Ano (Leto) XVI (II)
No. (Štev.) 29.

“ESLOV ENIA LIBRE”

BUENOS AIRES,
17. JULIJA (JULIO) 1958

Mrak  — republika

Irak a!i Mozopotamija je v ponede¬
ljek, 4. t. ra., na obletnico francoske re¬
volucije iz leta 1789, postal republika.
Del iraške vojske, katere častniki so od¬
ločni pristaši Nasserja in skrajni arab¬
ski nacionalisti, so se uprli, odpravili
monarhijo in proglasili republiko.

Irak je bil doslej ena najtrdnejših
britanskih trdnjav in sploh branikov za-
padnega sveta na Srednjem Vzhodu, sil¬
no važen zaradi ogromnih ležišč petroleja
in zaradi svoje zemljepisne lege. Ozemlje
Iraka, ki zavzema večino nekdanje Me¬
zopotamije, od zapadnih sirijskih meja
do perzijskega zaliva, meri 435.415 km^
ter šteje 5.100.000 prebivalcev, večino¬
ma muslimanske vere. Kristjanov je v
Iraku 2,8%, judov 2,5%. Glavno mesto
Iraka je Bagdad (832.000 prebivalcev),
drugi dve večji mesti sta Mosul (300.000
preb.) in Basora (280.000 preb.).

Irak je glavno petrolejsko skladišče
za Zahodno Evropo. Letno izčrpajo tam
35 milijonov ton petroleja, največ iz
ležišč pri Kirkuku, Mosulu in Basori. Ta
petrolejska ležišča črpa petrolejska
družba Irak Petroleum Co., ki jo tvori
britanski, holandski in francoski kapital.
Domača petrolejska družba črpa petro¬
lej samo iz majhnega ležišča pri Kana-
kinu in sicer največ do 45.000 ton letno.

Denarna enota Iraka je Dinar, ki je
po kupni moči enakovreden severnoame¬
riškemu dolarju.

Irak je postal britanski mandat po pr¬
vi svetovni vojni po porazu otomanske¬
ga cesarstva. Mandat je Angliji potekel
leta 1932 ter je postal samostojna kra¬
ljevina s Fejsalom I. na čelu iz haše-
mitskega rodu. Med drugo svetovno
vojno je z državnim udarom prevzel ob¬
last Rašid Ali (maja 1941), pristaš
Hitlerja, nakar je tam Angliji*.- izkrca¬
la svoje čete in zrušila naciste. Marca
1945 se je Irak pridružil Arabski ligi in
interveniral v palestinski vojni leta
1948. Leta 1955 je z Anglijo sklenil no¬
vo obrambno pogodbo, nakar so zadnje
britanske čete zapustile Irak koncem le¬
ta 1956. Istega leta je Irak postal sre¬
diščna točka novega bagdadskega pak¬
ta, naperjenega proti komunizmu, ki je
bil sklenjen med Irakom, Turčijo, Per¬
zijo, Pakistanom in Vel. Britanijo. USA
se paktu ni priključila kot polnovredna
članica, pač pa sodeluje v posameznih
pododborih. V odgovor na ustanovitev
egipčansko-sirijske Združene Arabije
pod vodstvom Nasserja, je Irak sklenil
s sosednjim Jordanom federativno arab¬
sko unijo, katere nova ustava je stopi¬
la v veljavo letos 13. maja. Federalna
vlada pod predsedstvom grala. Nuri El
Saida je bila sestavljena iz štirih ira¬
ških in treh jordanskih ministrov. Irak
in Jordan, kateri ima 1.400.000 prebi¬
valcev in glavno mesto Amman (170.000
preb.), sta imela skupno zunanjo, o-
brambno in finančno politiko. V zunanji
politiki sta bili obe državi tesno naslo¬
njeni na Zapad preko bagdadskega pak¬
ta. Bili pa sta hudi sovražnici Francije,
zlasti v problemu Alžira v ZN. Med
sueško krizo je Irak prekinil diplomat¬
ske odnose s Francijo ter jih doslej še
ni obnovil.

Z odstavitvijo hašemitske monarhije je
bil Zapadu zadan hud udarec na Sred¬
njem Vzhodu. Na prvi pogled je videti,
da je arabski nacionalizem, ki ga vztraj¬
no podžiga egipčanski Nasser, izbruh¬
nil na dan v Iraku in pomedel z zahod¬
no nastrojeno vladavino. Ozadje dogod¬
kov pa more biti mnogo resnejše. Mor¬
da ni slučaj, da je do udara prišlo ta¬
koj po sestanku med Nasserjem in Ti¬
tom. Tudi sueška kriza se je odigrala
ob priliki takega sestanka. Brez iraške¬
ga petroleja bi industrija Zahodne Ev¬
rope praktično ne mogla obstati. Črpa¬
nje petroleja v francoski Sahari je šele
v povojih, evropska ležišča so malen¬
kostna, z ameriškega kontinenta pa je
petrolej za Zahodno Evropo predrago
kurivo zaradi nujnosti dolarskih pla¬
čil.

Zahodni zavezniki presojajo položaj
na Bližnjem vzhodu zelo kritično. Ame¬
riška in angleška vlada sta v nepre¬
stanih stikih in dogovorih za podvze-
je ukrepov za zavarovanje miru in ko¬
risti zahodnih držav v tem delu sveta,
kjer se je položaj z državnim udarom v
Iraku silno zaostril. Sedaj jim ne pre¬
ostaja ničesar- drugega, kakor z oborože¬
nimi silami podpreti svoja zaveznika v

De Daulie hiti z ustavo

Francija, zlasti Pariz, je letos prosla¬
vila obletnico francoske revolucije iz le¬
ta 1789 s pompom, ki ga ne pomnijo že
desetletja. De Gaulle je namenoma uka¬
zal pripraviti razkošno proslavo fran¬
coske revolucije, da bi narod tako čim
hitreje pozabil na razkol, ki mu je grozil
z državljansko vojno še komaj pred še¬
stim} tedni.

Javne proslave obletnice francoske re¬
volucije so bile prepovedane zadnji dve
leti, zaradi vojne v Alžiru, odn. ker se
Francija praktično nahaja v vojnem
stanju neprestano od leta 1939 sem.

Na predvečer obletnice je De Gaulle
napovedal federativno ureditev franco¬
skega imperija, ki naj se izpelje že le¬
tos. Alžiru je v tej ureditvi določeno po¬
sebno častno mesto. Francoski imperij,
ki obsega Zahodno Afriko, Alžir, Ekva¬
torialno Afriko, Madagaskar, Džibuti,
Novo Kaledonijo in francoske posesti v
Tihem oceanu, naj ,bi postal velika poli¬
tična, gospodarska in kulturna enota na

federalni podlagi na osnovi nove ustave,
ki jo De Gaull pripravlja.

Prav tako je De Gaulle odlikoval in
povišal vojaške častnike in izdal dekrete,
s katerimi je postavil še pod direktnejši
vpliv civilnih ministrov vojsko, mornari¬
co in letalstvo. Istočasno je objavil, da
ni zadovoljen z napredkom o reviziji u-
stave, s katero hoče dati Franciji moč¬
nejšo in stalnejšo obliko vlade. Po vo¬
jaško jg odločil, da mora odbor, ki se
bavi z revizijo ustave, končati svoje de¬
lo do srede, 16. t. m., nato pa svoje pred¬
loge predati ustavnemu posvetovalnemu
odboru za dokončno vskladitev, predno
bo vlada dala svoje zadnje mnenje. Da¬
tum 5. oktobra, ki ga je določil za vse¬
narodni referendum, hoče De Gaulle na
vsak način obdržati.

Velikanske vojaške parade, ki je bila
v ponedeljek, 14. t. m. v Parizu, sta se
poleg De Gaullea in predsednika države
Coty-a udeležila tudi alžirska degolista
grah Salan in Massu. V Tolounu je bila
velika pomorska parada.

Besedni dvoboj Hruščev — Tito

Nasser in Tito sta po končani konfe¬
renci na Brionih objavila skupno izjavo,
v kateri se zavzemata za “nevtralnost
v tekmi vzhodnega in zahodnega bloka”,
nastopata “proti uporabi sile in proti
vmešavanju v zadeve drugih držav”, po¬
zivata na “prenehanje živčne vojne in
oboroževanja”, obsojata “atomske po¬
skuse” itd. Iz skupnega poročila sta po¬
vsem izpustila Grčijo in zadevo Cipra,
pač pa sta kot primer “zahodnega vme¬
šavanja” navedla Libanon in Indonezijo.

Tito je poleg tega nadaljeval besedni
dvoboj s Hruščevom. Hruščev je ob pri¬
liki petega kongresa vzhodnonemške KP
v Vzhodnem Berlinu napadel Tita in nje¬
gov “revizionizem” in trdil, da ni so¬
vjetske kampanje proti Jugoslaviji, pač
pa samo protisovjetska kampanja v Ju¬
goslaviji. Obtožil je tudi Tita, da se po¬
vezuje z Zapadom preko Grčije v NATO
in da ni pravi nevtralec. Tudi ni ZSSR

NOVA ADENAUERJEVA
ZMAGA

V zahodnonemški federalni državi Se¬
verno Porenje — Vestfalija so bile v
nedeljo, 6. t. m. nove parlamentarne vo¬
litve, na katerih je Adenauerjeva kr-
ščanskodemokratska stranka zmagala z
absolutno večino. Nad 75% volilcev te
države, ki je največja in najbogatejša
v Zahodni Nemčiji, se je volitev udele¬
žilo. Vseh volilcev je bilo vpisanih ne¬
kaj nad 10,5 milijonov. V novem parla¬
mentu imajo krščanski demokrati 104
sedeže, socialisti 81 in svobodni demo¬
krati 14 poslancev.

Zanimivost izida teh volitev je v tem,
da si je krščansko- demokratska stran¬
ka znova priborila večino v državi, kjer
so jo pred dvema letoma porazili sociali¬
sti v zvezi s svobodnimi demokrati.

EL MAL NO ESTA EN LA LIBERTAD
SIMO EN EL MAL USO DE ESA
LIBERTAD

nikdar gospodarsko hotela blokirati Ju¬
goslavije in še vedno hoče vzdrževati
najtesnejše prijateljske stike v Beogra¬
dom.

Prav tako so Tita napadli vodje sate¬
litskih držav, zlasti Madžarske, in mu
grozili z usodo Nagy-a.

Tito je na te izpade odgovarjal v beo¬
grajski Borbi, ki je označila Hruščeva
za človeka, ki že ne ve, kaj govori, ki je
nestanoviten in lažnivec.

Ta besedni dvoboj pa ostaja le besed¬
ni dvoboj in ZSSR ne bo uporabila tan¬
kov in topov proti Jugoslaviji, kakor je
to storila proti Vzhodnemu Berlinu,
Poljski in Madžarski. Tito to ve in ne
kaže znakov bojazni. Nasprotno, na ši¬
roko je dal natisniti v dirigiranem in
kontroliranem jugoslovanskem časopisju
poročila o “velikih manevrih” jugoslo¬
vanske vojne mornarice skupno z angle¬
ško v Sredozemlju koncem avgusta.

Sovjetski gospodarski prodor

V prvi polovici letošnjega leta se je
močno povečal vpliv komunističnega
bloka na gospodarstvo svobodnega sve¬
ta. V tozadevnem poročilu, ki ga je ob¬
javil “The New York Times”, pisec, ki
je preštudiral gospodarski in politični
položaj najmanj 50 držav, trdi, da je ko¬
munistični gospodarski vpliv v nekate¬
rih državah sicer še slaboten, ni ga pa
mogoče podcenjevati.

V preteklem letu je znašala trgovina
komunističnega bloka z ostalim svetom
6.000 milijonov dolarjev, se pravi več
kot dvakrat več kakor leta 1952, v zad¬
njem letu Stalinovega režima.

Komunistična pomoč v obliki posojil
in nekaj majhnih daril nerazvitim drža¬
vam je v zadnjih letih znašala 2.000 mi¬
lijonov dolarjev, toda velik del te vsote
mora komunistični blok še izdati. Sov¬
jetski blok je organiziral gradnjo oko¬
li 40 industrijskih podjetij v nerazvitih

državah od leta 1955 sem. Od teh je do¬
končanih okoli 30%, 40% jih je v grad¬
nji, 30% pa je šele v načrtih ali pa je
njihovo stanje neznano. Sem spadajo
gradnje mostov, cementnih tovaren in
petrolejskih črpalnih naprav.

V prvi polovici letošnjega leta sta si
komunistična trgovina in gospodarska
pomoč prvenstveno iz ZSSR, komuni¬
stične Kitaj,ske, Češkoslovaške in;
Vzhodne Nemčije zgradili trdne temelje
v najmanji 19 državah, in sicer v Ar¬
gentini, Uruguayu, Icelandu, Finski,
Avstriji, Turčiji, Angliji, Jugoslaviji,
Združeni Arabiji, Jemenu, Perziji, Bir¬
mi, Kambodži, Indoneziji, Afganistanu,
Cejlonu, Japonski, Indiji in Napalu.
Največ političnih uspehov pa je ZSSR
s pomočjo svoje trgovine dosegla v
Združeni Arabiji, Jemenu, Birmi, Kam¬
bodži, Indoneziji, Afganistanu, Cejlonu,
Japonski, Indiji in Nepalu.

ATOMSKA KONFERENCA
V ŽENEVI

V Ženevi se nadaljuje atomska kon¬
ferenca. Na njej so ameriški delega¬
ti podali poročila o nekaterih svojih
metodah, ki so jih doslej držali tajne,
prav tako sovjeti. Znanstveniki so ugo¬
tovili pet najvažnejših metod za ugotav¬
ljanje atomskih eksplozij, ki jih bo mo¬
goče uporabljati za kontrolo izvrševanja
morebitne kasnejše mednarodne pogodbe !
o prenehanju z atomskimi poskusi. Te
metode so:

1) Ugotavljanje radioaktivnosti v
zraku in v morju. Ta metoda je prak¬
tično neomejena ter omogoča dovolj na¬
tančno ugotavljanje vrste orožja. Z njo
pa ni mogoče ugotoviti podzemske a-
tomske eksplozije ali pa kraja eksplozi¬
je. Prav tako ni mogoče s to metodo u-
gotoviti eksplozij majhnih taktičnih o-
rožij ali “čistejših” bomb.

2) Ugotavljanje pritiska zračnih va¬
lov, ki jih povzročajo eksplozije. S to
metodo morejo ugotoviti čas in kraj
poskusa, toda ne manjših eksplozij ali
eksplozij pod zemljo.

3) Ugotavljanje eksplozij z novimi
elektromagnetskimi napravami, ki so jih
izdelali na Zapadu in Vzhodu. S temi
napravami morejo ugotoviti tudi majhne
nadzemske eksplozije do daljave 700 km,
nikakor pa ne podzemskih eksplozij.

4) Ugotavljanje podzemskih eksplo¬
zij s preciznimi potresomeri, toda samo
do daljave 800 km.

5) Ugotavljanje zvočnih valov eks¬
plozije z mikrofoni, toda tudi samo na
manjše daljave.

Na splošno atomski znanstveniki na
konferenci menijo, da bi bilo mogoče
resno ugotavljati eksplozije samo z u-
činkovitim kontrolnim sistemom, ki bi
zehteval zgraditev opazovalnih postaj
oddaljenih ena od druge 1000 do 1200
km. Tako bi morali postaviti v ZSSR 20
takih postaj, v Kanadi 10 do 15, v USA
8 do 10 ter v rdeči Kitajski prav toliko.

AFIRMA EL TENIENTE GENERAL
ARAMBURU

Los editores de diarios de Buenos Ai¬
res realizaron un almuerzo al ex presi-
dente provisional de la Nacion teniente
general Pedro Eugenio Aramburu como
reconocimiento de su obra de gobierno en
favor del efectivo ejercicio de la libertad
de prensa.

En esta ocasion el presidente de la
Asociacion de Editores de diarios de
Buenos Aires senor Platti entrego al
“general de la libertad” una plaqueta re-
cordatoria.

Para agradecer la demostracion hablo
el general Aramburu. Sus expresiones
concluyo con estas afirmaciones:

“El mal no esta en la libertad, sino en
el mal uso de esa libertad, cuyos extre-
mos debe establecerlos la educacion y no
el temor. Cuanto mas incipiente es la de-
mocracia mas necesario es la libertad de
prensa. Este pais la necesita imperiosa-
mente. El pueblo y el gobierno deben
cuidar de ella. Asi triunfara definitiva-
mente la democracia; por ella tendre-
mos čada vez mejores gobernantes y
estabilidad de gobiernos; se fortalecera
el frente civico, el de los hombres libres
que no admiten ni aceptan tutelas de
castas o sectores; la cultura del pueblo
habra de elevarse y la verdad resplande-
cera siempre por mayores que sean las
mentiras.”

IZ TEDNA V TEDEN

Dr. Milton Eisenhower, brat severno¬
ameriškega predsednika, je kot njegov
osebni odposlanec odpotoval na obisk
srednjeameriških držav, kjer naj bi se

tem delu sveta, jordanskega kralja Hu-
sejina, ki je že prevzel poveljstvo nad
jordansko vojsko in nad iraškemu kralju
Fejsalu zvestimi četami ker se hoče spu¬
stiti v odločilni boj z iraškimi uporni¬
ki ter Libanon. Za zahodno pomoč je
libanonski predsednik čamun sedaj
znova zaprosil Francijo, Anglijo ter
Severno Ameriko roti naj nemudoma iz¬
krcajo svoje vojske v Libanonu ter za-
pro meje proti Siriji.

Zavezniška pomoč je sedaj že tudi
prišla. Močni oddelki ameriške vojske so
se na prošnjo libanonske vlade izkrcali
v Libanonu in zasedli strateške položa¬
je, v Jordanijo so se pa na prošnjo kra¬
lja Husejina spustili še novi padalski
kontingenti angleške vojske.

Zahod je moral ukrepati in postopati
hitro, ker tako važne izgube kot je Irak
s svojimi bogatimi petrolejskimi vrelci,
ne more tako lahko nadomestiti.

poučil o političnem, predvsem pa o go¬
spodarskem položaju teh držav in pripra¬
vil poročilo o možnostih sodelovanja se¬
vernoameriškega kapitala v gospodar¬
skem razvoju Srednje Amerike. Dr. Mil¬
ton Eisenhower bo obiskal Panamo, Ni-
caraguo, Guatemalo, Costa Rico, Hon¬
duras in El Salvador.

Ameriško letalstvo je v sredo, 9. t. m.
izstrelilo v vsemirje na 9600 km dolgo
pot od Cape Caiiaverala na Floridi pro¬
ti atlantskemu otoku Ascension ob afri¬
ški obali medcelinsko raketo Thor-Able,
v katere konici je potovala miška La¬
ska. Z izstrelitvijo so poskusili dobiti iz
vsemirja nepoškodovano konico rakete z
živo miško. Kljub pazljivosti niso mo¬
gli ugotoviti točke, kjer je konica rake¬
te padla v morje. Po dveh dneh so iska¬
nje opustili.

Hruščev je zavrgel sleherno upanje
na mednarodno kontrolo oboroževanja
odn. razorožitve, ko je v Vzh. Berlinu
na petem kongresu vzh. nemške KP iz¬
javil, da ZSSR ne bo dopustila, da bi
“tuji opazovalci šarili po njenem ozem¬
lju z vohunskimi nameni”.

Na konferenci v Ottawi, v Kanadi,

sta Eisenhower in kanadski predsednik
Diefenbaker razpravljala predvsem o
gospodarskih problemih obeh držav ter
o vprašanju skupne obrambe pred sov¬
jetskim napadom čez severni tečaj.
USA in Kanada bosta ustanovili skupno
obrambno poveljstvo.

Alaska je bila sprejeta kot 49. drža¬
va v sklop severnoameriških držav. Gu¬
verner nove države je postal Mike Ste-
povich.

Na Madžarskem so komunistične ob¬
lasti uprizorile v zadnjih tednih več no¬
vih procesov proti upornikom iz novem-
berske revolucije. Po nekaterih poroči¬
lih je bilo sojenih na teh procesih nad
100 obtožencev.

Dr. Samuel Benesh, ameriški raketi
znanstvenik, je izjavil, da se je sovje¬
tom ponesrečilo 30 poskusov, predno so
spravili na polet v vsemirje svoje tri
sputnike. Izjavil je, da je tozadevno
poročilo dobil preko tajne obveščeval¬
ne službe. Dodal je, da morejo ameriški
znanstveniki zasledovati izstreljevanje
raket v ZSSR z dalnjosežnim radarjem
in z drugimi sredstvi.

Kljub pozivu grških in turških vodij
ciprškemu prebivalstvu, naj preneha s
prelivanjem krvi na otoku, sta grška
EOKA in turška TKT uprizorili nove
izgrede med prebivalstvom in izvišili
več medsebojnih umorov in požigov.

"ZLO NI V SVOBODI, AMPAK V
SLABEM IZRABLJANJU SVOBODE"

ZATRJUJE ARMADNI GENERAL
ARAMBURU

Izdajatelji buenosaireških listov so pri¬
redili kosilo prejšnjemu predsedniku re¬
publike armadnemu generalu Pedru Ev¬
geniju Aramburu-ju v priznanje za delo
njegove vlade za uvedbo resnične svo¬
bode tiska. Predsednik Združenja izda¬
jateljev listov g. Platti je “generalu svo¬
bode” izročil tudi spominsko plaketo.

General Aramburu se je za pozornost
zahvalil z govorom, ki ga je zaključil z
naslednjimi ugotovitvami:

“Zlo ni v svobodi, ampak v slabem iz¬
vajanju svobode. Njene ekstreme mora
določiti vzgoja ne pa strah. In čim mlaj¬
ša je demokracija, tembolj je potrebna
svobode tiska. Ta dežela jo pa nujno po¬
trebuje. Nanjo morata skrbeti ljudstvo
in vlada. Tako bo končno zmagala de¬
mokracija. In z njeno pomočjo bomo ime¬
li vedno boljše vladarje in vedno bolj
stalne vlade. Utrdila se bo tudi držav¬
ljanska stran svobodnih mož, ki ne do¬
puščajo in tudi ne sprejemajo tutorstva
raznih kast in sektorjev. Dvignila se bo
ljudska kultura in čim večje bodo laži,
tembolj se bo vedno bleščala resnica.”

" NE VERJAMEM JIM NITI
MINUTO ..."

Ameriški zunanji minister Dulles je
pred kongresnim zunanjepolitičnim od¬
borom pred nedavnim odgovarjal na
razna vprašanja o ameriško-sovjetskih
odnosih. Na vprašanje, koliko je mogo¬
če verjeti sovjetom, da bodo izpolnili
katero koli pogodbo, ki so jo podpisali,
je Dulles izjavil:

“To ni odvisno od tega, koliko jim
je verjeti, pač pa od možnosti, če bi jo
mogli dobiti, da bi na njihovem ozemlju
postavili svoje nadzornike, ki bi pazili
na izpolnjevanje obveznosti. Ne verja¬
mem jim niti minuto in menim, da sem
eden tistih ljudi, ki imam največ iz¬
kušenj z njimi, saj se z njimi sestajam
že od leta 1945 dalje. Mislim, da sem
imel več sestankov s sovjeti, kakor ka¬
teri koli drugi Amerikanec in vem, ka¬
ko so nezanesljivi in zvijačni.

Videl sem vrsto pogodb eno za dru¬
go prelomljenih in menim, da to tudi
drugi vidijo. Moje osnovno načelo je
že leta sem, da ne smemo nikdar spre¬
meniti našega stališča v našo izgubo,
samo zato, ker bi verjeli sovjetskim
obljubam”.

Sedež Bagdadskega sporazuma bodo
po zadnjih dogodkih v Iraku prenesli iz
> Bagdada v Teheran.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 17. VIL 1958

DR. MIHA KREK

Odmevi sedmega

komunističnega kongresa
Jugoslaviji

Zveza komunistov Jugoslavije je o-
slabljena in nazaduje. Tito in njegov po¬
lit biro sta dvakrat preložila kongres
zaradi notranjih težav in nesoglasij med
skupinami, ki se bore za vodilna meta.
Končno se je kongres vršil aprila mese¬
ca v Ljubljani, v glavnem mestu Slove¬
nije, v navzočnosti 1108 delegatov, izbra¬
nih z vso skrbnostjo.

Niso pa prisostvovali kongresu za¬
stopniki “socialističnih in progresivnih
gibanj” svobodnega sveta, dasi so bili
povabljeni. Odklonili so svojo soudeležbo
in moralno sodelovanje s stranko in re¬
žimom, ki je dva tedna poprej zagrešil
zločinsko dejanje nasilja: Bogdana Kre-
kiča, 70. letnega voditelja socialistične
stranke Jugoslavije in sindikatov so z
njegovimi tovariši vred vrgli v ječo,
“ker so vzdrževali stike s političnimi e-
migranti”.

Komunistične vlade Vzhodne in Sred¬
nje Evrope pa so sklenile, da ne bodo
izkazovale časti Titu s tem, da bi po¬
slale na kongres posebne ter številne de¬
legacije, ampak so enostavno pooblastile
svoje poslanike v Beogradu, da prevza¬
mejo zastopstvo na kongresu.

Obširen nov program, objavljen na
kongresu, ni povzročil — razen ene sa¬
me izjeme — prav nobenega odmeva ni¬
ti med vedno manjšo manjšino jugoslo¬
vanskih komunistov, niti med stalno na¬
raščajočo večino demokratično usmerje¬
nih državljanov.

Trinajst let grenkih izkušenj je iz¬
učilo Jugoslovane, da kongresi, progra¬
mi, govori in izjave skupine komuni¬
stov niso nič drugega, kakor 'okraski v
izložbi za določeno dobo; so daleč od te¬
ga, da bi predstavljali odkrito izražanje
o načrtih, medtem, ko so politični pro¬
grami demokratičnih strank resna zade¬
va. Diktatura ni dolžna svojih sklepov
in programov izvajati v praksi.

Zgoraj navedena izjema je bila v tem:
Tito je smatral za potrebno, da na kon¬
gresu zopet govori o zunanji politiki
svoje vlade in o odnosu Zveze komuni¬
stov Jugoslavije do ostalih komunistič¬
nih strank. Kratka vsebina njegovega
obširnega govora je naslednja:

Zveza komunistov Jugoslavije se zve¬
sto oklepa nauka in načel Marksa in Le¬
nina. Veruje v končno zmago marksiz-
ma-leninizma. Pospešuje komunistična
stremljenja v vsem notranjem delu v so¬
cialnem, gospodarskem, kulturnem in
političnem, in tudi v zunanje političnih
zadevah hodi po pravoverni poti komu¬
nistične stranke in to iz lastne volje.
Toda izbral je svojo “lastno pot do ko¬

jiolitiko in ki je v delavskih vprašanjih
doživel tak neuspeh, da je celo Zveza
sindikatov Jugoslavije, ki je orodje re¬
žima, bila prisiljena upreti se vladi, ta
isti Tito, ki je življensko raven znižal
na stopnjo revščine, se je dobro zavedal,
da se o nobenem v Jugoslaviji življen¬
sko važnih problemov ne sme razprav¬
ljati na kongresu. Stranka in vlada na
eni strani ne znata najti rešitve najbolj
perečemu vprašanju, na drugi strani pa

tudi ne uživata za to potrebnega zaupa¬
nja ljudstva.

Poleg vsega tega pa Tito in politbiro
vesta prav dobro, da množice jugoslo¬
vanskih narodov poleg velikega dela ju¬
goslovanskih komunistov visoko cenijo
svobodo svoje zemlje in so vedno pri¬
pravljeni živeti ali umreti za njeno
obrambo. Od vsega, kar so doslej komu¬
nisti dali Jugoslaviji, je bila najugodne¬
je sprejeta “borba med Titom in Mo¬
skvo”. Strah pred tem, da bi sovjetski
boljševiki popolnoma zavladali nad Ju¬
goslavijo, je šel namreč do kosti vsem
Jugoslovanom. To dejstvo pove zakaj je
Tito tako govoril.

BRALI SMO...

AMERIŠKI VPLIV NA JUGOSLOVANSKO GOSPODARSTVO

Pod gornjim naslovom je Ameriška
domovina nedavno objavila uvodnik. V
njem prikazuje veliko gospodarsko od¬
visnost Jugoslavije od inozemstva, nje¬
no deficitno izvozno trgovino, ki je la¬
ni dosegla kar višino 130 milijonov do¬
larjev. Kljub vsej industrializaciji Ju¬
goslavija še zmerom izvaža največ po¬
ljedeljske pridelke in industrijske suro¬
vine, razmeroma malo pa pravih in¬
dustrijskih izdelkov. Deželni pridelki in
industrijske surovine so pa nevarni iz¬
vozni predmeti, ker se njihove cene
ravnajo po velikih mednarodnih borzah
in se zaradi tega hitro spreminjajo. Ka¬
kor hitro se v kakem velikem gospodar¬
stvu pokaže zastoj, ali celo nastopi kri¬
za, tedaj takoj začno padati cene de¬
želnim pridelkom in industrijskim su¬
rovinam. To pa zadene najbolj takoime-
novane gospodarsko zaostale države. In
med te spada tudi Jugoslavija.

V nadalnjih izvajanjih Ameriška do¬
movina negativni vpliv sedanje ame¬
riške gospodarske krize na jugoslovan¬
ski gospodarski sistem popisuje takole:

“Jugoslavija dobiva malo za svoje iz¬
vozno blago; kar mora kupovati v tuji¬
ni, pa mora plačevati po starih in včasih
višjih cenah, kajti cene tovarniškemu
blagu niso na splošno padle, včasih so
še celo narastle. Vse to ne gre v račun
jugoslovanskemu gospodarstvu; naj
zmanjšuje svoj uvoz, kolikor le more,
popolnoma ga ne more ustaviti, kajti
delovni narod mora dobiti uvoženo hra¬
no, da ne bo stradal, tovarne pa mora¬
jo dobiti uvožene surovine, kajti druga¬
če bi morale ustaviti delo in pognati de¬
lavce v brezposelnost”.

“Da bo zmeda v jugoslovanskem go¬
spodarstvu še večja, moramo upoštevati
dejstvo, da so komunisti predvideli v
lanski petletki, da bodo svojo zunanjo
trgovino postopoma izravnali, to je, da
bodo gledali, da ne bodo več izvozili kot
uvažajo. Upali so, da bodo koncem pet-

spodarstvo se po krizi ne popravlja hi¬
tro, zboljšanje nastopa počasi; zato ni
treba računati z verjetnostjo, da se bo¬
do cene za deželne pridelke in industrij¬
ske surovine kmalu bistveno zboljšale
na velikih mednarodnih borzah v Ame¬
riki in Angliji. Jugoslavija ne more to¬
rej računati, da se bodo cene za njen
izvoz res kmalu dvignile na tisto višino
ki je z njo računala takrat, ko so komu¬
nisti sestavljali načrt za sedanjo pet¬
letko. Naša gospodarska kriza je torej
postavila na glavo ne samo komunistič¬
ne načrte za letošnji 'izvoz, ampak tudi
za bodoča leta.

To bo naravno imelo vpliv na ves po¬
tek petletke. Cene za uvoženo blago bo¬
do višje od planiranih, za izvoženo pa

nižje. S tem se bo zagugal ves sistem
jugoslovanskega notranjega trga, in
prišlo v nevarnost planirano zboljšanje
življenskega standarda. Pokazalo se bo,
da nobeno komunistično gospodarstvo
ne more delati petletk z upanjem na
uspeh, ako je odvisno od uspehov v zu¬
nanji trgovini. Jugoslovanskim komuni¬
stom morda ne bo preostal noben drug
izhod, kot da se še močnejše naslonijo
na trgovino s komunistični državami;
vprašanje pa je, ali jih bodo te drža¬
ve tako širokogrudno podpirale pri nji¬
hovih eksperimentih kot jih na primer
Amerika”.

“Doslej je Amerika nosila breme za
primanjkljaj v jugoslovanski zunanji
trgovini; dajala je Jugoslaviji hrano za
dinarje in še teh ni treba Titu takoj
plačati, čim bolj bo jugoslovanska zu¬
nanja trgovina lezla v primanjkljaj, tem
bolj bo navezana na ameriško pomoč,
kajti glavna postavka v primanjkljaju
je uvoz žita, masti in pavole, vse to da¬
je pa Amerika”.

“Naša gospodarska kriza bo tako pri¬
silila našo administracijo, da nadalju¬
je s širokogrudnim podpiranjem jugo¬
slovanskega komunističnega gospodar¬
stva, ako ga noče spraviti na rob pro¬
pada. Smešno in žalostno pri tem je
dejstvo, da komunisti pritiskajo ravno
takrat, ko dobivajo pomoč v hrani od
svobodne Amerike, vedno hujše na ju¬
goslovanskega svobodnega kmeta. Očit¬
no je administraciji v Washingtonu več
na novem jugoslovanskem komunistič¬
nem razredu kot pa na svobodnem ju¬
goslovanskem kmetu”.

Goriška in Primorska

munizma”. Hoče pa imeti enake pravi- j i e tke, to je 1. 1961 prišli že tako daleč,

ce, kakor ostale komunistične stranke in
vlade in noče biti enostavno član neke
mednarodne združbe komunistov pod vr¬
hovnim vodstvom Sovjetov. Tito ne spre¬
jema položaja satelita in zahteva, da so
tako njegov položaj voditelja, kakor tu¬
di njegova komunistična stranka in vla¬
da od drugih komunističnih strank in
vlad priznani in sprejeti kot najboljše
sredstvo za komunistično politiko. Tito
dejansko hoče biti učitelj komunizma, ne
pa njegov učenec; prepričan je, da je ko¬
munistični državnik, ne pa navaden ko¬
munistični upravnik.

Tito, ki je propadel kot reformator
socialnega in gospodarskega reda, ki je
propadel popolnoma s svojo poljedeljsko

da zunanja trgovina ne bo zaključena z
nobenim bistvenim primanjkljajem.
Lansko leto, ki velja pri njih za prvo
leto nove petletke, se jim je ta načrt
ponesrečil. Primanjkljaj je bil veliko
večji, kot so ga predvideli v svojih ra¬
čunih. Letos ne bo manjši, rajši bo več¬
ji, kar bo podrlo tudi predvidevanja za
tekoče leto. Vse to je treba pripisati na¬
ši ameriški gospodarski krizi, ki je se¬
veda titovci niso nič vračunali, dasirav-
no bi morali, ako znajo res kaj planirati
že lansko leto računati z vsaj malim
gospodarskim zastojem v ameriškem
gospodarstvu”.

“Nihče ne ve, kdaj bo ameriške kri¬
ze konec. Eno stvar pove skušnja: go-

Italijanski generalni komisar v Trstu
je že ponovno pokazal svojo nenaklonje¬
nost Slovencem. Slovenci so to občutili
skoro vedno, kadar so se nanj obračali
glede svojih pravic v šolah in ostalih
državnih uradih. Svoje nerazpoloženje
do Slovencev je pa izpričal tudi v zad¬
nji volilni borbi, ko ni dovolil okorova-
nja dne 17. maja t. 1. na trgu Unita d’
Italia v Trstu samo zato, ker bi na njem
predstavnik demokratičnih Slovencev
nagovoril zborovalce tudi v slovenskem
jeziku.

Zaradi te hude kršitve pravic sloven¬
ske narodne mahjšine v Italiji sta po¬
slali predstavnici demokratičnih Slo¬
vencev na Tržaškem, Slovenska demo¬
kratska zveza in Slovenska katoliška
skupnost, ostro protestno brzojavko na
najvišja mesta v Rimu in Trstu, v ka¬
terih zahtevata zlasti od italijanske
vlade, da poskrbi, da v bodoče njen
predstavnik v Trstu ne bo tako grobo
kršil mednarodnih predpisov, kakor tu¬
di določil italijanske ustave, ki'zagotav¬
ljajo Slovencem na Tržaškem enako¬
pravnost v vseh pogledih z Italijani.

O izletu 900 srednješolcev v Postoj¬
no, Ljubljano in Bled v mesecu maju
smo kratko poročali. Italijanski študent¬
je so se na izletu imeli dobro. Ko so
se pa vrnili domov, so jih nekateri na¬
cionalistični prenapeteži sprejeli s plo¬
ho očitkov in obtožb, češ, da niso do¬
bro nacionalno vgojeni, da izdajajo do¬
movino, da njihovi vzgojitelji niso na
mestu in podobno. In zakaj vse to? Sa¬
mo zato, ker so na petih od 15 avto¬
busov ob prestopu italijansko-jugoslo-
vanske meje poleg italijanske zastave
pripeli še jugoslovansko. Proti študen¬
tom je nastopil tudi znani monarhist od¬
vetnik Pedroni ter je na župana dr. Ber-
nadissa naslovil strupeno interpelacijo,

v kateri ga vprašuje, “kako je moglo,
priti do tako nezaslišanega in nedopust¬
nega dogodka”. V interpelaciji je odvet¬
nik Pedroni tudi hudo napadel dijake
izletnike in njihove profesorje. Na vse
očitke in napade, ki so zaradi omenje¬
nih petih jugoslovanskih zastav, leteli
od italijanskih šovinistov na italijanske
dijake izletnike, so pa odgovorili orga¬
nizatorji izleta v videmskem dmevniku
“Messagero Veneto” z izjavo, da “šola
ni posegla v politiko” ter da je omenje¬
ne jugoslovanske zastave dalo izobesiti
avtobusno podjetje v “znak omike in
vljudnosti do države gostiteljice”. Vsi
napadi v zvezi s tem, da so -zgolj-
“pod nacionalističnega duha in nestrp¬
nosti, ki jih je treba z obsodbo in prezi¬
rom odkloniti”.

VELIKA NARODNA ZADEVA

Knjiga o Slovencih, ki jo namerava v
španskem jeziku izdati Društvo Sloven¬
cev, je gotovo velika narodna zadeva.
Tožimo, da nas svet ne pozna, ali pre¬
malo pozna. Da nas bo poznal, moramo
poskrbeti vsi, prav vsi.

V Severni Ameriki bosta kmalu izšli
dve knjigi o Slovencih v angleškem je¬
ziku. V Londonu se pripravlja knjiga —
tudi v angleškem jeziku —, ki bo po-
j pisala našo vetrinjsko tragedijo. Dru-
j štvo Slovencev v Argentini pa bo izda¬
lo informativno knjigo, bogato ilu¬
strirano, v španskem jeziku. Knjigo bo
treba pokloniti državnikom, politikom,
cerkvenim dostojanstvenikom, univer¬
zam, vodilnim časopisom itd. Stroški
bodo visoki in jih bo zmogla samo na¬
ša skupnost, ako bodo vsi pomagali.
Zlasti prosimo premožnejše Slovence za
izdatnejšo pomoč (po $ 1.000.— ali vsa)
po $ 500.—) Gre za koristi našega na¬
roda. Društvo Slovencev

Cerkveait koncei*t zbora GaEius

Slovenski pevski zbor Gallus je pri¬
redil cerkveni koncert s sodelovanjem
otroškega zbora in spremljavo orgel v
nedeljo, 6. t. m. v baziliki Nuestra Se-
nora de la Merced v Buenos Airesu.

Že pred četrto uro se je pričelo zbi¬
rati občinstvo pred cerkvijo na trgu.
Iz cerkve je bilo slišati svečano done¬
nje mogočnih orgel, ki so ustvarile
praznično razpoloženje.

Z desetminutno zamudo se je pričel
koncert s Haydnovo “Vse stvarstvo
oznanja slavo” (Zbor iz oratorija
“Stvarjenje”). Zbor je takoj v začetku
začel dobro. Pokazal je sigurnost v
vseh ozirih: odločni vstopi, jasno fra-
ziranje, dobra intonacija, škoda, da je
bila spremljava orgel premočna in je
prekrila izvajanje zbora..

Naslednja točka je bila Foersterjeva
“Ave Maria” (Zbor iz opere Gorenjski
slavček). Prisrčna lirična skladba je bi¬
la podana z vsem občutkom. Zbor jo je
pravilno oblikoval. Orgle so bile gle¬
de moči v pravem odnosu do zbora. Zbor
se je bolj uveljavil. Za podporo te zbo¬
rovske skladbe so orgle pretrde. Tu ne
mislim trdoto v izvajanju, saj te nika¬

kor ni bilo, pač pa orgle kot take. Kak
nežen crescendo ali decrescendo se ne da
izvajati na isti način na orglah kot na
violini. In prav pri tej skladbi bi go¬
dalni orkester zelo povzdignil zbor, ki
je skladbo izvajal z zahtevajočo milino.
Orgle so ga podprle intonančno in v
jakosti, ne pa v nežnosti, ker je ne
morejo dati.

Po kratkem odmoru je zbor pričel z
Mavovo “Večerni zvon”. Morda je bil tu
višek. Združil se je ves Gallus. Pokazal
je kaj premore v celoti. Tu je tudi do¬
kaz, da je na pravi poti. Zakaj ? Kak¬
šna svežost in milina je zajela poslu¬
šalstvo, ker je zadonel vmes otroški
zbor! Bil je podan z jasno izgovarjavo,
čistim petjem in barvno enovitostjo.
Pesem je bila podana zelo prepričevalno.
Zdelo se mi je kot neko kosanje med
obema zboroma za prvenstvo. Verjetno
bi poslušalstvo zahtevalo ponovitev te¬
ga dela. Ker je bilo v cerkvi, smo se
morali zadovoljiti z obujanjem spomi¬
na med odmorcm.

Po nekaj minutnem odmoru je zbor
predstavil Sattnerjevo “Vstal je Go¬
spod”. Pesem vstajenja, pomladnega raz¬

položenja. Vezi smrti in trpljenja, ki
so nakazane v skladbi, preidejo v po¬
mladno razpoloženje — igravost, ki se
konča v veličastju Gospodovega vsta¬
jenja. Podana je bila v skladu umetnine.
Orgle so prišle do izraza tudi v razpo¬
loženju.

Za odmor zboru je prof. Jože Osana
predvajal Mozartovo “Fuga v C-duru” za
orgle. Kakor je mojstrsko podpiral zbor
z orglami, se je odlično izkazal tudi kot
solist. Mislim, da je izrabil orgle v vseh
mogočih registerskih kombinacijah.

Po odmoru, izpolnjenim s solo orgla¬
mi, je zbor izvajal Haydnovo mašo
“Maria-Zellermes.se”. Je to veličastna
kompozicija, ki zahteva veliko napora od
vseh, tako od organista kot od solistov,
zbora in dirigenta.

Ko je pričela sopranski solo gdč. Nu¬
ša Kristanova, sem opazil kar nek ne¬
mir med poslušalci. Morda je vse ga¬
nilo? Solospev je težak in dosti zahte¬
ven. Solistka mu je bila kos od prve do
zadnje note. Posamezni intervali so bi¬
li zadeti zelo čisto in v vsej nežnosti.
Tako je ton izoblikovala, da je zaživel.
Pri daljših tonskih vrednostih je v hipu
nakazala pp in ff. Vse to prednašanje
je bilo v organskem odnosu celotnega

speva. Po končanem koncertu mi je re¬
kel neki domačin glede tega solo speva
naslednje: “Esto no fue una interpreta-
cion de un apasionado, sino de un pro-
fesional”.

Tenorski solo je izvedel g. Silvo Li¬
pušček. Bil je prepričljiv in prijeten v
izvedbi. Izkazal se je kot solist v vseh
finesah. Vokali so bili jasni, zlasti v
srednji legi. V višinah se je hotel neko¬
liko zaokrožiti, čutiti je bilo nekoliko
odvisnosti od orgel. V dvorani bi bil go¬
tovo nagrajen z močnim ploskanjem.

Zbor je mojstrsko prebrodil vse teh¬
nične težave. Bil je jasen v vokalih, in¬
tonaciji ter končnih zlogih. Pianissimo
ni bil tako izrazit, ker je zbor pel ob
spremljavi orgel. V fortissimo se je pa
zbor zelo izkazal. Pri močnem petju se
je opazilo, da višji glasovi preveč raz¬
širjajo glas, kar pa je v škodo čistemu
petju.

Dirigent g. dr. Julij Savelli — duša
zbora — je bil tokrat duša v pravem
pomenu. Zbor smo slišali, orgle tudi,
dirigenta pa nismo videli in ne sl šali,
če nismo hoteli prekršiti cerkvenih pred¬
pisov. Da je vse tako dobro izpadlo, je
predvsem njegova zasluga.

J. Omahna

ARGENTINA

Argentinska vlada ima v zadnjem ča¬
su v reševanju več težkih vprašanj: V
vrhovni sodni oblasti je prišlo do hude
krize, stavka zdravnikov še ni rešena in
prejšnji teden so za dva dni prekinili de¬
lo tudi poštni nameščenci v Bs. Aire¬
su. Zadevo z njimi je vlada hitro uredila
s tem, da jim je dala povišanje 400 pe¬
sov. Vprašanje stavke zdravnikov v Bue¬
nos Airesu je resnejša zadeva. Zdravni¬
ki, demokratsko usmerjeni, so stopili v
obrambo svojega tovariša, ki je bil brez
razloga odpuščen v bolniški ustanovi
gremija, v katerem imajo odločilno be¬
sedo peronisti ali njihovi simpatizerji.
Zadevo urejuje sedaj sam predsednik,
ker so zdravniki obtožili tudi ministra
za delo, da je v tem konfliktu pristran-
ški. Še resnejši problem je pa kriza v
sodni oblasti. Ker vlada odn. senat ni¬
sta potrdila v vrhovnem sodišču neka¬
terih uglednih in starih sodnikov, ki so
znani po svojem demokratskem prepri¬
čanju ter odločnem stališču napram pe-
ronistom, na njihova mesta so pa pri¬
šli nekateri malo znani sodniki ali pa
peronisti, je več sodnikov v znak pro¬
testa podalo ostavko. Tem se je končno
pridružil tudi sam predsednik vrhovne¬
ga sodišča dr. Alfred Orgaz, zelo vpliv¬
na osebnost v sodnih krogih. Za njim so
podali ostavke na svoje položaje še
preostali sodniki. Vrhovno sodišče zato
ni moglo delati in so bile počitnice. Po¬
tem, ko resorni min. spora v sodstvu ni
mogel rešiti, je tudi to težko vprašanje
prevzel v reševanje sam predsednik dr,
Frondizi. Krizo v vrhovnem sodišču je
rešil takole: Predsednika Vrh. sodišča
je naprosil, da umakne ostavko, sesta¬
va sodišča bo pa ista kakor je bila pod
revolucionarno vlado, razen tega bodo
pa še število sodnikov povečali.

Dosedanje delo argentinske vlade je v
raznih političnih strankah naletelo na
ostro kritiko. Tako je vlado obtožil
prvak kršč. demokratske stranke dr.
Ordonez, da je s svojim dosedanjim de¬
lom dosegla to, da živi vsa republika v
nemiru, v uporu, da na površje prihaja¬
jo peronisti in komunisti, da je kriza
nastopila tudi v sodstvu, spori, pa da
so v 'tevilnih gremijih in podobno.
Prav tako ostra je v obsodbi vladnega
dela kršč. demokratska stranka sama,
ki vladi očita zlorabo -določil zakona o
amnestiji in zlorabo pravice pomilošče-
vanja. Zamerja ji tudi, da prihajajo na
razne položaje osebe z marksistično
ideologijo. V ostro opozicijo proti seda¬
nji vladi so sedaj prešli tudi ljudski ra¬
dikali, ki so začeli proti njej prirejati
javne sohode. V Rosario je bilo njihovo
zborovanje pod geslom “Proti diktatu¬
ram”. Na zborovanju je prvak te stran¬
ke dr. Zavala Ortiz sedanjo vlado silovi¬
to napadal zaradi izročanja posameznih
gremijev peronistom. Vladi očita, da ne
uvaja zakonitosti, da sodniki ne uživa¬
jo stalnosti, da na poštah odpirajo pis¬
ma, prisluškujejo telefonskim pogovo¬
rom itd. Ti radikali so imeli prejšnji te¬
den veliko zborovanje tudi v samem
Buenos Airesu. Tudi na tem zborovanju
so govorili sami strankini prvaki Mat-
hov, dr. Ernest Sammartino, dr. Rihard
Balbin in dr. Zavala Ortiz. Od vseh je
bil zopet najhujši v svojih obtožbah
vladnega dela dr. Zavala Ortiz. Nagla-
šal je, da vlada ni amnestirala samo no
silcev diktature, ampak tiranijo samo.
Navajal je dalje sporazum sedanje vla¬
de s peronisti, ki da ima 16 točk. Med
drugim predvideva amnestijo odn. po¬
milostitev vseh peronistov, odobritev
stranke, vrnitev vsega premoženja in
vrnitev samega Perona po šestih mese¬
cih obstoja te vlade. Pravi, da ima v ro¬
kah dokument, v katerem sam Peron
potrjuje obstoj tega sporazuma, ko pra¬
vi, da so “nekateri guvernerji izpolni¬
li svoje obveze”, predsednik, da je pa
“še daleč od tega”. Dr. Ortiz je vladi
sporočil, “da radikalizem ve kje tiči ne¬
varnost ter da se je odločil, da bo to
nevarnost odstranil”.

Vodstvo intransigentnih radikalov je
izdalo sporočilo, v katerem odobrava
delo sedanje vlade. V izjavi tudi pravi,
da republika pričakuje jasno pot: ali bo
dosegla gospodarsko stabilnost in no¬
tranji mir, ali se bo pa znašla v anar¬
hiji. Ljudstvo poziva naj podpre vlado
pri njenem delu.

V Buenos Aires bo prišel na obisk
predsednik parlamenta nemške zvezne
republike dr. Evgen Gerstenmaier. Do¬
slej je obiskal že Meksiko, Peru in či¬
le. Iz Buenos Airesa bo odšel v Rio de
Janeiro na kongres Ir.terparlamer.tarne
unije.

NAROČAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

Buenos Aires, 17. VII. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'llmijce vz Sfobenije^

Po zadnjih volitvah v Jugoslaviji se
je nanovo organiziral zvezni izvršni
svet. Na titov predlog so bili izvoljeni
za podpredsednike zveznega izvršnega
sveta po naslednjem vrstnem redu: Ed¬
vard Kardelj, Aleksander Rankovič, Ro¬
doljub čolakovic in Mijalko Todorovič, za
sekretarja pa Veljko Zekovič. Od petih
državnih sekretarjev je Marijan Bre¬
celj sekretar za blagovni promet. Za-
sekretarje v zveznem izvršnem svetu so
bili imenovani od slov. komunistov: za
industrijo Sergej Kraigher, za kmetij¬
stvo in gozdarstvo Slavko Komar, za so¬
cialno politiko in komunalne zadeve Li¬
dija Šentjurc in za informacije Bogdan
Osolnik.

Ob sedmem kongresu jug. komunistov
v Ljubljani je ljubljanska opera posta¬
na oder dva slovenska baleta na glasbo
skladatelja Marjana Kozine in Bojana
Adamiča. Za Kozinov Triptihon sta Pia
in Pino Mlakar uporabila tri stavke iz
Kozinove Simfonije in sicer Ilovo goro,
Padlim in Bela Krajina za tri plese
Krvavi ples, Žalni ples in Pomladni ples.
Drugi balet “Naše ljubljeno mesto” je
pa povsem nov balet Mlakarjevega ples¬
nega para na glasbo Bojana Adamiča.
V uprizoritvi teh baletov so v solistič¬
nih vlogah nastopili solisti in najbolj¬
ši člani baleta in tudi ves baletni zbor.
Koreografijo in režijo večera sta ime¬
la Pia in Pino Mlakar, glasbeno vodstvo
Bogo Leskovic, osnutke za sceno je pa
izdedal akad. slikar Jaka Savinšek.

Violinist Rok Klopčič, ki je pred leti
z odliko diplomiral na ljubljanski aka¬
demiji za glasbo, sedaj že drugo leto
spopolnjuje svoje znanje pri prof. Mak¬
su Rostalu v Londonu. Kot njegov uče¬
nec je sedaj že dvakrat nastopil s kon¬
certnim programom na radijski postaji
BBC.

Tri leta so v Jugoslaviji komunisti
pisarili o novem pokojninskem zakonu.
Objavljali so njegovo vsebino, glavna
določila, o njem govorili na raznih
sestankih ter poveličevali njegove dobre
strani. Zakon je stopil v veljavo že z
novim letom 1958. Upokojencev pa do

zadnjih časov še vedno niso prevedli
na pokojnine po novem zakonu ter še
naprej dobivajo po starem zakonu nizke
pokojnine, s katerimi zaradi visoke
draginje ne morejo izhajati.

Po pogodbi, ki jo je titova vlada skle¬
nila z Italijo, bo Italija dobavila Jugo¬
slaviji raznih industrijskih izdelkov na
kredit za skupno vrednost okoli 30 mili¬
jonov dolarjev, t. j. za okrog 20 mili¬
jard lir. Po teh naročilih, bodo razne
jug. ladjedelnice dobile iz Italije ladij¬
ske motorje. Velika so naročila za trak¬
torje in buldožerje, še večja so pa na¬
ročila za jugoslovansko avtomobilsko in¬
dustrijo pri it. tovarniškem obratu Fiat.
Samo naročilo za podjetje Slovenija avto
za avtomobilsko ogrodje in sestavne dele
dosega vrednost 390 milijonov lir, za
prikolice za avtobuse in tovorne avtomo¬
bile 184 milijonov lir, tovarna Ansaldo
v Genovi bo Jugoslaviji dobavila loko¬
motiv za vrednost za eno milijardo 259
milijonov lir. Od zgoraj navedenega kre¬
dita je Jugoslavija doslej izkoristila že
dve tretjini, ostanek bo pa tekom letoš¬
njega leta. Italija bo dostavila Jugosla¬
viji naročeno industrijsko blago v dveh
letih od dneva naročila.

Umrli so. V Ljubljani: Ivan Knaus,
Ivan Cek, kurjač drž. žel. v . p., Terezija
Pe.trišič, upok., štefi Florjančič, Janez
Skubic, biv. trgovec, Franja Vildman,
roj. Lukman, Jerica Romaniuk, Gorazd
Tomažič-Zwoelf, absolvent arhitekture,
Franc Vuga, upok. Franci Grandovec,
mlekar in Frančiška Kurent v Črnučah,
Franc Jamnik iz Nove vasi pri Višnji
gori, Viktor Skočir, glavni arhivar
katastrske uprave v p. v Celju, Tone
Černe, v. gradbeni tehnik v šmarjeti
pri Vojniku, Stane Dimeč v Sneberju,
Avguštin Iskra, lekarnar v Podčetrtku,
Jakob Baraga v Starem trgu, Alojzi¬
ja- Mencinger, roj. Rabič na Jesenicah,
Janez Šifrer v Vestru pri Škofji Loki,
Jože Brzin, rudar v p. v Mengšu, Janez
Grum, upok. fin. kontrole v Vrhovcih pri
Viču, Marija Draksler, roj. Dolničar v
Dravljah, Jože Svetek, mizarski mojster
v Zadvoru in Viktor Oman v Podkorenu

SLOVENCI

BUENOS AIRES

Nace Breznik — 75 letnik

V soboto 12. julija je dopolnil 75 let
svojega življenja. Jubilant se je rodil v
Ihanu pri Kamniku iz trdne krščanske
družine in je brat pok. prof. dr. Antona
Breznika. V mladih letih je delal kot ru¬
dar v Severni Ameriki. Ko se je vrnil
domov, se je poročil in zopet začel iska¬
ti kruh kot sezonski delavec za slamni¬
ke na Dunaju. Doma v fari je od vsega
početka sodeloval v prosvetnih in poli¬
tičnih organizacijah, dolgo vrsto let je
bil tudi cerkveni ključar farne cerkve v
Ihanu.

Kot odločen katoličan je od vsega za¬
četka odklanjal sodelovanje z brezbož¬
nim komunizmom, pa čeprav je poznal
mrzlo tujino, je rajši postal svoboden
brezdomec v tujini, kot pa komunistični
suženj doma.

Begunska leta je preživel v Lienzu in
v Spittalu, od koder se je leta 1948 po¬
dal v Argentino. Tukaj živi s tremi

V ARGENTINI

hčerkami in z zetom v Eamos Mejia, v
domovjni pa ima še eno hčerko, sestro
usmiljenko. V Argentini je ves čas. član
organizirane protikomunistične skupno¬
sti pa tudi naročnik Svobodne Slovenije.

K njegovemu visokemu življenskemu
jubileju mu prav iz srca častitamo, zla¬
sti mu želimo, da bi dočakal dan, ko se
bo lahkb vrnil v svobodno domovino.
Bog ga živi še mnogo let!

Mladinska proslava

sv. Alojzija je bila letos v nedeljo 13.
julija v Ciudadeli.

V cerkvi je opravil ob pol petih sv.
mašo g. direktor Anton Orehar ob šte¬
vilni udeležbi slovenske šolske mladine
in njenih staršev. V nagovoru je ob
vzgledu sv. Alojzija pokazal lepoto či¬
stosti in opozarjal na nevarnosti, ki pre¬
tijo tej najlepši odliki mladine. Med ma¬
šo so otroci peli pod vodstvom svojih
učiteljic slovenske cerkvene pesmi, ob
harmoniju jih je pa spremljal g. Gabriel
Čamernik.

TROBOJ V ODBOJKI ZA "POKAL SVOBODE'

Na Dan neosvisnosti Argentine je
SFZ s podporo SDO pripravila v spo¬
min padlim borcem za svobodo športni
popoldan. Povabili so igralce Našega
doma iz San Justa in rusko moštvo
A.S.O.C. iz Quilmesa, ki so se prav ra¬
di odzvali povabilu. Dež je sicer dan
pred tekmami nekoliko razmočil igri¬
šče, toda fantje so ga spravili v zado¬
voljivo stanje z žaganjem, sonce samo
pa je na dan tekem tudi priskočilo na
pomoč, tako da je dan lepo potekel.
Dekleta pa tudi fantje so poskrbeli, da
gledalci niso omagali. Ob športnem
igrišču so tudi postavili primerno sli¬
ko, ki je spominjala na naše borce v
borbi za svobodo.

Lepo število gledalcev je prihitelo
bodrit svoje igralce v borbi za pokal
svobode. Po državni in slovenski himni,
ki so ju nastopajoči poslušali na igrišču,
pred pričetkom iger je predsednik SFZ
g. Bidovec pozdravil vse goste šport¬
nike, poslevodečega podpredsednika
Društva Slovencev g. dr. Savellija in
gledalce. V svojem nagovoru je povedal,
da so športniki hoteli z majhnim na¬
stopom proslaviti spomin padlih tovari¬
šev. Moštva pa so nastopila v nasled¬
njih postavah: SFZ — Knap J., Prija¬
telj J., Havelka J., Mežnar J., Malovrh

J., Magister B. in Grabner J.; Naš Dom
— Krištof J., Rus J., Kosančič B., Te-
kavec I., Modic J., Škraba T., Benko Fr.,
Kovač B., Indihar M., Rusi iz Quilmesa
■— Rikcvski K. in B., Lewadenko J.,
Sch.asshin P., Rudlak I., Korseh I., Rud-
'ka S. Vse tekme je sodil Križ B., poma¬
gala sta še Križ M. in Šturm F.

Najprej se je pomerilo rusko moštvo
A.S.O.C. z Našim domom 2:0 (15:13,
15:11), potem SFZ: A.S.O.C., (15:11,
15:5). V tretji gri pa je SFZ premagal
Maš Dom 2:0 (15:7, 15:5). Po izidih je
tako SFZ zasedla prvo mesto z 2 toč¬
kama, sledi A.S.O.C. z 1 in Naš dom O.

Isti'  same niso pokazale kaj novega.
Naš dom je prav po nepotrebnem izgubil
vsaj prvo igro z A.S.O.C., kajti vodil
je 13:8! Treba bo pomladiti moštvo,
veterani pa naj igrajo v svojo zabavo.
Rusi imajo r.ekaj dobrih, posameznikov;
SFZ igra kot vedno. Manjkalo pa je
vsem skupne igre : n preciznosti v poda¬
janju zabijačem.

Po končanih igrah je g. V. Rupnik v
kratkem govoru izročil zmagovalnemu
moštvu “Pokal Svobode”, ruskemu
moštvu plaketo in Našemu domu diplo¬
me v spomin na ta troboj v odbojki. Po
tekmah je SFZ pogostila vse nastopajo¬
če športnike. B.

ŽUPNIK FRANCE NOVAK — SREBRNOMAŠNIK

V sredo, 9. julija — prav ob 25 letni¬
ci svoje nove maše v Moravčah — je
ob desetih v župni cerkvi v Ramos Me-
jii zapel srebrno mašo Rakovski župnik
g. France Novak.

Pred cerkvijo ga je pozdravil zastop¬
nik župnije Rakek g. Tone Puntar, po¬
tem pa deklica — po starših iz njegove
rojstne vasi s pesmico in lepim šopkom.
Družbo ji je delal prav tako v narodni
noši deček po materi iz Rakeka. Ko je
V družbi duhovniških tovarišev stopil v
cerkev, mu je rameški zbor občuteno za¬
pel vedno lepo “Srebrni mašnik bod’ po¬
zdravljen.”.

Pred srebrno mašo je bil blagoslov¬
ljen lep mašni plašč s podobo Brezjan¬
ske Matere božje, s katerim je potem
maševal. Je to dar njegovih moravških
rojakov za srebrni jubilej.

Med mašo je ramoški cerkveni zbor
pod vodstvom g. Gabriela čamernika in
Jožefa Omahne izvajal orkestralno la¬
tinsko mašo, srebrnomašniku so pa asi¬
stirali njegov brat g. Štefan Novak, g.
direktor Anton Orehar in g. dr. Alojzij
Starc, spregovoril pa mu je jubilantov
nekdanji župnik pri sv. Petru v Ljublja¬
ni g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj.

Po sv. maši se je napolnila cerkvena
dvorana do zadnjega kotička. Otroci so

s. svojimi starši z velikim zanimanjem
sledili uprizoritvi spevoigre “Kresni-
ček”. Izvajal jo je mladinski pevski zbor
Gallusa. Mladi in stari poslušalci so bili
z uprizoritvijo zelo zadovoljni.

★

Slovensko dušno pastirstvo in Mladin¬
ski odsek Društva Slovencev se lepo za¬
hvaljujeta mladinskemu pevskemu zboru
Gallus in vsem, ki so pri uprizoritvi
spevoigre Kresniček kakorkoli sodelovali
za to lepo prireditev, ki je nudila slo¬
venski mladini res velik užitek.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V Barrio San Jose
je bil krščen Marjan Peter Burgar, sin
Valentina in Bernarde Vrhovnik, česti¬
tamo!

t Franc Meden. Po daljši in hudi bo¬
lezni je v Buenos Airesu umrl dne 14.

t. m. g, Franc Meden v starosti 58 let.
Po rodu je bil iz Kožljeka pri Begunjah
Cerknici na Notranjskem. Rajni je v
Argentini živel v San Justu. V zad¬
njem času se je zdravil v buenosaireški
bolnišnici Alvarez, kjer je tudi umrl do¬
bro pripravljen na zadnjo uro. Pogreb
rojaka je bil v torek dne 15. t. m. na
pokopališče Flores v Buenos Airesu. Po¬
grebne molitve je opravil g. dr. Alojzij
Starc. Naj počiva v miru. Pokojnikovim
sorodnikom v domovini pa iskreno so¬
žalje.

t Jože Rebernjak. V San Justu je u-
mrl v petek 11. t. m. Jože Rebernjak.
Bolehal je dalj časa za rakom, bil ope¬
riran, a mu zdravniki niso mogli povr¬
niti zdravja. Pokojnik se je rodil v
Ljubljani 22. II. 1924. Med komunistič¬
no revolucijo je bil vaški stražar v De¬
vici Mariji v Polju, ,nato pa v 17. četi
Rupnikovega Notranjskega napadalnega
bataljona.

Jubilant se je rodil 20. julija 1888 v
Borovnici pri Ljubljani kot sin železni¬
čarske družine, ki je vzgojila 10 otrok:
devet fantov in eno hčerko. Mladost mu
ni bila mehko postlana. Že zgodaj je mo¬

ral prijeti za delo kot delavec v opekar¬
ni na Viču. Videl je pa kmalu, da tu ne
bo mogel dolgo obstati, zato je iskal za¬
poslitev v drugo siper. V sebi je čutil
tudi silno željo po izobrazbi. Zato je iz¬
rabil vsako priložnost, da si je večal
znanje v osnovnih stvareh. Dobival ga
je na sestankih, ki jih je imel dr. Jan.
Ev. Krek za delavstvo in nameščenstvo.
Vneto je prebiral tudi njegove članke in
spise. •

Kot navdušen širitelj dr. Krekovih

V hiši srebrnomašnikove sestre ge
Minke Urbanijeve je bilo potem zanj in
za tovariše duhovnike pripravljeno kosi¬
lo. Ob tej priložnosti so mu poleg cer¬

kvenega govornika izrekli tople izraze
priznanja in zahvale še bivši moravski
župan g. Ignacij Lavrič, g. direktor An¬
ton Orehar, g. rektor Slov. bogoslovja
dr. Franc Gnidovec, g. žpk. Gregor Mali
in g. Ivan Kopač.

G. župnik France Novak se je rodil
8. XII. 1909 v Prekrnici v župniji Morav-

Pogreb pok. Rebernjaka je bil v ne¬
deljo 13. t. m. opoldne na pokopališče v
San Justu. Umrlemu protikom. borcu
je govoril v slovo njegov bivši povelj¬
nik, sed. predsednik Društva biv. proti¬
kom. borcev g. Vule Rupnik.

Pokojnik zapušča v Argentini žaljujo-
čo ženo go Doro, maloletno hčerko, se¬
stro Marijo, v domovini pa očeta. Vsem
izrekamo sožalje, rajni pa naj počiva v
miru!

LANUS

V nedeljo dne 3. t. m. je bila v na¬
ši društveni dvorani lepa kulturna pri¬
reditev. Prišel je gostovat kvartet Fin-
kovih z g. prof. A. Gei’žiničem. Izvajali
so tridelni program, ki je obsegal do¬
movinske, umetniško-religiozne in na¬
rodne pesmi. Z doživetjem in občutkom
zapete pesmi so nas za nekaj trenutkov
popeljale nazaj v našo milo domovino,
kjer ptički žvrgole, potočki žubore in
dišeča plodna polja zore. Soseska, ki je
skoraj v celoti z mladino vred prihitela
na ta koncert, je odlično predvajanje
Finkovih sester ter solista g. Boža Fin¬
ka, nagradila s toplim aplavzom. Z mo¬
gočno Devovo “Soči”, ki je vžgala srca
vseh navzočih, je tercet zaključil uspeli
koncert, čigar dobiček so namenili v
prid gradnji slovenske Marijine cerkve v
naši vasi.

MENDOZA

Z avtomobilom se je dne 22. junija
ponesrečil g. ing. Marko Bajuk, ko se
je s svojimi otroci vračal domov od ma¬
še. Vsi so imeli srečo v nesreči, da so
se iz nevarnih in težkih ok liščin rešili
brez hujših in resnejših posledic.

V splošni bolnišnici je bil operiran
stari slovenski naseljenec Anton štem-
herger, ki vedno rad prihaja na prire¬
ditve novih slovenskih naseljencev. Za
čas bolezni je prišla k njemu na obisk
njegova hčerka iz Bolivije.

idej je mladi Jakob Pavlovčič prišel kot
mlekar v mlekarno na Vrhniki. V službi
se je izkazal kot zanesljiv in vesten u-
službenec, zato so mu kmalu zaupali
vodstvo mlekarske podružnice v Brezo¬
vici. Toda tudi tu ni miroval. Vedno je
študiral in bral. že iz zgodnje mladosti
je V sebi čutil veliko ljubezen do foto¬
grafske umetnosti. Fotografijo je začel
študirati s svojim bratom Lojzetom, ki
je bil financar. Z močno voljo sta se
kot samouka v fotografskem znanju pri¬
kopala do take sposobnosti, da je lahko
brat Lojze odprl fotografsko obrt v
Domžalah, kjer obstoja še danes.

Ko je bil Jakob Pavlovčič 34 let star
— je s svojo družino, ki si jo je ustva¬
ril že leta 1912 — v hiši svojega očeta
v Brezovici odprl tudi on svoj lastni fo¬
tografski atelje.

Kot mlad in navdušen pristaš dr. Jan.
Ev. Kreka je bil vnet agitator v prele¬
pi pomladi slovenskega katoliškega gi¬
banja. Na Brezovici je bil soustanovi¬
telj izobraževalnega društva. V njem se
je posebno posvetil dramski umetnosti.
V neštetih igrah je' nastopil kot glavni
igralec, bil obenem režiser, masker in
kar je bilo še treba. Pod šimčevim ko¬
zolcem je vodil tudi dramsko šolo. Bil
je tudi član Orlovskega odseka pozneje
pa Fantovskega odseka.

Njegov cilj pa je bila Ljubljana. Ku¬
pil je Rovanov fotografski atelje. Sprva
je bil podružnica, pozneje pa samostoj¬
no podjetje Pavlovčič, ki je zaradi solid-

Vssafk teden ena

TAM ZA GORO
Davorin Trstenjak

Tam za goro zvezda sveti,
oj, kak jasno se blišči!
Sveti zvezda, daj upreti
v tebe vsako noč oči.

Ti spominjaš me tak milo,
kaj za goro svetlo je,
kaj za goro je svetilo,
kaj glasilo milo se.

Dekle, kakor je danica,
tak je bil nje duše žar.
Ljubeznivosti cvetlica
srca krasila oltar.

Pesmi, ko s srebrne strune,
z njenih prs se zlivale,
b'le so vse ljubezni polne,
vsakega tolažile.

če. Ljudsko šolo je obiskoval doma, gim¬
nazijo pa v Škofovih zavodih v št. Vidu,
kjer je maturiral 1. 1928. V duhovnika
je bil posvečen v Ljubljani 1. 1933. Prvo
kaplansko službo je opravljal v Dobrni¬
ču. Tam. župnik Omahna mu je bil vse:
vodnik, oče, brat in najboljši prijatelj.
Od tu je odšel za nekaj časa v Cerklje
ob Krki, odkoder je prišel kaplanovat k
Sv. Petru v Ljubljani, kjer mu je bil žup¬
nik g. duh. svetnik Košmerlj. Ko je bila
na Rakeku ustanovljena fara, ja postal
g. Novak njen prvi župnik. Tu je bilo vse
deležno njegovega dela, skrbi in ljubezni.
Pokopališče, župnišče in župna cerkev z
lepo, veliko sliko Srca Jezusovega, ki
jo je dal na fresco delati za oltarno sli¬
ko že med revolucijo, so živi sledovi nje¬
govega dela. Svoje velike govorniške
zmožnosti je zlasti med revolucijo pora¬
bil, da je s kleno prodornostjo in jasnost¬
jo faranom razkrinkaval komunistično
nevarnost.

Leta 1945 je odšel v begunstvo. Po pri¬
hodu v Avstrijo je nastopil službo v Kal-
su pod Grossglocknerjem, kjer je bil
marsikateri rojak, ki je tam iskal oddi¬
ha in zdravlja, deležen njegove skrbi.
Po prihodu v Argentino je služboval naj¬
prej v Dolores, potem v Temperleyu, od
tu je pa prišel k sestram Brezmadežne¬
ga spočetja v Ramos Mejia. Tu je v du¬
šnem pastirstvu priskočil na pomoč,
kjerkoli je bila potreba: Omeni¬

mo samo verouk, ki ga vsa leta uči v
slovenskih tečajih. Za Slovence je imel
nešteto cerkvenih govorov, vodil veliko
duhovnih obnov in duhovnih vaj. Roja¬
kom je bil vedno na razpolago tudi z
nasveti ter je z njimi hodil tudi k raz¬
nim oblastem, če je bilo potrebno.

Ob svojem srebrnomašniškem jubileju
lahko z mirno vestjo izjavi, da je z
vso vnemo izpolnjeval svoje duhovsko
poslanstvo med ljudstvom, med katerega
je bil poslan, ter se z vsemi silami tru¬
dil, da bi božje kraljestvo zavladalo pov¬
sod tudi na zemlji.

K srebrnomašniškemu jubileju iskreno
čestitamo ter mu želimo, naj bi mu Bog
naklonil še nadalnje jubileje in tako bo¬
gato blagoslovljene v delu in uspehih,
kakor v dosedanjih 25. letih njegovega
duhovništva.

nega dela slovelo daleč naokoli.

Svojo družino je vzgojil v dobrem kr¬
ščanskem duhu. Pri domobrancih je bil
s sinom Oskarjem kot fotograf, sinova
Ivan in Milan sta pa bila borca. V teh
letih je izvršil važne fotografske posnet¬
ke. Tako je fotografiral izkop Jelendol-
skih žrtev, sin Ivan pa snemal film, ki
je ohranjen ter ima sedaj veliko zgodo¬
vinsko vrednost. Med revolucijo je slikal
tudi dokumente, ko so pozneje odhajali
dr. Kreku v London.

Leta 1945 je s svojimi sinovi odšel
najprej na Koroško, begunska leta je pa
preživel v Italiji, odkoder je emigriral v
Argentino. V San Martinu si je s sinom
Oskarjem ustvaril cvetoče fotografsko
podjetje, sin Ivan ima svoj lastni atelje
v Buenos. Airesu, sin dr. Milan pa živi
v Clevelandu v Severni Ameriki.

Med rojaki uživa lep ugled. Kajti po¬
leg neprestane ukaželjnosti, odločnosti
in ljubeznivosti jubilanta odlikuje prak¬
tična krščanska ljubezen. Kakor nekdaj
doma, tako tudi v izseljenstvu, ob trp¬
ljenju bližnjega nikdar ni bil zakrknjen,
ampak je vedno pomagal in to dela še
sedaj. To pa tako, da nikdar ne ve levi¬
ca, kar daje desnica. Skrivnost njegovih
uspehov, njegove neupogljivosti in de¬
lavnosti pa temelji v njegovi živi veri in
zaupanju v Boga.

K 70. letnemu jubileju g. Jakobu Pav¬
lovčiču iskreno čestitamo in mu želimo
še mnogo let življenja v zdravju in mo¬
či, da bi mogel dočakati resnično osvo¬
boditev slovenske domovine. Naj živi še
mnogo let!

JAKOB PAVLOVČIČ — 70 LETNIK

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires, 17. VII. 1958 - No. 29

SLOVENCI

KANADA

Družino Vladimirja Lebar in njegove
žene ge. Ane, roj. Ciglar je zadela ne¬
sreča. Umrla je njuna hčerkica, stara
komaj dVa tedna.

V Torontu je umrla splošno znana in
priljubljena ga Karolina Hajdinjak ve¬
lika dobrotnica novih slov. naseljencev
ter za vse dobro vneta gospa. Pogrebno
mašo zanjo je imel v Cerkvi Marije Po¬
magaj župnik dr. Jakob Kolarič ob asi¬
stenci dveh kanadskih kaplanov, kateri¬
ma je bila pokojnica tudi dobrotnica. Po
opravljenih molitvah za umrlo se je od
nje poslovil v slovenščini župnik dr. Ko¬
larič, v angleščini Rev. Scanlon, pred
odprtim grobom na pokopališču je pa
govorila pok. Hajdinjakovi gospe v slo¬
vo gdč. Tončka Kastelic v imenu župnij¬
ske kat. ženske Lige. Pok. Karolina Haj-
dinjakova je bila doma iz Beltincev v
Prekmurju, umrla je pa v 61. letu staro¬
sti.

V cerkveni dvorani slov. župnije v To¬
rontu so z velikim uspehom igrali ljud¬
sko igro s petjem “Revček Andrejček”.
Uprizorili so jo člani Slov. prosvetnega
društva Baraga..

Na občnem zboru Kat. ženske Lige
župnije Marije Pomagaj je bila izvolje¬
na za predsednico gdč. Tončka Kastelic,
v Ligo je pa bilo sprejetih 15 novih čla¬
nic.

Cerkveno društvo Društvo Najsvetej¬
šega Imena Jezusovega se živahno u-
dejstvuje. Poleg rednih sestankov skrbi
tudi za razvedrilo svojih članov. Tako
je odbor tega društva, ki mu je načelo¬
val lani g. Jakob Kvas letos ga pa vodi
g. Stane Pleško priredil zadnjo nedeljo
v aprilu družabno prireditev veselo Jur-
jevanje. Spored družabnega sestanku je
bil pestro sestavljen. Cerkveni zbor je
zapel nekaj pesmi, na odru so nastopa¬
li otroci s svojimi točkami ter igrali na

Andrej Uršič

krojač

Sporočam svojim rojakom, da sem
se preselil v

PASAJE LOS CONDORES
VILLA CARLOS PAZ
prov. Cordoba

ŽE DOLGO PRIČAKOVANA
DRUŽABNA PRIREDITEV

SLOVENSKE

BESEDE

BO V SOBOTO 26. JULIJA 1958 V

OBIČAJNIH PROSTORIH V
SANTOS LUGARES.

★

Igra znana godba
MOULIN ROUGE

PO SVETU

I harmoniko in violino (Kusovi otroci An¬
gelca, Marjetka in Rudi), Janez in Loj¬
ze Lovšin sta prikazala ribniške šege,
g. Peter Markež je pa v krajšem govoru
podal pregled društvenega dela.

PO ŠPORTNEM SVETU

V tekmah za “Pokal Davis” je prej¬
šnji teden Argentina premagala moštvo
Zahodne britanske Indije s 5.0.

V Varni, bolgarskem morskem letovi¬
šču, igrajo za svetovno 5. univerzitetno
šahovsko prvenstvo. Po tretjem kolu
vodu ZSSR, ki je premagala Jugoslavi¬
jo 3:1, slede Bolgarija, Argentina in
ZDA, Jugoslavija, Madžarska, Vzh.
Nemčija ter češkoslovaška.

Luksemburžan Gaul je zmagal v 18.
etapi dirke “Tour de France”, v sploš¬
ni klasifikaciji pa je ponovno prevzel
vodstvo Francoz Geminiani.

Italijanski alpinisti so skušali zavze¬
ti vrh Tullparaju (5850 m) Peruju, pa
so omagali 70 m. pred vrhom.

Dolgoprogaš W. Lemos je na lahko¬
atletskem tekmovanju v V. Dominico do¬
segel kar 4 nove argentinske in južno¬
ameriške viške: 15 km: 47 m 15 s, 10
milj: 50 m 55 s; 1 ura: 10 km 941, 15
m in 20 km: 1 h 3 m 22 s 4/10.

Italijansko nogometno moštvo Milan,
ki je letos zasedlo 9 mesto v Italijanski
ligi in je evropski klubski podprvak, je
v nedeljo izgubilo v Montevideu s Pe-
narolom 1:4. Ta četrtek pa se pomeri v
Buenos Airesu z Boco Junior.

Stirling Moss je za desetinko sekun¬
de premagal Behra v avtomobilski dir¬
ki “13. Gran Premio de Portugal”.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. Julij 1958. Vsebi¬
na: Na poti do misijonskega poklica Ka¬
rel Wolbang, C. M.); Bog ljudstva

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguay 387

T. E. 40 -1605 Buenos Aires

LOJZE NOVAK

izključno zastopstvo

B r M A IS, S. R. I,

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

Nkundo (br. Karel Kersevan C. M.); Za¬
hvala Baragi; Nova država v Afriki
(Aladin); Delo za zedinjenje v zamej¬
stvu — Poročilo o dveh letnikih Zborni¬
ka “Kraljestvo božje” za 1957 in 1958
(Prof. Alojzij Geržinič - Ruda Jurčec);
Zahvala Baragi; Urednikovi misijonski
zapiski (L. L. C. M.) ;Blagoslovitev Ba¬
ragovega misijonišča (L. L. C. M); Mi¬
ši janski darovi; Prvi koraki (Branko Bo¬
hinc) ; Maksimilijan Kolbe — norček Na¬
še ljube Gospe (Priredil Ruda Jurčec);
Vesele in žalostne s Podržajevega misi¬
jona (p|Stanko Poderžaj, S. J.); Po mi¬
sijonskem svetu; Misijonski krožek do¬
ma (Spisala s. Darina).

Mladinska vez. Julij 1958. Več sonca;
Zagrenjeni (L. K.); Slike iz pampe
(E. T.); Našim mladim v premislek
(Prof. B. Bajuk); Slovnični kotiček; 100
urni delovni teden; Kaj delamo v SFZ;
Dijakinje pišejo; Med nami; In akademi¬
ki?; Zavodska kronika.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Ne pozabimo na prosvetni večer kra¬
jevnega odbora Društva Slovencev v Ra¬
mos Mejiji v nedeljo dne 20. t. m. ob 7h
v Gallusovi sobi na Castelli 385 (z Av.
de Mayo 500 na desno dobre pol kvadre).
Govoril bo g. dr. Pavle Krajnik o vzhod¬
nem vprašanju.

OBVESTILA

VII. Kulturni večer SKA bo v soboto
19. t. m. ob sedmih zvečer v Bullrichevi
dvorani, Sarandi 41, Capital. Večer je
posvečen sedemdesetletnici Doma in sve¬
ta. Predaval bo zadnji urednik revije
dr. Tine Debeljak, ki je znova učvrstil
redno izhajanje revije in vodil zadnjo
generacijo Dominsvetovcev.

Ribničani!

Dne 3. avgusta je žegnanska nedelja
naše fare, cerkve sv. Štefana v Ribnici.

Prodam teren v Moronu. Informaci¬
je: Pichincha 3568, San Justo.

Lesno podjetje

KREBS y B E L L 0

Reconquista 513/11
Capital

T. E. 32-1127 - 32-9272 - 32-7838

ima na razpolago
vse vrste

stavbnega in 11  mizarskega lesa
(Pino Brasil, Petereby, Virraro,
Cedro itd.)

PO UGODNIH CENAH

Slovenci naj se glede nakupa
obračajo na

Janeza žitnika

Telefon 658-2626

ZA SLOVENSKE KUPCE POPUST

Da obnovimo spomin na nekdanje le¬
pe dneve, na domačo farno cerkev, v ka¬
teri smo bili krščeni in v kateri sta nas
potrdila v vojščake Kristusove škofa dr.
Bonaventura Jeglič in dr. Gregorij Rož¬
man, se bomo 3. avgusta t. 1. zbrali ob
štirih popoldne v kapeli Slovenske hiše,
Ramon Falcon 4158. Slovesno mašo bo
imel g. p. Ciril Petelin ob asistenci gg.
Toneta Dejaka in dr. Alojza Starca. Vsi
trije so duhovniki iz naše fare.

Po maši bo v Slovenski hiši prijatelj¬
ski sestanek. Da bi bilo žegnansko vese¬
lje tako kot je bilo doma, prav lepo pro¬
simo gospe in gospodične, da bi za to
slovesnost napekle ribniških štrukljev in
potic ter nam jih podarile.

\ . j

Na prijateljskem sestanku se bomo
pogovorili zlasti o načinu, kako bi po¬
magali pri popravilu cerkve, ki je bila
kat znano med vojno poškodovana, pa jo
sedaj popravljajo po načrtih pokojnega
arhitekta Josipa Plečnika. Na razpolago
bodo tudi že slike kako bo izgledala po¬
pravljena cerkev.

Na ribniško žegnansko slavnost ste
vabljeni vsi, ki se ali ste se kdaj čutili
za ribniške farane. Tudi žene in možje,
ki so se s porokami vključili v našo fa¬
ro, pa tudi tisti, ki so po službeni dolž¬
nosti živeli med nami. Vabljeni so pa
tudi tisti izven naše fare, ki so iz dalja¬
ve poslušali zvon sv. Štefana in spadali
le pod ribniški dekanat ter so ob vizita-
cijah poslušali temeljite govore našega
pok. dekana A. Skubica.

Vse najlepše vabi škrabec Stanko

ESLOVENIA LIBRE

Ediior responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracidn:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

Na Vincencijevo nedeljo, 20. julija Vas
bodo člani Vincencijeve konference po¬
prosili za naše brate, ki so potrebni po¬
moči. Ob tem prazniku krščanske dobro¬
delnosti bomo vsi darovali za Vincenci¬
jevo konferenco z namenom, da zberemo
potrebna sredstva za prošnje iz notra¬
njosti dežele (po skupnem dogovoru,
čč. gg. dušnih pastirjev). Pobiranje bo
pri slovenskih službah božjih v Slovenski
kapeli, v San Justu, v Ramos Mejia, v
San Martinu in v Lanusu. V Floridi pa
pri sveti uri za avgust. Tudi v nekaterih
tovarnah Vas bodo poprosili. V Quilmesu
in v Berazategui Vas bodo naši člani
obiskali na domu. Lahko pa oddaste da¬
rove tudi v Dušnopastirski pisarni v Slo¬
venski hiši na Ramon Falconu 4158.

Vsem pa, ki boste darovali in se s tem
spomnili naših bratov, ki so potrebni po¬
moči, že vnaprej: Bog plačaj!

V nedeljo 20. julija ima dekliški mla¬
dinski dom sestanek ob 10 v zavodu Ma¬
ria Mazarello. Na sestanku bo zanimivo
predavanje gdč. šemrovove. Vabljena vsa
dekleta. Odbor.

SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA

Knjiga, ki je vzbudila izredno zanimanje:

RUDA JURČEC

LJUBLJANSKI TRIPTIH

Roman, str. 200 Opremil Milan Volovšek

Cena: vez. 55.—, broš. 40.— pesov.

‘Ljubljanski triptih je presenetljivo in neprimerljivo, moderno,
dognano delo današnje slovenske književnosti; več kakor velik do¬
godek v njej, prej bi mu rekel mejnik...”

MIRKO JAVORNIK, predavanje Radio Trst, 9. 6. 1958
“Knjiga je posejana z lepoto, kakor bi bila pisana za praznik.. .
Triptih je naša najboljša apologija...”

BRANKO ROZMAN, Svobodna Slovenija, dne 26. 6. 1958
“Jurčec je ustvaril veliko delo sodobnega slovenskega izobražen¬
ca, ki skozi zmote, napuh in greh blodeč išče luči, ki naj bi pregnala
temo njegovega duševnega sveta. .. verjetno ne bo Slovenca, ki je
ne bi prebral in premislil vsaj enkrat...”

TINE DUH, Slovenska beseda, štev. 4-6, 1958

PRAVKAR IZŠLO:

KAREL MAUSER

JEBČEVI GALJOTI

Povest izpod peresa znanega pisatelja, ko riše izsek sveta iz Gorenjske.
Str. 136 Opremila M. Žirovnik

Cena: vez. 45.—, broš. 35.— pesov.

KNJIGI MORETE NAROČITI PRI ZALOŽBI SLOVENSKE KUL¬
TURNE AKCIJE: Alvarado 350, RAMOS MEJIA ali pri poverjenikih, ku¬
pite pa lahko v Dušnopastirski pisarni, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires.

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (94)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Bolezen je polagoma tako napredova¬
la, da po dveh letih Bernardka ni mog¬
la več hoditi. Toda, ker se je hotela ude¬
leževati skupnih kosil in molitev, so jo
nosili i v kapelo i v obednico. Tu sta
prišli v navzkrižje zopet Natalija in
Marija Terezija. Toda tokrat je predni¬
ca Imbertz lahkoto rešila spor. Natali¬
ja ni bila močna. Marija Vauzous koš¬
čena in mišičasta, bi mogla nositi tri
takšna bitja, slabotna kakor je bila Ber¬
nardka. Tako jo je večkrat dnevno dvig¬
nila in jo na rokah prenašala po stop¬
nicah navzgor in navzdol, česar se je
Bernardka nemalo sramovala.

Sestre so med sabo razpravljale o
stvari, ki je iz prav za prav malenkostnih
razlogov nikdar niso odkrito povedale
Bernardki. Sedaj pa je Bernardka že več
tednov sem izgledala boljša in se je celo
zredila. Tako se je nekega dne pred kon¬
cem kosila prednica Imberta obrnila k
njej in ji rekla: “Prepričana sem, dra¬
gi otrok, da ste že često mislili o tem,
o čemer smo me že vse premišljevale.
Toda, ker ste tako silno trpeli, ni bi¬
lo misliti na dolgo potovanje.”

“Resnično ne vem, kaj mislite, Ma-
dame la Superieure,” je Bernardka pre¬
vidno vprašala.

Prednica Imbert se je prisiljeno na¬
smehnila. “Ali se ne bi ravno vi, bolj kot
vsi drugi ljudje, morali poslužiti ugod¬
nosti, ki je prišla vsemu svetu prav
preko vas?”

“Kaj mislite s tem predlagati, Ma-
dame la Sup^rieure? Vi veste, kako tež¬
ko razumem.”

“Takšni, kakršni ste sedaj, ma soeur,
mnogo boljši kakor ste bili, bi prav
lahko potovali v Lurd...”

“O ne, ma mere, to ni mogoče!” je
Bernardka naglo in odločno odgovorila.

“Zakaj ni mogoče, moja draga
hčerka?”

“Ker studenec zame ne teče, Mada-
me la Sup^rieure.”

Dolg molk je zavladal v obednici.
Prva se je oglasila Natalija: “Ne ra¬
zumem tega. Zakaj studenec ne bi imel
moči prav za vas, ma soeur?”

“Ne, ne, studenec zame ne teče,” je
Bernardka trmasto pribila.

“Od kod veste to, mon enfant,” po¬
izveduje Vauzous in z dolgim pogledom
strmi v bolnico.

“Vem to,” prikima Bernardka.

“Ali vam je Gospa povedala?” vpra¬
ša Vauzous.

“Gospa ne govori več z menoj.”

“Ali vam je dala Gospa to vsaj
čutiti?”

“Oh ne, Gospa se ne peča več s ta¬
kimi stvarmi...”

In preden je obrnila pogovor na dru¬
ge stvari, je rekla na kratko:

“Vem to zatrdno...”

Petinštirideseto poglavje
SATAN NAPADA BERNARDKO

V obeh zadnjih letih življenja je bilo
Bernardkino mršavo telo samo še dih.
Kljub temu pa je bilo videti, da je bole¬
zen obmirovala, ali bolje rečeno, da se
je v sami sebi izčrpala. Noči z bolečina¬
mi so postale redkejše. Pojavili pa so

se čudni psihični napadi. V zdravih dneh
ni bila Bernardka nikoli škrupulantna,
niti se ni mučila s pretiranim občutkom
krivde. Nasprotno. Zapeljiva lepota nje¬
ne duše je bila v tem, da je živela tja
v dan v mirni, nepremagljivi skrito-
sti. Sedaj pa je nenadoma pričela tehtati
najmanjši prašek v vesti, čim bolj je iz
neskončne praznote bolezni izstopala
preteklost, Lurd, svet od nekoč, toli¬
ko bolj se je tisto, kar naj bi bilo, zlilo
v občutljivo enoto s stvarnostjo. Zgodilo
se je na primer, da je našla Natalija,
ko je stopila k Bernardkini postelji, bol¬
nico vso v solzah.

“Za božjo voljo, ma soeur, kaj se je
zgodilo ?”

“Oh, ma soeur, tako grdo sem se ob¬
našala. ..”

“Kaj govorite, prijateljica? Proti ko¬
mu naj bi se grdo obnašali?”

“Da, Natalija! Proti svoji materi sem
se grdo obnašala. Ravno prej...”

“Vaša mati je že več kot deset let mr¬
tva, Marija Bernarda...”

“.. . Imela je čebuljo juho in mi jo je
ponudila cel krožnik. In jaz sem bila sit¬
na, Bog ve zakaj, in sem jo zmerjala:
Pusti me že vendar s svojo čebuljo juho.
Še duhati je ne morem več. In to sem
res rekla...”

“Toda to je že tako dolgo, najmanj
šestnajst let,” strese Natalija začudeno
z glavo.

“Nič, prav nič ni dolgo, vse je še ved¬
no zdaj,” joka Bernardka. “Oh, moja u-
boga mati, kako slabo ji je bilo v življe¬
nju in jaz sem bila tudi tako grda do
nje...”

Nekoč je pomežiknila Mariji Tereziji
Vauzous.

“Gotovo ne veste, ma mere, da sem
iz svojega katekizma odtrgala dva li¬
sta ...”

“O kakšnem katekizmu govorite, ma
soeur?”

“O mojem katekizmu vendar, ki sem
ga imela v šoli.”

“In tega se še spominjate, mon cher
enfant?”

“Spominjam, ma mere? Tam je še,
med mojimi stvarmi. In tisti dve strani
sem iztrgala iz same jeze. Bila sem jez¬
na na Jeanne Abadie, ker je vedno sili¬
la z učenjem, kar naprej...”

Poleg matere je stara sestra Zofija,
zavoljo katere prav tako čuti občutek
krivde.

“Oh, cele ure je sedela poleg mene,”
reče Bernardka večkrat sestri Nataliji.
“Risala in vezla sem kakor divja in ona
ni mogla govoriti, revica, ni se mogla iz-j
raziti in neprenehoma je premikala usta,
ker je hotela nekaj povedati. Jaz pa na
vse to nisem prav nič pazila in sem si
mislila, saj te vendar ne razumem. In ni¬
sem ji pomagala, Natalija, nisem ji po¬
magala. Jezus, Marija, kako sem mogla
biti tako zlobna...”

Mnogo takihle grehkov stopi na dan
kakor kapljice krvi. Vsakega drugega,
ki bi se mučil s takimi ničnostmi, bi ime¬
li za neresničnega in afektiranega. V
Bernardki pa nastopajo s toliko življen-
sko resničnostjo, da celo Natalija in
druge priče dobivajo solzne oči. čim bolj
pa se barva preteklost, toliko bolj bledi
sedanjost. Ko je Bernardka dobila brzo¬
javko svojega brata, ki ji je naznanjala
smrt mlinarja Francoisa Sobirousa, se je
tiho prekrižala in ni rekla besede.

Ni pa ji ostala prihranjena zelo ne¬
navadna preizkušnja, ki v samostanu
Sainte Gildarde ni vzbudila samo majhne-,
ga strahu. Človeške duše, ki tako zelo
hrepene po luči, stezajo svoje korenine
v temo in sivino. Tudi Bernardkina du¬
ša ni bila izjema, že v otroških letih, dol¬

go prej, preden je gledala nebeške pri¬
kazni, so njene duhovne oči imele dar,
v okviru stvari videti obraze in podobe.
V vlažnih madežih. V vlažnih madežih
na stenah v Cachotu. V bartreskih ob¬
lakih. V listih, ki jih je vzgibaval rahel
veter. V belih kamnih v Gavi in poto¬
kih. V jezikanju plamenov na ognjišču.
Vse to se je ujemalo s slikami, ki so
silile iz otrokove notranjosti. Toda veči¬
na slik ni bila iz področja lepega, prijaz¬
nega ali indiferentnega, pač pa povsem
iz nasprotnega področja, kljub temu, da
je deklica tako zelo hrepenela po lepem.
Madeži na steni so bili Orfide, kozel.
Tresoča se odprtina v listju je imela po¬
dobo škratastega nestvora. Kamni v reki
so bile lobanje utopljencev. In vse to
skupaj je bilo za srce pirenejskega otro-
ca skupek nedopovedljive groze, že zelo
zgodaj se je naučila Bernardka spoznati
to grozo in jo spraviti v zvezo z bistvom
in imenom hudega.

Sedaj, ko se je tok njenega življenja
prerival skozi posledno sotesko, so se
napadi tega strahu na strahovit način
pomnožili, človek bi dejal, da mora z
milostjo oblagodarjena duša po višjem
nalogu med mukami zlomiti vse te slike
groze, ki preže na njenem dnu, preden
bo smela zapustiti to zemljo. Kakor še
nikoli, so oživele bele stene celice, bol¬
niške sobe, drevesa za okni in sence vsa¬
kega predmeta v mraku.

Ali ni bila massabiellska votlina, pre¬
den je bila očiščena, in povišana, kraj
nesnage in gnusa? Ali se ni bobneča Ga-
va zaganjala proti temu, da bi se vzele
pravice demonom? Ali ni bila celo Go¬
spa sama prisiljena, da je demone z o-
strim pogledom pripravila do miru, ko so
celo v njeni navzočnosti šumeli preko
razljučene reke. Vedno bližji so bili in
napolnjevali dušo z grozo.