Štev. 109.
V LJubljani, v soboto, dni IZ. mala 1906.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 650 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5- — za tn mesec „ „ 170
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Leto xxm
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . , . za več ko trikrat
13 h
8
Političen list za slovenski narod
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, llpravnilkega telefona Štev. 188.
Politika neruoznosti.
Shod zaupnikov štajerskih Slovencev ki se je vršil pretekli četrtek, jc sprejel med drugimi resolucijo, v kateri pozivljc slovenske štajerske poslance, da naj, ako se ne doseže pomnožitev štajerskih in koroških slovenskih mandatov, glasujejo zoper celo volilno reformo in ako bi klub »Slovanska zveza« ne glasoval solidarno ž njimi, naj izstopijo iz kluba.
Mi smatramo kot svojo dolžnost, da napram temu sklepu v Celju zbranih zaupnikov mirno in trezno povemo svoje mnenje. Ost resolucije tiči za vsakega, ki zna politično misliti, v sklepnem stavku, ki se obrača direktno proti solidarnosti »Slovanske zveze«. Brez ovinkov povemo, da so v Celju zbrani zaupniki s tem sklepom učinili veliko in naravnost usodepolno politično napako. Oni sklepni stavek namreč ne more v javnosti pri politično razsodnih ljudeh in osobito pri na take pojave zelo opreznih narodnih nasprotnikih vzbuditi nikakega druzega vtisa nego ta, da so opravičene zahteve štajerskih in koroških Slovencev postavljene zgolj na ramena par štajerskih poslancev in da ne nastopa »Slovanska zveza« v celoti z zadostno energijo za te opravičene zahteve. Učinek tega utiša je tedaj za vsakega jasen, ki trezno presoja politične dogodke. Nasprotniki in tudi vlada morajo odslej misliti, da imajo opraviti le s peščico štajerskih poslancev, ne pa s s o 1 i d a rn i m j u g o sl o-v a n s ki m z a s t o p o m . To pa slabi na usodepoln način možnost, da bi kaj uspešnega dosegli, kajti v političnem življenju se vpošteva le m o č n e str an ke , ne pa mali odlomki. Stvar stoji v parlamentu danes tako da se bode reforma parlamentarnim potoni izvedla, ako se vladi posreči dobiti zanjo Poljake.
Ako se to ne posreči, potem na parlamentarno rešitev te reforme tako ni misliti. Ce se ji pa to posreči, potem so glasovi štirih štajerskih poslancev popolnoma irelevantni in pretenjc z glasovanjem štirih poslancev zoper volilno reformo je torej udarec v vodo, ki zamore biti Ie posledica neke od izvestnih narodnih propalic na Kranjskem umetno zasnovane politične nervoznosti.
Nasprotno je pa pretenje napram »Slovanski zvezi«, prelomiti solidarnost kluba, za
klub naravnost razžaljivo. Nihče nima pravice trditi in naj si bo kdorkoli (o tem imamo zanesljiva poročila), da ne bi bila »Slovanska zveza« v zadevi interesov štajerskih in koroških Slovencev pri volilni reformi v polni meri storila svoje dolžnosti. Tako postopanje jc torej popolnoma neutemeljeno in nepotrebno razžaljenje kluba, ki je od začetka do danes vseskozi vestno vršil svojo dolžnost in jo bo storil tudi naprej, neglede na to, ali bodo štajerski poslanci, v klubu ali izven kluba, samo da ii i ii po nesrečnem sklepu štajerskih zaupnikov delo tako obteženo, da je veliko manj upanja, nego poprej na katerikoli vspeh.
Kdorkoli je izumitelj najnovejše politike ki se je pokazala na celjskem shodu toliko lahko že danes rečemo, da jc interesom štajerskih in koroških Slovcnccv več škodoval, nego narodni nasprotniki. V takoresnih trenutkih, kakor so ravno sedaj, je prva dolžnost vsakega rodoljuba skrbno paziti, da ne nastane v vrstah nasprotnikov in v javnosti sploh niti najmanjši dvom o solidarnosti vseh onih, ki so poklicani varovati interese celokupnega naroda. Toda storjeno jc, kar je storjeno. Velikanska napaka se, kakor se nam zdi, sploh več popraviti ne da.
Toliko smo hoteli danes povedati čisto mirno, svesti si važnosti položaja. Bojimo se, da kmalu pride čas, ko bodo morali pasti oziri in ko bodemo brezobzirno razkrili, kako je prišlo do najnovejše celjske diverzije, katero lahko mirno sodimo že radi tega, ker Kranjcem ne bo čisto nič škodovala, ki nas pa vendar boli ker je naravnost usodepolna za bodočo politično posest štajerskih in koroških Slovencev. Toliko za danes.
Francoske socialne razmere.
Na Francoskem imajo že dolgo socialno-demokraško vlado — po imenu. Človek bi mislil, da je na Francoskem zdaj vse zakono-davstvo demokratično in delavstvu prijazno, a vresnici je ravno nasprotno. Francija je najboljši dokaz, da republika ni nobeno poroštvo za demokracijo, da socialna demokracija ničesar nc stori za korist delavskih stanov in da svobodomiselni programi lahko zakrivajo največje tiranstvo. Dogodki prvega maja in naslednjih dni so to pokazali.
Francija je zaostala silno v svojem zako-nodavstvu. Sosednje monarhije so jo daleč prekoračile. Francija kot republika s splošno in enako volilno pravico še danes nima niti takega progresivnega dohodninskega davka,
kakor Avstrija. Tam gospodari kapitalist in žanje z nenasilno roko, država pa ne seže nikdar v vreče milijonarjev. Ti so politično vedno na strani najhujših socialističnih huj-skačev, jih tudi pri volitvah z denarjem podpirajo, samo da ti potem v državnem zboru varujejo kapitalistične pijavke. Ubogo župno cerkev, ki ima 500 frankov dohodkov, dero in oropajo, razne Rothschilde, ki imajo na leto milijone dohodkov, pa varujejo, da sc jim premoženje ogromno množi. To je današnja »socialistična država«.
Pred desetimi leti se jc čul na Francoskem glas, da se vpelje progresivni dohodninski davek. Tedaj se je mnogo francoskih kapitalistov preselilo v Švico. Okolu Ženeve in Lavsanna imajo svoje vile. Vsako leto po dvakrat pridejo tje kot »turisti«, a v resnici samo zato, ker imajo v Švici svoje kapitalije in tam potegujejo rente od glavnic, ki so jih skrivaj spravili iz Francije. Doma se najradi-kalnejši republikanci in neprenehoma upijejo o izdajavcih domovine, a pri najmanjšem nemiru spravijo svoje kapitalije v Švico, ravno tako, kakor jih zdaj Rusi spravljajo na Francosko. To je radikalni patriotizem v praksi.
Kapitalizem pa cvete v Franciji, kakor nikjer drugod. Angleži so veliko trgovino spravili v precej demokratično obliko. Francozi pa imajo po velikih mestih ogromne akcijske magacine, ki so skoro popolnoma uničili malega trgovca in obrtnika. Ko bi bila to kaka konsumna društva konsumentov, bi bila še opravičena, a ti razni magacini Grand Magazin du Loure itd. — so edino le kapitalistična podjetja. Pravijo, da pri ravno imenovanemu skladišču nese vsakih pred štiridesetimi leti vloženih 500 frankov, danes čez 10 tisoč frankov dobička na leto, ker so se prvotni akcionarji zagotovili za vedno tako ogromen dobiček. Courrierski rudniki, ki so postali po velikanski nesreči svetovno znani, so se začeli s kapitalom samo 600.000 frankov. Danes nese kapitalistom ogromne dobičke, delavci so pa izkoriščani na najbrezvestnejši način. Pri delavskih shodih povodom zadnjih nemirov se jc očitalo posameznim courrier-skim akcionarjem, da so vlekli od svoje vložene glavnice po 1.040% dividende. To je kapitalizem, ki vpije v nebo.
Pri tem pa nima Francija skoro nobenega delavskega varstva. Angležki delavec je strogo strokovno organiziran in postopa počasi in premišljeno, da si izboljša svoj položaj. Nemčija ima svoje razvito zakonodajstvo v obrambo delavcev proti brezvestnim izkoriščevalcem, ki so skoro vse delo katoliškega centra. Na Francoskem pa, kjer so že toliko časa socialni demokratje gospodarji položaja, se ne spomnijo delavca in kmeta, ker imajo čisto druge skrbi. Tam kandidirajo ljudje kakor Millerand, Clcmenceau, Jatirčs, na social-hodemokraški program. Kot kandidatje vpijejo, da je vsa osebna lastnina tatvina, pridi-
gajo komunistično revolucijo in groze kapitalistom s povzdignjenimi pestmi. A ti isti ljudje dobe denar za kandidaturo od judovskih in framasonskih velekapitalistov. Ko so izvoljeni delajo za veliki kapital in grabijo denar. Ko je postal prvi socialni demokrat minister - bil je Millerand — je takoj pozabil na vse socialistične težnje in jc delal s kapitalisti. Socialno-demokraška stranka ga jc izobčila. Potem so izobčili tudi Jati resa. A zdaj so sc socialni demokratje po svojih voditeljih tako demora-lizirali, da izdajic niti več nc izobčujejo, ampak da trpe med seboj najhujšo korupcijo. Tako vidimo danes cclo socialnodemokraško ministerstvo, ki drži celo javno s kapitalom in z vojaško silo tlači delavsko gibanje.
Strašni dogodek v Courrieresu, ko jc čez tisoč nesrečnih delavcev poginilo pod zemljo, samo, ker samopridni kapitalisti niso hoteli izdati niti najpotrebnejših vsot za varnostne odredbe, so cclcmu svetu odkrili, da socialnode-mokraška francoska republika slabše skrbi za delavce, kakor vsaka monarhija. Tamošnji delavci so sc uprli, in socialnodemokraška vlada jc z vojaško silo zatrla njihovo gibanje. Pa šc več: Pri volitvah so ta delavski upor celo uporabili kot agitacijo za vladno stranko. Uprizorili so smešno komedijo, ko so francoskemu meščanu dokazovali, da je ta delavski upor samo delo »klerikalcev«, samo zato uprizorjen, da strmoglavi socialistično republiko. Ljudje, ki so sami oropali cerkve, so slikali francoskemu meščanu grozoto delavske vlade, ki bi segla enkrat v njihove blagajne in bi na zakonit način iz njihovih denarnih vreč iskala večjih dohodkov za državo, ln poleg tega je ves framasonski aparat, od ministrov doli do zadnjega biriča pritiskal, tako, da ni bilo morda šc nikdar tako krutih in prisiljenih volitev na Francoskem, kakor so bile zadnje.
V Franciji se je zgodil gorostasen slučaj, da je socialnodemokraška stranka, ki je prišla po delavstvu na vrh. zmagala nad delavstvom kot zastopnica kapitalizma. To je jako poučno za nas. Saj smo videli pri volitvah na Dunaju da so vsi judovski velekapitalisti nc le glasovali za socialnodemokraško stranko, ampak jej tudi pomagali z velikimi podporami, ker dobro vedo, da vsi Adlcrji, Fllenbogni in Per-nerstorferji postanejo takoj njihovi najzvesteji hlapci, ko od njih dobe svoj »rebah«.
Izid sedanjih volitev na Francoskem se da razlagati po sledečih dejstvih. Na meščana so pritiskali s strahom pred delavsko revolucijo, ki jo baje delajo »klerikalci«. Francoski »purgar«, ki rad malo dela, pa dobro jč in pije, sc je vstrašil in seveda glasoval z vlado, da bo bolj gotovo branila njegov rejeni trebušček. Katoličanom jc vlada obljubila, da bo zakon o ločitvi cerkve in države kar najdo-brohotneje razlagala, da sc izide vse brez nemirov. »Brez nemirov!« To je vplivalo, pa so tc duševne lenobe ostale doma, namestu da
L i m K.
Denarnica.
Tisoč mark je bilo razpisano kot nagrada onemu, ki bi poizvedel in naznanil oblasti morilca, ki je zavratno napadel in oropal oskrbnika Hugona Planka. Tako je razglasilo državno pravdništvo po vseh časopisih.
Omenjeni je šel mesto svojega brata, lastnika graščine, po večjo svoto denarja v tri milje oddaljeno mesto.
Ta je nameraval kupiti večje število goveje živine in je zato poslal po denar v mestno banko. — Zvečer istega dne pa jc pridirjal konj sam brez jezdeca domov. — Odpravili so se takoj z bakljami in svetilkami iskat ponesrečenca, — kakor so vsi mislili.
Graščak jih je vodil osebno in vsi so odšli po bližnji poti, ki pelje v mesto.
Skoro pol ure so hodili po polju in med njivami, nc da bi bili opazili kaj sumljivega. — Prišli so do nizkega grmičevja; tu so s podvojeno pazljivostjo nadaljevali zasledovanje. Res. komaj 50 korakov odtod so prvi iskalci prišli na prostor, kjer so zasledili sumljive znake.
Ob potu na desno je bila razhojena trava in na dveh grmih ic bilo polomljeno nekaj vej.
Pot, ki je bila s peskom posuta, bila je videti razorana ter sc je zdelo, kakor bi bil kdo tod vlačil kako težko stvar. Medtem, ko sta dva hlapca dotični kraj natančneje preiskovala, šli so ostali dalje za sledovi v goščo. — Ni trajalo dolgo, kar so oni, ki so preiskovali prvotno mesto, začuli klic presenečenja ednega izmed hlapcev, ki so hiteli naprej.
Našel jc v travi ležečo denarnico. — Bila je usnjata; na edni strani ste bili na vijoličasti svilnati podlagi z zlatimi nitkami vdelani črki M- P- — Hlapec jc oddal najdeno denarnico svojemu gospodarju, ki jo jc takoj spoznal kot
last svojega brata. ..... Bila je — razven nekaj
z raznimi opazkami popisanih listkov — prazna. Pisma, denar in bančne nakaznice: vse jc izginilo.
Grozna slutnja se jc lotila brata; podal sc jc sam v goščo ter vspodbujal hlapca k natančnemu raziskovanju. Preteklo jc zopet nadaljne pol ure, a vse iskanje bilo jc brezuspešno. Gospodar jc pustil hlapca na mestu ter odjahal v največjem diru na svoje posestvo. Po pretekli komaj četrt ure pa se je žc vrnil v gozd, ž njim pa njegov dobri lovski pes Ncro.
»Išči. Ncro«, — mu jc ukazal iu mu dal povohati denarnico. -- Pes jc takoj zavohal na tleh sled, po kateri je sledil dalje v gosto lesovje. — Gospodar in hlapci so šli za njim
po raznih ovinkih, dokler se ni pes ustavil pred nekim posebno gostim grmom ter začel cviliti in s taco razkopavati zemljo.
Kraj jc bil ondi peščen in ravno tam sc jc nahajal peščen prod, kjer so ljudje dobivali pesek za posipanje; večkrat se jc pripetilo, da se je tam udrla zemlja.
Od tega kraja se pes ni dal več odpraviti, zato so začeli tam kopati in odstranjevati pesek. — In nc brez uspeha, kajti že po polurnem napornem delu izvlekli so izpod peska okrvavljeno Hugoriovo truplo.
Ubita mu jc bila črepinja, — kolikor se jc dalo presoditi vsled udarca z težkim kame-nom; na čelu jc šc krvavel iz globoke rane.
Odpravili so mrliča domov, umorjenčev brat pa jc vkljub duševni bolesti, ki ga jc navdajala, mislil nato. kako bi sc prišlo storilcu na sled. — Upanja jc bilo zelo malo.
Prišedši domov, preiskal jc šc enkrat natančno bratovo denarnico. — Skoro bi bil presenečenja na ves glas vzkliknil.
Na eni strani bele/,niče zapazil jc krvav madež, a ko ic tega bližje ogledal, videl jc natančno, da jc odtis prsta brezdvomno palca. Gorenji, široki člen sc je dal vrlo dobro razločiti, toda konca prsta, tam kjer prehaja proti nohtu, se ni opazilo. — Na tistem kraju pa jc bilo videti več nepravilnih, krivili potez. — Cimdalje jc graščak ogledoval to krvavo sled,
tembolj jc bil uverjen, da mora biti to odtis pohabljenega prsta. To jc izborilo odkritje mislil jc Plank samprisebi in skoro bi bil navzlic žalosti po bratu veselja poskočil.
Začel je razmišljavati: navada bratova ni bila razgovarjati se o denarnih zadevah, temmanj celo v gostilnah ali drugod kazati, da ima pri sebi več denarja.
Roparski umor sc jc moral na vsak način izvršiti, ker jc bil oropan tudi zlate ure in take verižice ter žepne denarnice. — Roparski morilec mogel jc lc biti človek, ki jc vedel, da ima Plank pri sebi večjo svoto denarja. Da je treba iskati storilca na deželi in nc v mestu, je bilo tudi jasno.
Grajščak jc poklical svojega hišnika ter ga jel izpraševati, če jc bil tekom dneva kak tujec v gradu. Hišniku je prišlo končno na um, da sc jc potepal okrog grada štirinajstletni brat nekega hlapca Henrika, ki jc bil pred tedni vsled nepoštenosti odpuščen iz službe v gradu.
Ta deček jc izpraševal, čc bi morebiti dobil zase posla in zaslužka v uradu. — Ker pa dela ni dobil, začel ic beračiti pri graščinskih uslužbencih. Takoj po odhodu oskrbnikovem pa je tudi on zapustil grajsko poslopje.
»Henrik, Henrik«
»Da, gospod: Henrik se jc z mladim gospodom — Bog mu bodi milostljiv! — nekoč
bi šle volit. Vse uradništvo je imelo ukaz agi-tirat in volit s socialnodeittokraško vlado. To nekaj izda na Francoskem, ker Francija je najbolj centralistična država v Evropi, in uradnik, ki ne dela za vlado, leži hitro nacesti. Poleg tega so terorizirali; in kako se zatrjuje z veliko gotovostjo, so tam, kjer so volitve proti vladi izpadle, vladne komisije naravnost fal-zificirale izid volitev. Saj niso pustili kontrole opozicije v komisije in so delali, kakor so hoteli. Volilne goljufije so sploh na Francoskem bolj v navadi, kakor v katerikoli drugi državi.
Vkljub temu so spravili katoličani in njihovi zavezniki na volišče 1,240.000 glasov — za 400.000 več, nego zadnjič. To je fundament za bodočo organizacijo proti-framasonske iu proti-socialnodemokraške lige, ki se v znamenju verske svobode organizira v Franciji. To jc le začetek, ka.iti niti ti še niso organizirani. Zdaj jih bo vlada preganjala z vsemi sredstvi, a upajmo, da jih ravno preganjanje okrepi, izčisti in nauči tega, česar še niso znali doslej: Z enotnim, ljudskim delom ^razkrinkati podlo lažnjivost kapitalističnega framasonstva in njegove plačane dekle socialne demokracije ter v krepki, edini falangi nastopiti z republikanskim programom proti sovražnikom krščanstva in svobode.
Tedenski pregled. •
Ljudstvo zboruje, započeti ljudski shodi sc nadaljujejo. Liberalci so shode napovedovali, Slovenska Ljudska Stranka jih prireja. Brez dvoma je slovensko ljudstvo že do dobra izpoznalo protiljudsko in protinarodno početje liberalnih godcev, ki bodo slednjič menda le prišli do zavesti, da so jo zavozili s svojim trobentanjem v deželnem zboru.
V	nedeljo se je vršil občni zbor »Kmet-ske zveze« za dobre poljski okraj. Poslanec Jaklič, ki je izvoljen za načelnika, je popisal zborovalcem, ki jih je bilo nad 800, pomen zveze, ki naj združi kmeta in mu iz-vojuje potrebnih pravic. Razlagal je dogodke iz deželnega zbora ter vladno volilno predlogo. ki daje ljudstvu večino v deželnem zboru. Zastopniki nemških grajščakov so bili voljni, da dobe' kmetje več pravic, a tega niso hoteli liberalni zastopniki, ki žive od kmeta. Tajnik nove »Kmetske zveze« A. Skubic je govoril o »veri in politiki« ter ovrgel ugovor onih, ki svojo politiško in volilno brezbrižnost opravičujejo z izgovorom: »Brez mene bodo že naredili.«
Poslanec dr. Krek je najprej razložil pomen stanovskih zvez, ki bode ljudstvo v njih delalo politiko, ne pa posamezne osebe. Zanimivo in obširno je razlagal »črne bukve kmečkega stanu«. Ovrgel je trditev raznih re-šilcev kmečkega vprašanja, ki navajajo vna-nje, nemerodajne stvari kot vzroke, da gre ljudstvu slabo. Vzroki, in sicer tehtni, so drugod. Država je v rokah kapitalistov in fabri-kantov, ki sklepajo take pogodbe, ki so kmetu v škodo. Vsa oblast je razdeljena pri nas na kapitaliste, dolžnost za vzdržavanje vlade pa na ljudstvo. Neobhodno potrebno je zato, da nastopi za svoie pravice samostojno vsak stan. Trgovske pogodbe naj varujejo kmečke koristi; vojaško vprašanje, ki stane toliko ljudske krvi in denarja, naj rešuje ljudski parlament. Dohodki kmetu naj se zvišajo, dežela naj se gospodarsko izboljša, da ljudstvo ne bo sililo v mesta in v tujino. Potrebno je, da se ustanovi ljudsko zavarovanje, da se da ljudstvu taka izobrazba, ki mu bo pornogla do boljših gospodarskih razmer.
Zanimiv je bil shod na V i s o k e m; predsedoval mu je načelnik političnega društva gospod Z a b r e t. Poljudno je obrazložil dr. Lampe obstrukcijo liberalcev proti vladni predlogi. Liberalci se izgovarjajo, da so za splošno in enako volilno pravico. Kdo jim bo verjel, da so resni, ker po splošni volilni pravici bi izgubili vse. po vladni predlogi pa bi vsaj nekaj ohranili.
V	Kranju so ondotni liberalci sklicali ne-
prepiral, pri tem pa postal tako predrzen, da ga ie mladi gospod s palico zapodil iz službe.«
»Ali ni imel ta potepuh pokvarjenega palca ?» je skoro zakričal graščak ter skočil po koncu.
»Res, spominjam se sedaj, da je nekoč pripovedoval, kako mu je stroj odtrgal prst.«
Šiloma se je premagoval Plank ter po kratkem premišljevanju odslovil hišnika.
Sodišču in pravdništvu je že prej odposlal poročilo o roparskem umoru. — Odpravil se je sedaj na pot sam, oborožen s samokresom in bodalom, v rokah debelo gorjačo ter odšel z doma. — Krenil je proti vasi, ki je bila od graščine oddaljena le nekaj minut.
Jasno je svetil mesec, ko se je skoro plazil graščak med hišami, skrivaje se v nočni senci ob hišah, kjer jih ni obsevala mesečina.
Prav tam na koncu vasi stala je mala hišica, bolje rečeno borna koča, kjer je prebivala Henrikova mati. — Prišedši do te koče opazil je Plank od slabo brleče luči še razsvetljeno stanico; čul je tudi skozi slabo zaprta okna glasove.
»Povej mi, Henrik, kam nameravaš in kje si dobil denar?«
»To Vas, mati, nič ne briga. — Proč hočem in moram. — Dobil sem delo v neki tovarni in oditi moram še nocoj, da pridem pravočasno, do dneva še, tja. — Denar mi je dal isti, ki mi je preskrbel službo.«
kak shod »neodvisne kmečke stranke«. Toda, jc-li to kmečka stranka, ki hoče preprečiti kmetu ugodno volilno reformo? Liberalci pravijo, da sc potegujejo za obrtnike? Ali ni tudi na deželi mnogo obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev itd.? In te hočejo liberalci s kmetom vred potisniti v kot, da se ohrani vlada liberalnega uradništva.
Župnik Kalan je dokazal, kolika nesmisel je danes liberalen kmet, če se pomisli, da so liberalci sovražniki kmečkega stanu v gospodarskem in verskem oziru.
Nastopil je tudi neki Koželj iz Viševka, a ko je iel nekaj brati, so poslušalci v lepem redu zapustili zborovališče, češ, »tega pa že ne bomo poslušali«. Ko je zopet nastopil dr. Lampe, je bilo v par trenotkih vse polno. — Shod se .ie završil s splošnim navdušenjem.
»Slovensko katoliško politično društvo« je priredilo isti dan shod v Kamniku. Dvorana je bila prenapolnjena. Poslanec Mejač je popisal dogodke deželnega zbora, odkar je on poslanec. Glede obstrukcije za pravice slovenskega ljudstva se je izrazil: »Jaz za svojo osebo spočetka nisem bil prijatelj obstrukcije; a danes po preteku štirih let sodim o njej drugače in pravim, da je bila potrebna.
Dr. Žitnik je obširno razjasnil vladna načrta volilne reforme za državni in deželni zbor ter glavne točke novega obrtnega reda.
V	P r e d g r a d u starotrške občine, kjer biva župan Majerle, ki je pozdravljal v »Narodu« obstrukcijo liberalcev, je ta mož na javnem političnem shodu dobil soglasno nezaupnico.
V	Sarajevu je bila splošna stavka delavstva; šole, banke in drugi zavodi so bili zaprti. Za mir je skrbelo vojaštvo. Pri spopadih so bile mrtve tri osebe. Delavstvu se je ustreglo.
Krvavi poulični boji so bili v Lvovu. Socialni demokratje protestirali proti poljskemu kolu zaradi nasprotnega stališča proti volilni preosnovi. Kakih 8000 oseb je korakalo po mestu. Ker ie komisar dal zapleniti rdečo zastavo, so se spopadli socialisti s stražniki.
V	Makedoniji je bil početkoin maja hud boj med bolgarskimi vstaši in turškimi vojaki, ki je trajal več dni. Mrtvih in ranjenih je na obeh straneh nad 400.
Ministrski predsednik Hohenlohe je zaslišaval ta teden vplivnejše poslance; posvetovanja so imela poizvedovalni značaj. Dr. Susteršič zatrjuje, da je novi predsednik nanj napravil nad vse povoljen vtis ter da je prepričan o potrebi splošne in enake volilne-pra-vice. Princ goji popolnoma moderne, demokratične nazore. Dvomi svetnik Ploj, ki je bil tudi klican k posvetovanju, se je izrazil podobno. Obnovil je pri tej priliki svoje in svojih tovarišev pritožbe radi prikrajšanja štajerskih in koroških Slovencev. — Konferenca s poljskimi poslanci jc izpadla povoljno. — Povabljen ie bil slednjič na Dunaj tudi Ferjančič, a spremljal ga je radi varnosti tudi Plantan. Cela polovica liberalnega kluba je tore.i primarširali pred princa Hohenlohe ter zahtevala »kancelparagraf«. Liberalna tožba, da na Kranjskem zmaguje Slovenska Ljudska Stranka s prižnico, je jalova. Pogledajo naj liberalni prijatelji prižnice, velikanske ljudske shode! Vsako nedeljo se vrše ljudska zborovanja, tam zmaguje ljudska stranka. Drug pogoj liberalcev, da glasujejo za volilno reformo, je, da jim vlada zagotovi mestno kurijo. kjer bi bili še lahko poslanci. Že vemo. kje jih črevelj žuli!
Baron Gautsch je imenovan za presed-nika najvišjega računskega dvora. — Ko se je \Vekerle peljal na Dunaj, sta bila oddana na njegov voz dva strela; napadalca nis"b dobili.
Pri volitvah na Hrvaškem je zmagala hrvaška in srbska opozicija. Listi pišejo o tem velikem vspehu (?) vsevprek, vendar se še ne ve o posledicah. Do zmage je pripomoglo predvsem duhovništvo ter tudi uradništvo, ki
»In kdaj odideš?«
»V treh urah«, bil je kratek odgovor«; sam pri sebi pa je mrmral: »v Hamburgu sem kmalu, in potem« . . .
Graščak je slišal dovolj. Ozrl se je hitro — tako, da ga ni mogel obsijati žarek svetilke skozi okno. — Mati in sin stala sta pri mizi, na kateri so ležali trije zlatniki in več srebrnega denarja. — Plank se je nemudoma vrnil po prejšnji poti do približno srede vasi. — Tam se je ustavil iznova, potrkal na okno hiše, kjer je bival vaški redar in občinski sluga ter mu naročil, naj straži Henrikove matere kočo. — Ce bi ta hotel oditi, mora ga takoj ukleniti.
Z vso naglico vrnil se je Plank domov, šel k mrtvemu bratu ter si natančno ogledal njegov obraz, nato pa sam sebe v ogledalu. — Prikimal je zadovoljno sam sebi. — Ukazal je prinesti gorke vode in mila ter škarje. — Po-strigel si je najpopred svojo lepo polno brado, potem pa se obril čisto gladko, izvzemši brke, ktere je samo nekoliko pristrigel. Z rudečo barvo svinčnikovo napravil si je na levo lice brazgotino, kakoršno je imel brat še izza dijaških let. — Nato jc privil luč. poklical hišnika z zvoncem, med tem pa sam stopil v sosedno sobo. — V istem hipu, ko je vstopil hišnik, — vstopil jc skozi druga vrata tudi gospod. —
Hišnik je strahu zakričal in skoro padel vznak.
je imelo prosto roko. Kaj prinese nova doba, Hrvatje sami ne vedo. Sabor je bil otvorjen 9. t. m. z velikim hrupom. Došlo je mnogo naroda; za galerije je bilo oddanih 900 vstopnic. Narodne zastopnike so burno pozdravljali, vladinovcem so klicali »Abzug!«
Dne 10. t. m. je bila otvorjena v Peterburgu ruska državna duma. Mesto je bilo v zastavah, šole, banke, uradi so bili zaprti. Car je osebno prišel k otvoritvi ter kratko nagovoril poslance.
Volitve na Francoskem so izpadle, kakor je bilo pričakovati. Zmagali so združeni pristaši socialistiško-framasonskega bloka.
Županska zveza za rogaški okraj na Štajerskem se je ustanovila dne 6. t. m. — Umrl je v Zagrebu stolni kanonik Cvetko Rubetič, eden najbolj vnetih in delavnih hrvaških duhovnikov. — Predsednik višjega deželnega sodišča Pietreich je obiskal deželno sodišče v Ljubljani ter sprejel deputacijo društva slovenskih odvetnikov, ki mu je predložila nekaj stanovskih in narodnih pritožb. — Velik požar je uničil vas Moste pri Mokronogu. Tri osebe so zgorele. — Nemški cesar pride dne 6. junija na Dunaj. -- V Turinu je stavkalo 20.000 tkalcev bombaža. - Vezuv je zopet bruhal; vrh se je zopet znižal za 130 metrov.
Papirnica celovškega knezoškofa je bila v Pockstcinu blagoslovljena pretečeno nedeljo. — Umrla .ie v Ljubljani hišna posestnica M. Kobilca. - Na shodu zaupnikov spodnješta-jerskih Slovencev v Celju dne 10. maja je dr. A. Korošec dobil 63 glasov ter bil proglašen za kandidata pete kurije.
Pri dunajskih občinskih volitvah je bilo izvoljenih v četrtem razredu 14 kršč. socialcev in 7 socialnih demokratov.
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja, 13. maja: Scrvacij šk., Peter Reg.; ponedeljek, 14.: Bonifacij, Viktor in Korona; torek, 15.: Zofija, Hilarij; sreda, 16.: Janez Nep., Ubald; četrtek. 17.: Rgskal, Mak-sima d.; petek, 18.: Feliks, Erik; sobota, 19.: Celestin, Ivo.
Zanimive razmere na Hrvaškem.
Včerajšnja seja hrvaškega sabora. — Najnovejši politični dogodki.
V včerajšnji seji je najprej protestiral dr. Magdič proti poročanju »Narodnih Novin«, ki so slikale nastop opozicije v zadnji seji kot nelojalen in uporen.
Nato so poročali verifikacijski odseki o volitvah. V II. odseku sta bili za preporni spoznani volitvi dr. Nedeljkoviča in Adamoviča, ter bo o tem odločil sabor. V III. odseku so preporne voiitve Peleša, Sekuliča, Penjiča, grofa Gustava Normana in Cire Milekiča. V
IV.	odseku so preporne volitve Kosovca, Stri-žiča, dr. Andri.ie Peršiča in dr. Paveliča. V
V.	odseku so preporne volitve Bude Budisav-Ijeviča, dr. .1. Elczoviča (Starčevičanec) in Krajacza.
Nadalje so došli protesti proti volitvi dr. Švaremajerja in Ivana Zatluke(Starčevičanec), v I. odseku pa Barloviča, Bešliča, Jankoviča, Aladara in dr. Stjepana Tropše. Dr. Magdič je vložil separatni votum proti volitvi velikega župana Georgjeviča.
Ker je nadpoiovična seja volitev verificirana, določi predsednik, da se bode v prihodnji seji v ponedeljek konstituiral odbor. V ponedeljek bo torej sabor volil predsednika, dva podpredsednika, pet zapisnikarjev in reditelje.
Stvari se jako zanimivo razvijajo. Mažari godrnjajo proti vsakemu združevanju združene opozicije s Starčevičanci in mažarsko časopisje grozi, da združena opozicija ne bo nič opravila pri mažarskih strankah in pri ogrski vladi, ako se koalira s Starčevičevo stranko prava. Mažari dolže Starčevičance, da so oni krivi mrženj proti Mažarom, a teh mrženj je krivo le mažarsko postopanje proti Hrvatom in le čast bodi Starčevičevi stranki, da se je mažarskim nasilstvom vedno odločno
»Ali je tako dobro?«
»Izborno«, odgovoril je hišnik, še vedno tresoč se strahu.
»Pojdite toraj z menoj!«
Kmalu sta dospela do koče, kjer je vaški čuvaj stal na straži. — V koči je gorela še luč. — Henrik je slekel suknjo, a vlegel se ni, kakor je nameraval.
Ne da bi kaj premišljeval ali se obotavljal, odprl je Plank nagloma vrata od stanice, tako da ga ni nikdo čul ter vstopil. — Za njim vstopila sta tudi hišnik in čuvaj.
Henrik je obrnivši se proti došlecem. z glasom polnim groze zakričal: »Jezus, Marija in Jožef! Mrtveci se vračajo« — ter omahnil proti materinemu ležišču.
Brez ugovora se je dal ukleniti. » • *
Tri mesece po tem dogodku stal je pred porotniki. Tajil ni svojega dejanja; bil je popolnoma potrt.
Priznal je, da je zvedel po svojem bratu, da pojde tisti dan mladi gospod Hugo v mesto. Vračajočega počakal je v skrivališču ter ga pobil z debelim kamenom. — Nato ga je oropal, vlekel do peščenega proda, kjer se je takoj potem udri plaz ter ga podsul.
Morilec je mislil za toliko časa zapustiti domači kraj, da se zločin tnalo pozabi. — Nameraval se je kot delavec nastaniti v Hamburgu.
uprla. Iz tega se vidi, da mažarski politiki delajo le na to, da bi Hrvate zopet osleparili. Sistem mažarske politike je, gojiti mržnjo med Hrvati samimi, da bi se s to mržnjo okoristili — Mažari. Mažari so voljni pristati na najobsežnejšo izprentembo oseb, a v sistem ne pripuščajo se zadirati. Mažari hočejo, da na-godba z leta 1868, ki je pravi kamen spora med Hrvati in Mažari, ostane nedotaknjen, a voljni so izpolniti želje »združene opozicije« v osebnem pogledu na najširši podlagi. Razumljivo je, zakaj odvračajo Mažari združeno opozicijo od kooperacije s Starčevičanci. Ali ravno to bi moralo označiti pot tudi prvakom »hrvaško-srbske opozicije«, da sprejmejo stališče Starčevičancev, stališče programa z leta 1894, na katerem itak tudi še stoji večina članov »združene hrvaško-srbske opozicije«. Gorje onim, o katerih bi narod spoznal, da jim je več osebna korist, nego pa skupna narodna korist.
Nekateri mažaroni groze tudi z novimi volitvami, ako opozicija ne bo »poslušna«, pa naj se zgodi karkoli, hrvaški narod bo krepko stal na straži, pravi njegovi voditelji pa bodo pazili, da ne bo od nikogar zopet osleparjen. Hrvaški narod ima pravico zahtevati od Mažarov, da v svoji domovini vodi svojo hrvaško narodno politiko. Ako oni to načelo pripoznavajo, tedaj bo ž njimi hitro mogoč sporazumek, ako ga odklanjajo, tedaj ne bo sporazuma nikdar!
Vedno bolj zanimiva je zadeva z Reko. Hrvaška brez Reke je kakor junak, kateremu je zlomljenih nekoliko reber. Zato vsa zavedna Hrvaška stoji za izjavo J. Peršiča v hrvaškem saboru. Prav pravi »Hrvatsko PVavo«:
»Sada imadu rieč rezolucionaši, kao prijatelji Magjarah, da zahtievaju od njih, da četno samo onda biti njihovi zaveznici i prijatelji, kada nam sve vrate što su nam oteli i kada se svi sa službovnih mjestah iz naše domovine poberu.«
»Pester Lloydu« se iz Zagreba brzojav-Ija, da se je politični položaj v Hrvaški tako premenil, da preti pogibelj ogrsko-hrvaškemu odnošaju, češ, da je okolu 14 Starčevičancev izvoljenih s programom resolucionašev in da sc ti poslanci kmalu javno pridružijo Starčevičevi stranki prava. Protimažarska stranka v hrvaškem saboru bi tako narastla na 36 zastopnikov, po številu bi bila torej najmočnejša stranka ona, ki ima v programu financielno in gospodarsko samostalnost Hrvaške.
Bivši Tiszin organ »Az Ujsag« prinaša članek »Ze zahtevajo Reko«. »Esti Hirlap« pa zdihuje, da bodo tudi Starčevičanci prišli v ogrski državni zbor ter bodo tako pred forumom Evrope nastopili »proti interesom in pravu ogrske države«. Da, da, zavestni Hrvatje si ne bodo pustili mašiti ust z osebnimi koristmi, ampak bodo zahtevali pravo narodu!
Dosedaj stoji pribita naslednja oficielna izjava izjava saborskega kluba hrvatske in srbske opozicijc:
»Klub je donio odluku, da može stoječi čvrsto na riječkoj in zadarskoj rezoluciji i manifestu od 11. prosinca 1905. sa Starčeviče-vom strankom prava udesiti kooperaciju od slučaja do slučaja u pogledu pitanja, koja ne zadiraju u načelno stajalište jedne i druge stranke. V sveži s tijem zaključio je saborski klub hrvatske i srpske opozicije jednodušno, da ni s narodnom strankom kao predstavicom dojakošnjeg režima, ni s pojedinim članovima njezinim, dok su u toj stranici, ne stupa ni u kakav dodir ni sporazum. Radi pregovora sa Starčevičevom strankom prava izabran je odbor, v koji su ušli gg. dr. Ante Bauer, dr. Gjuro Šurmin i Svetozar P r i b i č e v i č.
V p o n e d e 1 j e k, ko bo volil sabor predsedstvo bo znamenit dan in marsikaj bode pojasnjeno. »Dnevni List« dela račune o v e č i -n i v saboru s pomočjo virilistov in tako »napravi« tako-le večino: Združena opozicija skupno s Starčevičanci 47 glasov, narodna stranka v najnepovoljnejšem slučaju 48 (?) glasov, v najpovoljnejšem pa 51 (?!) glasov.
Sodišče ga je obsodilo v smrtno kazen; vložil je sicer prošnjo za pomiloščenje, ki je bila pa zavrnjena. Kmalu nato se je izvršila nad njim smrtna obsodba — na vešalih.
Pisma Boltatuga Pepeta.
Gspud redekter!
Kua pranja pa uni h tem, da je iblansk pnrgrmajstr u gmajšn zicng Bolčuga Pepeta tku zafrknu, de nkol tacga, ke ga je puhleun prašu, če u tud služba rotuškega asistenta, oficjala in praktikanta on razpisu? Pa sej tku vem! Uni, k maja na našga purgrmajstra šorf, uja reki, de je blu tu grdu, de gre purgrmajstr Bolčuga Pepeta, k ma tku purgrmajstra, de b mu hodu iz veselam čeule pucat, če b purgrmajstr tu ud nega pugervu, tku speglat in nazaj pustaulat in de Bolču Pepe tega nkol ni zaslužil! Jest pa, k bi s purgrmajstram držim in k sm biu, sm zdej in um ustou zmeri na purgrmajstrou plat, če še taka naumnast na-štima, praurn, de je mou purgrmajstr prou skuz in skuz! Kua se pa Bolču Pepe meša u take rči, k jh na zastop in nemu nč am na greja. Na ta viža dela na rotuž sam entrige pa frdrus. A misl Pepe, de u purgrmajstr nega Kuzaka in ta druge take gmajšne učete za dr-laubnast prosu, kedr u ton kej nouga vn pr-nest? A misl Pepe, de ga je purgrmajstr zatu pustu u gmajšna volt, de mu u tlela zgaga
Ce bi bila ta večina resnična, bi pač ne odstopil nositelj Khuenovega sistema Tomašič. V ponedeljek bomo videli, kaj bo.
HOHENLOHOVA POSVETOVANJA S STRANKAMI.
O včerajšnjem Hohenlohovem posvetovanju z Maliattijem in dr. Rizzijem sta se izjavila italijanska politika: Osebno razmerje med italijanskimi poslanci in Hohenlohom je dobro. Ministrskega predsednika poznamo še iz Trsta, kjer se jc poučil natančno o naših željah in zahtevah. Glede volilne preosnove smo mu naznarflli svoje zahteve, ki smo jih predložili svoj čas tudi Gautschu. Hohenlohe je izjavil, da hoče delovati po končanih razgovorih na kompromis, ki bo ustrezal kolikor mogoče tudi našim zahtevam. Princ Hohenlohe je tudi izjavil, da bo pričel nagodbeni odsek v najkrajšem času zopet zborovati in da vlada ne bo delala zaprek, marveč želi, da nadaljuje odsek svoje delo. Dr. Rvzi ie pa še označil položaj sledeče: Princu Hohenlohe je znano, kako težavno nalogo je prevzel in je zato nekoliko skeptičen; a upa, da doseže kompromis glede volilne preosnove. O italijanskem vseučilišču, o avtonomiji Tridenta in o parla-nientariziranju vlade se italijanski poslanci niso razgovarjali s Hohenlohom. Dr. Rizzi sodi, da bi parlamentarna vlada mnogo koristila za uspešno izvedbo volilne preosnove, za druge zadeve bi pa bila brezpomembna, ker ni programa, ki bi združil stranke. Hohenlohe ie zaslišal tudi dr. Gotza, ki je dobil vtis, da Hohenlohe ni voljan z ozirom na volilno preosnovo podeliti Čehom ali pa Poljakom koncesij v narodnem in avtomnem oziru. Hohenlohe je pritrdil Gotzovemu mnenju, da bi bilo koristno za Ncmce in da bi morali dobiti Nemci ministra rojaka.
Včeraj popoldne ob 3. uri je zaslišal Hohenlohe načelništvo mladočeškega kluba, ki jim je predložil nasvete o porazdelitvi mandatov in volilnih okrajev na Češkem. Hohenlohe je tudi izjavil, da upa na kompromis med Čehi in Nemci glede volilne preosnove. Mlado-češki voditelji so izjavili, da volilne preosnove ne spravljajo v zvezo s političnimi in narodnimi vprašanji, a da je odvisno njihovo nadaljnje stališče proti vladi od tega, kako stališče zavzame vlada nasproti znanim češkim zahtevam. Hohenlohe je izjavil, da je naklonjen češkemu ljudstvu in da upošteva socialni, kulturni in gospodarski pomen češkega ljudstva, a najbolj pereče vprašanje je zdaj volilna preosnova. Dolžnost zastopnikov obeh narodnosti nastane, ko rešijo volilno preosnovo, da rešijo sporna vprašanja. V posvetovanju so se dotaknili tudi posameznih nemško-čeških spornih zadev, ogrskega vprašanja in pa parlarnentariziranja vlade. Mladočehi so vzeli na znanje iziave ministrskega predsednika, o katerih se posvetuje klub prihodnji torek. Po klubovi seii bodo nadaljevali pogajanja s Hohenlohom.
Pri Hohenlohu je bilo včeraj tudi načelništvo poliskega kola. ki je predložilo princu načrt o novi razdelitvi galiških volilnih okrajev. Tudi s poljskimi voditelji jc govoril Hohenlohe o političnem položaju.
Na Dunaju se je mudil včeraj svoječasni ministrski predsednik grof Badeni, ki se je raz-' govarjal z vplivnimi politiki. Enemu izmed teh ie rekel, da se posreči Hohenlohu kompromis s Poljaki. Napovedano ie tudi posvetovanje Derschatte s Hohenlohom o razdelitvi volilnih okrajev.
Med poslanci se govori, da namerava izvesti Hohenlohe takozvano malo parlamentariziranje vlade. Pietakov naslednik naj bi bil kak zastopnik poljskega kola, Randov pa dr. Pacak. Tudi Nemci naj bi dobili ministra rojaka.
delu? Na uš Pepe! Purgrmajstr je pamtn in vorng mož in se na u pustu takmula kumeu-derat. Kar 011 reče je tku gvišn, kokr de b blu iz drotšteftam prbit. On na mara, de b za-stojn soja plača ud gmajšne tileku, de b mu pol Iblančani naprej metal, de morja druh namest nega delat, k nima ud gmajšne nubenga nuca, purgrmajstr pa gnar uleče! Tu more vsak pameten člouk previdet, de ma nazadne le purgrmajstr prou, če kašnga gmajšnga učeta mal putciti in mu tku na enkrat za useli zamaši. Gmajšn učeti sa vndr zatu tlela na rotuž, de pr zicngah Ipu prgmah sedeja, rukc na klop dr-žeja in pa dobr na ušesa ulečeja, kua jm u purgrmajstr pridgov v gmajšneh zadevah. Vidja gspud! Purgrmajstr na nuca Idi zatu, de b mu pitmagal gmajšne zadeve naprej pelat, ampak zatu, de sa na sojh plach, kedr kej pridgva in soje kunšt naprej prnaša, zatu k praznm zide pa flsbodne vndr na more prid-gvat. Pol pa še neki, gspud! Kua pa greja Bolčum Pcpet rotušk pjomtari am; on »ej se za soje fure am uzame in soje kojne glešta, purgrmajstra nej pa psti prgmah, on že ve, kua dela. Iblančanm, k sa že pu deset let prahtekanti na rotuš in rad zastonj garaja, ja nau na tku dobra štela pefedru. Za tku dobr plačane štele dubi purgrmajstr lohku Idi ud drgod, k rad prideja u Iblana lblančane se-kerat, čc 11111 dobr plačaš. Zatu nej se pa nkar Bolču Pepe tam na praska, ker ga na srbi: On ma liolt soje fure in nej u cafridn. Sej on tud nima rad, de b se ker u negove kojne utik-
ARETIRANI ANARHISTI.
Praga, 11. maja. Predvčerajšnjim je bil v Pragi izhajajoči anarhistiški list »Prace« konfisciran in sicer radi dveh člankov. En članek se obrača proti militarizmu, drugi pa je imel napis »Ferenz Kossuth«. Danes se je vršila v stanovanju obeh urednikov Š r a m e k a in K a c h a hišna preiskava, nakar sta bila oba urednika aretirana. Obtožena sta veleizdaj-stva, razžaljenja veličanstva in razžaljenja armade.
DUNAJSKE OBČINSKE VOLITVE.
Dunajske občinske volitve se nadaljujejo: za 3. razred 14. maja, ožje volitve 15. maja; za 2. razred 16. maja, ožje volitve 17. maja; za 1. razred 18. maja, ožje volitve 19. maja.
SESTANEK HRVAŠKE STRANKE V DALMACIJI bo 14. t. 111. v Spljetu, da se izvrši organizacija stranke v pokrajini.
HRVAŠKI SABOR PO VERI IN STA-NOVIH.
V novem hrvaškem saboru je 62 katoličanov, 24 pravoslavnih, 1 žid, 1 protestant. Po stanovih so poslanci: 33 odvetnikov, 28 posestnikov, 12 duhovnikov, 6 zasebnikov, 4 učitelji, 7 uradnikov, 5 časnikarjev, 2 zdravnika in 1 trgovec.
PRIJAZNI MAZARI.
Budimpešta, 11. maja. Poslanec Zol-tan L e n g y e 1 se je izjavil glede dohoda poslancev v kraljevi dvorec pri otvoritvi ogrskega drž. zbora: »Jaz bom prag kraljevega d rora prestopil samo tedaj, ako se bo na istem vila izključno le m a ž a r s k a t r o b o j 11 i c a. Tega mnenja so mnogi od nas, dočim drugi niti v tem slučaju nočejo v budimski dvor«. Glede vojaških vprašanj se ie izjavil Lengyel: Mi vojaških vprašanj nočemo nikdar votirati.
KHUEN SE JE NAVELIČAL POLITIKE.
Budimpešta, 11. maja. Bivši ogrski ministrski predsednik, bivši hrvatski ban grof Karol Khuen Hedervary se je izrazil neki deputaciji, da se namerava popolnoma umakniti iz političnega ž i v 1 j e nj a. Podati se namerava na svoje posestvo v He-dervar.
OGRSKA DELEGACIJA.
Za predsednika ogrske delegacije izvolijo najbrže grofa Teodora Batthyanyja. za poročevalca odseka o armadi poslanca Totha in za poročevalca o zunanjih zadevah poslanca Mezoffyja. Prej je poročal o zunanjih zadevah poslanec Falk skozi trideset, nedavno umrli poslanec Miinich pa o armadnih zadevah skozi petnajst let.
KAZNOVANI SRBSKI ČASTNIKI.
Z e 111 u n, 11. maja. Belgrajsko vojaško sodišče je obsodilo niške častnike nadporoč-nika Petroviča in poročnike Urosevi-č a, Kiča. K o n s t a n t i n o v i č a in Vasica na izgubo šarž, nadporočnika Marko-v i č a je pa obsodilo, da sedem mesecev ne sme vršiti službe. Vzrok obsodbe je, ker so v Silvestrovi noči poslali brzojavno novoletno voščilo bivšemu stotniku generalnega štaba Novakoviču, ki ie bil radi protizarote v Nišu I. 1903. obsojen na dve leti zapora in izgubo častniškega dostojanstva. Novakovič je sedaj ravnatelj lista »Za otočbino«, glasilo društva za zakonito rešitev zarotniškega vprašanja.
VELIKA ZMAGA NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
Te dni sc je vršila na Marchfcldu dopolnilna državnozborska volitev namesto umrlega poslanca Sclireiberja. Zmagal je krščan-sko-socialni kandidat župan R e i d 1 i 11 g e r z 6916 glasovi, kandidat nemških socialcev profesor D o r f I e r je dobil samo 95 glasov.
vou; zatu pa raj sam mal vuz prtisne, kedr ga negou kojni na morja naprej spraut, kokr pa de b druge Idi na pumuč klicu.
Astn, gspud. a m daja zdej prou al nc? Sej tu še za mislt ni, de b se purgrmajstr pustu tlela takm Idem kumenderat, kokr je Pepe, k je še sojm pjomtrjm na rotuš prepuvedu de na smeja nega pu zubeh nost; ampak de maja za moučat in tih za bt, če jh prou še pu deset let na sojh štelah zastonj garat psti. Tu je dost moška beseda! Če se pa rotušk pjomtari iz tem tulažja, de u iblansk purgrmajstr glih tku šou na talon, kokr je šou zdej magistrpreze-dent Gauč, nej se pa le tulažja in putrpeja; sej pranja, de je pulrplenje božja mast, in kdur se douh iž no maže, de ta douh žvi! Sej sa niogl leberalci, kokr je ta pust Slemšek in Mulavrh tud una nedela u ta velkm zol u »Union« putrpet, de sa jh bouhe, k sa sc šc ud nhnga shoda pu zol matice luvile, grizie. Mal sta se učash pupraskala in iz enmu gla-škam jeza dol puplahnila pa je blu dobr. Jest pa tud trpim, de me Zane z Iblanc pu cajtngah upravla in laže, de sm bejžu pred nim iz »Uniona«; permejš k se ga tulk bujim, kokr kašne čiške mule. Čc se u fant iz mana zmenil, u ta kratka uleku, tu mu u ksiht puvem! Zane misl, de sm jest iz tacga lesa ket 011, dc za ena pest čiku soja pamet predam! Pa se mot! Tok, Zane, jest t svetvam, dc soj ježek špa-raš, pa raj pamet mal bi nucaš, drgač uva enkrat vornk zaruputala!
RUSKA DUMA.
V	dumo, ki je ravnokar pričela svoje zasedanje je izvoljenih 380 članov. Po stanu je od teli 100 plemenitašev, 36 meščanov, 191 kmetov, 9 duhovnov in 44 odvetnikov, zdravnikov in podobnih osebnosti. Kmetje imajo torej napram drugim stanovom absolutno večino Po veri je 322 pravoslavnih; ostaja torej za druge silno malo število. Kar se tiče izobra-ženja ima 177 poslancev samo ljudske šole. Po strankah je 20 monarhistov (pristašev avto-kratije), 33 konservativcev, 202 liberalcev in 125 takih, ki nc pripadajo nobeni stranki. Seveda ni za enkrat vse to ničesar stalnega. Z otvoritvijo dume se bo gotovo mnogo spremenilo. Mnogi prorokujejo, da bo nastala velika slovansko-pravoslavna stranka«, slična nemškemu centrumu, kjer se bodo lahko združili in sporazumeli razni elementi in za katero bodo tudi ruski kmetje.
SPLOŠNA STAVKA V ITALIJI.
V	Milanu ie stavka končana. V Genevi so nastopile delavske organizacije odkrito proti splošni stavki. V Bologni je kazalo mesto navadno lice. Tudi v Rimu je bilo mirno. Včeraj zjutraj so priredili stavkujoči rimski dclavci shod, na katerem je izjavil socialistični poslanec Ferri, da odlože socialni poslanci svoje mandate. Podnevi so v notranjem rimskem mestu delavci prirejali izprevode s petjem in kričanjem. Zaprli so trgovine, policija je razgnala izgrednike. V Livornu so priredili anarhisti izprevod s črno-rdečimi zastavami na čelu. Kavalerija je razkropila demonstrante. V Neapolju stavka včeraj ni bila popolna. Delalo se je v pristanišču in v arsena-lih. V Parmi je stavka končana, v Mantovi napovedana je za danes, v Livornu stavko nadaljujejo. Trgovine so zaprte. V italijanski zbornici je prečital predsednik pismo, ki naznanja odstop dvanajstih socialističnih poslancev zaradi zadnjih dogodkov in splošne stavke. Na predlog ministerskega predsednika Soninna zbornica odstopnega pisma ni vzela na znanje. Sonino je naglašal osobito, da morajo sodelovati vse stranke pri socialni zakonodaji.
STAVKE.
V	Mostaru je izbruhnila splošna stavka. Stavkati so pričeli mizarji, ki so se jim pridružili tudi drugi dclavci. V Vitkovicah je stavka neizpremenjena. V Moravski Ostravi so hoteli delavci pretepsti dva takozvana socialno-demokraška voditelja, ki sta prej hujskala na stavko, na shodu pa svetovala delavcem, naj prično delati.
NADOMESTNI REZERVNIKI NA OGRSKEM.
Honvedni minister Jekelfalussy je izjavil, da odpuste nadomestne rezervnike prej ko mogoče iz službe, dne 30. junija nameravajo poslati na dopust vse nadomestne' rezeVviste.
GOSUDARSTVENNA DUMA IN STRANKE.
»Naša Zizn« poroča, da bo naglašala adre-sa na carja potrebo amnestije, podelitev državljanske svobode vsem državljanom in odpravo državnega sveta, ki loči carja od dume. List naglaša, da prestolni govor molči o vladi. V resnici ni nobene vlade, marveč čakajo le osebe na državne stroške, na pravo vlado, ki izide iz ljudskega zastopstva. Zveza iz 30. oktobra, ki je bila poražena pri volitvah, namerava izpremeniti svoj program v smislu strank na levici. Sklenili so resolucijo na carja naj se revidirajo temeljna določila. NAPADI V RUSIJI OB OTVORITVI DUME.
V	Rosto\vu ob Donu so čuli v nekem tehničnem uradu pet eksplozij. Došle tajne policiste so sprejeli z bombami tako, da so pobegnili. Došlo vojaštvo je dobilo gnezdo že prazno. Našli so veliko zalogo izdelanih bomb, peklenskih strojev in dinamit. Iz popuščenih papirjev so dognali, da so preskrbavali iz Ro-stova bombe zarotnikom v mnogih ruskih mestih.
V	Jekatcrinoslavu je bil ubit načelnik potovalne policije povodom hišne preiskave v nekem hotelu.
V	Varšavi so nastopili kazaki dne 10. t. 111. zvečer proti 500 mož broječi množici delavcev, ki so nosili dve rdeči zastavi. Na ka-zake so streljali iz revolverjev. Smrtno nevarno sta ranjena neki kočijaž in dva šetalci. GENERAL KUROPATKIN O VZROKIH
JAPONSKIH ZMAG.
Pri slovesu z mandžurskega bojišča je priredil Kuropatkin ruskim četam govor, ki jc zelo zanimiv. Povdarjal je v njem, da zadene pri slabih vspehih na bojišču največ krivde njega, ker se mu ni posrečilo odstraniti moralne in materialne nedostatke v armadi in spretnejše porabiti vseh lastnosti ruskih čet. Dokazal jc na vzgledih moralne in materialne nedostatke in priporočal zlasti častnikom, naj bi se v bodoče poglobili v značaj svojih čet in ga do dobra izpoznali. Povdarjal je, da je manjkala železna volja pri odporih. Tega so bile pač krive brezobzirne zdravstvene razmere in zelo mnogo tudi pre-obilo vživanje alkohola. Vzpodbujal iu bodril je ob koncu armado k poboljšanju, kar naj bi pokazala bodočnost.
OBRAVNAVE PROTI LINEV1ČU IN STESLJU.
Peterburg, 11. maja. Generala Mel-ler-Sakomelski in Bilderling, ki sta bila poslana v Sibirijo, da udušita ustanek, dolžita generala Lineviča, da je podpiral vstaše in je posebno podpiral vstanek v Čiti. Novo osnovano višje vojno sodišče je Lineviča že povabilo predse. Prva obravnava pred tem sodiščem bo proti Lineviču, druga pa proti ge-| neralu Steslju.
Strašni dnevi v San Frančišku.
Naš rojak, g. Ivan Novak, nam je poslal iz San Frančiška v Severni Ameriki daljši popis zadnjega potresa in požara. Sicer smo obširno poročali o tem groznem potresu in požaru, vendar naj govori še naš rojak, ki je bil priča velike nesreče.
Zahajajoče solnce je lilo zadnje žarke, krasne in ponosne ladijc so se počasi pomikale v zaliv, kjer so nakladale in odkladale raznovrstno blago. Kakor po navadi je bilo življenje v luki živahno in veselo. Električna luč je razsvetljevala mesto in luko. Ob deveti uri pa je bilo že precej mirno po ulicah in tiha noč jc legala na zemljo. Malo čez polnoč pa nenadoma zašumi podzemeljsko bobnenje, zemlja se strese, električne luči v hipu ugasnejo. Nekaj trenotkov nastane grobna tišina. Kmalu pa nastane na ulicah jok in krik prestrašenega prebivalstva. Kakor v omotici drve prestrašeni ljudje vse \^prek v temni noči. Pod nogami pa se tresejo tla. Grozni, nepopisni prizori.
Kar se prikažejo na raznih krajih iz teme ognjene, sikajoče kače, plamen šviga tu in tam proti nebu, kmalu jc vse mesto podobno gorečemu morju. Ogenj divja s tako šilo, da bi ga bil vesel Neron, ko bi gledal, kako plamen oblizuje in uničuje stotera in stotera poslopja. Groza je bilo človeka, tako je pokalo in sikalo v groznem požaru. Ljudje so kakor znoreli begali po ulicah tje in sem, drenjali se ter kričali v obupnosti. Večinoma so bili v nočnih oblekah, napol oblečeni, bosonogi in zdivjani. Večinoma beže v parke. Mnogo jih obleži na ulici pod razvalinami. Kakor morski val, ki se zaganja v obrežje, tako begajo množice iz ulice v ulico.
Ko se je večina ljudstva rešila v parke in iz mesta, se je zemlja še vedno tresla v presledkih in divji požar se je širil dalje in dalje. Potres je razrušil tudi vodovod, da so gasilci le ob morju mogli gasiti. V splošni zmedi pa so porabili postopači, tatje in uzmoviči ugodno priliko za krajo in rop. Kakor hijene so se podili propali ljudje za plenom. Šc le proti jutru ie do 4000 vojakov zastražilo ulice. Brez posebnih preiskav so ustrelili vsako sumljivo osebo, ki je hotela ropati. Ker ni bilo vode, so vojaki tudi z dinamitom razstreljavali mnoga poslopja, da so omejili ogenj. Mnogi avtomobili so prevažali ljudi iz gorečih ulic in ranjence na varne kraje. Na stotine oseb so tako rešili. Z avtomobili so tudi vojakom do-važali dinamit ter hrano stradajočemu ljudstvu. Mnogo ljudi je obležalo mrtvih, še več je bilo ranjenih, nekateri so znoreli vsled strahu. Mestna norišnica se je podrla ter zasula do štiristo revežev, nad tri sto jih je zbežalo na vse kraje.
Žalosten jc sedai pogled na ožgane razvaline. Velikanske očrnele stene in posamezna poslopja z zgorelimi strehami štrlc v zrak. Takozvano kitajsko mesto, koder jc bivalo v raznih brlogih in beznicah na tisoče Kitajcev, pa je kar zginilo s površja. Bile so večinoma lesene, cnonadstropne hiše z raznimi prostori pod zemljo. To podzemeljsko mesto je bilo med seboj zvezano s podzemeljskimi hodniki in ulicami. To kitajsko mesto jc bilo na jako slabem glasu, zato so bclokožci lc malo zahajali v ta del mesta. Tu so poslopja zgorela prav pod zemljo, koder so bila dva, tri nadstropja. Les je gorel kakor slama, iz pod zemlje pa se jc valil gost, črn dim. Tu je vse zgorelo, le globoke jame pričajo, kje so stale kitajske lesene hiše.
Nekai tisoč ljudi je bilo mrtvih, drugi so zbežali na vse kraje. Iz razvalin izkopane mrliče so pokopavali kar v morje. Velik strah se jc polastili ljudi, ki so imeli svoje prihranjene denarje v raznih bankah. Strah pa se je polegel, ko so iz razvalin izkopali močne železne blagajne z nepokvarjeno vsebino. Tudi lakota ni bila huda, ker so hitro začeli dova-žati živeža vlaki, parniki m avtomobili. Uničene so bile brzojavne naprave in novice je pošiljal v svet brezžični brzojav. Razrušeni so bili večinoma tudi kolodvori.
Mnogi jja so se zbali bolezni in so se umaknili. Zcleznične družbe so ponesrečencem ponudile prosto vožnjo po vsi Severni Ameriki. Isto so storile tudi parobrodne družbe. Ze prvi dan se je odpeljalo nad 70.000 ljudi. Povsod so jim ponudili stanovanja in hrano. Na milijone denarja so imovitejši darovali žc prve dni za ponesrečence. Gledč darežljivosti ob času nesreče pač ne prekaša Amerikancev noben narod na svetu.
Tako je torej V kratkem času zginilo s površja velikansko mesto, ki je bilo pred tedni še kraljica na zahodu Amerike. Le razvaline kažejo velikost in mogočnost lepega mesta, katero pa se zopet povzdigne iz razvalin lepše in krasnejše v dveh, treh letih.
ISče se pridna, poštena in pametna
natakarica
na ra&un. Več se izve na Tržaški cesti Stev. 4._1082 3-1
Organist
ceciljanec, tudi v posvetni godbi dobro izurjen, oženjen, obenem orglarski mojster in mizar, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi sprejeti orglarsko in cerkovniško službo. Spričevala in priporočila so ugodna na razpolago.	1063 3—2
Več pove upravništvo „Slovenca".
Jeseniške novice.
j Zakaj se karavanski predor podira?
Kdor ve, kako se je predor gradil, ne čudi se nič, da je treba vestnih poprav in se ne more še izročiti prometu, čeravno bi se to bilo lahko zgodilo. Kakor znano, ie cel predor razdeljen v posamezne dele po 8 do 9 ali 10 m dolge, ki sc imenujejo kompade, vsaka kompada ima svojo številko. Različne kompade delali so različni mali podjetniki, takozvani akordantje. Zavezali so se kompado zgotoviti za gotovo svoto, torej prevzeli so delo na akord. Ker je bila ta svota primeroma nizka vsled konkurence akordantov, so si akordantje po svoje skušali pomagati, da ne bi imeli izgube. Plačevali so delavce slabo in priganjali jih k delu, da bi prej zgotovili kompado; delavci so si pa zopet po svoje skušali pomagati, kjer so imeli plačano od metra: mesto kamna (kvadrov polagali so tudi les in navaden m a-t e r ij a 1, da je šlo delo bolj hitro od rok, od zunaj pa je seveda obok masiven. Ko bi svet v predoru bil bolj kamnit in že po naravi trden, morda bi bil tako zmašen predor obstal. Ker pa je pritisek silno velik in se svet sam po naravni legi in lastnosti ne more upirati zadosti, umeten obok pa vsled praznot ni dovolj močan upirati se temu pritisku, drobi se in melje na takih krajih obok, nastanejo luknje, ki jih je treba zazidati. Nikar ne mislite, da si je to razlago izmislila bujna domišljija. Resnica jc. Delavci, ki so delali v predoru, pripovedujejo, kako se je delal obok. Milijoni so šli za ta predor — pa še pojdejo.
j Volitev župana je bila tudi v sredo 9. t. m. že tretjič, vsled obstrukcije liberalnih odbornikov onemogočena.
i 400 kron kazni bo moralo plačati 10 iz-ostalih odbornikov. Pet je bilo pri seji navzočih, da bi jim ne bilo treba plačati kazni, a sc kljub temu izvolitev ni mogla izvršiti. Najmanj 9 odbornikov mora vselej izostati, da se volitev onemogoči, najmanj 360 kron bo liberalce vselej stala obstrukcija. Dosedaj imajo plačati 1000 kron. Tolažijo se, da jih ne bo treba nikdar plačati, in bodo še nadalje mogli burke uganjati. Toda motijo sc! Ce z lepa ne bodo hoteli plačati, bodo pa zarubljeni. Okrajno glavarstvo ima dolžnost iztirjati naloženo kazen od vseh, ki je prostovoljno nočejo plačati. Kdor ne verjame, praša naj v Selcah, kjer so svoj čas liberalni odborniki ravno tako delali kakor sedaj na Jesenicah, pa so morali brez usmiljenja plačati naložene kazni.
i Posledice obstrukcije se že kažejo. Občinske doklade se ne morejo pobirati, ker ni proračun za I. 1906 vsled rekurzov nekaterih davkoplačevalcev potrjen in ga mora občinski odbor v novi seji prenarediti in doklade zn i ž a t i. Ker pa nimamo župana in liberalni odborniki ovirajo njegovo izvolitev, tudi sej ne more biti, torei se tudi ne more definitiven proračun narediti, davkarija pa ne more pobirati doklad. Pri vsem tem bodejo najbolj tepeni davkoplačevalci. Občinske doklade se bodo pobirale pozneje za celo leto skupaj, ko bi jih sedaj lahko polagoma plačevali, da jc proračun narejen, ali pa bodo morale biti doklade toliko večje potem, ko nastopijo redne razmere, da se poravnajo zaostanki iz dobe liberalne obstrukcije.
j Pongratza tovarniškega uradnika in novo izvoljenega občinskega odbornika so si jeseniški liberalci vzeli na piko. Napadajo ga že leto dni prav na ostudni način po raznih časopisih. Schrey-ova in Trevnova garda daje mu najslabše priimke, hoče ga popolnoma uničiti. Pa zakaj to? Radi tega ker je pri zadnjih volitvah odločno vstopil proti jeseniškim liberalcem. zlasti ker je nastopil po reklama-cajski poti proti častnim občanom in slednjič na sled prišel liberalni slepariji v prvem vol. razredu. To vse in nič drugega hudega je storil liberalcem. Nadalje jim ni niti besedice dolžan ostal in na njih osebne napade, povedal jim je vedno resnico v obraz. Liberalcem seveda to ne vgaja, tožijo ga dan na dan pri ravnatelju in skušajo ga tudi tu ob veljavo spraviti. Pa vse to jim nc bo nič pomagalo, 3 leta ostal bode odbornik in ako se mu bode poljubilo še dalje, bode tudi še marsikaj naprednega sedanji nenapredni družbi pokazal.
j Okrajni komisar Schitnik prav zanimivo deluje za liberalno stranko. Trudi in trudi se da bi spravil zdravnika dr. Kogoja na županski stol. Obenem pa s tem Humerju utrdil mastno službo njegovo kot občinskemu tajniku. Schitnik je pokazal v reklamacijski komisiji, kako malo se ozira na nas, s tem da je potrdil volilno pravico častnih občanov protizakonito. Pokazal je pa tudi jasno svojo barvo pri volitvah župana. Za danes samo to omenimo, kajti potrpežljivost nas zapušča, znamo še več povedati.
i Na odrešenika Luckmanria, kateri se nahaja sedaj v Karlovih varili, čakajo liberalci, in u pijejo Luckmann nas bo rešil, on bo z nami on je za Kogoja. Ce pojde res Lukmann na lim liberalcem? Zmerjali so ga že z zvitim lisjakom, pozna liberalce jeseniške do dna duše, zalo menimo, da se jim nc bo pustil nafarbati.
i Kdo je kriv nezdravih razmer v občini? Naštejemo kar po vrsti vse. Ljudstvo naj si jih pa zapomni! V prvi vrsti so krivi liberalni odborniki, ki obstruirajo: I. Okrajni zdravnik dr. Kogoj. 2. C. in kr. nad poštar Schrey. 3. Učitelj Fabinc. 4. Trg. Trevn. 5. Trg. Krašo-vic. 6. Trg. Baloh. 7. Gostiln. Višnjar. 8. Gostil. P. Klinar. 9. Pek Jakob Ferjan. 10. Pek Janez Ferjan. 11. Kmet in mizar Ivan Legat. 12. Kmet Matija Kobentar. 13. Kmet Andrej Noč. 14. Kmet Andrej Klinar. 15. Drvarski mojster Bizjak. Nagajati morejo ti možje le vsled tega, ker jih je več kot ena četrtina v odboru. Toliko iih je pa le, ker so v prvem razredu dobili vseh 7 odbornikov. Dobili so jih pa, ker so jih liberalni častni občani volili, ti so jih spravili v odbor. V drugi vrsti so torej krivci liberalni častni občani. Liberalni častni občani
pa so mogli to storiti le, ker jih je c. in kr. okrajno glavarstvo v Radovljici pustilo voliti, dasiravno je vedelo, da nimajo pravico voliti to dobo, ker niso bili šc potrjeni, ko je bil volilni imenik razgrnjen na ogled. V enakem slučaju je namreč tako odločilo upravno sodišče z dne 6. novembra 1889. To jc bilo znano okr. glavarstvu, pa je vendar zavrglo dotični priziv. Ker so pa liberalni častni občani bili imenovani od liberalne večine prejšnjega odbora, ki obstruira v novem odboru kot manjšina, so prvi in zadnji krivci nerednih razmer na Jesenicah liberalni o b o r n i k i.
j Tihotapci, igrokaz v 5. dejanjih, priredil za oder po Jurčiču Fr. Steržaj, uprizori »Kat. delavsko društvo« v nedeljo 13. t. m. pri Markotu na Savi. Vstopnina 80, 00 iu 30 v. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Pri prosti zabavi nastopita tamburaški in pevski zbor.
idrijske novice.
i Podjetni trgovec A. Jelene namerava s tem, da prične sam napravljati novo pijačo, ki jo bo imenoval »Jelen«, v razloček od Flo-rijana, Klauerja, Altvaterja itd. Bo pa baje izvleček iz podobnih rastlin. V novozidanem skladišču poleg prodajalne Jelenove je za re-klamo že videti 6000 1 držeč sod, kmor bodo zaprli novo kuhanega »Jelena«, ki zdirja po tem, kakor se pričakuje, daleč v širni svet.
i Imenitnega pedagoškega pisatelja ima naša realka v osebi nežnega Oskarja Kamen-ška. V podlistkih sramežljivega »Slovenskega Naroda« podaje vzore pravih slovenskih dijakov. Gotovo dr. Šket objavi tak njegov opi-sek v prihodnji izdaji »Čitanke«. Saj so Ka-tnenškove historije vzgledne po vsebini in jeziku.
i Občinski odbornik in sodni adjunkt dr. Rob. O g o r e u t z se preseli v Novo mesto. Želel si je priti iz Idrije že davno.
i Zakaj žele biti nekateri v vse mogočih odborih? Cesto je posipal rudar več časa, a kar naenkrat dobi odlok, da ni več za ta posel. Vpraša po vzroku, kaj je zgrešil v svoji službi. Odgovor je bil: »Sai Vas danes prvič vidim v svoji prodajalni.« Drugi zopet očita upniku: »Kaj ne takrat, ko smo ti posodili, smo bili dobri, da smo ti pomagali? A v moji prodajalni te nobenkrat ne vidim.« — Da groš, ta igra veliko ulogo! Zato se ne čudimo, da se pri kakih volitvah tako pehajo. Ze vedo, da nese.
i Pot po naših »rakah« so popravili. Pravijo, da je zasluga g. nadsvetnikova, da se je čez dolgo časa zopet nekaj storilo za te še-tališča.
i Volitve bodo v kratkem, ker železnica straši. Sedaj se je menda prav zagotovo obljubila od goriške strani do Idrije. Teh obljub smo že tako vajeni, da bi jih prav pogrešali, ko bi izostale. Ali se bo kak volilec še vjel na stare limanice, bomo videli takrat, ko se udarimo za gospodarstvo v občini.
i Spodnja Idrija nima župana. Pri občinskih volitvah za občino Spodnjo Idrijo, dne 24. aprila t. I. izvoljeni odborniki sešli so sc dne 6. maja t. I. k volitvi župana. Soglasno je bi! izvoljen dosedanji župan g. Ivan K en da, ki je že skozi 14 let marljivo vodil županske posle. Toda sedaj vkljub vsemu prigovarjanju odbornikov ni hotel več sprejeti te časti in tako je sedaj spodnje-idrijska občina brez župana, ker volitev je preložena na 20. maja t. 1.
i Šola zaprta. Radi ošpic je šolska oblast dne 9. t. m. zaprla ljudsko šolo v Spodnji Idriji do vštetega 20. t. m.
i Gasilno društvo v Spodnji Idriji pod vrlim načelnikom g. Ivanom Zakelj dobro napreduje in uspeva. Sedaj si gradi gasilni dom poleg vrta kmetijskee podužnice.
i Računi mestne občine idrijske o gospodarstvu I. 1905 so razpoloženi do 14. maja. Sporočili bomo te dni več o njih.
Kamniške novice.
Kamniškemu županu dr. Krautu je menda občinski red španska vas. V vabilu k odborovi seji dne 10. t. m., katero je pa prestavil nenadno na petek, dne 11. t. m., se glasi do-slovno: »Kdor sklepčnost občinske seje prepreči, je kaznjiv po S 42. občinskega reda«, in vendar vsak hribovski župan ve, da se glasi oni paragraf: »Ce v sklicano sejo ne pride toliko odbornikov, da bi mogli sklepati, ima glavar (župan) pravico — kaznovati.« Gospod župan, le hitro občinski red v roko ter berite in študirajte, da se ne blamirate.
Zupan dr. Kraut ne pozna § 54 občinskega reda, ker še do danes ni izvršil sklepa odbo-rove seje glede kamniške korporacijc, ki jc bila žc pred dvema mesecema.
V Kamniku se je ustanovila Rajfaiznovka. Načelnik novi posojilnici in hranilnici je vzor gospodarja, posestnik in trgovec gospod Ivan Zargi. Poslovati prične i. junija. Kar najboljši vspeh občekoristnemu zavodu za mesto in okolico!
Ustavili so nedavno zidanje gospodarskega poslopja v Kamniku, ker ni mestno županstvo obvestilo in povabilo na ogled mejaša c. kr. državne železnice. Gospod župan v Palovčah. kaj ne, vi bi ne bili zagrešili one nepravilnosti .
Izpred sodišča.
Nas il en vi ačugar. Primož Hopf z Bavarskega, Žagar, je vlačugar, ter sc preživlja z beračenjem. Radi tega so ga prijeli orožniki in ga oddali c. kr. sodišču v Radovljici. Ker jc pa grozil orožnikom in se ni pustil uklc-niti, in tudi ni hotel peš iti, marveč jc zahteval da sc ga pelje v gostilno uvedla sc je proti njemu preiskava zaradi javnega nasilstva. Tega se Hopf ni ustrašil, marveč se je obnašal proti preiskovalnemu sodniku surovo ter sodno slugo po roki udaril. V zaporu je jel razbijati ter napravil 19 K škode. Sodni dvor ga je ob-
sodil na 13 mesecev težke ječe, potem se bode pa iz Avstrije iztiral.
M a š e v a I n i dni n a r. Janez Peršin, posestnik v Prevoljah jc kupil pred tremi meseci kobilo »Muro« za 360 K. Tadej Modic, dninar iz Cerknice jc delal pri Peršinu in tudi s to kobilo vozil. Modic pravi, da ga je dne 1. aprila ugriznila kobila, poprej enkrat pa brcnila. To je bil povod, da jo je Modic v odsotnosti gospodarja na razne načine mučil. Dne aprila t. 1. popoldne je peljal z dvema kobilama uprežen voz gnoja na mah, oddaljen kake četrt ure hoda od Peršinove hiše, ko je tja pripeljal gnoj, se je raztogotil na kobilo »Muro« ter jo ubil s kopačo. Modic jc pa tudi tatvini podvržen človek. Lansko leto je v Prestu ukradel žepno uro, v Švigelnovemu hlevu je pa vzel domačemu sinu volnato jopico in moš-njiček z 1 K 20 v. Sedel bo 1 leto.
Metala s ta se pred Gašperinovo krčmo na Stari Fužini Janez Urh posestnikov sin iz Srednje vasi in Franc Gašperin češ, kdo da je močnejši. Urh je svojega nasprotnika dvakrat ob tla vrgel, na kar se je vrnil Gašperin v krčmo. A takoj za njim jc prišel Urh z odprtim nožem, ter z vso silo zamahnil proti Gašperi-novim prsom. K sreči je ta udarec odbil, pri tem se pa na roki ranil. Urh je zato tudi Aloj-ziia Kovačiča na roki obrezal ; in bo sedel pol leta.
Prepir zaradi neke vrvi se je vnel med Janezom Trpincom posestnice možem in Jakobom Pogačerjem, delavcem v Gradu. Pogačar sc je lotil Trpinca in nato še tega žene Jere. To postopanje jc Trpinca tako vjezilo, da je zgrabil kol, in ga ž njim udaril s tako močjo po glavi da je takoj padel in za nekaj časa prišel ob zavest. Kaznovan je bil zato na 3 mesece ječe.
Kaznjiva malomarnost. Marija Čuden, babica v Bohinjski Bistrici, je pri porodnici Ivani Rozman, ko je uvidela smrtno nevarnost, pravočasno zanemarila poklicati zdravnika, in je tako zakrivila njeno smrt. Za kazen jc dobila 14 dni ostrega zapora.
Žganje in pivo. Jože Kogovšek, hlapec v Ljubljani, je v neki gostilni Francetu Juršiču iz Dolža pri Novem Mestu, vlival žganje med pivo, da bi ga vpijanil. Juršič se je mudil na povratku iz Amerike v Ljubljani, ter imel pri sebi nekaj prihranjenega denarja. To priliko je porabil Kogovšek, ki je popival celo popoldne v njegovi družbi, da mu je pred Kra-marjevo gostilno potegnil iz suknjiča listnico z vsebino 160 K- Drugo jutro so redarji našli šc pri ležečem KoRovšku y?§ ukradeni denar. Sedel bo za to 4 mesece težke ječe.
Nevaren pastir. Lorenc Zajec, 52 let Stari pastir brez stalnega bivališča, ima desno roko pri komolcu odrezano. Dne 31. marca t. I. med 7. in 8. uro zvečer je prišel v barako mesarja Kočarja na Hrušici. V kuhinji je bila gospodinja z deklo. Zajec je od nje zahteval. da naj mu kaj da. Na pripombo, da naj počaka, je odvrnil, da ne bo dolgo čakal, in zahteval od gospodinje naj mu izroči denar in hranilno knjižico, sicer jo bo ustrelil. Govoril je osorno ter grdo gledal. Gospodinji se je posrečilo dobiti pomoč, na kar so ga iztirali iz barake. Kmalu po tem dogodku je bil are-tovan. Zajec jc orožnika psoval in raztrgal plašč. Zajec, ki se zagovarja s popolno pijanostjo, je bil na 13 mesecev težke ječe obsojen.
Slanina mu je dišala. Na večer 18. marca je bilo iz zaklenjene shrambe Marijane Tomše v Gradu 20 klg slanine, 45 klobas 15 kosov suhega mesa in 6 klg masti ukradeno. Kmalu so zasačili tatu v osebi Janeza Grudna, meso so našli v nekem zaboju ob Savi. Istočasno je pa tudi iz Jeršetovcga hleva izmaknil 2 kokoši. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ieče.
Dve sovražni skupini. V Kon-činovi gostilni v Veliki Štangi so pili domači fantje: Lojze Zust, Jože in Silvester Doblekar ter Martin Lukančič, na eni strani in nekaj fantov iz Strugarskih Poljan na drugi strani. Prišlo je do prepira. Jože Marn od nasprotne stranke je kazal nož s pripombo, če to ne bo zadosti, bo streljal z revolverjem. Gori navedeni fantje so se oborožili s kolmi, napadli domu idoče fante iz Strugarskih Poljan ter dva nevarno ranili. Sodišče je obsodilo Zusta na 4, Jožefa Doblekarja in Lukaniča na 3 ter Silvestra Dobičkarja na 2 meseca težke ječe.
Poslano.
M O
C O
I
co CO
n> 9: O -o
r.-i
co o- — O nT <5
ar «> -5-
<5 5-2
W> (D C CD
3 i.
c ®
r»	5i
—5	-T*
r^i	
-TI	
	
=3=	JEŠ
1
Kašelj!
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prsa
9710 not. potrjenih spričeval dokazuje * gotov uspeh pri kašlju, hrlpavostl, kataru in ilezi.	712 36-34
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovidu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki.
naravna mineralna voda
Najčistejši
Notron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih
organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah ln drožerljah. 2510 17
VfeJ
Dunaj-
■ke želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika ppi zlatem orlu * Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49-16
ll

Prvi pomladanski tedni so navadno čas, i katerih se išče. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja'; v ta namen opozarjamo na
alkalična kislina
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 38 l*>
iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
leloz. postaja, zdravilno kopalfiio pri Karlovih varP
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih feoerijikih prodajalni cah in trgovinah z jestviniuni i» 'Snom.
Zaloga pri Mihael Kastaor-Jo in Peto* Lassnlk-a l|ii>l|anl.	114 52-16
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52—19
le z zeleno znamko „redovnicaV Starodavno neprekosno
proti slabemn probavljanju, krčem v želodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim,
influenci itd. itd. Cena 18 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 volika spocialna steklenica s patent. zamaSkom K 5'— franko.
ThUrryjevo emtlIfoUJtko morilo, povsod mano kot non plus ultra
proti vsom So ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena : 3 lončka K S 00 se poSlje le proti po-vzotju ali denar naproj.
Lekarnar Uhierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroSura s tisoči originalnih zahvalni!, -sem irrati. In frsnks V iogiv skoro vseh večjih lekarnah odicinalnlhdrogerij&h.
Štajerske novice.
Zaupni shod v Celju.
Nismo nameravali prinesti podrobnega poročila o tem zaupnem shodu, ker se je zagotavljalo, da je shod popolnoma zaupen in da se o debati ne bo po časopisih razpravljalo. Ker je pa »Narod« vendarle prinesel poročilo ali pravzaprav pamfleten članek, zato tudi mi nismo primorani molčati. Kot razlog, da se cela stvar ne objavi, se je omenjalo, da bi se s tem samo razburili duhovi, ker jc bila debata preccj burna, in da se ruši sloga. Kdo je torej rušil slogo!?
Ker se je večina navzočih izrekla za kandidaturo dr. Korošca, kar pa seveda ni ugajalo liberalcem »Narodovega« kalibra, zato govori ta list, da se je vršil shod v znamenju terorizma. Kdor se slepo ne pokori »Narodovim« oblastnežem, v tega se zaganjajo kakor stekli psi. To je terorizem!
Gospodu dr. Korošcu so vedno, posebno pa v zadnjem času, ko je naznanil svojo kandidaturo, očitali, da namerava zanesti kranjski razpor med štajerske Slovence. To se dosedaj še ni zgodilo, ampak 011 se je vedno skrbno ogibal vsakega povoda, da bi sc mu to moglo sploh očitati. Da bi sc pa pustil od kranjskih liberalcev komandirati, to pa vendar ne gre. I11 ker je naglasil kandidaturo, začel se je »Narod« strastno zaganjati v njega. Ali to mogoče podpira slogo? Ali niso ti napadi sposobni, da se ustvarijo nasprotstva, ki bi res privedla do strankarskega boja. Kdo torej kali na Štajerskem mir? Mi bi bili popolnoma v pravici, če bi bili odgovarjali na strastne in nekvalificirane napade na osebo gospoda dr. Korošca. Da tega nismo hoteli storiti, bil je vzrok, da bi se nam ne predba-civalo, da mi rušimo slogo. Toda na take nesramne napade ne moremo več molčati.
Evo poročilo o zaupnem shodu: Po pozdravu sklicatelja g. poslanca Robiča se jc izvolilo predsedstvo: Predsednik gospod poslanec Robič, podpredsednik g. poslanec dr. Hrašovec, zapisnikarja gg. kaplan Gomilšek in župan Trstenjak.
Gospod predsednik povdarja, da smo se danes zbrali k važnemu posvetovanju, da postavimo kandidate za peto in četrto kurijo. Zapisnikar prebere nato še sledeča došla pisma:
Gospod župnik Vodušek, katerega so postavili nekateri gospodje za kandidata, piše: »Na shode ne bom šel, sicer se pa naj zgodi ljudska volja.«
Gospod finančni komisar dr. Povalej pa piše, da odstopi od kandidature v peti kuriji, da ne bo prišlo do nasprotstva, pač pa kandidira v četrti kuriji.
Ker jc prišlo mnogo takih oseb v dvorano, ki niso bili zaupni možje, prosi gospod predsednik dotične, da naj dvorano zapustijo. Nekateri so šli, drugi pa ne!
Nato otvori debato.
Prvi se oglasi k besedi nadučitelj Gradišnik (celjska okolica) ter izjavi, da perho-riscira kandidaturo gospoda dr .Korošca, ker je baje on na neštevilnih shodih in po svojih listih »Slovenski Gospodar« in »Naš Dom« rohnel proti šoli in učiteljstvu, ter slednjič zaključi: »Prononsiranega Korošca ne maramo.«
2e med njegovim govorom so se slišali, od strani večine zborovalcev medklici: »Dokaze, to ni res, to je laž«, kar je kazalo, kako ogorčeni so bili zborovalci nad tem napadom na gospoda dr. Korošca, ki je na Spodnjem Štajerskem več storil za narodno stvar, kakor pet Gradišnikov.
Da je gospod Gradišnik govoril neresnico, mu lahko dokažemo. Gospod dr. Korošec ni nikoli napadal učiteljstva ali šole, pač pa je samo enkrat na shodu v Šmartnem pri Gornjem gradu govoril proti Jungovcih, to ie proti politični struji med učiteljstvom, ki je takrat hotela zavladati na Štajerskem, a je hvala Bogu sedaj popolnoma izginila. Nikdar in nikoli pa ni govoril proti učiteljstvu ali šoli. Tudi je neresnica, da bi pisal gospod dr. Korošec proti učiteljstvu po imenovanih dveh listih. Naj pogleda gospod Gradišnik zadnje letnike lista, čc najde lc en napad na kakega slovenskega učitelja. Gospod Gradišnik jc torej nevedoma ali pa iz strasti to očital g. dr. Korošcu.
Ključavničar Rebek izjavlja, da ni za dr. Korošca, ker se je baje sam oglasil (Ni res!) Op. poroč.) in je vaše (čegavo?) prepričanje, da nastane potem na Spodnjem Štajerskem narodnostni (!) prepir. Gospod dr. Korošec preveč pritrjuje vsemu, kar dela Slovenska Ljudska Stranka in je preveč prijazen gosp. dr. Šusteršiču. Gospod dr. Korošec je baje preveč zavzet za »Zadružno zvezo«, za celjsko ^zvezo pa še nikoli nič ni storil, torej tudi za Štajerce ne.
Gospod Rcbek! Zato je pa toliko več za vas storil, ko vas je priporočal po Spodnjem Štajerskem ter spodbujal ljudi, naj gredo »Svoji k svojim« k vam!
Gospod Rcbek slednjič predlaga za kandidata gospoda župnika Vodušeka.
K besedi se oglasi gospod dr. Jankovič, ki v prepričevalnih, prisrčnih besedah popiše delovanje kandidata velike večine spodnjc-štajerskega ljudstva, gospoda dr. Korošca, ki že deluje okoli osem let požrtovalno in nesebično v slovenski politiki. Navaja posebno njegovo zasluženo delovanje za širše sloje ter priporoča njegovo kandidaturo.
Vsak njegov stavek je spremljalo odobravanje, ki je slednjič postalo viharno, ko je zaključil svoj govor.
Veleposestnik Zemljič iz Kapele poroča, da je minolo nedeljo v Kapeli na županskem shodu zbranih 95 županov gornjeradgonskega okraja postavilo za kandidata gospoda dr. Ko-
rošca, ki je že veliko storil za narodnost v obmejnih krajih. Prepričan je, da bo g. dr. Korošec istotako krepko zastopal naše koristi, kakor naša dična poslanca gg. Robič in Ploj. Zato priporoča kandidaturo gosp. dr. Korošca.
Gospod poslanec Robič izjavi, da so se poslanci posvetovali med seboj in prišli do zaključka, da podpirajo kandidaturo gospoda dr. Korošca, ker so prepričani, da bo to v korist naroda. Prepričan je, da če se bo šlo za kak predlog v prilog učiteljstvu, da ga bo ravno tako podpiral gospod dr. Korošec, kakor ga je podpiral prej rajni gospod Zičkar. Med duhovniki je gospod dr. Korošec gotovo največ trpel zaradi narodnosti. Poživljal je navzoče, naj bodo edini, da sc ne bo veselil nasprotnik.
Posestnik Mihelak iz Zreč izjavi: Mi smo si zbrali za kandidata gospoda dr. Korošca in prosimo, da sc še tudi drugi združijo z nami!
Gospod Rebek pravi, da ker se je pozivalo na slogo, ne bomo nič storili proti kandidatu, kateri se danes postavi.
Gospod Zidanšek iz konjiškega okraja predlaga g. Pukelna.
Gospod Koukler iz Ptuja napada poslance, ker niso hoteli sedeti z liberalnimi kranjskimi poslanci (ki so izdajali celjsko slovensko gimnazijo) v enem klubu.
Gospod kanonik dr. Mlakar priporoča gospoda dr. Korošca, katerega pozna celi Spodnji Štajer kot moža jeklenega značaja, ki je bil vedno na svojem mestu, kadar se je šlo za narodno stvar. Zaradi narodnosti je že prenašal veliko preganjanja, žrtoval je že zdravje in ves svoj denar.Njegov program je, hoditi složno z gg. Robičem in dr. Plojem.
Nato se jc vršilo poimensko glasovanje. Zaupni možje so po okrajih bili poklicani in so stopali k mizi ter oddali svoje glasove. Pri tem se jc zgodilo nekaj čudnega: Gospod dr. Chloupek iz Ljutomera izjavi, da zaupni možje iz ljutomerskega okraja nc bodo glasovali. Pozneje pa pridejo kmetje-zaupniki in vprašajo, kdaj bodo poklicani. Ali nam znate to raztol-mačiti, g. dr. Chloupek?!
Končni rezultat je bil: Gg. dr. Korošec 63 glasov, župnik Vodušek 29 glasov, Pukl en glas.
Za kandidata je torej od zaupnikov proglašen gospod dr. Korošec. On jc oficielni kandidat edinih in složnih spodnještajerskili Slovencev, kdor sedaj dela proti njemu, dela razpor! —
O mandatu četrte kurije se na predlog g. kanonika Gregorca ni razpravljalo, ker še ni volitev razpisana .
Nato so govorili o volilni reformi gg.Voš-njak, dr. Hrašovec in dr. Kukovec, ki so na-glašali, da se morajo naši poslanci z vso odločnostjo potegovati za pomnožitev mandatov na Štajerskem in Koroškem. Gospod Rebek pravi, da naj dajo Kranjci kar mandat Nemcem. samo da mi dobimo dva in Korošci dva.
Slednjič se je sprejela resolucija, katero smo že objavili.
š Značilno za štajerske liberalce da vedno najdejo katerega kandidata proti onemu, za kojega se izreče duhovščina združena z ljudstvom. Pred leti so rekli, da je Zičkar najmanj pripraven za poslanca in so izrabljali proti njemu Hribarja. Sedaj ne morejo nezmožnosti očitati vsestransko izrednemu dr. Korošcu, zato so našli, da je prijatelj S. L. S. in ne kranjskih Dežmanovih grabelj. Ne vemo ali je to politična napaka ali kaj? Iščejo vse polno izgovorov proti kandidaturi dr. Korošca, a to vse skup ni druzega kakor j u s ta m en t na pol it i k a , ki pravi: »Volimo vam vsakogar in tudi duhovna, samo duhovni se ne smejo izreči za njegovo kandidaturo. Zato so si izbrali za kandidata g. župnika Vodušeka. Prepričani smo, da če bi bila štajerska katol. politična katoliška društva proglasila g. župnika Voduška kandidatom, bi sigurno liberalci postavili tudi njemu protikandidata.
š Kandidatura g. župnika Voduška v kateri se je šele na zaupem shodu v Celju izvedelo, je skrita v nekako temo. Ali je g. župnik sam kandidiral, ali so ga prišli izvestni celiski gospodje prosit, naj kandidira? Vsekako čudno jc, da se za g. župnika, ki ga tudi mi visoko čislamo, tako ogrevata »Slovenski Narod in pa oni gospod Armin Gradišnik, ki' siccr zoper vse »farrhje« zabavlja.
š Vračko contra Korošec. Tudi liberalna nesramna nemškutarija, ki je zbrana okoli »Štajerca« se jc zganila in je postavila v peti kuriji za svojega kandidata orehovskega Vra-čka. Štajercianci gredo v boj z geslom: Za kmeta proti duhovnom in advokatom. S tem geslom bodo izkušali nemškutarski trgovci, ki stoje za »Štajercem«, nahujskati kmete in svoji agitaciji dati nekak ljudski, stanovski značaj. To sc nikakor ne sme podcenjevati. Zdaj morajo vsi slovenski rodoljubi v dejanju dokazati, da jc slovenska stranka na Štajerskem prava ljudska, ne pa prvaška stranka, kakor pravijo nasprotniki. Zdaj morajo vsi rodoljubi v boj, da se Štajercijancem iztrga kar moči mnogo glasov! Štajerčeva nemškutarija se mora poraziti, in sicer na tak način, da bo izdalo.
š Družba goljufov. Pred porotno sodnijo v Celju so se zagovarjali v četrtek Franc Ga-beršek, oženjen 52lctni kajžar v Ostrožnem pri Celju, Jurij Gabršek, 651etni postopač iz Lo-krovca pri Celju, Martin Vodopiuc, 4iletni oženjeni dclavec cinkarne v Gabrju, Marija Grilc, 56Ietna udova istotam, Jožef Dovečar, 551etni krojač v Gabrju, ki jc bil že prej kaznovan zaradi nravnostnih prestopkov, Franc Rohle, 65lctni kovač v Gabriah in Jožef Sle-tnenik, 32letni čevljar istotam. Ti vsi skupaj so tvorili družbo goljufov, katere duša jc bil
Franc Gabršek. Pri svojih goljufijah jc bila ta druhal silno podjetna in drzna. Ponaredila je 11. pr. dvoje menjic in prejela pod zvitim vodstvom Franca Gabrška zanje denar pri kreditnem društvu celjske hranilnice. Franc Gabršek ie nadalje na svojo roko ogoljufal ženo svojega umrlega brata in krčmarja Bayerja v Celju. V Ostrožnem je. goljufal krčmarico Marijo Novak ki 11111 je dajala zastonj jesti in piti in še denar po vrhu. Varal jo je z nekimi krivimi listinami, po katerih bi imel podedovati 500 kron. Kakor celjsko hranilnico je mislil opehariti tudi celjsko posojilnico. V ta namen jc bil pripeljal seboj Jožefa Dovečarja, ki se je izdal kot porok pod imenom Kovač. A stvar se mu je ponesrečila. Istotako je skušal s pomočjo krivih porokov ogoljufati za 1600 kron posojilnico v Žalcu. Obravnava še traja.
š Pred mariborškim porotnim sodiščem bosta sojena 28. t. 111. Franc Sluga vsled ponarejanja denarja in Josip Grobner vsled posku-šenega umora^ 29. t. 111. Josipina Scršen radi detomora in Štefan Rudolf zaradi nravstvenega prestopka; 30. t. 111. Josip Spaninger vsled umora; 31. t. m. Peter Požarnik vsled ropa in Franc Cuš vsled požiga.
š Promocija. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Dra-gotin gotin Koder 111 a 11 iz Frankolovega.
š Velika pevska slavnost v Rušah. V Rušah pri Mariboru nameravajo prirediti letos kakor smo že poročali, pevsko slavnost v velikanskem obsegu in sicer po vzorcu nekdanjih »slovenskih rajev« v celjskem »Narodnem domu.
š Slovenska zastava vihra z ene najlepših celjskih mestnih hiš. Takozvani Pauserhof v Ringstrasse št. 9, ki je bil dosedaj v nemških rokah, je kupil vrl narodnjak g. Volavšek iz Radeč. — Živijo!
š Ornigovo gospodarstvo. Ze vrabci po strehah čivkajo, da jc občinsko gospodarstvo v Ptuju, odkar županuje tam pek Omig, pod vsako kritiko. Zdaj so začeli Ornig in njegovi »Štajercijanci« v okrajnem zastopu gospodariti po vzorcu v mestu samem. Denar mečejo pri oknih ven in so okrajne doklade povišali za lOodstotkov. Slovenci so Or-nigu zato zelo hvaležni, ker so prepričani, da bo na ta način kmalu dogospodaril.
š Letina v ptujski okolici kaže letos izborno. Toda pokazala se je na sadnem drevju gosenica v tako velikem številu, kakor še nihče nc pomni. Ljudstvo je začelo zistema-tično pokončavati gosenico z raj i ca 111 i. (Dolge palice).
š Občinske volitve v Celju so se vršile dne 10., 11. in 12. t. 111. Izvoljenci so seveda sami kimovci celjskih mogotcev. Na zunanjem licu mesta se o volilvah nič ne pozna ker sploh kake o p o z i c i j e n i z a r ad i prevelikega terorizma. Sedaj nas najbolj zanima, koga bo dr. Javornik koman-dnal za župana. Morda se cclo sam vsede na županski svolec.
š Slovenska pridobitev. V Št. Ilju v Slovenskih Goricah jc kupil narodjak g. Vrus hišo in gostilno, ki jc bila last zagrizenega Nemca (?) Raptiika. Nad tem sc nemški graški listi hudo jezijo.
š Zastrupil si je kri v Slovenjem Gradcu neki učenec v šoli, ko je obrezoval svinčnik in se pri tem vrezal v prst in umil neznatno rano v umazani vodi. Prst mu je začel takoj ote-kati in zdravnik je odredil zastrupljenje. Vendar je učenec že izven nevarnosti.
š Cez sedem let pride vse na dan. Pred 7 leti je pogorelo skladišče špirita v Hočah pri Mariboru. Takrat se ni moglo poizvedeti, kedo jc zažgal. Šele v zadnjem času so začeli ljudje sumničiti, da je bil storilec neki Andrej K o 1 a r, delavec pri Sv. Štefanu, sokrivde sumljiva pa je njegova prijateljica Marija Rie-ser. Dne 6. t. 111. so ju orožniki zaprli in sta svoje dejanje priznala.
š Mesto sodnega pisarja jc glasom uradnega lista razpisano do 1. junija t. I. pri okr. sodniji v Št. Lenartu v Slov. Goricah.
š Mizarski pomočniki nameravajo stavkati v Celju.
Dnevne novice.
+ Podpore vsled povodnji. Lansko jesen je deželni zbor kranjski dovolil deželnemu odboru kredita do 20.000 kron v trdni nadi, da tudi vlada dovoli vsaj toliko, ako ne dvakrat več za razne poškodovance po povodnji na Kranjskem. Kakor pa čujemo, jc vlada odgovorila deželnemu odboru, da vse škode vsled povodnji niso znašale niti 20.000 kron, torej zadošča deželnemu odboru dovoljeni kredit za podpore. To je naravnost škandal! Državni zbor je lani dovolil več milijonov podpore vsled tlim, in povodnji so lansko jesen napravile ogromno škodo na Kranjskem. Vse nam pojasni, ako povemo, da je referent za državne podpore vsled uiin v ministerstvu za notranje posle dobri prijatelj Kranjske dežele, ekscletica baron Hein.
+ Liberalci na shodih. »Narod« strašno zaničuje shode »S .L. S.« To 11111 ni vse skup nič, če eno nedeljo na raznih krajih naše dežele zboruje kar po več tisoč mož, ki z gro-tnovitimi klici odobravajo borbo poslancev »S. L. S.« za ljudske pravicc. Pač pa v nebo povzdiguje tiste tri ali štiri shode s par tucati posltišavcev, ki so jih liberalci priredili po nekaterih gostilniških sobah. Pa to nas malo in-teresira. Boli zanimivo ie to. da liberalni go-
vorniki niti govoriti ne znajo. Dr. Tavčar sploh ne stlači skup najbolj enostavnega govora, čc si ga prej ne spiše in se na pamet ne nauči. Ko se ga je naučil, ga da v tiskarno, a preden pride na shod, polovico pozabi, ker ima že precej trdo glavo. Na zadnjem shodu v Novem mestu je naš poročevalec natančno pazil, in ko je izšlo poročilo v »Narodu«, ie videl, da dr. Tavčar mnogo tega ni povedal, kar stoji v poročilu. Tudi drugi Novomeščani so čudno gledali. Tako torej liberalci nimajo ne zborovavcev ne govornikov.
+ (irozovita hlainaža uarodno-napredne stranke. »Akademijam«, med katerimi so tudi taki akademiki, kakor abecedar Germek, so silno hrepeneli po vodstvu v liberalni stranki. I11 liberalci so zopet hrepeneli, da bi svojo strančico pomnožili za nekaj, če tudi ne posebno bistrili glav. Iz tega je izšla slovesna izjava vodstva narodtio-napredne stranke, ki napoveduje slovenskemu svetu, da je vodstvo narodno-napredne stranke v svoji seji slovesno sklenilo, da sta odslej »Akademija« in »Prosveta« člana organizacije narodno-na-predne stranke. Seveda se je »Slovcnec« takoj ponorčeval iz teh »znanstvenih« društev ter vprašal »Akademijo«, ali ni preveč poniževalno za njene socialnodemokraške člane, če jih narodno-napredna stranka proglasi za svoje člane, ko jih ne mara v svojem vodstvu. Uspeh ni izostal. Včeraj je moral »Narod« priobčiti sledečo izjavo: »Z ozirom na notico v »Slovenskem Narodu« z dne 8. majnika 1906 izjavljamo, da kot nepolitično društvo nismo in ne moremo biti del organizacije nobene politične stranke. V Ljubljani, dne 10. maja 1906. Odbor ljudsko-izobraževalnega društva »Akademija«.« Na, zdaj pa imaš, slavno vodstvo narodnonapredne stranke! Toliko juristov in advokatov sedi v njej. pa nc vedo niti tega, kar je znano pri nas vsakemu delavcu. »Akademija« se sramuje liberalcev, to je jasno. Snubili so jo, kakor kralj Matjaž lepo Alen-čico, pa jo je Brdavs vzel. Kaj bo reklo vodstvo narodno-napredne stranke na to blania-žo? Stavimo, da bo zdaj Germek izstopil iz »Akademije«. Ostane pa šc »Prosveta«. To strašno učeno društvo pa se ne upa podati take izjave. Mi pa ne odnehamo. »Prosvetaši« vun: »Akademijo« je bilo sram, ali ni »Pro-svete« nič sram? Kje je vaša »neodvisna« znanost, če ste pa odvisni od strankarske komande? Ali se pustite res tako blamirati od nekega vodstva, ki ga noben človek za resnega ne smatra, ker izdaje tako neumne fer-mane?
+ Napredna banda. »Učiteljsko društvo ljubljansko« je sklenilo predlagati na občnem zboru »Učiteljske zaveze«, da morajo vsi učitelji, ki so v »Zavezi«, odpovedati orgljarijo. Zato pa naj vsak ustanovi svoje pevsko društvo. Ker liberalni učitelji ne znajo kaj posebnega orgljati, škoda za cerkev ne bo velika, če se ta sklep izpelje, proti liberalnim pevskim društvom, ki jih hočejo pristaši de-želnozborske napredne bande ustanoviti, pa veljaj načelo, da se naj povsod osnuje katoliško pevsko društvo, oziroma pevski zbori po naših izobraževalnih društvih!
r Zakaj je župan Hribar vrtel v deželnem zboru lajno? Župan Hribar je prepričan, da bi deželna zavarovalnica, ako pridevdeželni zbor ljudska večina, bila gotova stvar. Liberalci so pa deželni zavarovalnici, po kateri bi dobiček imela dežela, ne pa razni agent je in tuje zavarovalnice, ravno tako nasprotni, kakor so bili deželnemu ' zakupu iu so takrat napeli vse sile, da bi dobiček odjedli deželi in ga ohranili par svojim bogatinom. G. Hribar se je z lajno v prvi vrsti kot zastopnik zavarovalne družbe branil deželne zavarovalnice. To je delo predsednika narodnonaprednega izvrševalnega odbora. Kako more ljudstvo soglašati s tako stranko, katere predsednik se z lajno upira eni najkoristnejših naprav. To povejte ljudstvu in sodba ljudstva bo lahka!
+ Krasna »Akademija«! Na zborovanju učiteljev ljubljanske okolice je učitelj Grmek iz Sore — menda vesel, da ga državno pravd-ništvo tako pardonira zaradi njegovega sorskega hajdukovanja — predlagal, da naj učiteljsko društvo ljubljanske okolice pristopi kot redni član k »Akademiji« ter ji tako »izkaže svoje priznanje«. To bo »Akademija«, čc bo flrmek v njej figuriral kot »akademik«! Francoska akademija šteje samo 40 članov, a ti so najodličnejši znanstveniki vsega naroda. Slovenska akademija pa bo lahko štela na stotine članov, če bo vsak Grmek tudi akademik. Pa naj kdo potem reče, da nismo napredni!
+Liberalni Zirovnlk iz Št. Vida jc učiteljem ljubljanske okolice govoril o tem, kako nai učitelj deluje izven šole zlasti s tem, da
zbira okoli sebe mlade ljudi od 14. do 18. leta. No, 2iravnik to že dolgo časa dela, a njegov namen je bil pri tem, da vzgoji iz mladih ljudi liberalno stranko. S to stranko je Zi-l-ovnik tudi nastopil pri občinskih volitvah, a je propadel popolnoma. Prav bi bilo, da se učitelji udeleže koristnega dela za ljudstvo, a če hočejo po Zirovnikovem vzgledu liberal-stvu pomagati na noge. potem naj se le pripravijo na to, da bomo ž njimi temeljito obračunali. Zanimivo je tudi to. da so na tem shodu ginljivo tožili, da je odšel iz dežele »veliki prijatelj šole« baron Hein. O jerum!
+ Reminiscenca na izredni občni zbor »Naše zveze«. Iz uradniških krogov se nam piše: Ko smo čuli, da se ustanovi »Naša zveza«, razveselili smo se vsi, zlasti tudi zasebni uradniki. Pričakovali smo, da bo društvo s t r o g o s t a n o v s k o in kot tako brez ozira na razne politične struje delovalo na gospodarskem polju za izboljšanje socijalnega in materialnega položaja svojih članov vseh kategorij. Pred vsem smo se nadejali, da se društvo ne da vpreči za volička oni stranki, ki uradništvo pač izkorišča, a zanje ničesar ne stori. Tega smo tembolj smeli pričakovati, ker se je o tem sklepalo že pri izrednem občnem zboru »Naše zveze«, ki se je vršil že precej davno, — bilo je v p o n e d e I j e k, 2. a p r i 1 a 1. 19 06. Dobro se še spominjamo, da se je takrat z navdušenjem govorilo o s a m o s t o j-n i h kandidatih za 1 j u b I j. občinski zastop. No, videli smo, kako so gospodje ponižno zlezli pod klop in se od tam srečno vlovili na zadnji gumb stare liberalne suknje. Milostno so dobili e d e n m a n d a t v II. razredu (ostala dva so imeli že popred) in — zadovoljni so bili, da so imeli pod krili stare koklje topijo zavetišče. Drugi predlog (ta celo iz ust g. Trstenjaka!) ie bil, naj »Naša zveza« v kratkem skliče še eden izredni občni zbor, ki naj definira in formulira program »Naše zveze«. Mi smo imeli utis, da bo to gospodarski program. Od takrat pa društvo spi spanje pravičnega, tako smemo vsaj soditi, kajti odbor s svojim dosedanjim »delovanjem« ni storil drugega, kakor da je izgubil simpatije mnogih prejšnjih prijateljev in postal poslušen del starega liberalnega stroja, avtomat, ki ga je treba le navijati. Kie ie samostojnost, kje je kompaktna skupnost, kje stanovski ponos, kje samozavest in končno — kje izredni občni zbor. da si še enkrat pogledamo iz oči v oči?
+ Imenovan je davkar v Radovljici gosp. Anton Grundner za glavnega davkarja pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
+ Renegatsko junaštvo. Prazno slamo so mlatili nedavno v tržaškem mestnem svetu. Dve poturici, občinska svetnika Perko in Mrak, sta z znano lažiitalijansko nevednostjo klobasala o tem. kako nevarni bodo Trstu jezuitje, ki se mislijo v kratkem naseliti v ulici del Ronco, v narodnem in moralnem oziru. Predsednik Venezian, lastnik več tolerančnih hiš v ulici Capitelli, se je tudi potegoval za moralo, ki jo bodo porušili učenci sv. Alfonza Ligvorskega. Poslanci slovenske okolice so popolnoma taktno izjavili, da sicer niso klerikalci, stališča mestnega sveta pa ne morejo zagovarjati, ker se ne vjema s principom verske svobode in tudi niso glasovali za predlog, nai se proti nameri jezuitov deluje z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Ker pa imajo tržaški mestni očetje teh sredstev presneto malo na razpolago, se bodo v tem oziru najbrže zopet enkrat prijeli za svoj krivi nos.
+ Izjava. Več članov »Naše zveze« nam piše: »Obsojamo odločno kot volilci in člani netaktnost in nekorektnost odbora, ki je osmešil celo društvo z zadnjim »popravkom« in si prisvajal pravice govoriti v imenu volilcev, katerih nima! V bodoče si tako predrznost prepovedujemo in bodetno izvajali prav neljube konsekvence, če se bodo liberalni stranki na ljubo uganjale take politične budalosti! —- Več članov »Naše zveze«.
Kat. slov. izobr. društvo v Mekinjah
vabi na veselico, ki bode jutri, 13. majnika. Vspored: 1. V. O. Brož: »Napried«, sušačka koračnica. 2. * * * »Uspomene iz Beča«, valček. 3. Iv. pl. Zaje: Hrvaticam«, pesem. 4. N. L..: »Ciganski ples«, valček. Udarja tambura-ški zbor »Planinka«; dirigira umetnik Liao Cing-čang v muzični obleki. 5. Kocijančič: »Popotna pesem«, poje moški zbor. 6. Aljaž: »Peričnik«, poje moški zbor. 7. »Kdo more zato, če je res tako?« Komičen prizor, ugla-sbil Alojzij Sachs; poje Niko Loboda. 8. »Znati se mora«. Izvirna burka s petjem v dveh dejanjih. — Spisal in pevske točke uglasbil Al. Sachs. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K; II. vrste za ude po 30 vin., za neude po 50 vin. Stojišča za ude po 20 vin., za neude po 30 vin.
--- Stavke na Reki. Na Reki stavkajo zidarji in pekovski pomočniki.
— Nameravani atentat pri otvoritvi nove železnice. O tem se nam še poroča: Eksplozivne snovi so našli blizu Gorice. Prcizkava je dognala, da je bil most podminiran. Našli so
pet stotov dinamita. Odredili so, da se natančno preišče vsa proga. Jasno jc, da je bila nameravana katastrofa za dan otvoritve.
Promocija. Gospod Feliks K o v a č i č, odvetniški kandidat v Gorici, je bil danes opoldne promoviran doktorjem prava na gra-škem vseučilišču. Čestitamo!
— Pomnožitev avstrijske deželne brambe. Iz Solnograda poročajo o ustanovitvi treh novih polkov c. kr. deželne brambe, ki dobe na-,slov polki cesarskih lovcev. Nove polke ustanove iz I. in 2. polka tirolskih strelcev in 4. deželnobrambovskega polka v Celovcu. Čete bodo podrejene naravnost deželnobrauibnemu ministrstvu. Izobrazili jih bodo po zgledu italijanskih alpskih lovcev. Glavna dolžnost teh lovcev bo patruliranje po obmejnih okrajih. Nove čete bodo garnizirale po stotnijah in ne po bataljonih. Stotnija bo močna 120 in ne 80 mož, kakor je običajno pri drugih polkih. Sub-alterni častniki do stotnika ne bodo smeli biti oženjeni. Cesarski strelci bodo razpolagali s športnimi pripomočki. Oboroženi bodo s ka-rabincem in sabljo. Obleka bo slična oni tirolskih cesarskih lovcev.
—	Koliko gasilnih društev je na Kranjskem. Na Kranjskem jc sedaj 160 gasilnih društev in se razdele po posameznih okrajih in občinah nastopno: Ljubljana (mesto) 2 gasilni društvi, I občina; Ljubljana (okolica) 26 gasilnih društev, 35 občin; Kranj 16 gasilnih društev, 26 občin; Kamnik 11 gasilnih društev, 59 občin; Radovljica 23 gasilnih društev, 20 občin; Litija 5 gasilnih društev, 41 občin; Krško silnih društev, 20 občin; Črnomelj 7 gasilnih društev, 31 odčin; Kočevje 26 gasilnih društev, 40 občin; Logatec 15 gasilnih društev, 17 občin; Postojna 12 gasilnih društev, 38 občin.
—	Iz Škofje Loke. V nedeljo, dne 13. t.m. bo v dvorani »Kat. izobraževalnega društva« razkazoval fotograf g. I. Rožun svoje slike iz Kranjske. Po laskavih poročilih sodeč, ki prihajajo od povsodi, kjer je g. Rožun kazal svoje slike, imeli bomo izredno lep užitek. Zato je želeti, da nihče ne zamudi prilike, ogledati si na slikati najlepše kraje naše domovine. Začetek predstavi ob 6. uri zvečer. Sedeži 40 v., stojišča 20 v.
—	Romarski vlak. Dekliške Marijine družbe žužemberške dekanije prirede poseben romarski vlak na Brezje. Vlak odide s postaje Zatičina prihodnjo sredo, dne 16. maja ob tri-četrt na 3. in vrne drugi dan ob tričetrt na 1. Božjepotnikov bo nad 600.
—	Bralno društvo v Naklem pri Kranju se je ustanovilo preteklo nedeljo. Na ustanovnem občnem zboru je predaval g. Podlesnik o pomenu bralnih in izobraževalnih društev z ozirom na propad slovenskega naroda na gospodarskem in izobraževalnem polji. V svoje predavanje je vpletel tudi vprašanje o pijančevanju. Lepo število mož in mladeničev je pazilo sledilo predavanju in najboljši dokaz, da so slušatelji razumeli govornika, je ta, da so se v lepem številu odzvali vabilu, da naj pristopijo k društvu, katero bode za lepo nakeljsko faro in okolico gotovo pridobitev velikega pomena.
Slovenski trgovski koledar v žepnem formatu izda za 1. 1907 slovensko trgovsko društvo Merkur. Koledar bode imel poleg običajne vsebine vsakega koledarja vsakovrstne podatke, ki so potrebni vsem kupčijskim slojem, zlasti pa trgovcu, trgovskemu potniku in trgovskemu nastavljencu. Koledar bode prirejen in sestavljen tako, da bode v njem našel trgovec kratko in točno pojasnilo v vseh vprašanjih, ki nastajajo v trgovski praksi. Trgovski koledar bode zanesljiv kažipot trgovcu in trgovskemu nastavljencu, nepogrešen prijatelj in zanesljiv svetovalec mu bode nudeč mu iahko umljiva navodila. Z izdajo trgovskega koledarja zadosti »Slovensko trgovsko društvo Merkur« živi in resnični potrebi, saj je prebujeni naš trgovski stan le predolgo pogrešal trgovskega koledarja. Smatramo za potrebno slovensko trgovstvo in sploh slovensko javnost že sedaj opozoriti na trgovski koledar slovenskega trgovskega društva »Merkur«, zlasti zategadelj, da trgovskega koledarja, ki ga izda za leto 1907 društvo »Merkur« ne bodo zamenjali s trgovskim koledarjem, ki ga hoče izdati neki zasebnik. Slovenskemu trgovstvu naj služi to v informacijo, da uravnajo svoje postopanje glede oddajanja inseratov, kakor pozneje glede kupovanja koledarja. Trgovski koledar slovenskega trgovskega društva »Merkur« je eminentno narodno podjetje, čegar prebitek se odnieni skladu za »Trgovski dorn«. Temu občekoristnemu narodnemu podjetju bode vsak zaveden Slovenec še bolj pa vsak slovenski trgovec in trgovski nastavljenec dal prednost pred zasebnim podjetjem.
—	Reklama za Košata. »Mir« piše: Pod tem naslovom pišejo nemški listi, da sc bo na razstavi v Londonu pela tudi Košatova spevoigra »Ob Vrbskem jezeru«. To bo zopet nekaj za »nemško čast in slavo«. Ali ne bi bilo vendar že enkrat dobro, opomniti javnost na humbug, ki ga delajo Nemci z našo narodno lastjo. Košat je rojen Slovenec v vetrinjski občini pod Celovcem in jc bil ves čas gimnazijskih študij v Celovcu, do mature, vpisan kot Slovenec. Nemci to čutijo sami dobro, ker Košat dosledno imenuje svoje pesmi koroške, in nikdar ne nemške. Nemci ga tudi nc smatrajo prav za svojega, pač pa vtikajo njegovo slavo v svoj požrešni nemški žep. Košat kot rojen Slovenec pozna izborno slovenske narodne pesmi na Koroškem in jih je ali cele, ali pa vsaj njih motive porabil za svoje kompozicije. Ravno tako pozna tudi slovenske umetne pesmi, in pred kratkim mi je za-doncl iz neke Košatove pesmi na uho začetek naše »Luna sije«. Košat ni kradel, kakor bi kdo mislil, da mu hočem očitati, ne, on je le porabil slovensko narodno last, ker je sam član, sin tega naroda. Zato pa je tudi že čas.
da izve javnost te stvari. In če se bo v Londonu pela »Ob Vrbskem jezeru«, naj se izve, da so te krasne melodije vzrastle iz slovenskega naroda, da se ne bodo Nemci šopirili z našim pavovim perjem!
Vače. Blagoslovljenje novih oltarjev s slovesno službo božjo na Slemšku je bilo dne 6. maja. Kljub slabemu vremenu se jc bilo zbralo prav mnogo ljudi. Vso slovesnost je opravil preč. gospod dekan Janez Bizjan. Za njegov obilni trud ga iskreno zahvaljujemo.
—	Iz Zagorja ob Savi. Premovanje konj je bilo v Zagorju v ponedeljek, 7. t. m. Izmed 40 konj je bilo »potrjenih« 70. — Dopust zaradi bolezni je dobil gospod Konrad Mally, nadučitelj v topliški šoli. Zobozdravnik gospod O. Seydl, izboren strokovnjak iz Ljubljane, bo ordiniral v Zagorju v ponedeljek in torek 14. in 15. t. m. v Miillerjevi gostilni.
—	Za aktivnega mornariškega kaplana v Pulju je imenovan gospod Karol Maghet, doslej kaplan na Goriškem.
—	Starost norost. 751etna Katarina Me-nossi v Gorici se je vkljub svoji visoki starosti vnela za 401etnega Ivana M a r i n ij a, prodajalca slaščic. Sivolasa ženka pa je stara mati treh fantičev, od katerih najstarejši nima nad 10 let. Mesto, da bi skrbela za sirote brez očeta in matere, je porabila zapuščino vnukov za nabavo nekaj bale. Ker pa oblast ni zadovoljna in nc more razumeti te pozne ljubezni, ima sedaj starka opraviti s sodiščem. Morda jo bodo pri tem neprijetnem poslu minila vroča čuvstva.
—	Skala se je porušila na 27-letnega delavca Ivana Merveca v Sv. Hihelu na Goriškem. Nesrečnež je kmalu potem umrl.
—	V tržaškem občinskem svetu je svetovalec Teodor Mayer predlagal sestavo komisije, ki naj bi proučevala, kako naj bi se po-draženje živil omejilo. Ta komisija naj bi obstojala tudi iz oseb, ki ne sede v občinskem svetu.
—	Umrl je v Karlovcu lekarnar in bivši večletni mestni načelnik g. Josip V r b a n i č.
—	Nadvojvoda Fran Ferdinad se mudi sedaj na lovu v S r i e m u.
—	Iz Šmarne Gore. V soboto je neki hudobnež pokvaril Ljubljančanom dober okus. Naročili so 253 1. najboljšega vina ter ga poslali gostilničarki Ivani Severjevi na Šmarno Goro z naročilom, da bi ga točila samo Ljubljančanom pri njihovi veselici. Dobro! Neki Gorjanec je pa sod, ki je bil na vozu že blizu vrha, prevrnil iz voza doli, da je letel po hribu doli in se ob neki bukvi popolnoma razbil. Sedaj bodo morali Ljubljančani pač naročiti še en sod vina.
—	Pogrešajo v Spodnji Šiški št. 78 slaboumnega Antona Crneta, starega 38 let. Kdor ga kje najde, naj naznani županstvu v Spodnjo Šiško.
—	Radi suma detomora so aretirali 37 let staro deklo Nežo Vovk iz mokronoškega okraja, ki je povila že štiri otroke, a je samo en otrok še živ.
—	Japonsko poslaništvo na Dunaju je razglasilo, da je ker so se čete umaknile iz Mandžurije, vstop tujim državljanom in trgovskim ladjam v Antaung in Ta-tung-kou zopet dovoljen. Istotako lahko pričnejo s 1. junijem konzuli tujih držav v navedenih krajih zopet poslovati z uradovanjem, kakor tudi v Mukdenu in je od 1. junija naprej, odprta pot v deželo. Japonska država pa ne daje nobene garancije za osebno varnost tujih državljanov, ki potujejo po Mandžuriji.
—	Ponesrečeni Jugoslovani v San Frančišku. Ob nesreči ki je zadela San Francisko, sta tudi hudo oškodovana dva trgovca, ki sta imela tam svoje trgovine in bila rodom Hrvata. Ime prvega je Jakob Krštinič in drugega Peter Kocelj. Obema je potres popolnoma uničil njeni trgovini.
—	Iz Šmartna pri Litiji se poroča: Minolo nedeljo blagoslovil je g. dekan A. Zlogar ob asistenci domačih duhovnikov nova stranska altarja v podružnici na Librgi. Za oltarja je največ storil in daroval Jožef Ponebšek; pa tudi drugi so pripomogli, da se je postavilo lepo delo. - Altarja je napravil podobar g. A. Gotzl iz Ljubljane, čigar delo zasluži vsled solidne izvršitve in nizke ccne vso pohvalo in priznanje. — Šmartinski pevci so zapeli zadnjo soboto vojvodi in vojvodinji Mecklenbur-ški podoknico. Malo čudno je to, ker najpoprej napadajo vojvodo z lažnjivimi dopisi v »Narodu«, — malo tednov pozneje pa mu gredo izkazovat svojo vdanost in spoštovanje. — Občinske volitve bodo dne 16. in 17. maja. — Seje m sv. F i o r i j a n a v Litiji je bil dobro obiskan; samo za živino je bilo malo kupcev, ker primanjkuje večini posestnikov potrebne krme.
Ljubljanske nouice.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek,
dne 15. maja 1906 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: O prošnji Valentina Acceto za neko izbrisno izjavo; o imenovanju dveh prisednikov za odbor »Dramatičnega društva«; o prošnji Ivane Debevčeve, vdove po mestnem računskem revidentu. za določitev pokojnine, vzgojeval-nine in posmrtne četrti; v zadevi preklica sklepa občinskega sveta z dne 4. julija 1905 glede štirikota pri parceli št. 103/2 kat. obč. sv. Petra predmestje, Zeschkotovili dedičev; o prošnji posestnika Adolfa Pcrlesa za dovolitev razdelitve pare. št. 191/1 kat. obč. sv. Petra predmestje I. del, na stavišča, in o prošnji Josipa Hudovernigga za otvoritev nove ceste v podaljšanju Pristavskih ulic proti kolodvoru, o ponovnej prošnji Ivana Tometa za privolitev razdelitve pare. kat. obč. Trnovsko predmestje, na stavišča; o prošnji Jurij Auerjevih dedičev za dovoljenje razdelitve pare. kat. obč. sv. Petra predmestje, I. del, na stavbene prostore; o Franceta Oblaka prošnji za dovo-
ljenje razdelitve pare. kat. obč. Gradišče na stavbene prostore; o delovanju gasilnega in reševalnega društva o I. četrtletju 1906; o županovem dopisu glede nabave aparata »Atom« za snaženje magistratnih uradov in mestnih šol; o županovem dopisu glede nasvetov, katere stavlja začasni vodja policijskega urada po svojem uradnem potovanju na Dunaj in v Linec; o napravi vodnjaka v Kolezijskih ulicah; o razširjenju vodovoda. V tajni seji: Poročilo o oddaji dveh ustanov za invalide na Kranjskem; o prošnji neke hišne posest-nice, da bi ji mestna občina dovolila prednost za neko nameravano posojilo pred svojim 3% posojilom.
lj Dva koncerta. V hotelu »Union« bo-deta danes in jutri dva koncerta društvene godbe in sicer v veliki dvorani spojeni z verando. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Člani društvene godbe in otroci prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev.
lj Občni zbor okrajne bolniške blagajne bo jutri ob pol 9. uri dopoldne v vrtnem salonu restavracije »pri levu« na Marije Terezije cesti št. 16.
Ij Iz seje »Slov. kršč. soc. zveze«. Zveza se udeleži izleta, ki ga priredi »Strokovno društvo tekstilnega delavstva za Kranjsko« dne 20. t. m. na Šmarno goro.
Ij Naš magistrat in javni prostori. V Malih čolnarskih ulicah so stopnjice, katere vodijo k Malemu grabnu, v tako slabem stanju, da ne služijo več svojemu namenu. Stopnjice so namreč narejene zato, da morejo ondi prati perilo. Kaj pa je z električno svetilko? Dolgo beračimo že za eno žarnico. Kako je potrebna priča to, da je lani utonil neki voznik, kateri je pripeljal ponoči z vozom k Malemu grabnu vsled tega, ker je bila tema. Tudi kaka klop bi bila že davno potrebna v tako lepem drevoredu na Opekarski cesti. Ali ondotni prebivalci ne plačujejo ravno tako davka, kakor mestni? Sploh naš mestni magistrat za olepšavo javnih prostorov in za udobnost na njih vedno manj stori in ostaja vedno za drugimi mesti.
Ij Predstave bioskopa F. Lifka v Latter-manovem drevoredu vzbujajo vedno večje zanimanje med občinstvom. Novih predstav se udeležuje zopet mnogo občinstva.
lj Trije prisiljenci so všli pri izletu na Šmarno goro. Kaznjenci so Tirolci. Imeli so svoje najlepše obleke.
Ij Pozor pred »Zvonom«! Takoimenovano »pevsko« društvo »Ljubljanski Zvon« izjavlja v sinočnem »Narodu«, da stoji popolnoma na narodno-napredni podlagi. Petje tega društva je sicer tako, da bi poleg Hribarjeve lajne in dr. Ferjančičevega kravjega zvonca delalo čast vsaki deželnozborski obstrukciji, vendar pa društveniki kaj radi »tehtajo« v imenu umetnosti pri naših somišljenikih. Po župni-ščih se redno oglašajo ljudje, ki fehtajo za »Zvon«, in so že tudi marsikaj dobili. Opozarjamo torej vse naše somišljenike na to izjavo tega »pevskega« društva, da bodo vedeli, da ta počeni »Zvon« ni katoliško društvo, kakor pravijo fehtači, ampak član liberalne umetniške bande.
lj Prizor na pokopališču Sv. Križa. V četrtek so pokopali na novem pokopališču strojevodjo H a j e k a, ki si je vzel življenje, da je skočil pod brzovlak. Pokopali so ga kot samomorilca ua neblagoslovljenem prostoru brez duhovna. To je pa tako raztogotilo pri pogrebu navzočega brata, da je glasno vpil na pokopališču, da postane s tem dnem »konfe-sionslos« brezversk. Poslali so po protestantskega pastorja dr. Hegeinana, ki se je seveda rade volje odzval, samo eno uro prepozno, ker so bili že mrliča pokopali. Gotovo bo ta vse-netnški apostol kričal po nemškem liberalnem časopisju o nestrpnosti katoliške duhovščine, dasi nima on na katoliškem pokopališču nič opraviti in naj pazi, da se s svojim nasiljem ne ostnodi!
lj Zborovanje skupščin odposlancev »Zveze slovenskih pevskih društev« bo v ne-
delio, dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v pevski dvorani »Glasbene Matice«. Sklepati in glasovati smejo samo odposlanci.
lj V učiteljsko tiskarno se spremeni tukajšnja Kleinova tiskarna. Gospa Klein bo dobila za vse skupaj okolu 30.000 goldinarjev.
Ij Koliko stane pravda mestne .občine proti kazini? Nič manj kot 5500 K — ali 2750 gold. starega denarja, ki je skozi okno vržen, ker so se modri občinski možaki 15 let prepozno zbrihtali, da ta svet ni kazinski!
Ij Pred poslopjem »Glasbene Matice« so zasadili prostor z grmičevjem in ostali park podaljšali.
lj Društvena godba priredi jutri dopoldne v hotelu »L I o y d« zajtrkovalni koncert. Začetek ob 10. uri. Vstop prost.
lj Novo kamnoseško obrt pri novem pokopališču je pričel izvrševati g. Mihael F i n ž-g a r. Opozarjamo na inserat.
Ij Zemunsko tamburaško društvo »Grani-čar«, ki je na potu z milanske razstave, priredi danes in jutri zvečer koncert v »Narodni kavarni« z izbranim sporedom. Začetek ob poludevetih zvečer. Vstop prost. Ta tambu-raški zbor je bil odlikovan na pariški razstavi. Tamburaši nastopajo v narodni noši. Včerajšnji koncert je bil dobro obiskan in so vse točke občinstvu izredno ugajale. Jutri koncer-tuje ta tamburaški zbor tudi v Švicariji in sicer ob polu 10. dopoldne iu ob 3. popoldne. Vstop prost.
lj Zadruga gostilničirjev je imela v četrtek v veliki dvorani »Mestnega doma« svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo okolu 200 članov. Obrtno oblast je zastopal g. mag. svetnik Š e š e k. Po pozdravu načelnika Tostija je tajnik g. Šturm poročal o delovanju zadruge ter predložil računski zakluček. zadruge ter predložil računski zakluček. Ob koncu leta je štela zadruga 318 članov, obrtnih uslužbencev pa okolo 500. Dohodkov je bilo v
niinolem letu 1623 K 10 v, izdatkov pa 1553 K 64 v, tako da je blagajniškega prebitka 69 K 46 v. Zadružnega premoženja je 488 K 76 v. Dopolnilne volitve so imele sledeči rezultat: podnačelnikom je izvoljen g. Ivan Dachs, člani predstojništva pa gg. Jakob Bevc, Franc Krapež, Jože Plankar, in Alfred Seidl, namestniki gg. Anton Kamposch in Vinko Vojevič; odposlanci za pomočniški zbor gg. Ivan Dachs, Ivan Tosti in Franc Zabukovec; računski revizorji gg. Franc Babič, Fric Novak in Josip Polak. Voljeni so bili še nekateri odseki. j(er je zadruga nameravala v svrlio ustanovitve bolniške blagajne pobirati 8odstotkov doklade k obrtnemu davku je g. magistratni svetnik Šešek k temu odsvetoval, češ, da se pri umnem gospodarstvu brez te doklade ustanovitev blagajne doseže. Občni zbor je vsled lega opustil tak sklep. Končno je g. Dachs še predlagal resolucijo, po kateri zahtevajo gostilničarji pri prodaji smodk in cigaret od tobačne režije primeren popust, ker sicer prodajo tobačnih izdelkov na goste opuste.
lj Stavka pri Koslerju. V zadevi stavke pri Kozlerju je danes zvečer shod v Punti-gamski pivnici. Včeraj je okolu 250 socialnih demokratov demonstriralo pred Koslerjevo pivovarno. Kakor se čuje, se tvrdka ne uda in ima dogovore že z novimi delavci. Pred tovarno je nabit lepak, da so plače nekoliko drugačne, nego je bilo prvotno poročano v lavnosti in sicer dobe dninarji po 1 K 90 vin na dan, 2 litra pive, za vsako uro čez čas navadni delavni čas po 20 vin.
Ij Nesreča na železnici. Včeraj popoldne so se igrali otroci na železniški progi v bližini postaje Preserje. Pripeljal je mimo poštni vlak in zadel v dveletnega delavčevega sina Jakoba Grdino tako, da ga je vrgel na stran in se je deček tako poškodoval, da je na potu v deželno bolnico umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Po svetu je odšel dne 10. t. m. bivši dijak III. gimnazije Mihael A r k o, doma iz Za-potoka na Notranjskem. Dijak je črno oblečen, ima zelen klobuk, na desni strani lica ima pa bradavico. Sumi se, da je z Arkotom šel tudi volunter Adolf Prem k, ki je stanoval na Zaloški cesti št. 15, katerega tudi pogrešajo.
lj Pobegnil je iz zapora v Kamniku 181etni Alojzij Alič, ki je bil v preiskovalnem zaporu zaradi hudodelstva tatvine.
lj Tatvina. Brivskemu mojstru g. Hinku Dolencu sta bila ukradena iz brivnice dva stroja za lase striči, vredna 20 K.
Ij Najdena je zlata ženska ura, ki se dobi na magistratu.
lj Izgubila je neka dama zlat obesek s štirimi briljanti, vreden 30 K.
lj Vajenci stavkajo pri sodarju Repiču ter očejo manj dela. Pa pravijo, da Ljubljana ni moderna.
lj Predavanje pri drugem »rodbinskem večeru« bode dne 14. maja t. 1. ob polu 8. uri zvečer v telovadni dvorani druge mestne osemrazredne deške šole na Cojzovi cesti. Predmet: Mati prva vzgojiteljica. K obilni udeležbi sc vabijo stariši.
lj Nepošten posel. Turkovi hlapci so večkrat tožili, da jim vedno kaka reč zmanjka. Zasačili so tatu v osebi Oskarja Kravlanda. Ta je izmaknil svojemu gospodarju hlače, svojemu sohlapcu pa dva para čevljev. Kaznovan je bil zato na pol leta težke ječe.
lj Nepošten agent. Ludovik P e r k o iz Ljubljane, se peča z agenturami. Hodil je okoli kmetov in njim ponujal od tvrdke Hanaček v Pragi poljedelske stroje. Dal si je izplačati predujeme. a ni ničesar naročil. Na ta način je osleparil razne stranke za 160 K. Za kazen je dobil 13 mesecev težke ječe.
Razne stvar!.
Avstrijsko razstavo v Londonu so otvorili 5. t. m.
Vlomili so v Chicagi neznani tatovi v blagajno miliardarja Josipa Leiterja. Blagajno so razstrelili in odnesli 100.000 dolarjev. Odkritje r u m u n s k e g a sporne-i k a. V bivši prestolnici nekdanje kneževine Moldavije v Jaši na Rumunskem so odkrili Rumu ni spomenik svojemu prvemu in največjemu pesniku Vasiliju Aleksandru.
Razstava v Bukareštu bo odprta 14. maja. Takrat bo minolo 40 let, kar je zasedel rumunski prestol kralj Karol in 1800 let od takrat, ko so prišli Rumuni v današnjo svojo zemljo. Slavnost bo velika.
e 1 i k a n s k a kača je ušla iz v Korneu-burgu se mudeče menažerije. Dozdaj je še niso našli in zato so povsod nabiti lepaki, ki opozarjajo ljudstvo na nevarnost. Tisti, ki jo jame živo ali mrtvo, preime 500 kron nagrade.
S a m o u m o r A m e r i k a n c a S p e i -rja. O ne\vyorškem bogatašu Speierju poročajo, da sc je umoril sam. Vzrok samo-umora so bile slabe denarne razmere, v katere je bil zašel vsled ponesrečenih špekulacij.
Socialni demokratje v cilindrih. Na Angleškem so se posvetovali socialni demokratje nedavno o tem, kakšen društven znak bi nosili. Rdeče barve ne morejo rabiti, ker se je poslužujejo preobilno dvorjani. Cilinder je po Angleškem najmanj v rabi in zato so se odločili zanj.
Nočno delo v Nev Jorku. Velik uspeli bank ki so tudi celo noč odprte, je imel po Nev Jorku tak uspeh, da so pričele tako delati vse banke. Tudi mnogo drugih trgovin je odprtih ponoči in zato je ob 11 zvečer pogosto po ulicah živahnejši promet kakor ob 3 popoldne. Brivski saloni, lekarne in trafike sploh več nikoli zaprte. Zato pa je videti po Nev Jorku več in več bledih in slabotnih mož in žen, ki si morajo pritrgovati spanje, da zaslužijo toliko, kolikor potrebujejo brezpogojno za življenje.
Ni bilo potresa. Iz Berolina javljajo, da so vesti o potresu v Valparaisu neresnične. Potresa sploh bilo ni.	•
Ženitev španskega kralja. Kralj Alfonz in zastopnik vlade sta odpotovala v lrun, da pri-vedeta od tam princezinjo Eno v palačo Par-do, kamor pride 26. t. m. Potovanje bo podnevi, da bo imelo ljudstvo priliko, pozdraviti svojo novo kraljico. Pred Madridom bo izstopila princezinja iz vlaka in se peljala potem obkoljena od telesne straže v Pardo. Priči pri poroki bodeta don Carlos in kra-Ijica-mati. Po poroki ostaneta novoporočenca osem dni v Madridu, nato gresta za štirinajst dni v Lagragni in od tam v San Sebastijan. Nemški cesar je poslal v dar krasne lovske trofeje.
300.000 delavcev odpuščenih. Po sklepih podjetnikov nemške kovinske industrije je odpuščenih po Nemčiji 300.000 delavcev. Nekaj jih jc ostalo še pri delu, a te odpuste v ponedeljek. Od torka dalje bo ustavljeno delo po vseh industrijskih kovinskih podjetjih cele Nemčije.
Častniki gledališki ravnatelji. Iz Vrati-slave se poroča: Vpokojeni nadporočnik Jurij Nieter in poročnik E. Schmeidler sta kupila gledališče »Metropol« za 1,600.000 mark ter bodeta od jeseni dalje vodila to gledališče.
Perite redkvice! Na Bavarskem je v Ger-meringu nevarno obolel trgovec Karol Petn-sel, ker je povžil neoprano redkvico. Bila je samo obrisana z robcem.
Svet leta 2006. Baron Roussel piše v »Daily Express«, da bo svet leta 2006 tak: Vse sobe bode okrogle, da se bo lažje čistil prah. Naši nasledniki bodo rekli, da smo bili mi umazanci in zato nesrečniki. Vsa postrežba bo nepotrebna in slug ne bo več. Treba bo samo en gumb pritisniti, pa se bodo odprli zidovi in približala se bo miza, stoli, kopelj — sploh vse. kar bo človek želel. Hiše ne bodo imele stopnjic, ampak vzpenjače. Ščeti ne bo več; za to bodo pnevmatični aparati. Časopisi bodo poročali sproti najnovejše dogodke in obenem tudi žive slike.
— Plavajoči sanatoriji. V zadnjem času svetujejo zdravniki, naj se bolni podajo na morje in se tam vozijo okrog, dokler se jim zdravje zboljša. Zdravljenje na ta način so poskusili že Američani in pripovedujejo tudi o izvanrednih vspehih. Zato si gradi v zadnjem času tudi Nemčija take plavajoče sana-torije. V Ameriki so se zelo dobro izkazali ti sanatoriji zlasti pri otrocih, ki tam največkrat obole vsled prenagle spremembe temperature. Tak plavajoč sanatorij pričakuje cela tropa bolnih otrok in se potem z njim odpelje na široko morje, kjer sveži morski zrak okrepi telesa nežnih bolnikov.
Ker je bila žena na plesu . Iz Hainburga poročajo: Cetrleta poročeni 231etni mornar Hermanu se je vrnil iz daljšega pomorskega potovanja te dni domov, a ni našel žene v stanovanju, ampak na nekem plesu. Vsled tega je bil tako ljubosumen, da je ustrelil njo in sebe.
TURŠKO-ANGLEŠKI OBMEJNI SPOR. V PONEDELJEK POTEČE ROK ULTIMATUMA.
Začetkom tekočega leta so potovale egiptovske čete na mejo v Tabah in našle kraj že od turških vojakov zaseden. Anglija, ki je pokroviteljica Egipta, je proti temu protestirala brez uspeha. Neka angleška bojna ladja je bila odposlana v Farnu, kjer je ščitila egiptsko postojanko. Vsled obmejnih razmer sta šla tudi dva angleška častnika kot odposlanca k turški vladi, a ta se je izrazila, da smatra vsa razgovarjanja kot nepotrebna. Nato je prejela Turčija ultimatum, ki je zahteval odgovor v desetih dneh. Zdaj pripravlja Anglija vse potrebno, da pojde z brodovjem demonstrirat proti Turčiji. Ta demonstracija se bo vršila najbrž pri Dardanelah ali mogoče tudi pred Smirno. V Atene je prišlozadnje dni 13 angleških vojnih ladij pod poveljstvom admirala lorda Beresforda. Tudi križarici »Arrogant« in »Ametyst« sta dobili povelje zapustiti Gibraltar.
Ko poteče v ponedeljek, 13. t. m. ulti-matni rok, odplove angleško brodovje v Sueški predor, ako se do tedaj Turčija ne uda. Iz Carigrada je došlo 12000 turških vojakov k jemenskemu poveljniku, ki pa zahteva še do 30.000 mož.
JAPONSKI VOJAŠKI POVELJNIKI V EVROPI.
Tokio, 10. maja. Sklenjeno je, da obiščeta maršal Oyama in admiral Togo v spremstvu Nogija in Kurokija in male pomorske posadke vse evropske države in si ogledata povsod moderne naprave. (Ali liočeio Japonci zopet vohuniti ?)
Telefonska in brzojavna poročila.
OBČINSKI ODBOR V KAMNIKU.
Kamnik, 12. inaja. Odborniki S. L. S. v mestnem zastopu kamniškem so včeraj v pričetku seje ob 3. uri popoldne podali tako-le izjavo: »Ker gosp. župan ni izvršil sklepa zadnje odborove seje v zadevi meščanske kor-poracije, kar je dolžan po paragrafu 54. obč. reda, obžalujemo, da moramo zahtevati v prilog rednega odborovega delovanja, ki bi bilo radi nekaterih nujnih in za mesto velevažnih predmetov silno potrebno, da gosp. župan nemudoma oni sklep izvrši, ker preje nikakor ne moremo se udeležiti razprav dnevnega reda. Za samostojnost meščanske korporacije v zvezi z občinskim zastopom bi bilo zelo nevarno še nadalje kljubovati storjenemu sklepu. Ko gosp. župan zvrši oni sklep, smo radi na razpolago za redne obč. odborove seje. Ko se je pa gosp. župan branil sklep izvršiti, če-
prav je gosp. Močnik, bivši večletni župan povdarjal kompetenco obč. odbora glede volitev v meščansko korporacijo, katero pravico je mestni obč. zastop tudi faktično doslej vedno izvrševal in po nečuvenem nastopu odbornika Koschierja — ostavili so odborniki S. L. S. zborovalno sobo.
PRED VAŽNO ODLOČITVIJO NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 12. maja. Ban grof Pejačevič preko Drohobeckega ponuja resolucijonašem mir, nudeč jim mesta v raznih resortih in v župatiijskih upravah, samo da on ostane ban. Cuje se, da se bo narodna stranka razpustila, ako ji neke intrige proti opoziciji ne bodo imele uspeha. Na okrajne predstojnike je bilo odposlanih včeraj 74 šifriranlh brzojavk, a štiri na groia Khuena, ki ima še vedno ključ od tajnih znamenj.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Dunaj, 12. maja. Neki list poroča, da bo volilna reforma vrgla še eno mlnisterstvo. Hohenlohe je skoro na tem, da položi svojo misijo v roke cesarjeve. Vzrok je opozicija Mladočehov in odklonilno stališče Poljakov. VVekerle je bil danes v zadevi sklicanja ogrskega drž. zbora nad dve uri pri cesarju. Potem je konferiral s Hohenlohom. Gotovo še ni, ako bo vladar imel prestolni govor o priliki otvoritve ogrskega drž. zbora v dvorcu ali pa v državnem zboru, kamor bi prišli vsi poslanci, dočim v dvorec nočejo iti.
Dunaj, 12. maja. Danes je Hohenlohe sprejel I v č e v i č a, popoldne sprejme Pra-deja in Kathreina.
MEDNARODNA HIGIJENICNA RAZSTAVA.
Dunaj. 12. maja. Danes so tu slovesno otvorili mednarodno higijenično razstavo.
PET BOLGARSKIH CET UNIČENIH.
Belgrad, 12. maja. Pet bolgarskih čet je bilo popolnoma uničenih po strašni pet dni trajajoči borbi pri gjurskovačkem samostanu in vasi Divlje, ki je do tal požgana. Vojvode Bober, Nikolajev, Razvigorov, Konstantinov in Vasiljev so mrtvi. 1500 je žrtev, med njimi mnogo žena in otrok. Turške izgube so tudi ogromne. S tem so uničene vse bolgarske čete kosovskega vilajeta. V narodu nepopisen strah. Turški vojaki vrše nasilja.
NOVI RUSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE.
Peterburg, 12. maja. Uradno se danes razglaša imenovanje kodanjskega ruskega poslanika Isvolskega za ministra zunanjih zadev. Lambsdorff je vpokojen in poklican v državni svet.
ZA DELAVSTVO.
London, 12. maja. Poslanska zbornica je v drugem branju sprejela zakon, po katerem se stopnjevaje znižuje delavni čas v rudnikih do 8 ur.
PREDSEDNIK RUSKE DUME PRI CARJU.
Peterburg, 12. maja. Avdijenca predsednika dume pri carju je trajala eno uro in pol. Car se začetkoma ni dotaknil političnih vprašanj, naposled ie pa predsednik vendar omenil amnestijo. Car je obljubil storiti, kar bo mogoče. Z ozirom na to bo v dumi predlog o amnestiji umaknjen.
Nleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
11
12
ča. «p»-sovaaja
9. zveč.
Stanje barometra T mm
Temperatura po Celzija
VetroTt
7320
16'5 sr. jvzh.
7. *jutr. 732 9 10'7 brezvetr. megla 2. pop. 732 2 19 2 sl. jug obl. Srednja včerajšnja temp. 15 5°, nerm. 13 5°. Po noči se je močno bliskalo in od daleč grmelo
»et«
obl.
|bb
Is*
07
Izjava.
Odkar bivam v Trnovem kot posestnik in to je že veliko let, mi ni bil nikdar namen, da bi delal med sosedi prepir, vedno sem živel z njimi v najlepši slogi, kar lahko izpričajo vsi sosedi. Zadnji čas pa se je našel neki podlež, ki bi rad napravil prepir med mojim najbližnjim sosedom, z gospo Marijo Dobnikar, hišno posestnico „Pred konjušnico" s tem, da je pisal magistratu pismo z mojim podpisom, češ, da je njena hiša zidana s samim blatom, zato, da bi komisija ne dovolila omenjeni posestnici popravljati hiše. Izjavljam pod častno besedo, da jaz nikdar nisem pisal nobeno pismo o tej zadevi magistratu, ker nimam zato nobenega povoda. Živel sem s sosedo gospo Marijo Dobnikar vedno v najlepši slogi in bil tudi priča, ko so zidali njeno hišo, da je narejena iz dobrega materijala, kar lahko vsak čas potrdim pod prisego. Izjavljam, da se omenjeni podlež zastonj prizadeva, netiti prepir z mojimi sosedi in da bom proti vsakemu sodnijsko postopal, ki me bo v tej zadevi obrekoval.
V Ljubljani, dne 12. maja 1906.
Franc Rozman,
hišni posestnik v Ljubljani, 1113 (1-1)	Pred konjušnico št. 1.
Itiiliarira.
let, želi dobiti službo v
^m^mmm^^^^^mmm^m^^^^^mmmmm "iti službo v kakem župnišču na Kranjskem pa tudi drugod. Službo nastopi lahko takoj.
Ponudbe na upravništvo našega lista pod naslovom „kuharica".	1069 3—2
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kuril dunajske borze 11 maja 1906.
Zaloibenl papirji.	Denar	Blago
	99 70	99-90
4*/, srebrna renta.....	99 55	99-76
4*/, avstrijska kronska renta .	99 85	100-05
4'/, , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska . ...	117 90	118 10
	95 70	9690
4'/. , zlata ....	114 25	11445
4•/, posojilo dežele Kranjske .	9960	101"—
4';,*/• posojila mesta Spljet . .	100-60	101*60
4 V/. . , Zader . .	100—	
4*/,*/. bosn.-herc. žel. pos. 1902 .	100-65	101-50
4•/, češka del. banka k. 0. . .	99 86	10016
4'/. . . , i.o. . . 4V//« zast. pisma gal. d. hip. b. .	99-90	100-40
	100 50	101 50
4V/. pešt. kom. k. 0. s lo*/. pr.	106-66	106 65
4V»*/. zast. pisma Innerst. hr. .	100-20	101-20
4*/i*/« > > ogr. cen. dež. hr.	100 20	100 50
4Vi7. , , hip. banke.	100—	100 30
4V,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	loo-—	101—
4 '/,*/. obl. češke ind. banke . .	100*60	101-60
4*/. prior. Trst-Poreč lok. . .	99-90	
4*/, prior. dol. žel......	9960	100—
3*/. , Juž. žel. kup. '/i1/. •	315 76	317-76
4Vi7> avstr. pos. za žel. p. 0.	100-56	101 56
Br sike.		
Srečke od 1.1860l/,.....	198-50	200 60
. . . 1864 ......	286 -	287—
	157 50	169 50
„ zem. kreditne I. emisije .	29175	301-75
» » » II* , .	294 60	304 50
, ogr. hip. banke ....	266 —	271-50
„ srbske i frs. 100 — . .	100 —	109 —
	162 76	163 75
Basilika srečke . . .	23 96	25 95
Kreditne , ...	471--	481—
Inomoške , ...	78--	84—
Krakovske , ...	90-	94—
Ljubljanske „ ...	58-	66.-
Avstr. rud. križa , ...	49-30	61-30
Ogr. , , , ...	30-85	32 86
Rudolfove , ...	67-	62—
Salcburške , ...	68—	73—
Dunajske kom. a ...	620—	530-50
Delal..		
	130 76	131-75
	680 26	681 26
Avstr. ogrske bančne delnice .	1672- -	1682 —
Avstr. kreditne banke ....	689 -	690—
Ogrske , , .... Zivnostenske .....	819 —	820—
	242—	243 -
Premogokop v Mostu (Brili) .	650—	656 —
	678-75	579-75
Praške žel. indr. družbe . . .	2769—	2769—
	68175	582-75
Trbovljske premog, družbe . .	276—	279—
Avstr. orožne tovr. družbe . .	oOl'—	602*50
Češke sladkorne družbe . . .	160*—	153—
Talit«.		
	11*34	11-38
	1914	lyl7
20 marke.........	23-47	23-55
Severeigns........	23-9'.i	24-04
Marke...... . . .	117-275	117476
	9655	95-75
	263 —	263-50
	4-84	5-
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in za mnoge izraze tolažilnega sočutja povodom smrti nepozabne nam preljube matere, oziroma stare matere, tašče in sestre, gospe
Marije Kobilca
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo na poslednji njeni poti bodi vsem in vsakemu izrečena najsrčnejša zahvala.	1103
Zahvala.
Potrti najgloblje žalosti vsled nenadomestljive izgube preljubljenega soproga in očeta, gospoda
Edvarda Ižanec
mestnega stražnika
izrekamo vsem prijateljem in znancem za udeležilo pri pogrebu najtoplejšo zahvalo.
Osobito nam je dolžnost zahvaliti se blagorodnemu gospodu županu Ivanu Hribarju, gospodom mestnim uradnikom ter mestnim policijskim stražnikom, ki so tako mnogoštevilno spremili rajnega k zadnjemu počitku, ter vsem cenjenim darovateljem krasnih vencev.	lilo Ljubljana, 12. maja 1906.
Žalujoči ostoIL
za veliko in boljše delo, spretnega in zanesljivega sprejmem takoj. Ravnotako tudi IV* ■■
franc KoroSic, krojač v Radovljici
Gorenjsko. 1033 4—2
na
redni občni zbor
»Kmetijske zadruge na Bledo",
registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil
v nedeljo, dne 27. maja 1906, ob 4. uri popoldne
v prostorih stare šole v Gradu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računa za I. 1905.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Premembe pravil.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
lin l—l
načelstvo.
Prostovoljno se proda
ducnad-5trcpna
hiša
5 prodajalne
tik sv. jakoba cerkve v Ljubljani.
Več se izve v Florjanskih ulicah
št. 14, v prodajalni, ion 2—2
Sprejme se
1079 3-2
pf- prodajalka
v trgovino z mešanim blagom
v ljubljanski okoljci. Ponudbe sprejema in pojasnila daje A. Šarabon, Ljubljana.
Proda se
1086 3-2
pritlična hiša
na Ižanski cesti št. 20 v Ljubljani in 780 m1 zasajenega vrta po nizki ceni. Poizve se istotam.
Prodajam iz proste roke
posestvo
ležeče v Hradeckega vasi št. 19,
obstoječe iz hiše, 2 hlevov, velike šupe pripravne za vse, potem 4 orale sveta poleg hiše, nadalje tudi 6 travnikov na barju, vse poljedelsko orodje in živino. Prodam vse skupno in pripomnim, da se nahaja vse v dobrem stanu. Kupnina se izve pri lastniku
JAKOBU JESIH, Hradeckega vas št. 19, Ljubljana.	1102 1-1
Zahtevajte zastonj
In franko mo| veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, srebrnih In zlatih ar z znamko Schaflhau»eii, vrst solidnih zlatnln in srebrnln po izvirnih tn.arnliklh cenah. Nikel. remont, ara......K 3 —
istih, srebrnih In zlatih ar Boskopf, Hahn, Ornega, n, Glashitte kakor tudi vseh
■ tat. Roskopl patent ura .
, . črna |ekl. rem. nra ivic. Izvir. Roskopf pat. ura . . Ooldin rem. ura .Luna" kolesje srebr. , , »Oloria" , , , , dvojni plaSč . , oklep, verižica z rlnilco na pero in karab., 15 gr. težka
5-— 7 50 7-60 1 -50
2 50 9'50
. 15 gl
ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem ara < kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro Sletno pismeno Jamstvo l Klkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar naz^J I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Briix) žt. 843, Češko. 100—88
Vabilo
na
redni občni zbor
»Kmetijskega droštva v Žireh",
registrovane zadruge z omeleno zavezo, kateri se bode vršil
dne 27. maja 1906 ob 3. uri popold. v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za I. 1905.
4.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
1099 i-i	načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice y Žireh",
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 3. junija 1906, ob 3. uri popoldne.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Potrjenje računa za leto 1905.
4.	Slučajnosti.
uo4 i-i	Načelstvo.
v v
v v
3ectfie otzofoe yovzhn ine
fca „ dečfac paleto ža
plaoče m deklice cg&>
1108 6—1
x> wa-ivečw
F
o -naj wiij iA
eenaA
ez-t
pzipoDOČa
§tičat & Stuj ač
uSfjana, a^eše/jmoDe. -uiicz St. 9.
iSMBi
Otvoritev vrta.
Z dne 13. majem se otvori s koncertom
popolne „Mestne društvene godbe" ob prosti vstopnini
9W restavracijski vrt mg
pri „N0Uem suelu". mm začetek popoldne ob 3. uri.
na Marije Terezije cesti št. 14.
z.a dobro in pristno vino iz najboljših dolenjskih in štajerskih krajev kakor tudi za izborna gorka in mrzla jedila je dobro preskrbljeno. Kegljišče je slavnim društvom še za nekaj dnij na razpolago. Za najobilnejšo udeležbo se priporoča
io7 i-i	Valentin Mrak, restavrater.
MM
mm
mm

i
;
Ker so ljubljanski gospodje kamnoseški mojstri s svojim naznanilom nehote naredili reklamo za mene, si usojam naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem tik pokopališča (za vrtnarjem Tomšičem) 1. januarja t. I. o t v o r i 1
kamnoseško delavnico.
Izdelujem nagrobne spomenike po želji slavnega občinstva iz mnogovrstnega marmorja, granita, sijenita in drugih vrst. Priporočam se toraj slav. občinstvu v obilna naročila, bodisi novih spomenikov, prenovljenje starih, prestavljanje kompletnih rakev in drugih kamnoseških del. Upajoč, da s svojim cenenim delom ustreženi slavnemu občinstvu, priporočam se z odličnim spoštovanjem
noi 3-i	Mihael Finžgar.
:
f



m
| Grand hotel,UNION'Ljubljana
Ravnatelj A. Kamposch. Ljubljanska društvena godba cSK5lk
priredi	1106 1—l
v veliki dnorani spojeni z verando
dva društvena KONCERTA
t. j v soboto dne 12. in v nedeljo 13. maja.
"" Začetek ob 8. uri zvečer, ^mm
(--Slani in otroci prosli, — Nečlani plačajo 40 \ inarjev.
Zahvala in priporočilo.

Sl. občinstvu dovoljujem si naznaniti, da sem se preselil na Dolenjsko cesto št. 6 in otvoril tam
WT gostilno pri »Hrvatu".
Zahvaljujoč se za doslej tako obilno mi izkazano zaupanje, kot gostilničarju pri „Frgolinu", zagotavljam, da se bodem tudi zanaprej potrudil za pristno in dobro pijačo, izboren cviček ter okusno ceno kuhinjo. — SI. slovenskim društvom j priporočam lep vrt, prenovljeno kegljišče in prostor za balinanje. — Priporočam ]. se, da me sl. občinstvo še nadalje podpira.	Velespoštovaje	4
1080 2-1	A.	I
Preselitev trgovine.
Velecenjenim gospodom zdravnikom, upravam bolnišnic ter p. n. naročnikom uljudno naznanjamo, da smo premestili svojo trgovino
s Kirurgičnimi ter ortopedičnimi ^^ predmeti in obvezami
13 dosedanje prodajalne v Selenburgovih ulicah it. 1
v Prešernove ulice št. 5
Obenem smo dopolnili zalogo 3 naj raznovrstne jšimi in najboljšimi izdelki, da smo v prijetnem položaju vsak čas postreči gospodom zdravnikom, slavnim bolniškim upravam in p. n. odjemalcem z naj solidne jšim blagom.
Zahvaljujoči se za dosedaj nam izkazano zaupanje dovoljujemo si zagotavljati, da bomo storili vse, kar nam more ohraniti častno zaupanje ter dobrohotnost p. n. odjemalcev tudi v bodoče.	1100 3—1
Velespoštovanjem
tfratje J{lav/(ct
tovarna kirurg, instrument, in obve$
mm
IHNI
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —-40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K roj.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2-20.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1*40, vezano K 2-20.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K r4o, vezano K 2'2o. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K i'4o, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1*40, vezano K 2*20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i-4o, vezano K 2-20.
XI. Tugomer. — „Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1-40, vezano K 2'2o.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI.	(Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —-50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.XIV. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K IM3.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —60.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. 111. (Basni, prilike in povesti.) K — 60.
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K IM3.
XIX.	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —"tio.
XX.	Bogdanova mlada leta. K —"6o. XXI. Gangl. Pisanice. K —'60.
XXI1.-XIII. Leban. V domačem krogu. K 1-13. XXIV. Savinjski glasi. K —-6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K IM5. XXVI. Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K 1*15. XXVII.-XXVIII. Dobrota in hvaležnost. Povest K rio.~
XXIX. Leban, Milutin Oblokar. Povest. K IM3. Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva,
I. do III. del po K —'70. Kr(ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko miadlrio. Let*
nik 1894 do 1902, vezan po K 3-30. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70. i r o 1904 K 4'3o.
> Angelček, Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik
I.	do X. po 95 vifl.
Kr{ič, Angelček. Letnik M. do XII. po K r 15. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21'42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
. I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —-go. Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —'45, vezano K —'65.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —-65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —-45, vezano K —'65.
V. Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v. VI. Arumugam, sir. indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v.
VII.	Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz :7. stoletja; po
pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I.	zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo go v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII.	Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. I.udovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin,, trdo 90 vin.
XIV.	Hovodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 90 vin.
Igrokazi:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjači, Narodna igra v petih dejanjih s petiem. K —'85.
Jurčič-Govekar, Deseti brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski roman. K 270.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —'90.
Meško. Ob tihih večerih. K 370.
Pagliarui\i-Krilati, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K i"4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K 170.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkieu>ic{, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4'6o.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7'30.
Sienkievvic^, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkietvici, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkietvic^, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5*50, vezano K 7'6o.
SienkiewicPotop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90,
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi, K SMO, Vfizan6 v platno K 270.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev y robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K i'5o.
Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90.
Drugo pripovedno beriio:
Lasscrre, IflrŽka Mati Božja. K 1-4;.
Lasserre-MdftiiČ, Lurški čiideži, vez. R rio.
Merhar, Marjetlo^ nabrane nežni mladini K —75, kartonirano
K —95-
Orehek, Za resnico. SjH&tli slovenski bogoslovci. K 5^35", vezano K 5-35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre^ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K i"30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonlca koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K --82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1*30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K r-5o.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1*30, trdo vezano K i"5o.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkiewic^-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodelčič. K —'50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —'40.
Zakrajšek, Oglčnica ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70, Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. NVisemanu. K 1*30, vezano K i'5o.
Poezija:
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3,l3.
Isto	n „	1. » 3'33-
Isto	III. „ vezan K 4-l3-
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2'85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4'—, vezano K 5*20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K P15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil I,. Pintar. K l-lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l-6o, vezano K 2'3;. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —'90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S I7 podobami. K l-6o. Afajar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zem^jepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l"6o.
Maier. Učne slike Iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K i"jo. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Petne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 170. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do UI. stopnja, kartonirano a K no.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'6o. Bele, Trtna uš In trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —"90. Bleiweis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Blehveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K i"io, vezano K 1*30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino. K i-čo.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kral' Qbrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-23, vezano K 8 85.
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K i^o. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K - -65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K i'8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000.
•K i'4t)f trdo vezano K i-qo. Premru, Dialoghl, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2'20,
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. Šašelj. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada. I, del K 2' 20.
Schweitier, Naš društveni in shodni zakon. K 1M5. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65. Strupi. ŽIvinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3^90, vezano K 4'40. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K t-i5.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovA hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi, — Erazem
predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. — Podružnica iz Berolina. ——
Razstavljeno od 13. do 19. maja: 1097 2-1
Zanimivo potovanje po
Peterburgu
in carski gradovi.
Hi
v 3 nadstropja, v kateri je dobro vpeljana pekarija, se z gozdom in njivami vred proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje	1095 3-1
Martin Planinšek,
pekovski mojster na Javorniku št. 93.
Or ganisfa,
oženjenega, ki bi opravljal tudi cerkve-nikovo službo, sprejme
Župni urad v Smartinu pri Kranju. nob 1-1
963 12—3
Nlkaklh sivih las In brad« več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
Krar nucina
(zak. zajamčeno) 1298b20 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr. VI-t«ku a Comp., Praga, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, flnlon Korbar, Hlnko Wlbbe.
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
je zadnja novost v Izdelavanju ur. Tc francosko minlatur-stenskc ure so 70 cm dolge , omara , kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Olas je prijeten in iepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z navadnim bitjem K 9'—. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12-— Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v. Tc stenske ure niso le zajamčene naminuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remont. ura K 5* — , pristna srebrna remont, ura K 10 —. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2-27. 697 b 15-3
Perje za postelje ia puh
priporoča po najnižjih cenah 900 3	F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
W0T Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Kdor želi kupiti domačega sta-950 6 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Ceno Ceiko posteljna perje
S	2
o	i-i	^
g-	O	^
S	2;	SS
biltgi, |ak« mehkega, •kabl|cntK> K 18 — ; kron 34 -•stinobclega, mcbktga, ikab-IIenega K 30 -; kr.n M-—. P.-lilja ie Iranko pr oti povirtl« Tudi >« tamenja ali nazaj viamt proti povrnitvi poitnlh atroiko«
laaadiktSaohael, Labei 159
p. Plien na Ceikem.
1003
-J M M
X g- 01
g •=• E
r«?
O c
£ Bt
3 O
OJ 5
r S
S
N<
O <
f& CA
rv -o
A. Kraczmer
zaloga klavirjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno talogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rajnižjib cenah. Pre-igrar.i klavirji, solidno is a—s stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, s—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo in livrSnJe se pod-latanje b usnjem Htrokor-njaiko ln preakrbno in taraiunarajo najcenejie.
2178 62-27
pr izurjena kuharica
vešča vsakega gospodinjstva,
želi vstopiti v službo h kakemu gospodu duhovnu. Starost 40 let. Ponudbe na upravništvo pod štev. 1070.	1070 i
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kavarno".
-°- 1076
Od 13. do »SteuSI 19. mojo 1906:
1mr Hamburg
z največjimi potovalnimi parniki.
mTurn
V nedeljo, 13. maja
Zojutrkovalni koncert
Začetek ob 10 uri dop. Vstop prost.
Koncertuje mestna društvena godba.
Pod ceno se proda nov
harmonij
z izvrstnim glasom priporoča se osobito č. g. duhovnikom ali izobraževalnim društvom. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo.	1090 3-1
OKIopno kolo
soliden, najboljši stroj za dalše vožnje z zvoncem, acetilin svetilko, torbico in orodjem. Dveletno jamstvo za okvir in vse dele z ležišči	Cena K 95.
Veletrgovina
Dunaj Xlllj5, Hiittelbergstr. 27.
Bogato ilustrovan cenik zastonj in franko. 686 12-7
V. BAN
izdelovatelj vozov
Ljubljana, Dunajska cesta 31
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih - od navadne do najfinejše izdelave po najnižjih cenah.	674 17—14
Popravila se izvrše najtočnejše.
VOZ
Sprejmejo se tudi 3 UCGVlCi za sedlarsko obrt.
■■■■HHMHU
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku
gld. 1-, gld 1-50. Sfelfl. z« poskušnjo 60 hr.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, Nufidorferstrafie štev. 3-44.
Pozor!
Savnemu občinstvu, cenjenim gosp. odjemalcem, gostilničarjem in trgovcem priporočam svojo veliko zalogo na mednarodni razstavi v Parizu najvišje odlikovonih lastnih izdelkov, kakor:
šunk a la praških salam iz šunke fg^aŽ
80,
40,
salam brunšviških klobas kranjskih gr*-*
in sploh raznovrstnega suhega in svežega mesa. Za točno postrežbo jamčim. Pošiljanje proti povzetju.
Na mnogobrojne naročbe se priporoča z vele-spoštovanjem	1093 2—2
Franc Golob
mesar in prekajevalec v Spodnji Šiški št. 150 pri Ljubljani.
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-—,3 kom. K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 —, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	897 10-4
pa tovarna or
v Mostu (Briix) 8t. ** 1157, (Čefino.)
Bogato iluHtr. ceniki a nad 1000 slikami ae na aa-btevo pošljejo gratin ln franko.
SEidanje rafiev
iimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimimiiii
(grodnic)
IIIHIIIIIIIlItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
957 3
na novem centralnem pokopališč
Ovrfi najcenejše ftavitelj novega po^t palijča po oblastveno odobrenih določili
za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisari g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavite Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
OCiLfVSi
NEW
A » nista
■Y0RK in LONDO)
nista prizanašala niti evropski ci lini ter je velika tovarna srebrnir prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgo proti majhnemu plačilu delavnih moč Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pc šiljam torej vsakomur sledeče predmet le proti temu, da se mi povrne
|ld. 6'90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nt)
{•V s pristno angleško klinjo: 6 kom. amer. pat. srebrnih Vlile 1
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni! lile;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnll {lic;
1 kom. amar. pat. srebrna zajemat nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla talit za po« klado;
2	kom. efektnih namiznih sve£nlkoe 1 kom. cedilnik za £aJ; l kom. nzOfin. slpalnlce za sladici
42 komadov skupaj samo gld. f'90
Vseh teh 42 predmetov je popra stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6*90. Amt ričansko pat. srebro je znano, je skoi in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantira. > najboljši dokaz, da leta inserat ne t« melji na nlkakrinl slepariji, zavezu em se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1025 2
A. HIRSCHBERG-a
oksportni hiši američanskega pat. srebrnega blafi
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Če se znesek naprej vpošlje. _, Čistilni prašek za njo 10 kr.	"
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture je It zadovoljen.	Ljubljani
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolk u S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljfii
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu j aR koristna, prosim, da mi pošljete še jedno Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški idiavnik, S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zado-d»oljen. — Mihael Kovačevih,ravnat. pomo1n uradot de?, pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. oki 1904
gs?..... ■■OD^DCEMDM .....CgJ^
Modre
angleške ševiot in kamgarn-obleke za gospode so sedaj v modi, od 14 gld. naprej. 1057 6 Največja izbera oblek za gospode in dečke, kakor tudi konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
O. Bernatovič
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg
[ODI
cd:
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: žlfino omrežje na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, atolpne križe, itedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zaatorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 62—39	oporami brez vijakov.
Hr! ItllC^lfJI riDI ■■arD A ZDRUŽEN|HP"VOVARENŽALECin LAŠKI ULLI1I9IIII UnULDIl TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—■ Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ———mm
990 150 - 5
Ž
4
D ogaška Q lati na
Štajersko
Železniška postaja, pošta in brzojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kl-slika, brez prabu. Moderna uredba, živahno družabno življenje.
Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravllnloa v velikem modernem I sloga. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, I pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, aolnčne kopeli, zdrav, gimnastika,) — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodon, drevlh, na Jetrih, ledvlo&h, kron. zaprtja, hamorrholdah, kamna, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganja, | katarom v grla ln krhlja. Najmočuejšl zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih
ln Marijinih varlh.	734 d 3—4
ftK tfl
mmm
30-letnico obstoju Me
Brez Konkurence
Slede hakouostl in cene so izdelki »s*««****** domače tevljarne:. /.«2*1*******
l fznntner, Ljubljana liiiilllill
največja izbera za jospode, dame, /./.:. deklice in otroke.•••
Zahtevajte brezplačno veliki slovenski cenik, ki je ravnokar iziel.
968 3 3|yW)iWjl|l!Kl
Edino le: Šelenburjoue ulice it. 4 kksksskIkkI


Zsornji Rožnik
v krasni legi na hribčku blizu Ljubljane, izvrstno vpeljana gostilna in kavarna, z vso pritiklino
se takoj proda.
Radi lepe zračne lege blizu mesta in divnega razgleda je to posestvo posebno ugodno za gradbo letovišč.
Natančneji pogoji se izvedo pri Jerici Peršin ondi, ali pa pri lastnici Rozi Kavčič v Rudolfovem.	io87 3-2
Posredovalci se odklanjajo.
iz portland-cementa in peska
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
zdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Sprejme se v prav dobro in trajno lužbo boljše pridno	1075 3—3
dekle,
ki je vajeno kuhati ter zna tudi šivati Ponudbe na upravništvo »Slovenca".
f
I P HA birmanska darila " FRANC ČUDEN urar in trgovec
kv yr U l/ll ll(Hll^l\(i Uw|l 11%) ■ ■ V Ljubljani. Edini zastopnik švicarskih tovarn „Unlon".
Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah, jj
rec V
O) C
C ~ * §
« JC
"So
(T) <u
_: o <*- s:
o o.
i_
01 a) v
L-
3 -
E
11 .o m
ai
cn
-O
o •u
Št. 416 Zlati doublč-'uhani fl. r—. Zlati 14 kar.
»ti. 2-50.
Št. 264. Sreb. cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom fl. 12-—.
Št. 298.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl. 4-20.

St 287.
Srebrna cil.-rem., s 6 kamni fl 5'50.
Št. 271.
Srebrna cll.-rem., z 10. kamni fl. 8 50.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno. =====
Št. 416. Zlati doublč-uhani fl. —-00, |ve£ji fl. 1-20. 'Zlati 14 kar. fl 2-50, večji i SO.
.23
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19 v Ljubljani Dunajska cesta št. 19
38 24-10
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za ntžjeavstrljsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p »d jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — Y krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
S391 134
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnic« v CELOVCU.
Kupuje in prodaj.
vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, ko-
valut, no'
novcev
munalnib obligacij, srečk, delnic, v« ln devis.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K
Zamenjava In ekakomptoje	Daje predujme na vrednoatne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovči^je Zavaruje irtika proti kurznl upale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkulu|e vojaške ženltnlnske kavcije.
MT Bakompt In lokuM mani« 1.	JUT Borzna naroAUa, "Ma
Podruinioa v SPLJETU.
Denarne vloge .prejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna in kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štediinega mazila za hrastove pode, k3rboiineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v rac iu in na deželi kot priznano reelno in fino po nainižjih cenah.
76B 62—10
J
Mnogo
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
speoialist za slikana cerkvena okna
GRADEC. Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard Stuhl, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij : Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903. 575 12-4	Jan. Kobilica, župnik,
takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
i Stanje vlog 81. dec. 1905 I j čez 11 milijonov kron. I
Denarni promet 31. dec. 1905 čez 37 milj. K.
Preje: Gradišče št. 1, [ sedaj: Kongresni trg i št. 2, I. nadstr. |
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
,o
brez kakega odbitka, tako, da
|9 " a sprejme vložnik od vsacih vloženih XL |U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31. dec. 1905: K 11,776,625-78 Denarni promet do 31. avg. 1905: 5i,4I8.M0'28
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januarja 1906.
Dr. Ivan Susterilč,	Josip Slika, knezoškoli|ski knncelar,
predsednik.	podpredsednik.
2545 30-19	O d b o p n 1 k i I
Josip Jeglič,	Anton Belec,
hišni posestnik v Ljubljani.	poseBtnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobl,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
pos. in irgovec Breg pri B. veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Oreg. Sllbar,
hišni pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.	tovarn, in pos v Ljubljani. župnik na Rudniku.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—5
Calamo fine °srske eld- 1,80; iz gnJati
^«■■«■■■15 zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 115 za kilo. fj n S ni i la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1'20; UHJdK pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, velja ena 20 kr.
Ql!wnvka brinjevec gld. 1*20 liter 911W UVnaj pošilja s poštnim povzetjem 412 11—4 od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
bninjevo olje.
Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31 ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.
Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissqnbachu, tovarna cementnih % Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • FilijalKa v Ljubljani, Dunajska cesta 73
Telefon št. Z37
priporoča se
nasproti topničarski vojašnici
Telefon St. Z37.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih Itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—5	poštnine prosto.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, Jwai m.
1036 30—3	CStrangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Narzola.
Kr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, is
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. -JLtt	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	Sprejmejo se zastopniki.
DtPOSf f\,(MVl\ OEPOSt
OTTOMAN
Kako se predrznes prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri
2265 52 - IV 28
„OffOman"- papir za svalčice ali cevke.

Velika
eksporfna tvrdka.
Ljubljana
Dunajska ceste št. 12
Franc Keber
ur ar in trgovec z zlatnino in srebrnino
priporoča slava, občinstvu svojo veliko zalogo up, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	896 10—4
Št. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5-90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Posebno primerna birmanska darila. Zahtevajte veliki in naj-—novejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno, hm
$QT Najcenejša vožnja v Ameriko.
SsJt
ffa najvišje povelje Njeg
.......
c. in kr. apost. Veličanstva'
XXXVII. c.kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene. Ta denarna loterija	18137 dobitkov v gotovini
| 1012 10-2	v skupnem znesku 512.200 Kron.
Glavni dobitek znaša 200,000 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 21. junija 1906. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brz< javnih in železn. uradih, v menjalnicah I .	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
j|fyOd C.kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).V}J>
Tffe.	___
n jh
L
«
E <
E. Kristan
oblastveno Roneesijoni-rana potovalna pisarna
za
Mmeriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
(na dvorišču).-
118 52— lil
odpisana iitia v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, ka«ule, pluviale, dalmatike, ve-Inme, albe, koretelje, prte itd.
»pjoh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tadi vezenje, prenovljenje staro obleke ln vsa popravita. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Proeastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
ZagotavJjaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 2189 26—16
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4,
W3f Najcenejša vožnja v Ameriko. I^M

Po celem svetu
znani so naši čudovito po €fcc*ni
Mestna hranilnica ljubljanska
v Prešernovih ulicah štev. 3,
Oastni hiši,"(popre) na Mestnem trsu zraven rotouža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4 o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	95 '12—5
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
i P
Pl
i
I
I i
čevlji
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico ....	par gld. 2 90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	n n 3 25
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2-90
Damski čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni* in praktični	n „ 1-80
Otroški čevlji na tra-	
ko ve, črni in' barvani, 'mmmmm.--.-v « fc	
solidni in praktični	n »t 1 j
»■■■mHHA
Specialiteta: Goodyear svetovno blago.
Alfred Frsnkcl najpomembnejše
tvornice zsl ccvlic
komanditna družba.	v monarhiji. J
Podružnica v Ljubljani le vSpitalskih ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch. 803 3
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
sam® m
čistilnim ekstraktom. Jlojbcljlc čistile n«5ucta.
Največja zaloga mavca (gips), karbollneja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših čoplčev za zidarje In vsako obrt.
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, nre s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajamČ natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiralom. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1 -50. — Vsaki uri je priložcno3letno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti pov-J zetju
Josip Spiering
Dunaj I. Postjj. 2 27
697 30-6
*	T^	744 62-6
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč duhovščini (JuhOVIliŠke OlllekG v izdelovanje vsakovrstne M"">"""'"w
Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah.
°V™Z °lvgoUko ugotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dob&Tlteo nnlform avstrijskega društva ieleinlšklb uradnikov.
40 > 1114—1!»
MS&' m *
Leopold Tratnik
LJubljana, St. Fetra cesta 27
priporoča	$
visokočastiti du- ,f7 hovščini in cer- tj,'g. kvenim predstoj-ništvom svo)o najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika. zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim fas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svet in kiparskih del.
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše fg* oljnate barve "gj flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in gg* najfinejše lake "3^8 angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar v ena študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje
2364 33-28 in mizarje,
najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmanr
v Xijul>ljnnl
Prvakranjska tovarna oljnatih barv, flrne±e«,lakovinsteklarskega kleja.
Ljubljana L6 OH ti Ml! Ljubljana
Lattermanou drevored!	Lattermnnoi; drevoredi!
Sreda, dne 16-imaja
m Predstava popoldne ob pol 3. uri.
mm Druga predstava zvečer ob 8. uri.
'.v
Otvori se ob i/22. uri	Večerna predstava se
popoludne in ob 7. uri ^^^hC	raz''"tu'e ocl po~
Buffalo BilFs GJild COest
A. Congress of Rough Riders of the World
najdrznejši jahači na celem svetu
osebno vodi in proizvaja
00 Col. W. F. Cody, „Buffalo Bili" 00 Nikoka trgovska prevara, res zadnji tournee!
Ne pridejo nikdar več! Popolno neodložljivo! Oglejte si razstavo!
Ij ®2T Trije posebni vlaki.
/ 800 mož,1500 konj.
j/ Ameriški Zuavi, civilno vojaštvo Zdru-'	m ženih držav. Arabci, Beduini, Riffiens,
Riff-roparji. 'Ruski kozaki. Roosevel —^ jpv *ov' Rough Riders, Ameriški cowboys.
M	„Bufallo Bili'"
ejkv mojster strelcev na konju s svojimi čudo-* yj(\ 'j \ m vitimi strelnimi vajami na dirjajočem konju.
i^Jffl	Amerika ob času prvih pijonirjev.
\(if/rxtX \ Tli/llr\ Brzopošto v Deadwoodu napadejo v
\'Ml vihri roparjL =Tr=
M i 1	Dresura divjih konj.
Pony-pošta. — Jahalno-umetniška ka-drila — Vpepeljenje naselniške koče.
Četa japonskih nSamurai" z njih antiko in moderno vojaško vajo. =====
100 hrabrih rudečekožcev.
Najginljiveji prizor divjih bojevnikov. Bitka Litthe Big-Horn ali zadnje zavetišče kusterjevo
Predstave se vrše v polnem obsegu, najpolnejše, brez vsakega okrajšanja v velikanski areni. Razsvetljeno po specialnem elektriškem načinu. Predstave se vrše ob vsakem vremenu.	1029 2-2
^ u Trstu od 13.-15. v Zagrebu 17.-18. moja.
Cene prostorom ,Buffalo Billc: Prvi sedež K 2—, numerirani
sedež K 4 —, reservir. sedež K 5 —, sedež v loži K 8 —, loža (6 prostorov) K 48-—. Otroci pod 10 let stari plačajo polovično ceno.
Vstopnice se prodajajo sedeži a 5 in 8 K od 9. ure dop. na dan predstave pri
OtOIHlFiSCher, knjigarno In antikvariat Jonhnlle" (Kongresni trg).
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-3
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Naprodaj je po ugodni ceni zaradi selitve
hiša in kovačnica
z nekaj zemljiščem. Vse je prav v dobrem sta • na, dve uri oddaljeno od Ljubljane ob državni cesti; pripravno je tudi za kako drugo obrt. Proda se tudi prav dobra krava.
Več pove lastnik Anton Žavbi, kovač, Dragomer 24 Pošta Vič p. Ljubjani. 992 8—6
Najcenejšo in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki „Severonemškega Lloyda"	11
□ Bremenu
HeB-9orL
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse. mm 9M Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. '
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 62-39
Edvard Ta V l!ur-ju, O Kolodvorskih ulicah it. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califoraia, Ari-ona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Brtmtna enkrat mesečno
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Slariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—?
LJubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Mjj*** * malim vrfom
| llwC| m je na prodaj m
y Novem mestu, Križatijska ulica 138.
Več se izve pri lastnici Josipini Medved (Souvan), Ločna pri Novem mestu. 1050 3—2
Pozor!
Kadi opustitve gostiinište obrti se odda ta-koj ali za mesec avgust v najem
dvoje stanovanj
eno z eno sobo, drugo z dvema sobama, in potrebnimi pritiklinami; dalje
gospodarska poslopja,
kakor: hlev za 4 konje, 3 velika skladišča in velika šupa nasproti južnemu kolodvoru, pripravna za lesnega trgovca.
Proda se tudi celo posestvo iz proste roke, prekupci so izkl,učeni.	1078 3—2
Več se poizvč : Metelkove ulice it. 4.
Zaščitna znamka: „S2dro
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain - Expeller
)e splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo j cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj so jemlje le originalne steklenice v Skat-\jah z našo zaščitno znamko „Siuro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
pri »zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 novu.
IV Dnevno razpošiljanj«.
ni

t Costilnei
S Kegljiščem in urtcrr) 5« cdde zo 1. augusta 1906 ne Petra cc^ti šteu. 5-
Natančna pojasnila se dobe v isti hiši.
Gospodične
katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju
1828 52—^9	sprejema
Pranja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kro) po životni meri.
POZOR AMERIKAMI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
^ 762 39—6
MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani O Tik znane Tišlerjeve gostilne. O
Tovarna za ^on^cruc
Oliventan.-benediktinske opatije St. Jožef na Tancenbergu
pošta Gospa Sveta, Koroško (železn. in brzojavna postaja)
priporoča vsem planinskim hotelom, planinskim kočam,
poletnim oskrbništvom, na deželi bivajočim zasebnikom, c. in kr. častnikom, lovcem, hribolazcem lastnega izdelka	684 6—B
mesne konserve „j?Ioil<lo"
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je got«vo in se ne da vtajiti. Veliki modern« epravljeni snažni parniki te družbi odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in v®zne liste daje »blastveno potrieni za-stnpnk Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliz« cerkve Srca Jezusovega. Kd«r želi več poiasn la, mi tu p s meno povpraša ali pa pride osebn« v pisarno. Po kolodvorih in cestah nlkdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 31
953 7-8
F. M. NETSCHEK
c. kr. dvorni zavod za uniformiranje
Resljeva cesta 3 LJubljana Sv. Petra cesta 37
pri „Veliki tovarni"
Prun In največja zaloga narejenih oblek na Kranjskem za gospode, dame, dečke In deklice.
Radi prenapolnjene zaloge otročjih kostumov in havelokov, polovico cenejši.
Obleke po meri izgotavljam fino, točno in trpežno.
Fina postrežba in najnižje cene.
y gjzgig gnzgng
llpSžISjlj tjiai^Ejji
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini iz Celja in okolice, kakor tudi drugim v Celje dohajajočim osebam javljam uljudno, da sem s 1. aprilom t. 1 prevzel
ki jo bom vodil z vso skrbnostjo in postrežnosto, ki mi jo daje že 251etna izkušnja.
Na razpolago bodo vedno okusna gorka in mrzla jedila, dalje izvrstna pristna vina ter bom točil posebno sedaj priljubljeno termalsko pivo iz delniških pivovaren Žalec in Laški trg.	955 3 3
Za obisk in naklonjenost se sl. občinstvu uljudno priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Remic,
restavrater v ,,Narodnem domu" v Celju.
Preč. cerkvenim predstojništvom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike, krasne
mozaienc pl©$ec
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 m'. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. — Krasni so pokopališki križi iz imitiranega marmorja.	463 12—tO
Slav. cestnini odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notranje svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče, (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem marmorja, 6 centimeterske cevi (t m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.
Andrej Zajec,
cementarna na Pe&ati, po&ta Dol p. Ljubljani.
Ceniki in vzorci v naravi na zahtevol
Važno!
Za
Važno!
1 1
'J1
,1 1
in mmm.
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikaliie, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih lč5fc	vod iz soli za kopel. 52—25
Oblast?, konccs. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Parna žaga Deg^cngl^i
•mm* Ljubljeno
kupuje vedno proti gotovini vsake vrste hlodov in frize za
parkete, potem proda butarice, žamanje in žaganje« 969 3
l cesta 27 J. Ložar
2461 52 -22 l
Sv. Petra cesta 27
<
<
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno — delo I Nizke oene!-
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove uliee 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—v sodčkih in steklenicah.	—-
Najstarejša »večarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leK
rr.š
tipcue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno~ voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji ae dobiva v steklenicah, škatljata In Skalib v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi V9ak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In pošteno postreči.
1657 62-39 LlJLJBL»JfljMPl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
S Pri nakupovanju
% —suknenega== w in manufakturnega izzzzz: blaga ==
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-6
Velika zaloga „.
suknenih ostankov.
S SL
SGT* Spretnega
taorektorla
sprejme takoj neka večja tiskarna na Slovenskem. —
Plača po dogovoru. Ponudbe z dokazili o vsposobljenosti in pa o dosedanjem službovanju do 20. maja na upravništvo tega lista pod šifro ,Korektor 1906'.
= Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25 % pod tarifom. -
Zdravilišče Krapina -Toplice
na Hrvaškem.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Celo leto odprto. — Obiskalo je v letu 1905 5628 oseb. Od postaje Zabok-Krapina-Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakratna zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k popold. vlakom. 30 do 35° R (375—43!0 C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška švtd. zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dopre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča itd, Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekt in pojasnila daje
958 3—2
kopališko ravnateljstvo.

Vožnja i raja r __	__
dni 6 dni	Pri|\a2a pok>v^n
2najnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velikanskimi parniKJ
Pojasnila dajezastopnilfc ££ VgURICj
Ijubljana j^i0dv0r%-u!ic6štv.28
Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK,torek'"četrteKj/tednu.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^r športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
0 Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-5
>M<
Želodčne kapljice
(prej ,,Markove kapljice")
500 let je stara lekarna, kjer se izdeljujejo po preizkušenem zdravniškem dilu želodčne kap-I lice (prej Markove kapljice). Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nerVOZ-
nosf, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave
m vsled tega slabe fVO-rlfve krvi. — Te kapljice učinkujejo posebno ob prehlajenju želodca, oslabljenju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim zaprtjem ter pomanjkanju teka.
Zakonito zajamčeno.
Izvleček iz prostovoljnih zahvalnlc, ki mi dohajajo vsak dan.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 tucata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju, Wiedner Hauptstrasse.
Želodčne kapljice se pošiljajo: 1 ducat (12 steklenic) po 4'— K. 3 ducate (36 steklenic) po II'— K. 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali povzame. — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB
Trg sv. Marka št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20—14
Najcenejša pot za zdaj!!
„red=star - line"
000000000000000000000000000000000 ©0000000000000000
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Philadelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud-
OOOfifiOGfiOOfiOfiffiffiOO nost> snaga in zdrava brana je na njih
nas , zadnje Red star
862 52-25	Q 1
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
O
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
PCTCR 96MN
c. kr. dverni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Btichsenflinten), 3Iaimliclierjeve schon-auske risanice, kakor tudi TVeriugove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in fpanko. 8 7 5—4
kolesa
znamka poznavalcev
Styria-
Durko pp-5SS =
WAfFEN-kolesa.
1005 3—2
Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvu za Kranjsko :
IVAN JAX in SIN, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
Najboljše urejena delavnica za popravila v hiši.
1 Marija Sattner,
" Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi
pCLVQ~
mentov.
239 26-34
*
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajilne burze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.
0 o o
*4h