r—■ • ■ijK j rT ■ j Z j f 1 1 J j /I i Od zgoraj in od levo: 1) Molitev salezijanskega inšpektorja g-Jožeta Repovža (ml.) pri slovenskem oltarju Marije Pomagaj v1 Marije Pomočnice v Ramos Mejia, ob 30-letnici smrti g. Janki Mernika - 2) Oltar Marije Pomagaj v cerkvi Marije Pomočnice.1 Toneta Oblaka - 3) Zgorni del oltarja. Foto: Lučka Oblak - 4) Bč marmorju v spodnjem delu oltarja. Delo Toneta Oblaka - Na nj< napis: 'Izgubili so domovino a ohranili so vero' - Na reliefu I opazimo Bled in družino, ki zapušča domovino. Nekateri so šli Karavanski predor, drugi so bežali čez Ljubelj. Na drugi strani Vetrinjsko polje in koroška taborišča. Foto: Marko Vombergar UVODNIK „Naša borba zato je sveta dokler gruda ni oteta..." 1. maj 2004. Vstop slovenske države v Evropsko zvezo. Nova zmaga pobitih domobrancev. Kot je bila njihova zmaga plebiscit decembra 1990. In osamosvojitev slovenske države junija 1991. Saj so se vendar borili zato, da bo naša gruda oteta, oteta tujih gospodarjev, oteta domačih tiranov, ki so pod plaščem komunizma podjarmili slovensko domovino in slovenskega človeka do take mere, da je moral utihniti in se pokoriti kruti sili, ali pa so zlomili njegovo človeško dostojanstvo in jim je zvesto služil. Domači tirani so vzpostavljali nov red v naši domovini. Skoraj pol stoletja so zatirali pristni narodni duh, posiljevali slovensko dušo, brisali tisočletne krščanske temelje slovenske kulture. Izoblikovati so hoteli razčlovečenega človeka robota. Za dosego svojih ciljev so prelili reke krvi. Da bi prihranili slovenskemu narodu vse to gorje, so se borili domobranci in šli v boj ob zvokih A slovenska duša le ni bila uničena, pokopana je bila skupaj s pobitimi domobranci in drugimi desettisoči, ki so se upali upreti preoblikovanju. Prisiljeno uvedeni nenaravni red ni mogel zdržati v svoji sprijenosti, začel se je krhati in se je zrušil. Ni ga več. Njegova dela dobivajo pravi obraz in njegove posledice počasi izginjajo. Domače tirane je porazil in pogazil pokopani slovenski duh. Kot zakopano seme sedaj ta duh kali in poganja, preplavlja zemljo in prenavlja ljudi. Prerojena s tem duhom se priključuje Slovenija - oteta tiranije in njej tujih ideologij - zboru suverenih narodov. Nastopa pot dostojanstva, samozavesti in svobode. Res, pobiti domobranci so dosegli cilj svoje zmagovite borbe. „Naša borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta.. F. MARKEŽ CERKVENI DOKUMENTI DUHOVNI TEMELJI EVROPE Odlomki iz dokumentov papeža Janeza Pavla II. o stari celini „Katoliška Cerkev, ena in splošna — vendar prisotna v raznolikosti delnih Cerkva — more dati edinstven prispevek h gradnji svetu odprte Evrope. Dejansko ponuja model bistvene enotnosti v različnih oblikah izražanja v kulturi, zavest pripadanja svetovni skupnosti, zakoreninjeni v krajevnih skupnostih in se vendar v njih ne izčrpa. Skratka, smisel za vse, kar povezuje in presega razlike“ Prispevek svetih bratov Cirila in Metoda k ustvarjanju skupnih krščanskih korenin "Tk "T juno delo“ - svetih bratov Ci-l^kl rila in Metoda — ,je od--L ^1 ličen prispevek k ustvarjanju Evropi skupnih krščanskih korenin, ki s svojo trdnostjo in živostjo sestavljajo najmočnejši temelj, mimo katerega ne more noben resen poskus, da bi edinost celine preuredili na novo in sodobno. Po enajstih stoletjih krščanstva pri Slovanih jasno vidimo, da dediščina solunskih bratov zar\je je in ostaja bolj globoka in bolj močna kot katerakoli ločitev. Prvo in drugo krščansko izročilo - vzhodno, ki prihaja iz Carigrada, in zahodno, ki prihaja iz Rima - je nastalo v naročju ene same Cerkve, čeprav na ozacjju različnih kultur ter različnega pristopa k istim problemom. Če dobro poznamo izvir take različnosti in res upoštevamo i\jeno vrednost in i\jen pomen, kulturo Evrope in njeno versko izročilo lahko le obogati; postane celo primerna podlaga za duhovno obnovo, ki si jo zaim želimo. Ze v 9. stoletju, ko je krščanska Evropa dobivala nov obraz, sta nam sveta Ciril in Metod predložila sporočilo, ki je za našo dobo očitno aktualno; v i\jej namreč prav zaradi številnih in zapletenih problemov verske in kulturne, svetne in mednarodne narave iščemo v dejanskem občestvu različnih sestavin življenjsko edinost. Za ta dva evan-gelizatorja lahko rečemo, da je bila zapju značilna ljubezen do vesoljnega cerkvenega občestva tako na Vzhodu kot na Zahodu, v vesoljni Cerkvi pa ljubezen do posamezne Cerkve, ki se je porajala med slovanskimi narodi. Od njiju prihaja k nam tudi poziv, naj skupno gradimo občestvo; in ta poziv velja kristjanom in ljudem našega časa. ... S tem, da sta udejanjila svojo la- stno karizmo, sta Ciril in Metod odločilno prispevala k izgradnji Evrope ne le v krščanskem verskem občestvu, temveč tudi na področjih njene politične in kulturne povezave. Tudi danes ni druge poti, če hočemo premagati napetosti ter v Evropi in svetu iti prek razklanosti in antagonizmov, ki groze izzvati strahotno uničenje življenja in vrednot. Biti kristjan v našem času pomeni delati za občestvo v Cerkvi in družbi. Zato je treba imeti srce odprto za svoje brate, živeti v vzajemnem razumevanju ter z velikodušno izmenjavo kulturnih in duhovnih dobrin spontano sodelovati... Podeli pa tudi vsej Evropi, o Presveta Trojica, da bo na priprošnje svetih bratov vedno bolje dojemala, kako potrebna je krščanska verska edinost in bratsko občestvo vseh njenih ljudstev, da bi premagala medsebojno nerazumevanje in nezaupanje, se v skupni zavesti resnice dvignila nad ideološke spore h1 tako mogla biti za ves svet zgled pravičnega in mirnega sožitja ob vzajemnem spoštovanju in nedotakljivi svobodi." Okrožnica Apostola Slovanov, v: Cerkveni dokumenti št. 2? (1985), str. 20-23. Evropski narodi naj si izprašajo vest zaradi zgodovinskih krivic in zmot „Po letu 1989 so se pokazal® nove nevarnosti in nove grožnje. ' deželah bivšega vzhodnega bloka s® je po padcu komunizma pojavil® težka nevarnost nacionalizmov, ko* kažejo, žal, dogajanja na Balkanu in na drugih bližnjih območjih. To sili evropske narode k resnemu izpraševapju vesti, v priznanju zgodovinsko storjenih krivic in zmot na ekonomskem in političnem področju, glede narodov, katerih pravice so imperializmi tako preteklega kot sedanjega stoletja sistematično kršili. “ Apostolsko pismo V zarji tretjega tisočletja, v: Cerkveni dokumenti št. 58 (1995), str. 27. bi spet dihali z 'obema kriloma pljuč’ »Kristusova molitev nas spominja da je potrebno ta dar sprejeti in razvajati na vedno globlji način. Klic 'da bi bili eno’ je obenem imperativ, ki nas obveznje, moč, ki nas ^držnje, zdravilen očitek za našo enobo in ozkost srca. Na Jezusovi molitvi, ne na naših sposobnostih, m\j sloni zaupanje, da bomo mogli 0Seči polno in vidno občestvenost Vseh kristjanov tudi v zgodovini. Ko v post-jubilejnem času nada-UUjemo pot, gledam v tej perspekti-p 2 velikim upanjem na vzhodne erkve. Želim, da bi se znova v Polnosti uveljavila tista izmei\java arov, ki je obogatila Cerkev v pr-em tisočletju. Spomin na čas, ko ^.~®rkev dihala z 'obema kriloma in U7 ’ n^i nagiba kristjane Vzhoda 1 Zahoda k temu, da bi naprej °dili skupaj v edinosti vere in Poslovanju zakonitih različnosti, v edsebojnem sprejemanju in po-°c* kot udje enega, istega Kristu-s°vega telesa. *>rav tako zavzeto je potrebno negovati ekumenski dialog z brati in sestrami anglikanske skupnosti in cerkvenimi skupnostmi, ki so nastale z reformacijo. Teološko soočenje o bistvenih vprašanjih krščanske vere in morale, sodelovanje pri dobrodelnih dejavnostih, in, z bo^jo pomočjo, predvsem veliki ekumenizem v svetosti, v prihodnosti ne bodo mogli ostati brez sadov. Vsekakor z zaupanjem nadaijnjmo pot in hrepenimo po trenutku, ko bomo mogli z vsemi Kristusovimi učenci brez izjeme prostodušno zapeti: „Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje prebivajo skupaj’ (Ps 133/132/1).“ Apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja, v: Cerkven dokumenti 91 (2001), str. 55-56. Evropa je na široko in globoko prežeta s krščanstvom „V vsej njeni zgodovini je krščanstvo brez dvoma osrednja in značilna prvina, trdno oprto na močan teme(j klasične dediščine in številnih prispevkov, ki so jih drug za drugim prinesli različni narodnostni in kulturni tokovi. Krščanstvo je oblikovalo kulturo celine in se prepletlo z njeno zgodovino tako neločljivo, da je sploh ne bi mogli razumeti, če ne bi opozorili na dogodke, ki so najprej oblikovali veliki čas evangelizacjje, nato pa dolga stoletja, v katerih se je krščanstvo -kljub bolečemu razkolu med Vzhodom in Zahodom - uveljavilo kot vera Evropejcev. Tudi v novejšem času in v sedanjosti je verska edinost vedno bolj razdrobljena, tako zaradi nadaljnjih razkolov med kristjani kot tudi zaradi tega, ker sta se kultura in vera vedno bolj oddaljevali druga od druge. Vendar je vloga vere še vedno pomembna. Zanimanje, ki ga Cerkev goji do Evrope, izvira iz njene lastne narave in poslanstva Cerkev je bila namreč stoletja zelo tesno povezana s to celino. Duhovno podobo je oblikovalo prizadevanje velikih misijonarjev, pričevanje svetnikov in mučencev ter vztrajno delovanje menihov, redovnikov in dušnih pastirjev. Iz svetopisemskega razumevanja človeka je Evropa prevzela najboljše v svojo humanistično kul- turo, dobivala navdih za duhovne in umetniške stvaritve, izdelala pravne norme in ne nazadnje dostojanstvo osebe terjala kot neodtnjljivo pravico. Tako je Cerkev kot varuhinja evangelija prispevala k širjenju in utrjevanju vrednot, s katerimi je evropska kultura postala svetovna kultura. Zaradi vsega tega Cerkev danes z novo odgovornostjo čuti dolžnost, da te dragocene dediščine ne zapravimo in da Evropi z oživljanjem krščanskih korenin, iz katerih je zrasla, pomaga, da se bo zgradila." Posinodalna apostolska spodbuda Cerkev v Evropi, v: Cerkveni dokumenti št. 103 (2003), str. 38-39. Evropa naj si pridobi pravo istovetnost ,,V procesu sedanjega novega oblikovanja je Evropa predvsem poklicana, naj si znova pridobi svojo pravo istovetnost. Čeprav sedaj predstavlja zelo raznoliko stvarnost, mora v različnosti zgraditi nov model edinosti, biti kot skupnost spravljenih ljudstev odprta drugim celinam in sodelovati v sedanjem procesu globalizacije. Če hoče svoji zgodovini dati novega zagona, mora z ustvarjalno DUHOVNI TEMELJI EVROPE zvestobo priznavati in si ponovno pridobiti tiste temeljne vrednote, ki si jih je pridobila z odločilnim prispevkom krščanstva. Povzeti bi jih mogli v potrjevar\ju transcendentalnega dostojanstva človekove osebe, vrednosti razuma, svobode demokracije, pravne države ter razlikovanja med politiko in vero. Evropska zveza se širi še naprej. Vsa ljudstva so poklicana, n^j v i\jej prej ali slej sodelujejo in delijo isto dediščino. Upajmo, da bo širjenje spoštljivo do vseh. Ne samo z domišljenim izvajanjem načela subsidiarnosti in solidarnosti, ampak tudi z razvijanjem in vrednotenjem zgodovinskih in kulturnih posebnosti, narodnih identitet in bogastva, ki more priti z novimi članicami. V procesu združevanja celine je temeljnega pomena, da upoštevamo: Evropska zveza ne bo trajna, če bo omejena le na zemljepisne in gospodarske razsežnosti. Predvsem mora obstajati skladnost vrednot, izraženih v pravu in življenju." Posinodalna apostolska spodbuda Cerkev v Evropi, v: Cerkveni dokumenti št. 103 (2003) str. 93- 94. Podpiranje solidarnosti in miru po svetu „če rečemo 'Evropa’, bi to moralo pomeniti 'odprtost'. Kljub nasprotnim izkušnjam in znamenjem, ki jih resnično ni manjkalo, sama zgodovina Evrope zahteva: Evropa gotovo ni zaprto ali izolirano ozemlje. Gradila se je tako, da je preko morij šla k drugim ljudstvom, kulturam in civilizacijam. Zato mora biti odprta in gostoljubna celina, ki v sedanji globalizaciji uveljavlja oblike ne le gospodarskega, ampak tudi družbenega in kulturnega sodelovanja. Na eno zahtevo pa mora celina odgovoriti pozitivno, da bo njen obraz res nov: ‘Evropa se ne more potegniti vase. Ne more in ne sme se kazati brezbrižna do ostalega sveta. Dejansko se mora zavedati, da druge dežele in celine od nje pričaknjejo pogumnih pobud, kako bi najrevnejšim ljudstvom ponudili sredstva za razvoj njihovih socialnih organizacij in gradili bolj pravičen in bratovski svet.’ Primemo uresničevanje te naloge zahteva 'ponovno razmišljanje o mednarodnem sodelovanju v smislu nove kulture solidarnosti’. Kot seme mim se sodelovanje ne sme omejiti samo na pomoč in ne sme stremeti h koristim, ki bi jih sprejeli v zameno za denarna sredstva. Izražati mora neposredno in otipljivo prizadevanje za solidarnost, ki bi revnim omogočila, da bi se sami borili za svoj razvoj. Kolikor je mogoče mnogim bi morala omogočiti, da bi v gospodarskih in političnih razmerah, v katerih živijo, razvili ustvarjalnost, ki je značilna človekova posebnost in je od nje tudi odvisno bogastvo narodov." Posinodalna apostolska spodbuda Cerkev v Evropi, v: Cerkveni dokumenti št. 103 (2003), str. 94-95. Vloga evropskih ustanov „Pri oblikovanju nove podobe Evrope imajo z več vidikov odločilno vlogo mednarodne ustanove, ki so vezane na evropsko področje in v glavnem na njem tudi delnjejo. Pripomogle so k oblikovanju zgodovinskih dogodkov, a se niso pustile potegniti v vojaške operacije. Predvsem bi omenil Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki tudi z varovanjem in uveljavljanjem človekovih pravic ter temeljnih svoboščin dela za ohranjanje miru in stabilnosti, za sodelovanje v gospodarstvu in varovanje okolja. Poleg tega obstaja tudi Evropski svet. Članice so države, ki so podpisale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah iz leta 1950 in Evropsko socialno listino iz leta 1961. Pridruženo mu je Evropsko sodišče za človekove pravice. Cilj obeh ustanov je, da s sodelovanjem na področju politike, sociale, prava in kulture, kot tudi z uveljavljanjem človekovih pravic in demokracije uresničnjeta Evropo svobode in solidarnosti. Končno Evropska zveza s svojim parlamentom, ministrskim svetom in komisijo predstavlja model integracije, ki naj bi se nekega dne dopolnila s sprejemanjem skupne temeljne listine. Cilj te ustanove je uresničenje večje politične, gospodarske in denarne enotnosti med sedanjimi članicami in tudi s tistimi državami, ki naj bi se jim kmalu pridružile. V svoji različnosti in z upoštevanjem vsakokratne posebne identitete vse te ustanove podpirajo enotnost celine in v še globljem pomenu služenje človeku. Skupni s sinodalnimi očeti te evropske ustanove in evropske države prosim, nnj pripoznnjo, da mora biti dobra družbena ureditev zakoreninjena v pristnih moralnih in državljanskih vrednotah, s katerimi nnj bi se državljani, kolikor je mogoče, strinjali. Obenem moramo upoštevati, da so te vrednote predvsem dediščina različnih družbenih skupnosti. Pomembno je, da ustanove in posamezne države priznajo, da k tem družbenim skupnostim sodijo tudi Cerkve in cerkvene skupnosti, ter druge verske organizacije. Če so obstajale, še preden so obstnjali evropski narodi, jih toliko bolj upravičeno ni mogoče omejevati na čisto zasebne ustanove. Nasprotno, deliyejo v posebnem zakonitem smislu, ki bi ga morali upoštevati. Pri izpolr\jevai\ju svojih nalog bi različne državne in evropske ustanove morale delovati z zavestjo, da bo pjihov pravni red v celoti spoštoval demokracijo le, če bo predvidel oblike 'zdravega sodelovala’ s Cerkvami in verskimi organizacijami. V luči tega, kar sem pravkar poudaril, bi še enkrat nagovoril obliko- i valce bodoče evropske ustave: na-' prazniki v juniju ----------------- SVETA TROJICA 6. junij "TW T" a Sveto Trojico, Oče-\l ta, Sina in Svetega -L Duha, vedno naslavljamo našo molitev in i\jej se tudi zahvaljujemo. Ne gre za neko oddaljeno in megleno skrivnost, ampak za živo resničnost, ki nam je blizu, čeprav za naš razum njeno bistvo ostaja skrivnost. To skrivnost nam je približal naš odrešenik Jezus Kristus, edi-norojeni božji Sin. Kristus nam je tudi poslal ‘Duha ljubezni’, ki nam daje nadnaravno življenje, podobno življenju treh božjih oseb. Skrivnost Svete Trojice pre-Sega sposobnosti našega razuma, toda po vzoru Svete Trojice smo ustvarjeni, zato imamo nekakšno njeno izkušnjo. Ta je sedaj skrita, toda v trpljenju in upanju že hodimo in težimo proti ‘polnemu spoznanju’ Boga, ki je »ljubezen, resnica in življenje". Božja modrost je večna - (Prg 8, 22-31) Berilo iz kryige Pregovorov opisuje božjo modrost. Bog je večen. Je pred vsem, kar biva, saj je on vse ustvaril v svoji brezmejni ljubezni in modrosti. Živimo v območju njegove modrosti in jo vsak dan okušamo. Vse, kar je ustvarjeno, odseva božje bistvo in ga tako razodeva, ko se srečnjemo s stvarstvom, z naravo, s človekom, je to priložnost, da priznamo in občudujemo tudi Boga - njegovo modrost in ljubezen. K Bogu po Kristusu v ljubezni Svetega Duha - (Rim 5,1-5) Vsa odrešergska zgodovina govori, da je Bog „Bog za nas“. V polnosti je to razodel šele božji Sin Jezus Kristus s svojim življenjem in s poslapjem Svetega Duha. Ko nas Bog odrešnje, se kaže v svojem delovan- VezHje naj se na evropsko versko, Predvsem krščansko dediščino. Ob Popolnem spoštovanju neodvisnosti državnih ustanov od Cerkve si Predvsem želim, da bi bile priznane jri dodatne prvine: pravica Cerkve ln verskih organizacij, da se svobod-no organizirajo po svojih statutih in Prepričanju; upoštevanje posebne mentitete verskih skupnosti in ukreni za strukturiran dialog Evropske ZVoze s temi verskimi skupnostmi; spoštovanje pravnega položaja, ki ga erkve in verske ustanove v drža-Vah članicah uživajo že zd£y.“ Apostolska posinodalna spodbuda Cerkev v Evropi, v: Cerkveni dokumenti št. 103 (2003), str. 96-98. Prispevek katoliške Cerkve h gradnji nove Evrope ..Katoliška Cerkev, ena in P ošna - vendar prisotna v raznoliki delnih Cerkva - more dati mstven prispevek h gradnji svetu prte Evrope. Dejansko ponuja oln!^ bistvene enotnosti v različnih mah izražanja v kulturi, zavest Padanja, svetovni skupnosti, zako-nu\jeni v krajevnih skupnostih in vendar v njih ne izčrpa.... v smislu logike zdravega sodelo-hnVr -mec* cerl(vcno skupnostjo in učno družbo je katoliška Cerkev vpričana, da more biti še poseben dejavnik združevanja, če sledi svojemu izročilu in v skladu s svojim družbenim naukom evropskim ustanovam ponudi prispevek verskih skupnosti. Dolžnost udejanjanja človeka vredne družbe skušnjo uresničevati na temelju evangelija, ki ga živijo v znamenju upanja. S tega vidika je nujna navzočnost ustrezno izobraženih in usposobljenih kristjanov v različnih evropskih organih in ustanovah. Ob spoštovanju pravilne dinamike demokracije in z izmenjavanjem predlogov bi prispevali k oblikovanju evropske socialne ureditve, da bi vedno bolj spoštovala vsakega moškega in žensko ter tako prispevala k skupnemu dobremu. Evropa, ki se hoče oblikovati kot 'zveza’, tudi kristjane spodbuja k edinosti, da bi bili resnične priče upanja. Zato moramo nadaljevati in razvijati izmenjavanje darov, ki je v tem desetletju že pomembno napredovalo. Izmenjavanje med skupnostmi z različno zgodovino in različnimi izročili vodi k navezovanju stalnih vezi med Cerkvami različnih dežel, k njihovemu bogatenju s srečanji, izmenjavanju idej in medsebojni pomoči. Še posebno moramo ceniti prispevek katoliških vzhodnih Cerkva, ki nam ga ponujajo iz svojega kulturnega in duhovnega izročila Pomembno vlogo v rasti te zveze morejo imeti celinska cerkvena združenja in organizacije, ki bi jih morali še naprej spodbujati. Posebno mesto med njimi pripada Svetu evropskih škofovskih konferenc. Njegova naloga na ravni vse celine je oblikovanje vedno trdnejših skupnosti med škofijami in narodnimi škofovskimi konferencami, podpiranje ekumenskega sodelovanja med kristjani in premagovanja ovir, ki ogrožajo prihodnost miru in napredovanje ljudstev; končno tudi prizadevanje za čustveno in učinkovito prijateljstvo ter hierarhično 'commu-nio’. Z njim moramo dati priznanje tudi delu Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, ker spremlja proces utrjevanja in širjenja Evropske zveze, pospešuje izmenjavo informacij ter usklajuje pastoralne pobude sodelujočih evropskih Cerkva. Krepitev združevanja Evrope kristjane spodbuja, naj pri procesu združevanja in sprave sodelujejo s teološkim, duhovnim, etičnim in socialnim dialogom. 'Ali moremo dopustiti, da bi v Evropi, ki je na poti politične edinosti, prav Kristusova Cerkev bila dejavnik razdvojenosti in neenotnosti? Ali ni to eden nujvečjih škandalov našega časa?’*1 Posinodalna apostolska spodbuda Cerkev v Evropi, v: Cerkveni dokumenti št. 103 (2003), str. 98- 100. Iz Družine ju kot Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Odlomek našteva dobrine, katere uživajo tisti, ki jih je troedini Bog opravičil: mir, deležnost božje milosti, upai\je na božjo slavo, božjo ljubezen in darove Svetega Duha. Odtod veselje in upar\je tudi v preizkušnjah. Duh oznanja, kar ima Sin od Očeta - (Jn 16, 12-15) Troedini Bog se postopoma razodeva v zgodovini sveta in v naši osebni zgodovini. Pred svojo smrtjo Jezus apostolom zatrjuje, da bo še naprej deloval po Duhu, ki ga bo poslal. Pravzaprav bo šele Sveti Duh omogočil prav spoznati Jezusovo skrivnost: r\jegove besede, dela, življenje. Sveti Duh v vsakem izmed nas in v svetu na ta način proslavlja Kristusa. Kristus pa proslavlja (oznanja, razkriva) Očeta. Skupno je torej razodevale, ki ima svoj vir v Očetu, uresniči se v Sinu, dopolnjuje pa ga Sveti Duh v vsakem izmed nas. SV. REŠNJE TELO IN REŠNJA KRI 13. junij Evharistija, kakor s tvyo besedo imenujemo skrivnost svetega Rešnjega telesa in krvi, je spomin na veliko noč. Ko rečemo spomin, ne govorimo o preprostem pomnen-ju, ampak o resnični navzočnosti Kristusa v skrivnosti sv. evharistije. Ko obhajamo evharistijo, darujemo žrtev nove zaveze, obnavljamo žrtvovale na križu, na katerem se je Kristus daroval kakor brezmadežno jagnje. Evharistija je zakrament ljubezni, spomin Jezusove zadnje večerje. Oltar je miza naše večerje. Tu prejmemo hrano za pot skozi življenje, da bi srečno prišli na večerjo večnega življenja, kamor smo povabljeni. Ob oltarju se srečujemo z brati in sestrami, s katerimi smo po Kristusovi daritvi i\jegovo ljudstvo. Povezani smo v isti veri in ljubezni, ki jo predstavljata en kruh in en kelih. Končno je v svetem Rešujem telesu kot posvečenem kruhu resnično navzoč Kristus, ki je obljubil, da svoje Cerkve ne bo nikoli zapustil. Jezusu, skritem v tabernakljih naših cerkva, izkazujemo češčenje in zahvalo. Enkrat na leto pa ga v skladu s plemenitim izročilom naših prednikov na slovesen način počastimo s procesijo ali s kakšno drugo obliko javnega češčer\ja. Melkizedek daruje kruh in vino - (1 Mz 14, 18- 20) Jeruzalemski kralj Melkizedek, ki sreča Abrahama, je opisan kot »duhovnik Boga Naj višjega", torej Abra- hamovega Boga. Abrahama blagoslovi in Bogu daruje zahvalno daritev kruha in vina. V dejai\ju daritve se razkriva vera v božjo dobroto in skrb, pa tudi zavest pripadnosti in življer\jske povezanosti z Bogom. Melkizedek je hkrati tudi podoba edinega resničnega kralja in srednika-duhovnika: Jezusa Kristusa, učlovečenega božjega Sina. Kadar jemo kruh in pijemo kelih, oznanjamo Gospodovo smrt - (1 Kor 11, 23-26) Zakaj prihajamo k maši? Je to samo navada, zapoved, običaj...? Apostol Pavel vernikom približno 20 let po Jezusovi smrti izroči evharistično daritev kot ponavzočitev in spomin Jezusove odrešilne daritve. Namen Jezusove velikonočne daritve ni socialna in narodna rešitev, ampak osvoboditev in rešitev iz greha. Tako vsaka sveta maša razodeva samo bistvo Jezusovega poslanstva in našega upanja. Kakor so Judje vsako leto praznovali rešitev iz Egipta, tako nuj bo Jezusova daritev nov spomin in znamenje božjega reševai\ja. Vsi so jedli in se nasitili - (Lk 9, 11 b-17) Jezus nasičuje. Čudež pomnožitve kruha v puščavi je po evangelistu Janezu znamenje za »kruh iz nebes", za Jezusa. Jezus na to opozori v svojem znamenitem ‘evharističnem govoru’ (prim. Jn 6,26-58). Zato Cerkev le od vsega začetka na čudeže gleda z vidika evharistije. Jezus ukaže, nuj apostoli dujo jesti, v resnici pa je on tisti, ki daruje. Tudi danes v Cerkvi odmevujo Jezusove besede in kretr\je: ,je vzel", ,je blagoslovil", je razlomil,,, “je dal". Po Jezusovem naročilu Cerkev deli ta kruh. PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA | 18. junij Praznik Srca Jezusovega je praznik božje ljubezni. Ta je dosegla svoj vrhunec, ko je Bog daroval svojega Sina, ki je ljubil svet tudi s človeškim srcem. Človeško srce si je privzel kot oroclje neskončne božje ljubezni. Iz tega srca so izšle vse dobre misli in hrepenenja, dejanja in besede, vse do poslednjih besed na križu. ljubezen tega srca objema vse ljudi in vse stvarstvo. Ta praznik nas vabi, nuj bi vračali ljubezen za ljubezen; se posvetili, izročili Jezusovemu srcu, mu zado-ščevali ne le za svoje grehe, temveč tudi za grehe drugih. Vsak prvi petek v mesecu nas vabi, nuj na vse to ne pozabimo. STANKO FAJDIGA BOGUMIL, škof ane-u&a 10. junij J engalski pesnik Rabindranath Tagore je zapisal glo-ri boko misel: ,.Vsako dete prihaja na svet s sporoči-lom, da Bog še ni obupal nad človeštvom." Sleherni človek je božji otrok in vsak je Bogu pri srcu, kakor da je edini na svetu. S takšnim duhom sprejemajo svoje otroke verni starši. Taka starša sta bila poljska plemiča, živeča na gradu Kožminu pri starodavnem mestu Gneznu. Ko se jima je leta 1116 rodil sin, sta mu dala ime Bogumil, ko je prišel na svet drugi sin, pa sta ga imenovala Boguhval. Prvi pouk sta brata prejela na domačem gradu, potem pa sta ju starša Poslala šolat v Gnezno, tedanjo prestolnico Poljske. Med ojunimi vzgojitelji je bil tudi poznejši bamberški škof sv. Oton. Iz Gnezna sta odšla na pariško univerzo, da se izobrazita v bogoslovnih in pravnih vedah. Francija je bila tedaj pod m°čnim vplivom svetega Bernarda in njegovih cistercijanskih menihov. Tudi oba poljska brata sta se navdušila zanje. Ko sta se vrnila domov na Poljsko, je Boguhval vstopil v cistercijanski samostan Land, Bogumil pa je postal upravitelj družinske posesti. Ravnal se je po besedah sv. Bernarda, da Plemstvo le toliko velja, kolikor stori dobrega za Cerkev in za verski blagor ljudstva. Pri vasi Dobrovo je dal postaviti veliko cerkev sv. Trojice, ji določil stalne dohodke in jo povzdignil v sedež močne župnije. Tedanji nadškof Gnezna in vse krščanske Poljske je bil Janislav, Bogumilov stric. Ta je nečaka Poklical k sebi za tajnika in ga je nagovarjal, naj postane duhovnik, ko je videl, kako pobožen in spokoren je. Toda pogumil se je odgovorne duhovniške službe branil. Ko mu je škof razložil, da se bo mogel kot duhovnik bolj razdajati za uše in da se ne sme izmikati dolžnostim, ki mu jih nalaga o°9’ se je končno vdal. Po mašniškem posvečenju je škof ti°gumila poslal za župnika k Sveti Trojici v Dobrovo, kjer se J*azal kot odličen dušni pastir. Storil je vse, da bi ljudje , -jdbili Boga in Marijo ter opustili grešne navade. Po nekaj ejih napornega, toda blagoslovljenega dela na župniji ga je kof poklical nazaj k sebi, vendar je vedno rad priskočil na Pomoč duhovnikom po župnijah. Pripisovali so mu čudodelne °či. Neko poročilo pripoveduje, da je nekoč šel bos čez araslo reko Varto, kjer si nihče ni upal, njemu pa se ni nič godilo. Govorili so tudi, da so ga ob Varti čakali reveži, ker o vedeli, da jim v svoji dobroti ne bo odrekel pomoči. Ko v n.ek°b ni imel kaj dati, pripoveduje lepa zgodba, je sklical veliki reki ribe na en kraj in jih je kar z roko metal na bo, da so imeli reveži kaj jesti. n: ^eta 1167 je umrl nadškof Janislav in kanoniki so za jegovega naslednika soglasno izbrali Bogumila. Službo je mon 6 -^ele na ukaz papeža Aleksandra III. Bil je preudarno oer in blag, zvest svojemu lepemu imenu in poslanstvu, ki val °Prav*ial- Razmere so ga silile, da je z dobroto združe-DrnJud' strogost. Zaradi tega je hudo trpel, zato je papeža je v ’ ga ,e službe razreši. Odšel je na Ogrsko, kjer se Ko samos,anu kamaldolencev prepustil duhovni zbranosti, mirS? *e izo9nil zunanjim nemirom, je dosegel globok notranji sam vnja leta J® spet živel na Poljskem in sicer v popolni P ' blizu Dobrova, kjer se je postil in veliko molil. 1l82°Je dozorel za nebesa, ga je Bog poklical 10. junija Pom -• ni®9°v grob v Dobrovu so prihajali trumoma prosit z n= i *~eta 1925 je papež Pij XI. potrdil njegovo češčenje aSlOVOm “aženi. SILVESTER ČUK DRŽA BLAGOSLAVLJANJA P. TOMAŽ PODOBNIK D J TT Z o je papež Janez Pavel II. na belo nedeljo 2000 IX razglasil blaženo Favstino Kovvalsko za sveto, je sporočilo o Borjem usmiljenju predstavil v luči Gospodovega vstzyer\ja, o čemer govori evangelij iste nedelje (Jn 20, 21-23). Zanimivo je, da je neposredno po omenjenem evangeljskem odlomku spregovoril o razodetju vstalega Gospoda, ki ga je bila deležna Favstina Kovvalska 22. februarja leta 1931, s čimer je v imenu Cerkve potrdil pristnost razodetja, ki ga na zu-nnj izraža milostna podoba Usmiljenega Jezusa. Pobudo pri omenjenem razodetju ima izključno Jezus. Ker gre za središčno mesto v sporočilu Božjega usmiljepja, to pomeni, da je vsa duhovnost osredotočena v Vstalega Gospoda, kljub dejstvu, da sicer sveta Favstina v svojem Dnevniku veliko govori o Gospodovem trpljenju in o srečanjih z njim. Vemo tudi, da je bilo prvo srečanje Favstine z Jezusom med plesom, ko je zagledala „Jezusa, izmučenega, brez obleke, umazanega in vsega v ranah". Kljub temu, da je bila posledica tega srečanja njena spreobrnitev, njen vstop v samostan in vsakdanje premišljevanje Gospodovega trpljenja, vendar ne moremo reči, da je njena duhovnost in s tem tudi duhovnost Božjega usmiljenja v zunanjem znamenju trpečega Gospoda, ampak v znamenju Vstalega. To dejstvo se popolnoma sklada z drugim vatikanskim koncilom, ki predstavlja velikonočno skrivnost kot središče kristjana. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je Favstina bila deležna Gospodovega vstajenjskega razodetja na prvo postno nedelo, torej na nedeljo po pepelnici, ko se bere evangelij o Jezusovem skušai\ju v puščavi kot uvod v strogi postni čas! Zares nenavadno, ker to pomeni, da se je Jezus v svoji vstajepjski slavi razodel ne v velikonočnem času, denimo na veliko noč ali belo nedeljo, ampak na samem pragu postnega časa. Favstina tedaj prav gotovo ni premišljevala velikonočnega evangelija in tudi pri mašnem nagovoru ni moglo biti besedice o r\jem. Ta okoliščina kaže na absolutno Jezusovo iniciativo - Bog nas je prvi ljubil, ugotavlja sveti Janez - ko Jezus dobesedno prihaja kot Vstali naproti Favstini, tako kakor se je razodel proti vsakemu pričakovar\ju ženam, Magdaleni in apostolom. Srečanje in srečevanje z Vstalim Gospodom je bistvo našega duhovnega življenja, ki ga nobena druga skrivnost Gospodovega življenja ne sme zatemniti, kljub temu, da premišljnjemo o njih na posamezne dneve ali čase bogoslužnega leta (otroštvo, trpljenje, dogodki javnega življenja). Favstina piše, da je „zagledala“ Jezusa: to pomeni nenadnost, presenečenje. To se ni zgodilo med premišljevanjem velikonočne skrivnosti in morda tedni sploh ni premišljevala: Jezus jo je dobesedno presenetil s svojim prihodom. Tudi se to ni zgodilo v kapeli pred izpostavljenim Nnjsvetejšim (kar bi bilo pričakovati), ampak v njeni redovni privatnosti. Tudi to ima svoj pomen razodevanja Vstalega Gospoda sredi našega vsakdanjika. - Dalje piše Favstina, da se je Jezus prikazal v belem oblačilu: to je v bibličnem smislu oblačilo poveličanja - spomnimo se prizora na gori spremei\jen-ja, ko so bila Jezusova oblačila bleščeča, bela kot luč Drža Jezusove desnice pomeni neknj stalnega in je drža blagoslavljanja: to je naš Odrešenik - on nas hoče nenehno blagoslavljati! To je Jezus! Tako glejmo nanj! BOŽJE USMILJENJE -EDINI VIR UPANJA „0 nepojmljivo in nedoumljivo Božje usmiljenje, kdo te more dostojno poveličevati in slaviti. Največja lastnost vsemogočnega Boga, ti si osrečujoče upanje grešnega človeka“ (Favstina Kovvalska, Dnevnik, 951). \ T avnjnjoč besede iz Dnevnika svete Favstine, sveti 1^1 oče ne nadaljnje s teoretičnim razglabljanjem -L 'l o Božjih lastnostih, ampak začne s pogledom na znamenja časov, ki vpijejo k sporočilu Božjega usmiljenja. S tem, da se najprej ozre na situacijo današnjega sveta, sveti oče poudari zgodovinsko in usodno aktualnost te duhovnosti, ki zaveznje vso Cerkev in vse človeštvo. Preberimo njegove besede, s katerimi se naslanja na zgoraj navedene besede svete Favstine: „Danes ponavljam te preproste in iskrene besede svete Favstine, da bi skupaj z njo in z vsemi vami častil skrivnost nepojmljivega in nedoumljivega Božjega usmiljenja. Kakor ona hočemo tudi mi izpovedati, da za človeka ni drugega vira upanja razen Božjega usmiljenja. Želimo ponavljati z vero: Jezus, zaupam vate! V naših časih, v katerih je človek vznemirjen spričo mnogoterih pojavov zla, imamo posebno potrebo po tem sporočilu, ki izraža zaupanje v vsemogočno Božjo ljubezen. Potrebno je, da klicanje k Božjemu usmiljenju izvira iz globine src, ki so polna trpljenja, nemira in negotovosti, ki pa hkrati iščejo vir neomajnega upanja. Zato prihajamo sem v svetišče v Lagieumike, da znova odkrijemo v Kristusu Očetovo obličje: Obličje Njega, ki je „Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe" (2 Kor 1,3). Zatem predstavi samo bistvo sporočila, ki ga vidi v pošiljanju Svetega Duha. Že v svojem govoru ob kanonizaciji svete Favstine leta 2000 je poudaril, da oba pramena žarkov, ki izhajata iz odstrtega Jezusovega prebodenega srca - pramena, ki naznačnjeta kri in vodo -pomenita „veliki val usmiljenja, ki se razliva na vse človeštvo", in da ta dva svetlobna pramena osvetljujeta ves svet... Nadaljnje z besedo o Svetem Duhu, ki razgalja greh pred Bo/jo Pravičnostjo in ki razodeva in podarja odpuščanje: „Ko beremo te besede Gospoda Jezusa v svetišču Božjega usmiljenja, se na prav poseben način zavemo, da ne moremo vstopati vanj, razen v Duhu in resnici, i Sveti Duh, Tolažnik in Duh resnice, je tisti, ki nas vodi | OB 850-LETNICI SMRTI SV. BERNARDA HVALNICE Device Marij e Sv. Bernard iz Clairvauxa ČETRTA HOMILIJA (Nadaljevanje in konec) Samo Bogu ni nič nemogoče AT e pričakuj pa, da bo te ve-I ^1 ličastne stvari, ki jih je an-■p ' gel naznanil, angel tudi izve-(<‘l' Kdo pa jih bo? Če se o tem sprašuješ, posluša,) angela samega: Bogu namreč nobena beseda ni nemogoča. To je isto, kakor da bi re-kel: ne upam si tega tako trdno obljubljati zaradi svoje moči, ampak paradi moči njega, ki me je poslal, °Qu namreč nobena beseda ni nemogoča. Katera beseda bi sploh uteg-nila biti nemogoča zar\j, ki je vse ustvaril z Besedo? Pri angelovih besedah me prese-neča tudi to, da ni rekel jasno: Bogu namreč ni nemogoče nobeno dejan-ampul* je rekel: nobena beseda. ^kaj jc uporabil izraz beseda? Kakor juorejo ljudje zlahka govoriti, kar očejo, tudi tisto, česar nikakor ne °rejo narediti, enako lahko, celo ^Primemo lažje je za Boga v de-ar\iu izvršiti vse, karkoli morejo oni z besedo. Naj povem bolj laihi n°' hi bilo ljudem tako ko storiti kakor govoriti, kar 0 ejo, tudi zanje ne bi bila nobena useda nemogoča. Tako pa je, po *** *n stareni pregovoru, velika da^a med govoriti in storiti, se-c a pri ljudeh, ne pa pri Bogu: 0 za Boga je namreč delati isto kakor govoriti, govoriti isto kakor hoteti, Bogu v resnici nobena beseda ni nemogoča. Naj povem primer: preroki so mogli predvideti in napovedati, da bo devica ali nerodovitna spočela in rodila, ali pa so mogli tudi kaj storiti, da bi spočela in rodila? Bog pa, ki jim je dal, da so mogli predvideti, je s prav tolikšno lahkoto, s kolikršno je tedaj po njih napovedoval, kar je hotel, tudi tedni, ko je hotel, mogel sam iz sebe izpolniti, kar je obljubil. Pri Bogu namreč ni niti beseda v nesoglasju z namenom, kajti Bog je resnica, niti ni dejanje v nesoglasju z besedo, knjti Bog je moč, niti ni način v nesoglasju z dejanjem, kajti Bog je modrost. In zato Bogu nobena beseda ni nemogoča. Hitro odgovori, Devica Slišala si, Devica, kaj se bo zgodilo, slišala si tudi, kako se bo zgodilo; oboje, dogodek in način, je čudežno, oboje budi radost. Veseli se, hči sionska, vriskaj, hči jeruzalemska! Dano ti je bilo, da si slišala radost in veselje, naj slišimo tudi mi tvoj radostni odgovor, po njem hrepenimo, da se le razveselijo kosti, ki so bile potrte. Slišala si, ponavljam, kaj se bo zgodilo, in si verovala, tudi glede načina, kako se bo to zgodilo; vernj, kar si slišala. Slišala si, da boš spočela in rodila sina; slišala si, da se to ne bo zgodilo po človeku, ampak po delovanju Svetega Duha. Angel čaka na odgovor, čas je namreč, da se vrne k njemu, ki ga je poslal. čakamo, o Gospa, na besedo usmiljenja, tudi mi, ki nas bridko tare pogubna obsodba. In, glej, tebi se dnje na voljo odkupnina za naše odrešenje; takoj bomo rešeni, če jo sprejmeš. Vsi smo ustvarjeni po večni bo^ji Besedi in, glej, umiramo; v tvojem kratkem odgovoru leži naše ozdravljenje, naša vrnitev v življenje. To te ponižno prosi, o milostna Devica, objokani Adam, ki je bil skupni s svojim nesrečnim potomstvom izgnan iz raja, to prosi Abraham, to prosi David; to goreče pro- „ Božjega usmiljenja. Ko prepričuje svet ‘glede raz Pravačn°sti in sodbe’ (Jn 16, 8), nam On hkrati gled 6Va t)c)*nosl rešenja v Kristusu. To prepričevanje Ve_ e8reha se zgodi v dvojnem razmerju do Kristuso-krp ^r'za' 2 ene strani Sveti Duh dnje po Kristusovem nosr ,da PreP°znan,° greh, vsak greh, v vsej razsež-tl;in * ki ga vsebuje in skriva. Z druge strani pa vidi ^VCt' dnje, da prav tako po Kristusovem križu pie,!'10 8reh v luči skrivnosti usmiljenja (mysterium ni« J1*), to je usmiljene in odpuščnjoče Božje Ijubez-ako torej, prepričevanje glede greha postane hkrati prepričevanje, da more biti greh odpuščen in da more človek ponovno odgovoriti dostojanstvu ljubljenega Božjega otroka. Po križu se dejansko „Bog najgloblje sklanja k človeku" /.../ Križ je kakor dih večne ljubezni, ki se dotika nnjbolj bolečih ran človekovega zemeljskega bivanja. Po tem temeljnem sporočilu se sveti oče ozre na mnogovrstno trpljenje tega sveta, ki je v veliki meri posledica greha, in spodbudi človeštvo h klicanju Božjega usmiljenja. Iz Nedelje HVALNICE DEVICE MARIJE sijo drugi sveti očetje, tvoji očetje, ki tudi sami prebivajo v deželi smrtne sence; na to čaka ves svet, ki je pred tabo padel na kolena! Ne brez vzroka, saj je od besede iz tvojih ust odvisna tolažba žalostnih, rešepje jetnikov, osvoboditev obsojenih, skratka, rešitev vseh Adamovih sinov, vsega tvojega rodu. Hitro odgovori, Devica. O Gospa, izgovori besedo, ki nanjo čaka zemlja, ki nanjo čaka podzemlje, ki napjo čakajo tudi nebesa. Celo Kralj in Gospodar vseh, ki je tako zahrepenel po tvoji lepoti, si enako želi tvojega pritrdilnega odgovora, ker se je z pjim namenil rešiti svet. Njemu, ki si mu ugajala z molkom, boš še bolj ugajala z besedo, saj ti kliče iz nebes: Najlepša med ženami, daj, da zaslišim tvoj glas! Če boš torej ti pjemu dala, da bo slišal tvoj glas, bo on tebi dal, da boš videla našo rešitev. Ali ni to tisto, kar si iskala, zaradi česar si ječala, po čemer si podnevi in ponoči v molitvi vzdihovala? Kaj torej? Si ti tista, ki ji je to obljubljeno; ali npj čakamo drugo? Ne, prav ti si tista, nobena druga; ti - pravim - si tista obljubljena, pričakovana, zaželena, od katere se je tvoj sveti oče Jakob, ko se je že bližal smrti, nadejal večnega življenja, saj je govoril: Tvojo rešitev pričakujem, Gospod! Ti si končno tista, ki se je v pjej in po pjej Bog sam, naš Kralj, pred veki odločil, da izvede odrešepje. Zakaj polagaš upapje za to, kar se ponpja tebi, v drugo? Zakaj od druge pričakpješ, kar se bo vsak hip uresničilo po tebi, kakor hitro daš svojo privolitev, odgovoriš besedo? Odgovori torej hitro angelu, pravzaprav po angelu Gospodu; odgovori besedo in sprejmi Besedo, izreci svojo in spočni bo^jo, izgovori minljivo in objemi večno! Zakaj odlašaš? Zakpj trepetaš? Verpj, govori in sprejmi! Npj si ponižnost nadene pogum in plahost zaupljivost. Zdpj nikakor ne bi bilo primemo, da bi deviška preprostost pozabila na preudarnost. Samo v tem primem se, modra Devica, ne boj prevzetnosti, kpjti čeprav je sramežljivost v tišini prijetna, je vendar zdpj dosti bolj potrebna usmiljenost v besedi. Odpri, blažena Devica, srce veri, usta pritrditvi, naročje Stvarniku. Glej, tisti, ki po njem hrepenijo vsi narodi, trka zunpj na vrata. O, če bi šel zaradi tvojega obotavljanja mimo in bi ponovno v bolečini začela iskati pjega, ki ga srčno ljubi tvoja duša! Vstani, teci, odpri; vstani z vero, teci s predanostjo, odpri s privoijepjem. Marijina ponižnost, častihlepnost klerikov Glej - pravi - dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi! Bopja milost je vedno v dmžbi s krepostjo ponižnosti; Bog se namreč prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost. Devica torej odgovori ponižno, da bi pripravila prestol za milost. Glej - pravi - dekla sem Gospodova. Katera je ta tako vzvišena ponižnost, ki ne zna kloniti pred častmi in se ne prevzeti v slavi? Izbrana je za Mater bopjo in sama sebe imenuje deklo. Res je znamepje izredne ponižnosti, da niti ob ponudbi tolikšne slave ne pozabi na ponižnost. Nič velikega ni, da si ponižen, če te prezirajo, izredno velika in redka krepost pa je ponižnost, obdana s častjo. Če bi mene, slabotnega človečka, Cerkev, ki bi jo premotilo moje pretvarjanje, povzdignila do kakršnekoli, tudi neznatne časti - to bi seveda Bog dovolil zaradi mojih grehov ali zaradi grehov mojih podrejenih - mar ne bi nemudoma pozabil, kakšen sem bil, in bi se takoj imel za takšnega, za kakršnega bi me imeli ijucije, ki ne gledajo na srce? Verjamem govoricam, ne poslušam vesti - ko časti ne presojam po krepostih, pač pa kreposti po časteh, se imam za toliko bolj svetega, na kolikor višjem položaju sem. Zgodi se mi po tvoji besedi Poslušajmo torej, kolikor nas je takšnih, kaj je odgovorila ona, ki je bita izbrana za bo^jo Mater, pa ni pozabila na ponižnost: Glej - pravi -dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi! Zgodi se je izraz hrepenenja, ne znamenje dvoma; razumeti je treba, da je z besedami: zgodi se mi po tvoji besedi izrazila žejjo - kot nekdo, ki hrepeni, in se ni spraševala po posledici - kot nekdo, ki dvomi. Čeprav nas seveda nič ne ovira, da bi zgodi se razumeli kot besedo prošnje; nihče namreč ne prosi za nič drugega kakor za to, kar vernje in upa. Bog pa hoče, da ga prosimo tudi za to, kar obljublja; morda celo mnogo stvari, ki se jih je namenil dati, prej obljubi, da bi pobožnost v obljubi dobila spodbudo in bi si tako tisto, kar je hotel dati zastonj, zaslužila pobožna molitev. Tako milostljivi Bog, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili, iz nas samih izvleče zasluženi e za nas same - in ko nam vnaprej dnje tisto, s čimer nam bo povrnil, dela zastonj, da bi nam ne dajal zastonj- To je seveda modra Devica razumela, sni je daru zastonjske obljube pridružila zaslugo svoje molitve, kar je izrazila z besedami: zgodi se mi po tvoji besedi. Glede Besede nnj se mi zgodi po tvoji besedi. Beseda, ki je bila v začetku pri Bogu, naj po tvoji besedi postane meso iz mojega mesa. Zgodi se mi - prosim - ne izgovorjena beseda, ki gre mimo, ampak spočeta Beseda, da bo ostala, oblečena v telo, ne v zrak. Zgodi se mi taka Beseda, ki je ne bo moč samo slišati z ušesi, ampak tudi gledati z očmi, otipati z rokami, nositi na ramah. Naj se mi ne zgodi, da bi bila to le zapisana in nema beseda, naj bo učlovečena in živa, kar pomeni: ne z nemimi znaki začrtana na mrtev pergament, ampak v človeški naravi živo vtisnjena v moje čisto telo, in to ne z zarisavanjem mrtvega čopiča, temveč z delovanjem Svetega Duha; naj se mi torej zgodi tako, kakor se ni zgodilo nikomur pred mano in se ne bo zgodilo nikomur za mano. Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih. Poročajo, da je Gospod nekaterim besedo položil v ušesa, drugim v usta, spet drugim v roko; meni pa, prosim, naj se zgodi v telesu po tvoji besedi. A nočem, da se mi zgodi z razglašanjem oznanjena ali v podobi zaznamovana ali v domišljiji sanjana, pač pa v tišini navdahnjena, v osebi učlovečena, v telesu vsajena v moje telo. Beseda torej, ki sama v sebi nikakor ni mogla nastati in ji to tudi ni bilo potrebno, naj me ima za vredno, da se zgodi v meni, naj me ima za vre-1 dno, da se zgodi tudi zame po tvoji I Angel integracije ANSELM GRUN P ntegracija prihaja od latinske besede integer = (moralno) neo-porečen, (moralno) neomajen, neokri\jen, celovit, celoten. Integrirati torej pomeni: „družiti, dopolniti v celoto; obnoviti". So ljudje, ki lahko druge integrirajo. Nikogar ne izključujejo iz skupnosti. Integrirajo 'ahko tudi težavne soljudi, tako da !m*yo občutek, da prav tako spadajo zraven. Tudi pjihove sposobnosti ^ njihove posebnosti so zaželene. Smejo biti. Sprejeti so kot del celo-* P° njih postane skupnost pestrejša in bogatejša So pa tudi drugi f)udje, ki bolj cepijo. Dobrodošli so )>m samo najboljši. Drugi jih ne za-mmajo. Ti pa se čutijo izključene, Neuporabne in nekoristne. Danes bi potrebovali mnoge an-§ele integracije, da bi vse ljudi inte-gmrali v našo družbo in v skupnost Vasi, župnije in cerkvenega občest-Va- Namesto da tujce izključujemo, bi jih integrirali. Integrirati je več °t prenašati (tolerirati) in sprejeti 'akceptirati). Včlenimo (vzidajmo) J,b v skupnost. Naj postanejo pomembni gradbeni kamni, brez kate-h zgradba skupnosti ne more ob-Plati. Imajo pomembno funkcijo za e oto. Naj se čutijo potrebne in csnično upoštevane. Brez integra- cije družba čedalje bolj razpada. Namesto integracije je potem medsebojno nasprotovanje, boj za nzybopa mesta. Izključevalne boli in povzroča pri ljudeh resignacijo ali pa sovraštvo, ki se potem ob priložnosti sprosti v nasilnih akcijah. Druge ljudi integrirati more samo tisti, ki je pri samem sebi integriral vsa čustva, strasti, hrepenenja in moči. Integracija je več kot samoobvladovanje. Ne gre samo za to, da se ne pustimo obvladovati od strasti, temveč za integracijo strasti v celoto življenja. Če so integrirane, potem služijo vsemu, kar delam. Potem bo moja duhovnost strastnejša in živahnejša Integrirana strast bo oplajala moje delo, moje odnose delala bolj žive, krepila moje zavzemanje za druge. Pomembna naloga človekove osebnostne rasti bi bila danes integracija spolnosti (seksualnosti). Če je spolnost odcepljena, potem bo usodno vplivala na psiho posameznika, pa tudi na sožitje. Potem človek nenehno vohlja v privatni sferi drugega in špijonira za pjegovim spolnim nagr\jei\jem. Integracija je tudi več kot sublimacija. O sublimaciji govorimo, če se spolnosti odpovemo zaradi višjih nagibov. Integracija pa pomeni, da se steka v vse, kar delam, v mojo molitev, v moje odnose, v moje delo, v moje telo, v mojo dušo. Kdor vse, kar odkrije v sebi, integrira v svojo dušo, ta je v resnici integralen (integer). Ta je brezhiben in popoln. Potem ni ničesar več v i\jem, kar ne bi služilo višjemu cilju: zedir\jer\ju z Bogom. Nič ne more pasti iz odnosa do Boga. Če te je angel integracije pripeljal do takšne edinosti, potem te bo tudi usposobil, da ljudi okrog sebe integriraš v skupnost. Angel te bo obdaril s fantazijo, da spoznaš, kako se darovi posameznika ujemajo s celoto in kako lahko vsak postane dragocen gradbeni kamen za celoto. m csedi; naj se sicer zgodi na splošno Ves svet, toda še posebej naj se eni zgodi po tvoji besedi. Opravičilo žil iz evangelija sem razlo- ved ak°r sem m°gel. Dobro se za-tud.am- ne bo všeč vsem, vem nei*’ f*v b°m pri mnogih naletel na odvV- °' lmeli bodo moje delo za ecno ali mene za domišljavega, ker sem se drznil ponovno lotiti razlage tega mesta, ki so ga le očetje zelo izčrpno razložili. Toda če sem za očeti povedal k da njegovo življenje oznanja: iša je naseljena. Gospod, tam si Ti. astim te v otroku, kjer si nedo-teknjen. 0tnagni mi, da postanem tak kot °n, Pomagnj mi, da postanem kot on, hf ponovno najdem tvojo podobo, °Je življenje v globini svoje duše. Psss. Klak! Množica potnikov je napolnila voz. Vrata so se zaprla, kolesa so začela drseti. Potegnili smo. Ne morem se premakniti, gneča me stiska. Nisem več oseba, masa sem. Masa, ki se enakomerno premika, kot torta v preveliki škatli. Brezimenska masa, brezbrižna, morda zelo oddaljena od tebe, Gospod. Del te mase sem in včasih se zavedam kako težko se je dvigniti. Množica je nerodna, svinčene podplate mi prilepi na noge, ki so že tako same po sebi počasne; preveč nas je potnikov v tem natlačenem čolnu. In vendar, Gospod, nimam pravice ne vedeti, ne zmeniti se zar\je, moji bratje so. Ne morem se zveličati sam, v taksiju. Ker ti hočeš, se bom rešil v podzemski. GUGALNICA Kako preprosto. Gugal se je med dvema drevesoma. Z zaprtimi očmi in spečo voljo. I Veter ga je pozibaval z nevidnimi prsti in mu prepeval uspavanko. Minute so bežale, sladke in nežne ob vrtni gugalnici. Gospod, hodim po mestnih ulicah; vidim može, ki jih življenje muhasto guga. Nekateri se smehljaje prepuščajo trenutnim užitkom. Drugi, nagubanih obrazov, preklinjajo veter, ki jih stresa in sovražno poriva proti nasprotnikom. Gospod, hotel bi, da bi vstali, J da bi se z obema rokama moško oprijeli vrvi, ki jim jo ti poniyaš. Naj upognejo svoje telo, napno mišice in dajo svojemu življenju nespremenljiv ritem, ki so si ga izbrali. VRATA Malček se je spotaknil in padel. Udaril se je; vrata so zaškripala. V trenutku, ko ni mogel sprejeti, da se niso odprla, se je jezen zaletel vanje. Udaril je nanje s pestjo, brcnil vanje, vendar se vrata niso odprla. Otrok je zagledal črno luknjo klučavnice, ironično oko zaprtih vrat. Sklonil se je, da bi pogledal skoznjo. Na drugi strani je moral biti ključ, ničesar ni videl. Obupal je, se vrgel na tla in zajokal. Gledal sem in razmišljal. Gospod, kolikokrat padem pred zaprtimi vrati. Skušam prepričati, pregovoriti, dokazati. Govorim, pojasnjujem, razlagam, skušam vplivati na domišljijo bližnjega, vendar se mi popolnoma zapre, prijazno ali jezno me odslovi. Gospod, daj mi več spoštovanja in potrpljenja, da bom znal ljubiti in moliti v tihoti, ko bom sedel na pragu in čakal, da mi bo moj bližnji odprl svoja vrata. ■ V KATEREM TRENUTKU SE ZAČNE ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE? NZ loveško življer\jo se začne na-1 tančno takrat, ko se dve V_y polcelici, to sta na eni strani moška semenčica, na drugi pa žensko jajčece, srečata in tako ustvarita prvo celico enkratnega bilja, ki se ne bo nikoli več ponovilo v vsej zgodovini sveta. Toda poglejmo še različne stopr\je, ki omogočajo ta čudoviti trenutek: • Pri moškem žleza hipofiza, ki je pod možganskim nadzorom, od pubertete naprej vsak dan sproži razvoj približno 100 milijonov semenčic. Med spolnim odnosom pride približno 300 milijonov teh semenčic skozi jajcevod v votlino maternice. Vstop semenčic v maternico je mogoč, če se v tem obdobju ženinega ciklusa maternični vrat odpre in izloči posebni sluz, ki omogoča pot semenčic vse do jajčeca. • V ženski se pod nadzorom žleze hipofize med vsakim od r\jenih ciklusov pripravka jajčece, ki se nahaja v jajčniku. Ko jajčece dozori, odpotiye iz jajčnika v jajcevod, kjer lahko pride do oploditve, če se jajčece sreča s semenčico. • Vse od srečanja jajčeca in semenčice - prvega trenutka življenja - do trenutka oploditve in do tega, kar je danes vsak izmed nas, ni niti najmanjše prekinitve. Zato je vsak poseg v zarodek poseg v človeško bitje. Ni bistveno, ali so možgani razviti (prve možganske celice se razvejejo v četrtem tednu nosečnosti); malo bitje je oblikovano in ima vse elemente za svoj razvoj. Začelo se je življenje enkratnega človeškega bitja. Kontracepcijske tablete ali različna obdobja ljubezni? Kontracepcijske tablete niso ‘zeleni proizvod’. Ekologi bi moral pji-hovo prodajo prepovedati. • Vsekakor je res, da kontracepcijske tablete ustavijo ženski fiziološki proces in tako ženska postane neplodna. • Naravne metode uravnavanja rojstev so drugačne, ker omogočajo natančno poznavanje delovapja telesa, ne da bi zavrle fiziološki ritem. Temeljijo na mepjavapju obdobij, ko je ženska neplodna, in obdobij, ko lahko podari življepje. • Če mož zares ljubi svojo ženo, je s tabletami ne bo omejil na stanje, ki pomeni le del pje same in ima poleg tega tudi psihološke in zdravstvene posledice. • Ljubiti pomeni spoznati in sprejeti drugega v vseh pjegovih razsežnostih: pjegov pogled, telo, pjegova čustva, nagpjepja, vso pjegovo osebnost, pjegovo dušo in hrepenepje po lepem, dobrem, resničnem, pje- govo razsežnost večnosti in predvsem pjegovo odprtost življepju, s sposobnostjo podariti življenje v določenem obdobju. Ženina obdobja niso napaka narave! • Pri paru, kjer mož sprejme ženin ritem kot bogastvo, ki je del pjenega bitja, svoji ženi s tem omogoča, da se uresniči kot ženska. In tako tudi moški doseže svojo pravo razsežnost. Lahko se odločita, da bosta na odgovoren način podarjala življepje in razporedila rojstvo svojih otrok. S tem obnavljata hrepenepje in spoznavata različna obdobja skupnega življepja, ki pišejo zgodbo pjune ljubezni. Iz revije On živi NOVICE IZ KATOLIŠKEGA SVETA Prava pobožnost do Marije je usmerjena v Kristusa Sv. oče Janez Pavel II. je 8.12.2003 izdal posebno pismo ob 160-letnici spisa z naslovom ..Razprava o pravi pobožnosti do svete Device", ki ga je napisal sv. Alojzij Marija Grignion de Montfort. Kakor je znano, izvira papeževo geslo „Ves sem Tvoj-Tofus fuus“ prav od Montfortskega, katerega delo je moralo čakati na objavo kar sto let. Papež: „Tudi meni je v moji mladosti veliko pomagalo branje te knjige, v kateri sem našel odgovor na svojo bojazen, da bi namreč pobožnost do Marije, ki bi se pretirano širila, postavila pod vprašaj prvenstvo čaščenja, ki ga dolgujemo Kristusu. Pod modrim vodstvom sv. Alojzija Marije sem doumel, da ta bojazen ni utemeljena, če v Kristusu živimo skrivnost Marije." „Prava pobožnost do Marije je usmerjena v Kristusa." ..Pobožnost do svete Device je privilegirano sredstvo, s katerim popolnoma najdemo Jezusa Kristusa ter ga nežno ljubimo in mu zvesto služimo. Ta središčna želja, da bi ga 'nežno ljubili’, se takoj razširi v gorečo molitev k Jezusu, proseč ga, da bi nam dal milost udeležbe pri neizrekljivi ljubezenski povezanosti, ki obstaja med Njim in Njegovo Materjo." LOJZE KUKOVIČA DJ 1 . Vedno znova se sliši, kako se tudi kakšen znan človek izjavi za ateista. Med njimi so kdaj tudi takšni, ki zavzemajo važna javna mesta ali pa se zanja potegujejo. V zvezi s tem zadnjim omenjam, na primer, dra. Argibag, ki se poteguje za sodnico vrhovnega sodišča in ki je javno izpovedala, da je ne le ateistka, ampak celo militantna ateistka. Torej ne le, da sama ne veruje v Boga, ampak da bo celo druge poskušala prepričati o istem. Sicer smo pa temu priče iz polpreteklosti, ko si je cel filo-zofsko-politični sistem — komunizem - zastavil za nalogo, da bo izruval iz src ljudi in družbe sploh, vero v Boga. Mi morete povedati, kakšne so glavne posledice ateizma pri takšnih ljudeh in splošno pri ateistih? g^\dg.: V resnici so vsega po-f M milovarua vredni takšni (jud-je. Zanje kot za vse nas Vetia sv. Avguština stavek: „Zase si nn'l ustvaril, o Bog, in nemirno je Uciše srce, dokler ne počije v tebi". rez Boga človek ne ve, kdo je, ZakHi je na svetu in k;y je smisel Vegovega življei\ja. Kot če bi se kak Popotnik sredi poti začel vpraševati: Pa sem, od kod prihajam, kuj elam tukaj, in bi mu nihče ne ved-e dati odgovora. Tako nekako se 1,1 °ra počutiti ateist, kadar se vpraša 0 s">;slu svojega življenja. Človek potrebne Boga, posebej e. ko ga obišče nesreča. Tako ob ljubljenega bitja ostane člo-tolažba: Bog. Če ni v tolažbo n smrti matere, žene, moža, J)u oljenega otroka? Kaj bi bili brez ga reveži, bolniki in vsi drugi nes-ecneži, ki tvorijo veliko večino le ena B°ga, kakšno j človeštva? Bog je prijatelj tistih, ki nimajo prijateljev, je zavetnik preganjanih in vseh trpečih. Če ni Boga, ali ima kakšen smisel delati, trpeti leta in leta, in potem morda mesece hirati v kakšni bolnici, nato umreti in končno zgniti v zemlji? Kzy morejo ateisti nuditi človeku razen nekaj zemskih užitkov, ki bodo tako hitro preminuli? Morejo biti ti ves smisel življer\ja? Ateizem uniči tudi vsako moralo. Če ni Boga, potem ni nobene oblasti, ki bi imela pravico drugim ukazovati, nobene absolutne pravičnosti, ki bi nagrujala dobre in kaznovala hudobne. Zakuj bi se človek, ki se mu ni ničesar bati, ne prepustil vsem strastem? Za ateiste je to vsa in edina morala. Morala obstoji končno v življenskih pravilih, ki nam ukazujejo določena dejanja in prepovedujejo druga. A življenskih pravil ni brez nekoga, ki jih je človeku upravičen nalagati in skrbeti, da se izvajajo, če pa ni Boga, potem ni ne zakonodajalca, ne sodnika, ne kreposti in ne greha. Človek je prepuščen sam sebi in svoji volji. Kuj pa vest? Če vest, ki ukazuje in prepoveduje, ni glas Boga, potem ne vemo, zakuj bi jo morali poslušati. Če Boga ni, potem tudi ni nobenega zakona, ki bi me v vesti vezal, da ga izpolnim. S kakšno pravico mi pa kakšen človek sme ksy ukazovati? Bog je tisti, od kat- erega izhajajo vse pravice in dolžnosti. Če ni Boga, je seveda tudi življenje v družbi nemogoče. Nobena družba namreč ne more obstajati brez avtoritete, brez oblasti, ki ima pravico ukazovati in zahtevati pokorščino zakonom. Če pa ni Boga, potem ne bodo oblastniki čuvaji in izvrševalci pravičnosti, ampak tirani, ki bodo iskali le svoje koristi, ne pa splošne blagir\je. Podložniki izgubijo vsako spoštovanje do takšnih oblastnikov in do ujihovih zakonov. Če bodo izpolnjevali zakone, to ne bo iz skrbi za splošno blagiujo, ampak kvečjemu iz strahu pred kaznijo. Če ne priznamo Boga, ne bo družbenih kreposti, brez katerih je življenje v družbi nemogoče. Če se ne zahteva pravičnost v božjem imenu, je ne bo nihče izvajal. Še mai\j bodo izvujali pravo ljubezen in resnični patriotizem, ki pogosto zahteva težke žrtve, celo žrtev življenja. Kako bo vojak na bojnem polju izpostavil v težko nevarnost svoje življenje zato, da bo druge branil? To bo storil le, če bo gotov, da Bog takšno žrtev zahteva in jo bo nekoč tudi poplačal. Če pa Boga ni, čemu bi žrtvoval svoje življenje, edino dobrino, ki jo ima, brez vsakega upanja na plačilo na onem svetu? Res je, da je rečeno, da se je treba žrtvovati za domovino, a kuj vojaka briga domovina, če ni Boga?! | Da, če se pravičnost ne zahteva v bo/jem imenu, je nihče ne bo iz-vajal. Še več. Če ni Boga, ne samo, da ne bodo cvetele v družbi kreposti, prav nasprotno, množili se bodo vseh vrst zločini. Ljucjje bodo kot divje živali, ki ene druge požirajo. Kaj pa strah pred ječo in policijo? Statistike povedo, da se od sto zločinov odkrije samo deset. Če torej ni Boga, kateremu bo moral človek dati odgovor za svoja dejanja, potem se je treba edino varovati poličke ali pa jo podkupiti, kar nikoli ni bilo težko, danes pa še toliko mary. Vse družbe od začetka sveta do danes so mogle obstajati le, v kolikor so temeljile na treh osnovnih resnicah: na resnici o bivanju Boga, o nesmrtnosti duše in o posmrtnem življenju. Če se ne priznajo ti trye temelji, potem so družbe obsojene na hitro ali pa počasno smrt. Hvala Bogu, da je prepričanih ateistov sorazmerno malo in jih tudi v bodoče ne bo veliko, ker je resnico o Borjem bivanju človeškemu umu že iz samega stvarstva lahko spoznati, obenem jo je pa Bog tudi sam razodel, da bi jo, kot pravi 1. Vatikanski koncil, vsi ljudje hitro, zlahka in brez zmote lahko spoznali. ■ 2 - Veliko ljudi po vsem krščanskem svetu in celo v nekaterih nekrščanskih deželah, je videlo film Mel Gibsona ‘La Pasion de Cristo’. Kolikor sem o tem slišal in bral, je bil film v glavnem zelo dobro sprejet in je naredil tudi mnogo dobrega. So pa tudi negativna mnenja o njem, celo med katoličani. Kako bi se dala ta različna mnenja povzeti v nekaj misli? Nam lahko pomagate pri tem? f~\dg.: Kot Vi sem tudi jaz pre-m M bral in slišal precej mnenj in sodb o filmu. Seveda sem ga tudi videl. Kolikor sem mogel zaslediti, so ga skoro vsi, z redkimi izjemami, lepo in celo z navdušenem sprejeli. Nekateri so mu očitali, da je protyudovski. To bi se dalo le v toliko reči, v kolikor bi se lahko isto reklo tudi o samih evan-gelijih, po katerih je film narejen. Namesto, da bi Vam povzemal mnenja drugih, naj Vam povem, kakšen vtis in nauk sem jaz vzel iz filma. Dva velika nauka mi je dal ta film. Prvi: kako velika in nedoumljiva je ljubezen Boya do človeka, čigar ljubezen je šla tako daleč, da je poslal svojega lastnega sina na svet v tolikšno trpljenje in tako strašno smrt za njegovo odrešenje. Večjega dokaza ljubezni do nas ljudi nam tudi Bog ni mogel izkazati, če se je že Bog odločil, da odreši svet s tem, da bi i\jegov lastni sin Bogu dal zadoščenje za človeški greh, bi to lahko storil tudi za mai\j drago ceno, brez trpljenja Zadoščalo bi kakršnokoli drugo dejanje učlovečenega Božjega Sina, storjeno z namenom zadostiti Bogu za človekov greh. Da je izbral prav ta način odrešenja — takšno trpljenje in takšno smrt, pa pokaže, kako velika je Bo^ja ljubezen do človeka M k L I B S O N v- .1, > TKE pASSION r. , i' Drugo, kar pove film, je pa, kako nekaj težkega mora biti greh -nepokorščina in upor proti Bogu, za čigar kazen in zadoščenje je neskončno pravični, a tudi dobri in usmiljeni Bog izbral to pot. To dvoje, torej veličina boiye ljubezni in velikost greha sta zame dve sporočili tega filma. In če je to pri gledalcih vsnj v neki meri dosegel, je bil po mojem namen filma dosežen. V službi tega namena se je Gibson odločil za grozo vzbninjoče prizore Kristusovega ponižanja pri sodnem postopku, bičai\ju, zasmehovanju s strani vojakov in končno križanju. Ganljivo globok vtis naredi Kristus s svojo nadčloveško potrpežljivostjo, s katero sprejema vse muke, telesne in duhovne, ki mu jih prizadeva človeška krutost — končno grehi človeštva - kzgti kristjanu ni treba poudarjati, da je bilo vse njegovo tipljcnje cena, ki jo je on plačal za grehe človeštva, za grehe vseh nas. Kdor je Gibsonov film tako sprejel in ga doumel, temu je lahko pripomogel do žive zavesti, da Kristus svojega pasijona ni trpel le za neko abstraktno človeštvo, ampak tudi zanj, za njegove grehe — končno za grehe vseh nas. Kdor je to doživel, mu bo spomin na ta film še dolgo izvabljal solze v oči, kot se je to godilo mnogim, če ne celo večini gledalcev med samim proiz-vnjanjem filma. ■ NE SMEMO BITI POVPREČNI P. MIRKO PELICON \Z e greh s teološko-duhovnega fl vidika učinknje v življenju človeka kot izrazito koristoljubna in samoljubna drža posameznika, potemtakem razumemo, da se greh prenaša iz generacije na generacijo tako, da prek napačnih zgledov, čutenj, razmišljanj pogojuje miselnost in čutenja posameznika. „V Adamu smo vsi grešili", je pisano v bosyi besedi. Piše tudi, da ,,ne bi grehi očetov padli na otroke". Mlado dekle me je z zanimanjem vprašalo, zakgj samo, ko govorimo o slabem, pravimo, da slabo pogojnje. Ne, tudi dobro pogojuje ter vpliva, in še kako! Človek ne more brez pogojevanj, vplivov. Res- Ovce in poleno GREGOR ČUŠIN, dramski igralec „Moje ovce poslušajo moj glas... in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke." Jn 10,27,28 Pr oj tast ima ovce. Po krajših epizodah s pura-I m/l ni, kravami in junci je pristal pri čredi. Ne ■*- * Apreveliki. Le toliko, da si prežene upokojenski dolgčas. Njegov hobi pa je resno ogrozil mojo vero. Jezusove besede: Vi ste ovce, jaz pastir... sem do neposrednega srečanja s pravimi ovcami dojemal zelo slikovito, pesniško, če hočete. Ob pogledu na te umazane živali pa sem začutil globoko užaljenost: Kako nas lahko On, ki nas je ustvaril iz ljubezni, primerja z njimi! Za vse nepoučene: Ovce smrdijo. Zelo. Vse, kar Počnejo, je, da požrejo do golega vse, kar je zeleno. Jn ko je vse golo, silijo iz ograde. Ne zato, ker bi si želele svobode. Ah, kje pa. Temveč le zato, ker na °ni strani ograje vidijo zeleno. Hrano. (Ena tastovih ®vc je bila pri tem zelo vztrajna in iznajdljiva. Odkri-a Je še tako majhno luknjico v ograji in si izborila P°t na drugo stran. Tast jo je zato ‘obtežil’ z malo daljšim polenom, ki ji je preprečevalo pobege.) Ob znaku najmar\jše nevarnosti jih zajame panika. A se ne skrijejo, le stisnejo se v gručo. Vendar jih lahko Premamiš iz njihove varljive varnosti s ščepcem soli. ,a kratko: ovce so neumne! Ne, niti analogija z več-nimi pašniki ni zalegla. Užaljen! Sčasoma pa me je vsako srečanje z množico: v trgovini, v kakršnikoli vrsti, na avtobusnih izletih (in romapja pri tem niso izjema, prej nasprotno), na prireditvah, prepričalo v resničnost Jezusovih besed. In kako se šele obnašamo ob blejanju kakega političnega koštruna ali pa če nas oblaja kak ideološki pes ovčar. Ovce smo in potrebujemo ograjo, pastirja in palico. Pika. A kristjani smo spet na boljšem. Naš pastir je Jezus. Gledam tasta, ko se ukvarja s svojo čredico, kako se z ryimi pogovarja (celo razloči jih, pomislite - zame so vse enake), in si želim, ljubi moj Jezus, ne, prosim te: Priveži mi poleno okoli vratu, da ne bom mogel zapustiti tvoje črede. Amen. Družina, 2. maja 2004 niCno vprašanje se postavlja, ali so Ppgojevarga in vplivi dobri ali sla-*’ ali so ljubeči ali ne. Vsak člo-Vek pa je neverjetno dovzeten, da v Sebi izrodi pristni dar ljubezni, da v sebi pusti, da ga samoljubje za-'ttaže. V tem je dramatičnost vsake-človeka, ki je — teološko obravnavana — kot izvirni greh. Ta greh ® aekaj izvirnega v stvarjenju člo-a samega in pripada področju pvekove svobode. Človek lahko ece da ali ne Bogu samemu. Velja ^udariti, da naš Bog ni ideja, ideo-. ^a, življenjski načrt, ampak ose-]-a’ ki se je razodela v popolni : ,ezn' človeka iz Nazareta, ki mu Bi' ,*!° v*me Jezus. To je pravi reliji8*' šok. Vse religije težijo po do*’1*’ Je zanJe ‘tam zgoraj’ ne-noSe?^iV’ na® Bog pa se je poniž-z ftonU in se učlovečil. Vsako j 0aeno dete nosi v sebi dosto-stvo učlovečenega Boga, ker je že vnaprej bilo ustvarjeno po Božji podobi. Mati in oče sta poklicana, da mu podarita ljubezen, s katero sta onadva rastla, se vzljubila in se ljubita. Nosečnost je zelo pomembno obdobje za razvijajočega se in doraščajočega otroka. Otrok vse čuti, vse zaznava. Če je mati polna miru, pozitivna, bo že od spočetja posredovala kot neprecenljiv dar ljubezni svojemu otroku ljubezen in blagodejnost, ki izhajata iz odnosa z možem. V obratnem primeru se otroku že v nosečnosti sami — zaradi nemira, strahov, neljubezni — ustvarijo rane, ki bodo v ryem delovale v obliki nemira in živčnosti. Nesprejeti otroci imajo lahko hude psihosomatske motnje. Vsekakor so to otipljivi učinki greha ali ljubezni, ki pogojujejo — v slabem ali dobrem — človeka od samega spočetja dalje. Pomembno je, da se zavedamo tega, kako je za nas kristjane nadvse pomembna zavest, da v življenju ne smemo biti povprečni. Če srečaš Kristusa v svojem življenju kot oče in mati, ljubezen tega srečanja ne pozna povprečnosti. Žal je v današnji liberalno relativistični družbi vse manj kristjanov, ki vedo, v čem je pravzaprav poslanstvo družinskega očeta in matere kot kristjana in kuj to res pomeni (ne mislim na nobeno elito, pred sabo imam preproste mame in očete), je pa čedalje več krščanstva ‘na papirju’: krščenih, birmanih, poročenih itd. Na svetu je več kot milijarda in petdeset milijonov katoličanov. Papir pa ne bo odrešil ne kristjanov ne sveta! Kristus lahko osvobnja in odreši ter spreminja ljudi v ljubeče. Veliko družin (tudi ‘krščanskih’) in ljudi samo ve o Njem, v resnici pa ga še ne pozna. Novi glas, št.5-2004 KAKO USTVARITI DOBRE MEDOSEBNE ODNOSE? SAMO ŠE TO, PA BO DRUGAČE... Na duhovnem področju naj nam bi vrednote služile za usmerjanje pri življenjskih odločitvah. "V T endar tudi zai\je velja, da jih \/ je potrebno negovati, obna- V vljati, spoštovati, veliko o i\jih razmišljati, ker sicer se v sodobnem času zelo hitro navzamemo raje prijetnih in hitro dosegljivih reči. Danes velikokrat slišimo, da so vrednote v krizi, s čimer se ne morem strinjati. V krizi je sodobni človek, ki nima časa za negovanje in razmišljanje o pravih vrednotah. Sodobni čas je spremenil vrednostno orientacijo pri posameznikih. Ta sestoji iz porabniških vrednot: pehanje za denarjem in iskanje užitkov. Nnjvišja mesta v sodobnem vrednostnem sistemu družbe zasedajo: denar, statusni simboli, uspeh, zabava. To pomeni, da je treba tudi največ svojega časa usmeriti v delo, nakupovanje, porabo in sprostitev. Tako na drugi strani zmanjka časa in energije za druge vrednote - za partnerja, otroke, zdravje, naravo, kulturo, osebnostno rast. Živimo v kulturi, ki daje prednost: razumu in ne čustvom, željam in ne potrebam, spolnosti in ne ljubezni, nasilju in ne miroljubnosti, sebičnosti in ne nesebičnosti. Kolikokrat slišim: „Do sedaj smo I res zanemarjali naše družinsko življenje, ampak takoj ko si ustvarimo še to..., ko dokončamo izobraževanje..., potem bo drugače." Ljudje se preprosto ne zavedajo, da niso j življenjske razmere in možnosti tiste, ki nas osrečujejo, ampak so to odnosi, ki jih moramo vsak dan ustvarjati in negovati. Če izgubimo to vrednostno orientacijo, se začnejo dogajati nujne posledice na medosebnih področjih. Ljuclje se med sabo odtujujejo, ker niso zadosti skupuj. Tudi fizično. Za ustvarjenje odnosa je potreben čas. Suj si ne moremo reči: „Danes je čas za pogovor, ob tej uri se lahko začutiva, jutri si bova zaupala ipd.“ dr. ZDENKA ZALOKAR DIVJAK Če želimo biti ustvarjalni v odnosu, to zahteva tudi veliko truda, predvsem na dveh področjih: • razumevanju svojega lastnega notranjega sveta (poznanje samega sebe), • nenehnega negovanja naših odnosov z drugimi. Nujprej si poglejmo, kuj vse je dobro vedeti o sebi. Že stari Grki so na svoje preročišče v Delfih napisali pomembno sporočilo tudi za današi\ji čas, ki se je glasilo: „Spoznui samega sebe." Poznanje samega sebe je nujno zaradi doživljanja in razumevanja sebe. Posameznikova zrelost pravzaprav izhuja iz tega, koliko smo sposobni razumeti svoj lastni notranji svet nagonov, lastnosti, čustev, teženj, hrepenenj, razočaranj, upov, zmot in še bi lahko naštevali. Vsak človek si na podlagi poznanja samega sebe zgradi vrednostni sistem, ki mu služi za razumevanje ljudi in pojavov. Tako potem vrednotimo, razumemo, ocenjujemo ljudi in pojave okrog nas. Navzven se to vidi v naših lastnostih. Če smo kot posamezniki zaupljivi, z zaupanjem stopamo v naše nadaljnje odnose; tisti, ki veliko dvomijo ali so celo nezaupljivi, pa so vedno na preži, čakujo, kakšen bo odziv, ali se sploh ne upujo spustiti v iskrene odnose. Ustvarjalnost v odnosih Podobno je z našim samospoštovanjem. Tisti, ki se spoštujejejo, imujo torej dobro mnenje o sebi, tudi navzven nastopujo s spoštovanjem, uglujenostjo. Kadar pa je njihovo samospoštovanje nizko, se kot posamezniki počutijo ogrožene, nastopajo v drži napadanja, ker lahko le tako pokažejo, da želijo biti zraven. Da bi boljše razumeli samega sebe, si moramo prizadevati za ocenjevanje svojih ravnanj. Posamezniki šele v sadovih svojih dejanj začutimo, kakšno vrednost je imelo naše ravnanje. Kadar so naša dejanja ali besede zbudile dober odziv v okolici, je to spodbuda, da tako delamo še naprej. Zrcala naših postopkov nam torej kažejo tisti, ki so v danih okoliščinah ob nas. Zato ne more nikomur biti vseeno, kakšen odsev puščajo njegova dejanja. Celo nasprotno. Če so odsevi negativni, je treba poiskati druge možnosti in sprejeti drugačne odločitve. PARADOKS ALI NASPROTJE ČASA GEORGES CARLIN | paradoks našega časa skozi zgodovino je, da imamo -4. boljše zgradbe, a slabše živce, širše ceste, a oiye gledišče. Potrošimo več, a imamo mar\j, kupujemo več, a uživamo manj. Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a mai\j časa. Imamo več diplom, a mai\j razuma, več znanja, a manj razsodnosti. Več strokovnjakov, a kljub temu več problemov, več medicine, a mapj zdravja. Pijemo preveč, trošimo nesmotrno, smejemo se premalo, vozimo Prehitro, preveč se jezimo, prepozno ležemo, vstnjamo preveč utrujeni, beremo premalo, gledamo preveč TV in molimo preredko. Pomnožili smo naše imetje, a zmanjšali svoje vrednosti. Govorimo preveč, ljubimo preredko, sovražimo Prepogosto. Naučili smo se kako preživeti, ne pa kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenja letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti čez cesto, da bi spoznali novega soseda. Očistili smo zrak, a onesnažili dušo. Obvladamo atom, ne Pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, a se naučijo manj. Planiramo več, a dosežemo manj. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari. Naučili smo se hiteti, a ne tudi čakati. Gradimo več-Je računalnike, ki vsebujejo več informacij, ki proizvaja-J° več kopij kot kdajkoli, a mi komuniciramo vse manj 'n mar\j. To so časi hitre prehrane, a počasne prebave, Vf.likih ljudi in majhnih karateijev, hitrih zaslužkov in Plitkih odnosov. To so časi dveh plač, a pogostejših loči-ev> luksuznih hiš, a uničenih domov. To so dnevi hitrih P°tovai\j, moralnosti, ki se lahko zavrže, enodnevnih predstav, pretežkih teles. To je čas, ko je veliko tega v izložbi, a ničesar v skladišču. Pomnite: preživite nekaj časa z vam dragimi, ker oni ne bodo večno tu. Pomnite: recite prijazno besedo tistemu, ki vas gleda s strahospoštovanjem, ker bo ta oseba skoraj odrasla in odšla. Spomnite se, da daste topel objem tistemu zraven vas, ker je to edino imetje, ki ga lahko daste s svojim srcem, a ne stane niti pare. Spomnite se, da rečete „Ljubim te“ vašim ljubljenim... in pri tem je najpomembnejše, da tako res mislite. Poljub in objem bosta zacelila rane, če bosta prišla globoko iz vas. Spomnite se, da se držite za roke in cenite trenutke, ker nekega dne ta oseba ne bo več v vaši bližini. Dajajte čas ljubezni in dajte čas deljenju vaših dragocenih misli z drugimi. Nadaljujte z učenjem. „Brezposelni um je delavnica slabega." Uživajte v enostavnih stvareh. Pogosto se smejte in to dolgo in glasno. Solze — se dogajal«. Vzdržite, prebolite in nadaljujte. Boditi ŽIVI, dokler ste živi. Ne prevzemajte krivic. Pojdite na pot do sprehajališča, do bližnje pokrajine, do tuje države, a ne tja Kjer je krivica. Recite ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi v vsakem primeru. In vedno imejte v mislih: življenje se ne meri s številom vdihov, ki jih naredimo, temveč s trenutki, ki nam dih jemljejo. Iz revije Misli ki jih puščamo v svoji okolici, ker jih le tako lahko pravočasno zaznamo in popravimo. Žal pa smo se pripravljeni spopadati s težavami šele takrat, ko gredo stvari že hudo navzdol. Ustvarjalnost na področju medosebnih odnosov je naloga, ki zadeva vsakogar, ker ne more nihče namesto nas ustvariti odnosa z drugimi. Za vsakogar pomeni to tudi veliko odgovornost, ker pravzaprav sami določamo tudi njeno mesto pomembnosti v svojem življenju. B K«t posamezniki vedno nastopajo v številnih vlogah: kot partnerji, starši, sodelavci, prijatelji, sorodni-. ’ s°se(lje, družbeni delavci. Vsaka teh vlog pa nam narekuje dru-8ačne naloge. Tako si moramo v sakcm položaju predočiti, katere 'moge so v tistem trenutku najbolj Pomembne, da jih opravimo. . Največ težav v vsakdanjem živ-JJehJU nastopi takrat, ko zamenjamo ^omembnost naše navzočnosti in dejanj za določene naloge, 'Vadar mi na primer žena reče: * da možu največ pomenijo prijatelji; kadar otroci potožijo, da staršev ni nikoli doma, • kadar mož pove, da prebije žena več časa na sestankih kot doma, takrat je le jasno, da ne gre za smiselno razporeditev življenjskih nalog. Kakor hitro se drugi v našem odnosu čutijo zanemarjene, prikrnjšane, odveč, nepomembne, to pomeni, da se v teh odnosih ne počutijo dobro. Zato je zelo pomembno, da smo pripravljeni sproti preverjati odzive, MED KRISTUSOM IN KONFUCIJEM Pogovor z VLADIMIRJEM KOSOM DJ w ^ rofesor Vladimir Kos, du-1 W hovnik, jezuit, misijonar, pesnik, dobrotnik, že 47 let živi in ustvarja na Japonskem. Kos je bil rojen 2. junija 1924 v Murski Soboti, od koder se je družina preselila najprej v Šentjur pri Celju, nato pa v Maribor. V Mariboru je Kos obiskoval osnovno šolo in začel hoditi na klasično gimnazijo. Že zelo zgodaj je objavljal prve pesmi. Gimnazijo je končal v Ljubljani, s£y je bila njegova družina izgnana iz Maribora v Srbijo, samo tye-mu se je uspelo umakniti. Vojna pa tudi i\jemu ni prizanesla; Italijani so ga leta 1942 internirali v Gonars. Po vrnitvi iz taborišča je končal gimnazijo in se vpisal na bogoslovje. Študij je prekinil in bil mobiliziran k domobrancem. Po končani drugi svetovni vojni je moral po fašističnem in nacističnem preganjanju bežati še pred komunisti. V Rimu je na gregorijanski univerzi dosegel licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Leta 1950 je bil posvečen v duhovnika, čez tri leta je vstopil v jezuitski red. Leta 1956 je odplul iz Irske, kjer se je pripravljal na misijone, na Japonsko. V Tokiu je na katoliški univerzi Sofia najprej predaval pogovorno nemščino in angleščino, nato pa še teologijo in filozofijo. Poleg opravljanja profesorske službe na mednarodnem oddelku univerze je profesor Kos deloval in še deliye na humanitarnem področju, saj je skrbel za dom za zapuščene in revne otroke in za dom za ostarele. Kosa nekateri ocenjujejo kot nnjvečjega pesnika slovenske emigracije. Prvi pesniški zbirki je objavil leta 1946 in 1947 v begunskem taborišču v Avstriji. Pri Slovenski kulturni akciji v Argentini so izšle njegove zbirke Križev pot prosečih (1955, SKA, Buenos Aires), Ljubezen in smrt in še kaj (1971, SKA, Buenos Aires), Spev o naši gori (1981, SKA, Buenos Aires), Tisoč in dva verza z japonskih otokov (1991, SKA, Buenos Aires). Zary je tudi značilno, da je izdal do sedaj edino knjigo v slovenščini v Tokiu in sicer pesniško zbirko Dober večer Tokio (1960, Meiseisha, Tokio). Njegova prva samostojna zbirka v Sloveniji O, svetloba, voda, zrak! je izšla leta 1999 pri založbi Družina. Leta 1998 je založba Obzorja izdala antologijo Kosove poezije s predgovorom profesorja Franca Pibernika Cvet, ki je rekel Nagasaki. Leto prej pa je pri isti založbi izšla zbirka esejev z naslovom Eseji z japonskih otokov. Razen pesmi, ki jih je največ objavljal pri Meddobju v Argentini in Mladiki v Trstu, (v reviji Duhovno življenje je od leta 1951 do danes objavil okoli 260 poezij verske vsebine. Veliko število pesmi je objavil tudi v Božjih stezicah, prilogi DŽ za otroke — op. ured.) je namreč Kos pisal tudi eseje in krajše novele. Od leta 1993, ko je po posredovanju brata Boža Kosa ponovno dobil slovensko državljanstvo in slovenski potni Ust, je ponovno začel prihajati v Slovenijo. Prvič se je vrnil po 50 letih leta 1995, sedaj pa se vrača skoraj vsako leto kot gostujoči predavatelj na univerzo v Maribor ali Ljubljano. - Vašo mladost je oblikovalo „mariborsko“ obdobje. Tja se je družina preselila za daljši čas, del družine še zmeraj živi v Mariboru. Tam ste začeli hoditi v šolo, v zelo zgodnji dobi tudi pisati. Gre za mirno obdobje vašega življenja po otroških selitvah in pred selitvami vaše družine in vas osebno, ki jih je povzročila druga svetovna vojna in revolucija. Pravljice, zgodbe, pesmi, pete in napisane, so nam otrokom tudi po preselitvi v Maribor polnile življenje, posebno ob dolgih zimskih dnevih, ko je bila zaradi očetove službe le mama z nami. Od takrat je name vplivala na papir napisana oziroma na r\jem natiskana pesem — kako se z nekzy lepimi besedami nekaj lepega zgodi! - Ko ste v Mariboru začeli hoditi na gimnazijo ste imeli nekaj znanih sošolcev, predvsem pa imam občutek, kot da ste se srečali na mariborski gimnaziji sami imenitni literati. Na tako imenovanem maratonskem igrišču sva z Zorkom Simčičem trenirala in postala prijatelja. Da finančno pomagam naši družini petih otrok, sem se mariborskemu Večemiku ponudil za ‘izrednega poročevalca’; vsako vrstico, ki jo je objavil, mi jo je plačal, čeprav sem bil le srednješolec. Eden njegovih novinarjev, gospod Potrč, mi je pri-pravil prvo zbirko mojih pesmi, toda } nacisti so tiskarno, kjer so bile pesmi že stavljene, popolnoma uničili. - Nato je prišla druga svetovna vojna in selitev vaše družine v Srbijo, vam pa je uspelo pobegniti v Ljubljano, kjer ste nadaljevali gimnazijo in bili potem internirani v Gonarsu. Po enem letu bivanja v Ljubljani so me fašisti na poti v gimnazijo aretirali in odpeljali v Gonars. V živalskem vagonu sem bil z verigo na zapestju priklenjen k sojetniku, a med vožpjo sva se čez nekaj časa lahko verige znebila. Pod pritiskom Papeža Pija XII. so fašisti morali dovoliti zdravniški komisiji, da je ugotovila bolne mladoletnike in jih Poslala nazEy v Slovenijo. Ko sem stal, kost in koža, pred komisijo, me fašistični zdravnik vpraša, koliko let imam. ,,Osemnajst", rečem. Zdravnik se zazre v moje kosti z ohlapno kožo na njih. Tajnici, ki nepremično drži svoje pero nad zapisnikom, pokima. Dal me je vnesli v spisek vrnjenih, čeprav sem bil že za eno leto — kot sem pozneje zvedel — za vrnitev prestar. Bil je usmiljen do mene. V Gonarsu sem Preživel deset mesecev. - V Ljubljani ste bili prav tako literarno dejavni in ste iuieli svoj krog prijateljev. Spojnim se vaše zgodbe, kako ste med vojno šli na Dolenjsko po krompir za slivove cmoke in ste °Pazili hčerko kmeta, ki vam je krompir prodal. Kako je nasta- vaša osebna odločitev, da se °dločite za študij teologije? Morda bom kdnj napisal nekaj s Katarino v središču. Tako je bilo namreč ime dekletu, ki sem ga bil Srečal, ko sem šel kupovat krompir na Dolenjsko. V božjem načrtu je bu°> da mi je njen oče pri ponovnem obisku krompir prodal, a ob yprašaryu po njegovi hčeri me je laho rekoč zapodil z njive. Se danes me zanima vse, kar una opravka s podmornico. Hotel ■ujm namreč postati podmorniški kapitan. Kakor po prekmurski rav-IUnh se lahko potepaš po svetovnem uiorju. Toda nekega dne sem v sebi zaslišal glas, ki ni bil podoben nobenemu človeškemu glasu, in vendar je bil razločen. Ali ne bi hotel — namesto službe v mornarici — v službo Gospodu? - Dobro se mi zdi, da bi predvsem mlajši rodovi Slovencev slišali od nekoga, ki je tiste čase doživljal, zakaj ste se vi in večina ljubljanskih bogoslovcev odločila za mobilizacijo pri domobrancih? Ljubljanski bogoslovci so bili v letnikih, ki navadno veljajo za vojaško obveznost. Fašisti so bogoslovce tolerirali, nacisti pa so pritisnili na prevzvišenega škofa Rožmana, da se moramo pridružiti nemški vojski. Gospod škof je končno dosegel, da so Nemci pristali na alternativah: ali v nemško vojsko ali v nemško delavsko organizacijo Todt ali k domobrancem. Kolikor vem, so se vojaški letniki odločili za domobrance (za sanitetni oddelek, če se ne motim), za kar nam je moral dati gospod škof posebno dovoljenje v skladu s cerkvenim zakonikom. - Tudi o sodelovanju med partizani in Nemci imate svoje lastne osebne izkušnje? Bil sem v domobranskem štabu v Krai\ju. V štab so prihajala zanesljiva poročila s terena. Zvedeli smo za pogovore med partizani in Ge-stapom: da se na Zmajskem mostu v Ljubljani ob določeni uri srečata predstavnika Gestapa in partizanov. Najbrž zato, ker smo preveč vedeli, nas je lepega dne Gestapo v Kranju aretiral in nas na kamionih (z vojaki ob strojnicah) odpeljal v ljubljanske zapore. Potem sem bil v ječi na gradu. Obsojenega na Dachau, me je rešil general Rupnik. - Med vašimi prvimi izdanimi pesniškimi zbirkami sta Marija z nami je odšla na tuje in Deževni dnevi, natisnjeni v Slovenki begunski tiskarni v Avstriji leta L945 in L946. Tudi sam imam ti dve zbirki, ki imata s svinčnikom pripisani imeni lastnikov in številko pograda ter barako begunskega taborišča. Kje najde begunec moč, da piše pesmi, jih uredi, natisne in bere? Nas begunce je krepil Kristus s svojo močjo, da nismo obupali nad včasih grozljivimi okoliščinami. Ker smo znali upati, smo znali ustvarjati. - V Rimu ste nadaljevali in končali študij teologije. Pred dvema letoma ste v anonimnosti praznovali zlatomašniško obletnico. Naredili ste doktorat iz teologije in postali jezuit ter se odločili postati misijonar na Japonskem. Vendar ste imeli tudi v Rimu dobre prijatelje in možnosti za delo. Zakaj Japonska? Jezuiti lahko ob vstopu v Družbo optiramo za katero koli deželo; seveda, če glava in telo zmoreta določeno klimo in naravo. General Družbe je prav takrat, ko sem se odločal, nabiral prostovoljce za Japonsko. Ta se je po II. svetovni vojni odprla svobodi, tudi verski. A misijonarjev je bilo malo. Pod medvojno diktaturo je temu ali onemu misijonarju odpovedalo zdravje, tudi živci so se jim zrahljali. Misijon je potreboval novih moči. - Za misijonarsko delo na Japonskem ste se pripravljali na Lrskem, kjer ste se tudi dobro počutili, veliko naučili in pisali. Irska velja že od nekdaj za odlično pripravljalno postojanko za misijone. Moral sem se izpopolniti v angleščini; njeno brezhibno znanje je ena izmed najbolj vplivnih vizitk, ki jih lahko Nejaponec nudi. Ko sem živel na Irskem, me je Zorko Simčič iz daljne Argentine povabil k sodelovanju pri SKA (Slovenski kulturni akciji). - Katoliška univerza Sofia spada med tri najboljše zasebne univerze na Japonskem. Ni edina katoliška univerza, čeprav je med 130 milijoni Japoncev samo en odstotek kristjanov in mogoče pol odstotka katoličanov. Univerza Sofia je najbolj slavna in znana od treh katoliških univerz. Tu so še katoliške bolnišnice, socialne ustanove. Čemu pripisati, da je japonska država dovolila tako razve- janost katoliških ustanov, ki jih ne vidimo v marsikateri državi, kjer so katoličani v veliki večini? Po povojni japonski ustavi je svoboda vere in i\jene dejavnosti zajamčena. Delo, ki ustvarja, je že od nekdaj na Japonskem ena glavnih vrednot živ^ei\ja. Japoncem uguja krščanska ljubeznivost, ki ustvarja novo, večkrat osrečujoče ozračje med ljudmi, posebno tistimi v trpljer\ju. Katoliške šole nudijo poleg evropsko-ameriške znanosti premočrtno moralno vzgojo, prvenstveno na naravnih načelih — oboje Japonci pogrešajo in si želijo pridobiti, ker čutijo, da tako napredite cel narod. - Ves čas svojega univerzitetnega dela ste bili aktivni tudi na humanitarnem področju; dom za zapuščene otroke, pomagali ste graditi sodoben center za starejše in brezdomce. Kako ste zmogli obe poslanstvi? Isti Gospod, ki me je povabil v svojo službo (na svoji podmornici), mi daje moč, da kljub težavam zmorem to in ono. Njegov Sveti Duh me vzpodbuja, da poskusim to in ono in tako odkrijem v duši zakopane talente. - In tu je še tretje poslanstvo. Bili ste neutruden sotrud-nik Slovenske kulturne akcije v Argentini, pisali ste za Meddob-je, Mladiko, Zvon, Koledar, Slovenske jezuite. Vaša najnovejša bibliografija obsega čez 20 strani. Bili ste daleč proč od domovine, brez državljanstva, odločeni, da se ne boste vrnili v Jugoslavijo, Slovenijo, ki ji vlada komunistični režim. In vendar ste pisali slovenske pesmi, eseje o demokratični in samostojni Sloveniji. Kje ste našli moč za ta dolga desetletja? Stvarstvo, kakor je izšlo iz Stvarnikovih rok, je ne kuj krasnega in čim bolj ga spoznavamo, tudi nek£y čudovitega. In k temu spada jezik, tudi slovenski jezik. In ljudstvo, ki ga govori. Z maternim jezikom je človek v najbolj živem stiku z božjim stvarstvom. Neslovenska tujina lahko to vez še okre- | pi in jo napravi za posebno dragocenost. - Po petdesetih letih vam je bilo po posredovanju brata Boža Kosa vrnjeno državljanstvo in tedaj ste se (1995) prvič vrnili v Slovenijo. Najlepša živa vez s Slovenijo, vaša mama, je umrla samo eno leto pred vašo vrnitvijo. Kakšni so bili občutki tisto prvo poletje v domovini? Moje prvo poletje v Sloveniji po 50 letih: srečen sem bil, ko sem na mejah slišal slovenske besede namesto nemških ali italijanskih. Pokrajina je bila še bolj čudovita kot takrat, ko sem jo moral zapustiti. Obisk Prekmurja pa je bil klasično doživetje! Dosti starih, le-| pih hiš je še stalo. Obrazi nekaterih Slovencev pa so se mi zdeli mrki, trdi, nekam odmaki\jeni. Prijatelji so mi dali vedeti, da uporabljam vsuj tri tako imenovane arhaične slovenske besede; zamer\jal sem jih za nove. Najbolj sem bil seveda srečen zaradi nove, neodvisne Slovenije! - Sedaj se vsako leto vračate kot gostujoči profesor na univerzi v Mariboru in v Ijub-Ijani. Vabijo vas kot predavatelja na Svetovni slovenski kongres, Inštitut za izseljenstvo. Intervjuji z vami se pojavljajo na televiziji in v časopisih. Kmalu bo izšla tudi vaša enajsta pesniška zbirka, tretja objavljena v Sloveniji, eno zbirko ste objavili na Japonskem, sedem zbirk v Argentini. Ali po pol stoletja zamolčevanja lahko to imenujemo kako drugače kot čudež? Oprostite mi, da na tem mestu dodam nekuj propagande. Založba Družina mi je izdala pesniško zbirko, v kar se da modemi elegantni opremi z naslovom O, zrak, svetloba, voda! To so pesmi, ki slonijo na lepoti posameznih naravnih in znanstvenih spoznapj — nek poskus, da predstavim nekatere znanstvene dosežke kot nekuj lepega, kar so. So Ijuc^je, ki sploh ne vedo, da je kuj takega izšlo. In so ljuclje, ki se bojijo pogledati naravi v oči, čeprav za to ni treba biti poklicni znanstvenik. Še dve zbirki pesmi čakata na objavo; upam, da jima ne bo treba prilepiti nalepko „Nuj počivata v miru“. -Vsaj tri vaše pesniške zbirke so neobjavljene. Ostaja tudi veliko vaših neobjavljenih pesmi, esejev. Ali ni škoda, da bi toliko truda ostalo skritega očem bralcev? Problem ni ustvarjanje, hvala Bogu Stvarniku! Problem je bojazen pri založbah, da bi te zbirke pomenile finančno izgubo. Vsuj tako so mi zaupali pri eni od slovenskih založb. Občudujem tehniko slovenskega tiskapja v obliki kpjig. Menim, da smo s svojim tiskom kujig nekje v vrhu svetovne proizvoduje. Na Japonskem ki\jiga ne izginja, kljub splošni navzočnosti televizije; Japonci se zavedajo — in to tudi povedo — da imujo tiskane besede trajno vrednost, ki je slike na ekranu ne premorejo, četudi jih lahko kopiramo. Posebno okrog novega leta je največ ljudi v ki\jigamah, kupujejo tako rekoč za celo novo leto ... - V zadnjem desetletju se je počasi, a vztrajno zamolčana literatura, tudi prepovedana, vračala v Slovenijo. Oba literarna vrhova slovenstva, mojster proze Zorko Simčič in vi kot vrh slovenske poezije, se pojavljata tudi osebno na raznih srečanjih, da bi opozorila tudi na tiste, ki so že pokojni in so tudi ustvarjali slovensko emigrantsko kulturo. Kaj bi matična država morala narediti, da bi se vsaj delno oddolžila za petdesetletno preganjanje in zamolčevanje ? Kaj bi morala matična država narediti, da ustvari protiutež petdesetletnemu zamolčevauju? Lahko bi finančno podprla tiste založbe, ki se trudijo, da iz zamolčane preteklosti izgrebejo dela, ki pomenijo Sloveniji trajno vrednost — posebno zato, ker jih je ustvarila neukrotljiva sila Slovenca, ki se že stoletja čuti poklicanega za svobodo duha. Pogovarjal se je Stanislav Raščan, iz revije Ampak KAJ MI POMENI ŠIRITEV EVROPSKE ZVEZE? Dr. Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka ed^j bo Slovenija, ki je od leta 1991 samostojna, pos-tala del Evropske unije. Obrnimo pogled nazaj na čas pred letom 1918, ko je v Avstro-Ogrski živelo dvanajst narodov pod eno streho. Reforme so bile potrebne, toda prestolonaslednik Franc Ferdinand - in tudi zadr\ji cesar Karl -je načrtoval daljnosežno avtonomijo južnih Slovanov v monarhiji. Z muko bomo na novo gradili nekaj, kar je deloma nekoč že bilo, pa je med drugim zaradi naraščajočega nacionalizma v posameznih narodih monarhije propadlo. Skupaj z nekdanjimi deželami monarhije bo Slovenija sedaj del večje skupnosti svobodnih evropskih držav. K temu ni pametne alternative. Vstop v EU ne bo preprost, čeprav veija Slovenija za vzor vsem novim članicam. Mentaliteta in navade mnogih Slovencev se bodo morale spremeniti. Ostanki miscl-n°sti, ki jih je zapustil komunistični sistem, nasprotujejo vsakemu pozitivnemu razvoju. Petdeset let totalitarizma je zapustilo jasne sledi. Ce Slovenija ne bo ponudila boljših okvirnih gospodarskih pogojev in s tem ustvarila prijaznejšega ozračja Za investicije, če ne bo odstranila s°cialističnih ostankov in se Uspešneje bojevala proti korupciji, težko. Marsičesa Evropa ne bo tolerirala. Sodstvo deluje zelo pomarykiji-v°> korupcijo komaj preganja in Postopki se zavlačujejo. Država ob-vladpje medije, ki zaradi tega ne 12Polryujejo v zadostni meri svoje Uadzorne in informacijske naloge. Smešno tolmačenje ločitve Cerkve °d države preprečuje marsikaj, tudi Verouk v šolah. Verniki so še ved-u° državljani drugega razreda. Edinstveno v vrsti prejšnjih komunističnih držav, ki postajajo članice EU, je tudi, da slovenski parlament in vlada do danes nista jasno obsodila komunističnega sistema. Evropska ljudska stranka upravičeno zahteva, da tisti, ki so bili v preteklosti del represivnega aparata komunističnega sistema, ne smejo prevzeti političnih funkcij v institucijah EU. Dr. Otto von Habsburg, predsednik Panevropske unije azširitev Evropske zveze z 1-^ desetimi novimi članicami XV je pomemben korak, še posebej zato, kar se na ta način povečuje evropski potencial ter tako krepita varnost in mir. V času supersil je nujno, da se manjše države povezujejo, kot to poskuša Evropa, da bi ohranile svojskost. Ena izmed najpomembnejših prvin naše ustave je priznauje načela subsidiarnosti - načela, da večje enote nikoli ne smejo prevzemati naloge, ki jih lahko zadovoljivo rešijo maujše. V tem smislu je jasno tudi geslo Panevropske unije: In neces-sariis unitas, torej ‘samo v bistvenem’. Na vseh drugih področjih pa želimo ohraniti svobodo, kajti svobodo je mogoče najbolje obraniti v maujših enotah. Mir pa na drugi strani pomeni tudi gospodarski napredek. Slednjič pa ne smemo pozabiti, da je Evropa krščanska celina. Jasno moramo povedati, da želimo kljub drugačnim težnjam zahodnih politikov, ki hočejo Boga in krščanstvo izključiti iz politike, krščansko Evropo. Evropo, ki prav skozi svojo krščansko naravnanost jamči za osebno svobodo in pravni red. Če ni Boga, je namreč vse dovoljeno. S tem pa na stežaj odpiramo vrata in okna pravici močnejšega. Zato si moramo še naprej prizadevati, da bo Bog omenjen v prihodnji evropski ustavni pogodbi. To pa je danes odvisno od vsakega izmed nas. Prof. Justin Stanovnik, publicist 1. mujem je Slovenija posta-la ena izmed držav Evrop-ske unije. Slovenci začenjamo novo dobo političnega delovanja. Večji del svojega prebivanja na zgodovinskih tleh smo preživeli v večnarodnih državah, sedaj pa, komaj poldrugo desetletje po ustanovitvi svoje lastne in še preden smo mogli njene različne ustanove prav premisliti, dognati in preizkusiti, že začenjamo z njo novo zgodovino v zvezi z drugimi državami. Razvoj, ki nas je zajel in razvoj, ki smo ga s svojo kulturno in politično voljo narekovali, se je v zadnjem stoletju tako zgostil, da smo v njem doživeli več kot ves čas pred njim- Sedaj je pred nami to, da si same sebe postavimo za nalogo. Naloga pa je ta, da pridemo k sebi. Do sedaj še nismo - po vsem, kar se nam je zgodilo. „Naloži mu breme nasilnik" je bil izzivalni Župančičev klic za čas prenašanja. Sedaj pa prihaja čas tvorne in suverene volje. Če naj pridemo k sebi in postanemo svobodni, moramo premisliti, kaj se je z nami zgodilo. Nad nami je uničujoča peza dvojnega pohnjšanja, ki se ga ne zavedamo vsi, a ga vsi nosimo v sebi. Prvič so v revoluciji in državljanski vojni zmagali tisti, ki po veljavnih moralnih, kulturnih in političnih normah ne bi bili smeli. To je bilo veliko pohnjšanje in hud udarec osnovnemu zaupanju v svet, ki je zadel vsakega, pa naj to prizna ali ne. Drugo pohujšanje pa je sedaj in pred nami. Ko gledamo pred seboj ljudi, } LETO BREZ SONCA MARKO KREMŽAR ki so bili, kar so bili, in ko so, kar so, vstopi v nas porazno spoznapje: samo dovolj pretkan moraš biti, samo dovolj pokvarjen moraš biti, pa lahko počneš karkoli in se ti ne bo nič zgodilo. To pohiyšai\je se nas polašča na dva načina: aktivno, kot navodilo - tak bodi in tako detey, če hočeš uspeti; in pasivno, kot razlog za vdajo - vse je zaman, nič ne moreš in nič se ne izplača. Tako to deluje in tako se množijo maligni centri v substanci narodove zavesti. Zato je danes prva stvar ta, da premislimo, kaj se je z nami zgodilo; da investiramo vse sile, da pridemo k sebi. Sebe si moramo postaviti za prvo nalogo. Druga naša naloga pa bo od sedaj posebej tudi Evropa. O Evropi si najprej ne bomo delali nobenih iluzij. Še vedno velja stavek, ki ga je ponavljal Janez Evangelist Krek: „Nam tu doli ne bo nihče nikoli ničesar podaril." Prej narobe. Spomnimo se, kako so Angleži kot poglavitni akterji antante leta 1915 s slovensko zemljo in slovenskimi ljudmi plačali Italijane za vstop v vojno na njihovi strani. Spomnimo se, kako so Angleži rmya 1945 plačali odhod komunističnih partizanov s Koroškega tako, da so jim zvezano izročili slovensko domobransko narodno vojsko. Z ryiho-vo asistenco se je mogla uresničiti strašna ironija, da je bila s potoki slovenske krvi plačana - izguba Koroške. Nobene histerije si ne bomo dovolili zaradi tega, še zamere ne, a jim bomo dali vedeti, da vemo, kaj znajo. Tudi Evropa je bila v državljanski vojni, fizični in duhovni, tudi Evropa je v tranziciji, tudi Evropa mora priti k sebi. Tudi Evropa se mora zagledati kot naloga. Slovenski katoličani mislimo, da smo posebej zavezani za izpolryevarye obeh nalog, slovenske in evropske. To je zato, ker smo bili v boju za civilizacijo zaznamovani in se ne moremo in ne smemo umakniti. Če bi se umaknili, bi se - zaradi svoje zaznamovanosti - pregrešili nad seboj. Iz Družine Trije zvezki ¥ A red menoj na mizi ležijo trije I—^ tenki modri zvezki. Prva J- dva sta enaka. Na platnicah imata veliko belo, rdeče in temnomodro obrobljeno etiketo. Spominjata me na zvezke iz osnovne šole, v katerih sem se učil pisati. Potem nisem imel nikoli več takih, dokler si nisem v zavodu, kjer naj bi me politično prevzgojili, osvojil teh dveh. Popisal sem ju v časih, ko ni bilo misliti na pisarye dnevnika, zato ne zaslužita tega imena. Na enem je poleg mojega imena s črnilom napisano: „Spomini in utrinki iz let 1945/46", na etiketi drugega pa je zapisano: „od 21. IX. 46-?“, kasneje pa z manjšimi črkami dodano: „do 20. XI. 46." Tretji ima napis: „Iz taborišča in šole ..." Za razliko od prvih dveh je bil ta pisan brez okrajšav, v svobodi. Tanke platnice teh zvezkov so na hrbtu strgane in že odstopajo, na robovih pa so ponekod privihane. Spremljajo me večji del mojega življenja. Šestnajst listov ima vsak. Popisani so z majhno, neenakomerno pisavo, večina s črnilom, tu in tam pa kaka stran s svinčnikom, ker mi takrat črnilnik ni bil dostopen. V prvih dveh so v kratkih zapiskih povzeta doživetja, kot sem se jih spomnil leto dni po tem, ko so se zgodila. Tretji je bil pisan v Avstriji, nekaj mesecev kasneje. Vendar niti prvi zvezek ni bil zapisan le po spominu. Ko sem pričel pisati vary (bilo je v ‘osvobojeni’ Ljubljani v zavodu za prevzgojo, ki se je uradno imenoval ‘Državno deško vzgajališče’), sem imel pred seboj listič rjavega papirja, odtrganega od kakega paketa. Na i\jem je bilo z drobnimi črkami zapisanih nekaj datumov, številk in znakov. Ta papirček sem prinesel v hlačnem žepu iz sodnljskih zaporov. Bil je hudo zmečkan in ponekod je bilo že težko razločiti črke. Popisal sem ga s svinčnikom, ki mi ga je posojal sobni starešina. V tistih časih je imel med zaporniki edino sobni starešina dovoljeiye za tako nevarno oroclje. Listek ni bil star, a žep, ki se štirindvajset ur na dan drži telesa, ni najbolj primeren arhiv. Napisal sem ga po zadnji preiskavi sobe, ko so nam pobrali iz žepov vse papirčke. Tako je izginil v vreči jetniške uprave tudi košček časopisnega papirja, na katerem sem imel zapisane podatke, ki jih razen mene ni razumel nihče drug in tudi stražarju niso pomenili dosti. Tudi ta listek ni bil prvi. Kmalu, ko sem se znašel v zaporih na Miklošičevi in sem po dolgem času spet videl časopisni papir, ki so nam ga dajali neenakomerno natrganega kot higienski pripomoček, sem odtrgal zase del nepo-tiskanega roba in napj zapisal prve številke. Po vsaki preiskavi, ki so bile redni del zaporniške rutine, je bilo moje prvo delo zapisati po spominu nov papirček s podatki, ki so bili napisani na prejšpjem. Na ta način predstavno zvezki pred menoj člen v verigi, ki sem si jo pripravka! in ohranjal, da me kasneje spomin ne bi varal. Marsikomu se bo ob tem lahko utrnila misel: „Če si nosil s seboj po svetu tako pisar\je nad petinpetdeset let, zakaj ga nisi že prej objavil?" Posamezne odlomke mojih takratnih doživetij je mogoče najti v kaki emigrantski reviji, podrobneje sem opisal tiste čase v družinski kroniki, ki sva jo z ženo pred več kot dvajsetimi leti izročila otrokom, vendar je zdpj prvič, da jih skušam zapisati v celoti, za širši krog. Zakaj? Odgovor ni lahek. Morda bo razumljiv, če sežem po Pjem v najbolj osebne spomine. Ko sem proti koncu leta 1946 ponovno prekoračil mejo tedapje Jugoslavije, sem se srečal s svojimi domačimi v begunskem taborišču Spittal. Vesele je bilo nepopisno. Spet smo bili skuppj, ata, mama in jaz, vsi, kar nas je od družine ostalo živih. Ne vem, kpj smo takrat govorili, a spomnim se, da sem bil hvaležen staršema, da nista silila vame z vprašapji, kaj in kako sem Prestal leto in pol po naši ločitvi. Dolgo sta mislila, da sem mrtev, zdpj sta mi pomagala, da bi ponovno zaživel. Pustila sta, da sem sam °d sebe po malem pripovedoval o svojem pobegu. Po nekaj tednih pa je ata obzirno vprašal, če bi ntorda na kratko napisal, kar sem doživel po taboriščih in zaporih od takrat, ko sem bil kot domobranec VriXjen iz Vetripja. Z veseljem sem mu ob\jubil. Prinesel mi je nekpj pol Papirja in pero pa me pustil, da bom lahko v miru pisal. Spomnim se, kako sem sedel pri mizi v naši mpjhni taboriščni sobi-c*> ki je bila predeljena, da je bilo Prostora za dve družini. Na polo Papirja, ki mi jo je izročil ata, sem uapisal svoje ime in datum. Potem Pa se je ustavilo. Kako naj opišem, kar sem doživel? Na zunpj je bilo ''se zelo enostavno. Tega dne sem ml vrpjen, tega sem bil tu in potem mm, a kako naj povem, kaj smo mkrat občutili? Za suhoparnim stavkom, recimo, da so nekoga pretepli ali ustrelili, je bila groza, ki je nisem znal izraziti. Kpj lahko poveš o njej, ko si jo prestal? O nočnih zasliševanjih ne bo razumel, kdor ni kpj takega izkusil. Kako povedati, ne da bi izzvenelo kot samohvala, da si molčal, ko je vendar vsakemu razumljivo, da ne smeš zasliše-val-cem povedati ničesar; in celo dejstvo, da si stal pred puškami, ne zveni preveč travmatično. Kako opisati tesnobo v bunkerju, če si je še sam nisem znal razložiti? Odločil sem se, da napišem le suha dejstva. Ko pa sem pričel pisati, sem uvidel, da je dejstev zelo zelo malo. Ko napišeš, da si stradal, nisi povedal nič. Meseci stradanja so dejstvo, a ko ga zapišeš, se dnevi, ure in minute stiske spremenijo v informacijo. Kako govoriti o trenutkih brez konca, o bolečini, ki ni huda, ker je bolečina, marveč ker je brezupna? Kako zapisati tako, da dejstva ne bi izgubila vsebine, a da hkrati ne bi izzvenela napihnjeno? Večina mojih doživetij tisto leto in pol se je dogajala v notranjosti, nekje znotraj mene. Ujetnik in ares-tant, kot sem bil jaz, ni imel veliko objektivnih podatkov. Sklenil sem, da napišem le kronološki pregled dogodkov. Ko sem končal, sem imel pred seboj list papirja, ki je bil morda do tretjine popisan z mojo neenakomerno pisavo. Pričel se je z datumom 27. mnja 1945 in končal leto in pol kasneje. Drugi dan sem list izročil očetu. Dobro sem vedel, da to, kar d njem iz rok, še zdaleč ni, kar je on upravičeno pričakoval. Ata je vzel list v roke, ga pogledal, počasi zganil in vtaknil v žep, mi pokimal in odšel po opravkih. Hudo mu je moralo biti. Upam, da ni mislil, da se sin iz vsega norčuje, da je videl, kako tesno mi je pri srcu. Upam, da je razumel, da enostavno nisem mogel iztisniti iz sebe ničesar. Kasneje o tem nisva nikoli več govorila. Nikoli me ni slišal pripovedovati o tistih hudih mesecih, ki so bili zame neznansko dolgi in polni tesnobe ter so mi dolgo predstavljali zapečateno, čeprav nepozabljeno poglavje življepja. Ko je ata leta kasneje v Argentini umrl, sem nekuj dni po pogrebu pregledoval papirje, ki jih je za- pustil. Med pjirni sem našel list s svojim ‘poročilom’. Ata ga je hranil. Ko sem ga ponovno bral, me je bilo v dno duše sram skopih, suhih besed na papirju, a kljub temu tudi z mamo nisem mogel o teh dogodkih spregovoriti besede. Kmalu sem spoznal, da nisem edini s podobnimi težavami. Nekoč, v Buenos Airesu po slovenski nedeljski maši, sem se pred cerkvijo pričel pogovarjati s Petrom K., ki je bil domobranec kot jaz, bil prav tako vrnjen in je kasneje tudi ponovno ušel čez mejo v Avstrijo. Čeprav sva se že dolgo poznala, nisva do tedaj nikoli sama med seboj obujala spominov. Takrat pa sva krenila iz družbe, stopala po bližpjih ulicah, ki so bile v nedeljo zjutraj še prazne, in se pogovarjala. Stvari, ki jih nisva prej nikoli izgovorila, občutki, ki sva jih hranila vsak zase, so pričeli vreti na dan. V nekem parku sva sedla na klop. Zaupal mi je, da po letih prvič pripoveduje, kar je doživel. Imel je občutek, kakor jaz, da ne bo nihče, kdor ni šel skozi podobne preizkušr\je, razumel takratnih doživetij. Kar je bilo nama skoraj sveto, bi poslušali kot zanimivo zgodbo, ki se je srečno končala. Čutila sva, da doživeto ni le najina zgodba, da je veliko več in ni primemo za priložnostne pogovore med znanci. Prav tako sva čutila, da kot pričevauje najine besede ne bi prinesle nič novega. Ob desettisočih pomorjenih je bilo to, kar sva doživela midva, skoraj nepomembno. Kasneje sva se še nekujkrat dobila v mestu, daleč od vseh poznanih, da sva se lahko pogovarjala. Zaupal mi je, da ima težave z odpuščaujem tistim, ki so nam delali hudo. Govoril je, kako vsak dan moli za to, da bi mu Bog dal milost odpuščapja, da bi lahko odpustil, da bi lahko z mirnim srcem rekel, da rabljem svojih sorodnikov in prijateljev želi dobro. Bil sem prepričan, da je človek, ki je tako molil, v resnici že odpustil, a da se tega še ne zaveda Razumel sem ga, čeprav sam nisem imel podobnih težav. Tudi sicer v begunskem zdomstvu nisem srečal ljudi, ki ne bi bili pripravljeni odpustiti pjim, ki so a jim med revolucijo in po ujej storili J LETO BREZ SONCA —— hude krivice. Hoteli smo obsodbo zločinov, ne maščevanja. Kolikor lahko presodim, je prošr\jo, ki jo ponavljamo v očenašu: „odpusti nam, kakor tudi mi odpuščamo večina molila zares. Peter je bil dolgo edini človek, ki je slišal moje pripovedovanje o mesecih, ki sem jih prebil po ječah. Verjetno bi obema pomagalo, če bi se lahko pogosteje srečevala. Pa ni bilo mogoče. Bog ga je kmalu poklical k sebi na krni milosti in odpuščanja. Potem o spominih iz tistih časov nisem več govoril. Življenje v tnjini je bilo polno izzivov, ki so zahtevali čas, pozornost in napor. Minila so leta in z ženo Pavlo sva si ustvarila družino. Nekega večera, ko naj bi se otroci že odpravljali spat, se postavi pred mene nnjstarejša hčerka, kakih deset let stara Marjanka, in me preseneti z odločno prošnjo: „Atek, povej nam o Sloveniji!" Opazil sem, da ima dekletce zaslombo sestrice Veronike in bratca Andreja, ki sta stala za njo, medtem ko sta bili Lučka in Kristinca za kaj takega še premnjhni. Pomislil sem, kako nnj pričnem, pa sem jih posedel na posteljo v spalnici in jim začel pripovedovati o naši davni preteklosti. To so bile zgodbe o princih Gorazdu in Hotimiru, o Cirilu in Metodu, o vojvodih in knezu Koclju, o jantar-ski poti in o brižinskih spomenikih, pa o Turkih in graščakih. Vsak večer, če nisem prišel prepozno iz službe, so me otroci spomnili, naj pripovednjem o Sloveniji. Zgodbice so bile kratke in tako je minilo leto in več, predno sem prišel s pripovedovanjem do svojih dedov, ki so bili njihovi pradedje, potem sta prišli na vrsto zgodbi o moji mami in očetu, potem o bratih Marjanu in Francetu in končno sem jim pričel pripovedovati svojo zgodbo. Zdn mladinski Stanko Jelen. Njuna poročila je prebral tajnik Tone Mizerit. Svoje poročilo je podal tudi predsednik Lojze Rezelj. Dr. Katica Cukati je v imenu nadzornega odbora, odobrila delo in potrdila, da je v skladu s pravili ter predlagala članom nuj potrdijo odboru razrešnico. Volitev ni bilo, ker mandat odbora traja dve leti. Predsednik Lojze Rezelj je vse navzoče povabil k sodelovanju ter zaključil 57. občni zbor. • Gospa Lučka Kralj Jerman je bila nagrajena. Na 19. reviji otroških in mladinskih zborov Slovenije, ki je potekala v Zagorju ob Savi, je ob koncu tekmovanj prejela Gallusovo listino za dolgoletno delo in dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti slovenska zborovodkinja iz Argentine, gospa Lučka Kralj Jerman. Čestitamo! • V Argentino je prišel na obisk pevec Aleksander Mežek. Imel je več nastopov. 17. aprila popoldne je obiskal Srednješolski tečui in dijakom zapel neknj pesmi. Zvečer je nastopil na cafe-koncertu v Slovenskem domu v San Martinu. V nedeljo popoldne se je srečal z mladci in mladenkami v Slomškovem domu. Zvečer pa je imel koncert v Slovenskem domu v San Martinu. Pevec se je srečal tudi z učenci naših šol. V soboto, 24. aprila, je bil v Slovenskem domu v San Martinu mladinski ples z Aleksandrom Mežkom. • Misijonska tombola je bila v nedeljo, 25. aprila, v Slovenski vasi. Dobiček tombole je bil namenjen vsem slovenskim misijonarjem. Najprej je bila sv. maša v cerkvi Marije Kraljice, potem pa predstavitev filma o delu misijonarja Petra Opeke CM. Sledilo je kosilo, skupni as-ado. Popoldne je bila tombola. Prvi dobitek je bil računalnik, drugi hladilnik z zmrzovalno skrinjo. Sledilo je še več lepih dobitkov. Tombole se je udeležilo veliko število rojakov, ki so prišli v Slovensko vas z namenom, da podprejo slovensko misijonsko dejavnost. • Informativni sestanki NSi. V letu važnih odločitev za Slovenijo je stranka NSi ogranizirala po slovenskih domovih vrsto srečanj, Kjer so bili rojaki obveščeni o političnih dogodkih in volitvah poslancev v Evropski parlament. Sestanki so se vršili: 25. aprila v Našem domu v San Justo, 2. maja v Slomškovem domu, 9. maja v San Martinu in Carapachayu, 23. maja na Pristavi, v Slovenski vasi pa bo po dogovoru. Na ta srečanja so bili povabljeni člani stranke, prijatelji in vsi zavedni rojaki, ki jih zanima prihodnost slovenskega naroda, g KRATKE NOVICE MODEMA — Trileten deček je padel z okna v petem nadstropju (okrog 20 metrov globoko) neke bolnišnice. Edina poškodba je bila zlomljen zob. Življenje mu je rešila plošča iz pleksi stekla nad vhodom v zgradbo. (Ave Maria) LONDON — Genetske raziskave so pokazale, da je bilo človeštvo pred 70.000 leti na robu izumrtja: na vsej zemlji je bilo samo 2000 ljudi, ki so bili zelo občutljivi za bolezni, naravne katastrofe in medsebojne konflikte. Takrat so ljudje tudi prvič potovali izven rodne Afrike. (Ave Maria) ■ POVEJ MI, ČEMU SE SMEJEŠ, PA TI POVEM, KAJ SI! NI POTREBNO - Gospod in gospa Čebular prideta v tuje mesto in odideta v hotel. „Dve spalnici!" naroči gospod Čebular pri vratarju. „S kopalnicot" „Ne", pravi gospa, „saj ne bova ostala čez nedeljo." PRVA LJUBEZEN - Jožica, ali ni lepa prva ljubezen L" „Saj je s teboj tudi lepo! MED RAKI - „Ti, moj sin je začel kaditi!" „Prepovej mu, nevarno je, saj lahko dobi človeka na škrgah!" KUKAVICA - Ura je že skoraj dve zjutraj, ko pride mož precej okajen domov. „Ali si to ti, Harry>", zakliče žena. „Da, draga." „ Koliko pa je urai" „Kmalu bo polnoč." Prav tedaj pa ura odbije dve in Harry je moral zakukati še desetkrat. MED RAKI - „Moj sin zna že poštevanko!" „Oh, to je pa zelo velik korak nazaj!" NELOJALNOST - Učitelj: „Peter, že tretjič te opominjam, da ne škili sosedu v zvezek!" Peter: „Gospod učitelj, ne morem pomagati, ko pa tako nerazločno piše." LOGIKA - Kmalu zatem, ko je Viki-ca pomila kozarec, jo mamica prosi za kozarec sveže vode. „ Izvoli", ponudi Vikica žejni mamici poln kozarec vode. „Tc vode vendar ne morem piti, saj je vsa umazana", pravi mamica. „ Motiš se, mamica. Voda je popolnoma čista, samo kozarec je umazan." KJE JE KAJ ..Nasa borba zato je sveta dokler gruda ni oteta...“ — Franci Markež.................. 129 Duhovni temelji Evrope — Janez Pavel II................. 130 Prazniki v juniju — Stanko Fajdiga................. 133 Bog umil, škof — Silvester Čuk 135 Drža blagoslavljanja — p. Tomaž Podobnik D J.......... 135 Božje usmiljenje — edini vir upanja — p. Tomaž Podobnik D J.......... 136 Hvalnice Device Marije — sv. Bernard iz Clairvauxa..... 137 Angel integracije — Anselm Grun.................... 139 Nameni Apostolata molitve za junij....................... 140 Vse življenje nam bi govorilo o njem — Michel Ouoist — Prevedla Metka Mizerit......... 141 V katerem trenutku se začne človeško življenje?............ 142 Vprašujete — odgovarjamo — Lojze Kukoviča DJ.............. 143 Ne smemo biti povprečni — p. Mirko Pelicon............... 144 Ovce in poleno — Gregor Čušin................... 145 Samo še to, pa bo drugače... — dr. Zdenka Zalokar Divjak...... 146 Paradoks ali nasprotje časa — Georges C ari in............... 147 Med Kristusom in Konfucijem — Pogovor z Vladimirjem Kosom DJ - Stanislav Raščan............... 148 Kaj mi pomeni širitev Evropske zveze? — dr. Tamara Griesser-Pečar, dr. Otto von Habsburg, prof. Justin Stanovnik......... 151 Leto brez sonca — Marko Kremžar.................. 152 Duhovno življenje je objavilo. 155 Odšel je....................... 157 Umrli so — Branko Rozman... 157 Iz naše kronike — Metka Mizerit.................. 158 UVOŽENO m m$MMB • Ali se bomo Slovenci v združeni Evropi zavzemali za bratstvo in enotnost? ■ Bili smo tako naivni, da nismo konju, na katerem je prihajala svoboda, pogledali v zobe. ■ Ko se je dvignila železna zavesa, se je začela burka. ■ Imamo objektivne medije, nimamo pa objektivnih bralcev. ■ Kaj pomaga antena na strehi, če so možgani brez nje. ■ Kaj more večina ljudstva, če je večina oblasti zoper njo? ■ Ničemur se več ne čudim, zdaj se samo še križam. ■ Tovaršija se je spremenila v herenfolk. ■ Včeraj sne dogme so današnji zakoni. ■ V prejšnih časih je le malokdo preživel konstruktivno tovariško kritiko. ■ Imamo spet vse pogoje, da bi vnovič začeli graditi socializem. ■ Ali je komunist, ki se je preoblekel v demokrata, travestit? DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo. Direktor: mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar - Tehnični urednik: Stane Snoj - Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit - Ramon L. halccm 4158 - C1407t;SR Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4636-0841 -Fax: +54-11-4636-2421 - Registru de la Propiedad Intelectual N' 90.877- Oblikovanje in tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - EE. UU. 425 - C1101A AI Buenos Aires, Argentina - Tel.: +54-11-4362-7215 - F.-mail: vilkotkciudad.rom.ar POVERJENIKI ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon I.. Falcčn 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 Sl. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Rado Krevs, 75 Trowell Ave. Toronto M6M - 1L5 Cana-da. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorla 3, Trleste, ltalia. GORICA, Riva Piazzuta 18,34170 Gorlzia, ltalia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentini za leto 2004: $ 55,- in izdatki za pošto: drugod U$S 55,- Denarna nakazila na ban- čni (ne osebni! ček na ime: Jorge kode, Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina. i i : MARKO VOMBERGAR ^ zgoraj In od leve: praznovanje vstopa 6Publike Slovenije v tvropslic zvezo. ®t0P Pevskega zbora Justo na velikem Teatra Colon v 9. maja. ~.e| zbora. Na sredi Poteljica Andrejka seian Vombergar. vf'*stava Republike in '|e med zastavami |^9,h narodov EU. "5'beto umetnice - n|ke Močnik V nedeljo, 16. maja, smo romali k Mariji v Lujan. Foto: Marko Vombergar mm r- z »s FRANOUEO PAGADO p f d« Concesičn N° 6395 TARIFA REDUCIDA Concesičn N° 2560 Revista mensual religiosa. Editor: Misidn Catdlica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge Rode Ramčn L. Falctin 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N° 90-877 * .o*- - Tol.—„„ V/ll ICO C O I CotoHno I lolrlno AOG n-MO-l A A l D, .oi.no Al.no „ Amontloo —