\y
RUSTVEHIK


dofloljubova prilocft
posvečena izobrazbi : m našim društvom :
Stev. 6.
V javnosti.
Sedaj poleti prirejajo društva izlete, ur dežujejo se večjih prireditev sosed-nj li društev, zato jc prav in primerno, da se pomenimo, kako se moramo obut sati v tujem kraju.
Prvo in glavno pravilo hodi: Doma i p obnašaj član društva vedno dostojno, drugod pa še desetkrat bolj! Doma nas v-c pozna, vsak ve, kakšen je kilo, drugod nas bodo sodili po tem, kakršne nas bodo videli ob nastopu. Poznal sem ženo, ki je vedno oblekla praznično obliko, kadar je šla kam iz vasi. Rekla je, da rajši vidi, da jo imajo ljudje za boljšo. kakor da bi jo imeli za slabejšo, kot .je v resnici. V tujem kraju pred tujci zmerom praznično slovesno obnašanje, ki ga pa seveda ni zmožen, kdor sc domu obnaša kot surovina ali kot šema. Tudi neumnosti in šal, ki doma ne škodujejo posebno, se je treba drugod varovati, doma ljudje vedo, da je to le Sala, ker nas poznajo, drugod bodo mislili, da smo v resnici in vedno taki.
Ista stvar je, ako društvo napravi (loma kako slovesnost ali večjo prireditev, sploh kadar se društvo kot društvo Jiočc pokazati, ker takrat pridejo tujci, ki nas ne poznajo in nas bodo imeli za ^ke, kakršne nas bodo videli.
Kna napaka se pri takih prilikah Posebno pogosto kaže. Člani sosednjih društev se snidejo in na to veselje se pije, pije več kot navadno, iz slavnosti in slovesnosti se rodi pijanost. V pijanosti raste navdušenje in korajža in, čc Prično kaki nasprotniki kaj zabavljati lr| izzivati in drugi dan prineso liberalni listi sledečo vest: V I. se jc včeraj kršila klerikalna veselica v cnamenju Pijanosti in noža. Klerikalci so pokarali svojo oliko in izobrazbo z divjim Juljonjem in kričanjem in s tem, da so fante, ki so izražali svojo sodbo o takem Počenjanju, napadli z nožmi. To so poklice katoliške izobrazbe itd.
V LjuMjani, dne 20. junija 1912.
Leto IV.
Seveda je navadno taka notica v liberalnem listu zlagana, včasih tudi ^o-polnoma, včasih precej. Toda če bi bilo le to kdaj res, da bi se vršila katera naša veselica ali slavnost v znamenju preobilo zavžite pijače, bi bilo žalostno in rbsodbe vredno. Nobena naša prireditev naj nikoli ne pospešuje pijančevanja. Ne rečem, da na i sc zahteva, da ne sme nihče nič piti, ampak pijan ne sme nihče biti, zlasti ne, kadar nastopa kot društvenik pri društveni prireditvi. Izobrazba in pijanost je nezdružljivo.
Kako se obnašajmo nasproti nasprotnikom, o tem je Društvenik že pisal. Nasproti dostojnim vedno dostojno, nikoli naj nas nasprotnik v dostojnosti in možatosti ne prekaša; nasproti pijanim in naščuvanim surovinam pa po zlatem narodnem pregovoru: Pijancu se izogni magari s senčnim vozom, ker latinski rek pravi: Kadar se z blatom vojskujem, pa naj že zmagam ali naj bom premagan, eno je gotovo, da se umažem.
Iver imamo Slovenci to lepo misel, da moramo biti pijani, kadar smo v tujem kraju, jc naravno, da je na naših železnicah navadno vse pijano. Pisatelj Fran Milčinski piše v knjigi »Muhobor-ci«, kako se mu je godilo na dolenjski železnici. Naj navedem par odstavkov:
»Vlak je bil kakor potujoča mene-žerija. Čudni zverinski glasovi so se razlegali iz njega, za potnimi okni so se spenjala in premikala neznana bitja, ali so bili to ljudje ali so bile hijene, sc ni dalo ločiti.
Rejcni sprevodnik me je prijazno porinil v voz, češ, le noter v kurnik, da nas bo več.
V vozu je smrdelo in se kadilo in videlo se ni nič. Iskal sem, kam bi sedel . . . Tačas se premakne vlak in to s takim sunkom, da sem koj našel svoj sedež in sicer na dolgih bedrih kmet-skega mladeniča, ki je ležal in smrčal na klopi. Sedel sem s precejšnjo silo, kar mi je bilo jako žal, kajti olikan človek sem in ne ljubim klofut,
Mladenič se je zgenil, ne vem, ali je zamrmral ali je zasmrčal, zdramil se pa ni in kazalo je, da ostane mir ohranjen.
Mladenič je bil pijan, kakšen pa; ali tako pijan vendar ne, da ne bi pogrešal sape. Krčevito se je obrnil in za-rjul, jaz in sprevodnik sva skočila vsak v svoj kot, fant pa jc planil kvišku in potem pričel se rotiti in priduševati — ljubi moj človek: kaj takega še nisem slišal! Povedal ni pravzaprav ničesar določnega, preklinjal jc vobče, to pa v vseh legah in načinih, takorekoč simfonično ali absolutno, ustvarjajoč zgolj nekako splošno razpoloženje, kakor pravijo glasbeniki. In kletvina se mu je vlekla brez konca in kraja kakor Wag-nerju melodija.
Izbuljenih oči se je pri tem izvajanju oziral počasi po vozu. Ko mu jc pogled postal pri meni, sem si hotel pridobiti njegovo naklonjenost in sem mu izrekel svoje priznanje, da stari Slovani niso znali tako kleti.
Popadel pa je te besede pri narobe koncu in jc zarohncl, ka j in kdo in tri-stotisoč ogrskih rogastih hudičev, on je Slovan, in v dokaz temu je pri tej priči zatulil slovansko himno. Ta se je tako glasila iz njegovih ust:
»Mej duš Slovani, prokleti hudič, naša reč slovanska, fiks Lavdon, sakra« mensko živo klijc, dokler harduš krščen, naše verno srce, krucinal krvav, ga naš narod bije!«
Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli. Lepo ni bilo, pa zanimivo: dragocen prispevek k domačemu narodopisju. Še očenaš bi bil rad slišal, kako ga moli ta mladenič.«
Pisatelj sklepa svoje spomine z dolenjske železnice:
»Na Angleškem ima vsak vlak svoj poseben voz za pijance. Slična uredba bi bila tudi na dolenjski železnici nujno potrebna. Toda posebnega voza ne bo treba za pijance, ampak seveda za trezne, ker jc teh manj. In niti celega voza
91
jim ne bo treba. Majhen oddelek s štirimi sedeži bo zadoščal. Toliko usmiljenja pač zaslužijo oni nebogljenci, katerim je sojeno, da se morajo trezni voziti po dolenjski železnici!«
Milčinskega »Muhoborce« vsakemu priporočam. Našo strujo in organizacijo sicer pojmuje bolj z malenkostnega stališča, drugače se pa vsak lahko precej nauči iz nje in zraven imenitno pozabava in nasmeje. K tej sliki iz dolenjske železnice, ki bi bila pa ravno tako lahko gorenjska, notranjska ali sploh slovenska, pa sledeče:
Po železnicah pridemo najbolj v stik s tujci. Ti nas ne gledajo pri delu, ne vidijo nas, kako se obnašamo doma, nekateri nas vidijo sploh samo na železnici. Zdi se jim, da se vozijo med Culukafri v srednji Afriki, čudno se jim zdi, da imamo belo kožo. Doma nas opisujejo kot narod, ki še nima omike, kot narod — pijan in surov.
Ce Slovenec v tujini pove, da je Slovenec, se mu čisto lahko primeri, da mu pove tujec tako-le:
»A, Slovenec ste, lepo. Jaz poznam Slovence, vozil sem se po železnici skozi slovenske kraje. »Hudič« in »prmej-duš« sem si pa le zapomnil, tako pravijo pri vsaki besedi« in zraven se pomenljivo zasmeje.
Ti pa s ponosom povej povsod, da si Slovenec. Pred nikomur se ne sramuj svojega rodu.
Bral sem enkrat, da so se vozili slovenski fantje v železniškem vozu s tujim gospodom in gospodično. Mislili so, da sta Nemca in so delali nedostojne opazke in neusmiljeno kvantali. Včasih se je enemu ali drugemu že zazdelo, da gospod in gospodična razumeta, da se jima razodeva zadrega in gnus na obrazu, pa se je vsak kmalu obranil te misli kot nadležne muhe in korajžno so kvantali dalje. Na neki postaji sta neznani gospod in gospodična izstopila. Gospod se je poslovil od fantov z besedami:
»Lahko noč, svinje!« Vsak Slovenec ima strogo narodno dolžnost, da se v javnosti obnaša tako, da dela čast narodu, član našega katol. izobraževalnega društva ali drugih naših orgnizacij še posebej, da dela čast organizaciji, javne prireditve naj se pa še posebno odlikujejo po finosti in dostojnosti. Tudi s tem se dela našo stvar.
Fr. Cvet:
imenitni ljudje.
(Dalje.)
V.
Ko bi bil Cene vedel, kaj se je po njegovem odhodu na Griču pri Mrvovih sklenilo, bi ne bil stopal drugega dne s tako neodločnimi sklepi po poti navzgor. A skrivnost zunanjega življenja je ravno v stoterih odvisnostih in nevednostih. Sklepamo, odločujemo in izvršujemo sami zase, a ne vidimo onega svetd, v katerem se je ravno isto, od nas 10t
sklenjeno dejanje odločilo že drugače, brez nas in morda v nasprotni smeri. Sklepi so težki za posameznika, kajti nešteto ozirov in razmerij nam zastavlja pot, ako nočemo biti brezobzirni seveda, prav lahko bi pa bili — ko bi poznali ljudi. Da bi človek vse videl in vedel!
Na Griču se je odločilo — odločila je pravzaprav Francka sama — da se Ceneta na vsak način pripravi, da sam umakne dano besedo, naj bo način že tak ali tak. Izprevidela je, da bo to edini izhod. Jerica je nasprotovala temu z vso silo, kajti v tem je videla naenkrat uničene vse prejšnje lepe misli, sram jo je bilo pred sestro lepih načrtov, sploh zbudil se ji je odpor, ki bi ga navsezadnje ne bila mogla naravnost zago-govarjati. Zastonj so ji prigovarjali, da jo čakajo jeziki, opravljanje ln obrekovanje, a ona je na vse to pozabila in ni odnehala.
Razšli so se bili zelo ostro. Jerica je nazadnje celo odpovedala sestri, da je kot družica ne spremi k poroki, Francka je bridko jokala, Matevž je ves nevoljen odšel — na dnu vseh src pa se je motala in kadila črna nevolja nad Cenetom in čakala izhoda, da buti na dan.
Cene pa je sklenil, da odpove. Težak je bil sklep, ni bil trden, vendar pa je natanko že premislil vse posledice, ki bi se mogle izcimiti. Spoznal je, da pri teh razmerah njegova beseda ne velja. Morda bodo Mrvovi prvi hip užaljeni, si je mislil, a če se lepo razgovore, prijateljstvo še ostane. Tega ni hotel zavreči že iz samega kljubovanja nepoklicanim jezikom, da, celo staršem bi ne bil ugodil tu brezpogojno, ker je vedel, da vse, kar se govori, temelji na brezmiselnosti zlobnih domnevanj, na nepoklicani in nepravični skrbi drugih ljudi; hotel je tu pokazati, da je nanj zastonj vsak vpliv ženskih besedovanj, dasi bi bil na tihem moral priznati, da materine prošnje niso ostale brez sledu.
Takoj, ko je Cene vstopil, ga je iz-preletelo nekaj neprijetnega. Matevža ni bilo, ker je bilo še zgodaj dopoldne, tudi Mrvovke ni bilo doma. Francka in Jerica sta tiho odzdravili in se spogledali. Pravzaprav so bili vsi v zadregi, danes so se drug drugega nekako bali. Težko bi bilo začeti, a vsak je imel trdno voljo, da on prvi izpregovori.
Pa to je bilo le prvi hip. Jerica je bila za trenotek zapustila izbo, tako ji je bilo nerodno, pa se je vendar kmalu vrnila, ker je mislila, da s svojo prisotnostjo morda še zabrani, da bi se raztrgal prvotni načrt.
Ko sta bila Cene in Francka sama, se je celo v Francki začel majati sklep, ker ni mogla najti besede, da bi bila začela, zato je že odložila na prihodnji dan. Razgovarjala sta se kakor v najbolj hladnih urah kdaj poprej. Naposled pa je vendar padlo drevo.
Ko je Jerica zopet sedla k šivalnemu stroju, se ji je Cene približal in jo vprašal resnega obraza:
»Ali si res že odpovedala Francetu?«
Jerica je bila v zadregi, vidno je za-rdevala, sestre, ki ni razumela Ceneta in je zaprašala, niti pogledala ni, še hujše je pognala šivalni stroj, tako se ji je mudilo.
Cene je ponovil vprašanje, Francka se je neprijetno začudila, a Jerica je navidezno malomarno zašepetala:
»Bodi no siten! Ali si že začel?«
»Zares vprašam! Saj sem včeraj povedal, da vam neprijetnih razmer ne privoščim. Saj me poznate!«
»A — tako? Ti si se začel majati? ne bi pričakovala od tebe,« se je zavzela Francka s ponarejeno užaljenostjo.
»Nisem se začel majati, izprevidel sem le, da bo tako dobro in prav. Glejte, brez mene lahko opravite. Na svat Li hočete malo ljudi, zato se jaz umaknem, imeli boste saj odslej mir. Prijatelji pa ostanemo, ali ne?«
»Hm — je skomignila Francka z rameni in hotela nekaj reči, pa jeza, Ki se ji jc vedno bolj budila, ji je pljuskala kri v obraz, da je temno zardela. Obšla jo je nevolja nad samo seboj in bridko se ji je zazdelo, da je vsled svoje dobrote, ker namreč ni mogla začeti sama z odpovedjo, naposled podlegla.
Jerica ni govorila, zdaj sta molčali obe. Tako so sedeli ne malo časa. Pravzaprav ni mogel nihče govoriti. Cene je motril izpreminjajoče se obraze obeli sester, naposled pa je postal še mehkejši in ju začel tolažiti.
»Čemu zdaj vse to? Saj vidita, da tako napravimo najlepše konec neprijetnostim. Povej, čemu se tako držiš? i se je obrnil k Jerici.
»Nič — ker si tak!«
»Ne odgovarjaj mu« — se je razvnela Francka. »Pa nikar ne misli kda j, da si nam ti odpovedal. Tudi jaz sem ti hotela. Kdor pri nas gre v lemenat, ne more biti to, za kar smo se domenili.«
»Prav! Ampak Francka, kako si smešna!« Cene je bil v zadregi, obšel ga je hipen sram, čeprav so bili sami. »Veš kaj? Tega jaz še nisem govoril, torej tudi ti ne moreš vedeti. Pa nazadnje je vseeno, kdo odpove!«
»Pustita to!« Jerica se je naenkrat otresla mehke tesnobe, obšla jo je odločnost, s katero človek izkuša rešiti zadtnje, kar mu še ostane. Vprla je oči v Ceneta, ga globoko pogledala, nato pa povesila pogled. Govorila je sramežljivo, vendar pa z nenavadno jasnostjo: »Vedno sem upala in se veselila, da mi napraviš to veselje. Prisiliti te pa ne morem. Vendar tu vpričo Francke povem, da sem tudi vedno mislila, da spremim sestro s teboj pred oltar, ali pa z nobenim.«
»Poglej, France bi bil rad, napravi njemu to veselje! Cemu si mu včer;ii tako nerodno odpovedala, še jaz sem trpel zato.«
»Kaj sem mu le rekla Čez čast? Vsi ljudje so mi bodo smejali! Tak par —I Ne maram ga in ne maram!«
»Lepo te prosim! Dober fant je!«
»Pa kako lep!«
»Takrat ne bo nihče vprašal. Ti boš storila svojo dolžnost in ljudem se bo lepo zdelo.«
Molči mi, pa bo prav!« je ostro posvarila Francka sestro. »Jaz se niti nc menim več!«
»Saj je prav, ako ti je vseeno! Meni pa ni. In zdaj ti vnovič povem, da ne grem s teboj pred oltar in ne grem, sestra goraldol!«
»Kakor hočeš, možila sc bom pa pravtako!«
»Čemu vse to? Francka, pomisli! Saj vendar vidiš, da tako ni izhoda. Nazadnje bi se vse še dalo popraviti, mogoče, samo —« tu je Cene postal in pogledal Francko in Jerico, »samo kloniti bi sc bilo treba.«
»Pa se 110 bom! Umazanim ljudem nikoli nc!«
»Jaz tudi ne,« se je odrezala Jerica in zopet potegnila s sestro.
Potem smo pri koncu.« Cono je
vstal.
Ali ros misliš? Ali si še vedno pri svojem sklepu?« ga jo zopet prijaznejše ogovorila Jerica, obenem pa je zabrusila z drugo ostrino jezika sestri: »Ti se tudi nikar ne jezi! Vedela si prej, s kom si se spečala - zdaj naj te le dobro izšolajo.« Pa se je zopet obrnila k Ce-uetu: »Ali si še tako trd?«
Kajpak! Saj som tudi jaz umazan, 110? Ali sem jaz drugega rodu? Ali jc stric Jernej, ki ga brezpogojno hočete, druge žlahte? Ne smemo biti v sodbah preveč površni.«
»Ali zbadaš?« Jerica sc je komaj vzdrževala solz.
Ccnetu jo bilo žc enako žal svoje odločnosti, zato je poskusil svoje besede omiliti.
»Poglcjta,« je rekel, »stvar se še lahko reši. Čemu jo sami delate zapleteno, ko v resnici prav nič ni? Nekdo mora vedno odnehati in tu morate edino ve. Če bi bilo po stričevi in ženinovi volji, bi šlo vso lepo in gladko, nasprotno pa jo naša žlahta po pravici užaljena i'1 ne računa jte na nikogar, niti na one, ki jih hočete povabiti — najmanj pa name. A bodimo si vendar dobri!«
»Sem žo vse premislila — tudi nate ne računam —« se je zadrla jokaje Francka.
»Lepo lopo,« je rekla Jerica in odločno vstala - proti Cenetu, »ker je prišlo tako daleč, potem ti zdajle povem, da no preneseni besedo več, kadar mc bodo ljudje zmerjali zaradi tebe, da boš vedel!«
»Resnico govori — čemu pa molčiš? ( e ti jc bilo kdaj težko in se ti jc zdelo krivično, je bila tvoja dolžnost, da bi sc l'ila branila. Pameti, pameti!«
»Vse bi bila prestala — samo, samo 'Ui bi bil obljubil. Zdaj sc pa lahko pripraviš. Šc predno odideš, odkrijem ljudem, da te bodo spoznali.«
»Le potolaži se, Jerica, saj smo mu 'ni odpovedali, ali ve, da smo mu? S *ilo smo so ga ubranili — zdaj bomo iuioli vsaj mir — omožila se bom pa brez vas — ali slišiš Cene?« se je nosila
Francka kakor kljubujoč otrok, ki se nenadoma izmisli, kako bi nagajal.
V tem je vstopila Mrvovka in prekinila Ceneta, ki jo hotel še nekaj smeje pripomniti Francki. Ura je kazala že čez poldne, zato se jc bilo treba odpraviti. In res je Cono že prijel za kljuko, da bi odšel. Mrvovka je ravno zadnje besede ujela v veži, zato so je brez vprašanja spravila nad Ceneta.
»Viš, toliko smo že prestali zaradi tebe, zdaj pa takole počenjaš! Ako ti napraviš to — bom jaz poizkusila pri ljudeh drugo pot.«
»No, vidite!« je dejal Ceno nepričakovano mirno. Čemu toliko govoric in trpljenja? Dobro bom napravil samo vam, rešil vas bom zadreg pri poroki, drugič vam bom pripomogel spet do dobrega imena, ki sto ga na moj račun izgubili. — Ali ni tako? Vidite, ljudje hočejo in zdaj enkrat jaz pravim: ljudje govorijo, zato se jim umaknimo. Brez zamere — z Bogom!«
Vse tri so stale kakor uklenjene. V sobi je nastala tišina kakor v naturi po silnem viharju, ko si človek oddahne, pogleda, v glavi pa mu še vse šumi, iz-pregovoriti pa ne more, ker išče ravnotežja in šele polagoma se zaveda, kaj je bilo, kje stoji, navsezadnje šele pogleda, kaj se je zgodilo in spozna prav tik sebe škodo, ki jo je povzročila neura.
Zdaj je bilo nekaj končanega. Izmed vseh treh jo občutila edino Jerica vso težo trenotka, kajti izmed vseh je bila najbolj čustvena. Pogledala je skozi okno in ko je zagledala Ceneta, ki je šel i>o stezi in je bil že blizu ceste, jo je prijelo tako tesno in zaihtela je, kakor da bi se prijaznost končala za vedno. Samo zaslutila je — a bilo je res zadnjič.
»Če je prevzeten, pa naj bo — pusti, pusti,« je rekla Francka. »Samo vam bi nc bilo treba govoriti, ali vas je moglo prinesti. Vsaj tiho bi bili!« — je kregala mater.
»Pa sem, ker me je že dolgo peklo,« je pribila Mrvovka.
S tistim dnem se jc nagnila tehtnica. Nc vemo sicer, kdo je pal, kdo se dvignil, resnica je samo, da se je obrnilo. Tako nenadoma je prišel ta spor, od večera do dne, in težko je bilo iskati, kdo je kriv, kajti kadar zbiramo neprijetne dogodke, vidimo samo nam sovražni svet in kmalu začutimo vso mo-ročo mržnjo toga sveta; polagoma se začne v nas seliti sovraštvo do oseb, ki nam nasprotujejo. Pozabljeno jo naenkrat prijateljstvo; no, spomin na nekdanje lepe dni in zavest pokopanih ponesrečenih načrtov je kakor ogenj, ki žge in peče, vsaka nova neprilika podvoji, potroji srd — in čim večje prijateljstvo, tem večje sovraštvo. A sebe iie vpoštevamo! Vedno smo najnesreč-nejši ljudje pred izrekom lastne sodbe, krivice ne vidimo v sebi — in če jo vidimo, jo tem trdovratnojše tajimo.
Cene ni nikoli mislil na resen raz-por, vendar je začutil neko lahko zavest, da je enkrat rabil svojo voljo in tako nazadnje izkušal vendar ustreči
tam, kjer jo bil prepričan, da je pravica. Ni mogel tajiti, da ni pri tem odločeval tudi rodbinski čut; žaljeni so bili sorodniki, zato bi bilo celo nelepo, da bi igral vlogo človeka, ki si vpričo ljudi zaveže oči, in tako javno pove, da noče videti in se slepo oklene krivice, češ, da no mara slišati.
Danes po kosilu ni takoj šel od doma. Oče jc že odšel na delo, bil je še slabše voljo kakor prejšnji dan. Cone je ugibal in nazadnje našel svoj vzrok. Dasi se dnevi že iztekajo, vendar on sam še nikdar ni jasno izpregovoril o svoji prihodnjosti. Vsi so čakali drug drugega, kdo prvi začne, a Cene bi vedel povedati manj kot kdaj prej. Globoko ga jc skrbelo. Z Anico sta sicer govorila parkrat bolj zaupno, a vsi njegovi odgovori so bili nezadostni, neodločni. Z drugimi otroci sploh ni govoril, samo tej starejši sestri se je zaupal v težkih trenotkih, ker je mislil, da ga vsaj deloma more umeti. Čeprav muja dajala vedno preprosto nauke in nasvete in ga neredko pripravila v slabo voljo, in čeprav jo je on v prvi razburjenosti pogosto užalil, vendar sta oba čutila, kako tesno ju oklepa resna bratska in sestrska ljubezen.
Danes je Anica opazila senco na Ce-netovem licu, srce se ji je zasmejalo, vidno je pokazala, da je uganila njegovo zamišljenost. Ko sta bila namreč sama, je Cene vzel knjigo in navidezno bral, ona je pletla in se na skrivnem smejala.
»Cone, nekaj vem, ali ti smem povedati?«
»Kaj —?« je tuje zarezal Cene, kakor bi se ne hotel dalje meniti.
»Vidiš, tu pri iras vedno samo ren« čiš! A povej mi, kajne, da si se spri prj Mrvo vili?«
»Kaj veš ti! Spri se nisem!«
»Pa vendar!«
»E kaj! Pri miru me pusti!«
V tem je vstopila mati.
»Ali se že spet prepirata? Moj Bog, kaj bo s teboj! Povej, kaj ti je vendar, samo enkrat povej! Ali smo zaslužili, da nam ne znaš drugega pokazati, kakor grd obraz?«
Mati je govorila, kakor bi bila pripravljena, kakor bi bila nosila besede žc dolgo zadržane v sebi in samo čakala prilike.
Anici je bilo žal, zato je hotela takoj popraviti.
»Čemu se zdaj kregate. Saj ni bilo zdaj nič hudega? Samo pogovarjava se.«
»Le sami se zmenita!« Cene je vzel klobuk in odšel. »Pa druga drugi pri-digujta!« je še pripomnil med vrati.
Ni ga vprašala mati, kam gre in tudi Anica se navidezno ni zmenila. Samo ko je odšel, je stopila po prstih za njim in se skrila za hišni ogel. Pa skoro bi jo bil brat opazil, da ga sledi, kajti v veliko njeno začudenje je stal pred hišo. »Torej ne ve, kam bi šel,« si je mislila. Le počasi je stopal naprej. Pazila je dobro, ako se ne bi morda obrnil na desno proti Griču. Pa šc pogle-
lli
dal ni proti Mrvovim, zavil jo j<: na levo ob potoku.
Premišljuje,« je rekla Anica sama pri sebi.
Veselo je pohitela k materi. Mati, ni sel na Grič, sprli so se!« -Saj sem vedela, in zato sem ga kregala," jc odgovorila veselo mati. »Zato mui f:i zdaj kregala, da mu ho kaj kaj izdalo! Kam pa je šel?«
/-Oh vodi je zavil sam hoče hiti!" Nekaj premišljuje, zato ga pustile pj i jiiiru, ko se vin«-!«
Oko ji je zažarelo in si; upapolno uprl'; na steno v .Mater sedem Žalosti.
IZ JUGA.
Pela so dekleta, pela v kalno noč, padala je žalost v selite nemih koč.
Kdo naj nas tolaži, jokajoča plan?! Kdo nam na gomilo zasadi brbljali?
Ženine poplavil nam je boj krvav, deda nam zazibal rahli mir dobrav.
Saj še zlato solnce več nas ne pozna, in studenec čiste vode več ne da!
('lava ladja lernija, plava od bregov, sega senca plašna, sega do grobov!...
Pela so dekleta padale solze, padale v poljane, padu le v srce —
NISO SF. SPOMNILI . . .
Jadrali, jadrali fantje so za deveto goro, dolgo jih spremljalo starke je orošeno oko.
Spet iz daljine priplula ladja v pristan je nazaj — niso so spomnili starke ne fantje ne rožnati ninj . . .
SLEPCEVA ŽELJA.
Smrtno grenko pesmi godel slepec je srebrnolasi, kakor bi jokalo morje so zveneli gosli glasi.
In odpirale jim okna so zamišljene mlaib nke. dobri starček, kaj Želiš si, tvoje pesmi so pregi enke?
»Kaj naj slepec bi želel si, to, da sluha ne imel bi, da ne čul besed bi mi zlih. in da kletev ne umel bi!'
Izidor.
St. T. (Konec.)
Bilo je že pozno v jesen, ko je Izidor zapustil bolnišnico in prišel domov. /a vasjo jc šel, da ga nihče ni videl. Kakor bi se ničesar ne zgodilo, je stopil v kočo in v veži sedel na stop-njiee, ki so držale v podstrešje. Tam je sedel, dokler ni prišla mati.
»Izidor, si vendar prišel. Tako mi je bilo dolgčas sami in bala sem se za te.«
Vstal je Izidor, stopil k materi in ji stisnil roko.
»Kako si bled! In žalosten si; kaj ti jc, Zdor?«
»Popolnoma še nisem zdrav.«
Pes, bled je bil Izidor, lica so mu upadla, oči so mu bile udrte.
»Si lačen, Zdor?«
Odgovora ni čakala starica, stopila je v kuhinjo, da pripravi kaj za Izidorja. Izidor pa je sedel dalje na stopnji-rah in mislil na Keziko. Jcli omožena ali ne? Hud bi vprašal mater, pa ga je bilo nekoliko sram pokazati svojo skrb | zanjo. Stopila jc zopet mati k njemu, i pogledala mu v oči in skoro s strahom ' vprašala:
»Zdor, ti je hudo?«
Mislila je, da že ve, da je Ilezika omožena.
»Kaj mi če bili hudo?«
»Ker . . .«
». . . je Hczika Petrova, ali ne?«
»Da, Zdor! Saj veš, ti si reven, ona jc bogata. Peler je pa tudi dobro plačan.«
»Torej jc žc omožena?«
»Kmalu potem se je, ko si li odšel v Ljubljano.«
»Ali jc srečna?«
»Kaj hoče biti drugače! Oče jc tako hotel, sčasoma se bol a že privadila drug drugega.«
Tako jc rekla starica. Izidor je postal še bolj bled, stisnil jo ustnice, v prsih mu je hropolo.
»Zdor, pusti misli na Hcziko, saj ni samo ta na svetu.«
»Zame samo Ia ali pil nobena.«
Utihnila sta; mali je stopila pred ognjišče, Zdor pa na pnitf i" gledal priti gozdu, kjer so padi	jI lisli
z drevja. Mimo hiše jc p . .«»*«•(• Peter. Skoro prestrašil so Je, ko jc zagledal Izidorja, toda le za hip.
»No, pa so to dolgo imeli luni v bolnišnici.«
V bleda lica Izidorjeva je zaplula kri, pogledal je zaničljivo lovca in n-, kel jezno:
,/J'o tebi nič mar!
»No, samo nekoliko."
/»Čisto nič in glej, da odideš!
»Kako je to prevzeten.
Izidor bi gotovo planil na lovca, toda mati ga J<; potegnila zadaj in - i prosila, naj pusti lovca v miru. S šl željnim nasmehom je odš- l P- >■!.
Mežika je zvedela, da je Izidor i -šel domov; toda iz strahu p 1 Petrom si kljub radovednosti ni uj v stopili do koče in pogledati, kako je z Izidorjem. Če bi Peter to zvedel, bi mislil, ' t rriu je nezvesta in njena nesreč i bi b i še večja. Zato se je ogibala koče in vačnice, kjer je zopet pihal meh in i o težko kladivo.
* • •
Ko je prvi sneg pobelil gore in <i >-line, ko je zažvižgal med vejami polili dreves oster veter, je postalo Izidor i v kovačnici dolgočasno. Dela na zin > ni imel veliko, sempatja sc jc prik. I kmet z neokovanimi sanmi ali topi i derezami in to je bilo vse. Izidor -i <• zaželel zopet davnih dni, ko jc g I sneg, iskal sledi in se ogibal lo\ v. Ozdravel jc žc popolnoma, v udih je čutil stare moči in v prsih sc mu e vzbudilo hrepenenje, strast, ki ga >■ gnala, da je skrivaj zapustil kova< i j in kočo in se podal v gozde.
Zima mu je pobrala mater. L -i i je nekega dne, prijel jo jc hud kašelj m teden dni potem so jo odnesli na r -kopališče. Izidor je po tem dogodku ; >-stal še bolj sam zase, z ljudmi je pri I v doliko samo v kovačnici, in še i» malo. Navadno je sedel pred kočo, i!> in zamišljen. Klobuk si je potegnil nizko nad oči in gledal za oblački dim-, ki jih je puhal predse. Zdelo se jo. da je vse življenje izginilo iz nekdaj čvrstega mladeniča. Pa ni bilo res. Še jc tlelo v njem, še je čutil moč. Ob kakem grdem vremenu ali pozimi, ko jc v. c ležalo pod snegom, je skrivaj odrini) -puško v gozd in planino, življenje sc .i" zbudilo z novo močjo v njem in takrat jc postal zopet stari divji lovec — Izidor.
Slike iz Padove mm.
(Dalje.)
Delo se vrši v oddelkih. Najprej zasujejo oddelek do zažcljcnc višine, potem pride na vrsto drugi. Celo pokrajino nameravajo zvišati za poldrugi meter. Vsako leto sc zviša za povprečno 3 cm. Toda ker so v delu le posamezni oddelki, je učinek na teh mnogo večji. Ponekod jo reka v enem samem letu pustila poldrugi meter blata na debelo, kar je zadostovalo, da so take kraje ob-sejali z rižem (slika 6.). Riž je v mladosti skoro enak rži, rasti pa mora pod vodo. Zato jc za močvirne kraje kakor nalašč. Ko se blato popolnoma P°s"s1' jc mogoče pridelovati vsake vrste žilo,
peso, posebno pa seno. Prejšnje dovodne kanale in jarke rabijo za namakanje riža in drugih pridelkov (slika 7.). Preko nekdanjega močvirja peljejo ravne ccsle skozi špalir visokih jagnetov iu topolov. Ob cestah se pase belo govedo brez pastirja, tele je privezano kravi za rep, da ga izvleče iz jarka, ako zabrede vanj iz strahu pred dvokolesnim vozom, ki pridrči mimo. Proti novovzniklim hišam med vrstami češenj in murb se pomikajo na lesenih oseh neokretni, sončni vozovi, zaprežani s štirimi močnimi kravami. Tako se začenja življenje na močvirju. Ob Idice in Kvadernu jo |)olovica sveta že obdelana in deloma tudi naseljena. Lo pomanjkanje dobre vode dela težave. Otroci se kopljejo ob cesti v jarkih, kamor sc steka vsa mogoča nesnaga. Ni čuda, ako se izcimijo kužne bolezni; ko ti otrok pomoli glavo iz kaluže, ne veš, jc-li črn ali zelen, lo si pa golov, da ni bel. Pitno vodo pri-važa vsak dan vlak iz Bologne v vas Molinella, kjer jo iztoči jo v vodnjak, kamor hodijo ponjo iz okolice. Tako so vsaj za silo premagali tudi to oviro. Kmetu v spomin, da orje na nekdanjem močvirju, stoji zvonik brez cerkve (slika 8.). Ljudje pravijo, da je Napoleon-L še videl cerkev. Danes je pa njen temelj dvajset metrov pod zemljo, ker jo je naplav zasul. Zraven stoji polovica visokih jagnetov, a druga polovica je tudi v tleb.
(Konec prih.)
Zavod sv. Marte
v Trstu,
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
Tovarna štedilnikov H, Kolosetis, Wels, Zg, Avstrijsko.
Po dobroti In kakovosti nepre-kosljlv železni, cmajlironl, por-celaunstl Štedilniki kakor tudi iz ninjolikc za gospodinjstvo, hotele, restavracije 1 d Načrti za kuhinje na puro, plinove Štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - šte-dilniko"inz ■ vrnite slabejSe izdelke. jy73 Ceniki zastonj
nikak šartelj, nikako pecivo brez pridatka dr. Oetker-jevega pecilnega praška, ki da lepo obliko in lahko prebavnost ter napravi jedi večje in rahle. Ako se napravi moč-nate jedi z dr. Oetkerjevim pecilnim praškom prav posebno za otroke, potem imajo iste na vsak način prednost pred mesnimi ali sestavljeni jedili, ker one vsebujejo mleko, moko, mast, jajca, sladkor in za človeški organizem potrebna redilna sredstva v najokusnejši in kar je važno za otroke, v lahko prebavljivi obliki. Napravite toraj za Vaše otroke mnogo močnatih jedil z
tfr. flether-jevim jec. prašhom a 12 v,
ki so dobi povsod z milijoni potrjenimi rcccpti. Mk
Fino semensko a[
francosko (japonsko) in tuzeinsko najboljše vrste 1154	ima za oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathianova hiša.
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
Denisch
i krj sivega, dobrega skublje-nega 2 K ; boljšega 2 Iv 40. prima polbelega 'J K HO: belega 4 K; belega puha 5 K 10; i kt| Izredno finega, snežno-belega, skubljenega b K 40, H K ; i kri puha 6 K, 7 K: 7~-T-v.be lega puha 10 K ; najfinejši ^J)prsni puh 12 K. - Pri 5 kg ea pošljo franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, niodreria. belega ali rumenega nanking-blagaj I pernica Itio cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka »o cm dolga, b' cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem Ib K ; s polpuhom 2» K ; 8 puhom 24 K : posamezno pernice loK, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 'i K; pernice 200 cm dolge, lflo cm široke, K 13, 14 K 7», 17 K N', 21 K : blazine yocm dolge, 70cm široke. 4 K 50, 5 K 2", 5K 7n; spodnjo per-nloe Iz močnega, plišastega gradla. ijocin do!(|e, ilocm široke, 12 K 8b, 14 K ho. Pošilja proti povzetju od l( !-' višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj In franko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, ČeSko.
fldolf Hauptmann-a nasled.
a. ZANKL sinovi
tvomica barv, lakov in flincžev
priporoča:	211
oljnate, suhe, emajlne in lasadne barve, fiinež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd,
Naslov zadostuje: ljana.
A. Zanki sinovi, Ljub-Cenik zastonj. !?
sodar j
Iščeta se za takojšnji nastop eden ali dva izurjena
za izdelovanje sodov za cement. Vpraša nuj s« pri tovarni za cement na Dovjem, pošta Mojstrana, Gorenjsko.	17
v1'ttjejo moji 40 metrov dgigi cstar.ki za 20 K. in
:cei : I moderna obleka iz rašcviuc ali listra, 1 prak-lična obleka za hišna opravila in I krasna poletna obleka. O-'ali ostanki sc lahko nora Ijo ia pred|: inke, bluze itd
■ &
srage
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rumbin-ki ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so piipravni za m j boljše opreme
- •-—■.-..- - Ruzpo&il|u sc po poV/ftfll.
Prvovrstna tovarniška razpoiiljalr.ica
Josip Frankenstein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov sc nc pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko Vzorci s? morajo vrniti.
I
m
H
V,"
02885026
CLIMAX motori na petrolej
Najcenejši obrat.
O	V §
E9	Komanditna družba
B Sl^lSL i Bachrich & Co.
B^^^SP^" tovarna za motorje DUNAJ X1X|6. gg	"	HelligcnsISdterstras. 8J!Je.
__ najstarejša Specialna tovarra monarhije za dvotaktne mo-torje na surovo olje.
iz prosle roke se proda posestvo, 8&»h,s
krit s ploščami) vse v dobrem stanju, posetve 9 rnern., 2 lepa vrta, zarašč. gozd, od župno cerkve 20m, od postaje pol ure. Iledi se lahko 2 govedi ln 3 prašiče. Cena in vse drugo se izve pri lastniku Anton Orehek, Rovte 7, pošta Podnart, Gorenj.
BISER
vseh žitnih kav jo
Fraisckova peri-rž
Vsak požirek iz Skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti.
»aat■■■■
Da se pa doseže dober okus in lepa slastna barva, treba je prid jati vsaki žitni kavi malo porcijo
pravega! FfQIlCkOV6QO! kavineoa pridalka.
Obe vrsti dobiti je v vsaki specerijski trgovini, per 25 o« iv.
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem.
Birmanska darila.
Kaj večja in najbogatejša tovarniška zaloga
| lnicarskih ur, zlatnine, srebrnane
Lastna tovarna nr v Sviol.
Konkurenčne ure K 3-50, K 4- in K 5--.
Edino zastopstvo „Puch"-koles za celo Kranjsko. - Najboljši šivalni stroji od K 'J0-— naprej.
ČUDEN
Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar družbe Union-IIorlogžre. 1243
Superfosfat
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih izdelkov na Hrastniku.
Zahtevajte zastonj
mlatilnice
s tečail z obročnim mazilom za ročni obrat z vitli in motorji.
Proizvod prve vrste
Tkano Iz motne toarine! Brez konkurence!
Ugodna prilika za krošnjarje, gospodinje in tudi za zasebnike. Za dobro pranje jamčeno. 40- 54 m ostanek K 16-—. 40—45 m po želji sortirano prve vrste K 18—.
Zefir za bluze in srajce, blago za pregrinjala in domače odeje, delen s finim modnim desenom, šlezijski oksford za, srajce, kanafas za posteljne preobleke (jamčimo da se nosi lahko mnogo let), atlas-saten v divnih barvah, la se krasno prelivajo. Na željo tudi flanele za bluze in zimsko blago.
Ako poskusna naročba ne ugaja, sprejmemo jo nefranko-vano nazaj in denar vrnemo. Pošilja se po pošt. povzetju.
Mehan. tkalnica za platno in živo barvano blago
Kari Kolin, Nachod, Češko.
1812
ilustrovani cenik štev. 272 a za
vitle (gepeljne)
za vprežne 2ivali' kosllne stroje za seno, deteljo In žito, stroje za obračanje sena, gr bdenje sena In žita, za či>čen)e lita, tri-erje, za ruzenje koruze, slamorez-nice, reporeznice, mline za debelo moko, kakor tudi vse druge kmetijske stroje najnovejšega z darili odi. sestova
tovarne hmetiishiti slro-lev. želszolivarne in na paro
ph. Mayfarfh 4 Co., Dunaj 11/1, Taborstr. 71.
Ustanovljena 1R72. — 1500 delavcev, — Zelo povečana, najmoderneje opremljena tovarna. — Odlikovana z čez 7C0 darili. Razproda)alcl in zastopniki »e^iSieJo.
Kes lepa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima ličen in
trpežen tlak
kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih	1712
ZRJEC & HORN v LJUBLJANI
Izdelovanje stopnic, cevij. - Asbestni škrilj „ZENIT".
Naročajte sobotnega „Slovenca"!
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusilo slovite, splošno znane, svetovne znamko
i L
OLnimscHEinfl
„UNIKUM
mHRGHRinE
.uniKum* ni rastlinska margarina. ■ ■•■■■iiimi se izdeluje
»uniKunr iz naj«.
stejše goveje obistne tolščo z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
■■•mini«, ni umeten, .IMIKUHi' nego najčl-stejšl naravni izdelek.
,lIIlIKlim' za 50 /o
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBIaimschei-nou .iiniKLHirr ie
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje BlaimsGbeina
.uniKtinr je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje praženje islsSiaI8|e	kmU
samo
Blaimscheina .llntknm marprino
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene ivornice za maroarino in presno maslo, Dunaj XIV.
g
g
4Vlo
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od „n [t 3/0/ brež odbitka tako da dobi vlagatelj od 8 do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P O ** A /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice.
Dr. Fr. DolSak i. r.,	Prelat H. Kalan 1. r.	Kanonik I. Sušnik '
predsednik.
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
jrrri r—t"? c—r? cm c
-) CTT
n.. .JK.. . n . »JI I« ■. M.. n.
■3CTT5CT
podpredsednik. 2£

3r
nr
-M
Posteljno perje
znamki Ivstrijapriporočajo najbolje
.'. kg K o 60, boljše K 12-—, belo K 18--, Mieinobelo K 30--, K 3C-—, najfinejše K42 -K 48 -, naredi polne in najlažje postelje, zalo velike pernice z dvema blazinama od 10 K naprej.	Dobiva sc le
D Schnurmacher, Taos 246 Češko
Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine in carine prosto po povzetju
Motorji.
A\otorji na surovo olje In z močnim pritiskom od 18 do JO IIP. stroški 1—l'/i vinarja na uro za

Obratni konjsko silo.
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol :
od 1 —.m HP, kakor tudi lohomobll od
'J—'M HP. Obratni stroSkl 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunal. IIL, Pau:usqasse 3. BudapeSta,
VI., Vdci-kOrut 37. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki ln obiski odjemalcev zastonj._
tesr I«T Najboljša in najsigurnejša prilika za žtedenjel "teU "feai
rm
Denarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
Lastna glavnica K 704.939*27
Stanje vlog dne 31, decembra 1911 čez 22 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA

registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne
vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
m
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Č
KranSska deželna banka v Liubliani v deželnem dvorcu, Kev0"^				
Obrestuje hra A1/„ 0 /„ nllne vloge po /4 /O brez vsacega odbitka. Ob:esti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na bi i tajniške liste po najugodnejših pfg)j-h.	Daje 1 o nunnlna posojila občinam, okrajnim In Šolskim odborom ter zdravstvenim A 1 t 0/<, komu-zastopom v *w /0 nalnih zadolznicah. B40	Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 1/a %	Eskomptuje menlcc denarnih zavodov In daje lombardna posojila. Prodaja lastne pnpllarno - varne komunalne zadolžnlcc In zastavne liste.	Banka je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
				Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
P»