Vestnik. Teorija In praksa. Sobotni -Slovenec" piše: ,,Slovenec" je poravnal celo vrsto pravd, ki ae vlečejo še izza zadnje državnozborske volilne borbe, mirnim potom. Storili smo to iz več nagibov, izmed katerih je eden zlasti odločilen ta, da hočemo osebne borbe in napade, ki so zdaj običajni — ne po naši krivdi! — v alovenskem časopisju, kolikor moči ompjiti. Naša javnost, zlasti kranjska dežela, želi, da bi po liberalni gonji započeti osebni boji se omejili in da bi se našlo več umevanja za redno in stvarno delo. Po končanih deželnozborskih volitvah naj bi naatopila doba mirnejšega dela, in zato radi pred sklicanjem deželnega zbora spravimo s poti stvari, ki bi netile na novo politično straat. Prav bi bilo, da bi temu našemu zgledu aledili tudi razni drugi listi, kajti sam ,,Slovenec" tudi ne more mirovati, in če bodo drugi udrihali, bo udaril BSlovenec" nazaj. Samo po neki skupni konvenciji, ki jo more narekovati časnikarska doatojnoat in pravi smisel za splošni blagor, je mogoče, da se omeji borba proti osebam, ki politično delujejo, tako, da ne postane žaljiva. In to mi zahtevamo v prvi vrsti od liberalnega čaaopisja, ki mora opustiti grdi in nedoatojni način pisanja, tako, da bo slovensko časopisje stalo na oni višini, kakor je dostojna kulturnih narodov!" — Tako ae dela lepega — lisjak! Mi smo se vedno držali te teorije. in smo jo tudi izvajali v praksi: osebnosti so nam bile tuje. Drugače pa je ravnal BSlovenec", kar je vsakerau znano. Tako je tudi v i a t i sobotni številki njegova praksa drugačna od njegove teorije. Tako n. pr. imenuje v eniisti notici p e t k r a t tovariša Gangla, vrhutega ga obira še neumni BBoltatu Pepe iz Kudeluga." Da, da, teorija in prakaa — to je kaj drugega! Kaj pa šele ,,Domoljub", -Naša moč", _Slovenski Gospoda"?! Brrr . . . Na beaede nič ne damo. Naj govore dejaDJa ? Ljnbljansko nčiteljsko društvo je darovalo mesto venea na grob preblage koleginje Olge Eobau-Gasperinove 20 E za učiteljaki konvikt. Sožalje je izrazil predsednik BLjubljanskega učiteljakega društva" v imenu društva gospodu aoprogu prerano umrle koleginje Olge Eobau. Ljnbljansko učiteljstvo opozarjamo na občni zbor BLjubljanakega učiteljskega društva", ki bo v četrtek, ob poltreh popoldne na I. meatni šoli. Važna bo volitev aocialnega odaeka in še o nekem drugem važnem vprašanju se bo razmotrivalo in sklepalo. Deset tožb je bilo vloženih proti duhovniškemu listu .Slovencu" zaradi žaljenja čaati in raznih podtikanj. Liat sedaj Blojalno obžaluje" vsa ta katoliška in o globoki veri pričajo6a aredstva duhovniške politike in plača zastopniške atroške, s čemer se tožitelji zadovoljujejo. Boditeljskl reder je priredil učiteljski zbor c. kr. rudniške dekliške šole v Idriji dne 15. t. m. v šolski telovadnici. Udeležba je bila jako dobra. Videlo ae je, da se starši šolske mladine zanimajo za take večere. Med udeleležeuci smo opazili tudi predsednika društva v varstvo otrok, g. okr. sodnika H. Šturma. — Navzoče je pozdravila voditeljica dekliške šole, gdč. M. Kavčičeva, ki je prosila navzoče, naj pazno poslušajo razmotrivanje vprašanja .Kako deluj dom vzajemno s šolo proti posirovelosti otrok, zlasti deklic." Nato je dala besedo gospe M. Pleakovičevi, ki nam je v poučnem in zanimivera, jako skrbno sestavljenem referatu rešila gori omenjeno pereče vprašanje. Ako pomislimo, koliko pritožb ae vedno čuje o naši mladini, kako je sirova in brezobzirna, vidimo, kako dobro je, da je predavateljica izbrala ravno to temo. Poairovelost se vidi in opaža pri naši mladini v vseh mogočih oblikah. Predavateljica nam je pa pokazala, s čim in na kak način bi ae dalo to odpraviti. Gdč. voditeljiea je zaključila ta eno uro trajajoči roditeljaki sestanek ter prosila navzoče, naj se pridno in polnoštevilno udeležujejo takih in enakih koristnib predavanj. Pri predavanju smo pa opazili, da se je oziralo aamo na vzgojo deklic. Mar li dečki niso ravno tako potrebni naučiti se vljudnosti? Mislimo, da! In tisti starši, ki imajo deklice, imajo bržkone tudi dečke. Zato bi bilo dobro, da ae ozirajo take prireditve na vzgojo šolske mladine obojega apola. — Gospo Pleakovičevo prosimo, naj priobči svoj referat v .Domačem ognjišču". F. M. PrTl rodlteljskl sestanek v Št. Jerneju dne 8. t. m. se je obneael jako imenitno. Vabilom šol. vodje 8e je odzvalo toliko ljudi, da je bila velika šol. soba preteana. — Po običajnem načinu je pozdravil nadučitelj E. Trost navzoče starše ter jim v poljudni besedi razložil namen rod. seatankov. G. okr. šolski nadzornik Lj. Stiasny je obravnaval temo o strabovanju otrok. Nič manj zaniraivi sta bili ostali točki s skioptiškimi slikarai. Priznati se raora, da je nadučitelj E. Trost s pravim razumom in ravnajoč se po danih razmerah sestavil kaj zanimivo besedilo k skioptiškim alikam .Turki pred Dunajem". Istotako je g. nadzornik govoril z živo besedo o potovanju v Carigrad. Ker je g. nadzornik potoval v reanici po pokazanih mestih, je tedaj naravno, da je mogel natančno opisati vsako sliko. — Ljudstvo je bilo 8 I. rod. sestankom tako zadovoljno, da je menda v Št. Jerneju ni bilo prireditve, ki ki bi bila tako ugajala narodu kakor ta seatanek. Ljudje nestrpno pričakujejo obljubljenega II. sestanka. Dosežen je bil dober namen. — Da pa ima vsaka dobra stvar večkrat različnih naaprotnikov, je znano. Taki posamni kritiki — ali iz zlobnosti ali nevednosti ne bomo dalje razmotrivali — pa roditeljskira sestankom popolnoma nič ne bodo škodovali, ker njih namen je preveč prozoren, da bi mogli škodovati tako blagim nameram. — Na delo tedaj ! Delajte svojo pot dalje ne glede na desno ali levo, za blagor preprostega naroda! Ker je bil naznanjen za isti dan ,,Učit. krožek" za šentjefnejsko ravnino, je prihitelo 17 učiteljev in učiteljic v naš kraj — kakor iz Krškega, Crkelj, Kostanjevice, Zaraeškega, Škocijana, Šmarjete in Orehovice pri Št. Jerneju. Tedaj skupno število z domačim učiteljstvora je bilo 24 učiteljev in učiteljic. .Krožek" je otvoril s primernim nagovorom nadučitelj Karel Trost. Potem je govoril g. okr. šol. nadzornik Lj. Stiasny in kon.no tudi vrla gdč. koleginja Amal. Kobauova iz Eostanjevice. Iz KostaDJeviee so tudi prišli vrle narodne dame in gospodje, da a tem pokažejo javno avetu, kako simpatizujejo z naprednim učiteljatvom. Čcbelarska sboda t Vipavi. 25. t. m. se vrši čebelaraki shpd v Velikih Zabljah ob pol enajsti uri dopoludne v ondotni šoli. Ob 3. uri popoludne ae pa vrši enak shod v Vipavi tudi v šolskem poslopju. Na obeh shodih bo predaval zaatopnik oarednjega čebelarskega društva, g. nadučitelj Ant. Likozar iz Ljubljane. Goapodje tovariši ae vabijo, da se shoda v obilem številu udeleže. Osebne Tcsti na Kranjskem. Suplentinja t Eadečah Ljudomila Abramova, je imenovana za provizoričn o užiteljico v Št. Vidu pri Zatični, suplentka Ana E 1 s n e r j e v a pa za provizorično učiteljico v Vačah. Nadučiteljica Marija 0 1 a r i c i j e v a na dekliški šoli v Novem mestu je dobila zaradi bolezni dopust io pride na njeno meato izprašana učit. kandidatinja in volonterka Alojzija Skaletova, interimistično vodstvo šole pa prevzame učiteljica Gizela E k 1 o v a. Suplentinja v Spodnjera Logatcu Ivana S i m 6 i 5 e v a je imenovana za provizori&no užiteljico v Starem trgu. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Marija Palmetova v Spodnjem Logatcu in pride na njeno meato kot suplentinja Leopoldina K o g;e j e.v a iz Zužeraberka. Abaolvirana učit. kandidatinja Marija N i g r in o v a je imenovana za provizorično učiteljico v Oepljah. Imenovani so: učiteljica Katarina S m e r d u za Senožeče, Štefanija P e č a r j e v a za Juršiče, Josipina Majdetova. za Šent Lorenc, Marija Marovtova za Hinje, Erika Eastrevčeva za Staro Loko pri Eočevju, u.itelji Fran Zagorec za Hrvaški Brod, Josip S e d 1 a k za nadučitelja v Jesenicah, Božidar D e r e a n i za Ribnico, Matija Ž i t k o za Sodražico, Marij Jelenee za Godovič in p. Eegalat C e b u 1 katehetom v Ljubljani. Trubarjer večer. Z Dunaja nam poročajo: Društvo svobodomiaelnih alovenakih akademikov BSava" na Dunaju je priredilo due 6. t. m. Trubarjev večer. Brez slovesnib. vabil in vzporedov se je razvil ta večer v sijajno manifestacijo svobodnega naziranja, ili araelo trdimo, da nobena v spomin Trubarja letos prirejena alavnost po vsebini in številu tukaj podanih misli in ponujanem užitku ne doaeže tega večera. Predsednik akad. društva ^Sava", gosp. pravnik Suhač, je dal po pozdravu in kratkem uvodnem govoru besedo g. cand. juris Emilu Jenkotu, ki je v izbranih besedah slikal dobo delovanja Primoža Trubarja ter podal jasoo sliko tedanjega kulturnega atanja Slovencev in pomen Trubarjevega nastopa za naš nadaljni kulturni razvoj. Za posebnost tega večera sta poskrbela bibliotekarja c. in kr. dvorne knjižnice, gg. dr. Ivan Prijatelj in dr. Eidrič, ki sta se potrudila za ta večer iz omenjene knjižnice pridobiti deset Trubarjevih knjig, katerih pomen, vsebiuo in zgodovino sta omenjena goapoda prijaz_o raztolmačila. Med temi knjigami je tudi edini svetu znan eksemplar in prva slovenska leta 1550. tiskana knjiga .Abecedarium" neprecenljive vrednoati. G. dr. Prijatelj je nato podrobno naslikal vse življenje in delovanje Primoža Trubarja. Poudarjal je poaebno jezikovne potežkoče, s katerimi se je imel boriti Trubar pri svojem literarnem delovanju in na podlagi večih odstavkov iz Trubarjevih del je izprožil misel, da je Trubar skoraj gotovo botel ustanoviti slovensko narodno cerkev. G. pisatelj Ivan Oankar je v temperamentnih beaedah govoril o Trubarju in naših razmerab v domovini. Žalostni apomini za alavnostni večer, pravi, je dejstvo, da je ravno Trubarjevo leto za nas najklavrnejše, kakor ob priliki Prešernove slavnosti, tako se tudi danes oglašajo t domovini rodoljubi, ki brez odmora iščejo, kaj bi slavili, da se zberejo v odseke in volijo predsednike, a nimajo časa, da bi se izkušali poučiti o Trubarju samem ali celo razširjati njegovo mišljenje. Večina splošno o njem ne zna nič, pa tudi oni, ki ao že kaj slišali o reformaciji, bi ae mirno uvrstili v Hrenovo procesijo ter plesali okolo goreče grmade knjig. G. Oankar poudarja splošno slovensko brezpogumnost, ker si sicer ne more tolmačiti ogromnega števila onih, ki ao nekdaj raogočno klicali -proč s popi", a sedaj ao se rprilagodili razmerara". Govornik pravi, le mladina še ima pravico nadaljevati rodoljubno ddo Trubarjevo in stopiti mora brez atarih naših rodoljubov v prihodnjost. Nato je g. Cankar ob veliki navdušenoati vseh navzočih z mladeniškim ognjem prednašal Otona Zupančiča -Pesem mladioe" in eno pesem iz cikla BV spomin Aleksandru Murnu". Med pavzo je zapel z že znano virtuoznostjo g. operni pevec Levar Schumannova grenadirja. Potem je čital g. I. Gankar svojo črtico ,,Mrovec in njegova slava". Ta satira prekaša s avojim kipečim aarkarzmom vso dolino šentflorjansko. Pisatelj črta v nji, kakor je aam omenil, milje, kjer rastejo naši rodoljubi. Ta krasni večer je bil dostojanstven izraz mišljenja avobodomiselnega dijaštva, ki ne misli za svoje ideje samo manifestirati, nego tudi te misli razširjati raed narodorn, ki je danea ravno tako kot v časih Trubarja popolnoma v oblasti rimskega žezla. Poleg že imenovanib je bilo na večeru tudi več akademikov iz -Slovenije", gospa dr. Prijatljeva, pesnik g. Oton Zupančič, g. inženir Štebi, skladatelj g. Jeraj in g. dr. Megušar s soprogo.