potrditi to plačilo v strankino davčno knjiaico, Davkoplačevalce opozarjamo, naj se pri tem sklicujejo na naredbo iz 1. 1910 in na odgovor finančnega mi' nistra poslancu Kranjcu broj 1219 z dne 24. febraarja 1922. Kmetijski učni tečaji se na tlrž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ne morejo redno vrliti radi pomanjkanja sredstev. Da bi se pa vseeno ka,r mogoče zadostilo najnujnejšim zadevnim potrebam naših kmetovalcev, zlasti vinogradarjev in sadjarjev, dovoljuje ravnateljstvo pravim zaaimanjcem (kmetom, kmetskim sinovom, viaičarjem itd.) obisk šole ob najvažnejših praktičnih delih v zavodovih nasadih (v vinogradu, trsnici, sadonosnikih; drevesnicah, na vrta itd.), za kar zadostuje prijava z dopisnico. na kateri se naznani stroka, za koio se dotičnik zanima, in njega točni naslov. Nj pr. sedaj se vrsijo ob ugodnera vremenu trtaa rez, grobanje v starejih nasadih za izpolnitev praznih mest, snaženje in pomlajevanje sadaihdreves, oskrba drevesnice, naprava gnojakov idr. K pozneje se vršečiai delom se priglašenci pozovejo pismeno. S seboj morajo prinesti potrebno orodje (škarje, nož. no možnosti žagico). Stanovanje in hrano si mora vsakdo sam preskrbeti izven zavoda. V mnogih slučajih bo koristno že tadi samo enodnevno praktično sodelo pod strokovnim vodstvom, kcjerau se mora glede reda ia dela vsakdo podvreči brezpogojao. Vinske cene v jažaih krajih naše države. V Dalmaciji plačujejo vino 1300—1400 K hl, v Vršca 9% vino po 13 K liter, 10% 14—16 K liter. Vina se proda v Dalmaciji zelo malo. Boljše hercegovsko vino stane liter 17—25 K, boljše pa 26-28 K liter. Državna žrebčarna proda 2 toplokrvna žrebca stara 10 let, 2 toplokrvna žrebca staja 14 let, 1 mrzlokrvnega žrebca starega 5 let, 6 mrzlokrvnih žrebet dveletaih, 6 mrzlokrvnih žrebet enoletnih. Žrebce se lahko pogleda v državni žrebčami na Selu pri Ljabljani, žrebeta pa v drž. žrebetišča na Brda pri Kranja. Pismene ponudbe z označbo ponadene svote je vposlati poveljstvu državne žrebčarne do 16. marca. Ponudbam je priložiti kot vadij 10 odstotkov^, ponadene cene. Cen& za seno. Na sobotni mariborski trg so pripelja 19 vozov sena, 6 vozov otave in 28 vozov slame. Seno so kapovali po 680—800 K, otavo po 800 K in slarao po 500—520 K me- terski stot. GoJpodarstvo. Davčne knjižice. Poslanec ^ranjc je dne 22. decembra 1921 interpeliral finančnega ministra, zakaj davčni uradi davkoplačevalcem ne dajejo davčnih knji,:ic. Te dni je dobil poslanec Kranjc od finančnega minist^a pismen odgovor v katerem pravi mndster, da po § 14 ustave velja \z 1. 1850 za davčne arade v Sloveniji, morajo davčni uradi potrjevati strar.kam plačila v davčaih knjižicab. Ta odredba ni bila nikoli ukinjena ali izmenjana in torej velja še danes za vse davčne urade v Sloveniji. Ako pa davkoplačevalec plača davek jotom poštne polo^nice, mora davčni uradnik na podlagi poštno hranilničnega odrezka Cene poljskim pridelkom. Iz vseh delov naše države prihajajo poročila o silnem naraščaju cen za poljske pridelke. V Somboru je bil dovoz slab, popraševanje pa zelo živahao, cene naraščajo. Pšenica že stane po 2000 do 2020 "K meterski stot, koruza 1460 do 1480, oves 13(0 do 1320 K. Tudi v Novem Sadu naraščajo cene stalno. Pšenica stane 1950 do 1980, oves 1260 do 1280, koraza 1440 do 1460 K meterski stot, moka nalarca 25 do 25 in pol, moka štev. 2 po 24 do 24 in pol, krašna moka 22 do 22 in pol kron kg, otrobi 1000 do 1020 kron q. Ako pomislimo, da je v mesca avgastu lanskega leta stal n. pr. v Novera Sadu meterski stot pšenice 900, a danes pa že stane 1980 kroa, je potemtakem narasla cena pšenici za 120 odstotkov. Tržne oene v Mariboru. Na sobotni mariborski trg so pripeljali špeharji 14 vozov svinjskega mesa, cene za špeh so bile od 75 — 85 K za kilogram, cene za sviajetino pa 70—90 za kg. Krompirja je bilo 28 vozov, kilogram po 6 K, kilogram čebale po 28-30" K, nadalje 4 vreče pšenice liter po 17 K, 3 vreče rži liter po 11 K, 5 vreč ječmena, liter po 10 K, 12 vr^č koruze, HterpoHK, 15 vreč ovsa, liter po 8 K, 3 vreče ajda, liter po 10 —12 K ia 2 vreči prcsa liter po 12 K, 20 kokoši komad po 150 do 200 K, 8 gosi komad po 250 -350 K,- 5 puranov, kcmad po 300—350 K, 2? kuncev, koinad po 30-50 K in nek;* kozličkov komad po 240—2b0 K. Fižol je štel 12-14 K. česenj 28-30 K kg, kislo zelje 16—20 K, kisla repa 8 K, šopek peteržilja 2 —3 K, kapček špi nače 2 K, kg jabolk 2t5 K, suhe slive 36 K, liter mleka 10—11 K, kg surovega masla 140—160 K, masti 95 do 100 K, jajce koinad po 6-8 K. v Sajenje tobaka v Sloveniji leta 1922. Uprava Državnih Monopolov je za leto 1922 odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih glavaistvih: Celje. Ljatomer, Maiibor, Ptaj, Dolnja Lendava in Marska Sobota. Odkupne cene na- sproti lanskim povišane za povprek 50 °/a ia so v posamezaostih razvidne iz ogiasov, ki se te dai dopošljejo občinam, katerih se tiče. Županstva v gori navedenih bodo prejemala prijave za gojenje do 31. marca 1922. Hmelj. Na hraeljskem trgu v Žaten živahno popraševanje po hraelja. Hmelj boljše kakovosti so prodajali po 3000 do 3200 K za 50 kg, za hmelj prvovrstae kakovosti so plačevali po 3400 K za 50 kg. Zelo živahao je tadi popraševanje po tajera hmelja. Stanje papiraatega deaarja je pri nas padlo. Narodna baaka v Beogradu izkazaje 22. februarja t. 1., da je pri nas. v proraeta za 4.418,507.667 Din. papirnatih bankovcev. Od zadnjega izkaza Narodae baake o prometa naših papirnatih bankovcev se je stanje novcev zmanjšalo za 11,229.005 Dia.