Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski nared v Ameriki in giasilo K. S. K. Jednote.		
\¥7. številka	«Joliet, Illinois, 24. avgusta lota, 1900	*	Letnik XVr
POTRES IN OGENJ UNIČILA MESTO.
Valparaiso, ki leži tam v republiki Chile na zapadu Južne Amerike.
NAD 2000 LJUDIJ USMRČENIH.
Hudo prizadetih več mest, in skupno škodo cenijo na $50,000,000.
New York,' 17. avg.—Brzojavke iz mesta Valparaiso, Chile, poročajo, da * je tamkaj potres napravil znatno škodo. Mnogo ljudij je bilo usmrčenih ali ranjenih. (Valparaiso je utrjeno pristanišče države Chile in prvo kup-čijsko mesto na zapadni brežini južnoameriški. Prebivalcev šteje 150,000. Tamošnji zaliv krijejo od treh strani gore, visoke do 1700 čevljev, in na vznožju istih je velik del mesta zgrajen. V Valparaiso se stekajo važne evropske parniške črte. Nahajajo se tam razne inozemske naselbine, med njimi najvažnejše so britanska, nemška in francoska.)
Santiago, Chile, 18. avg.—Tretjina mesta Valparaiso je razdejana in 500 ljudij je bilo usmrčenih vsled potresa. Mesta Vinadelmar, Quilotta in Lima-che so tudi popolnoma razdejana. V mestu Santiago je potres usmrtil 30 oseb in napravil stvarne škode za $2,-000,000. Med potresom se je mnogo, oseb tako preplašilo, da so poskakale z visokih balkonov v gotovo smrt.
Valparaiso, Chile, 19. avg.—Zadnji četrtek zvečer, malo pred 8. uro, je bil tu prvi potres, kojemu je sledilo ponoči 82 sunkov. Poslopja so večinoma razdejana ali poškodovana. Škoda je velikanska in bo znašala do $250,-000,000. Število usmrčenih oseb cenijo na 2000. Največjo škodo je povzročil ogenj, ki je izbruhnil koj po prvem sunku. Vse prebivalstvo šotori v gorovju, parkih in po cestah. Živeža primanjkuje. Liter mleka stane dva chi-lenska dolarja, in skoro nemožno je, dobiti mesa. Vse železnice so razdejane.
Podrobnosti strašne.
Santiago, 20. avg. — Resnost katastrofe je možno šele sedaj premeriti, ko spoznamo njen obseg. Moderna poslopja so se izkazala večinoma nevarna; zato so oblasti organizirale poseben oddelek, ki ima podreti vse na-rušene hiše. Santiago je liki taborišč*. Vsi trgi in vse glavne ceste so napolnjene z ljudmi, ki pod milim nebom bivajo in prenočujejo. Noč 16. avgusta je bila strašna. Slepilni bliski so neprestano švigali. Dež je lil curkoma. Ljudje so bili plat zvona in naznanjali požare v vseh mestnih o-krajih. Vsakemu sunku so sledili klici na pomoč. Ljudstvo po cestah je v dežju poklekalo in glasno prosilo nebeške pomoči. Prvi veliki tres je trajal štiri minute in pet sekund. Tudi najstarejši prebivalci ne pomnijo, da bi bili kdaj čutili tako dolgotrajen potres. Gibanje je bilo tako močno da so zvonovi v stolpih jeli sami od sebe potrkavati. Opaziti je bilo mogočno krčevito drgetanje v zemeljski notranjosti. Glavni sunek se je raz-tegal iz Valparaisa v Santiago in Me-ripillo in Limache kot središča. Zadnji dve mesti sta popolnoma razdejani takisto Quillota in Laillai. Poročilo, da je pomorska zvezdarnica v-Valparaisu naznanila potres dva dni poprej, se potrjuje. Dotična opazovanja so bila objavljena v chilenskem časopisju dne 15. avgusta, torej dan pred potresom.
Več mest razdejanih.
Valparaiso, 21. avg.—Največja škoda je nastala v pokrajinah Valparaiso in Aconcagua. Mesto Abarca je zelo trpelo. Llai Llai je docela izginilo Limache in Hierro Viejo sta skoro popolnoma uničeni. V Vina del Mar so tri četrtine hiš razdejane. Izgube v celi deželi cenijo na $50,000,000. Oblasti v Valparaisu so prevzele preživljanje prebivalcev in iz krajev, ki niso bili razdejani, se dovaža živež. Lahki potresni sunki se nadaljujejo. Ljudje se še niso vrnili v svoje hiše, nego spe po trgih in okolici. Požari so povsod pogašeni. Nad 100 ljudij, ki so ropali, je bilo ustreljenih.
Valparaiso.
London, 22. avg. -»■ Tvrdki Huth & Co. poroča njen agent v Valparaisu da se še vedno čutijo lahni stresi in da je spet več velikih požarov.
New York, 22. avg.—Tukajšnji tvrdki W. K. Grace & Co. se iz Valparaisa čez Limo, Peru, poroča: “Mestd (Val paraíso) je skoraj uničeno. Požari še besne.”
Hamburg, 22. avg. — Od kapitana
Blass hamburg - ameriškega parnika “Thurringia” iz Valparaisa dospela brzojavka potrjuje poročilo, da sta potres in ogenj uničila velik del mesta. Potem dostavlja: “Sunki trajajo dalje. Nesreča je grozna. Pomagavam kolikor morem. Imam na krovu 300 o-seb brez strehe.”
Vse cerkve razdejane.
Valparaiso, 22. avg.—Od trga Plaza de la Victoria do trga imenovanega Las Deliores so štiri petine hiš popolnoma razdejane in ostala petina je hudo poškodovana. Od Plaza de la Victoria do mitnice je le tretjina hiš poškodovana. Banke in mitninska skladišča niso trpela. Izvzemši “Es-pirita Santa” so bile vse cerkve v mestu razdejane, kakor tudi bolnišnice in gledališča. Število mrtvih znaša več nego 2000. Žalostni prizori ob nesreči v San Franciscu so se tu ponavljali. Bil je velik boj proti ognju, pomanj-kavalo je vode, a rop in plen sta cve-la. Oblasti dobivajo sedaj živeža in voda začenja spet dotekati. Vsi požari so pogašeni. Prvi sunek je trajal 4(4 minute in drugi dve minuti. Večina hiš se je zrušila ob drugem sunku. Škodo cenijo $25,000,000 do *$50,000,-000. Prebivalstvo šotori še po okolici Do 80,000 oseb je zapustilo mesto.
Strah pojema.
Washington, 22. avg.—Državni department je prejel sledečo brzojavko od ameriškega poslanika v Chilu, datirano Santiago, 21. avgusta:
Strah zaradi potresa pojema, dasi lahni sunki še trajajo dalje. Finančne in kupčijske razmere so resne. Razru-šenje Valparaisa povzroča bojazen panike. Podpisujejo se nabiralne pole v podporo potrebnikom.
Železniške nesreče.
Charlotte, Mich., 20. avg.—Na Michigan Central železnici se je pripetila nezgoda, vsled katere sta bila dva italijanska delavca usmrčena. Dva druga umirata. Petnajst jih je lažje ranjenih. Vsi so delali na tirih.
Johnstown, Pa., 19. avg.—V bliščeči nevihti, vožeč s hitrostjo 45 milj na uro, je danes zadel tovoren vlak Penn-sylvania-železnice pri Šang Hallowu ob počasi vozeč delavski vlak ter usmrtil 7 in ranil 7 drugih na delavskem vlaku nahajajočih se ljudi. Štir-zadnjih umirajo.
Elmira, O., 18. avg.—Vzhodno vozeči “Twentieth Century Limited”-vlak “Lake Shore & Michigan South-ern”-železnice je nocoj skočil s tirov kako poldrugo miljo od tukaj. Lokomotiva in več vagonov leži v jarku. Hudo ranjen je baje samo kurjač.
Freeport, 111., 19. avg.—Nad tukajšnjim mestecem se je davi zarana utrgal oblak in je povzročil škode nad $100,000. Ceste so bile poplavljene in mnoge družine so se morale rešiti iz svojih hiš v čolnih. Železnice so nevarno izpodprane in promet na Madi-son-diviziji Illinois Central-železnice je bil oviran celi dan.
Sultanu pod nos.
Chicago, 111., 20. avg.—Nad 3500 upnikov Milwaukee Avenue State-banke, med njimi okoli 200 žensk, je bilo včeraj na shodu v Schenhofenovi dvorani, na voglu Milwaukee in Ashland ave. Shod se je vršil mirno. Izvoljen je bil odbor, ki ima vse potrebno ukreniti, da banka spet zaposluje in upniki rešijo kolikor mogoče svojih hranil. Najdaljši nagovor je imel poljski pravdnik K. B. Czernecki, ki je pozival navzoče, pri prihodnji vo-litvi glasovati samo za tacega kongresnika, ki bo zagovarjal uvedbo poštnih hranilnic po avstrijskem vzorcu.
Dunaj, 22. avg. — Politična korespondenca objavlja danes sledečo brzojavko iz Sofije: Visoka porta (turška vlada) je naslovila noto na bolgarsko vlado, ki izraža v nji svojo ne-voljo nad protigrškim gibanjem v Bolgariji. Bolgarija je odgovorila, da smatra turško noto za “nično”, ker velika porta nima pravice, vmešavati se v notranje zadeve kneževine.
Nadaljnja bolgarska nota poudarja preganjanja, ki so jim podvrženi Grki in Bolgari v Macedoniji in zaključuje: Velika porta naj zato uredi predvsem zadeve v Turčiji sami.”
Strupeni plini.
Pittsburg, Pa., 21. avg.—V Eliza topilnici “Jones & Laughlin’s Steel”-kompanije, Soho, so strupeni plini o mamili štirinajst oseb. Delavce je bilo treba prepeljati v bolnišnico, kjer so trije umrli. Imena mrtvili so: Geo Marsley, Andrew Marsley in Michael Boise.
Sneg in toča v Avstriji.
Dunaj, 20. avg.—Včeraj in danes so bile v mnogih avstrijskih in ogrskih okrajih prav izredno hude nevihte i točo. V Alpah ali na planinah je za padlo mnogo snega; mnogo hribolazcev se je moralo zateči v planinske koče, kjer so sedaj takorekoč zame-teni.
Vzorni baroni.
Monakovo (Muenchen), 21. avg,— Obsodbi bivšega konjeniškega stot nika barona Horn radi ponarejanja menic v kaznilnico bo sledila nova senzačna in hrupna pravda. Proti mo-nakovskemu zdravniku dr. Hofbruec-klu in devetnajstim tovarišem je sedaj podana tožba radi neprestanega ode-ruštva in pripomoči k istemu. V prav do je zamotanih vsepolno častnikov in baronov in druzih žlahtnikov.
Premogarji žrtve.
Mahoney City, 21. avg.—Ob plinovi razstrelbi v premogovem rovu “Vulcan”, pripadajočem “Mill Creek Coal”-kompaniji, sta bila danes popoludne ob 2. uri tukaj dva delavca usmrčena in pet druzih je bilo hudo opečenih Ponesrečenci so inozemci.
Zmešnjave v vladni tiskarni.
Washington, D. C., 20. avg.—Unij ski knjigovezi v vladni tiskarni so za pretili s štrajkom kot odgovor na odredbo nadomestnega delovodje Harry Ashiona, ki je necega knjigoveza sus pendiral, ker se je ta upiral, dokon čati naloženo mu posebno delo. Unijci trde, da je naloženo posebno delo presegalo in sicer znatno posebno me ro dela. določeno po unijskih pravilih Če se unijcem ne bo ustreglo in pre klicalo imenovane suspenzije,bo štrajk gotov. V vladni tiskarni je 3,800 u-službencev, od katerih pripada 99 odstotkov organiziranemu delu.
Oblak se utrgal.
Shod upnikov.
Linčanja.
Columbia, S. C., 20. avg.—"Bob’' Etheridge, črnec, ki je v četrtek skušal posiliti hčerko necega farmarja, je bil na prizorišču zločina linčan. Prevrtalo ga je stotero krogel.
Columbia, S. C., 17. avg. — Črnec Bob Davis, ki je v nedeljo napadel gdč. Brooks z namenom, da jo posili, in ki je pozneje posilil 14 let staro zamorko, je bil nocoj linčan. Guverner Heyward jč došel sam na lice mesta in skušal preprečiti linčanje, a brez uspeha.
RESNI ČASI,
RESNE NAREDBE.
V ruski pokrajini Stavropol se je bati upora, ker je kmečki poslanec zaprt.
HUJSKAL BAJE K REVOLUCIJI.
“Manchuria”
San Francisco, 20. avg.—Na vožnji od tu proti Aziji je parnik "Manchuria” zadel pred Honolulu ob pečino Rabbit otoka. Na parniku je 150 ka-jutnih potnikov.
Honolulu, 22. avg.—Parnik “Manchuria” bo bržkone izgubljen. Na pomoč dospele ladije se trudijo, da bi ga rešile, a doslej brez uspeha. Potniki so vsi rešeni.
Spet na delo.
Calumet,' Midi., 17. avg —Delavci Quincy rudnika, ki so štrajkali zadnje tri tedne, so se vrnili na delo. Zahtevali so zvišanje plače za 10 odstotkov, a so nazadnje sprejeli posredovalne pogoje rudniškega upravništva. Delavci so tako dosegli zmeren in ne 10 odstotkov znašajoči povišek plače.
Bolgari in Grki.
Sofija, 20. avg.—Zadnje mesece so Grki grdo napadali Bolgare, posebno po Macedoniji. Grški metropolit in štirje drugi Grki in Bolgari so bili prijeti kot kolovodje izgredov v Ahiolu, in sicer je baje zlasti metropolit v tem oziru kaznjiv. Bolgarska vlada je sklenila, po Bolgarih razdejane hiše spet zgraditi na državne stroške.
Plodiv, 19. avg.—Nad 20,000 tukajšnjih meščanov in 1,900 delegatov ma-cedonskih društev iz vseh delov Bolgarije je danes na velikem shodu protestiralo proti grškim izgredom in sprejelo resolucijo, s katero nujno pro si vlado in narod odpomoči. Resolu-r, cije prepisi so se izročili ruskemu, francoskemu in britanskemu konzulu.
Guvernerju je dana polna oblast. Pokrajina v iz. 'im stanju.
O
---- C
P
Petrograd, 22. av ' Vsled preteče ga zadržanja volivce - Inipka, kmečkega člana razpuščene dume, ki je bil prijet po uporu v Kronstadtu pod obtožbo, da je hujskal k oboroženi revoluciji, za kar mu pristoji smrtna kazen; in ker se je bati punta v pokrajini Stavropol, ako .bi vojno sodišče obsodilo Onipka: je bilo danes čez mesto in okraj Stavropol in dva druga okraja pokrajine z dovoljenjem cele vlade proglašeno stanje izvenredne varnosti in čez ostalo pokrajino stanje pomnožene varnosti. Guvernerju v Stavropolu je podeljena potrebna o-blast, udušiti morebitne izgrede.
Prverrni ministru se je izročila sledeča prošnja z neštetimi podpisi: “Podpisani volilci pokrajihe Stavropol so 'globoko, užaloščeni vsled sporočila, da je naš poslanec Onipko v zaporu 'in izročen vojnemu sedišču. Poslali smo ga v državni zbor z napotilom, zahtevati za vse delavce zemlje in za ’.se ljudstvo svobode. Sedaj, ko je državni zbor razpuščen in ni ljudstvo ničesar dobilo pričakujemo svojega poslanca Onipka nazaj, da nam odgovarja o splošnem ir; svoiem delovanju v državnem zboru. Zato prosimo carja po Vas, Onipka izpustiti.” Demokratje nesložni.
Petrograd, 22. avg.—Dasi revoluci-jonarje zapirajo in pošiljajo v Sibirijo kar trnmoma, vendar poročajo časopisi velikih mest vsak dan o umorih. Policija si nasproti zločincem ne ve prav nič pomogati. V komaj enem izmed 25 slučajev se ji posreči, prijeti pravega. Dočim se revolucionarji takisto zločinski bojujejo zoper vlado, si ustavni in drugi demokratje ne vedo svetovati. Ker se stranke ne morejo zjediniti, ne vedo več voditelji, kaj bi sedaj začeli. Naznanilo se je, da hoče vlada zboljšati položaj Židom, ne da bi čakala parlamentarič-nih naredeb. Tozadeven načrt izdeluje posebna komisija. Uradna poročila pričajo o groznem strahu, v katerem trepečejo veleposestniki. Izza zadnjega novembra se je ponujalo kmečki banki 1,762,559 dc-sjatin povprečno po $63. Koliko se je od tega kupilo, ni znano.
Trepov zastrupljen? Pertograd, 22. avg.—Tu se razširja gi \urica, d i se je poskusdo, zastrupiti generala T-epova. poveljnika carske palače, o čegar obolenju se ravnokar poroča. Generalov kuhar in trije drugi služabniki so baje dejani v zapor. Železničarje zaštrajkajo? Petrograd, 22. avg.—V zborovanju 142 delegatov, zastopajočih vse ruske železnice, ki se je ravnokar završilo na Finskem, se je sklenilo, da se ima vkratkem proglasiti splošen štrajk ter pripraviti napotila zanj. Imenovan je bil odbor, ki ima izdelati poziv z štrajk ali kako drugo izjavo, po potrebi.
Polk se uprl?
Petrograd, 22. avg,—Po zasebnih poročilih se je 24. uralski polk (kozaški) v Samarkandu v ruski Aziji uprl ter je vse častnike prijel in dejal v zapor med druge dostojanstvenike. Poveljnik posadke Samarkand je zahteval ta kojšnjo predajo upornikov, topništvo je razpostavljeno in mesto se nahaja v strahu in trepetu.
Drobne vesti.
—Neapolj, Italija, 21. avg. Vezuv je izbruhnil cele oblake dima in pepela ter povzročil splošen strah.
—Duluth, Mich., 21. avg.—Tovorni parnik "Frank H. Peavey”, ena največjih jezerskih ladij, je obtičal na peščenem bregu reke Gooseberry.
—Kanton, Kitaj, 20. avg. Zadnje dni se tu prirejajo parade uniformiranih dijakov z zastavami, katerih napisi obsojajo rabo opiuma.
—Freeport, 111., 20. avg. V reki Pe-catonica so utonili trije gospodje v motorski ladjici.
—Los Angeles, Cal., 20. avg. V južni Californiji so se trgali oblaki zadnje dni. Več železnic je ustavljenih.
-—Peoria, 111., 20. avg. Demokratična državna konvencija, ki se tu jutri otvori, postavi za prihodnjega predsedniškega kandidata g. Wm. J. Bryana.
Vročina v Chicagi.
Chicago, 111., 22. avg.—Za solnčarico je včeraj tu umrlo sedem oseb, a šestnajst jih je bilo prepeljanih v bolnišnice, ker jih je vročina nevarno onesvestila. Soparica, ki pritiska že več dnij, je sedaj skoro neznosna. Zlasti trpe ljudje blizu topilnic in druzih delavnic. Toplomer je kazal včeraj 93 stopinj v senci, a hoditi po cestah je bilo skoro nemožno,
Chicago, 111., 23. avg.—Trajna vročina je včeraj zahtevala spet več človeških žrtev. Vremenski prerok v za-veznem poslopju je sicer za včeraj napovedal dež, pa ga ni bilo. Od polnoči do 6. ure včeraj zjutraj je kazal toplomer 75 stopinj, dve uri pozneje že 79 in opoludne 92. Popoludne je bilo skrajno soparno in toplomer je kazal 96 stopinj v senci. Vsled vročine je umrlo deset oseb, a onesvestilo se jih je nebroj.
UPOR NA KUBI
PROTI VLADI.
Vstaši vzeli mesto San Luis in so doslej zmagoviti in upa-polni.
PREDSEDNIK PALMA V STISKI.
Uporniki dobivajo privržencev po celem otoku.
Smulski državni blagajnik.
Springfield, 111., 21. avg.—Republikanska državna konvencija je danes nominirala državnega blagajnika. Nominiran je pan Smulski, ki je dobil 11-24 glasov. Poleg njega je dobil Mr. Russel 388 glasov in Messick 68. (Pan Smulski je rodom Poljak in odličen pravdnik v Chicagi, vobčepriljubijen vsled svoje poštenosti.)
Gary, Ind.
Gary, Ind., 20. avg.—Novo jeklarni-ško središče Gary se hitro uresničuje. Mesto se bo raztegalo sedem milj na dolgo ob jezeru blizu Indiana Harbor ja in dve do tri milje na široko. Po trošiti se namerava tukaj $75,000,000. Dvatisoč delavcev je sedaj zaposlenih pri temeljnih delih. Uradno poslopje “United States Steel”-korporacije na bregu reke Calumet River se že gradi. Več cest, 100 čevljev širokih, je začrtanih.
Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto.
Gozdni požari.
St. Ipens, N. B., Kanada, 21. avg.— V raznih okrajih New Brunswicka in v nekaterih gozdih okoli Quebeca be sne gozdni požari. Velika vas St. Charles de Caplan, v pokrajini Que bec, je popolnoma upepeljena in baje tudi neka sosedna.
Duluth, Minn., 20. avg.—Gozdni požari, ki so tako uničevalno besneli okrajih Mesaba in Vermillion, se omejujejo, odkar je nastopilo brezvetrije. Nevarnost za mesta, vasi in rudnišča pa še vendar ni popolnoma prestana.
Rudarsko selišče zgorelo.
Reno, Nev., 21. avg.—Rudarski kraj Johnsville, Plumas county, California, je sinoči ogenj dejanski popolnoma uničil. Dva rudarja sta bila usmrčena in 25 poslopij je bilo razdejanih.
Čemu topovi?
Essen, Prusko, 21. avg.—Zastopnik Kruppove tovarne je danes sporočil časopisju, da tvrdka izdeluje sedaj 2700 topov za osem vlad. Tvrdka Kruppova ni imela nikdar tako velikih naročil za ‘topništvo.
Slovana ali Italijana?
Peotone, 111., 21. avg.—Dva “Avstri-jana”, zaposlena pri Southern Trac-tion-kompaniji, je sinoči ob 8. uri zadel in na mestu usmrtil osebni vlak Illinois Central-železnice južno od tu. Usmrčena sta: Muigo Derzish (Dr-žič?), 21 let star, neoženjen in Almond Kercio, 23 let star. Bila sta s tremi tovariši na poti v svoje prenočišče, pa ju je podrl vlak, nenadno pridrdravši z južne strani, ko sta se trudila ogniti se vlaku z nasprotne strani. Lokomotiva je trupli vlekla skoro pol milje daleč. Razkosane ostanke so našli in zbrali šele davi. Izmed petorice ni znal nobeden angleški.
Havana, 19. avg.—Pol ducata zelo odličnih voditeljev liberalne (ali svobodomiselne) stranke je dejanih v zapor pod obtožbo, da so sklenili zaroto proti vladi in v svrho, umoriti predsednika Palmo. Uporniki se baje gibljejo in pripravljajo na izredne dogodke.
Havana, 20. avg. — Črnec Quintín BandeYa, ki se je odlikoval v bojih za neodvisnost, kliče pristaše na boj.
Havana, 21. avg.—Državni tajnik in pravosodni minister O’Farril, ki je u-radoval tudi kot minister notranjih zadev, se je odpovedal službi. Predsednik Palma mu je očital, da revolu-cijonarnega gibanja ne zasleduje dovolj previdno in celega položaja ne ume zadostno. Nato je predsednik naročil ministru za javna dela, pripraviti vse vojaške naredbe v zatrtje upora.
Havana, 22. avg.—Novo krdelo petdesetih vstašev se je pojavilo v mestu Santa Cruz del Norte, pokrajina Havana.
Havana, 22. avg.—Zadnji liberalni guverner pokrajine Pinar del Rio, Loius Perez se je pridružil vstaškemu oddelku v tej pokrajini. Do večera se je doznalo, da so se dejansko vsi ptebivalci mesta Agnacato z županom vred proglasili za vstaše proti vladi. Brzojavka iz mesta Rancho Veloz v pokrajini Santa Clara pravi, da je tamkaj polkovnik Reinos organiziral krdelo vstašev, med katerimi je baje bivši kongresnik Mendieta.
Vstaši vzeli mesto San Luis.
Havana, 22. avg.—Pozno popoludne je vest o vzetju mesta San Luis potrjena. Vstaško krdelo pod vodstvom Pino Guerre se je prikazalo danes do-poludne ob poldesetih pred San Lui-som. Sledil je resen boj, v katerem je bilo več ljudij na obeh straneh u-smrčenih ali ranjenih. Konečno so vzeli vstaši mesto in 50 deželnih straž, ki se čuvajo kot jetniki. Guerra sedaj popolnoma nadzoruje San Luis. V palači so danes proti večeru mislili, da vstaški uspeh v San Luisu ni tako zelo važen.. Agent zapadne železnice na kolodvoru sanluiškem, oddaljenem miljo od mesta, poroča, da so vstaši mesto vzeli in kolodvor obkrožili. Boj je bil hitro končan. Posadka v San Luisu šteje komaj 50 mož, a prebivalstvo 10,000.
Kje je Stensland?
Colusa, Cal., 20. avg.—Paul O. Stensland, mnogoiskani predsednik “Milwaukee Avenue State"-banke v Chicagi, se je baje tukaj pojavil in je govoril z John Hartogom, s katerim se je površno seznanil v Chicagi.
Springfield, 111., 22. avg.—Guverner Deneen je prejel vest, da je Paul O. Stensland ujet. Guvernerja je o tem obvestil policijski načelnik Collins v Chicagi.
400 moz iščejo
za tukajšnjo (jolietsko) jeklarno (Steel Mili). Plača na dan od $1.75 naprej. Delo jamčeno za eno leto. Tudi v vseh drugih tukajšnjih tovarnah iščejo delavcev.
Spet anarhisti.
Marseilles, Francosko, 20. avg.—Policija je zaplenila papirje, ki je po njih sklepati na anarhiško zaroto v svrho, umoriti francoskega predsednika Fallieres. Prijeti Cirillo je glavar te zarote. V njegovem stanovanju je bilo zaplenjenih več italijanskih pisanj ter mnogo bomb in razstreliva.
Nemška smola v Afriki.
Berolin, 20. avg.—Vojni minister general pl. Einem namerava končati vo-jevanje v zapadni nemški Afriki. Odkar so se uprli Hereri in Hotentoti, so prošla tri leta, in mnogoštevilne žrtve na življenju in premoženju so rodile čut velike zlovoljnosti, ki si je dal dostikrat duška in ga je še poostril kolo-nijalni škandal, t. j. odkritje ogromnih sleparstev ob pošiljanju denarja jn blaga v Afriko za nemške vojščake, ki so raztrgani umirali za lakoto.
—$25.00 v Pueblo, Denver ali Colo-rado Springs ter nazaj po Santa Fe železnici dne 7. in 21. avgusta, 4. in 18. septembra, 2. in 16. oktobra. Santa Fe vlaki vozijo naravnost do treh imenovanih mest brez izpremembe vagonov. H. C. Knowlton, agent.	5t33
Jolietske novice.
—G. John Grahek, dobroznani naš rojak, se je srečno odkrižal revmatizma, ki mu je letos prvikrat donesel nemalih muk.—Par tednov je bil revček tudi g. Blaž Chulik, ki je moral celo v bolnišnico zbog vročinske bolezni, a danes bo baje spet pri svojem poslu čvrst in zdrav.—Rojaka Johna Ivetz je davica spravila v bolnišnico sv. Jožefa, a upati je, da kmalu okreva.
—Umrla je v ponedeljek v omenjeni bolnišnici ga. Margareta Juričič, mati našega dobroznanega trgovca Juri-čiča. Pokopana je bila v sredo na slovenskem pokopališču. N. p. v m.!
—Pisma na pošti imajo: Grlič Stefan, Mavrin Jakob in Stajduhar J.
Listnica uredništva.

G. Antonu Gregoriču, Chicago, 111.: Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker smo odločno zoper osebne prepire v listu.
W.	J. Bryan pride
v New York City po svojem povratku iz Evrope, in zato bo Nickel Plate železnica voznino znižala iz Chicage tja 28. in 29. avgusta. Tiketi dobri za povratek iz New York City do 4. septembra. Chicaški kolodvor La Salle St. Station. Več pove John Y. Cala-han, General Agent, No. 107 Adams st., Chicago.	3t35
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 22. avg.—Zadnja dva tedna in posebno zadnje dni pritiska tako šmentana vročinica, da se ves čas kopljemo v potnih sragah. Nobene sapice, nikacega dežka in nič upanja, da se nam skoraj ohladi čelo. Seveda so največjega pomilovanja vredni tisti naši ljudje, ki se morajo ukvarjati pod milim nebom, po tovarnah ali celo ob plavžih. Pač junaki, da vztrajajo pri delu in prenašajo kar smehljaje vse bridke muke v našem “peklu”.
—Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v Chicagi dne 20. t. m. Pavel Markus, rodom Hrvat iz Zagreba. Bil je član tukajšnjega društva Zrinjski Frankopan ods. br. 23. N. H, Z. Na njegovo željo je bilo truplo prepeljano v Joliet in pokopano danes dopoludne na slovenskem pokopališču. Lahka mu tuja zemljica!
•	—G. George L. Brožič iz Ely,Minn.,
glavni tajnik J. S. K. Jednote, se je mudil tri dni v našem mestu, kjer ima nebroj prijateljev in znancev. Po-setil je tudi našo tiskarno in nam povedal marsikaj zanimivega s svojega potovanja. Danes dopoludne se je g. Brožič vrnil v Ely. Na svidenje!
—V nedeljo zjutraj ob polosmih je Joe Suliwitch iz Rockdala, čuvaj Rock Island-železnice, našel moško roko desno od tirov blizu shranišč za premog. Malo dalje je našel nogo in potem nekaj kosov krvave obleke. A to še ni bilo vse. V razdalji cele milje so ležali ob tirih še razni drugi ostanki moškega trupla. Čuvaj je vse kosce pobral in nato obvestil oblasti o grozni najdbi. Dosedanja preiskava ni dognala, kdo je bil ponesrečenec, da li se je sam ponesrečil ali bil umorjen.
: —Še 24 jolietskih salunarjev je bilo v petek zatoženih pri okrajnem sodišču, da so vsak v šestih slučajih kršili nedeljsko postavo o krčmarstvu. Seveda bodo morali plačati globe po $56.85, kakor jo je plačalo prejšnji teden 22 salunarjev in pred temi 19 dru-zih. A na vrsto pridejo menda še drugi.
-Če se sedanji načrti ne izjalovijo, bo obrtniška parada na letošnji Delavski dan (Labor day), t. j. dne 3. septembra, ki jo priredi “Central Trades and Labor Council”, ena največjih, kar jih je bilo videti tu zadnja leta. Kakor znano, se istega dne prične tudi pocestni karnival, ki bo trajal do sobote zvečer istega tedna. To bo spet veselega dirindaja.
—55 kužkov so ujeli pasji loyilci mestnega policijskega oddelka zadnje tri tedne in jih sežgali v mestnem krematoriju. Pasja usoda!
—Tudi salunarji iz Lockporta so klicani pred sodišče, da plačajo stroške, ki jih je imela naša slavna policija ob zadnjem karnivalu tamkaj. Kdo pa naj sicer plača?! Haha.
—O salunarju W. J. Schmidtu, pogrešanem izza dne 9. julija t. 1., še ni duha ne sluha. Vsled ženine prošnje in obljubljene nagrade policija nadaljuje iskanje.
—“E. H. Stafford Manufacturing Co." iz Chicage zgradi v našem mestu tovarno za pohištvo in to v najkrajšem času. Nova tovarna bo dajala zaslužek 200 do 250 delavcem,
—Zadnji četrtek zvečer je skočil tukaj v stari kanal in utonil neki Frank Funk iz Plainfielda, star 57 let. Truplo so našli še isti večer.
—Neka družba zgradi novo žele-«ico iz Chicage skozi Joliet do Kansas City.
—Mestni zbor je dovolil $5,000 v .svrho, da veščaki preiščejo novozgrajene kanalske jezove in zidove pri Lockportu, ki so baje tako pomanjkljivi, da se utegnejo zrušiti o priliki kudega navala. Ta bi pa bila res lepa, «ia bi Jolietu stalno pretila povodenj! Upamo, da so nam povzročili ta najnovejši strah gotovi gospodje politiki, ki so jih zmučili pasji dnevi.
—V torek zjutraj je zgorela R. Has-lerjeva pekarija pod h. št. 903 na Collins cesti in bila poškodovana sosedna lekarna. Ogenj je napravil škode za več tisoč dolarjev.
—Zdravstveni komisar McRoberts zatrjuje, da se lahko brez nevarnosti pije voda iz vodnjakov, kolikor jih je v našem mestu. Ampak mnogo jih ni. Kakor smo že poročali, je.bila voda iz jolietskih vodnjakov nedavno poslana v preiskavo v Champaigne na State University. In vsled dovršene preiskave je Mr. McRoberts izdal rečeno zatrdilo.
toliški dnevnik” se ravna po vzgledu svojega patrona. Še prej ko je izhajati začel, že je pisal prav po “katoliško” o nekih baburah, ki so se kregale ter ena drugi potom tega “katoliškega lista” doprinašale razne psovke in druge‘neumnosti. Pisale so se take besede, da med poštenimi katoliškimi ljudmi se take besede še imenovati ne smejo. Če se kateri zmoti v govorjenju v družbi ter izrazi se tako nemožato kot je bilo v listu, potem gotovo rudečiča obleti starega že sivolasega moža. Kaj si pa naj misli mlado dekle ali fant, če je slučajno dobil v roke tisto številko tega “gla-sovitega dnevnika”.
Kmalu po tistem, ko so se babure pravdale v tem “katoliškem listu”, je obšla omotica tudi ta "dnevnik' in duha se mu je prilotila očividna mračnost. Necega dne potem so zagledale beli dan “Črne bukve” in sicer med oglasi “Nove Domovine”. Ta oglas je preskrbel gotovo takratni ge neralni manager William Clarke Jewell, ki pač ni naš rojak, nego mora biti sin kacega Abrahama iz rodu Izraelovega. Saj tako nam kaže njegovo ime.
Rojaki, saj morda veste, kaj so “Črne bukve”. To je knjiga, ki jo je spisal v davnem času kak egiptovski cigan, v pouk svojim živinsko-neumnim rojakom. V prejšnjih časih je s cigani prišla v slovensko deželo tudi ta ciganska knjiga, a čudno, grozno čudno se mi zdi, da ta “katoliški list” priporoča ljudstvu tudi te “Črne bukve”, ki so bile že zdavnej od papežev in škofov brati prepovedana zaVadi svoje skrhjnoneumnč - vsebine. Kajti rojaki, saj ste že morda slišali o t«u knjigi ki je polna takih budalosti in coper nij, da se mora človeku pamet zmešati če je še tako zdrav, ter ga obrniti na krivoverstvo, če jo bere. Kakor vidimo, je ta copernija tudi več ali manj uplivala na “Novo Domovino” ozi roma nje generala poslovodjo! Zna menje tega se je v kratkem pokazalo Kajti kmalu potem smo dotlej zvesti čitalci tega lista pogrešali načelni zaznamek “katoliški dnevnik” in kasneje tudi “Union Label”, to se pravi. “Nova Domovina” je odpadla od katoliškega in delavskega mišljenja, kar utegne povzročiti, da odpade sedaj tudi od nje marsikateri prejšnji pri staš. Opazil sem tudi, da je slavni njen general manager izginil s površja. Bržkone so ga zmučili pasii dne vi, da je moral bezlati v kake toplice hladit si prevroče možgane, kjer gotovo tuhta kako novo budalost, katero bode obelodanil v svojem “katoliškem dnevniku”.
Pa vendar ne namerava na prihodnjem glavnem zborovanju predlagati, naj se vsak član K. S. K. J. zaveže s sveto obljubo, kupiti si “Črne bukve,” ki naj nadomeščajo dosedanja pravila iste, ka-li? !
No, za danes dovolj o teh pavliha-rijah. O priliki se spet oglasim, ker ljubim resnico in grem tudi zanjo v boj, če treba, ter se ne ustrašim nikogar in tudi “Črnih bukev” ne!
Adija, pa zdravi ostanite?
Resnicoljub.
Pittsburg, Pa., 20. avg.—Prosim malo prostora. Sicer nimam prav nič posebnega; vendar rad omenim, kaj šemi videl, slišal in čital, ker bode bralce prav zanimalo. Že nekaj časa opazujem vsebino našega “katoliškega dnevnika”, ki je bil rojen na dan pr-vega aprila, ki je rojstni dan tudi največjega nemškega tirana ali po domače trinoga, to je človeka, ki ima tri noge. Kakor znano, je bil Bis-mark največji sovražnik Slovanov in katoličanov. Ker je pa Bismark patron vseh tistih, ki se rode prvega aprila, zato pa tudi mislim, da ta “ka-
našem priljubljenem glasilu naše slane K. S. K. Jednote.
Večkrat smo že čitali, da se je ta ali oni ponesrečil, ki pa ni bil v nobenem društvu. Ako je umrl, ga ni imel kedo pokopati, ker potem so morali kolektirati zanj, če je pa ostal živ bil je za sitnost onim, pri katerih je bil na hrani.
Tu omenim, kako se navadno godi z onimi, ki ne marajo biti člani društva in Jednote. Dostikrat se je že primerilo, da je ponesrečenec ravno pred enim ali več meseci pustil društvo, in ko ga je zadela nesreča, ni imel denarja in tako je moral živeti in umreti na tujih rokah in od pomoči dobrih rojakov. Ker pa vsak lahko, postane član društva in Jednote, zato potem pravijo t^udje takim, da so nezavedni ljudje, ker če je človek v društvu pa ga zadene nesreča, ga bode vsak imel rad, akoravno nima Bog zna koliko gotovega denarja, ker si vsak misli, da ako on nima denarja, bode pa dobil podporo pa bode plačal svoj dolg. Če pa človek ni v društvu, ako pa ravno mož ima denar, pa se ne ve, če ga ima ali ne, bode morda rekel "boarding boss”: "Ha, bolje bi bilo, da ga pri meni sedaj ni, ker morda ga bom moral zastonj hraniti ali pa dolgo čakati, da bo plačal svoje reči.” Ali ni to slabo za človeka, če take besede sliši, morda se še pred njim o tem pogovarjajo.
Ako se človek, ki je član društva in Jed., ponesreči in umrje, njegova žena otroki ali pa stariši bodejo rekli, da je bil dober in previden človek, ker je vendar skrbel za nje, da po njegovi smrti ne bodejo trebali stradati. Zato bi moral vsak Slovenec biti član kakega društva, ker ne ve se niti ura ne dan, kdaj se ponesreči.
V starem kraju ljudje dobro vedo, da imamo tu društva in Jednoto, in če človek umre pa potem oni dobe nekaj za njim, bodejo rekli: "Skoda ga je bilo, ker je bil fajn fant (ali mož) in tudi, se je zavedal, da sedaj vsaj od njega v spomin dobimo par krajcarjev." Ako pa ni člhn društva, bodo pa doma rekli, da nič je bil doma, pa je bil tudi tam, ker nalašč ni hotel biti član društva, čeravno ga dosti ne bi stalo, da bi bil član društev kot so drugi ljudje, ki so zavedni.
Toraj rojaki, zavedajte se, da bodete preskrbljeni vi, če ste bolni ali onemogli, in vaša družina, ako vas smrt doleti.
Upam, da bode vsak, ki ni član še nobenega društva, kmalu pristopil h kateremu. Naša slavna Jednota naj še čim dalje tem bolje napreduje, a naš vrli list pa še v bodoče budi in spodbuja rojake k delu na društvenem polju, ter da bi obiskal vsako slovensko hišo, ker gotovo ji prinese srečo i blagor kot je že marsikaterim, ki so ga čitali. Pozdrav!	A. T.
(Nadaljevanje dopisov na 7. strani.)
)(HO«0«(HO*0«0«<HO«040«0«0«040*040«0«0«<HO*0«0«<HO«(H04040*0*04<HO«<H<H(M(HO«04
vi
SELJE ŽIVLJENJA.
Crested Butte, Colo., 17. avg.—Slavno uredništvo A. S., prosim, da sprejmete nekaj vrstic v svoje predele. Malokdaj se kaj čita iz našega mesta in žalibog tudi zdaj nimam kaj veselega poročati.
Izgubili SffiO dne 7. avgusta zopet enega sobrata slavne K. S. K. Jednote, brata Markota Krašoveca, kateri je bil zadet od mrtvouda. Pokojni M. Krašovec je bil rojen pred 43 leti v Boldražu št. 13, župnija Radoviča, politični okraj Metlika na Belokranjskem. V Ameriki je bival od 1. 1886. in v tem času je bil doma trikrat. V-tretjič je prišel v to deželo dne 1. junija 1901. Zdaj je bil zopet pripravljen, vsak čas se povrniti v milo domovino, ali neizprosna smrt ga je tukaj prehitela. Pokojnik je bil bolan samo trideset dni. Prepeljan je bil v bolnišnico družbe C. F. & I. Co. v Pueblo, Colo., dne 27. julija in ravno tam je izdihnil svojo blago dušo, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 7. t. m. ob poldesetih zvečer. Pokojnik je bil prepeljan po svoji želji v Crested Butte, Colo. Pokopan je bil s sv. mašo ob ”8. uri zjutraj v nedeljo 12. t. m. K zadnjemu počitku ga je spremilo društvo sv. Jožefa, št. 55. K. S. K. J., katerega član je bil pokojnik več let; sprevoda sta se nadalje udeležili društvi Marije Device in sv. Barbare, ki spadata v N. H. Zajed-nico. Za pokojnim Markotom Krašovcem žalujejo v stari domovini dobro preskrbljena žena s tremi nedoraslimi otročiči in dve sestri, v tej deželi pa dobropoznani brat Martin in sestra Bara, zadnja v Puebli, Colo. Brat Martin je v tem mestu že devetnajsto leto. Pokojnik je bil zelo priljubljen med rojaki in tudi varčen gospodar, kar dokazuje njegovo premoženje v stari domovini, vredno nad 12,000 kron, katero si je pokojnik preskrbel v potu. svojega obraza. Bodi mu zemljica lahka v tuji deželi!
S pozdravom na vse sobrate in so-sestre K S. K. J.
Martin Krašovec.
Tvoji prijatelji, napredek tvojega delovanja in vse druge take reči ti ne prinesejo veselja do življenja, ako te nedleguje neprebavnost. Poskusite si zopet nazaj dobiti svoje veselje do življenja! Najlažj si'isto izposlujete če rabite
SEVEROV
življenski
...balzam
To slavnoznano zdravilo je narejeno iz čistih tvarin, katere delujejo po vsem človeškem sestavu. Nered prebavnih organov, zabasanost, neprebavnost in druge take bolezni so prav hitro ozdravljene; glavobol in hrbtenica preneha; otožnost se spremeni v veselje; kri se očisti in okrepča; krepost se povrne starim in bolnikom, in ves sestav telesa postane kot prenovljen in prerojen, ako rabite to izvrstno zdravilo.	Cena 75C
“Dve leti sem trpela «a neprebavnosti. Ko sem pa rabila Severov življenski balzam sem popolnoma ozdravila. Počutila sem se veliko bolje nego pred več leti, in veliko čvrsteji in veselejši sem postala nego sem bila predrabljenjem Vašega zdravila. Ozdravilo me je popolnoma moje dolgotrajne bolezni.”
Kath. Težak, Troy, So. Dakota.
ŠTEVILKE GOVORE!
g	doza Severovega Zdravila zoper kolero in drisko je že večkrat zadostovala pri zdravljenja krčev, driske
kolere in drugih takih bolezni
Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko.
Cena 25 in 50c.
CECT let je trpela na slabnem želodcu Sofija Popek iz Logansport, Pa. Piše, da sedaj se ji je povrnil uLu 1 okus: bolečine so odstranjene in postala je popolnoma zdrava, ker je rabila'
Severov želodčni grenčec. Cena 50e in $1.00.
steklenici Severovega Zdravila za obisti in jetra ste zadostovali k ozdravljenju Marije Podliska iz Lid-gervvood, N. Dak., ki je hudo trpela na bolečinah v hrbtu in obistih. Vsem ljudem, ki trpijo na bolečinah v hrbtu, gospa Podliska najtopleje priporoča
Severovo zdravilo za obisti in jetra. Cena 75c in $1.25.
DVE
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški svet pošljemo vsakemu na zahtevo zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Velika razprodaja
raznega pohištva v mesen avgustu namenil
sem prodajati blago vsako
>
SOBOTO INIPONDELJEK
po prav posebno nizki ceni.
Pozor, SlOVGDSkB
Ce kupite za gotov denar vam dam popust.
M. E. SAHLER & CO. |
209 JEFFERSON STREET.
Cleveland, O.,, rg. avg.—Upam, da mi bode gosp. urednik “A. S.” odpustil,. če: ga prosim, za. male» prostora v
JONTES
801 N. Chicago St.
Sz
N. W. Phone 1215.
AkO želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase.
Meso in klobase poSilj&rao trgovcem in drugim na vse kraje.
Oglasite se pismeno ali osebno.
Dobra postrežba, nizke cene.
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki.
Zdravimo vse pljučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej sko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na pogled.
GOVORI SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah in sobotah pa do 8. ure in ob nedeljah od 9. zjuraj do 1. ure popoludne
THE WORLD’S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7th Street.	NEW YORK. N. Y.
Pere se trikrat hitreje
NAJBOLJŠI IN NAJCENEJŠI STROJ ZA PRANJE JE
IMPROVED ACME
KER JE BOLJ PRIROČNO IZDELAN ZATO TUDI BOLJ DELA NEGO, KATERI Sl BODI DRUGI PERILNIK. PK1HKAN1 NAM DYE TRETJENI ČASA. POSKUSIT® GA!
BARRETT HARDWARE CO.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.
Izdelovalci najboljšega piva steklenicah.
—O velikanski kači na Gorjancih. Novo mesto 3. avgusta: Vse o “velikanski kači na Gorjancih” širom po Dolenjski in drugod raztresene goro-stasne govorice so prazne čenče. Kako so nastale govorice? Nekateri hočejo vedeti, da je bilo pred kakimi štirimi tedni po časopisih razglašeno, da je v Bernsdorfu pri Dunaju ušla iz menežarije velikanska kača “Riesen-schlange” imenovana; na njo je bila razpisana nagrada. Ljudje so začeli gruntati, kaj ko bi se kača k nam zgrešila. To je nek šaljivec (baje v Stopčah) hitro uporabil, in stvar o kači je bila kmalu gotova. Drugi so hitro pridjali, da je bila ta vest celo v “Dolenjskih Novicah”, pa ne za Berns-dorf, ampak kača je naravnost na Gorjancih ušla, ko je vozil neki komedijant svoje zverine iz Metlike v Novo mesto. Poleg te kače je ušel tudi velikanski “ris”, ki grozovito tuli po noči ob robu gorjanskih gozdov. Čim dalje je šla govorica, tem več so ji pridjali. Iz 5 metrov, kakor so jo prvi hoteli videti, narasla je do 15 metrov, in na vse zadnje, ko so jo ustrelili, celo na 35 metrov. Vsak razumen človek mora že iz teh diferenc sklepati na—farbarijo. Jenič iz Koroške vasi je nato res videl veliko kačo v vinogradu. Od tedaj naprej so švigale govorice kot požar po celi Dolenjski. —No, ali je Jenič res kaj videl ali ne, ne vem. Če je videl kak večji eksem-plar, bil je to—gož, ali gožka, (ne voz) torej popolnoma nedolžna, domača kača, če tudi je lahko jako dolga (mor da 1—2 metra) in jako močna in debeta. Tudi takozvana “jamska kača” (Hollennatter), katerih je v naših kra-žkih rupah dovolj, ni izključena.
—Iz Toplic na Dolenjskem, 26. jul. Čimdalje večje število prihajajočih gostov in živahno gibanje po cestah in potih, gostilnah in kavarnah, nam kaže, da smo sredi glavne sezone. V kopališču vedno eni prihajajo, drugi odhajajo. Iz bližine in daljine prihajajo bolniki izganjat protin, revma, ischias in druge neljube goste iz života. ki jim grenijo življenje. Marsikdo gre vesel domov, ker mu je o-bilni pot vsled kopanja izpral strupeno snov bolezni.—Letos se tudi masaža pridno uporablja, ki uspeh kopeli izdatno pospešuje.—Koncerti so mnogoštevilno obiskani in dajejo zdravi-šču modernejše lice. Na kolodvor v Stražo vozita vsak dan dva omnibusa in pošta.
—Amerikanec nevarno obstrelil dva človeka, Dne 22. jul. je v Smledniku v neki gostilni nakrat ustrelil iz Amerike došli Šetina iz Bilje na brata Franceta m Tomaža Zora. Franceta so prepeljali v bolnico.Tomaž je pa bil preslab, da bi ga bili mogli prepeljali.
— Nadzorovanje. Ekselenca, g. fml. Anton Marsch. poveljnik 6. pehotne divizije v Gradcu, se je pripeljal v nedeljo 22. jul. v Celovec z avtomobilom iz Gradca, nadzorovat strelne vaje pešp. št. 17 in druzega bataljona pešpolka št. 7. O izbornem streljanju domačega pešpolka se je divizijski poveljnik zelo pohvalno izrazil. Kranjski fantje hočejo vedno prvi biti.
—Nove maše v ljubljanski škofiji. Novo mašo so opravili gg. četrtolet-niki: Anton Demšar, 15. julija na Rožniku v Ljubljani ¡Valentin Jerše, 15311-lija na Bledu; Vincenc Kavčič, 29. julija v Kranju'; Franc Kerhne, 15. julija pri uršulinskah v Ljubljani; Janez Klavžar, 15. julija na Brezjah; Janez Kmet, 15. julija pri frančiškanih v Ljubljani; Janez Langerholc, 15. julija v Stari Loki; Matija Noč, 15. julija na Koroški Beli; Anton Papež, 15. julija v Ambrusu; Jernej Pavlin, 14. julija na Brezjah; Janez Pogačar, 23. julija na Breznici; Janez Sedej. 15. julija na Brezjah; Franc Zorko, 13. julija v Široki Seti pri Vačah.—Dalje gg. tretjeletniki: Fr. Govekar, 22. julija v Smledniku; Janez Kepec, 22. julija v Cerkljah: Janez Rihar, 15. julija pri lazaristih v Ljubljani; Janez Opeka,
22.	julija na Vrhniki; Matija Selan, 22. julija v Sostrem pri Ljubljani; Al. Markeš, 22. jul. na Brezjah.
—Na šentviški gimnaziji je prejelo v pripravljalnem razredu 8 učencev odliko, 15 prvi red, 3 drugi red in 1 tretji red. V prvem gimnazijskem razredu jih je 16 prejelo odliko. 30 prvi red, 3 drugi red in 8 ponavljalni izpit.
—Ravnatelj Karol Luckman. Dne 24. jul. je na Bledu umrl po daljšem bolehanju ravnatelj kranjske industrijske družbe g. Karol Luckman v 65 letu svoje starosti. Mož je bil sicer Nemec, vendar moramo priznati, da je bil najodličnejši industrijalec kranjske dežele, poštenjak od nog do glave,, mož izredne delavnosti in izrednih sposobnosti. V deželnem zboru je zastopal nemško kranjsko veleposestvo dolgo vrsto let v trg. in obrt. zbornici pa kranjsko industrijo.
—Izpodletelo mu je. Dne 24. jul. se je hotel izseliti v Ameriko igletni Fr. Čimer iz Slavonske Virovitice in se s tem hotel odtegniti vojaški službi. Na hrbtu je nosil culico, iz katere je molelo črevljarsko orodje, na rami pa harmoniko. ' Ko ga je nadstražnik
Keržan vprašal, kam da potuje, mu je rekel, da gre obiskat nekega prijate-; Ija. Povabil ga je na policijsko straž-! nico, kjer se je Čimer nadstražniku I ponudil, ako hoče “eno” zaigrati. Nadstražnik je to ponudbo odklonil in rekel, da bode sam poizkusil, če še kaj zna. Pri tem je pa odprl harmoniko, iz katere so se pa usula vsa potrebna izkazila za potovanje v Ameriko, in mladi “godec” je moral v zapor.
—Nov kavarnar. V Novem mestu je prevzel g. Avgust Škur (doslej Hotel v Šiški) kavarno. G. Ivan Da-misch je ravno s tem dnem prevzel kavarno Kazino v Ljubljani.
—Majdičevo hi%> in trgovino z deželnimi pridelki na Trati je kupil g. Anton Kalan, posestnik na Suhi.
—	Ogenj. Iz Smlednika poročajo:
23.	jul. je gorelo v Valburgi. Zgorelo je vse posestniku Tršanu. Rojakom ga pripiročamo v podpiranje, ki ga je silno potreben. Zažgali so otroci.
—Umor. Iz Kočeyja javljajo: V pivovarni Otona Ferlesa zaposlenega sodarja Franca Glacarja iz Ptuja sta napadla hlapca Drobnič in Grebenc in ga ranila z nožem tako močno na vratu, da je takoj izkrvavel in umrl. Potem sta se tepla z noži sama med seboj. Oba so zaprli.	...... .
—Novo posojilnico so ustanovili v Šmartnem pri Litiji. Načeljuje ji posestnik g. Ig. Zore. podnačelnik je župan g. Hostnik.
—Nesreča v ljubljanski okolici. Iz Javorja pod Ljubljano se piše: V nedeljo, dne 22. julija je posestnik Franc Omahen iz Javora št. 9 deval rž v kozolec, na višavi se mu je zvrtelo, padel na tla in bil takoj mrtev.—V sredo, dne 25. julija je v mlaki pri hiši utonil dveletni otrok posestnika Andreja Mlakar iz Javora št. 4.
—Cigani vlomilci. Iz Ribnega poročajo: V noči od 18. na 19. jul. sta skušala dva tatova vlomiti v prodajalno Marije Oblak, poprej zadružno Dve uri sta se trudila, izdrla sta že nekaj močne železne ograje, razbila okna, a sta bila še o pravem času odpo-dena. Za njima so sledovi krvi, ker sta se z oknom obrezala, raztrgana vrv in zlomljen jako močan kol. Bila sta najbrž cigana, ki sta se po dnevu klatila tu okoli z dvema ženskama.
—Mrtvega so našli v lastnem vrtu posestnika Franca Dovjaka iz Brezovice pri Mokronogu. Žadela ga je menda kap.
—Polovico nosa odgriznil je v nedeljo 27. jul. 50 letni hlapec Matija Poljanec pri Dolenjskih Toplicah nekemu i81etnemu dekletu, ki je imelo ž njim ljubavno razmerje. Dekle so pripeljali v deželno bolnišnico.
—Črnomelj. 30. julija. Duhovnik Zupančič je danes umrl.
—Novo mesto, 30. julija. Zlatomaš-nik pater Pacifik je umrl.
—	Štajerski Slovenci v Ljubljani. Dne 1. avg. Ob četrt na 11. uro se je pripeljalo z Bleda in Otoč v Ljubljano 170P štajerskih slovenskih romarjev in romaric. V cerkvi Srca Jezusovega so imeli sv. mašo, potem so si pa ogledali Ljubljano. Ob pol 2. uri popoldne so se z dvema posebnima vlakoma odpeljali na Štajersko.
—Oporoka umrlega industrijca g. Karola Luckmana določa 20,000 K bratovski skladnici kranjske industrijske družbe, 16,000 kron pa za ustanove za realce brez razlike narodnosti, obo-žni zakladi občin Koroška Bela, Bled, Srednja vas,’Bohinjska Bistrica, Tržič in Ljubljana dobe vsaka po 2000 K.
—Ženo je obesil. V Veliki Gorici je obesil svojo drugo ženo Josip Solič. Prišel je pijan domov, obdolžil ženo, da mu je vkradla denar, jo s pomočjo svoje hčere iz prvega zakona zvezal na rokah in nogah in jo nato obesil' na kljuko v stropu. Tako je visela 12 ur, in oprostil jo je šele njen otrok iz prvega zakona, ko jo je našel v tem mučnem položaju. Žena je umrla, a Soliča in hčer so zaprli.
—“Kralj bicikljistov” Josip Barbu-lja, potovalec okoli sveta na kolesu, doma iz Gorice leži bolan v zagrebški bolnišnici. G. Barbulja je visok, plečat in močen človek in je sklenil v sedmih letih prepotovati na kolesu ves svet. L. 1900. se je odpravil iz Gorice v svet in vse do zdaj vztrajal na potu. Vožeč se pr^ko raznih mest je bil odlikovan s 156 turističnimi in 21 državnimi svetinjami. V Kairu je prevozil pred očmi mnogobrojnega občinstva 206 km v 6 urah in 18 minutah. Ta vožnja mu je nabavila ime “Kralj bicikljistov”. O svojetfi potovanju je predaval g. Barbulja že v raznih jezikih, katerih je docela vešč. V zadnjem času se je prehladil na vožnji čez slovanske zemlje in sedaj se zdravi v zagrebški bolnici, kjer se zavzema zanj tudi društvo hrvaških bicikljistov "Orad”.
%
KOROŠKO.
j
—Shod zaupnikov, ki ga je sklicalo “Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem” na četrtek, dne 26. julija, nepričakovano dobro obiskan. Navzočih je bilo 120 zastopnikov slovenskega naroda iz cele dežele, med njimi 27 duhovnikov, izmed katerih naj imenujemo čč. gg. prošta G. Einspielerja, dekana Bizer-ja; župnike: Bayerja, Huettnerja, Ra-žuna, msgr. Podgorca, kanonika Dobrovca, dr. J. Arnejca itd. Med po-svetnjaki je bilo več slovenskih županov, na pr. šentjakobski, glinjski, ško-cijanski, deželni poslanec g. Grafenauer, vsi odborniki političnega društva, sploh pa večinoma sami odlični, v dolgoletnem boju za pravice slovenskega naroda na Koroškem osiveli možje, zastopniki kmetskega ljudstva.
—Umrl je 28. jul. v Mariji na Zilji po dolgotrajnej, mučni bolezni, č. g. župnik Josip Stroinik v 65. letu starosti.
—Na letovišču v Blatnici je poleg škofa dr. J. Kahn-a in njegovega gosta, tržaškega škofa Nagel-na še 50 letoviščarjev.
—Umrl je znani beljaški veletržec gosp. Karl Fuerst.
—Škofiče. Pri občinski volitvi, katera se je vršila na god sv. Ane, je v vseh treh razredih z veliko večino zmagala slovenska stranka.
—Roparski napad. 2iletna Ana Kukovec iz Polenšaka (okraj Ptuj) je prišla iskat službe v Maribor. Ker te ni dobila in ji je skoraj pošel denar, se je vrnila peš proti domu. Ob železnici v bližini Tezna sta jo dohiteta okoli to. ure zvečer dva moška, ki sta jo pograbila, na tla vrgla, posilila in končno oropala zadnjih 4 K, ki so ji še ostale. Storilca sta jo močno razpraskala po rokah in obrazu, da ne bi mogla klicati na pomoč, sta ji pa zamašila usta z ruto. Pohotna roparja je oblast zasledila in spravila v varno zavetje okrožnega sodišča. Pišeta se Franc Veronič in Jernej Nežmah.
—Sv. Anton v Slov. Goricah. Umrl je v ponedeljek dne 9. jul. v 42 letu svoje starosti, veleposestnik in župan Franc Peklar v Andrencih. Rajni zapušča vdovo in šest nedoraslih otrok.
—Nemški “gfretbruderji”. Mariborski Nemci radi podpirajo svoje ljudi takozvane “gfretbruderje”. Zato je tudi odvetnik dr. Orosel, nemški sin slovenskega očeta, sprejel v službo nekega Kunibolda Steinlechnerja za pisarja. Priporočil mu ga je deželno-sodni svetnik . Martinek. Čez nekaj časa pa je Kunibald pozabil, kateri denar je njegov in kateri Oroselnov. Poneveril mu je lepo svoto in še razne stranke opeharil. Svetnik Martinek je imel kot sodnik priliko svojertiu varovancu Kunibofdu prisoditi 15 mesecev ječe.
—Žrtev žganja. Zadnjič so potegnili iz malega potoka na Ostrožnem pri Celju utopljenca V njem so ljudje takoj spoznali Jakoba Dimeč, kovača v celjski cinkarni. Dimeč je kljub svojim 70 letom vedno rad pil žganje in je najbrže v pijanosti padel v vodo iz katere si ni mogel pomagati. V nedeljo dopoludne je še opravljal svojo službo v cinkarni, popoludne je pa praznoval s pijačo, ki ga je spravila na oni svet.
—Znamenit Beneški Slovenec je in- j ženir Vincencij Likar iz Šempetra, ka- 1 teri je bil te dni pozvan v Barcelono j na Španskem, da podpiše pogodbo z j družbo za zgradbo afrikanske želez- j niče Beira-Zambere. Njemu je poverjena ta zgradba kot jako spretnemu in slavnoznanemu že radi kitajskih železnic, pri katerih je mnogo let delal in lepo premoženje si pridobil z I bratom inženirjem Alojzijem Likar- | jem.
—Sleparil je po Gorici neki 23letni ; Kus s Krasa, bivši vojaški narednik. I V hotelu “Suedbahn" je pustil nepla- | čan račun 300 K, natakarja je oslepa-i ril za 200 K. Opeharil je tudi druge ! potem je izginil.
—Lov na morskega volka v Jadran- 1 skern morju. Iz Pulja poročajo, da ! vznemirja obrežne prebivalce velik morski volk, ki posebno straši ribiče, da ne izvršujejo svoje obrti. Več tor-pedovk in finančni parnik “Adria” lqve morskega volka.
—Priznanje na smrtni postelji. Na cesti med Adaževcem in Morovičem v Sremu so našli 1. 1885 Vašo Cepan-čiča usmrčenega. Do danes ni nihče vedel ničesar o umoru a zdaj je izjavi! Joco Skakovac, kmet v Adoževcih, ki leži na smrtni postelji, da je on umoril Cepančiča. Naštel je kot pomagače Miladina Jeremica, Milico Skakavac in Proko Moldanoviča. Te tri so zaprli.
Javna zahvala.
Cenjeni Dr. E. C. Collins M. I. New York. Naznanjam Vam, da so Vaša zdravila dobro delovala na mojo bolezen, ker sedaj sem popolnoma zdrav in se dobro počutim, za kar se Vam iskreno zahvaljujem.
Vzrok, da Vam nisem mogel odpisati, je bil, ker sem šel delati v en samoten kraj in sem bil preveč oddaljen od pošte.
Vas pozdravljam in se Vam še enkrat zahvaljujem za Vaša dobra zdravila.
Frank Zaverl, Box 24, Rhone, Pa.
A
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKS£ù
fil.AVNA PISARNA:	" t
GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3798 CORTUANDT.
ß
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. J* A» J*
Pošilja denarje Y staro
——--------- domovi-
no najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke Prodaja
-------------po izbirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
..	je aajpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličita me in se slovenski pogovorite.
Z velespoitovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST„ CLEVELAND.
Vsakdo naj pazi na hl*no štavllko 109t
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj ¡«plačujem.
V «vezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
(
ML. B. Nchuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
JV JP. KUlsTO
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Kam pa danes?
V Lockport!
Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti še srce poželi, dobiš ua razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave.
ANTON DOVJAK
9th St., Lockport, III.
Ako h očete barvati svojohišo-, kupite
“Patton’s
Sun-Proof
Paints”
garantirana je za 5 let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 99999j
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
! kok in drva š
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih
cenah.
♦	Stefan KukarJ
*	♦
+ Northwestern Phone 1479.	%
*♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
R. C. Bertaik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
W«š» toseSoost: JEDCE, N£W CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403 Cass St, nadstr...JOLIET.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St.. Joliet, N. W. tel. 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvatom.
G. F. REIMERS
Izdelovalec iti prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : Telefon 1343.
329 N. Bluff St.¡^JOLIET, ILL.
Jacob Pleše MESNICA.

|9tl N >r ;li bo t S ;roet

I ) Jr.HÎ C, ILLÍN MS
Denar na posojilo-
Posojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji.
MtTNROE Bros
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo. katero izdeluje siavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakotn se toplo priporočam.
C. W. Br«wa, preds	Ro ht. .Pilcher, podpret,
W. G. Wítcor, tasir.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I. nadstropje.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
.TELEFON 2252.
ioi2 N. Broadway..JOLIET, ILL.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
---104 Jefferson St., blizu mosta.
M. F. LOUGHRAN,
Loughran BIdg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posojuje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.

Kapital $100,000.00.
SAK.3ERBÜÍL0ING. JOLIET. ILL.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-efAEjpz eSafoAs isuo>| a aj
“TRI G LAV ”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčici»’
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in, pravega vina. Dobi se
ital Wïs.
568 W. 18th St.. Chicago 111. Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER. 1223 St. Clair St., Cleveland. O. in ANTON LINGER, 501 nth Ave., So. I .orain, Ohio.


Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SIOTSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.80 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna tejefona Chioasso in Interstate: 509 Oreclniitva telefon Cbiaa^o 1541.
Pri spr.emembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
<TR^^^OlWciL> 4
CERKVENI KOLEDAR.
26.	avg.	Nedelja	12. pobink.
-27-	“	Ponedeljek	Josip.
28.	“	Torek	Avguštin.
29.		Sreda	Ivan obgl.
30-	u	Četrtek	Roza.
31-	“	Petek	Raimond,
I.	sep.	Sobota	Egidij.
K JEDNOTINEMU ZBOROVANJU.
Dne i. oktobra t. 1. se bodo zbrali v Waukegan, 111. uradniki K. S. K. Jednote in zastopniki posameznih društev k IX. glavnemu zborovanju. Društva so si že izbrala ali si pa bodo svoje delegate in se' gotovo posvetujejo pri svojih sejah o stvareh. ki bi bile v prospeh in napredek Jednoti. V sledečem hočemo podati nekaj nasvetov, ki so gotovo vsega premislika vredni.
Dosedaj je bila pri teh zborovanjih navada, da je tajnik ali kdo drug čital Jednotina pravila od začetka do konca in pri posameznih točkah ali paragrafih se je oglasil, komur se je ljubilo in predlagal, naj se to ali ono predrugači, kaj doda. izpusti itd. In tako se je skoraj pri vsaki tqčki razpravljalo in debatiralo na dolgo in široko, nazadnje pa je ali ostalo pri starem 'ali se pa kaj spremenilo, kar mnogokrat ni boljše, ampak slabše kakor poprej. S tem se potrati mnogo časa in se večkrat provzročijo do cela nepotrebni in skrajno neumestni prepiri Druge Jednote ne zborujejo tako. glavnih pravil ali postav ne premi-njajo pri vsakem zborovanju, kar je dobro, to ostane. Društva, ki, žele, da bi se kaka točka v pravilih spremenila, predložc to pismeno po svojem delegatu glavnemu zboru in ob pričetku zborovanja preišče v to izbrani odbor, ali naj se o teh zadevah razpravlja ali nc. Tako pridejo v razgovor le one kočke, ki so res premembe potrebne, 9e pa cela pravila od začetka do konca.
Velike važnosti pri zborovanju je . zapisnikar. On mora zabeležiti vse, kar sc pri sejah sklene, ničesar izpustiti ali premeniti, tako da imajo člani. ko dobe zapisnik v roko, pred seboj natančno sliko o zborovanju. Površen ali pomanjkljiv zapisnik pokvari vse delo zborovalcev. Večkrat že so se cule opravičene pritožbe, da v zapisnikih prejšnjih zborovanj K. S. K. Jednote je marsikaj manjkalo, kar je bilo sklenjenega ali premeujenega. Druge Jednote delajo tako: predno se da zapisnik v tisk. ga prebereta predsednik in tajnik in če ga najdeta v redu. ga podpišeta in potem se tiska, in ona dva sta odgovorna zanj. Po zapisniku sc predelavajo pravila v kolikor so bila premenjena in to je zopet jako važna reč. Pretekle čase se je pri K. S. K. Jednoti glede tega večkrat grešilo. Tisti ki so pripravljali nova pravila za natis so mnogokrat po svoji volji predrugačili jedno ali drugo točko, kakor se jim je zdelo in tako smo brali v nanovotiskanih pravilih reči. ki niso bile nikdar sklenjeni rji o katerih se še sploh govorilo ni na zborovanju
Prihodnje zborovame naj skrbi, da se kaj tacega ne !>■■ godilo več.
Glede asesmentov naj bi se vsako društvo resno posvetovalo, predno da glede tega navodilo svojemu delegatu Jednotini člani se gotovo še dobro spominjajo, kako je po zadnjem zborovanju K. S. K. Jednote pred dvema leti nek časnik napadal Jednoto zaradi premajhnih asesmentov in proroko-val, da bo kmalu propadla itd. Jednoti bi bilo gotovo v korist, da se asesmenti zvišajo, v koliko pa, to določi večina. Največjo sigurnost daje vsaki Jednoti velik rezerven sklad, zato naj bi se tudi pri nas gledalo na to, da se kar največ mogoče pomnoži, tudi naj bi se dajal poseben račun o rezervnem skladu, da bi znali koliko znaša.
Neobhodno potrebno za napredek vsake podporne zavarovalnice je, da njeni uradniki vestno spolnjujejo svoje dolžnosti. .Tega naj se prepričajo delegate na glavnem zborovanju. Omeniti hočemo le jedno reč. Iz finančnega poročila K. S. K. Jednotč z dne 30. junija t. 1. je razvidno, da je Jed-notinega denarja posojenega na Will County National Bank, Joliet, 111. $14.204.00 po 3 odstot. To je zoper vsa pravila Jednotina in zoper “common sense”. Nadzorniki, ki oskrbujejo premoženje Jednote, bi morali poznati pravila in ta govore, da se mora Jednotin denar varno naložiti. Kakšno varščino pa daje banka? Absolutno nobene. Vsak dan čujemo o polomu bank. Ko je počila chicaška Milwaukee Avenue Bank so izgubili vložitelji en milijon dolarjev in med temi Polska Narodna Jednota $40,000. Naj premislijo to stvar naši društve-niki! In kdo je pa še kdaj, izgubil, kar je posodil katoliški cerkvi?
Na glavnem zborovanju v Clevelandu,' O-: pred.štirirrii leti je bilo sklenjeno, .litaj1 se denar v rezervnem skladu insploh kar ga je za posojilo, posodi v prvi vrsti slovenskim cerkvam v Ameriki po 4 odstot. in da naj Jednotini nadzorniki od časa do časa v glasilu naznanijo, koliko denarja imajo na posodo. To je bilo jednoglasno sklenjeno na glavnem zborovanju v Clevelandu, zakaj pa ni prišlo v pravila, ne vemo. Zdaj ima Jednota iz rezervnega zaklada posojen denar dvema slovenskima cerkvama, sv. Jurija v So. Čhicagi $20,000 po 4 odstot. in cerkvi sv. Jožefa Joliet, $10,000 po 4kj odstot., $14,000 pa na banki po 3 odstot. V naši deželi imamo nad 20 slovenskih cerkev, ki so vse več ali manj zadolžene in bi si rade posadile denar od Jednote,ko bi jim ga kdo ponudil. Pa ga rajše posodijo tujcu za borih 3 odstot., naše cerkve morajo pa plačevati po s ali 6 odstotkov. Kak šno gospodarstvo! I11 še to: tujci po-sojujejo v tej deželi katoliškim cerkvam več, kot je njihova vrednost, ker vedo, da ne bodo ničesar zgubili; nadzorniki slovenske katoliške Jednote pa ne posodijo slovenski cerkvi več kot jedno tretjino vrednosti.
Premislite to člani K. S. K. Jednote.
vom! Sadite veselje do narave, družinski čut, zlasti dobrovoljnost ob zvestem izpolnjevanju dolžnostij v otroška srca in skrbite, da ne postanejo puščobe, ki tožijo danes čez vročino in jutri čez mraz, ki jih vsaka malenkost razjezi.
jutri čez mraz, ki jih vsaka malenkost razjezi.
Kak blagoslov je vedra, vesela žena za moža, ki mora težko delati za vsakdanji kruh ali ki utrujen od duševnega delovanja išče doma opočitka!
Kaka sreča je za starajoče se starše hčer, ki si je v življenskih nevarnostih občuvala solnčnojasno, veselo dušo! Kako dobro dene bolniku, če ga tako vedno vedro bitje kratkočasi in mu odganja zlo voljo!
Tak bolnik je rekel nekoč starejši sorodnici, čije obisk ga je zelo raz veselil: “Kolikorkrat ti prideš, je zame kakor popitek(studene vode!”
Ali ni zavest, da lahko storiš kaj dobrega, vredna, da že od začetka odsloviš zlo voljo, ohraniš srce čisto in duha vedrega ter takisto vzgajaš svojo deco?
DVA NOVA RAZKOLA.
Sveti valjalci in klečalci.
DOBROVOLJNOST.
Čistost srca, vedrost duha — to je največa zemeljska sreča.
Dobra, vedra volja je dar iz nebes, je angel, ki ndm dela pot do člove škili src, pa najsi bodo še tako pusta in okostenela. Kaj je, kar nas poleg nedolžnega pogleda tako miče in va bi k otrokom? To je solnčnomilo smehljanje, veselo muzanje, ki je lahko pričaramo na dan s< šaljivo bese do, ? neznatnim darom. Otročji smeh in vrisk, pristen in prav prisrčen, je tako miipzvoka godba, da ji skoro ni para na svetu.
Razveseljevati se nad malenkostmi, to najbolj umejo otroci, zato pa treba to njih sposobnost vzdrževati in izobraževati, kajti deca je nagnjena, da se hitro razvadi. V to svrho jih ni-karte obsipati z darovi in tudi zabavam naj se otroci preveč ne udajajo. Američani imajo navado prirejati o troške veselice in plese v velikem slo gu, a odrastli opazovalci na takih otroških zabavah ne nahajajo tistega blaženega smehljanja, tistega nepri siljenega veselja, ki se tako iskreno izraža pri domači igri v domačem krogu.
Jako važna za vzdržavanje vedrosti je gojitev družinskega življenja, posebno v zabavnih večernih urah. Oče in mati morata umeti, kaj razveseljuje srca unih otrok, ne smeta sc misliti prevzvišena za sodelovanje in si nikdar domišljevati, da trpi njuna o-blast, njun ugled, če sta tudi v igri prva. Skrbeti je, da ni po večerji delati več nobenih nalog in da se čas posveča skupni zabavi. Kje naj se tu razvije zabava, kjer se domači pisano gledajo? Pošteno čtivo tudi podpira dobro voljo. Zato proč z dnevniki iz mladih rok! Kako naj mladina gleda upapolno v življenje, ako čita dan za dnevom o umoru, sleparstvu, najža lostnejših usodah? Proč s takim čti
Na rodovitnih tleh ameriškega protestantizma sta zopet nastala dva nova razkola: sveti valjalci in klečalci—“Holy Rollers" in “Kneeben-ders", List “New York Tribune" jih ‘je šele predkratkim odkril na vinorodnih bregovih jezera Canadaigua. Na takozvanih “revival me^tingih” ali vzbujalnih zborovanjih je dostikrat vse tako križem noro, kakor je bilo nekoč na “camp-meetingih” glasovi-tih metodistov. Nekaj navadnega je, videti proti koncu zborovanja mlade ženske v najraznejših stopnjah histerije in vse udeležence v večjem razvnetju. Kot voditelja razkola se imenujeta profesor (!) H. .L- Eastman in James Woodyvort iz. Syracusa, N. Y., poleg nekaterih žensk. Prerod je glavni smoter takozvane službe božje. K prerodu vodijo molitev, kopanje, oblačenje v snežnobele oprave in krst potapljanjem kakor pri baptistih. Če se ti pomočki za odrešenje izjalovijo in grešniku duše ne očistijo, se mora pokornik kotaliti ali -valjati. Vleže se na tla na prvem- koncu dvorane in kotali kakor hlod do druzega konca, dočim ostali člani občine kleče, vriskajo in pojo. Kotaliti se mora tako dolgo, da je zlodej zapustil pokornika. Tak' revček je časih prisiljen, valjati se štiri do pet ur. Med valjanjem se mora cesto ustaviti, da ga bratje in sestre izprašujejo. Vstati sme šele, odgovorivši zadovoljivo na vsa vprašanja. Grehe svojih živih dnij mora jasno in natančno izpovedati pred celo skupščino in razodeti najgloblje tajnosti svoje duše.
Sveti valjalci imajo pristašev v raznih delih države New York, posebno na zapadu in osredini, kjer so doma tudi mormonci, spiritisti in drugi razkoli. Izrastek svetih valjalcev so klečalci, ki so ustanovili občino na obali jezera zvanega Lake Seneca. Nastala je pred približno petimi leti. Takrat je začel neki švedski farmar imenoma Button, mož nenavadne šolske izobrazbe, uprav čudno živeti. Trdil je, da ima prikazni, in delati na farmi ni več hotel. Skoro ves čas je preklečal na malem holmu ob jezeru. Jehova, je pravil, mu je zapovedal, preklečati ostanek odmenjenega mu življenja. Kmalu potem je začel propovedovati tež predavati posebno o socializmu.
Najprej sd se njegovi sorodniki pridružili njegovim ukom in njegova rodbina je živela skoraj samo še na kolenih. Razkol šteje sedaj 200 članov. Pozna ne nobenih molitev na najvišje Bitje, nego moli naravo, ki sama obvladuje prirodne življe ip povzroča vse narušaje ali molitve po sapi, vremenu, potresu itd. Farme šo občna imovina in se skup obdela-vajo. Po kolenih drče razkolniki, kadar zasajajo, sejejo, kopljejo, opleta-vajo itd. Petkrat na dan imajo kle-čalno službo božjo na holmu Burtono-vem ob jezeru in njih obrazi so pri tem obrnjeni proti solncu. Vsak teden se vrši “revival meeting”, h kateremu pritiskajo sosedje in izmed teh se polagoma pridružujejo “spreobrnjenci'’. Človek bi mislil, da kaj tacega ni mogoče. Ampak v tej deželi je v takih stvareh žal vse možno.
vanje še bolj mrzili, nego v Palestini ali še prej v Egiptu.Ne ugovarjaj, da v nekaterih deželah judom ni bilo dovoljeno, pridobiti si zemlje. Ta prepoved je imela drug vzrok, namreč, preprečiti propast resničnega kmečkega stanu. Zahodna Evropa je bila prav do poznega srednjega veka v veliki meri neobdelana pradežela, kakor Amerika. Nič ni zaviralo judov, posvetiti se poljedelstvu, kakor so se prvotni priseljenci v Ameriki. Niko-garšne ali puste zemlje je bilo v Evropi v izobilju. Ampak judje si je niso prisvojili, kakor tudi v Ameriki ne; kajti temu ljudstvu je nedostajalo e-nergične krepkosti starih Keltov in Germanov, ki so v ameriških pustinjah ustanavljali cvetoče države. Ne sekira in plug, nego zvijača in prekanjenost ciganskega duha, ki mu je mar le barantija, sta bili orožje, s katerim so si judje prisvojili zapadno Evropo in posebno iz slovanskih dežel napravili Novo Palestino.
Ali se je potem pač čuditi nad preganjanjem judov, ki se je vsa stoletja in pri vseh narodih evropskih ponavljalo v gotovih časih? Kateri svobodni narod se pač daje brez odpora po tujem zajedavem narodu izkoriščati in izsevati?
Judje so bili vse čase najnestrpnejše pleme in so še danes. Če govore o strpljivosti, hočejo v resnici samo str-pljivost do njih samih. Svoboda, ki jo zahtevajo, ni nič druzega, nego svoboda za nestrpljivost judovskega ple mena. Taka strpljivost pa pomenja bistveno njih lastno vlado, in ta pomenja zatiranje in sovraštvo do vsega druzega.
(Konec prih.)
lepo prereže papir, postavim za slikarske vzorce, kakor večji stroji režejo jeklene plošče, debele do 2 cm. Ta iznajdba bo vrlo dobro došla mizarjem, izdelovalcem klavirjev, graverjem, kovinskim delavcem in drugim.
Nesreče v gorah... Letos se dogaja
v Alpah nenavadno mnogo nesreč. Tirolski časopisi prinašajo vsak dan imena o več ponesrečenih.
Kihanje ga je izdalo. V neki pariški
restavraciji je sedel pri mizi debel Francoz in brez prenehanja kihal. Na nasprotni strani mize je sedel neki tuji gospod. Ko je Francoz junaško kihnil proti njemu, prime tujec posodico s sardinami ter jo vrže v Francoza. Ta se je seve razsrdil in cela stvar je prišla pred sodnika. Ko je tu Francoz imenoval svoje ime, potegne njegov nasprotnik, škotski od vetnik, iz žepa šop papirjev ter jih v veliko začudenje Francozovo vrgel policijskim uradnikom. Dognalo se je, da je tujec nalašč zato prišel v Pariz da da prijeti Francoza, ki ga je že tri dni zaman lovil.
Nesebična.
“Ampak, gospodična Milka, kako je vendar možno tako slabo igrati piano?”
“Poejte očetu, morda Vam potem zviša doto.”
Ločiti se hoče od svoje žene bavarski vojvoda Ludovik, ker bi rad poročil 'neko gledališko igralko. Vojvoda Ludovik, brat rajne avstrijske cesarice, je v 75. letu.
Princip zmernosti bodo vpeljali na
Angleškem med oficirji. Pomorski častniki ne smejo pred 20 leti uživati alkohola in v bodoče se bo pazilo na vse častnike, katerih vinski dolgovi so dosegli visoko stopinjo.
Veliki škandali so se razkrili v nemškem kolonijskem uradu. Goljufalo se je erar na debelo pri naročilih za vojaštvo v Afriki. Razun majorja Fischerja so krivi najvišji kolonijski u-radniki.
TEŽAK BROS.
pogrebnika
Velika prodajalna krasnega blaga.
Zlati ženitovanjske prstani.
Raznih vrst in velikosti.
Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji
oent.
Vse blago je jamčeno.
Vsakovrstni vozovi in pogrebne kočije vedno na razpolago.
J. A. Težak, licenciran balzaman Chi. Phone 250. N. W. 557.
611 N. Chicago St., Turner Hall Bldg. Joliet, 111. Podnevi in ponoči.
ROBT P. KIEP
ZLATAR,
207 N. Chicago St.
JOLIET
Smrtna kazen se odpravi na Francoskem. Proračunska komisija hoče k temu prisiliti vlado s tem, da je črtala iz proračuna 27,000 frankov, ki so bili določeni za krvnika in njegove pomočnike.
Devetkrat na novo zgrajeno mesto
je mesto Martirano v Kalabriji. Potres ‘ga je že osemkrat popolnoma razrušil. — Sedaj je sklenil občinski svet, naj se v zadnjem potresu zopet do tal uničeno mesto na novo zgradi ob vznožju gore Molinara.
ZAJEDAVI NARODI.
Nahajajo se ne samo pojedinci, ki se žive na stroške drugih, ampak tudi zajedavi narodi, ki komarijo na .deblih drugih narodov, kakor pravi neki učenjak.
Tem pripadajo najprej puščavni be-duinci, ki si delajo svoj živek z roparskimi napadi na potujoče trgovce ■in slabejše rodove. V omikanih državah ne morejo obstajati, kakor ne zgrabljive zverine.
Drugo vrsto zajedavih narodov tvorijo cigani. Njih domovina ni določena; tudi si ne žele stalnih bivališč; cigani so kozmopoliti ali svetovljani in se klatijo po vsej zemlji; preživljajo se pa s tatvino, sleparstvom in vedeževanjem.
Tretja vrsta zajedavih narodov so Židje ali judje izza njih razpršenja med narodi, to je izza 2000 let. “Judje so pleme nestalnikov in beduinov, nesposobnih za urejeno državo,” kakor trdi Edvard Drumont. “Nastanejo se tu-patam, brž izsesajo svojo okolico, potem nadaljujejo svoj grabljivi pohod, in samo razvaline najdeš na mestu, kjer so postavili svoje šotore.” Izza razpršenja judov je znamenita prikazen, da so se judje obračali v mesta ter sq poljedelstvo in skupno uaselje-
Kobilice. Iz Bukarešta poročajo:
Prefekt v Tulci je obvestil vlado, da se je na donavski delti pojavil velik roj kobilic. Radi tega preti žetvi velika nevarnost. Ministerstvo je odredilo 100,000 frankov za uničenje kobilic.
Pes pri požarni brambi. Redek pes
je te dni poginil v Peterburgu; bil je v službi pri vasiljevski požarni brambi ter je mnogo otrok rešil iz požara in z lajanjem je dajal znamenje ognje-gascem, ako so se kje nahajali v nevarnosti ljudje ali živali. Vrat psa je bil poln raznih častnih znamk z napisi. Pri požarni brambi je služil polnih deset let; njegova dlaka je bila vsa ožgana. Na njegovo mesto je sedaj prišel nov pes iz plemena foksterije-rov.
Novi predpisi za ženitve častnikov.
V avstrijskem vojnem ministrstvu iz delujejo že več časa nove predpise o ženitvi častnikov. Predelane predpise so vposlali zdaj ministrstvu, da veljajo v vseh delih armade enaka glav na načela. Kavcije nameravajo znižati in sicer bi znašale kavcije za su-balterne častnike 40,000, za stotnike
30,000	in za majorje 20,000 kron v mor narici pa nekoliko več. Višjim šar-žam ne predpisujejo kavcij. Nove predpise objhvijo najbrže šele prihodnje leto.
Pozor Slovani!
Pridite na
veliko razprodajo
raznih’
obialeza mas % ieitiei^loteoT srajc
ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni.
Prodajam tudi šifkarte za vse Iirrtj e. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča
FRANK JURIČIČ,
920 N. Chicago St.JOLIET, ILL.
Kraj groba.
Daylor, Texas, nov. mec. 1903. Izza leta 1899. sem bila tako bolna, da sq zdravniki dvomili o mojem okrevanju in sem se nazadnje mislila kraj groba, kajti bila sem 3 mesece popolnoma za nič vsled živčne bolesti; brž-ko sem pa zaužila pastor Koenigo-vega krepila za živce, je čudovito delovalo na živce, in sedaj spet lahko opravljam domače delo in hodim miljo daleč v cerkev.—Moj mož je tudi zaužil krepila za živce zoper nespečnost z naboljšim uspehom.
Marie Simmacher. Ga. A. Georgen piše iz Rochestra, N. Y., da je njeno hčer ozdravila polovica steklenice pastor Koenigovega krepila za živce in sicer bolezni sv. Vida, ko se je zdravnik trudil tri tedne zaman.
^ A QTAN I pošlje™® dragoceno knjigo vsa-J kemu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje
KOENIG MEDICINE CO.,
CHICAGO, ILL.
Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo-lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
(<
Ta $30 zlata ura, za $1.50 ‘ na mesec.
Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačenjn grafiran, ima dvojni pokrov in je jamcena za 2(T let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do mi-aute. Take ure ne morete kupiti nikjerza manj nego 130. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vara lepo verižico in uro ua naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim Dokrovom.
M- Rech & Co-, Jewel-rs, Dept. 282, Chicago, 111.
Novo zdravilo za ublaženje bolečin.
V Japonski so odkrili rastlino, čije sok deluje izredno na ublaženje bolečin. Ta sok se imenuje “skopolarin” in nad kriljuje s svojim čudotvornim delovanjem vsa dosedanja zdravila. Ako se je sok vbrizgnil pod kožo, povzroča da bolnik zaspi za osem do devet ur.—Ako se ta vest uresniči, postane “skopolarin” ''kmalu vsakdanje sredstvo v zdravilstvu ter izvrstna pomoč na operacijah. Vsa dosedanja sredstva so se morala rabiti jako previdno dočim se o tem novem leku govori, da ne ostavlja nobene posledice.
‘ Stroj, ki žaga papir in jeklo, je izdelala dunajska tvrdka Wimmer. Iznašel jo je avstrijski Italijan Alema-nijan. Stroj dela kakor šivalni stroj. Kakor dene šivilja blago pod šivanko, tako se položi tu pod žago vsakovrstno gradivo: deske, papir, usnje, kocinaste plošče. Mali stroj ravno tako
Meegan & Eder,
K0SITRARJA, OLOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene.
131 S. Bluff St., JOLIET. ILL.
N. W. Phone 700.
GLUH ZOPET SLIŠ
če rabi moj (Jšesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekamik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje
Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter.
Bar Goods.
. O SMITH
30TTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,CaI.
—^»
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale. XII.
Izvrstna gostilna kjer se toči Vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke.
Rojaki dobrodošli.
Piškur & Pikolj,
Chicago Phone4653.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦S
Slovencem in Hrvatom |
v Joiietu in po vseh Združenih državah naznajam, da -mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Joiietu in Rockdaiu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
* IG. ČESNIK,
R. D. 5. Phone 183 R N. W.
C. E. ANTRAM, lastnik.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky!

JEDNOTA
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1398.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I. Podpredsednik:...,...........Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II.	Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:............Rev. John Plevnik, 620—-10th St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet,Til.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
P	FINANČNI ODBOR:
i	Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
i l	Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR:
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
. i.	Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
i>>	Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111
PRIZIVNI ODBOR:
1 „ Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. i , S	.... Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, III
h *v . ¿rKrri:***' •“
' : Vt 8 ;
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 10120 Jožef Pavlin, roj 1878, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 10121 Jožef Geršič, roj 1877, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 123 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 10122 Matija Laslavič, roj 1887, 10123 Nikolaj Prokšelj, roj 1884, 10124 Janez Vlahovič, roj 1877, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 10125 Blaž Tuškan, roj 1888, 10126 Janez Oberstar, roj 1877, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 181 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 10127 Franc Otrin, roj 1887, 10128 Janez Kristan, roj 1876, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 102 člana.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10129 Franc Runtič, roj 1888, 10130 Jožef Habič, roj 1887, 10131 Imbro Grahač, roj 1887, 10132 Janez Berkopec, roj 1887, 10133 Jurij Čadonič, roj 1875, spr. 23. avg. 1906.
Dr. Dr. št. 141 članov.
K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, 10134 Martin Zelenec, roj 1883, 10135 Jožef Tassotti, roj 1880, 10136 Štefan Podgornik, roj 1870, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 57 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 10137 Anton Stanešič, roj 1884, 10138 Nikolaj Trempus, roj 1880, 10139 Štefan Kovačič, roj 1877, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 10140 Peter Rejc, roj 1882, 10141 Jakob Krajnik, roj 1882, 10142 Janez Koprivc, roj 1876, 10143 Anton Pipa, roj 1876, 10144 Anton Kavčič, roj 1874, 10145 Matevž Lavriša, roj 1873, 10146 Martin Vidmar, roj 1867, 10147 Jurij Zore, roj 1864, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 242 članov.
K društvu sv. Cirila inMetoda 59, Eveleth, Minn., 10148 Matija Mahne, roj 1888, 10149 Jožef Petrinovič, roj 1888, 10150 Janez Zabukovec, roj 1886, 10151 Fran Indihar, roj 1881, 10152 Franc Debevc, roj 1881, 10153 Janez Mihelič, roj 1880, 10154 Mihael Majdič, roj 1878, 10155 Matija Fink, roj 1876, 10156 Matija Kožar, roj 1872, spr. 23. avg. 1906.
Dr. št. 252 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 10157 Martin Jerič, roj 1883, 10158 Ignac Rotar, roj 1882, 10159 Janez Avguštin, roj 1868, spr. 23. avg. 1906.
Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 10160 Jožef Čemas, roj 1886, 10161 Janez Mikan, roj 1878, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 58 članov.
K društvu sv. Martina 75, La Salle, 111., 10162 Franc Žagar, roj 1882, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 10163 Florijan Grilc, roj 1884, 10164 Janez Slatnar, roj 1883, 10165 Janez Banič, roj 1878, 10166 Alojzij Kalin, roj 1868, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 17 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 10167 Franc Demojzes, roj 1888, 10168 Franc Šimenk, roj 1882, 10169 Janez Roš, roj 1870, 10170 Janez Kotar, roj 1863, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 68 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 10171 Janez Cankar, roj 1887, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 72 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 10172 Mihael Knihalj, roj 1885, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 10173 Andrej Mustafa, roj 1885, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 37 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 10174 Franc Baraga, roj 1887, 10175 Franc Turk, roj 1881, spr. 23. avg. 1906. Dr. št. 21 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10176 Jakob Oblak, roj 1883, 10177 Florijan Debelak, roj 1880, 10178 Jakob Ahlin, roj 1871, spr. 23. avg. 1906.
Dr. št. 24 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8721 Franc Omahen, 6359 Mihael Polednak, 13. avg. 1906.	Dr. št. 197 članov
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6o97,-Anton Suhadolnik, 20. avg. 1906.
Dr. št. 237 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 3468 Jožef Žlindra, 6. avg. 1906.
Dr. št. 96 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7163 Mihael Prešeren, 1. avg. 1906.
Dr. št. 92 članov
SUSPENDOVANI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2767 Mihael Rovanšek, 5431 Ignac Kastelic, 13. avg. 1906.	Dr. št. 195 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9221 Janez Čadež, 4744 Jožef Plevnik,
21.	avg. 1906.	Dr. št. 100 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9667 Matija Barkovič, 6. avg. 1906.	Dr. št. 136 članov,
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7743 Matija Pristave, 563 Mihael Povale, 20. avg. 1906.	Dr. št. 235 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5560 Alojzij Košir, 4893 Anton Lovšin, 6396 Jožef Ule, 8176 Rudolf Miše, 478 Janez Trampuš, 4661 Mihael Arko, 13. avg. 1906.	Dr. št. 243 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 7178 Janez Krumpačnik.
16.	avg. 1906.	Dr. št. 85 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7122 Jožef Dolenc, 7003 Anton Mlakar, 20. avg. 1906.	Dr. št. 37 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8583 Matija Plestenjak, 8978 Janez Zalar, 13. avg. 1906.	Dr. št. 71 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9786 Janez Rogale, 16. avg. 1906.
Dr. št. 91 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2300 Janez Šebat, 18. avg. 1906.
Dr. št. 120 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 95°6 Adam Visman, 15. avg. 1906,
Dr. št. 21 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 6004 Peter Mihelič, 18. avg. 1906.	Dr. št. 123 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, Iti., 2628 Lovrenc Stanovnik, 20. avg, 1906.	*	,	Dr. št. 234 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2821 Terezija Erjavec, roj 1875, spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 72 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2822 Ana Rogina, roj 1877. spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 59 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 2823 Barbara Miroslavič roj. 1885, spr. 23. avg. 1906,	Dr. št. 30 članic.
K "društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, lil., 2824 Jožefa Predanič, roj 1885, 2825 Franca Mihevc, roj 1883, spr. 23. avg. 1906. Dr. št. 45 članic.
K.	društvu Marije Pomagaj ,79, Waukegan, 111., 2826 Marija Grom, roj 1886. spr. 23. avg. 1906.	Dr. št. 10 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE:
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 2154 Dora Frankovič, 15. avg.
1906.	Dr. št. 13 članic.
Od društva sv. Jožefa 53. Wuakegan, 111., 35i Helena Povale, 20. avg. 1906.
Dr. št. 58 članic.
URADNO NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA.
Tajnike podrejenih drušfev prosim vljudno, da mi v teku prihodnjih par tednov pošljejo izmed članic svojih društev imena onih. ki stanujejo v stari domovini. Poleg imen naj dostavijo tudi Jednotino številko vsake članice. Ako pa kako društvo nima nobene take članice, ki živi v stari domovini, naj mi se to vsejedno sporoči, s tem, da mi tajnik naznani, da nima njih društvo nobene članice živeče v stari domovini. Upam, da sobratje tajniki v kratkem vstrežejo ti želji, ker je ista važnega pomena.
Vsa društva naj mi blagovole naznaniti imena svojih delegatov, ki jih bodo poslala na prihodnje glavno zborovanje. Važnega pomena je, da so vsa društva zastopana na tem zborovanju po svojih delegatih, da ne bo nihče potem mogel reči: “Manjšina dela postave za večino!” Seveda ima vsako društvo s poslanjem zastopnika na zborovanje tudi nekoliko stroškov, toda vsakdo naj bi vedel, da je ta denar dobro izdan, ker se gre za stvar koristno celi Jednoti. Ko bi vsa društva poslala svoje zastopnike, potem bi jih bilo na zborovanju gotovo več kot sto, in tedaj bi bilo mogoče vsak predlog vsestransko razmotrivati, da bi bil prilagoden razmeram ne severu in jugu, vzhodu in zapadu, da se bi mogle upoštevati vse okoliščine ter narediti postave pravične vsem društvom ne glede na njih kraj, in se tako dosegel pravi vspeh za vso Jednoto kot ga je želeti.
Poverilni list, ki je bil poslan na društva, naj obdrži eden delegatov do-tičnega društva ter ga prinese seboj na zborovanje in tam odda poverilnemu odboru, ki ga bo imenoval predsednik ob otvoritvi zborovanja. To naj si vsako društvo zapomni, da ne bo poverilnega lista meni pošiljalo.
Kakor je za delegata potreben poverilni list za časa zborovanja Jednote, tako Je za vsakega uradnika in člana stalnega odbora Jednote potrebno spričevalo, kažoče, da je dotičnik dober član svojega podrejenega društva in Jednote. To določujejo pravila na strani peti, pod zaglavjem “Udje jn delegati.” Zaradi tega naj se vsi uradniki in člani stalnih odborov preskrbe s temi spričevali, ki ga jim izda njihovo društvo.
Da se bo moglo zborovanje vršiti vspešno ter da se bo moglo završiti brez vsake potrate časa, opozarjam vse udeležence prihodnjega glavnega zborovanja na člen V. Jednotinih pravil, stran 17, kjer je govor o “Premembi zakonov.” Ako se bo upoštevalo kar je tam povedanega, se bo gotovo prihranilo mnogo časa.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, UlinoiSv
3+0«00*0*0«0+0*040*Ç
Društvene vesti.
Rockdale, P. O., Joliet, 111., 22. avg. Prosim, g. urednik, da mi daste malo prostora, da tudi jaz izrazim svoje mnenje v našem glasilu naše slavne K. S. K- Jednote. Zadnjič sem čital, ker neki član piše, da se naj člen II. in člen II. v pravilih Jednote izpusti. Ta dopis je po mojem mnenju proti pravilom naše Jednote in proti podlagi iste, ker Jednota je ustanovljena na katoliški podlagi.
Kot pravi dopisnik g. M. G., da če bi mi izpustili to točko, da bi bila naša Jednota kot misijonsko delo in spreobračala grešnike. No, saj do sedaj je bilo tako, ker če kateri ni šel k spovedi prej, ko je pa pristopil k društvu se je mogel zavezati prej nego je pristopil, da bode šel k spovedi enkrat na leto. Ako pa to točko izpustimo potem bodo pa še tisti opustili spoved, ki so dosedaj vedno vsako leto šli prejeti sv. zakramente.
Tukaj v našem mestecu smo mi pa ravno zavoljo tega ustanovili društvo, da vsi ti možje in fantje, ki so istega člani postali grejo vsako leto vsaj enkrat prejmejo sv. zakramente, ker bilo jih jc dosti, ki niso tega storili že več let. To je bil uzrok, ker niso bili pri nobenem društvu ali Jednoti. Toraj ta točka je za naša pravila ne-obhodno potrebna, ker le tako bodemo spreobrnili še več trdovratnih.
Za vzgled daje dopisnik druge Jednote, ki nimajo te točke v pravilih.
Druge Jednote so le narodne, a naša je pa katoliška, in če to točko-izpustimo potem moramo tudi izpustiti ime naše Jednote “Katoliška” ker potem več ne bode katoliška. Vsak rojak, ki se hoče spreobrniti lahko pristopi k Jednoti, le obljubiti mora da bode postal res pravi katoličan ter izpolnjeval svoje cerkvene dolžnosti.
Ne mislite si, da če mi opustimo to točko, da bode naša Jednota bolj napredovala. ker če ni vere ni Boga, če ni pa Boga ni sloge ne sreče, kjer pa ni sreče ni napredka.
Premislite si sobratje, če je tako kot rečem!
Čital sem eden drugi dopis iz Chi-cage, ko dopisnik priporoča naše glasilo vsakemu članu Jednote. Jaz sem sam tega mnenja, in mislim, da to bi bilo jako umestno, ker vsak ve, da je ta list že dosti pomagal v napredek Jednote in spodbujal rojake, da se združijo in ustanove društvo. Ker ko bi vsak član čital list gotovo bi tudi vsak deloval za Jednoto in število članov vsacega društva bi se trikratno pomnožilo v par-letih, ker vsak rad ve prej kot pristopi k Jednoti kako se mora ravnati da bode dober član Jednote, koliko mu bode ista v nesreči koristila in druge take važne reči.
Dosti članov je dandanes v Jednoti, ki nevejo dosti 0 Jednoti, in to je tudi vzrok, da potem ne morejo delovati veliko za Jednoto. Če pa vsak član dobi list potem bode vsak bral razne novice o ponesrečencih, in kako dobro in lepo postrežen in podpiran je bil bolnik če je bil član društva in kako slabo je živel bolnik, če ni bil pri nobenem društvu. Torej sobratje, premislite si in združite se vsi v eno misel, da bodemo vsi člani naše slavne Jednote, lahko rekli, da dobivamo vsi glasilo naše matere K. S. K. Jednote, ter da glasila naše Jednote ne prekosi glasilo nobene organizacije na svetu.
Nekatere druge Jednote imajo glasilo ki izhaja le enkrat na mesec. Pa kaj je tisto vredno, ker človek ga enkrat malo pregleda pa ga vrže vstran. Ako pa človek dobi poleg poročil raznih društev tudi razne novice iz vsega sveta v roke ga stvar še bolj zanima. Vidi kako drugi ljudje napredujejo in potem si tudi on prizadeva delovati za svojo Jednoto.
Toraj rojaki zedinimo se in delujmo
zato, da bode vsak član Jednote dobival to naše glasilo vsak teden, ker prineslo bode vsakemu dosti lepega in zanimivega berila ter društvenih vesti, ki so vsakemu članu potrebne, da jih prebere.
To bi tudi prihranilo vsakemu društvu več ali manj denarja, ker ko ima društvo posebno sejo ali pa kako veselico mora plačati veliko redarju, da gre okolu in pove vsem članom, da se imajo zbrati bodisi na veselico ali sejo. Ako bi pa vsak član dobival list pa teh stroškov ne bi treba, ker bi lahko tajnik to v listu objavil in ne bi stalo nič.
Morda bode kedo rekel, da to bi člane preveč stalo, če bi vsak moral list dobivati. Pa to bi bilo dost poceni. Moralo bi se dogovoriti, da naj vsak tajnik društva, kolektira od članov določeno svoto za glasilo. Morda ne bi stalo več kot 7 do ioc vsacega na mesec, in plačal bi list, da ne bi vedel kdaj. Imel bi pa branja dovolj vsak teden. Ta list je tudi zato dober, ker ga lahko bere vsako dete in se ne bode pohujšalo. Saj mislim da ga večina članov že ima, zato bi pa bilo za iste še bolje tako, ker potem ga morda še ceneje dobijo kot sedaj.
Toraj rojaki premislite si in delujte zato, ker to bode v korist nam članom in Jednoti v napredek. Upam, da se mi želja izpolni, ker se prav lahko, in naša Jednota bode potem še bolj napredovala, ker člani bodejo še bolj neumorno delovali v njen napredek in v svojo korist.
Pozdrav vsem članom naše slavne K. S. K. Jednote, a tebi dragi mi list “A. S." pa želim še bolji napredovati, da tudi v drugih mestih združiš rojake ter jih pripelješ pod krilo naše slavne Jednote, kamor naj se zatekajo, ko pride dan nesreče.
’	Ig. Verbič.
Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas!
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato ia edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine ia nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.	mit	»v-- ***&,
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časni
Zastrupljanje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj ur
damo tudi nasvete brezplačno.	_ t.
Uradne are od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.	*
Ob nedeljah od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 Pena Are.	2 nadstropje.	Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medica! Institute,
703 Penti Avenue
Pittsburg, Pa.
Eveleth, Minn., 16. avg. — Glavna seja društva sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. J. se je vršila dne 12. t. m. in obenem tudi volitev delegatov, kateri bodo zastopali društvo na IX. glavnem zborovanju K. S. K. J. Izvoljena delegata sta Anton Erčul, kateri je tudi zastopnik našega društva, in Marko Matekovič. Upam, da se bosta ta dva spoštovana člana ng moč trudila na konvenciji za blagor in napredek naše slavne K. S. K. J. in našega slovenskega naroda.
Objednem je društvo tudi sklenilo, da bode imelo svojo prvo veselico dne 26. avgusta na Elyškem jezeru med Sparto in Evelethom. Zatorej vabim vsa društva, spadajoča h K. S. K. J., da se udeleže ako mogoče, naše prve veselice, katera bode imela velike kratkočasnih zabav. Godba, katera bode igrala, je najboljša tukaj v naši okolici, namreč godba evelethske rudarske zveze.
Pozdravljam vse člane K. S. K. J.
J. Movern, I. tajnik.
Federal, Pa., 20. avg.—Društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote je sklenilo na redni mesečni seji 12. avg., da priredi piknik na 3. septembra na Labor day v stanovanju Helene Čadež. Začetek ob 2 popoldne s plesom in šaljivo lotarijo. Vstopnina prosta in dobri prigrizek. V obilo udeležbo vljudno vabi	Odbor.
TA PROSTOR JE ODLOČEN ZA OGLAS G. B. ZEMANA, 18th Street, Chicago, III.
SVARILO !
Ne pustite se goljufati, da bi dali svojo uro v popravo kakemu agentu, ker vam ura lahko izgubi ali jo pa pohabi, in potem imate škodo. Plačati morate nekaj agentu in urarju ih potem vas bi stalo preveč.
Če imate uro pokvarjeno prinesite jo k nam, ker naše delo je dobro, a cena nizka.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroka spadajoča dela ps aajnižjih cenah, naše doli vam jamčimo. t3b""Popravn{ca. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
910 N. Chicago Street
JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
AMERIKANSKÏ SLOVENEC, SAMO $1.00 ZA CELO LETO.
Joliet, 111., 23. avg. — Naznanja se članom društva sv. Martina št. 80 W. C. U., da bode v nedeljo popoldne seja. Želeti je da se je vsak član udeleži, ker bode valitev delegatov in še več važnega.	Odbor.
Dobra ženka.
“Da. le skoči v morje če te veseli, dragi moj, ampak bodiva pametna. Plačaj najprej hotelski račun.”
Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto.
Jouet, ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. 26.
I—!—!—!—i—1—1—1—1—1—1—H
hi
Ui.
Občinska milosrčnost.
P ijsko spiAlu Marija Kouopbkkt. Preložil P. V.
Konte.
“Človek ima usmiljenje,” vpije Toe-di-Mayer, široko mahajoč z velikimi, rdečimi rokami, “si naloži za mal denar tako breme na vrat. toda, hoče, da ii»# v resnicikaj dobička od tega. To je težko!"
“Da! Da!" potrdi še več glasov. Med vsemi se sliši glas Spenglerja. Obraz gospoda svetnika zardi od jeze.
"Sleci suknjo!" zakriči na starca, in Kuntz Wunderli jo začne brzo odpenjati.
Ne gre mu to lahko. Roke se mu tresejo, sključeni prsti ne dobijo takoj gumbov; staremu pomaga sluga in mu jezen slači rokave. Kot občinski uradnik se čuti skoro ravno tako prizadet kakor gospod svetnik.
“Zeljnata glava. Betežnik!” šepeče z nizkim, razdraženim glasom in vleče menjaje sedaj eden, sedaj drugi rokav nesrečne suknje; ko jo sleče, se pokaže cela izjemna beda upadlih prsi in suhih reber kandidatovih, komaj za silo pokritih z zakrpano srajco in o-stauki pletenega telovnika.
Stari Wunderli se silno strese, deloma od mraza, in deloma od strahu. Pokazalo se je...Kaj bo sedaj? Vse se je pokazalo.. .
V neizmerni zmedenosti vzdigne obe tresoči se roki k vratu in poskusi razvozljati skrivnostno zavezano o-vratnico.
“Tudi ovratnica ni tvoja?' kriči Toe di-Mayer, zmučen na zadnji stopnji v svojem razočaranju.
“Ni moja..." odgovori komaj slišno šepetaje Kuntz Wunderli.
Sluga mu jo iztrga iz rok.
“Zeljnata glava... osel... kozel! govori s poudarkom skozi zobe.
Zgodba z ovratnico ga še bolj jezi kakor zgodba s suknjo. Ni mu njemu samemu prišlo na misel posoditi suknjo: Napeljal ga je na to mimogrede gospod svetnik, omenivši, da je kandidat preslabo oblečen, da bi se mogel pokazati v uradnem delu dvorane.
Toda ovratnica, ovratnica je bila lastna iznajdba sluge. Sam jo je zavezal, položil v to nekaj od svojih umetniških instinktov, nekaj iz svoje lastne duše...Ni bilo končno še določeno. ali naj jo vzame proč ali ne. nihče se ni ozrl na ovratnico, nihče ni vprašal za njo. Sluga je tako razdražen. da zmečka to višnjevo, pavol-nato cunjo z obema rokama in jo vrže razjarjen pod obešalo, stoječe pri vratih. Ne more v tem trenutku boljše izraziti svojega ogorčenja in svojega velikega zaničevanja.
Toda Kuntz Wunderli stoji medtem pred občinstvom osramočen, potlačen, čisto pobit. Sedaj se lahko ogledajo njegova kolena, tako naprej sključena, da se zdi, kakor bi se cela postava usedala, sedaj dobro vidijo krive, težke noge in koščeni komolci. Najza-bavnejši vtisk pa dela vrat starca. Tanek je, da se zdi, da bi ga lahko z bičem presekal. Splošno dela starca podobnega oskubljenemu ptiču; in to tembolj, ker izgleda glava, ki ni podprta s trdo ovratnico, pri tenkem, ve-lem vratu, nerazmerno velika in težka. Sedaj pade na eno, sedaj na globoko začrtano jamo ovratnice.
Veselost se pojavi v dvorani, eni se Smejejo dobrodušno, drugi zlobno, o-ziraje sc pri tem na Toedi-Maycrja. Nojsočutnejši kimajo z glavami in se smejejo nalahko.
“Ecce homo!" se oglasi kotljar Ki sslink, ki ima brata nadzornika \* kantonski knjižnici, ki zastonj čita knjige.
Prešeren izbruh smeha sprejme to primero. Večina meni. da namigava s tem na vrh. vzdigajoč se zadaj za Mythcnama, Velikim inMalim, ki se zove "Ecce homo”, v nasprotju z grebenastim Pilatom; med zbranimi so taki, ki so videli goro od blizu.
Starec ni pravzaprav čisto nič podoben kakemu vrhu, toda* to je tem ‘jmešnejše... Za Boga. tem smešnej-Še!
Samo Toedi-Mayer se ne udeležuje splošne veselosti. Njegove okrogle, izbuljene in bleščeče oči opazujejo postavo ubožca, kakor bi delale vsako njegovih izsušenih in okorelih kosti odgovorne za tako veliko prevaro. S temi očmi ga gleda postrani, kakor ponarejen krajcar, ga preiskuje, kakor stare cunje, ga prodrg do zadnje žilice do ostalega diha v prsih.
"Vzamem besedo nazaj!" zakliče končno. “Ne morem vzeti tako malo!”
"Besede se ne sme nazaj jemati!” reče s poudarkom gospod svetnik.
“Kako to. da se ne sme? Sluga še ni zabobnal.”
“Se ni zabobnal! Ni zabobnal!” potrjujejo glasovi od klopi, nakar hipoma postane vse tiho.
Vsi čakajo, kako se bo stvar obrnila. Gospod svetnik ni zadovoljen. Mračno se ozira izpod oči po navzočih, nagubanči lepo čelo in potegne navzdol sedaj eno brko. sedaj drugo.
“V takih cunjah ne vzamem starca tudi za sto osemdeset frankov," zakliče odločno Toedi-Mayer, čuteč, da cela dvorana za njim soglaša z njim.
“Jaz bi ga ne vzel niti za dvesto,” podpira ga klim Spengler.
“Kaj za dvesto! Niti dvesto deset bi ne bilo dosti!" doda gostilničar iz Mainana.
Stari Wunder!i posluša to in duša v njem strmi. Kaj bo iz tega? Kaj se bo še z njim zgodilo? Morda ga tudi nihče ne bo hotel vzeti? In potem, zakaj hočeš vendar toliko dobiti? Zakaj vendar toliko?
Velik nemir in veliko začudenje odseva v njegovem bednem obličju. Vedno višje dviguje sive obrvi in gleda v tla. glava mu pa omahne vedno hitreje, sedaj na eno, sedaj na drugo stran.
"No, gospod Toedi-Mayer!" oglasi se uradnik pomirjevalno. “Ne zbijajte šal, in končajmo gospodje!"
“'Dobro!" zakliče energično ključavničar, “vzamem ga, toda ravno za dvesto!"
"Kaj zopet! Kaj zopet!" odzove se, izgubivši potrpežljivost gospod svet-, nik. “S čim naj plača občina tako
vsoto? Ali gospodje mislite, da sedi občina na zlatu? Gospodje, občina mora štediti z denarjem. Občina ima izdatke, velike izdatke! Milosrčnost je, gospodje, za njo sveta zadeVa, toda tudi v milosrčnosti je treba biti zrno ren!"
Gospod svetnik še ni zgovoril zadnjega zloga, ko se vrata široko od-pro in vstopi Probst. krepak mož z debelim vratom in širokim rdečim o-jbrazom. Njegov rjavi, razpeti jopič kaže močno razrasla prša in na njih gugajočo se srebrno verižico. Izpod nizkega, tolstega čela se svetijo male, bistre oči; kratki rdeči, kodravi lasje mu globoko zaraščajo senca. Probst stopa smelo in maha z velikimi rokami. ki mu vise po boku stisnjene v pest; sploh mu pa ni treba si delati pota, kajti vsak se mu umakne z nekakim rešpektom. Človek je močen, krepak, in gleda temno in smelo. S takim ni dobro začeti. Probst stopi k ograji, prikloni se uradniku in pokima z glavo v pozdrav nekaterim navzočim.
Gospod svetnik naj mu oprosti., i Zapoznil se je. toda tega ni kriv on. Ta prokleti hlapec, ki ga je najel za starim—Haenzlijem, mu je zbolel, kakor nalašč.. .Danes je moral mleko razvažati, in to je peklenska pot, navzdol in navzgor.
Gospod svetnik posluša pritrjevaje; pozdravljeni se nasmehujejo prijazno in kimajo z glavami.
Sam je moral razvažati?... No, 110! kos pota.
Skozi odprto okno se sliši glasno lajanje psa, ki ga poznajo vsi; trikrat dan pride z mlekom, uprežen v voziček polnim visokih steklenic. Probst ima lep hlev...lep hlev!
In hipoma jih obvlada čutno spoštovanje do teh krepkih pesti in debelega vratu. Spengler se obrne od Toedi-Mayerja in se ozre na Probsta, ključavničar se čuti že s samim dohodom mlekarja kakor na pol pobit. Ozre se sedaj na enega, sedaj na drugega navzočih kakor v negotovosti, pravzaprav mu je žal. da ni sklenil kupčije. 1 no. videlo se bo, kaj bo!
Toda Probst ne izgublja časa. Opre se s stisnjeno pestjo na ograjo, izteguje debeli vrat in gladeč sc po žolto poraslem podbradku, pomežika s sivimi očmi in meri z njimi starca, kakor s puškino cevjo.
Kissling in Doedoeli se obregneta s komolci.
"Kako gleda! Kako ta zver gleda! Sicer, hvala Bogu, vsaki ima oči, toda nihče ne zna z njim človeka tako preiskati! Ta zna to! No, ta pa že zna!”
Medtem sc izpremeni lice dvorane popolnoma. Vsi čutijo, da je prišel strokovnjak. Obrazi se oživc. oni ki so sedeli na klopi, vstajajo in pristopajo bližje. Trenutek postane res zanimiv. Toda Kuntz Wunderli se zgane nemirno, nervozno, ko zagleda Probsta. On ve. da se je Ilaenzli, ravno tako oddan od občine, obesil na vrvi po treh mesecih pri Probstu; pomni, kako je Probstovka po njem prodajala čevlje. Pomni tudi, kako je imel stari Haenzli ramena odrta od uprege. in kako so mu pri Probstu upadle oči In obraz počrnel in se osušil. starec se strese, skrije glavo med ramena, pritiska k boku koščene komolce, postane majhen, zelo majhen, da se že komaj vidi. V resnici, rad bi se skril cel, da se že komaj vidi. Boji se dihati, boji sc geniti, celo kolena so mu od velikega napora prenehala tresti se.
Toda Probst se razume na vse to dobro. Saj licitira te postopače že okoli šest ali sedem let v občini. On ve. da je taka starina, kakor počen lonec: zveži ga z žico, in časih odleže za novega. Bodi kar hoče, to je najcenejši delavec, kar jih more dobiti. Z lepa ali z grda iztisne se vedno iz njega toliko dela, kolikor zaje, in kar občina doda, to je kakor bi našel.
Ljudje zabavljajo, da drugim ceno znižuje. A kaj mu je to mar, da jc le sebi ne. Vsak naj se briga za svoje in bo že šlo.
Probst nagne svojo težko ploščato
glavo sedaj na eno, sedaj na drugo stran in ozrši se bistro v obraz uradnika. reče potem z močnim_ odločnim glasom:
"Stopetindvajset!”
Te besede izzovejo splošno presenečenje. Celo najravnodušnejši majejo začudeni z glavami. Da bi ga vrag! Pa to niti ne .vpraša, koliko kdo zahteva, samo svoj trumf zavali z gore, kakor topovo kroglo!
V dvorani nastane tišina, katero moti glasno, besno lajanje psa, ki ga
je pustil Probst pred vrati pri mlekarskem vozičku. Stari Wunderli gleda na levo in na desno, kakor bi iskal z očesom, kje bi utekel. Vendar ne iq JOJJBJl ‘[3UU1125{0 iOJ[B2( ifois : aoam
prirasel k tlom. Samo vedno nižje mu pade spodnja čeljust, in oči se mu odpirajo vedno širje.
"Stopetindvajset!" zakliče Probst še enkrat.
Gospod svetnik se vzradosti. Nekaj čaša gleda živahno po navzočih, in ko nihče ne izpodbije mlekarja, udari z belo roko po papirjih, ležečih pred njim in da znak slugi.
“Prvič!” reče sluga in udari s palico ob tla in utihne.	ev.
"Drugič!" reče še glasneje, stari Wunderli pa hipoma zameži in se bolestno strese, kakor bi se bal, da udari nanj palica, ki potrdi delo občinske milosrčnosti.
"In tre—tjič!" zakliče zmagoslavno hkrati s slugo, gospod svetnik.
Trenutek potem stoji Kuntz Wun-derli pri vojnici mlekarskega vozička stresa svojo bedno, staro, sivo glavo in izkuša z drgetajočimi rokami položiti čez sebe grobo uprego. Na drugi strani vojnice skače velik, kosmat pes v ravnotaki upregi ter glasno in besno laja.
Sinovska udanost do matere.
Morda nič tako močno ne vzbuja našega občudovanja kakor skrb in udanost sinovska do priletne matere, oslabljene vsled bolezni. Adolf J. Svoboda iz Tonya, Wis., je poznal sinovsko dolžnost, je bil vzgled vsakemu mladeniču. Njegova mati je bo-! oval a več mesecev, in dasi 'se je trudil dobiti pomoči in olajšbe zanjo, je bil njen slučaj skrajno brezupen. Celo zdravniki so obupali nad njo, ko ji je zdravje hitro pojemalo. Dober prijatelj je priporočil Severov živi jenski balzam gdč. Ani Svoboda in n'en brat ga je takoj kupil. Pišeta nam. da je to izvrstno zdravilo gotovo polno čudodelne moči, ker je njiju onemogli materi takoj vrnilo moč in zdravic in v nekaj tednih je bila popolnoma o-zdravljena. Topla hvaležnost njenega ljubečega sina je bogata nagrada izdelovalcem izvrstnega zdravita. Cena 75c v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
KOLIKO STANEJO VOJNE.
Neki statistik jc izračunil, da so vse znane vojne, ki so besnele na zemlji, zahtevale doslej okoli 700 milijonov človeških žrtev neposredno in 14 milijard posredno, torej večkrat toliko, kakor znaša sedanje prebivalstvo na zemlji. V krimski vojni je umrlo 401, 000 mož, od katerih pa je samo 30,000 padlo resnično v bitki; 311,000 mož je umrlo za ranami in boleznimi v Krimu in 60.000 na poti domov ali v domovini. Nemško-francoska vojna z 1. 1870—1871 je stala okroglo četrt milijona ljudij; vojna z 1. 1866. okoli 50,-000 in avstrijsko-italijanska kacih 70,-000. Odličen veščak določa, da je bilo izza 1852 žrtvovanih vojnemu bogu skoro 3 milijone mož. neglede na tiste ki so pozneje umrli za ranami, bolezni mi ali pokvarjenim zdravjem, in vojni stroški v tem času znašajo najmanj 60 milijard mark. Francija je v proš-lem stoletju izgubila na bojišču kacih 6 milijonov ljudij. Od šest milijonov vojakov Napoleonovih v dobi od 1800 do bitke pri Waterloo je storilo smrt nad 2 milijona. V Krimu je izgubila Francija 95.000 mož na mrtvih, v avstrijski vojni 18,600 in v nemško-francoski okoli 130,000, poleg 143,000 ranjenih. Anglija je izza krimske vojne potrošila čez 2 milijardi mark v vojne svrhe. Neki vojaški statistik je določil, da je v starejših vojnah povprečno zadela šele vsaka 85. krogla. Med obleganjem Plevne je 160,-000 Rusov izstrelilo kacih 10 milijonov patron, njih sovražniki. 70,000 Turkov okoli 15 milijonov. Rusi so izgubili 50, 000 in Turki 30,000 mož, dočim je Roberts, z ozirom na izgube vsled strelov iz topov, izračunil, da je zadela šele vsaka 360. krogla iz puške. Novodobno brzo streljanje je to razmerje še očividneje izpremeniio, kar dokazuje japonsko-ruska vojna. Tako podaja “Novoje Vremja”, odličen dnevnik petrograjski, ruske izgube v tej vojni po baje zanesljivem viru s’ številom 180.650 mož: med njimi 646 častnikov in 18,530 vojakov v boju usmrčenih, 194 častnikov in 2983 vojakov pozneje umrlih za ranami, 3689 častnikov in 115,556 vojakov ranjenih, 417 častnikov in 36,635 vojakov pogrešanih. V predstoječem preračunjenju pa niso vštete izgube posadke port-arturske. mornarice in posadke na Sa-halinu. ki znašajo približno 60,000 do 70,000 mož. tako da bi znašala vkup-na izguba na mrtvih, ranjenih in ujetih okoli 250.000 mož.
Radosti življenja
ja mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni — in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
tOBSTB TaiJTKJki*
^	— sj r
«cciSTenc»
Cenena vožnja v New York City.
Dne 28. in 29. avgusta bo Nickel Plate železnica prodajala tikete v New York City in nazaj za eno voznino več $2.00 iz Chicage. Povratek iz New York City veljaven do 4. septembra. Za podrobnosti obišči ali piši: John Y. Calahan, General Agent, No. 107 Adams st., Chicago. 3135
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je se vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje, Dobro zdravje.
IVIočni ži vei. Močne mi.šiee, I>olg-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se nurate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
}	Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.	<
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO. ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.50 ............... 100	kron
za $	40.90 ............... 200	kron
za $	204.00 ..............1000	kron
za $1020.75 ..............Sooo	kron
Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v n do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
SfST ZASTONJ
Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesoviera, pokrov je jamčen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $90. ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate innara pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj-
NATIONAL JEWELRY COMP’NY
Dept. 47, Chicago, 111.
DELAVSKA AGENTURA.
Ako potrebujete delavce ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET.
Stanovanje Chi. Phone 3541. Chicago Phone 3932	N. W. 5
priporočan
Gostilno,
/f
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se.toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
JLxiX. Skoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
SEDAJ SE VAM PONUJA
Lepa prilik:a,
AKO ŽELITE KUPITI FARMO.
Zdravilo za slab spomin.
“Dragi doktor, napisati mi morate zdravilo.”
“Kaj pa Vam je?”
“opomin mi je oslabel.”
“Potem pa mi posodite 100 dolarjev.”
Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje. Cena od $7 do $18 za acre.
Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač.
Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam.
Ant. Težak
615 N. Chicago Street,
Chicago Phone 2204. JOLIET, ILL.
Pozor rojakil
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sta. JOLIET.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, lil.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni.
N. W. Phone 825.
Prodajam tudi lote.
Herbst & Son.
i Pogrebnik in i ^haizamoYalec^
Chicago Phone 562. Northwestern 861 Residence Chicago Phone 1373
104 NORTH DESPLAINS STREET.
JOLIET, ILL.
:::::GOVORIMO PO NEMŠKO.:::::
Odprto, po dnevi in po noči.
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
J AVN NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva-pro-ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
rV
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš tes.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON ,
PAULINA ŽAGAR,
1516 Hecla Street, -----------— CALUMET, MICH.
Velespoštovani gospod Collins M. I.
Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in katere me ni jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj niti ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim,
da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna	Paulina Žagar,
__________ 1516 Hecla Str., Calumet, Mich.
Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York.
Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila,	čnebolezni,
ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je Čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni	Jožef Pavlic,
Box 334 Aspen, Colo.
V. S Jovanovich,
New Albany, Ind.

Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem, ketere. so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti.
ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kamu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. Collins IM. Y. Medical Institute,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor:	bolezni na pljučah, prsih, že-
lodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato -žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na.očeh, izpadanje las, ,’uske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko	kakor tudi vse	BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE.
(Zdravljenje	ooteznij ostane popolnoma tajno, j	*
Da pa vsaKi oolezen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo ,,Zdravje“ katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
ZATORAJ ROJAKI ! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL 1 XSTirni:.
140 West 34th St,	New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljihin praznikih od 10-ure dopoludne do 1 popoludne.
POTREBUJEMO joo MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros	*2$d
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Joliet, 111.
Šivam in popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
PosoiniBio fienar na posesiva
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
132 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
DR. STRUZINSKY.
80» N. CHICAGO ST. JOUET, ILL.
ODPRTO Y SAKI ČAS.
J. W. LOVE
MIZAR
Izdelujem vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo.
Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajem tudi staro pohištvo.
Tel. stanovanja N. W. 747.
Bell Phone 1512. N. W. 180.
Iz slovenskih naselbin.
1404040404040404040404040
315 N. JOLIET ST
Joliet. Ill,
Calumet, Mich., 17. avg.—G. John P. Zunič in gdč. Frančiška Grahek, sta minoli pondeljek sklenila dosmrtno zvezo v slov. cerkvi. .
Gospa Reza Stariha, preljubeznjiva soproga Jak. Starihe iz Raymboul-towna in mati 11 otrok, je 12. t. m. pobegnila z doma. Nato je tožila moža za klofuto, ktero ji je ta pritisnil, ko mu je branila vtrgati—par cvetk na vrtu, da jih ponese bolnemu nečaku v bolnico Stariha je moral plačati pri sodniku $10.30.
—Hrvatska župnija sv. Ivana v Ca-lurnetu je dobila 14. t. m. novega duhovnika. Imenuje se Fr. Wolny in je rodom Poljak. Naravno, da novi duhovnik bode le administrator hrvat-ske fare, dokler se ne dobi hrvatski duhovnik, ki nastopi stalno v tej službi.
Posebno moštvo pod voditeljstvom znanega kapitana Edvarda VVatersa se je v pondeljek podalo v rudnik Tamarack shaft št. 2, katerega je strašni požar še meseca januarja t. 1. onemogočil za vsako delo. Moštvo je imelo velik uspeh: prišlo je do 22. rova, kjer je jedro ognja in kamor že sedem mesecev ni stopila človeška noga. Po izpovedbi teh mož je omenjeni rov še vedno nepristopen. Prvič je vhod na mnogih krajih popolnoma zarušen, a drugič priča velika množina dima, plina in svitlega plamena, da ogenj tamkaj še ni ugasnil. Ogromno stebrovje in trami še vedno tlijo v živem oglju in moštvo se je mo ralo umakniti v spodnje rove, kjer je je zrak sedaj nekoliko že čist. O kakem delu v Tamarack shaftu št. 2 torej še ni upati.
—Iz Virginije, Minn., se nam poroča, da tam silno primanjkuje delavcev. Posebno jih primanjkuje pri delu v šumah in na železnicah.	Gl.
Pueblo, Colo., 18. avg. — Nevarno bolna leži v St. Mary’s bolnici soproga g. N. Simoniča. Pretekli četrtek je prestala hudo operacijo in sedaj se polagoma vrača k boljšem—Nevarno bolan leži v Pueblo Hospitalu J.ohn. Mačeroi, pa se mu obrača na bolje. Upati je, da zapusti bolniško, posteljo, 'v par tednih!—V St. Mary’s Hospitalu je slovenski cerkovnik Frank Renat, ■ima pljučnico.
—Nad petdeset mož dela na plavžu F, katerega so pričeli graditi pretekli teden. Plavž bode dogotovljen v štirih mesecih. Kadar bode plavž F gotov-ljen, bode imela C. F. & I. Co. šest plavžev, od katerih bode plavž F največji in bode pri njem uposlenih največ delavcev. Na dan bode poprečno prelil 400 ton surovega železa. C. N.
La Salle, 111., 21. avg.—Dragi mi "A Slovenec"! Nič posebno ne morem pohvaliti to mesto kar se tiče premo-garjeV. Dne 12. t. m. je La Salle shaft ali rov pogorel popolnoma, zaradi tega pa še drugi rov Ročkville počiva, ker sta v zvezi z zrakom, A od zunaj na solncu pa ni za premogarja dela, ker ni vajen vročine.
Omeniti želim tudi malo zaradi generalnega zborovanja K. S. K. Jed-note.
Moje mnenje je, da bi se naša Jed-nota oziroma delegati pobrigali malo bolj za bolniško podporo, da bi Jed-nota podpirala bolnega člana vsaj šest mesecev, ker ona lažje-kplekta in prosi pomoči nego kako malo društvo, posebno kadar Je dosti-'bolnih pri društvu. Ravno tako bi bilo dobro, da plača Jednota pogrebne stroške. Ne bom dosti govoril o teh rečeh, ker naša slavna K. S. K. Jednota ima dosti modrih mož, ki bodejo zastopali razna društva, zato bi jaz to stvar prepustil njim, da oni storijo vse v korist dru-štvam in Jednoti, da bode naša Varuhinja od sedaj še bolj napredovala.
Čital sem tudi dopis v 36. štev. “A. S.”, katerega je poslal glasilu g. M. G. iz Mt. Olive, 111.
Nadejam se, da se bo le malo nas rojakov strinjalo z njegovim nasve-
tom. Ako omenjeno II. točko izpustimo, moramo tudi izpustiti Jednotin naslov "Katoliška" in potem bi Jednota dobila liberalno ali še celo soci,-jalistično lice, kajti dober in praktičen katoličan je le tisti, ki spolnuje božje in cerkvene zapovedi. Ta točka zapoveduje vsakemu eno izmed teli zapovedij, katere pa niso le zavolj lepšega od Boga dane ampak le od njih odvisi srečna večnost, sam Jezus Kristus je rekel nekoč: Spolnuj zapovedi, če hočeš biti srečen na tem in na onem svetu.
Bog nam je res dal razum in prosto voljo, da spoznamo prav kar je prav in se odločimo za dobro ali hudo, večno srečo ali pa nesrečo. Neodvisnosti od sebe nam pa Bog ni dal kakor g dopisnik pravi ker potem nebi nobene postave nič veljale, a vendar se moramo ravnati po njih, če smo zadovoljni ali ne. Še stari Rimljani so znali, da le postave jamčijo svobodo za razumno bitje. Ko bi vsi udje storili kar sami vse, kar bi bilo v prospeh Jednote bi se lahko še veliko več točk izpustilo. Ali ravno zaradi naše proste volje morajo točke določevati mejo za vse enako. Red je, ki krepi vsako društvo. Ako tedaj želimo ohraniti naši slavni Jednoti katoliški znak in značajnost udov potem jaz mislim da bi morali omenjeno točko še bolj povdarjati pri konvenciji ter navduševati rojake za naše najdražje svetinje ki so: živa in dejanska sv. vera in slovenska značajna zavednost. Kdor se pa za božje zapovedi ne zmeni in prezira cerkveno nostavo temu so tudi naše Jednote pravila deveta briga ra-zun ako mu nesreča že na vrata trka. Ravno mlačni in neznačajni udje zavirajo napredek K. S. K. Jednote delajo vsaj uradnikom iste .največ sitnosti.
Srčni pozdrav vsem članom posebno pa delegatom, kateri se snidejo pri prihodnji konvenciji. Tebi “A. S.” pa
želim dober napredek, in da nas še bolj pogosto obiščeš.
M. Urbanija.
Kansas City, Kans., 19. avg. — G. urednik, prosim za majhen prostorček za sprejem tega dopisa v nam priljubljenem listu "A. S.", da naznanim rojakom po širnej Ameriki, kako se nam SloSteftcem tukaj v Kansas City godi. Zalibog, da nimam nič kaj dobrega poročati.
Tukaj vlada suša že od 2. julija p. m., namreč da so vsi tukajšnji saluni zaprti, kar jih pripada pod Wyandotte County, in se tudi nič ne ve, kedaj jih zopet odprejo. Zaradi tega vlada med ljudstvom velika razburjenost, ker ljudje morajo po več milj daleč romat v Missouri po pivo. Nekateri nosijo sodčke na hrbtu, drugi zopet v kantah, čokih (galonah) in steklenicah, da si ugasijo žejo, ker voda je tukaj veliko slabejša kot luža v starem kraji. Tudi drugi ves promet je zbog tega zelo oviran. Pred volitvami presneti gospodje vpijejo na vsa usta in obetajo revnim ljudem, da bodo za njih skrbeli in pomagali v vsakem oziru; kadar so pa izvoljeni za njih urad, takoj delavcu hrbet obrnejo in gledajo le nato, da sebi mršavo mošnjo napolnijo, a za drugo jih ni prav nič mar, če bi delavec ravno od žeje ali lakote umrl.
Obenem tudi omenim nekoliko o tu kajšnji slovenski naselbini. Po številu moram reči, da je vseh skupaj tukaj bivajočih Slovencev do 60 družin in nekoliko samcev. Ali od teh se jih je veliko ponemčilo. Podpirajo nemška društva in župnijo, dasiravno imamo tukaj slovenskih društev dovolj na razpolago in slovansko župnijo sv. Janeza (hrvatsko), katere župnik govori prav natanko slovenski jezik, da ga vsak zaveden Slovenec lahko zastopi. Oni pa, kateri pripadajo pod Nemce, ne razumejo niti ene besede nemščine, in zviti Nemci se tem nemčurskim Slovencem za njih hrbtom posmehujejo in celo. zmerjajo jih z raznimi priimki kot "Dummer Slovak”, "dago” in "Bohan” i. t. d. To je velika sramota za ves slovenski narod tukaj v Kansas City. Tudi se nahaja tukaj nekoliko mladih fantalinov, morem reči, da se jim še; cedi mleko izza zob, pa znajo nekoliko škrebetati angleško in že nočejo poznati ne cerkve ne Boga ne svojega materinega jezika. Zatorej ni upati veliko napredka v tukajšnji naselbini slovenski, ker še vedno vlada .nesloga, mržnj.a in sovraštvo med rojaki.
Dragi mi rojaki po širnej Ameriki, kateri imate še količkaj slovenskega duha v .sebi, ne podpirajte tujcev, oso-bito zvitih Nemcev ne, ker veste, da leti so nam najhujši sovražniki. Podpirajte raje svoja slovenska društva, ker' le v teh ste zagotovljeni do podpore, bodisi v slučaju smrti, bolezni ali bede in onemoglosti. Zatorej opominjam vse one rojake, kateri niso še pri nobenem slovenskem društvu, da nemudoma pristopijo pod krilo naše slavne K. S. K. Jednote, ker leta je najstarejša in najmočnejša od vseh drugih slovenskih Jednot, katera izplača usmrtnino dedičem v najkrajšem času brez vsake sitnosti, če se le do-tični ud ravna po pravilih. In ne sramujmo se našega nam milega materinega jezika, ampak pokažimo tujcem našo narodnost in da tudi mi Slovenci napredujemo tukaj v Združenih državah.
Kar se dela tiče, se delo še .vedno dobi. Tukajšnji delavci so večinoma uposleni v klavnicah. Plača je za 10 urno delo za navadnega delavca $1.50 in višje, t. j. kakor je kateri izurjen.
Srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širnej Ameriki, zlasti pa vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote, tebi pa, Amerikanski Slovenec, želim obilo uspeha.
Opazovalec.
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DR- leonahda landesa
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
A-ajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes> Bellevue, Lebannon in Manhattan na dclikliniki o dispenzarija Mount Sinai Good Samaritan in na univerzi.
NI ČLOVEKA kateri bi ze ne bral v časnikih ali slišal pripovedovoti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v gi lu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične bolezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemorhoide, fistel ali ture, bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka 1 evmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migre-n0’„.°^esvne nosne 3n ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralijo, nevrastenije božjast škrofuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
ZDRAVNIŠKI SVET IN KNJIGO ZASTONJ
vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znamk za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
SPECIALIST ZA VSE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Nobeden zdranik v New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenjem teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste bolni, ali vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo vam, da se obrnete na doktorja Leonarda
Landesa, kateri je vsega zaupanja vreden, in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemu osebno ali pišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
Dr. Leonard Landes.
140 East 22nd Street, between 3rd and Lexington Ave., New York, U. Y.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.


k
Matija Pogorelc,
Trgovina z Zlatnino
IN
^ Knjigami.
Naslov za zlatnino je:
IMIeitlL Pogorelc
1114 Heyworth Bldg., - CHluAGO, ILL
Naslov za knjige in cenik je:
Pogorelc
Box 226	-	- WAKEFIELD, M]
PIŠITE PO CENIK !
E.PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna na South Bluff St..
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
i- •
Posebnost je	i
•Pale, Wiener Bier.	;
¡Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
JOLIET, ILL.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanja 913	. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
“Tri fare" pri Metliki.
'Bodi pozdravljena Marija trifarška!”
Tako prepevaje so in bodo prihajali trumoma od vseh stranij vinorodne Belokrajine in sosedne Hrvatske bož-jepotniki k “Trem faram pri Metliki, da ondi počaste svojo nebeško mater Marijo. Vsako leto se namreč vrši pri Treh farah na prvo in drugo nedeljo po svetem Jerneju velik romarski shod, katerega se vdeleži na tisoče ljudstva tam izpod Karlovca in Severina, od Vinice do Semiča, od žumber-ških bregov in onstran Gorjancev v najrazličnejših narodnih nošah. Res,, pravi belokranjski praznik sta ta dva shoda vsako leto.
Da bi pa nekoliko seznanili tudi izvenbelokranjce o staroslavnih "Treh farah”, smo zapisali naslednje vrstice.
“Tri fare” leže na vzhodni strani od Metlike pri vasi, imenovani Rosalnice. Od Metlike so oddaljene kakih slabih dvajset minut pešpoti. Tudi prijazna cesta se vije tja iz Metlike mimo polja in travnikov, ležečih ob Kolpi. Čemu se imenuje ta Marijina božja pot ravno "Tri fare”, se natanko menda ne ve. Splošna misel je in tudi Valvazor je tega mnenja, da od tod, ker stoje— kar je nekaj nenavadnega—tri cerkve ena poleg druge, pa vendar ne v ravni vrsti.
Zgodovina omenja ta kraj že jako zgodaj. Ko se je naselil red templar-jev na Kranjskem v sredini 12. stoletja, je imel že posestva v Metliki, med .katere je spadala tudi sedanja božja pot “Tri fare”. Tudi nemški viteški red je imel že rano v tej okolici svoja posestva. Povestnica pravi, da se je naselil okolu 1. 1223. v Metliki. Valvazor pravi, da so sezidali templarji te tri cerkve in da so se ob njegovem času imenovale "Tempel-Herzen-Kir-chen” in pripomni, da so se sledovi drugih poslopij, sezidanih od templar-jev, še ob njegovem času zadostno videli. Tudi frančiškani so imeli ‘pri “Treh farah” svoj samostan.
Odkar pa je pri Nikdpolju turški sultan Bajesid premagal ogerskega kralja Sigmunda leta 1396., je trpela metliška okolica sila dosti pred Turki. Še to leto so namreč krvoločni Turki prvič pridrli v slovenske pokrajine. Od takrat so se ponavljali vedni napadi na tukajšnjo prebivalstvo.
Tako so 1. 1469. prihruli dvakrat na Kranjsko, katere je vodil stari turški paša Vejh Beg. O Binkoštih je pridrl čez Uno in Kolpo z to,000 vojaki pred Metliko. Opustošil je vso okolico in razdejal ob ti priliki tudi frančiškanski samostan pri "Treh farah”. Frančiškani so zgradili potem v Rudolfovem nov samostan. Od tega časa pa nam zgodovina ne poroča več o kakšnem redu pri "Treh farah”, pač pa so razne pripovedke, razširjene med narodom o puščavnikih, ki so prihajali k “Trem faram” ter ondi živeli.
Vse tri cerkve, ki se nahajajo sedaj pri “Treh farah” imajo prezbiterij zidan v gotskem slogu. Ladje pa so tekom časa popolnoma izgubile vsled raznih prezidav in popravljanja svoj prvotni značaj. Največja je zgornja cerkev, v kateri se nahajajo tudi orgije. Imajo miloprijeten glas. Napravil jih je orgljar Eisel v 17. stoletju. Najmanjša je srednja, katera ima prizidan stolp in pred njim lopo, dočim ste ostali dve cerkvi brez zvonika. Ti dve cerkvi ste bili leta 1840. od tedanjega metliškega dekana Vincenca Vovka, ki je bil, mimogrede omenjeno, izvrsten arhitekt, na novo obokani Gornja cerkev je bila tudi teta 1842. od slikarja in podobarja Jožefa Egart -nerja iz Kranja lično in okusno vsa prenovljena
Veliki oltar te cerkve diči podoba Matere božje sedem žalosti v trorite Prednja slika zaprtega trdna, podoba žalostne Matere božje, je pa delo znamenitega slikarja, starega Laierja iz Kranja. V tej cerkvi ste tudi dve ra-kvi; ena je sredi cerkve, druga se pa nahaja pod velikim oltarjem. Prva je precej prostorna; vanjo vodijo kame-nite stopnjice. V nji se še vidijo na deskah že razpadlih rakev napisi in letnice z 17. stoletja.
Druga ali srednja cerkev je najmanjša od vseh treh. Njen spodnji del je okroglo obokan in poslikan s g$r»v živimi barvami od pokojnega sli-itarja Jurija Tavčarja iz Idrije. Oltar predstavlja sliko ranjenega Jezusa (Ecce homo). Tudi se nahaja v ti cerkvi v spodnjem delu sredi pod obokom izvrstna lesena podoba v svilnati opravi Matere božje sedem žalosti z mrtvim Jezusom na kolenih. Prej je stala ta podoba v zgornji cerkvi. Vsled
stnem. logu- Druga pravljica pa pripoveduje, da je odpadel prag v Kolpo za. spomin in se je neki tam dalje časa
videL
Pri teh treh cerkvah, ki je drfgače vse mirno in tiho in človeka nekako otožnega napravijo ob premišljevanju nekdanje slave in bojev, ki so se v tej planjavi dogajali, je prvo in drugo nedeljo po sv. Jerneju zopet vse polno življenja in vesele pesmi spet zadonet “Zbirajte se romarji k majki božji trifarškir’ Stari znanci-romarji si stiskajo roke in pripovedujejo, odkar se niso videli, dogodke iz svojega življenja. V cerkvi si očisti vsako leto svojo vest na tisoče vernikov in vnovič priporoča Materi božji sebe in ostale domače. Ko pa minejo slovesne pete Rtanije proti mraku, tedaj si izbere vsaka vas svoj prostor in iz tisoč grl žadom slava Mariji v prele pih pesmih, ki veličastno odmevajo čez šir in plan. In ko razgrne mrak svoja krila in se zalesketajo svetle zvezdice na večernem nebu, tedaj ponehavajo glasovi, saj zvezdice tako mirne na nebu druga poleg druge o-pominja božjepotnike k počitku. Komaj pa se začne daniti, je že vse zopet na nogah in nove trume romarjev prihajajo vedno. Prodajalci podobic in slaščic vstajajo zaspano izpod svojih šotorov, jih dvigajo kvišku in razpolagajo svoje stvari. Tudi gostilničarji, katerih je kakih dvajset, pripravljajo razne jedi za zajutrek.
Ob šestih zjutraj je nato služba božja. Najprvo ste dve pridigi; ena je v gornji cerkvi, druga na prostem. Ravno tako je tudi pri drugi slovesni sv. maši v cerkvi. Ko pa mine dopoldanska služba božja, je vse veselo in živahna po raznih gostilničarskih prostorih. Najživahneje je seveda na trati, kjer vrte in pečejo Vivodinci vsako leto do 120 janjcev in kriče v enoraer ti "pečenarji” na vse grlo: "Vruče, vruče! Pečenko, pečenko!” Dasiravno kriči in viče vse navprek in je podobno to kričanje velikemu sejmu ali babilonski zmešnjavi, ni vendar nobenih izgredov. Vse je mirno in nobenega poboja ni, kakor se drugod dogajajo ob takih prilikah pri taki množici ljudstva.
Romarji, okrepčavši se nekoliko za pot in priporočivši se še enkrat v cerkvi žalostni Materi božji, se vračajo nato, prepevaje Marijine pesmi, proti svojemu domu. Prešinja jih pa misel, da se snidejo zopet drugo leto.
Popoludne ob 3. uri so slovesne litanije; Gospode iz Metlike in drugih okohčanskih krajev pride vse polno popoludne, da se pokrepčajo s pristnim vinom. Nekateri prinesejo s seboj tudi dobre prigrižljeje. Da se ne manjka pa tudi kaj takih, ki so pri “Treh farah” bolj Bogu na poti, kakor pa da so na božji poti, mi ni menda treba še posebej povdarjati.	H.
Obiteljska žaloigra.
Pariz, 22. avg.—Jetični železniški u-radnik Tourneur v Parizu, ki je pričakoval vsak čas smrti, se je sklenil iznebiti svoje i8-!etne hčerke, ki je bila zelo samosvoja in neooslušna. Bal se je, da bi po njegovi smrti njegova žena preveč ob njej ne trpela. Zato je si omislil samokres in prisilil hčer prositi mater, ki je bila tačas odsotna, pismeno oproščenja. Nato jo je ustrelil in potem še sebe. Soproga je znorela.
Omika vzrok bolezni.
Prof. Senn, slavni chicaški zdrav nik, se je ravnokar vrnil s potovanja po Afriki in je objavil zaključek svo jih izkušenj glede raka med rodovi tamošnje dežele. Zagotavlja nas, da se ta strašna bolezen nahaja samo med omikanimi narodi. Kaj naj sorimo, da preprečimo razširjanje raka in jetike, ne da bi izpremenili naše ustarane navade življenja? Uživajmo Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino in svoj ustroj si tako okrepimo, darse bo lahko ubranil vseh napadov po teh dveh boleznih. Prebavila poživlja in tako neprestano obnavlja kri. Kadarkoli se kak član Vaše rodbine ne počuti “posebno”, dajte mu tega vinca; uživajte ga, kadarkoli ste nervozni, kadarkoli ne morete jesti, delati, spati ali kadar izpremenite barvo v licu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
$18.00 v New York City in nazaj
/eč $2.00 iz Chicage 28. in 29. avgusta po Nickel Plate železnici, s povratkom iz New York City do 4. septembra. Trije vlaki na dan, moderno o-premljeni. Posamni obedi a la clut, od 35c do $1.00, tudi a la carte in opo-ludanski luncheon 50c, v posebnih jedilnih vagonih. Obišči ali piši: John Y. Calahan, General Agent, No. 107 Adams st., Chicago.	3 t 35
Vtretjič noče.
Peoria, II., 13. avg. — Predsednik Roosevelt je po svojem tajniku Wil-liamu Loebu v pismu na gospo L. A. Kinney v Peoriji najodločneje izjavil da si nadaljnje nominacije za najvišjega zaveznega uradnika niti ne želi niti je ne bi sprejel.
—V noči med ponedeljkom in torkom je rojaku Frank Gazvodi na Blue Jacketu zgorel hlev in tudi hiša je ne koliko prizadeta.
Boleüine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se nd parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerJem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti nT glavo- in zobobola.
^ I ^ v vseh lekarnah, 25 in ^(r 50 centov.
F. AD. RICHTER & to.
215 Pearl St.	New York.
40404040440R50
tek čas.?
Mnogo hujše.
Zakonski mož: “Samo toliko lahko pravim: V zakona sem našel marsikak las!”
Sotrpin: “Smešno—in jaz sem vse lase v zakonu izgubil!”
E. Wunderlich Granite Go.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
à
*
*
Ena voznina za izlet naokrog
iz Chicage več $4.00 za trideset dnij ter ena voznina za izlet naokrog več $2.00 za 15 dnij do vseh postaj Ca-nade in Nove Anglije. Tiketi na prodaj po Nickel Plate železnici iz'Chi-cage dne 8. in 22. avgusta. Podrobnosti naznanja John Y. Calahan, ge-ralni agent, No. 107 Adams St., Chicago. La Salle St. Station, Chicago —edini kolodvor na Elevated Railroad Loopu.	5t32
CENIK KNJIG.
Dušna paša, usnje z zlato obrezo.............................. $x.oo
Duhovno veselje, slonokost...... 1.25
Duhovno veselje, šagrin usnje.. .65 Gospod teci mi pomagat, usnje
z zlato obrezo.................   .90
Hodi za Kristusom, usnje z zlato obrezo.........................  90
Hoja za Marijo Devico, usnje
z zRtto obrezo..................  .90
Krščansko devištvo, usnje z zlato obrezo.......................   .90
Krščanski zakon, šagrin............65
Lurška Mati božja, usnje zlata
obreza ..........................90
Majnikova Kraljica, usnje zlata
obreza..___*.....................90
Marija Varhinja nedolžnosti, usnje zlata obreza................$1.00
Marija varhinja nedolžnosti, slonokost.......................... r.25
Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin. .............................G
Nebesa naš dom, usnje zlato
obrezo........................$1.00
Nebeška hrana, usnje zlata o-
breza......................... 1.00
Otroška pobožnost, usnje zlata
obreza........................ 1.00
Otroška pobožnost, šagrin............	.30
Otroška pobožnost, z okraski.......75
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza...................90
Priprava na smrt, usnje zlata
obreza.......................... 90
Rajski glasovi, usnje zlata obrest ............................ $1.35
Sveti Jožef, usnje zlata obreza.. .90 pomanjkanja prostora je prenesena v Sveta
ura, usnje zlata obreza... .$1.00 Šmarnice, usnje zlata obreza.......90
Sveti rožni venec, usnje zlata o-
-, J.rÿvgV
: --V' -i’'.-..	. :
•••
.j . iv- - • •Cr
Velika razprodaja raznega mesa v soboto dne 25. avgusta.
Najboljše govedina pripravljena raznih vrst, funt po 6c.
Najboljša govedska nebra, funt po 7—9C.
Telečja pečenka, funt po ioc. Najboljše šunke, funt po 13c.
Frišne svinjske klobase, funt po 6c, Najboljša slanina, funt po 13c. "Flank Steaks”, funt po 7c. "Round Steaks”, funt po 9c.
Telečja stegna, funt po ioc.
Domače frankfurtarice, funt po 8c. Buehler Bros.,
104 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
V NAJEM SE ODDA PROSTOR 22x40 č. za prodajalnico v novi iz o-peke sezidani hiši z vso moderno pripravo in sicer napeljana mestna voda, elektrika in plin; zraven slovenske cerkve v Waukeganu, III. Nudi se lepa prilika za slovenskega podjetnika. Natančneje se poizve pri lastniku John Stražišer, 221 So. Ge-nesse St., Waukegan, 11L_____________

a
►
M
Sd
>
ae
a
►H
a
>
C
PS
o
5fl
sa
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni-
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chicago telet. 2794	N. W. telet. 927
122 Jefferson St. :::::: : JOLIET, ILL.


Vzbujaobčuiovanje zdravnikov
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito:	Plučnice, na
duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej. Piise Cent. Laboratory,439 W.i8 st.Chicago
Pri razsodniku.
—“Ali nočete preklicati vsaj enega žaljivih izrazov?”
—“Hm...o ‘kameli’ bi se dalo govoriti, ampak ‘osel’ vsekakor ostane.”
Na pošti.
—“Ali imate morda pismo s tajno-fpisom B jooo?”
—“B iooo nimam, ampak B B tooo!”
—To je pravo! Veste, moj dragi... jeclja malo!”
Krivo umela.
Gospodinja (novi služkinji): “Zapomnite si, vojakov v kuhinji ne ljubim!”
Služkinja: “Sreča, sem tudi zelo ljubosumna.”
OOCWOOQOOOOQOOOOOQCX3GOOOOQ
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
Nemogoče.
Profesor (svojim učencem) :“Ce mislite, da mi lahko za hrbtom plešete na nosu, potem se zelo motite!”
Lep zaključek.
A.	: “Moj sin študira že celo leto vojno zgodovino!”
B.	: “Ali se mar hoče oženiti?”
Otročja radovednost.
Anica: “Povej, mamka, če se stanuje v Italiji, kam se pa potem napravi ženitno potovanje?”
Nase prodruznice so:
Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
JULIE KALINOWSKA
izkušena in izprašana
BABIC .A.,**
Northwestern Phone 1096.
604 N. Eastern ave.	Joliet, 111.
Ustanovljena 1871.
Tie Will MíMomM
Of Joliet, Illinois.
Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.	Joliet, 111.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
N
W. Phone 606
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobae.
Pošiljatro iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA. *
---o----	Chicago Phone 152
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooo
to cerkev.
Pri cerkvenih obhodih in shodih so prej nosile ženske to podobo slovesno okoli z gorečimi svečami v rokah.
Spodnja cerkev pa sedaj ni še dodelana v svoji notranjščini. Bila je namreč od strele udarjena zgorela pred kakimi sedemdesetimi leti. Ta cerkev je razdeljena v tri ladije. Šestero zidanih stebrov loči eno ladijo od druge. Predno je zgorela, je imela raven lesen strop, sedaj je pa tudi obokana. O tej cerkvi je pravljica, da je pre-nešena iz Turškega pp noči in da je pri prenašanju ostal njen prag—katerega,res ni imela prej—v bližnjem me-
obreza .........................90
Slava Gospodu, usnje zlata obreza............................ .90
Sveti Angelj Varuh, šagrin........50
Slava Bogu, slonokost..........$1.25
Slava Bogu, šagrin................75
Vrtec, šagrin...................1.00
Zvončec, slonokost............. 1.25
Zvončec, šagrin....................75
Naslov:
Eje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ul«gje: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je naj več ji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. ('Sentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseb ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-| lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje t svoji palaOi v Prešernovih ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah CD A MI/ C A I/C CD je že več let naš rojak	rlfAlilV OAIVOEIt»
.	109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
m. Slovenec,	j X PODRUŽNICA 6104 ST. CLA1R AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Joliet, Tli. V
, OOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOCOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
G
OHtilnicar ....
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
Štempihar kot milijonar.
“Raca na vodi, ko bi bil jaz milijonar, bi začenjal vsak dan že ob treh zjutraj južinati!”
Navihanec.
Sodnik: “Kaj imate povedati v svoj zagovor?”
Jetnik: “I no, gospod, tisti dan nisem imel denarja, da bi si kupil mesa in skuhal malo juhice, pa sem mislil—”
“Ukrasti ga!”
“Tako je.”
“Ampak uzmali ste ga petdeset funtov!”
Po nesreči nisem imel noža s sabo.”
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so nas«
“Tire D. S.”10c.in‘‘Meemham"5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozlačena nra za $3.98
se nikoli ni bila ponujana.
Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejšem k< esom, C. O. D. le za ¿3.98 in expresne stroške. Jaračena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, po^ sebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Eno uro dobite zastonj» če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rec h & CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111
John Stefanih
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET
The Joliet Natiml M
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAP ITAL $1 00,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Dvoje pogledov.
“Kaj se zgodi če se dva zaljubita na prvi pogled?”
“Navadn« poroka in drugi pogled.”
Če in ker.
Tine: “Povej mi, boter, koliko je ura.”
Tone: “Povem ti, če mi posodiš deset dolarjev.”
Tine: “Zakaj?”
Tone: “Ker potem lahko grem i» rešim uro od čifuta.”
Tolažba.
Med poročnim obredom v cerkvi se je nevesta glasno zjokala.
“Kaj pa je, ljuba moja?” je vprašal duhovnik.
“O, gospod, na dolžnosti mislim, ki jih prevzamem za večnost.”
“Ne, ne za večnost, ker jih smrt lahko zelo okrajša.”
“O, hvalo Vam, dali ste mi mir in upanje.”
Nevama žival.
Mojster: “Povej mi, ali je slon koristna ali nevarna žival?”
Učenec: “Nevarna, gospod.” Mojster: “Zakaj?”
Učenec (ki sovraži muziko) : ima piano tipke iz slonove kosti."
"Ker
Popolnoma zavarovana.
Redar necega mesteca se je zadnjič oženil in si s čudovito previdnostjo takoj oskrbel dosmrtno zavarovanje. Parček je živel samo nekaj tednov v zakonski blaženosti, ko je mož obolel in nenadno umrl. Obveščajoč svoje prijatelje in prijateljice o njegovi smrti, je vdova pisala: “Andreja sem izgubila včeraj. Izguba popolnoma krita po zavarovanju.”
Janezek uči Janeza.
Učitelj: “Koliko jajc je v enem tu-catu?”
Učenec (grocerjev sin) “Pet dobrih, pet za silo in dve za nič.”
Draga verižica.
"Koliko ste plačali za to krasno zlato verižico?”
“O, drago sem jo plačal. Štiri mesece v kaznilnici.”