3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. novembra 2010  Leto XX, št. 46 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 18. novembra 2010 Porabje, 18. novembra 2010 »ČE ŠKEMO NIKA VEUKOGA NAPRAVITI, MORAMO OPRVIN NA VEUKO SENJATI« STR. 5-6 »NA DVERA VÖSTAUPIM PA GRBANJ NAJDEM« STR. 6 »Najbolj zanesljiva, zgodovinska partnerica Madžarske« 10. in 11. novembra se je na povabilo predsednika Republike Madžarske Pála Schmitta na uradnem obisku v Budimpešti mudil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, v spremstvu soproge Barbare Miklič Türk. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi sta se predsedniška para zadržala v kratkem pogovoru, temu pa so sledili plenarni pogovori med delegacijama obeh držav pod vodstvom predsednikov, ki sta se srečala že drugič v kratkem času. Dr. Danilo Türk je na novinarski konferenci po srečanju izpostavil, da se državljani Slovenije čutijo solidarni z vsemi prizadetimi v ekološki nesreči v okolici madžarskega mesta Ajka. Madžarski predsednik je zagotovil, da je vsebnost strupenih snovi tako nizka, da ni več škodlijivo za zdravje ljudi ali okolja. Opozoril pa je, da varstvo okolja nima meja. Oba predsednika sta se v pogovoru posvetila tudi vprašanju manjšin tako na Madžarskem kakor v Sloveniji. Predsednik Türk je izpostavil pomen Razvojne agencije Slovenska krajina v Porabju, opozoril pa je tudi na čezmejne projekte, ki jih uspešno izkorišča tudi madžarska skupnost v Sloveniji. Predsednika sta se dotaknila prihajajočega madžarskega predsedovanja Evropski uniji. Predsednik Schmitt je slovenskemu kolegu izrazil željo, da bi Slovenija Madžarski predstavila svoje izkušnje s predsedovanjem. Ob tem je poudaril, da je „Slovenija najbolj zanesljiva, zgodovinska partnerica Madžarske.” Predsednik dr. Türk pa je dejal, da so odnosi med državama odlični, kar se kaže tako na političnem kakor na gospodarskem področju. Pogovorila sta se tudi o vprašanjih širitve Evropske unije in Vzhodnega partnerstva. Predsednik Schmitt je dr. Türka seznanil tudi s položajem Romov na Madžarskem. Dr. Danilo Türk se je v okviru uradnega obiska sešel še s predsednikom madžarskega parlamenta Lászlóm Kövérjem, s katerim sta se pogovarjala o vlogi državnega zbora v času predsedovanja ter o načrtovani ustavni reformi. Predsednik Republike Slovenije je nato na budimpeštanskem Trgu herojev položil venec k Spomeniku madžarskim herojem. V nadaljevanju programa se je dr. Türk sestal tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbánom. V pogovoru sta se dotaknila vprašanja revizije lizbonske pogodbe, ukrepov za soočanje s finančno in gospodarsko krizo ter sodelovanja obeh držav na energetskem in prometno-infrastrukturnem področju. Popoldne se je predsednik Republike Slovenije srečal z vodilnimi predstavniki Porabskih Slovencev ter s Slovenci iz Budimpešte. V svojem nagovoru je izpostavil koriščenje evropskih sredstev, kasneje pa se z gosti pogovoril tudi osebno. Drugi dan uradnega obiska je predsednik dr. Türk preživel v mestu Szeged, kjer so mu na tamkajšnji univerzi podelili naziv častnega doktorja. V nadaljevanju sta rektorja univerz v Ljubljani in Szegedu podpisala Sporazum o sodelovanju. Predsednik Republike Slovenije je svoj dvodnevni obisk zaključil s predavanjem z naslovom »Odgovornost zaščititi« v angleškem jeziku. Uredništvo Predsednik Türk s predstavniki Slovencev na Madžarskem Predsednika Türk in Schmitt pred častno stražo foto: Stanko Gruden Nove knjige Sodelovanje za učinkovitejše varstvo potrošnikov PREKMURJE ZA RADOVEDNEŽE IN LJUBITELJE Učinkovitejše in hitrejše ukrepanje pri čezmejnih spornih zadevah ter izmenjava izkušenj in informacij so bili cilj sporazuma o sodelovanju, ki so ga 11. novembra na Generalnem konzulatu RS v Monoštru podpisali predstavniki madžarskega in slovenskega Tržnega inšpektorata. Pobudo za sodelovanje je dal madžarski tržni inšpektorat, ki namerava v bodoče namenjati posebno pozornost mednarodnim stikom, zato je Slovenija že šesta država po vrsti med sedmimi sosednjimi državami, s katero Madžarska podpisuje sporazum o sodelovanju. »V veliko veselje, čast in zadovoljstvo mi je, da bomo danes tudi formalno zapečatili to sodelovanje, ki sicer med inšpektoratom Madžarske in našim inšpektoratom že obstaja. Zavedamo se, da smo vsi v skupni Evropi, kjer ni mej in imamo več ali manj enake predpise. Dejansko sodelovanje že tako ali tako obstaja, vendar bo podpis tega sporazuma dal še dodatno težo in dodaten zagon za dobro sodelovanje. Dobro sodelovanje pa pomeni tako varstvo potrošnikov na obeh straneh meje kot tudi razvoj gospodarstva tako Madžarske kot Slovenije. Pozdravljam tako sodelovanje in verjamem, da boste vsi začutili, kako bo sodelovanje še boljše,« - je menila Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. V okviru sodelovanja bo možnost za izmenjavo izkušenj in strokovnjakov, na podlagi tega pa bosta lahko obe državi razvijali oz. optimizirali svojo prakso. »Ne smemo pozabiti na čezmejne potrošniške pritožbe. Menim, da bo ta sporazum precej koristen za potrošnike, saj bodo njihovi interesi učinkoviteje varovani tudi pri čezmejnih sporih. Imeli bomo možnost tudi za izvajanje skupnega nadzora, saj so problemi v obeh državah podobni.« Slovensko – madžarsko sodelovanje bo za potrošnike na obeh straneh meje vsekakor koristno, saj bodo lahko prišli do informacij o možnih pravnih rešitvah oziroma o tem, na kaj vse mora biti pozoren zaveden potrošnik. Nikoletta Vajda Nagy Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je povabil k sodelovanju petnajst avtorjev, ki so pisali na naslov Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Knjigo s tem naslovom, žepnega formata je uredil dr. Oto Luthar, nadvse domiselne ilustracije so delo Srečka Bajde, publikacijo so natisnili v 450 izvodih, med katerimi verjetno ne samo v enem, nekaj strani ni potiskanih. Avtorji so iz Prekmurja ali jih ta del Slovenije posebej zanima in privlači: Valerija Babij, Janez Balažic, Milan Bidovec, Helena Dobrovoljc, Ivanka Huber, Miha Jeršek, Jasmina Litrop, Oto Luthar, Goran Miloševič, Miha Pavšek, Jelka Pšajd, Mateja Ratej, Klaudija Sedar, Valentina Smej Novak in Dušan Šarotar. Urednik Oto Luthar v Namesto uvoda - strah pred nostalgijo zapiše: »Za mnoge od nas je bila nostalgija za Prekmurjem predvsem domotožje naših staršev in drugih sorodnikov, ki so iz Prekmurja odhajali.« Na predstavitvi v Murski Soboti je povedal, da je knjiga nastajala kar štiri leta, in sicer sočasno z večjim projektom Zapostavljeni spomin pokrajine. Prekmurska zgodovina kot primer spregledane lokalne zgodovine v učnem načrtu osnovnih in srednjih šol. »Prekmurje približati Sloveniji in razbiti stereotipe o njem,« je na predstavitvi označil namen knjige glavni urednik Založbe ZRC SAZU dr. Vojislav Likar, medtem ko je dr. Janez Balažic posebej pohvalil ilustracije, »ki nas vračajo daleč nazaj v čas, ko so se stereotipi o Prekmurju začeli oblikovati.« Dr. Oto Luthar je uredniški koncept zastavil v opise sorazmerno velikega števila prekmurskih značilnosti ali rečeno drugače, avtorji so imeli na voljo malo prostora v knjižici, ki je razdeljena v šest vsebinskih sklopov: Za vsakogar, Prizori iz preteklosti, Živa dediščina, Med rekami in potoki, Kulturna pokrajina in Za sladokusce. V vsebinske sklope ali poglavja je vključenih enainpetdeset tem oziroma prekmurskih značilnosti, denimo v poglavju Za vsakogar beremo o nerazviti pokrajini, Prekmurju – žitnici Slovenije, Goričkem, Ravenskem, Dolinskem, Madžarski in slovenski narodni skupnosti: »Sestavni del Prekmurja je tudi madžarska narodna skupnost, ki je podobno kot slovenska na Madžarskem nastala po podpisu Trianonske mirovne pogodbe leta 1920«; prekmurščini, s ponazoritvijo s pesmijo Ferija Lainščka Nikdar neboš znala; Lendavi/Lendvi; Angleški koloniji? »Prekmurje je my doma, tukaj ostanem,« so bile besede Dereka Smitha, prvega Angleža, ki se je v slovenskih osamosvojitvenih dneh odločil, da ostane v Sloveniji. S to odločitvijo je sprožil plaz, zaradi katerega se o Prekmurju vse pogosteje govori kot o angleški koloniji. Prizori iz preteklosti se začnejo z vprašanjem, ali je zlato v Muri, dalje so zapisi o Györgyu Dobronokiju ali Juriju Dobrov-niškem, reformaciji, Murski republiki in izseljenstvu. V razdelku Živa dediščina beremo o proščenju, lončarjih, medičarstvu, borovem gostüvanju in prekmurskih plesih. Poglavje Med rekami in potoki se začne z Muro in konča z orhidejami, ki jih gojijo v Dobrovniku: »Gre za edino proizvodnjo orhidej v Evropi, ki temelji na izkoriščanju geotermalne energije... Letno vzgojijo 1.200.000 orhidej, ki jih prodajajo na trgih v srednji in jugovzhodni Evropi.« V Kulturni pokrajini je najprej opisana rotunda v Selu: »Njena pojava je – od koder koli se nam že razkrije – kot biser, položen v zeleno dolino Kobiljanskega potoka.« Sledijo opisi gradov pri Gradu, Murski Soboti, Rakičanu in Lendavi, o Plečnikovi cerkvi v Bogojini, Judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, o prek-murski hiši, gorički mariški, vlaku, ki je vozil med Mursko Soboto in Hodošem, mlinih na Muri, brodu in brodarjih. Zadnje poglavje je namenjeno sladkuscem: »Diši po Prekmurju«, o bučnem olju: »Če je olje predelano iz bučnih semen najboljše kakovosti po tradicionalnem postopku in izdelano na določenem območju, lahko dobi geografsko označbo Štajersko-prekmursko bučno olje.« Tu so še opisi prekmurske šunke, kolin, bujte repe-ubite pese, dödolov in prekmurske gibanice na zadnji, 165. vsebinski strani knjige, ki dokazuje, da je Prekmurje statistično nemara res nerazvita pokrajina, v vsebinskem pa v mnogočem prekaša ostala območja v Sloveniji. ERNEST RUŽIČ Na predstavitvi v soboški gledališki dvorani: dr. Vojislav Likar, glavni urednik Založbe ZRC-SAZU, dr. Oto Luthar, urednik publikacije in direktor ZRC SAZU, in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar in eden izmed avtorjev Na prauško smo ojdli v Medžugorje 12. oktobra zazranka v 5. vöri, gda so zvonauvge v sakalauvskoj cerkvi angelsko pozdravlanje zvonili, se je zač-nila sveta meša prauškarov, pri steroj smo vsi prauškari, steri smo se podali na tau dugo paut, prosili Boga pa Blajženo Devico Marijo, naj srečno ta pa nazaj domau pridemo. Bus se je napuno, iz Sakalauvec nas je bilau 31 lidi, 14 pa iz drugi vesnic. Dobra skupina (csoport) je vküpprišla, kak če bi vsi bratje pa sestre bili. Bili so mladi, srejdnji lejt, pa bili smo starejši, že prejk 70 lejt. Najstarejša prauškarca, ena liblena stara ženska, je bila že 80 lejt stara, dapa do zadnjoga je vözdržala. Paut je duga, vozili smo se kauli 11 vör, sreča je, ka že majo autocesto. Malo smo drejmali dokeč se nej vözosveklilo, potistim smo pa rau-žne vejnce molili pa lejpe Marijine pesmi spejvali. Bijo je z nami kantor, steri je takšo lejpo grlo emo, ka gda je spejvo, so človeki vse mravle po tejli lejtale. Gda smo prišli v Medžugorje, smo se najprva dolaspakivali v hoteli, gde smo spali, po večerji je pa vsakši leko išo, kama je sto. Mi smo štirge bili, steri smo vsigdar vküper ojdli. Najprvin smo šli k Marijinomi kipi pa smo hvalo dali za srečno paut, te smo šli v cerkev sv. Jakaba pa smo poglednili kip lurdske Marije, pred njim smo molili. Te kip je strašno lepau okinčani z orhidejami, stere lüstvo prinese. Zar za kipom je plašča z dvanajstimi zvejzdami pa korono. Marija v rokej raužni vejnec drži. Gda človek na njau pogledne, se ma srcé opré. Po tistim smo šli do Jezušovoga križa, pod sterim voda tečé. Gda je bojna bila, je na tistom mesti bomba eksplodejrala, dapa križ je ostano, samo nauga Jezuša se je okadila. Tam lüstvo telko svejč vužiga za svoje pokojne, ka je vnoči tö tak svejklo, ka leko iglo najdeš. Vöra je že deset bila, trüdni smo bili, zatok smo nazaj na kvatér šli. Na drugi den zazrankoma v ausmoj vöri smo šli na brejg, gde se je Marija skazala mlajšom. Tam so že vönaredjene tri štacije. Prva je vesela, tam se moli rožnoga vejnca veseli tau, cejle pet stené: »Koga si Devica od Düha svetoga poprijela«. Pa se spejvajo Marijine svete pesmi. Druga štacija je žalostna: »Ki je za nas krvavo paut potijo«. Tam se spejvajo žalostne pesmi od Jezušovoga trplenja. Tretja štacija je odičena, gda je Jezuš od mrtvi gorstano. Tam se pa spejvajo vüzemske pesmi od goristanenja. Od edne štacije do druge pa po tašni ostri kamenjaj trbej titi tavö po brejgi, kak če bi po iglaj ojdo človek. Dosta lidi bauso dé zavolo toga, ka je Jezuš tö baus bijo, gda je križ neso na Kalvarijo. Iz naše skupine je več kak trifrtale lidi tö bauso šlau. Po tauj pauti ojdi vsikšeféle lüstvo, moli pa spejva se v vsefelé rejči. Na tretji den so planirali paut na Križevac. Na tom viskom brejgi samo žalostne štacije jestejo vönapravlene od Jezušovoga trplenja. Petnajset štacij od njegvoga vlovlenja do smrti. Na vreki brejga stoji eden prevelki križ. Na te den se je tak dež lejvo, ka je pitanje bilau, šli mo ali nemo šli. Dapa prauškarge so vsi z enim glasom kričali, ka mo šli. Pa so se napautili pa so šli, zdaj so tö bili med njimi takšni, steri so bausi šli. So si dežne plašče spokipüvali, dapa tisti so nej dosta vrejdni bili, ka je dež skauz teko. Od 45 lidi je 39 šlau na Križevac. Tak mislim, ka so si prislüžili velko milost. Gda so nazaj prišli, so do kauže mokri bili. Štiri vöre so v tistom velkom deždji ojdli. Pa Baugi hvala, je nišče nej betežen grato. Šest žensk, ka smo že prejk 70 lejt stare bile, smo pa v cerkev šle pa smo tri svete meše poslüšale. Edna je bila talanjska, druga češka, tretja pa portugalska, ka so prauškarge iz Brazilije bili, iz varaša Rio de Janeiro. Telko smo znali z njimi se pogučati, ka smo zvedli, odkec so prišli. Dapa sveta meša eno znamenüje v vsej jezikaj, je evharistija, stero je Jezuš na slejdnjoj večerji nastavo pa njau vsejm narodom, gda je pravo: »Jaz ostanem med vami do konca svejta«. Popodneva je dež stano pa lejpo vrejmen gratalo. Dvakrat je naš dühovnik sveto mešo slüžo. Večer v šestoj vöri se je začnila mednarodna meša, v osmoj vöri pa evharistična molba. Potistim smo šli k velkoma kipa Jezuša, steroma s prave nogé voda kvapi. Tam lüstvo z malimi vacalejžeci vküpbriše tau vodau. Te vacalejžece vsepovsedik odavajo, na njij je napisano v dosti gezikaj, ka je Marija, gda se je skazala, pravla mlajšom. Tak pravijo, ka majo zdravilno mauč. Na graubišče smo tö šli pa molili pri grobi oči Slavkoni, tam nam je naš dühovnik blagoslov dau. Ojdli smo v hišo tö, gde živejo pa se vračijo tisti, sterim se je živlenje iztiralo, ka so z dobre pauti na slabo paut zablaudili. Tau so največkrat mladi lidgé, steri so si v težavaj probali pomagati z drogami (kábítószer). Tam smo se srečali z ednim mladencom, steri nam je tapravo, kak je on z dobre pauti na lagvo paut prišo. Samo 21 lejt je star, dapa ma vüpanje, ka de njemi Marija pomagala. Slejdnji den smo se napautili v Mostar, v varaš, v sterom živejo muslimani pa katoličani tö, steri je najbole poznani po svojom Starom mausti. Te maust so zozidali ešče Törki, dapa v zadnjoj bojni so ga zbombardejrali. Z mednarodno pomočjauv so ga nazajzozidali v ranč takšnoj formi, kak je biu. Na ednom kraji reke (folyó) živijo muslimani, na drugom kraji pa katoličani. Vidli smo katoličansko graubišče s križi, na muslimanskoj graubišči pa majo na kamnaj paumejsec. V tom varaši je bazar tö, lüstvo angliva, odava vsefelé, ka dosta turistov ojdi es. V pau dvanajstoj smo se napautili prauti doma, prejk 10 vör smo se vozili. Nazaj po pauti smo tö molili pa spejvali ali pa poslüšali našoga vodiča (idegenvezető), steri je trno razmejni človek bijo, dosta nam je pripovejdo od pokrajin, prejk steri smo se vozili, pa vse tau nam je pokazo na filmi tö. Vnoči v 11-oj vöri smo prišli v Sakalauvce, tam so nas že čakali naši domanji, zvonar nam je že zvonijo pa cerkev odpro. Naš dühovnik Tibor Tóth, steri nas je sprevodo na tau prauško, je sveto mešo slüžo v zahvalo, ka nas je nebeska Mati pomagala, ka smo s te duge pauti srečno pa zdravo nazaj prišli k svojim držinam. Hvala vsejm tistim, steri so se za tau trüdili, ka smo takšne lejpe štiri dneve doživeli. Ema Sukič En tau naše skupine pri kipi Marije Župnik Tibor Tóth je darüvo mešo OD SLOVENIJE… »Če škemo nika veukoga napraviti, moramo oprvin na veuko senjati« »Žive naj vsi naródi...« - se je od Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel čüla slovenska himna pa sledik eške vogrska na veukom svetki, šteroga so držali 6. novembra zadvečerka v varaškom gledališči. Svetek je biu zaistino veuki, blüzi tristau lüdi je zatok vküperprišlo, ka bi se spominali na dvajsti lejt delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Med svetešnjimi gosti so bili minister za Slovence v sausednji rosagaj pa po svejti dr. Boštjan Žekš, državni sekretar dr. Boris Jesih, državna sekretarka na Ministrstvi za šolstvo in šport Alenka Kovšca, veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, generalni konzul RS v Monoštri mag. Drago Šiftar, direktor Javnoga sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar, državni podsekretar na Ministrstvi za šolstvo in šport Roman Gruden, direktor Javnega sklada za narodne in etnične manjšine v Budimpešti Márton Molnár, podpredsednik Skupščine Železne županije Ferenc Marton, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, pa župan Monoštra Gábor Huszár. Med gosti smo leko pozdravili nekdešnje veleposlanike RS v Budimpešti, Ferenca Hajósa, Andreja Gerenčerja pa Ladislava Lipiča. Dvorano pa so napunili lidgé, šteri so v preminauči dvajseti lejtaj kak koli vküper delali z Zvezov, tak iz Slovenije kak iz Porabja. Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika, kak porabska skupina z najdukšov tradicijov, je svetešnji program opro s tremi pesmimi, štere je štiriglasno nutvčila zborovodkinja Marija Trifus. Pred gučami smo leko čüli: »Če škemo nika veukoga napraviti, moramo oprvin na veuko senjati«. Pred dvajsetimi lejtami so se ništerni mladi porabski šaulani lidgé pokisili na veuko senjati, pa so 27. oktobra 1990 ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem, prvo neodvisno krovno organizacijo Porabski Slovencov. »Tistoga ipa so bili cajti, gda se je vse prejkobrnaulo. Stare vrejdnosti so mrle, nauvi je eške nej bilau. Za dosta nalog smo se vzeli: za kulturo, gezik, šaule, medije, če rejsan smo znali, ka je dostakrat biu v stari časaj grej biti Slovenec. Znali smo, ka smo v prvom redej Slovenci zavolo svoje domanje materne rejči,« - je v svojom svetešnjom guči povödo nauvi-stari predsednik Zveze Jože Hirnök pa eške cüjdau: »Kak je slovenski pesnik Tone Pavček napiso: ’Če nemo šteli, vömrgémo.’(Če ne bomo brali, nas bo pobralo.) Zatok smo začnili vödavati novine Porabje pa druknivati knige po domanje pa v knjižnoj rejči, slovenski radio ranč tak guči lidam v maternom geziki.« Jože Hirnök je eške povödo, ka so Porabski Slovenci leta 1991 daubili svoj matični rosag, samostojno Slovenijo, štera rejsan skrbi za Porabce. Od nje je je laučila grajnca, borili so se za dva mejna prehoda. Radi so bili, gda so jiva oprli, eške bole radi, gda so je cüjzaprli. Od leta 2004 sta badva rosaga v Evropskoj uniji, štera ponüja nauve mogaučnosti pa nauve naloge tö. Petnajset lejt že Zveza vküper dela z Državno slovensko samoupravo, s šterov si je raztalala odgovornost in naloge. V preminauči lejtaj so se sodelavci Zveze navčili pelati politiko, delati za baukši žitek Porabcov. Če rejsan so kompromise tö mogli delati, njino rejč že poslüšajo tak v Sloveniji kak na Vogrskom. »Gnes leko svetimo, depa moramo naprej tö broditi. Že zranje se začne nauvi den, gda se moramo boriti za slovenske šaule, vrtce, knige, radio, meše, depa ne smejmo pozabiti na delovna mesta za naše Slovence tö nej. V bodaučnosti moramo tak delati, ka s kem menje hib naredimo. Baug plati vsejm, šteri ste pri tem do zdaj pa te eške dale pomagali,« - je končo svoj guč predsednik Hirnök. Ideje bi ostale ideje, plani pa samo plani, če bi Slovenija Zvezo nej podpirala. Brezi Urada za Slovence v sausednji rosagaj pa po svejti bi aktivisti v Porabji samo žmetno leko delali. V svojom guči je gospaud minister dr. Boštjan Žekš povödo, ka smo Slovenci takši, ka nam nika ne dojde, se žaurdjamo, tau pa je leko dobro, če vsikder škemo nika več pa baukše. »Letos sprtoleti sem se pogučavo z Dalajlamo, šteri je pravo, ka na svejti vse na baukše dé, samo trbej dukši čas gledati. Ranč tak je z Zvezo Slovencev, če rejsan so problemi, je v dvajseti lejtaj vse šlau na baukše,« - je tapravo dr. Žekš. Po-vödo je eške, ka moramo dale senjati, nauve cile postavlati pa vküper delati vsi: vogrski pa slovenski rosag in seveda organizacije Porabski Slovencov. Dva rosaga morata meti dobre odnose, ka tau ne hasni samo manjšinam, liki vsejm državljanom. Podpredsednik Skupščine Železne županije Ferenc Marton je povödo, ka leko edno organizacijo, sploj pa manjšinsko tak ocejnimo, če poglednemo, ali je izpunila naloge, štere si je zadala. »Zveza je vöponücala dosta mogaučnosti, v županiji majo najbole krepko organizacijo Slovenci. Vüpam, ka smo pri tem mi tö leko pomagali.« Gospaud Marton je eške cüjdau, ka Madžarska samo tak leko brani pravice Madžarov v drügi rosagaj, če svojim manjšinam tö pomaga. »Železna županija má vnaugo farb, ka go dela bole krepko,« - je svoj guč končo Ferenc Marton pa predsedniki Zveze prejkdau županijsko priznanje. »Primož Trubar je o svojomi narodi napiso: ’Lubi Slovenci’, pa nam s svojimi prvimi slovenskimi knigami dau odgovornost, ka moramo na svoj gezik skrb meti pa gorostati,« - je svoj svetešnji guč začnila državna sekretarka na Ministrstvi za šolstvo in šport Alenka Kovšca. »Slovenci so tam, gde se eške guči slovenski. Pri vas eške gestejo mladi, šteri gučijo našo rejč. V Sloveniji leko Madžari pa Taljani nücajo svoj gezik skoro vseposedik. Zatok je naloga Slovenije, ka vam pomaga, ka se leko vaši mlajši od vrtca do srejdnje šaule včijo materni gezik.« Na svejti preminé vsikši den eden gezik, slovenska rejč v Porabji pa mora gorostati. Ministrstvo de pomagalo s štipendijami, včenjaum pa izmenjavo šaularov pa škonikov – je obečala državna sekretarka. Veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret je gučala od toga, kak Generalni konzulat v Varaši pa Veleposlaništvo v Budimpešti pomagata Porabskim Slovencom. Povödala je, ka sta Madžarska pa Slovenija nej samo sausedici, liki partnerici v Evropskoj uniji pa NATO-ni tö. Politični voditeli dvej rosagov se večkrat srečajo, gde se pogučavajo o sodelovanji pa o manjšinaj ranč tak. Gospodarska kriza je mogaučnost, ka se stvari pobaukšajo. »Zveza je v dvajseti lejtaj preojdla dugo paut. Aldüvali ste prosti čas, energijo pa batrivnost. Vsi nekdešnji veleposlaniki so ponosni na vas, bojte eške vi ponosni, ka ste Slovenci!« - je pozvala gospa veleposlanica. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pomaga že duga lejta pri Zvezini programaj. Direktor Igor Teršar je v svojom guči raztomačo svoje veseldje: »S pisatelicov Natašo Kramberger sva letela na Knjižno senje v Frankfurt. Na fligari so bile novine, v šteraj so pisali od Porabja. Trnok sem rad biu, ka se že petnajset lejt spravlam s tauv krajinov. Dosta smo vküper organizerali: koncerte, razstave, delavnice. Dosta slovenski skupin je prišlo v Porabje.« Gospod Teršar je na konci Zvezi prejkdau posebno priznanje za izvajanje ljubiteljske dejavnosti. Na odri varaškoga gledališča so se z domanjimi plesi nutpokazali mlajši števanovske šaule, štere sta nutnavčili Marija Rituper pa domanja leranca Anica Szalai. Program se je končo s pau vöre dugim filmom, šteroga so od dvajsetletnoga dela Slovenske zveze naredili sodelavci Slovenski utrinkov. V filmi so navzauči vidli kejpe od začetkov do gnes, spoznali so leko, kak je Zveza skrbela za materni gezik, za kulturo, za gospodarstvo in politiko pa eške kaj. Večer se je končo v restavraciji Slovenskoga kulturnoga in informativnoga centra, gde so ništerne organizacije z rečami pa dari eške ejkstra pozdravile dvajsetletno Zvezo, med njimi Državna slovenska samouprava, Slovensko drüštvo iz Sombotela, Društvo upokojencev pa Družba za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote, Mestna četrt Magdalena iz Maribora in Občina Monošter. -dm- Poslanci razpisali referendum o RTVS Potem ko je skupina poslancev vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ga je državni zbor na seji tudi razpisal. Referendum bo 12. decembra, vprašanje, na katerega bodo odgovarjali volivci, pa se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?« Vlagatelji zahteve zakonu, ki ga je državni zbor sprejel 20. oktobra, sicer nasprotujejo zaradi predvidenega statusnega položaja RTVS, spremembi statusa zaposlenih in določilom, ki predvidevajo posebne oddaje ali programe za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih repub-lik Jugoslavije. Očitke na račun zakona je zavrnila ministrica za kulturo Majda Širca, ki ima, kot pravi, občutek, da je predlagatelje strah samostojnosti RTVS. Ustanovljena poslanska skupina nepovezanih poslancev Poslanci Andrej Magajna, Vili Rezman in Franc Žnidaršič so podpisali pristopne izjave k poslanski skupini, kar pomeni, da je ustanovljena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Poslanci si želijo ostati v odborih, katerih člani so bili do zdaj. Žnidaršič in Rezman sta poslansko skupino DeSUS-a zapustila decembra lani, poslansko skupino pa so trije poslanci (kar je minimum za ustanovitev poslanske skupine) ustanovili po izstopu Magajne iz poslanske skupine SD-ja. Murskosoboški tožilec osumljen korupcije V Murski Soboti so pri prejemanju 25.000 evrov domnevne podkupnine prijeli državnega tožilca Roberta Stojka, ki se nahaja v priporu v mariborskem zaporu. Postopek je v sodelovanju z uradom vodila skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Za jemanje podkupnine je zagrožena kazen od enega do osmih let. Gostje na 20. oblejtnici zveze (z lejve): gen. konzul Drago Šiftar,državnisekretarBorisJesih,državnasekretarkaAlenka Kovšca, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret pa minister za Slovence Boštjan Žekš 20. oblejtnico je pozdravo minister za Slovence v sausednji državaj pa po svejti Boštjan Žekš Podpredsednik županijske skupščine Ferenc Marton je predsedniki Zveze prejkdau diplomo … DO MADŽARSKE Prepoved za brezdomce Madžarski parlament je oktob-ra sprejel novelo zakona, ki bo od naslednje pomladi omogočila občinam, da brezdomce odstranijo z javnih mest, torej s prometnih trgov, podhodov, mednarodnih kolodvorov. Gre za tiste brezdomce, ki praktično živijo na teh mestih. Madžarsko glavno mesto bo to uvedlo že s 15. decembrom, zato je več organizacij protestiralo pred notranjim ministrstvom oziroma se je obrnilo v odprtem pismu za pomoč k predsedniku države. Po njihovem mnenju to ni nobena rešitev, le prikrivanje problemov. Brezdomci, ki jih je samo v glavnem mestu nekaj deset tisoč, se bojijo tega, če se jim bo treba skrivati, da jih ne najdejo socialni delavci in človekoljubne organizacije, da ne bodo deležni zdravstvenih storitev, kajti ne bodo imeli nobenega naslova. Razne organizacije prosijo, naj občine poskrbijo za več zavetišč oziroma prehodnih domov. To bi lahko storile tudi z odkupom praznih stanovanj, teh je v Budimpešti kakih 72 tisoč. 54 odstotkov prebivalcev je pomagalo oškodovancem naravne katastrofe Po raziskavah agencije Marketing&Média je več kot 54 ostotkov odraslega prebivalstva na nek način pomagalo oškodovancem katastrofe v Kolontárju in Devecseru. Največ pomoči so nudile ženske, starejši ljudje. Zanimivo je, da so za nesreče drugih bolj dovzetni ljudje na podeželju, predvsem po malih vaseh, kot pa meščani. Največ ljudi je pomagalo s klicem določene telefonske številke ali pošiljanjem sms-poročila, za ostale načine materialne pomoči se je odločilo kakih 10 odstotkov vprašanih. Večina je pomagala z denarnimi prispevki, ki so jih zbirale razne organizacije. Mejšani pevski zbor A. Pavel je najstarejša skupina v Porabji, dela pod taktirko Marije Trifus Števanovska mlašeča folklorna skupina se je trno vidla gledalcom Gledališka dvorana v Monoštri se je napunila s Slovenci »Na dvera vöstaupim pa grbanj najdem« V Slovenski vesi na okrajma vesi paulak pri gauštji živeta dva brata Čuk, Gusti pa Pišta. Obadva sta doma zato, ka eden je invalid, drugi je pa brezi slüžbe, dapa zato šanalivati je nej trbej. Zaka? Zato, ka gda smo taknjali reportažo, leko povejm, ka sem skur nevoškeni bijo. Tak mirno, zdravo živeta tejva dva brata, ka mena sploj fejst paše. Nej njima trbej v slüžbo leteti, vöro gledati, naj nezamidita pa tau je dobra pelda, zatau ka se ne vrti vse samo kauli pejnez. Leko živiš veselo brezi tauga tü, ka bi dennauč samo o tejm zmišlavo, kak največ aj leko prislüžiš, pa aj kak največ vse leko maš. Tau je taši kraug, iz šteroga je težko vöstaupiti, dapa kak te vidli, zato se ma zgoditi. • Pišta, tebe tak poznajo v vesi, ka mali Gusti, zdaj si te Pišta ali Gusti? »Zato sem Pišta gé, dapa Gusti mi gučijo. V kosinoj fabriki smo bili trgé, ge pa brat pa oča. Oča je biu stari Gusti, brat je biu vekši Gusti, dja sem pa mali Gusti grato.« • Kak je tü živlenje na okrajmi gauštje, gde sta doma z bratom? »Tü tavala, tü je dobro gé. Niške mi je nej napauti, niške me ne drega, tau delam, ka škem.« • Ka delaš? »Vsefalé, zato ka sem brezi slüžbe. Stariške so že mrli, tak ka vse je name ostalo, dapa tau povejm, ka je nej težko, če maš volau, pa maš mašine vcuj.« • Sto küja med vama? »Najbola ge, dapa pečem tö, tau meni nej žmetno. Navčo sem se, zato ka mati je tü dugo lejt betežna bila, pa je mujs bilau. Nej je tak žmetno pečti, kak tau lüstvo misli. Ge dosta vse tašo pečem, ka name prosijo, aj recept dam. Kak leko recept dam, gda sem natau vse sam gorprišo, kak trbej vküpzmejšati. Ge sem nej prebrani, ge vsakšo fela djesti rad mam.« • Drügo delo, ka v rami djeste, gvant prati, pucati, tau tü vse ti delaš? »Tau je nikanej žmetno delo, gda maš vse te moderne mašine. Gvant samo nutraličiš, pa gda dolaprteče tisti cajt, te ga vövzemeš pa ga vöparstreš. Mi mašine vse mamo, nej samo v rami, liki vanej tö, ka njive delamo pa senau.« • Mate ešče krave? »Edno kravo mava pa dvej talice. Mlejko za svoj tau ponücava pa malo za sausede. Več bi nej delo, dapa te trava nas vse zaraste, pa ka mo delo z mašini, odati je tak naletje tö ne moreš. Drügo je pa tau, ka grünt se mora delati.« • Te velki brejg, gde zdaj stojiva, tauga kak dolapokosiš? »Tau leto sem ga štirikrat dolapokauso z rokauv. Ge vejm kositi, zato ka gda so oča mrli, te sem se mogo navčiti, če sem sto ali nej. Nej bilau drugoga, sto bi kosijo. Sprvoga je slabo šlau, dapa sledkar je že vsigdar bola lekejše bilau. Kosau tö sam sklepam. Nikdar ne pozabim prvo kosau, gda sem klepo, kak kriva pa razpaukana je gratala. Zdaj je pa tak, ka že drugi nosijo k meni, naj njim skleplem kosau. Letos parkrat sem se naklepo, zato ka so nauve kose parnesli, tiste pa oprvin sploj težko klepati.« • Ka delaš v zimi, gda vanej nišo tašo delo nega? »V zimi košare pletem pa mek-le redim. Ge delo doma vsigdar mam, nikdar sem nej tak, ka bi samo vö na okno gledo. Ge sem ovak vönavčeni strugar pa mam stružnico tö. Zdaj tö dosta dela mam, zato, ka te spice moram strügati, s šterimi drva kalajo s traktorom, dvej taše moram ešče letos naprajti. Poj, leko je pogledneš, ka nika že mam napravleno.« • Nemo üšo, zato ka tašoga psa maš kak oroslan (lev), pa me razstrga. »Tau gvüšno, ka te je nauri gé. Z dvömi lanci ga mam parvezano, zato ka enga vtrgne. Pri nas se nej trbej bojati, ka stoj bi kaj vkradno.« • Tau si pravo, ka košare tö pleteš, gde si se pa tau navčo? »Tau sem se tö od oče navčo, samo oni so malo ovak pleli. Tü v vesi sem malo odo gledat, kak drugi tau delajo, pa te tak sem ge tö začno plesti. Pletem za svoj tau, pa če me prosijo, te drugim tö. Samo tau je baja, ka nega šib. Meli smo več grmauvge, gde pantovec raso, dapa zdaj že nikam vse taprminaulo.« • Pomalek zima pride, drva že kreda maš djano? »Telko drv mam, ka več ranč nejmam mesta, kama bi je klau, bola je odavam. Svojo gauštjo trno ranč ne sejkam, zato ka vsigdar geste tašo, gde leko čistim, tak te mojo ostane na Gorejnjom Seniki pa tam tagora.« • Kak leko ti maš lejs na Gorejnjom Seniki? »Tak ka moja mati pa oča sta z Gorejnjoga Senika bila. Tau kučo so tü küpili pa tak so te v Slovensko ves prišli.« • Lejpo mesto so si vöodebrali tü na krajmi lesa? »Tau se mena tö vidi, ka če vö na dvera staupim, te sem nej včasin drugomi na dvorišči, pa tau delam, ka škem, niške me ne vidi. Tü je tak gé, ka če vö na dvera staupim, te grbanj najdem pa nej sauseda.« • Vidim, ka kukarco tö mate, tau je za svinje? »Mamo svinje za svoj tau pa za njé smo posadili kukarco, aj nam nej trbej küpiti, pa ranč tak za kokauši tö. Mi vse domanje kokauši mamo, ka se pod kvokov zléžejo, te so najbaukše.« • Te ste vi taši mali pavri, vse si parpauvate, ka vam trbej. »Müva v bauti samo bola tašo kipüvava, ka je potrejbno, kak krü, cuker, sau, melo pa tašo, drügo pa zato parpauvava.« • Na keden kelkokrat deš v bauto? »Ranč gnes sem biu, tadola sem mlejko neso, nazaj sem pa krü parneso. Zvekšoga tak vögleda, ka na tjeden dvakrat dem.« • Tašoga reda krčmau tü pogledneš? »Samo na rejdki, zato ka tam njuga nega, ka mo pa te tam. Bola v nedelo dem v krčmau, gda k meši dem. V nedelo sploj nika ne delam, samo ka maro pa svinje spolagam, pri meni je nedela svetak. Ovak pa med kednaum, če nejmam delo, te sem ge betežen, ge ne morem brezi dela biti. Mena je najbaukše tak, če večer do desete leko delam, pa te zazranka v petoj že pa leko začnem.« • Velki sadovnjak maš kauli rama, tau si vse ti posado ali pa ešče oča? »Največ sem že ge posado, edne ali dvej, ka so ešče moj oča posadili. Tam tisto staro grüško pa vrag vej sto posado, dapa tisto zdaj moram podrejti, zato ka že sene. Dapa tam pri stebli sem ge že posado mlado cepiko namesto nje. Ge sem tak, če edno drejvo vöposene, te ge pet, šest nazaj posadim.« • Kakšne sorte vse sadiš? »Grintave pet, šest, spiclave, gujtrne, mošanske pa vse taše stare fajte, zato ka te kiplene nika ne rastejo pa sploj dosta je trbej šprickati. Domanje so najbaukše, štere ge dojvcepim.« • Tü pred nama sta dvej drejve, štere so tak pune, ka se vse vejke trgajo, ka za sadje je tau? »Tau je piškauriš, te sem že ge posado. Tam spodi je živo eden stari, steri je emo tam edno tašo drejvo. Ta drejva je že začnila seniti, pa te sem ge od tistec vzejo cepič pa sem te dvej nutravcejpo. Za podlago sem baudjine djabke emo, zato ka za piškauriš je tau najbaukšo.« • Ka leko s tejm sadom dela? »Tau, če se tadeje, cejlo zimau leko gej, zato ka sploj dosta železe pa c-vitamina ma v sebi. Tau je sploj zdravo, dapa samo te se leko pogej, če je že mraz malo prijo, ovak je fejst bridko. Lüstvo je vse nauro zatau, zato ka vsakšoma bi trbelo. Vsakši mi samo pravi, aj cepim pa cepim, dapa zaman, če se ne primejo. Sploj aklavi je piškauriš, lani sem pet vcejpo pa eden se je nej prijo, tau je tašo delo.« • Ka delaš s tejmi vnaugi djabokami? »Eden tau de za pogesti, drugi tau pa za žganje. Ge bi dosta več ešče posado, samo nejmam mesto zanje.« • Vüva rejsan edno malo kmetijo mate, skur vse doma parpauvata? »Tau je tak, dapa tau zato nej slobaudno pozabiti, ka za pavra biti je nej léko delo. Samo tisti naj se poda za tau, šteromi se ne vnauža delati, zato ka tü je nej tak kak v fabriki, ka osem vör delaš pa si gotovi, na kmetiji tašo nega.« Karči Holec Pišta (Gusti) Čuk s piškaurišom PESJI ŽITEK PISA ALBERTA Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti. KOTIČEK OTROŠKI LIDGE SO NAURI Trbej prajti po istini. Trbej prajti po istini, ka je Albert malo menje čeden od Aline. Trbej prajti tau tö, ka je Alina bole čedna od Alberta. Tau oba vejta, depa, od toga se ne zgučavata. Na, od toga ne lajata. Preveč radiva se mata. Preveč radiva se mata, ka bi tau od njiva žitek kak ovakšoga delalo. Depa tau se skur vsakši den pokaže. Kak nej dugo nazaj. Od njiva mladiva verta Pavel pa Miša sta si pri potoki ogen zakürila. Sta si ogen zakürila na njem pa pekla piščancove falate mesa. Den je biu, kak bi si ga sami naredili. Den je biu, kak bi nikomi nigdar više nej prišo. Velki ogen je doj zgoro. Vaugeldje je bilau žrdjavo. Ranč takšo, ka se najboukše pa najbole žmano mesou speče. Pa sta ga pekla, Miša pa Pavel. Sta ga pekla, ka so se vsen štirin sline nabejrale v lampaj. Pekla sta, pekla, dokejč je nej pečeno bilau. Eške prva sta vgriznola v mesou, sta Alina pa Albert že skakala kauli njiva. Kak bi pa nej, trno sta lačniva gratala. Depa, pomalek! Pavel pa Miša sta pomalek doj s čunt trgala mesau. Sta ga žvečila pa doj požejrala. Tak žmano, tak méko, tak dobro! Alina pa Albert sta leko samo gledala, dokejč… Dokejč je nej Pavel lüčo čunto Alini, Miša pa Alberti. Jaj, kakšno veseldje je nagnauk gratalo. Pa sta po tejm eške več čunt dobila. S slenjimi čuntami med zobami sta odišla ta pod edno drejvo. Začno se je velki peski guč. »Čüj, lüba moja!? Lidge so trno naura stvorenja, ka nej? Vej ji pa pogledni! Čunte nam davajo za gesti. Uni je ranč ne kauštajo. Rejsan so nauri. Vej pa čunta je dobro, trno dobro gesti,« se je žmajo Albert. Alina je nika nej gučala. Na, eške nej, ka je eške nej pogejla svojo čunto. »Leko, ka je tak, leko pa ka nej,« je začnola za eden čas. »Leko, ka je tak, kak praviš. Leko, ka so lidge nauri, ka čunte ne gejo. Depa, brodim si, ka je eške nika drugoga eti kcuj,« je odšla pit vodau vö iz potoka. Albertova glava je brodila. Brodila je, kak je leko tak pa ovak. Kak je leko eške nika drugoga kcuj. »Kak si tau brodiš, ka so nej samo nauri. Vej pa samo nauri čunte ta meče. Na, meni se tau vidi, ka so nau-ri gé. Bar meni čunte ostanejo, ka nej?« si je Albert nej mogo vcejlak tak broditi, kak si brodi Alina. »Ja, kak si stoj brodi, vejš. Ge si malo ovak od tebe brodim. Ge ne bi prajla, ka so gé lidge nauri zavolo tej čunt,« je Alina Alberta polizala po rejpi pa se nazaj k njemi doj legla. »Ge si brodim, ka so uni gé dobri. Ja, lidgé so gé dobri po srcej pa nam zatoga volo čunte dajo za gesti.« Na, zdaj je Alberti vijer v glavej grato. Kak so leko dobri pa nej nauri? Vej pa pes, ka bi čunto ta njau, bi ga drugi gvüšno za nauroga meli. Pa je tau Alini povedo tö. »Ej, lübi moj!? Vej si pa ti meni tö čunto dau. Si mi jo dau pa sam te nej za nauroga mejla. Za trno dobroga po srcej sam te mejla.« »Ja, samo ge tebe rad mam!« je gora skaučo Albert. »Vej pa Pavel pa Miša naja tö radiva mata. Pa dun ne ’š pravo, ka sta nauriva?« Albert je vcejlak tiüma grato. Nej edne pejske rejči je več nej povedo. Ka de pa gučo, vej pa Alina je po istini povejdala. Pa je biu nut v svojom srcej trno veseli, je biu trno veseli, ka tak čedno pesko ženo ma. Vesela je bila Alina tö. Je bila vesela, ka njeni lübi si je dau dopovedati. Depa, mi vejmo, steri je gé bole pa menje čeden. Pa se tau, kak povejdano, pri lübezni sploj ne šté. Miki Roš Potovanje v Rim Najmlajšiva in najlepšiva ZA 20 LET ZVEZE Tukaj je zdaj bilo veselo, saj 20 let Zveze Slovencev se je slavilo, vsi veseli so počaščeni, pred 20 leti bili so čisto drugačni. Nejso znali, ka leta do prinesla, če de je tüdi država podprla, če penez zadosta do dobili, ka do svoje programe lejko kazali. Ali s pridnim delom pa volov, vse je vküper začnolo, zato tüdi dober sad obrodilo, pa na takši način lüdij zdrüžilo. Dosta skupin gnes gori stopi, če trbej, se zapleše, zapopeva, pa tüdi kakšo igro ali skeč odšpila, pa nej važno, če so mladi ali starejši. Tej vsi po svoje lidij razveselijo, tak ka se od srca nasmejijo, pa pozabijo na vsakodnevne skrbi, zatou se tomi že dvajsti let vsakši Porabski Slovenec leko veseli. Marta SEVER Z očetom sva se odločila, da spoznava Rim. V pomoč nam je bil župnik Ferenc Merkli, ki je organiziral pot v glavno mesto Italije in v Vatikan. Iz Monoštra smo se odpeljali zvečer, 22. oktobra. Pot je trajala 11 ur. Prva postaja je bila Assisi, kjer je živel in umrl Frančišek Asiški. Zelo zanimiva je cerkev in tudi samo mesto. Pot smo nadaljevali v Rim, kjer smo preživeli štiri dni. Ogledali smo si Kolosej, baziliko sv. Petra, vatikanski muzej in Panteon. Poskusili smo tudi italijanske jedi: pico, špagete, lazanje itd. Z lepimi doživetji smo se vračali domov. Dora Hegyi Učenka 11. razreda gimn. Monošter V fontano Trevi veliko ljudi vrže drobiž, da bi se vrnili v Rim MLAŠEČI KAUT Razpisa Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2011 PETEK, 19.11.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA: BIBAMICA JE NEODGOVORNA, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: IZZIV, 10.45 SREČNA ZVEZDA, KRATKI FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 12.15 UMETNOST IGRE, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: KOLESARSKA DIRKA, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POSPRAVLJANJE, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO: AVTOMOBILI, 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EKOUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 BABILON.SI: GESTE, 0.50 NA ZDRAVJE!, 2.05 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL PETEK, 19.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.40 TV PRODAJA, 10.10 STRASTI, TV NAD., 10.40 GLASNIK, 11.05 EVROPSKI MAGAZIN, 11.35 ČRNO BELI ČASI, 11.50 SINJE NEBO, NORV. NAN., 12.35 ŠPORT ŠPAS, 13.05 NA UTRIP SRCA: OB 65-LETNICI KONCERTNE POTI DUBRAVKE TOMŠIČ, PORTRETNI FILM, 14.30 PEKEL PRI VERDUNU, DOK. ODD., 15.30 OSMI DAN, 16.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.30 CIRCOM REGIONAL, 16.55 MINUTE ZA ..., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: MITO TREFALT, 19.25 CITY FOLK, 20.00 TERME - SVET VODE, DOK. ODD., 21.30 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.20 POŠILJKA, AM. FILM, 0.05 DO KONCA, AM. FILM, 1.45 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.11.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POSPRAVLJANJE, 7.20 KRIŽ KRAŽ: REPA VELIKANKA, OTR. PREDSTAVA; ZAJČEK BINE: ZOB; BUKVOŽERČEK; RIBIČ PEPE: ČIRAČARA PO PRETEKLOSTI; KULTURNI BRLOG; ČRTKOVA GALERIJA, 8.50 BIBI BLOCKSBERG, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 GOSPODIČNA MARPLE: MODRA GERANIJA, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 UVERTURA, 16.10 ZDRAVJE, USODA ,NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 NA VRTU, 17.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.00 Z DAMIJANOM, 18.25 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 18.35 PRIHAJA NODI, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.10 FOYLOVA VOJNA: ČAS ZA UBIJANJE, ANG. FILM, 21.45 HRI-BAR, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.20 JERNEJ KASTELEC: OBLEKA, KRATKI FILM, 0.30 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 20.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 CIRCOM REGIONAL, 8.15 MINUTE ZA ..., 8.45 POGLEDI SLOVENIJE, 10.15 POSEBNA PONUDBA, 10.40 GAELLIVARE: SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI, 10 KM (Ž), 12.00 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 15.40 TERME - SVET VODE, DOK. ODD., 17.10 GYÖR: ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: GYÖR - KRIM, 18.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: MARIBOR - DOMŽALE, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.55 V NOVI LUČI, AM. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.11.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.45 MULČKI, OTR. SER., 10.15 ANIMALIJA: BESEDA, RIS., 10.45 NA OBISKU, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, 14.35 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 14.40 GLASBIATOR, 15.00 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 PROFIL TEDNA, 15.40 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.45 ŠPORTNI GOST, 16.05 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.10 NAGLAS!, 16.25 GLASBIATOR, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z AARONOM CRAZOM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 TONI IN BONI, RIS., 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.05 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠIROVNIK, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 GEORGE GENTLY, ANG. SER., 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 21.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 GLOBUS, 9.10 HRI-BAR, 10.10 TOMAŽ HABE, MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 10.50 SKAKALEC, ŠVED.-NEMŠ.-NORV. FILM, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 MED VALOVI, 13.20 Z GLAVO NA ZABAVO: AVTOMOBILI, 13.45 TURBULENCA, 16.40 RALLY PRIMORJE, REPORTAŽA IZ AJDOVŠČINE, 16.55 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: CHAMBERY - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 18.30 KORAK K SLAVI: ŽENSKE IN ZOI, ŠPORTNI FILM, 20.00 VAMPIRSKA PRINCESA, DOK. ODD., 20.50 PRI MAUPASSANTU: NA PODEŽELJU, FR. NAN., 21.50 NA UTRIP SRCA, 21.50 V SPOMIN NA SOPRANISTKO JOAN SUTHERLAND (1926 – 2010), 22.00 NAVDIH KLASIKE, 22.35 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.20 DVOJČEK, BELG.-FR.-ŠVIC. FILM, 0.30 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.11.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 MULČKI, OTR. SER., 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.30 IZGANJALCI VESOLJCEV: BRALEC MISLI, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MUCA COPATARICA, 16.25 RIBIČ PEPE: ČIRAČARA PO PRETEKLOSTI, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 SONČNI MLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 21.25 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 STRASTI, TV NAD., 11.50 SOBOTNO POPOLDNE, 14.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 14.45 TO SO NAŠA MESTA: TOMAŽ HABE, MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 15.30 SLOVENSKI UTRINKI, 16.00 POSEBNA PONUDBA, 16.40 UMETNOST IGRE, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, 18.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 18.55 ROŽNATI PANTER, RIS., 19.10 Z DAMIJANOM, 19.45 IMPRO TV: SEVERA GJURIN IN ANIKA HORVAT, 20.10 TRANZISTOR, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 UMAZANE LEPE STVARI, ANG. FILM, 23.50 TRANZISTOR, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 23.11.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.35 RIBIČ PEPE: ČIRAČARA PO PRETEKLOSTI, OTR. NAD., 11.00 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MUCA COPATARICA, 11.15 IMPRO TV, 11.50 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠIROVNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 OSMI DAN, 14.00 DUHOVNI UTRIP, 14.15 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PODELITEV ZOISOVIH IN PUHOVIH PRIZNANJ TER ZOISOVIH NAGRAD, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 AFGANISTAN - POT, TLAKOVANA Z DOLARJI, DOK. ODD., 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.30 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, 1.00 NA ZDRAVJE!, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL TOREK, 23.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.35 TV PRODAJA, 9.05 STRASTI, TV NAD., 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 10.20 NA LEPŠE, 10.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.45 NLP, 14.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.25 NA OBISKU, 16.00 STUDIO CITY, 16.55 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 VAMPIRSKA PRINCESA, DOK. ODD., 18.50 PODJETNIKI, MI SMO FACE!, 19.10 NA VRTU, 19.35 BABILON.SI: MOŠKI ŽENSKE, 20.00 PARADA, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 OBRAZI DRUGAČNOSTI: OTROCI Z VESOLJEM V OČEH, DOK. SER., 22.00 DEDIŠČINA EVROPE: SKRIVNOSTNI SPEV TIŠINE, DOK. FILM, 22.50 V ŠKRIPCIH, AM. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 24.11.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PIKA NOGAVIČKA: PIKA GRE NA SEMENJ, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: ŽELODOVE ČAROVNIJE, 10.50 ŠOLA NA SONČAVI, ČEŠ. NAN., 11.15 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.50 MEDNARODNA OBZORJA: IZGUBLJENE AMERIŠKE SANJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDNIK, 14.20 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 MILAN, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 KLIC DOBROTE, PRENOS IZ CELJA, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 TURBULENCA, 1.15 NA ZDRAVJE!, 2.25 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFOKANAL SREDA, 24.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.15 TV PRODAJA, 11.45 STRASTI, TV NAD., 12.20 SPET DOMA, 14.00 HRI-BAR, 15.15 KNJIGA MENE BRIGA, 15.45 GLASBENI VEČER, 16.30 BABILON.SI: MOŠKI ŽENSKE, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 ČRNO BELI ČASI, 17.35 V DEŽELI RDEČE PRAPROTI, AM. FILM, 19.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.20 MOZAIK, 20.00 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: ACH VOLLEY BLED - BUDVANSKA RIVIJERA BUDVA, 22.05 MARJAN ROŽANC - OB 80. OBLETNICI PISATELJEVEGA ROJSTVA, 22.15 MARJAN ROŽANC - FRANCI SLAK: HUDODELCI, SLOV. FILM, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE, ANDERS BERGECRANTZ, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.11.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 SPREHODI V NARAVO: NA ODPADLEM LISTJU, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEDRANA GRISOGONO: MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 13.50 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 DRAGE MOJE OVČICE, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SINJE NEBO, NORV. NAN., 18.15 ODPETI PESNIKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 GLOBUS, 0.05 NA ZDRAVJE!, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 25.11.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 TV PRODAJA, 12.20 STRASTI, TV NAD., 12.55 PROSLAVA S PODELITVIJO ZOISOVIH IN PUHOVIH PRIZNANJ TER ZOISOVIH NAGRAD, 14.00 GLOBUS, 14.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IMAGO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE, 15.50 EVROPSKI MAGAZIN, 16.20 POMAGAJMO SI, 16.55 EINDHOVEN: EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, KRATKI BAZENI, 19.00 PETA HIŠA NA LEVI: VALPURGINA NOČ ALI ENA ČIST NORMALNA FAMILIJA, DRUŽI. NAN., 19.30 RAD IGRAM NOGOMET, 20.00 POKVARJENE SLIKE, AM. FILM, 21.40 LJUBICE, ANG. NAD., 22.30 MARIE BESNARD, ZASTRUPLJEVALKA, FR. SER., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je dne 22. oktobra 2010 objavil dva javna razpisa za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2011. Rok za oddajo vlog je 26. november 2010. 1. Javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2011 in 2. Javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2011. Na javna razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi posamezniki, ustanove, društva, organizacije in poslovni subjekti, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Novost letošnjih razpisov je, da bodo imeli prednost projekti, ki se bodo vključili v srečanje Slovencev iz zamejstva in tujine julija 2011 v Ljubljani, ter programi in projekti s področij povezovanja mladih, znanosti in gospodarstva ter ohranjanja arhivskega gradiva. Poleg tega se letos lahko na razpis prijavijo tudi poslovni subjekti iz Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in cilje razpisa. Dokumentacija navedenih javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si in spletnem portalu http://www.slovenci.si Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, tel: 01 230 80 00, faks: 01 230 80 17 ter po elektronski pošti na elektronskem naslovu urad.slovenci@gov.si. MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Med obnavljanjem vas čaka ogledni depo v kletnih prostorih s predmeti iz porabskih vasi. Muzej je odprt od torka do sobote, med 11.00 in 15.00 uro. Stalno razstavo o Porabskih Slovencih si lahko ogledate doma na CD-ju (cena: 5 evrov). Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 1 evro, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 50 centov. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!