugi stadij — kin- kanje. Jezik mu je samo še ople- tal. Iz ust mu je curljala slina. Bil je videti kakor razv^fna. Ko sem ga zdrrmil, se jf^ od- majal po cesti preklinjajoč, da ni »Evropa« odprta Tokrat je bil Se kar miren. Navadno ga orime besnost in tedai vse raz- bije in se pretepa Trezen je nadarjen in pameten človek Po vsski krokariji ga peče vest. Kupuje tablete prot.i alkoholu, nato zonet pije do onemoelo^ sti Njegova volja je povsem ubita. Gledal som /a njim ka- ko je meril cesto Pri prvi go- =!tilni je začel ra^hiiati po za- oriih vratih. »Odprite žejen sem!« je kričal da ie odmevalo no pu^^tih ulicah — Na zdravje žeja — sem napisal nad i-ntprvjujem s to '.alostno osebnost io. ki na vso -»esrečo ni osamljena in niti ^' 'boli drastična. —mir MESTNI KINO PTUJ Tdvaja od 24 do 27. iunrja s!oven=:ki film »TRENUTKI ODLOCliVE«. • LJUDSKO VARČEVANJE, denarno še posebej, je m sociaUstično gospodarstvo veli- kega pomena. Z varčevanjem si ustvarjamo lastno blagostanje in koristimo skupne- mu gospodarstvu. • KMETOVALCI, DELAVCI, USLUŽBENCI! Ako le n imate hranilne knjižTce, vsto- pite v krog naših vlagateljev. Vlagajte tudi manjše zneske in za krajše dbdobjc — Mar^komu bo prihranjena škoda, ki nastaja zaradi tatvin in požarov. • STARŠI! Navajajte svoje otroke že v rani mdadostl na varčevanje. Tudi to bo obli- kovalo njihov značaj. Naj vlagajo vsak najmanjši prihranek, kt ga bodo koristno upo- rabili, ko bo šola zopet začela s poukom. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA PTUJ obrestuje hranilne vloge s 5%, z odpovednim rokom pa po e%. II Trgovisča 60'letnica gasilske čete Trgov išče Za proslavo 60-letnice PGD Tr- govišče 12. t. m se je tukajšnje gasilstvo izkazalo pred domač m ljudstvom in pred gosti s svoto tehnično in organizacijsko spo« sobnostjo Za pomoč vaščanom « sili. Ob nastopu so se izkazala tudi PGD Sencžci, Vel Nedelja, Cvetkovc in Ormož z motomttn^ brizgalnami. Prireditelj) proslave niso poza- bili na redke preživele ustanov: telje društva io na najzaslužnel še gasilce tov Jakoba Bratuša m Jakoba Bezjaka. Franca Posavca. Franca Munda* Ivana Horvatd. JakoJM Kosja, Antona Kukca, Franca Kandriča, Antona Kače, Franca Horvata, Franca Spindler- ja, Iv^ina Kunavra in Ivaiva Jui čeca, k: so prejeli diplome Iti priznanja Društvo in njegovo proslavo so počastil: s svojim obiskom: poveljnik okr ga^lske zveze tov Cajnko. pred. LOMO Ormož tov Miha Kojc, povelj- niki bližnjih čet in številni člani. Proslave se je adclež'lo tudi le- po števlo domačih m bližnjih ljudi, ki so se prepričali o spo- sobnosti naših aasUcev -n o pra- vilni uporab- sred-stcv. ki j h je društvo dobilo za generalno po pravilo motorne brizgalnc in za nabavo opreme Ka' bo z našim mostom Naš neprevozni most v bližmi vasi, preko katerega vozimo na polja, je sredi vse pozornosti ljudi ki so deljenega mnenja. d=i b- ga morali vaščani sami popra- vit- in da bi morala za ta mo«t več brigati občina ter poskrbeti sredstva za njeoovo popravilo Organizacija SZDL sicer urg ra odstran iev tega problema, ven- dar brez uspeha ker v«i čakajo kdo bo prijel za delo. da bod' drug- lahko vozili čez popravil« ni most Kot k?že bo moral pre- vzet; iniciativo za popravi-lo po- sestnik, k največ vozi iea most. in da mu bodo moraV pri tem pomaoat rKtali posestniki skup- .J^ance Novak NEKAJ O PLESNI Kaj eo plesni? Plesna so škodljivke, ki ško- dujejo rastlinam in pridelkom v shrambah Razmnožujejo se s trosi (droben prašek — same plesni), prenaša jih veter, žužel- ke ali človek sam na zdrave de- le rastlin in druge predmete. Ob- lika in vdlikost trosov in plesni je različna po velikosti in obli- ki, kar je značiliio za posamez- no skuT^no plesni. Plesni je pre- ko 70.000 znanih vrst. Za pozna- nje p>osamezne vrste plesni je potrebno 100 do 200-kratno po- večanje s povečevalnim ste- klom. Plesni 80 drobne rastlinice, ki nimajo listnega zelenila in so navezane na rastlinsko in žival- siko hrano. Na rastočih rastlinah se koreninice plesni razrastejo le na površini zelenih delov rast- line fiili pa tudi v notranjosti "astline. V vsakem primeru ško- dijo rastlini, ker ji odvzamejo hrano in preprečujejo delo, ki ga morajo zeleni dieU rastline ''-rSiti. POGOJI ZA RAZVOJ PLESNI? Plesni rabijo za svoj razvoj vlago in toploto. Mnenje, da na- ^rtopa plesen le prj višji tem- -^raturi ni točno. So take vrste r>lesni, ki se množijo že pri 8 -top. C, medtem ko se množijo nri krompiriu (fitoftora) pri 23 stop. C. Poleg vlage in to«plote ie nujno pogoj soparno v-r*we in zatohli prostori. V vseh kota- niah, kjer s* ustvarja soparna klima, v kleteh in shrambah, ki 'fti zadostno ne zraMmo. je ple- redmi gotrebna različ- na obramba. KAKO PREPREČIMO RAZVOJ PLESNI? Marsikomu je znano, da uni- čuje plesen v zatohlih stanova- njih oblAo. čevlje, v shrambah kruh. moko, vkuhano sadje, mast itd V zatohlih kleteh uni- čuje kromiMr, peso in ostalo ozimnico CAm več vlaee vsebu- je rvredmet, tem hitreje ga na- pada. V teh proictorih ie rVbramba zračimo, odstranjujemo odvisno vlago, priredke kopičimo na manj- še kupe. Po zračisvju lahko za- plinimo shrambo in kleti z žveplom tako kot prazne sode. Po preteku nekaj dni prezraičd- bcn 2a vstop človeka. Mnogi ne vedo, da je plesen kriva nizkih pridelkov in je tu- di ne zatirajo. V mnogih prime- rih napravi njivski plevel manj- šo škodo kot plesen. Na odprtih zemljiščih je zati- ranje plesni težavnejša in veza- no z večjimi stroški. Kjer so setve redke, zrasle iz zdravega semena, v redkih vinogradih in sadovnjakih, plesen ne povzro- či veliko škode. KAKO ZATIRAMO PLESEN V LETNEM ČASU? Doslej smo spoznali veliko plesni, ki žive pod različnimi prilikami na raznih rastlinah in predmetih, zato ie potrebno tudi vedeti, da zatiramo plesen s sredstvi, ki jo uničijo pa ne ško. dujejo rastlini sami. V splošnem uničujemo plešem na vrtnih rastMnah s bakrenimi škropivi in s praški. Vrtne in njivske rastline, ki jih je napadla plesen, škropimo z zmesjo, ki jo napravimo iz 100 litrov vode. 1 do 2 kg modre ga- lice in 1,25 kg gašenv_'ga apna alj 1 do 2 kg bakrenega apna brez dodatka ai>na. Škropljenje pono- vimo vsakih 14 dni po potrebi. Pred škropljenjem rastline red- čimo in odstranimo plevel, da bo njiva zračna. Brc«kova drevesa prašimo z zmesjo, ki Jo pripravimo iz 1 de- la bakrenega apna in 4. delov žvepla v prahu ter 5 delov ne- gaeenega apna. Jablane škrop-lmo z zmesjo -ri-T->",v'^ »no iz 100 ''t-ov vMo in 2 kg žveplenoapnene bro7ge. Škropljenje ponovimo po potre- bi 2 do 3 krat po cvetenju. Vinsko trto žveplamo ali škro- pimo z žvv^lenimi preparati istočasno kadar škropimo proti peronospori z modro galioo. Nadomestila za žvepleno ap- neno brozgo so: Sumbarit, Sum- porol (aulikol) itd., ki smo jih navedli v prejšnjih člankih »Tednika«. Posebej opotzarjamo na škodo, ki jo sedaj povzroča na jabla- nah. V sadovnjaku opazimo že od daleč plesniva drevesa. Usti so prevlečeni s sivo zamazano prašno prevleko, ki ovira listu dihanje, zvija list v obilki lad- jice in končno odpade predčaF no List prehranjuje jabolko, v juliju in avgustu niora list prc- hraniti tudi rastoče popke v listnih pazduhah Pri ziadostn* prehrani sc tvori cvetno pop j p sicer pa samo listno popje. P^ plesni uničeno listje zmanjš? letošnji pridelek in pridelek pri- hodnjega leta. Za preprečenje škode je po- trebno F>o košnji trave v sadov- njaku takoj dobro poškropiti vse dre^vo z žveplenim.i preparati, k' so navedeni. Vinogradniki lahko opazilo nastop oidija (plesni) na trti, m vrtnicah vzpenialkah ob hišab in na hrastovih grmičkih ob gozdovih. Ti predznaki so zanes- ljivo opozorilo zfl nastop plesn^! na trti in drugod. LetrvSn^e mu>iq«!to vreme, Ir ie poleg vsegq še hladno, nni nas ne zavaja, "^--^^^de pravoča" no zavanjimo Ob nastopu p"- letnp \-ro?^'np bo mno^o oku^>^ ki iih bo tp^'-o zatirati ob vp-V- kih st^^-^^^ih in v mnogih pr Vozabila na i-azsodbo deželnega glavarja in začela zopet po stari navadi odirati in vznemirjati Haložane ter zahtevati tlaiko in dajatve po svoji volji. 1655 : Deželni glavar p>onovno opo- minja minoritski konvent, naj ne nalaga podložnikom novih bremen. Obenem grozi s sodnim postopkom, ako takoj ne izr- pustijo iz ječe podložnikov Ja- neza in Adama Jezo ter Gre- gorja Kresino. (Minoritski gvar- dijan je z dvema redovnikoma in v spremstvu 30 ljudi o polnoči vdrl v vas in omenjene odpe- ljal v samostan v ječo.) 1657 : Podiožniki prosijo, naj ee čimprej sestane komisija, ki bi rešila njihove pritožbe. 1658 : IN TEKLA JE KRI... Napetost, ki je vladala že nekaj let med minoritsko zem- ljiško gosposko in njenimi pod- ložniki je dosegla višek v pozni jeseni 1658. 1., ko je gvardijan p. Frančišek Boncmio, po rodu Italijan iz Trsta, z majhnim spremstvom osebno pobiral vinsko desetino blizu Stoperc v Halozah. Pri Gašparjn Radislavii,U^i ga je bil gvardijan že prej kazno- val in mu zaplenil 4 piolovnja- ke vina (približno 1200 1). je ho- tel imeti za to, že zaplenjeno vino, še dve vedri vina kot de- setino. Tedaj ga je kmet vpra- šal, kako to da mora dati de- setino od zaplenjenega vina. Kje pa naj to vino dobi? Ali naj ga morda ukrade? To je seveda vodilo do prepira. Ko je gvardijanovo spremstvo plani- lo na Radislava, da bi ga malo »omehčalo«, so priskočiU kmetje, ki so se bili medtem zbrali, in planili na gvardijana in njegovo spremstvo. V krvavem spopadu je obležal gvardijan težko ranjen; kmailu nato je razjarjena mno- žica vnovič navalila nanj in r nobila do smrti Kmalu po tem dogodku je dal minoritski provincial An- ton Gotscheer (Kočevar) pokli- cati vse kmete iz Stoperc v sa- mostan. Posebej je zahteval, da pride tn se opraviči Matija Ko- vačič po domače Zirovnik, ki ga smatra kot »kolovodjo upor- nih kmetov«. Kmetje seveda ni- so odšli v Ptuj Zato «e je sam opogumU in priiel v Haloaae Tu je prišlo do nov^a spopada, v katerem je bii ubit km«t Peter Samastur. Zirovnikovo domači- jo so oplemli in hišo iiažgali, provincijal pa ee j« kotnaj z begom rešil na bUiitji c9cqj»- stansiki marof. Matija Zirovnik vodja upornih kmetov v Halozah Uboj minoritskega gvardijana ie bil krvav uvod v dolgotrajno aravdo, ki so jo nad 15 let vo- lili haloški kmetje in kočarji 53 svoje pravice in privilegije, Mtrjene leta 1447 po cesarju Frideriku. Tukaj naj navedemo samo rtekaj drobcev iz množice spi- sov. M ee tičejo te dolgoletne borbe, katere duša je bil že imenovani kmet Matija Zi- rovnik. 1659 : V letu 1659 so bile Haloze — tako razberemo iz spisov — v pravem upomL%em razpolože- nju. Nihče ni hotel več delati tlake, splošno so odrekli po- kofnščino osovraženi zem1'iski gosposki in njenim predstavni- kom. Pri vsem tem so jih pod- pirali ptujski meščani, od ka- terih so mnogi že tedaj imeli vinograde v Halozah. Zlasti so jim dajali »potuho« in pomoč pri sestavljanju pritožb na de- želnega glavarja in samega ce- sarja. Tudi v Gradcu so imeli advokate kot svoje stalne za- govornike. Večkrat naletimo v spisih na primer, da so take- mu odvokatu kot izredno na- grado poslali tudi kak sod do- brega haloškegia vina. Razen tega pa so ad^Tdkati marljivo pisali in pošiljali tudi svoje ttradne »stroškovnike«. 1660: »Gregor Lesnikar in Mihael Ncrat, minoritska podložnika, sta obsojena na triletno suženj- sko delo na galeji (vojni ladji), ker sta s silo razgnala podlož- nike, ki so bili prišli na tlako.« IZ PRITOŽBF POnTX>ZNIKOV NA CESARJA: »Tiransiki jarem (zemliiške gosposke) in brezdušno ra^ma- nje na® bo orivedlo do potkcI- nega propada in na beraško mlico Ne samo mi tudi natše žene in otroci zaradi grozovite- ga ravnania in divjanja niso več vami življenja čeprav le cesar potrdil naše stare mr>ho^'-^rie in priviletriie in ukazal, da nas ne smejo stiskati, vendar obidejo cesar- ske in deželne uikazo tn sra- motno ravnalo z nami, kakor da smo mi .arme T/Cvth' (ubo- ffa ampina), ponarejevalci listin (falsarii)... Pred Martinovim iso na-^i so- sedje: Jitrii T^recirna T^^r^hiael Jeza in Mafei Kovačl<< (Zirov- nik) prii-veliali v samost^m gor- nino (vinsko desetino). Tam so iih brez vzroka zgrabili. po turško vkovaili v okove in t,o še danes (P. m?ia) v je^i V hu- dem mrazu so lih nustili brez hrane in pijače in delaio z nn- mi huiše kot Turki. Zato ni čudno, če vidimo v nlih (zem- Ijišk« gosp'>ski) Izdajalce in iz- koriščevalce domovine (prodi- 1668: SPOMENICA CESARJU LEOPOLDU: Haloški kmetje so v ob«?«! spomenici cesarju LeopoldKi raz- Henili vse svoje pritožbe, ki » skozi desetletja ponavljajo Naj- važnejše točke so bile: 1. Na tlako morajo hoditi skoro vsak dan. ob nedeljah in praznikih morajo o|MavlJati službo kot potni sli. Svoje delo lahko opravljajo samo skrivaj v nočnih urah. 2. Stalno moT9Jo plačevati visoke davke in dajatve, ki jih pogosto zahtevajo že vnaprej. Deželne naklade poratii Ja>n^ vent v svojo korist in se ne briga za odloke in ukaze de- želnega kneza ali deželnega glavarja 3. Zemljiška gctf5x>ska hoče obdržati čim več podložnikov kot proste zakupnike, da jih lahko, kadar se jim zljubi^ z družinami požene s poeestva in z domačije Sama pa iz t^V) izpraznjenih fcntetij ustanavlja marofe (graščinska posestva), ki jih morajo podiožniki s tlako obdelovati. Raaen tega jem- ljejo našo živino m vocaave na tlako, vračajo pa nam pokvar- jene in imičene. 4. Posebno krivične sp da- jatve ob smrti gospodarja in prevzemu dediSčine (mrtvažči- na in desetek). Svojevoljno oee- njo vse premoženje in za*»te- vajo od tega tako visoke ds^atve kakor nikjer v dežeE. In v«|»- dar smo mi svobodni naeelniki (liberi odoni) in ne nevoljniki, ki bi lahko delaM z nami, ka- kor bi se njim hotelo. 5. Za vsak najmanjši presto- pek nas kaznuj^ z vš»%$(tti kaznimi, večkrat kar z odvze- mom par volov ali z odgovaav jajočo vrednostjo ▼ aidemo na kolena in izprosimo zaprtega Matijo Zirovnika iz je če. Takoj pa so bili tu vojaki, ks so padli po nas in precej potolkli in zdelali.« V avgustu istega leta je bil Zirovnik pred nepristranskim sodnikom v Ptuju obsojen na leto dnd zapora, pritožbe halo- §kih kmetov pa za vm j ene. (Nadaljevanje sledi) Pripravlja se sem nar esperanta za učitelje in profesor e Generalna konferenca UNESCO, ki je bila konec preteklega leta v Montevideu, ic ugotov la, aa je že več držav izrazilo priprav- ljenost vpeljati essperanto v osnovne ajj višje šole al; rax- širiti že obstoječe poučevanj©. Tudi predstavo ki našega držav nega vodstva so zavzch do med' narodnega jez.ika zelo ugodno sta- Jišče, zlasti oaš predsednik maršal Tito, ki je izrazij mnenje, da je »e^peranto zelo kor sten in bi ga bilo treba uvrstiti ▼ vse šole vendar ne s kakim dekretom od zgoraj, temveč na pritisk obve- ščenega javnega mnenja od spo- daj na resnično demokratičen način«. Svet M prosvelo In kulturo LRS sporoča v svojem dopi'su od 18. maja letos, da n ma po- mislekov zoper neobvezni pouk esperanta na učiteljiščih in niž- jih strokovnih ioUh Glede ure- ditve pouka se je treba dogovo- rit* z okrajnimi oziroma mestni- mi ljudskim: odbori V naši državi se po nepopolnih podatkih esperanto poučuje sa- mo v 34 šolah, razen tega ima za* grebška univerz« (ekonomska ta- kulteita) lektorat tega ježka. Zve- za esperant stov Slovenije je sprejela že konkretne naloge, da bi razširila že obstoječe piJučc- vanje. V mesecu julju in avgustu bo Inštitut za mednarodni jezik es- peranto priredil dva enomesečna Seminarja za učitelje n profe- sorje, ki žele izrabiti svoje po- čitnice v Ljubljani, da se naučc mednarodnega jez ka Pouk bo v*ak dan po dve uri. Na progra- mu bo slovn ca, konverzacija in zgodovina e^perčintskega gibanja Ob koncu seminarja bodo obi- skovalci opravili izpit in prejela spr čevala, na osnovi katerih bo- do imel; pravico poučevania je- zika na šolah. Za podrobnejše informacije se obrnite na na^slov: Inštitut Za mednarodni jezik es- peranto Ljubljana, poštni pre- dal 275 PERSPEKTIVA Ne vem, kaj mi je, naj jem ali pijem kar hočem, mi delo rukakor ne diši... Mlodi hannonikoTii in učltelfi, vese!@ počitnice! v ponedeljek, 20. jimija po- poldne so se predstavili števil- nim poslušalcem v dvorani Ti- tovega doma učencd harmoni- karske šole »Svobode« Ptuj, fijcupno Z učiteljem tov. Andre" jem Baišom in tov. Ferdom Fra. som, in jim v 25 tačkah spo. reda, posamezno in v skupinah prikazali učne uspehe v har- moffiikarski šoli v šolskem letu 1954/55. V prvem delu sporeda so na- stopili najmlajši Harmonikarji, med katerimi je 6 cicibančkov. Po nastopajočih: Marinki Ko- mel, Radu Maj ceno viču. Roma- nu Glasem, Nuški Svagelj, Ani- ci Belšak, Robertu Metemiku, Martinu Kranjcu, Anid Simo. nSč, Francu Pulku. Francu Janžekoviču, Frideriku Vodanu, Antonu Kolariču, Ludviku So- losd ter Vinku Fistravcu, se je videlo, da so to otroci vseh sta- nov ptujskih prebivalcev. Vsak posebej in vsi skupaj so se iz- kazali s sigurnim nastopom in so bili tudi ddležni primernega priznanja poslušalcev. Posebno priznanje pa so si zaslužili Friderik Vodan, Anton Kolarič, Ludvik Solosi in Vinko Fistra- vec, ki obvladajo že dokaj težke skladbe, Zlanimivo je gledati med te- mi malimi harmonikarji pailet. nega tovariša Andreja Baša, učitelja naših harmonikarjev v F»tuju, ki je naučil več sto ma- lih učencev igrati slovenje na- rodne pesmi in je z njimi več- krat nastopal pred Ptujčani pa tudi na gostovanjih po Sloveniji in Hrvatski. Dan za dnem pri. haja tov. Baša med male har- momkarje v učilnico te šole in ostaja z njimi po več ur. Prav ?otovo mu bo ta mala glasbena množica priredila za 7(Wetoico, ki jo bo slavil čez dve leti, lep harmonikarski koncert in se mu tako oddolžila za potrpež- ljivo in stroikovno vzgojno de- lo. Za trud in i^pehe v tem šolskem letu se je ob koncu prvega dela programa tov. Bašu zahvalfllo več učesik v imenu vseh učencev njegovega oddel- ka ter so mu izročile šopke. Ploskanje poslušalcev ob tem prizoru je bilo dokaz, da se tov. Bašu Vs8 zahvaljujejo za trud, ki ga je imel z njihovimi otro, ki. Drugi del sporeda je izvajal višji oddelek tov. Ferda Frasa, (iz katerega so nastooili naj- boljši učenci: Peter Ilec, Ma- kovec DiKan, Alojz Fridauer, Mairijan Emersič, Marica Peč- nik, Marjana Ž^agar, KomeMja Cvirn, Iiigeborg Jjcm, Viktori- ja Cvim, Berta Tramšek, Zvon- ko Majcen, Mišo Koltak, Otmar Vrabič, Rosita Mesaric, Štefan Vidovič, Miro Kostanjevee, Fra. nja Kranj C in Vera Petek Po- samezno in v skupinah so od- igrali narodne, paiitizansike fin tunetne pesmi ter so bdli prav tako kot prvi, diA&m burnega aplavza. Težko je reči, kateri izmed njih je bil boljša, ko pa So vsj igraJi sigurno in z crf> čutkom. Ob koncu sporeda so dekleta-učenke razveseLile tov. Frasa s šopki cvetja. Ob tej priložnosti se mij vsi- ljuje vprašanje, kdo bo iiada. Ijeval z učenjem mladih har- monikarjev, ki je še vedno na ramenih dveh priletmih učite- ljev, ko bodo tudi njima c^>e- šale moči? Čeprav še kažeta oba VSo življunjsko žilavoet, dobro voljo tn pripravljenost nadaljevati z dosedanjim de- lom šole, bo vseeno potrebno že v novem šolskem letu misliti na pomoč imenovanima, Id jo bosta oba rada uvajala in ji končno tudi mirne vesti prepu- stila skrb za ukaželjno in glas- beno nadarjeno mladino. VJ. Tov. Andrej Baša Tov. Ferdo Fras SODOBNI ROMAN NA KMIIETMH IVAN POTRČ (25) K?kor sem si zadnje noči znova zaželel da je prihajala k meni in kakor mi ta želja tu- di po tej in tak-i noči ni splah- nila, pa sem le čutil, bolj po x>a- meti ko s čim drugim, da to ne vodi nikamor več. da bo moralo prenehati to kar se je tako divje začelo. Vse tako me je obletavalo, čeprav sem vedel, da tega najbrž ne bom storil, čeprav čeprav sem čutil, kako me ženska vedno manj mika — toda kako bi bil brez nje. to mi kar ni šlo iz glave. Vse to mi je torej hodilo po glavi, ko sem se spomnil na pi- jačo za sedminarje. saj je Ca- fovka jela že pojenjavati z mo- litvami Preril sem se iz izbe v kuhinjo, vzel nastavljeno roč- ko, odšel po stopnicah v klet in odškmii pipo Sod je bil na najgi in pijača ie počasi curela; naslonil sem se nanj. poslušal, kdaj bo nateklo in začutil, ka- ko mi kletna hladnoča dobro de kako me je treznila in me delala prisebnega Stresel sem se in ?i znenada dejal, prvič v mislih, drugič pa na glas: »Južek, Južek, slabo se bo končalo!« Zdrznil sem se in se ozrl okoli sebe. Bil sem sam, nihče me ni slišal; okoli tn okoli me- ne so bili sami sodi in po ste- nah velike okrogle .sence, ki jih je metala svetloba iz leščerbe na tleh. Prijelo me je da bi zakričal na ves glas, vrata v klet 9o bila zapria; preden sem se okorajžil. je začel curek v ročki glaisneje peti vrč se je napolnil Zaškrnil sem pipo, dvignil ročko in nekaj — bila je prepolna — odpil. Pii^ča me je hladila, prijala md je, da sem še in še pil. pil in poslušal, če kdo ne prihaja po stopnicah; kar znenada se mi je zdelo, da slišim isti šumot ko snoči da so se vrata enako ko snoči ne- slišno odprla, ter da bi zagle- dal, samo če bi se malo ozrl proti vratom, postavo v belem. Postavil sem ročko pod pip«, da bi dotočil. odškmii potiho pipo in se počasi, domala z grozo ozrl — nič ni bilo, vrata so bila zaprta, samo sence so se gibale po stenah, a vse to je bilo zavoljo leščcrtoe. zavoljo nemirnega plamena. »Hudič, adi me boš prega- njal !?a ie resnič- no spreletel srh, ko sem stopil skozi vrata. Zagledal sem mater, kako S|0 se zavijali v črno volneno ruto. Stopili so S pocja na dvorišče in krenili med drevje, da sem moral nehote stopiti za njimi, če sem hotel zvedeti kaj hoče- jo Pri ogradu, ko sva bila že toliko od hiše. da naju ni mogel nihče več slišati, so se mati ustavili in povprašali »Kaj ne misliš nič priti do- mov?« Najprej sem nekaj izjecljal, mati so le bili m.ati in z mano je bilo od snoči vse narobe a še tisti trenutek sem se spom- nil, kakšni so bili, ko sem od- šel z doma; .spomnil sem se. za- kaj sem odšel in kako so bili prav mati gluhi zavoljo gmnta; spomnil sem se da ga niso ho- teli name prepisati, in na vse drugo — ter zmomljal: »Domov? Prav domov bom zdaj hodil! Po kaj le?« »Južek!« so me posvarili ma- ti, jaz pa naprej: »Kaj nimate Lizike in Stra- fele?« Vedel sem. da je s Strafelo in z njegovim partizanjenjem vsak dan bolj narobe, prav zato sem tako povprašal »Boš že še videl!« so rekli mati, ki se za čuda niso razje- zili, in zavzdihnili »Videl videl ,.!« sem pono- vU. »Da, videl boš!« so dejali ma- ti. »Kaj veš ti. kaj so ženske.« Za trenutek so obmolknih za- tem so nadaljevali: »Starega je pobralo, nikogar več ni pri hi- ši. Južek. ne bom te prosila, a še enkrat ti rečem, domov pridi! Ubogaj, nekega dne bo prepozno!« Hotel sem jim odgovoriti ho- tel sem povedati, naj se ne vti- kajo v reči. ki jim nisc nič mar, toda to. kar so povedali o ženskah me je poparilo. Zbal sem se, da berejo na meni, če- prav je bila noč in čeprav me niso gledali, kako je z mano Obstal sem, dolgo molčal po- tem pa slišal kako so rekli: »Jaz sem ti svoje povedala. Lahko noč!« — In so odšli. Stal sem, se zagledal za nji- mi, kako so odhajali med nji- vami, črna in v ruto zavita po- stava — bilo mi je, da bi za- klicai Za njimi, jih poklical, stekel za njimi; začutil sem, kako je začelo drgetati v meni; bilo je drgetanje ki je prišlo samo od sebe in me sililo, dr bi naglas razjokal, če . če se ne bi bal že vnaprej, kako bom za- slišal od matere pikro. trdo. brezčutno besedo — vse dokler ni ta črna postava ko kakšna vest. pravična In hladna izgi- nila v grabi in za jelšami Nič nisem mogel storiti: stal sem ko privezan, ko da ne bi mogel premakniti nog: za hrbtom sem zaslišal govori en .je. ljudje so pozdravljali in odhajali, zaslišal sem tenek m pojoč Toplečkin glas In začutil, kako sera se zdrznil. Zavzdihnil sem — nič dmgega mi ru kazalo, ko da sem se obrnil in stopil proti hiši. Znenada je postava med vrati, bila je Toplečkina, zaMi- cala — natihoma, ko da ne ve, ali jo slišim ali ne. »Južek!« Obstal sem in se potegnil za drevo. Se enkrat je poklicala, stala je še kak čas tam na pragu za- tem pa vrata priprla; ni jih za- pahnila Naslonil sem se na drevo in se zazrl v okna m katerimi so trepetale rdečkaste lučke, sveče za rdečimi zavesa- mi Mislil sem da bi šei na hram, a bilo je oktobra, bilo je prehladno, tako sem potem še malo počakal, dokler ni r.astala okoli in okoli tihoča — pri mr- liču je cula zdaj samo še stara Cafovka. stisnjena za peč in z molekom v rokah ter je gotovo še v spanju žebrala Odrinil sem vrata, potihoma, kolikor se je le dalo. in se potegnil čez priklet v kamro, Vrgel sem na hrbet na posteljo mislil nase. kako bi skoraj popustil pred materjo, kako bi se bil skoraj razjokal kakor Toplečka podne- vi — kar groza me je spreleta- vala, nič si nisem mogel poma- gati — in z olajšanjem sem ču- til, da nisem do konca popustil, da sem le moški in ne ženska. (Nadaljevanje sledi) Ptuj. 24. ]un.iia 1955 Nedelja. 26. junija 1955: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spo- red) — vmes ob 6,05—6,10 Po- ročila in vremenska napoved 6,30—6.35 Pregled tiska 7,00— 7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevTiega sporeda. 7,15—7,30 Reklame 7,30—7,35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8,00 Otroška predstava* Sne- guljčica (priredila Marija Dtiš. glasba Bojan Adamič — pono- vitev). 9,05 »Po svetu poezije«: Poletje v liriki 9,30 Venček slovenskih narodnih pesmi 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Do- poldanski sinmofinčni koncert Beniamln Ipavec — Bogo Le- skovi c: Serenada za godala Robert Schumann: Drugs sim- fonija. Emanuel Charbrier: Espana. 11,15 Oddaja za Bene- ške Slovence. 11,35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ob 12,00—12.10 Pogovor s poslu- šalci. 12,30 Napoved časa po- ročila, pregled dnevnega spore- da in objave 12.45 Zabavna glasba, vmes reklr.me 13.00 Pol ure za našo vas. 13 30 Želeli ste — poslušaile! 15,00 Napoved časa. poročila vremenska na- poved in objave. 15,15 Igra Ljubljatnski plesni sekstet. 15.30 »Po naši lepi deželi« — Zvone Kržižnik: Slovenska Istra ob začetku sezone. 16,00 Igrata godbi na pihala Ljudske milice in Ljubljanske gamizije p. v. kapetana Rudolfa Stariča in kapetana Jožeta Bruna. 16,30 Nedeljski roman — Marcel Giu- glaris: Spoštovani gospod Lutka — nadaljevanje. 16,50 Glasb^a medigra. 17,00 Prenos medna- rodne nogometne tekme Svica : Jugoslavija. 19 00 Zabavna glas- ba. 19,30 Radijski dnevnik 20.00 V svetu ritmov in melodij. 20,30 Športna poročila. 20,40 Odlomki iz Smetanove opere: »Poljub«. 21,15 Mednarodna ra- dijska univerza — Prof Lucien de Gennes: Golšna žleza — b) Prof Marcello Piagentini: Zgradbe za družbene F>otrebe v Italiji 21,35 L. van Beethoven: Sedem bagatel — Izvaja pianist Roman Klasinc iz Marih. ra 22,00 Napoved časa, poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22 15 —23,00 Južnoameriški ritmi (od- daja s konferanso) 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba) OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Sobota. 25. junija 1955, ob 20. uri na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: »MIKLO- VA ZALA« Ljudska igra z godbo, plesom in petjem v devetih slikah. Desetič. Izven. Nedelja, 26. junija 1955, ob 15. uri na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: >-.MIKLO- VA ZALA« Enaj.^rtič. Izven. Nedelja, 26. junija 1955, ob 20. uri na prostem na ptujskem gradu: Fran Žižek: »MIKLO- VA ZALA« — Nepreklicno zadnjič!!! ★ Okrajno gledališče Ptuj uprizo- ri v soboto. 25 in nedeljo 26 junija t. 1., zadnje predstave uspele ljudske igre »MIKLOVA ZALA«. Vse, ki še niso videli te prelepe slovenske ljudske igre vljudno vabimo, da si jo v teh dveh dnevih za gotovo ogledajo — Predprodaja vstop- nic v soboto, 25. junija, od 9. do 12. ure in od 15 do 17 ure. v nedeljo pa od 9. do 11. ure pri gledaiiški blagajni Na pri- reditvenem prostoru na gradu je blagajna odprta dve uri pred \7sako predstaivo. — Dohod na -^^SfS^i je iz Rajčeve ulice. Ko esaria sta trčila V petek, 17 junija 1955, se je peljala Manja Lah iz Ormoža v poznih večern.h urah s kolesom po glavni cesti v Pavlovce k star- šem Vozila Se je brez luči pra- vilno po desn strani. Na vznožju klanca pa sc je vanjo zalete! na- sproti vozeč: kolesar Franc Ga- lun iz Hardeka štev. 4 pr. Ormo- žu, ki se je vračal iz vinograda iz Vinskih vrhov v Slov Goricah. Po klancu se je pripeljal z br- zno in brez luči in je zadel s kolesom v kolo Marje Lah s ko »ilo, da je padla po cesti. Lahovo je tam pustil Galun neza- vestno in pobv.Knil. V ptujski bolnišnici so ji nudih prvo po- moč Zarad hudih poškodb vsled zloma tilnika in hrbtenice t tre- bušnem predelu je Lahova pod- legla Varnostni organi so šele po treh dneh izsledili Galuna, ker se je hotel izognit' kazni. Otroška resnicoljubnost »Kasiram za elektriko. Je ma- ma doma?« »Ni. odpeljala se je!^. »Ah je očka doma?« »Ni. odšel je v službo!« »Ali res ni nikogar doma? Tu- di babice nI niti tete?« »Ni jih. — Vsi so sc skrili v klet!« Strojepiska ali stroj? Referent strojepiski: »Tovari- šica vse kaže da bomo morali kupiti nov pisaini stroj!« Strojepiska: »Zakaj, tovariš referent?« Referent: »Ta stroj ne prene- se pravopisja!« Izdatno varčevanje »Prosim, posodi mi tisoč di- narjev!« »Zal ne morem. Sam sem pri- siljen varčevati!« »Ti...?« »Da, jaz! 2e od prejšnjega meseca jem samo hrenovke brez gorčice.« NE HVALI DNEVA PRED VEČEROM »No, ljubi Ivanček, kaj pa je rekel očka. ko sem snoči pozno prišla k vam?« je vprašala teta svojega nečaka »,Ne hvali dneva pred veče- rom!' je rekel očka in potem doleo ni mogel zaspati« v sredo. 22. junija 1955 (za liter, kilogram ali kos) Ct«bula 50, riova čebula 50, česen 50, fižol 50, grah 70, krompir stari 20, krompir novi 40, koleraba 40, cvetača 50, ku- mare 100, peteršilj 50, rdeča pesa 50, por 30, špinača 50, zelena 50, korenček 50, ječmen 40, ko. ruza 35, pšenica 35, proso 35, motka koruzna 40, moka bela 110, moka ajdova 60, moka €?notna 60, zdrob koruzni 60, kaša prosena 70, surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 25, sme- tana 120, sir 40—80, kokoši 400, piščanci 300—400, kozlički 700, purani 700, češnje 25—30. bo- rovnice 50, gobe 120, lisičke 80, jajca 11, zelje kislo 60. jagode vrtne 160, jagode gozdne 180, zelje v glav-ah 60. solata beriv- ka 30, solata endivija 40, sola- ta v glavah 40. Pečnik Marjan iz Gerečje va- si si je s steklom poškodoval levo roko. Tratela Vinko iz Tmovskt^a vrha si je pri igrj z nabojem poškodoval desno nogo. Kolarič Jožefa iz Ptuja je ra- nil drugi 11-letni otrok na nogi s koso. Ribič Jožefa iz 2erovnic je padla in si zlomila desno nogo. Hvaleč Franc iz Jui^inc si je poškodoval desno nogo. Vrtič Marjan iz Doma ve si je zlomil desno nogo. Roglna Ivan iz Pobrežja se je vrezal s steklom v lavo nogo. Kos Jože iz Zetal si je vrezal z nožem desno roko. Knkovec Ana iz Ptuja je pad- la na pločniku ter si poškodo. vala lovo nogo. V Trstenjak Slavka se je za- letela kobila in mu prizadeja- la notranje krvavitve. Dragar Jože iz Ptuja je padel s kolesa ter si poškodoval levo nogo. črnko Alojza iz Ločkega vr- ha je napadel Muršec Bolfenk ter ga poškodoval po glavi in roki. Belšak Franc iz Vareje je pa- del s češnje ter si poškodoval roki, Vauda Adrijan z Vičave jc padel z voza ter si poškodoval roki. Skrbiš Urša iz Sestrž je pad- la ter si zlomila nogo. Mir Anton iz Radomerščaks si je pri žganju zlomil nogo. Slameršak Martin iz Z:abovc j€ padel z gugalnice ter si i>oško- doval roko. Brumen Pavel iz Zabovc sf je vrezal z nožem v desno roko Vsem udeležencem izleta bo ostal ta da-n v prijetnem spomnu. Cakovšk m esperantistom kU' čemo: Dankon kaj je revido! J. D VODNA SKUPNOST ZA MELIORACIJO PESNIŠKE DO- UNE V PTUJU Po 10. členu Osnovnih pravil Vodne skupnosti za me- lioracijo Pesniške doline in sddepa Upravnega odbora z dne 27. maja 1955 SKUCUJEMO redno letno skupščino, ki sc bo vršila v sredo. 29. jvmija 1955, ob 8. uri v dvorani OKZKS v Ptuju z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev sklepč-' nosti. 3. Izvolitev delov, lega predsedstva. 4. Izvolitev zapisnikarja in 2 overovateljev. 5. Poročilo upravnega odbora. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Zakl.iučni ra.čtm za leto 1954. 8. Diskusija po poročilih. 9. Sprejetje proračuna dohodkov in izdatikov za let» 1955. 10. Določitev najvišjega zneska posojila, najetega v letu 1955 in kratkoročnega kredita. 11. Sklepa. 12. Razmo. Vse člane skupščine prosimo, da se zasedanja sigurno udeleže. Delegati, ki iz opravičenih razlogov ne bodo prišli na zasedanje, naj to po možnosti predhodno javijo upravi Vodne skupnosti. Skupščina bo pričela z delom točno ob 8. uri. Kolikor ob določenem času ne bo ^Icpčna, bo po enoumem čaka- nju sikJepala veljavno ob v-sakem številu navzočih delega- tov. Smrt fašizmu — svobodo naax)d'u! Ptuj, dne 14. junija 1955. Upravni odbor Med esperantisti v čakovcu V nedeljo, 19. t, m., je bio osem naših tečajnikov v Čakov- cu Na postaji jih je sprejela skupina tamkajšnj-ih csperanti- stov s tajnico Džurdžico Drvarič. Skupno So si ogledali muzej m druge zan mivosti simpatičnega mesta. Omembe je vredna zani- miva e*F>orantska izložba. V hiši tov. Jelke Zidar:č, ki je imela pretekli mesec francoske gostc-esperaatistc, so bili gost esperantistov. Po di'?kusiii za tes- ncjše sodelovanje je v prijetnem razpoloženju le prehitro minil čas do odhoda. V POČASTITEV 10. OBLETNICE OSVOBODITVE PRIRE- JATA AKADEMSKA SLIKARJA ALBIN LUGARIC IN JANEZ SIBILA umetniško razstavo KI BO OD 26. DO VKLJUČNO 4. JULIJA 1955 V PRO- STORIH MESTNEGA MUZEJA, MUZEJSKI TRG ST. 1. OTVORITEV RAZSTAVE BO 26. JUNIJA 1955 OB 11. URI. Kmetiisko delo je strokovno delo! ^LOSNA KMETUSKA SOLA TUBNISCE PRI PTUJU okraj PTUJ RAZPIS Uprava Splošne kmetijske šole TumiSCe pri Ftafn bo fl^ffejeia v šolskem letu 1955/56, ki prične s 15. septembrom t. i, največ 30 gojencev in 20 gojenk. Namen šole je nuditi mladini, ki bo ostala doma na kme6~ kih gospodarstvih, mladini z državnih posestev in i&metijskih zadrug primemo ionetijsko in gospodinjsko strokovno izobrazbo. Sola traja eno leto. Kot redni gojenci se ktfiko vpijejo vsi tioti, ki izpolnjuj^ naslednje pogoje: a) Fantje in dekleta kmečkega poreada v starosti od 16 do 23 let, izjemoma tudi starejši. b) Tisti, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osno^m« dole. Prednost imajo oni, ki eo a odličnim ali prav dobrim uspehom končali I. letnik kmetijsko-^ospodar^e (nadail)«- valne) šole. c) Zavezati se nnorajo, da t>odo sami ali s pomočjo hame- tijske zadruge aLi druge ustanove plačevali mesečno oakrbo- valnino 2500 din. d) Biti nM>riajo diBševno in telesno popolaoma zdravi z oporečno preteklostjo. Kandidati naj vložijo lastnoročno spisane proSnje (fcoBa>- vane 30 din) v času od 1. julija do 1 septembra 1955 na nasloivt Splošna kmetijska šola Tnrniiče pri Ptujn poMa Ptvi. Priloge k prošnji: 1. Izpisek iz rojstne knjige 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško potrdilo o duševnem in telesnem zdravja. 4. Izjava staršev o rednem niesečnem plačevanju celotne ali delne oskrbovalntne. 5. Uradna izjava kmetijske zadruge ali druge ustanove, da l>o redno mesečno plačevala celotno ali delno o^krbavsi- nino (štipendijo) Gojenci in gojenke imajo popolno oskrbo v doma Me. Zaključni izpit, opravljen na šoli. velja kot teoretični drf strokovnega izpita za naziv kvalificiranega delavca kmetij«*« stroke. Razpis štipendij bo objavljen v eni izmed prihodnjih tt0- vflk našega lista. Pohitite s prijavami! Podrobna pojasnila daje uprava šoHe UPRAVA SOLE. POZOR! — IZREDNO VAŽNO!!! Kaj mora vsakdo vedeti o sadnih sokovih?! * ... da dobimo sadne sokove s stiskanjem sadja, pri čemer se ohranijo vse bistvene sestavine sadja. Ce pijemo sadne sokove, pijemo torej sadje v tekoči obliki * ... da znaša potrošnja sadnih sokov na prebivalca: v S vid 20 litrov, v Nemčiji 8 Utrov, v ZDA 10 litrov, a v Ju- goslaviji komaj 0,07 litrov * ... da pijejo v naprednih deželah sadne sokove pred zaj- trkom pri vseh obrokih hrane in med delom kot osvežujočo pijshčo * ... da so sadni sokovi zlasti za doraiščajočo mladino nujno p)otrebna hrana * ...da vsebujejo sadni sokovi grozdni sladkor, mineralne soli in vitamine ki so za delovanje človeškega orga- nizma neobhodno potrebni. Grozdni sladkor je hranivo 733 mišice in prehaja direktno v kri * ... da odgovarja 11 sadnega soka približno 1,4 kg sadja * ... da vsebuje borovničev sok 1400 mig vitamina C, torej več kot limonin soik, Id ga vsebuje 650 mg * ... da vsebuje 11 jabolčnega soka toliiko hraniva kot 7 del mleka * ... da vsebuje 11 grozdnega soka več hranilne vrednosti kot 11 mleka aU 1 kg krompirja (grozdni sok 800 kalo- rij, mleko 700 kalorij,, krompir 650 kalorij) * ... da so sadni sokovi odlično zdravilo za bolne na led- vicah, srcu, jetrih živcih in prebavilin Izpopolnjujejo prehrano in regulirajo prebavo. Pri akutnih in kro- ničnih boleznih so neobhodno potrebno zdravilo. MATERE! Ne prikrajšaijte svojih otrok za redno uživanje sadnih sokov, ki vsebujejo vse hranilne sest.avine. po- trebne za zdravje in normalen razvoj otroka, a katerih ne dobijo dovolj v drugi hrani! Vitamini v sokovih zamenjujejo vitamine. Id jih vse- buje materino mleko. Prirodni sokovi so za normalno rast organizma neobhodno potrebni in otroci jih raje uživajo kot sadeže "^adje Pomanjkanje sadja nadoknadite s sokovi. Zato taikoj dajte svojim otrokom redni obrok sadnega soka! Re- zultati vas bodo presenetili! ZATO NE POZABITE: SADNI SOKOVI SO VA2NA HRANA IN ZDRAVn.O! OBVESTILO Okrajni odbor Zveze l>^rcev NOV Ptuj obvešča vse otroke padlih borcev in žrtev fašistič- nega nasilja, njihove svojce in skrbnike, da je treba za šol^o leto 1955'56 vložiti nove prošnje za sprejenianje štipendij. Prošnja mora vsebovati razen rojstnih podatkov še vrsto in razred šole, ki jo obiskuje, so- cialno stanje družine, število nepreskrbljenih in že preskrb. Ijenih otrok ter točen naslov. Prošnji je treba priložiti: po- trdilo o šolanju, prepis zadnje- ga šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in po- trdilo obč org. ZB. Opozarjamo, da je treba vse prošnje pK>slati okrajnemu od- boru ZB Ptuj, do vključno 15. julija 1955, ker po tem roku vloženih prošenj ne bomo več upoštevali. Po členu 23 zakona o voj. vojn. invalidih so prošnje in priloge oproščene tatae. Okr. odb. ZB NOV Ptuj Prosimo naše naročnike, da na željo pismonoš sporočijo upravi našega lista svoje nove hišne številke, da bo mogoča redna dostava lista. ZAHVALA Okrajnemu ljudskemu odboru in Ljudskemu odboru občine Ptui ter preko njih delovnim ljudem okraja Ptuj se abiturienti ptuj- ske gimnaz je najtoplcje zaiiva- Ijujemo za razumevanje in pod- poro, ki so nam jo dali za nas zaključni izlet. Maturanti ptujske gimnazije PREKLIC Preklicujem. kar sem neres- ničnega trdil o tov Ferdu Per- šebu, direktorju KG Polje — Sobetinci. —Alojz Tnmk, Oslu- ševci 20. MED SPIRITISTI NESPOR.\ZUM — »Ali poznate Seviljskega brivca?« — »Zal ne. ker sc sam bri- Jem.« Konec Šolskega leta Mamica se hoče prepričati, če se je Franček kaj naučil pri prirodopisu in ga vpraša: »Franček, povej mi, zakaj ra- stejo rožice?« »Zato, ker hočejo ven iz blata!« HiSO z gospodarskMTi posLop. jem in 1,5 ha zemlje v Ti- boldh 16, p. Moškanjci, pro- dam. Slatič. MOŠKO KOLO NSU, zelo do- bro ohranjeno prodam, vpra- šati: Poldi Pemek, Ptuj, Ka- vama »Evropa«. NOVO HiSO z lepimi prostoaci in veliko njivo prodam. Pa. dežnik, Starošinci 8, p. Cir- kovci. TRAČNO ZAGO (ročni pogon), primemo za mizarja, prodam. Pulko, Hajdoše 11. INOZEMEC, ki bo potoval po našiih letmnšikih kraijth z udobnim osebnim avtomobi- lom, si žeU zaradi neznanja naših jezikov in nepoznanja krajev, prijetno samsko so- I>otnioo, Id obvlada nv.imščino ali angleščino. Ponudbe s sliko pod šifro »Prijetno po- tovanje«. DOBRO OHRANJENO PISAR- NIŠKO OPREMO (mize, sto- le, omare) in dobro ohranjene pisalne in računske stroje KUPIMO. — Ponudbe na Za- družno hranilnico in posojil- nico Ptuj. KNIGOVODJO, ki obvlada knji- govodstvo podjetij in splošne gospodarske predpise, za vo- denje poslov družbene evi- dence, sprejmemo takoj v službo. Plača po uredbi s po. ložajnim dodatkom. — Za- družna hramilnica in posojil- nica v Ptuju. KUHARICO ZA LETOVIŠČE sprejme takoj Letovišče ©rad Bori. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob nenadni smrti našega nepozab- nega sinka JADRANA TASICA iz Ptuja, Muzejski trg 1.