List Slovenskih delavcev v c>4meriki.
FKLKFON PISARITE: 1279 RECTOOL
Entered m flecond-CLaes Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New Točk, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879.


The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.


TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 192.
&TEV. 192.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 16, 1907. — V PETEK, 16. VEL. SRPANA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Štrajk telegrafistov. Roosevelt posreduje?
CHICAŠKA TRGOVINSKA KOMORA SE BOJI, DA VSLED ŠTEAJKA NE PRIDE DO KATASTROFE.
Ako pri črto štrajkati tudi železniški telegrafisti, je kriza gotova.
DRUŽBE NEČEJO O POSREDOVANJU MNOGO SLIŠATI.
Prvi teden velikega štrajka telegrafistov s« bliža svojemu koncu; štrajk se je hitro razširil po vseh večjih in tudi manjših mestih in še vedno ni pričakovati, da bi štrajk dosegel svoj konec potom posredovanja, ker so ne-ktere lokalne unije napovedale štrajk, ne da bi imele v to dovoljenje od osrednje organizacije, bode posredovanj« malo težavno. Kljub temu se pa še vedno lahko upa, da pride do posredovanja in razne trgovinske komore smatrajo pretečo nevarnost za trgovino dovolj veliko, tako, da so mnenja, da bi bilo umestno, ako bi predsednik Roosevelt posredoval. Največ morajo vsled štrajka prestati chicašk trgovci in radi tesra je tamošnja trgovinska komora že naprosila predsednika Roosevelta, naj posreduje.
Največja nevarnost, ktera preti sedanjemu položaju je pa ta. da nameravajo štrajkati tudi železniški telegrafisti. Ako pride do teau. morajo vse čelezniee v republiki ustaviti svoj promet. Železniški telegrafisti brez-dvomrio sočustvujejo s svojimi trgovskimi kole*ri in ako l>odo morali razpošiljati trgovske brzojavke, bodo brezd vomno pričeli s štrajkom. Predvčerajšnjim je bil položaj tako nevaren. da so železnice takoj svoje telegrafiste naprosile. naj ostanejo pri delu in naj se drže natančno pogodb, k t ere so sklenili z železnicami, in naj se za štrajk več ne zmenijo.
Kljub temu se pa železniški telegrafisti niso pomirili in ogorčenje proti družbam je toliko. da za m ore priti v-aki trenutek do štrajka 40,000 železniških telegrafistov. Tn ako Ixnle ta Štrajk trajal le par dni. pride gotovo do bankerot a vse dežele.
Brzojavne Iružbe. kakor tudi Štraj-karji izjavljajo, da so si svesti zmage. Vendar pa moramo z Ozirom na to preje v rje t i Štrajkarjem ne^ro družbam.
RODBINSKA ŽALOIGRA.
Dvoboj med hčerjo in očetom, ker je oče streljal na mater.
Včeraj m> je vršila v našem mestu izredna žaloigra s tem. da je vdova Madeline Lamrlntz streljala na svojega txVta. ker je slednji streljal na svojo ženo, ktero je smrinu* ranil.
Geo»rge Washer, kteri živi že štiri leta od svoje žene, je prišel včeraj v njen«« stanovanje, kjer je po krnt-kem prepiru pričel streljati na svojo ženo, ktero je smrtno ranil, in sicer v prisotnost i svoje hčere, imenovane vdove. Sle<lnja je vsled tega postala I ako razburjena, da je takoj, ko je videla, da je njena mati ranjena, pričela streljati na svojega očeta, kte-rearn je tudi posrodila. Mater in očeta «*> prepeljali v bolnico, kjer sta k malo nato oba umrla, dočim so morilko zaprli. V ječi je izjavila, da je vesela. da je očeta ustrelila, kajti oče je bil -prava živina in je svojo lastno mlajšo hčer posilil, tako da je smrt po vsej pravici zaslužil.	preje, ko
so živeli Ws^erjevi skupaj, je večr-krrat pretil, da bode vso rodbino postrenal.
AVSTRIJSKI BARON SE JOKA
Izjavlja, da sramote ne more preživeti, ker je preveč plemenit.
Avstrijski baron Epon Xuvelly, ko-jega so zaprli, ker je svojega znanca ogoljufal za #500, stavilo je sodiiče pod varščino v znesku $1000. Ker pa baron nima denarja in ker tudi za bivšega "častnika" avstrijske mornarice ne če nihče jamčiti, moral je lopov os+ati v jefiu Pred sodnikom je gospod jokal, kakor otrok, in je izjavil, ne more preiiveti: "Če moji plemeniti sorodnEri,
i,, s ls&
Velik bankerot.
Panika na borzi.
POPE MANUFACTURING CO. JE NAPOVEDALA BANKEROT VSLED POMANJKANJA DENARJA IN ŠTRAJKA.
Največja tvrdka za avtomobile v Ameriki ima tri milijone dolgov.
—
SLAB KREDIT.
Kakor >mo že včeraj na kratko poročali, napovedala je največja tovarna avtomobilov v Ameriki, Pope Manufacturing Co., bankerot. Družba ima svoj glavni sedež v Hartfordu, Conn., in razun tam, ima tudi več tovarn v New Jerseyu. Conneeticutu, Massachusettsu in Marylandu. Sedaj je napovedala v vseh imenovanih državah, kakor tudi v New Yorku bankerot in sieer, kakor sama naznanja, iz dveh vzrokov: prevelika prosperi-teta in posledice štrajka njenih delavcev, ktei so štrajkali v minolej jeseni. Dolgovi tvrdke znašajo skoraj tri milijone dolarjev, dočim ima za tirjati nad -$10.000,000. Bankerot je pa morala napovedati, ker jej na bankah ni bilo mogoče dobiti gotovega denarja. Kljub temu. da so obla-ti za tvrdko že postavile oskrbnika, se bode v vseh njenih tovarnah nadaljevalo z delom.
Največja tovarna te tvrdke se nahaja v Hartfordu. Conn., in tu je spomladi štrajkalo 500 delavcev. Radi tega ni bilo mogoče ni jednega avtomobila. kteri so bili naročeni, prodati, kajti naročniki jih jednostavno niso hoteli več .-prejeti. Na ta način je ostalo za štiri milijone dolarjev avtomobilov neprodanih. OskrbniStvo bode skušalo sedaj te avtomobile prodati in tako poplačati dolgove, ktere je družba navravila na račun teh avtomobilov.
Neposredno pred štrajkom delavcev je družba dobila naročila za 400 avtomobilov, ktere pa, kakor rečeno, ni bilo mogoče na j preje pravočasno izdelati in potem prodati. Družba je bila ustanovljena v letu 1003.
KLOPOTAČE IN DEKLETA.
Najnovejša moda v Port Jervisu, N.Y.
Port Jervis, N. V.. 15. avg. V Pike eoutvju kače klopotače niso več varne svojega življenja, kajti vsako dekle mora imeti pas iz obročkov repa teh kač. —
Hekleta so sklenile, da ne 1>odo govori V z nijednim mladeničem, dokler ne ubije jedno klopotačo. Walter Simons je ubil veliko klopotačo in njegova ljubica je imela kmalo na to lep pas iz obročkov kačjega repa. O-stala dekleta so postala ljubosumna in mladeniči so takoj organizovali lov na klopotače, k te rili so včeraj ubili 14. tako da bode to zadostovalo za par pasov.
Osemdesetletna starka je odšla na dolgo pot.
Lan caster, Pa., 14. avg. Triinosem-desetletna starka Susan B. McClay
in ravno toliko stari Amos S. Miller sta r-e danes t lik p j poročila. Stari parček je peš odšel do štiri milje odda! jeni ga sodnika, kteri ju je poročil*
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
xa $ 10.30 ............ 60 kron,
ca $ 20.50 ............ 100 kron,
sa % 40.90 ............ 200 kron.
za $ 102.00 ............ 600 kron,
za f 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Foštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naee denarne poiOJatve izplačuje c. kr_ poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER CO., 100 Greenwich St., K«w York. <104 M. (Mr In. 1C. X.,
"La mano nera". Njena grozilna pisma.
IMENOVANA ITALIJANSKA ORGANIZACIJA ZA VRATNIH ROPARJEV IN MORILCEV ZOPET POSLUJE.
Župnik Vincenzo Sorentino v New Yorku je sprejel dve grozilni pismi.
CERKEV IN ŽUPNIŠČE Z DINA-MITOM V ZRAK.
Tekom desetih ur je včeraj dobil župnik italijanske cerkve Loretto na Powell St. v East New Yorku dve grozilni pismi, s kterim prvim se mu preti, da mu bodo nepoznani pisalci pognali cerkev in župnišČe z dinami-tom v zrak, ako takoj ne plača tristo dolarjev odkupnine. Denar bi moral položiti pred neko hišo na Pacific St.
Kasneje je dobil župnik drugo grozilno pismo, s kterim so Člani črne rok« od njega zahtevali $3000. V pismu so mu naznanili, da vedo, da ima mnogo denarja, da na njegovej cerkvi ni dolgov in da zida novo cerkev na Seckman St., ktere nihče ne potrebuje. Ako mu je življenje ljubo, naj gotovino svojo nemudoma razdeli med odpošilja tel je pisem.
Župnik je takoj odšel s pismi na glavno policijsko postajo v Brookly-liu. od kjer so poslali tri .detektive loviti roparje, kteri so baje Sicilijanci, ki bivajo v "Kast New Yorku. V ostalem se je pa župnik svojim ovčieam zameril s tem, da je pri sodišču pričal proti svojim rojakom v prid družbe ulične železnice, ktera je dala zapreti nekega italijanskega dečka, ki je metal kamenje na vozove.
Južne republike.
Zopet vojna.
V SREDNJEJ AMERIKI PRETI VOJNA MED TAMOŠNJTMI REPUBLIKAMI.
Kapitan John H. Poe nabira v Cali-forni j i flibuatirje.
PROTI ZELAYU.
Položaj v
Maroku, iti napadi.
FRANCO SEE VOJNE LADI JE PA-TRULIRAJO OB VSEM MA-ROKANSKEM OBREŽJU
Položaj je nespremenjen; Španska je poslala še jcdno vojno ladijo v Maroko.
SULTAN ŽELI MIR.
Pariz. .10. avg. Podadmiral Phili-bert brzojavlja o posameznih napadih na Casablanko, ktere vse so pa fran-eoske r-ete s pomočjo topov križarke Gloire odbile.
Križa rke Forbin. Galilee in dve tor-pedovki sedaj vrše patrulno službo ob vsem marokanskem obrežju.
Položaj je nespremenjen. Križarka Du Chayla odplula je v Mogador in križarka Gueydon v E1 Araiš. Galilee je dobila povelje, bombardirati mesto Mazagan. ako bi bilo to potrebno.
Madrid, 16. avg. Španska odpošlje še oklopnico Numancijo v Tangier.
Tangier, Maroko, 16. avg. Iz Casa-blanke se javlja, da so Arabci dobili velike pomožne čete in du se pripravljajo na zopetni napad na- ffrancosko vojaško taborišče.
Tz Fesa se javlja, da je sultan se-zval veliki svet in naznanil^ da bode porabil ves svoj upliv za ustanovitev miru. Sultana podpira tudi šerif El-guzjan. ki je notoričen fanatik in sovražnik Evropejcev.
Tukaj so v skrbeh, ker je večje število Evropejcev zginilo. Evropski begunci so minolo soboto v vojaškem varstvu ostavili mesto Maroko in bi morali priti že v pondeljek semkaj, toda o njih ni duha ne sluha.
V Casablanko prihajajo sedaj iz raznih skrivališč — ranjenci, kteri izgledajo grozno, ker so več dni zanemarjali svoje rane. Male rane, ktere bi bilo lahko takoj ozdraviti, so sedaj smrtne. Zdravniki imajo vse polno o-pravitL	_
Mexico Ciudad, Mexico, 15. avg. V vladinih krogih se zatirjuje, da se v Sred njej Ameriki prične vojna tekom štirih dni. Guatemala namreč namerava napasti Niearaguo. Guatemala in Salvador se 'bodeta bojevali proti Hondurasu in NicaraguL
Mexico Ciudad, 16. avg. Iz San Salvadorja se brzojavlja, da je kapitan John HI Poe, ki je služil pri topništvu v Hondurasu, odpotoval s parni kom San Ju an v San Francisco, Cal.. da nabere taan flibustirje za pri-čakujočo vojno med državami Srednje Amerike. Predsednik Zelaya ga je dal nedavno v Managui zapreti kot oglediuha.
Vsi ljudje, kteri so informovani o položaju, izjavljajo, da so nemiri v Srednjej Ameriki neizogibni. Guatemala in Salvador bodeta nastopili proti Hondurasu in Nicaragui, kajti mir ni -mogoč, dokler ostane v Nicaragui za predsednika Zelaya. Napadli ga bodo, kakor hitro se konča dežev na doba.
Salvadorski predsednik Figueroa je poslal v San Francisco agente, da kupijo tri parnike, ktere bodo oboro žili s topovi. Povelje nad temi la dijami prevzame kapitan Eysler, ki je svoječasno služil v mornarici Zjed. •držav.
Havana, Cufija, 15. avg. Po vsej Gubi vlada nepopisna rarfmrjeaiost radi vstaje, ktera se prične po vseh krajih republike, Povsodi se pojavljajo male vstaške čete, ktere v nemi rjajo prebivalstvo. Danes so prišle oblasti na sled zaroti, iz ktere tajno sti je razvideti, da se na Cubi prične splošna vstaja prihodnji ponedeljek
Male vstaške čete, ktere štejejo j> 50 do 100 mož, o«t-avljajo povsod i mesta in vasi ter odhajajo v gozde. Te čete imajo od svojega, javnosti še neznanega poveljnika nalog, da ne iprieno z boji, dokler ne dobe signal za splošno guerilja vojevanje. Ta signal pride, kakor zatrjujejo oblasti v ponedeljek.
Havana, Iti. avg. Včeraj je tinirl v v« i jaške j bolnici v Citmfuegos še jeden vojak Zjedi njenih držav radi rumene mrzliee, dočim je jeden vojak zbolel za to boleznijo. V mestu Cienf.tiegos so se pripetili včeraj trije novi slučaji te bolezni. Tudi v Ma-tanzasu st-a se prijvetila dva slučaja rumene mrzlice. Oblast i so storile vse potrebno, da se prepreči epide-mičuo razširjanje te bolezni.
Senator Latimer
o naseljevanju.
ČLAN AMERIŠKE NASELNIŠKE KOMISIJE TRDI, DA PRIHAJAJO K NAM LE SLABI NASELJENCI.
Večina evropskih držav je nasprotna izseljevanju; skrb za izseljence.
ITALIJA TVORI IZJEMO.
Vesti iz Rusije. j Iz Avstro-Ogrske. Pogodba z Japonsko. Edward in Fran Josip.
London, 15. avg. Semkaj se dospel senator Latimer iz South Caroline, kteri se je mudil več mesecev na evropskem kontinentu kot član. ameriške komisije, ko je naloga j«. eiskati vzroke in kakovost izseljevanja. On naznanja, da je povsem zadovoljen z onim, kar je pronašel v Evropi, zlasti pa z -dejstvom, da je večina evropskih dežel nasprotna izseljevanju. Senator izjavlja, da je bil pov-sodi prisrčno sprejet.
V vsakej Luki, kamorkoli je prišel, se je lahko prepričal, da vsaka država skrbi za to, da prepreči takim ljudem izseljevanje, kteri bi Američanom ne bili povšeei. kajti ameriški novi zakoni proti izseljevanju se povsod i spoštujejo. Kjerkoli se izseljenci ukrcujejo za Zjedinjene države, se za nje tudi skrbi v zdravniškem pogledu. V vseh glavnih izšel niških lukah je senator videl, da se taan z izseljenci skoraj ravno tako natančno postopa., kakor na Ellis Is-landu v Newyorskej luki. Vse dežele, ktere je Latimer obiskal, so izseljevanju sovražne, le Italija tvori v tem izjemo. Vsled tega prihaja tudi iz Italije v Ameriko najslabši material.
Vsi izseljenci dobro vedo, kake vrste delo jih čaka v Ameriki in tudi o plačah so dobro podučeni. Le jeden izmed mnogih izseljencev, s kterimi je senator govoril, ni imel v Ameriki ni jednega prijatelja in sorodnika, vsi drugi so pa bili izvrstno informovani o vsem, kako se živi in kako se dela v Ameriki. Vendar pa sedanje naseljevanje ni več tako dobro, kakor je bilo nekdaj, kajti tudi ljudje v F. v ropi niso več oni, kakor so bili nekdaj, ko so pošiljali v Ameriko svoje najboljše člane.
RUSKO ČASOPISJE JE BREZ IZJEME ZADOVOLJNO S POGODBO, KTERO JE VLADA SKLENILA Z JAPONSKO.
S tem se spremeni stališče ruske iz-točnjeazijske politike; komentari.
ŽRTVE POLITIKE.
ANGLEŽ KI KRAT»T EDWARD JE NA POTU V KARLOVE VARI OBISKAL AVSTRIJSKEGA CESARJA
Sestanek je političen; posvetovanje o Maroku in Balkanu.
BREZ POLITIČNEGA VPLIVA
Petrograd, 16. avg. Vlada je včeraj oibjavila besedilo nedavno z Japonsko sklenjene pogodbe, ktera jamči neodvisnost kitajskega cesarstva in vsled se obe deželi zavežeta, da vzdržujeta na Daljnem Iztoku tako-zvani status quo. S pogodbo so vse stranke zadovoljne in konservativno kakor tudi liberalno časopisje jedno-glasno izjavlja, da jamči nova pogodba zdravo podlago razmer med o-bema državama, kakor tudi trajni mir na Daljnem Iztoku.
"Novoje Vremja'* trdi, da p°mG-nja nova pogodba popolno preinace-nje ruske azijske politike, tako da bode Rusija sedaj zamogla svojo pozornost obrniti na bližnje kraje v Rusiji. Rusija je natančno preiskala svoj vpliv na Iztoku in je prišla do zaključka, da je sedanji položaj povsem povoljen, tako da drage volje opusti misel na novo vojno z Japonsko. —
Jednako se izražajo tudi drugi listi, kteri vsi hvalijo ministra ino-s t ranih del Izvoljskega-
Tokio, Japonska, 16. avg. Tukaj prevladuje mnenje, da ima nova rusko-japonska pogodba tajno točko, ktere ni jedna vlada nece objaviti. Ta pogodba določa natančno dežele, ktere spadajo pod vpliv te ali one države. Glasom te točke pride del reke Siungari pod japonski vpliv, oziroma kontrolo, tako da bodeta sedaj Rusija in Japonska kontrolirali vso plovitbo na tej reki.
Petrograd, 16. avg. Glasom uradnih poročil so iz vse Rusije v mesecu juliju poslali v progmanstvo le 274 osob radi političnih prestopkov.
Isl, 16. avg. Angležki kralj Edward je včeraj proti poludnevu dosj>el semkaj. Mesto je okrašeno z augležkimi in avstrijskimi za-; a vami. Na poti od kolodvora do cesarjevega dvorca je mnogo slavolokov in pre'bivalst vo je angležkega kralja navdušeno i« -zdravilo. Iz kolodvora je Fran Josip spremil kralja v Imtol kjer so gosta pozdravili	»lani
vladarske hiše
Fran Josip se je peljal Edwardu v ClrouiHleii -nasproti. kjer r-ta se iskreno .pozdravila i-, pit eni. «kup«o peljala v Išl. Fran Josipa je spiem-ljal tudi avstrijski minister inost-ra-nih del, dočim je bil v spremetvu Edwarda njegov angležki kolega Sir Charles Hardinge. Iz hotela se je Edward odpeljal v Fran Josipovo vilo k obedu, kteremu sta prisostvovala tudi oba ministra.
Sestanek je političen, in sicer govorilo se je o Balkanu in Maroku. — O Maroku je Hardinge povdarjal, da se vrši vse natančno po določbah konference v A Igeciras. O Balkanu se je govorilo po možnosti natančno, m sicer glede stališča Avstrije in Anglije napram Macedoniji, Bolgariji in drugim slavjanskim deželam.
Pri večerji v cesarjevej vili je bil tudi ^Slatin paša.
Paris, 16. avg. Tukajšnje časopisje piše o sest-anku Edwarda z Viljemom ia Fran Josipom, da to ne bode niti malo spremenilo napetosti, ki vlada med Anglijo in Nemčijo in da ti sestanki na skupinje vkir.fi niti malo if vplivajo.
HLUOHE
dolarjev so Se Slovenci in Hivatje poslali t staro domovino po Fr. Saksirju, 109 Greenwich St., New York, a nijoden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obi
MODERNA POROKA.
Avstrijski Nemec Keuhn ima dve ženi
Klobučar Herman Keuhn, 32& ist. 14. ulica v New Yorku, moral se je včeraj pri sodišču zagovarjati radi bigamije. V dvorani sta bili tudi obe njegovi ženi. S prvo se je poročil v Avstriji pred 15 leti, z drugo pa tukaj v minolem novembru.. Porotniki so ga spoznali krivim, toda obe ženi sta prosili sodnika za milost. Dejali sta, da bodeta morali iti v ubožno hišo, ako obdolženca zapro.
Sodnik Foster je odgovoril, da imata prav in da je treba izreči salomon-sko sodbo. Potem je dalj časa premišljal in potem sklenil Keuhna oprostiti' ako mu obljubi, da bode skrbel za obe ženi.
Keuhn je bil nepopisno vesel in je sodnika takoj vprašal, ako sme z obema ženama skupaj živeti, v kar pa sodnik ni privolil.
Potem je Keuhn podal svojo roko mlajše j ženi in odšel ž njo " so t to brazzo" na ulico v prostost.
STANDARD OIL CO. IZPLAČA DI-VrVTDENDE.
Velika denarna kazen niti malo ne upliva na največji trust.
Dasiravno se je na Wall St. že par dni govorilo, da Standard Oil Co. radi velikanske denarne kazni, v ktero je bil imenovani trust obsojen, ne bode mogel letos izplačati dividende na delnice. je včeraj imenovana družba ofi-cijelno naznanila, da izplača četrtletno dividendo v znesku po šest dolarjev na vsako delnico, oziroma ravno toliko, kolikor je izplačala lani v tem času. tako da znaša letos dividenda po $30.
Pred letom 1905 izplačeval je trust le po $5 četrtletne dividende.
Milijonar Morgan na potu proti domu
Southampton, 15. avg. Milijonar T. I'. Morgan, kteri se je mudil več mesecev v Italiji in Angliji in o kte-rem je razun avstrijsko časopisje in po njem tudi slovensko poročalo, da je umrl, odpotoval je včeraj na par-niku Oceanic iz Liverpoola domov v Vork.
Razne novosti
iz inozemstvi,
Brezplačno
pošljemo lepo sli-kopani, k a, kteri spada k najcenejši, najbolj« ir »jdirektrtejši progi za Slovence. ^ i Site na Amtro-Ameri eana Line, Whitehall Building, Hew
T !■- V m_.><;v.: - '
.. . : -	... —J,
DATELJI V TEXAST7.
Eksperimenti pridelovanja tega sadja v Texasu so se dobro obnesli.
Laredo, Texas, 16. avg. Včeraj so ■pospravili prve datelje, kteri so zrasli in dozoreli v Texasu, in sieer na dveh palmah, ki rasteta pred hišo Fred Woolfleya v La redu. Datelje ve palme že rastejo več nego pol stoletja povsodi ob dolenjem toku Rio Grande del Norte, dočim jih iimajo na mehi-kanskej strani že dalj nego jedno stoletje. Vendar pa vsa ta leta te palme niso prinašale sadja, ker jib ni nihče cepil, kar je pa pri dateljevih palmah neobhodno potrebno. Na vsakej pahni se je pridelalo letos po 400 funtov dateljev, ktere so ravnokar ■pospravili.
iosiBameslei)^
► vzeti« FRAJm
▼ Ameriko
Si, N*w V«fctN.Y, W najpoiteneje fin najbolje Fr. Saftrr je priznani zastop-
KRETANJE PARNXKOV Dospeli so:
Princess Irene 15. avg. iz Genove
s 1009 potniki. Teutonic 15. avg. iz Liverpoola s 597 potniki.
Hudson 15. avgusta iz Havre s 308 potniki.
Dospeli bodo:
Bosnia iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Ida iz Trsta. Koreja iz Libave. America iz Hamburga. La Provence iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southaonptona. Campania iz Genove. Columbia iz Glasgowa. Noordam iz Rotterdama. Finland iz Antwerpena. Cevic iz Liverpoola. Gre rtv iz Trsta.
Kaiser Wilhelm der Grosee ia Bremena. Main iz Breandna. Friedrieh der Grosee iz Brem Caronia iz Liverpoola.
Odplnll bodo T* nI and 17. avg. v St. Louis 17. avg. v
17. avg. v Liverpool.
17. avy. 17. avse. 1
NOVO RUSKO O KLOPNO KRI~ ŽARKO BAJAN. SO VČEI AJ SPUSTILI V MORJE.
V Cceai'Li, N niči j a. zletela je tovarna iinamita v zr:x t 100 nrtvili,
KOLERA V RUSKEJ POLJSKI.
Petrograd, 16. avg. Včeraj so t f»-kajšnjej ladjedelnici spustili na mov je novo okloi.no kri?arl:o Bnjan, ki nosi SOOO fr n Tn prevozi 21 vrst na uro. —
Berolin, 15. avj9. V Doemitzu ob Labi se je razletela tovarna dinamita in sto ljudi je bilo ubitih. Velik del mesteca je razdejan in prebivalci so bežali, ker se je bati nadaljnih raz-strelb. Ko se je pripetila razstrelba, je bilo v tovarni več delavcev na dela; mnogo jih je tako razstreljenih, da j« od njih ostala le par komadov. Mnogo ranjenih bode umrlo.
Brest Litovt-k, rusk. Poljska, 16. avgusta. V eiftitskea delu tukajšnjega mesta je nastala kolera. Zbolelo je 40 čifutov in dva sta včeraj umrla. Zdravstveni izvedenci so dospeli semkaj ia Varšave.
hik „v.'.v.IŽL
RUSKI TERORISTI.
Pri Elizabetgradu so napadli vlak in uplenili 50,000 rubljev.
Petrograd, 15. avg. Po daljšem mirovanju so ruski teroristi sedaj zopet izvršili napad na vlak. Pri Elizabet-gradu prišlo j« na vlak dvajset oboroženih mož. Trije so zlezli preko vagonov na lokomotivo in so strojevodjo z revolverji prisilili, da Je ustavil, na kar so » dinamitom razstrelili blagajno v poStnem vagonu in odnesli 09,090 rabljev. Potnikov niso goraK.

ki
GLAS NARODA
II
( Siovcnic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
- (a corporation).
FRANK 8AK6ER, pre-i.lent. VI(.TOR VAUAVKC, Seeretarv. LOUIS BKNKI'IK, Tiva-urvr.
Piae** of	of tlie corporation axul
addrvs»*e* of above otti<-ers: 109 (ireenwirh Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
Za leto velja list za Ameriko .
,, pol leta.......
„ leto za mesto New York . pol leta za mesto New York
.	1.50
-	4-00
pol leta za mesto New \ ork .	2.0«)
,, hvropo za vse leio .....	4.50
,, ,, ,, pol leta.....2.50
„ ,, ,, četrt leta ....	1.75 V Kvropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemai ne<lelj in praznikov.
«QUAS NARODA"
("Voice of the People") lasufrl every, day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement'on agreement.
Za oglase do—deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tuui prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov :
"Glas Naroda" lOO^Green wich ^Street, New York City.
Telefon : 127« Rector.
Revolucijski agitatorji.
Kar nameravamo pod tem napisom objaviti, ne bode političen niti gospodarski članek, tako da ostane lah ko vsakdo, kilor ga čita, miren in hladnokrven. Gre se namreč za soci-jalno stran dnevnega vprašanja, kte-ro se tiče vsakogar izmed nas.
Na borzi padajo vrednostne cene listin, kakor smo že opetovano poročali. Stric Sam je namreč stopil milijard ar ju Rockefellerju na kurja očesa in radi tega je ves Wall Street pričel kričati. Nekteri trdijo, da je Mr. Rockefeller sam provzročil paniko na borzi, da tako posvari vladi) in jej pokaže, kaj se bode zgodilo, ako se v nadalje ne bodo Rocke-fellerjeva kurja očesa bolj upoštevala. Ako je to paniko v resnici sam priredil, potem je pričel z nevarno igro. On je namreč linančna višina, ktera se pa zamore tudi spremeniti v nižino.
"Sun" poroča, da te trditve o u-me!.noj paniki niso resnične, kajti panika ima svoje povsem naravne vz,roke. Glavni vzrok je ta, da po-staja vpoštevanje sodnih jnivelj vedno manjše. Dosed a j so se kapitalisti, kteri so nalagali svoj denar v razna podjetja, zanašali na varstvo ustave in 7. ve zini h sodišč, ktera so njihovo imetje čuvala pred konfiskacijo. Dogodki v raznih južnih državah so pa to zanašanje omajali.
''La pa trie e-si en danger" — ustava. je v nevarnosti! In Rockefeller in njegovi to\ari.ši se sedaj boje konfiskacije. Posamezne države so pri-ieie trditi, -da imajo svoje nedotakljive »suverene pravice glede posto-patnja proti trustom in to je resnica, ktera trustijanom nikakor ne ugaja. Isto tako so pa frustijani kričali pred par meseci, ko je Roosevelt pričel preganjati železnice, samo da so tedaj trdili, da -e zveza ne sme v šavati t suverene pravice posameznih držav. Tudi tedaj je bila ustava v nevar-
IKMSti.
Naša ustava je torej dvoumna in vsak jo lahko tolmači po svojem. Tako IhkIo tudi os alo v naprej, dokler se pri nas ne spremeni ustava, ktera i deluje b- l f revuliioi jnnarno in anarhistično. ne-.ro vsi Brani, Hearsti, DeUsi in d'ngi. t » tem bloj, ker jo vrhovno sodišče še vedno odobrava.
Osobni promet na Atlantiku.
Ameriški turisti, kterih potuje vsako leto več v Evropo, so se že pričeli vračati, in sicer v večjem številu ne-j?o kterokoli drugo leto popreje, kajti Število državljanov, kteri so potovali v inozemstvo, je bilo letos uprav velikansko. Potovanje iz Evrope v A-meriko je sedaj veliko, dočim postaja ono iz Amerike v Evropo od dne do dne manjše, kakor druga leta v tem času. Glasom uknjiženih bodočih potnikov je razvidno, da bode vračanje Američanov trajalo najmanje do novembra. Največ potnikov potuje s parniki Hamburg - America Line, North German Uoyd, Cunard Line in drugih paro-b rodnih družb. Vse paro-brodjne družbe poročajo o izredno velikem številu potnikov, kteri se vračajo iz Evrope domov v Ameriko.
Potovanje proti Evropi, ktero se je za letošnjo sezono že zaključilo, nam dokazuje, da je letos potovalo nad 365,000 osob, oziroma 60,000 več, nego v istem času lanskega leta. Potnikov medkrovja je bilo za Evropo letos 47,000 več, nego lani; ostali odpadejo na prvi in drugi razred.
V Ameriko je letos potovalo Zajedno z naseljenci 1,059,634 osob. Potovanje proti zapadu se je torej izdatno bolj pomnožilo, nego ono proti iztoku, kar je seveda pripisati velikemu prometu s potniki medkrovja. Promet s potniki v drugem razredu se je pomnožil za 20.000 potnikov in oni v prvem razredu za 2535 osob. Potniki tretjega razreda so bili večinoma naseljenci. V minolih sedmih mesecih znašalo je povprečno mesečno število oceanskih potnikov 123.000 in -ako se ta povprečnost ne spremeni, prišlo bode tekom letošnjega leta k nam poldrugi milijon naseljencev.
Kako ponehuje potovanje "v Evropo, nam najbolj dokazuje dejstvo, da je paznik Kaiscrin Auguste Vicioria pri svojem zadnjem potovanju dove-del seboj 551 potnikov druzega in prvega razreda, dočim jih je v Evropo potovalo le 331. Jednak je tudi promet z Anglijo. Parnik Baltic je lovedel seboj na svojem zadnjem potovanju 379 potnikov prvega razreda, dočim jih je z istim parni kom potovale v Evropo le 164. To velja tudi o francoskih parnikih.
Prihodnji teden pride v newyorsko luko 23 parni kov iz Evrope, kteri vsi so polni naseljencev in turistov.
Slovaško mučeniško.
Iz spomenice slovaških rodoljubov na člane avstrijskega parlamenta
julija meseca leta 1907.
Pred nami leži važen dokument, spomenica slovaških rodoljubov na
Telefonistkinje na Filipinah.
Amerikanci so prinesli telefon tudi na Filipine, niso pa dovedli seboj telefonistkinj. Najuglednejše rodbine filipinske tekmujejo, ktera pribavi svojemu otroku '' i'-a« '' telefonistkinje. Vsako tako telofonistkinjo nprernlja v urad in iz urada posebna »dužabnica. IVeden prične uradova-nje, prinese služabnica čašo kave. Večina telefonist kinj govori angležki. španski in domači jezik, nektere tudi kitajski in jaj>onski. Razun tega imajo te telefonistkinje splošno orijen-talsko čednost — da se jim nikdar ne mudi!
Veter von der Lilie,
bivši predsednik avstrijske poslanske
jibornice, ki konča km alo svoje medicinske študije, prevzame baje vrhovno vodstvo zdravstvenega oddelka v ministerstvu notranjih del.
Vojaški zrakoplov,
ki se dA dobro voditi, so te dni poskušali v Berolinti. Zrakoplov je manevriral v višini 1500 metrov s hi-
člane avstrijskega parlamenta, apel na vso izobraženo Evropo, naj v imenu human itete povzdigne svoj glas proti nasilju maxljarskega plemena, ki na podlagi svojega namišljenega prava kruto zatira vse, kar ni od ma-j djarske matere rojeno. Komaj pol meseca je, da je na Angležkem izšla knjiga nekega angleškega politika, ki označuje Ogrsko kot evropsko nevarnost. Ogrska je nevarna Avstriji, ker povzroča monarhiji neprestane krize in je nevarna Evropi, ker slabi vpliv avstrijske velesile, ki se v svetovni politiki zaradi Ogrov ne more uveljaviti, kakor bi hotela in morala. Brali smo zadnji čas celo v neiriden-tovskih listih italijanskega kraljestva, da se Italija na trozvezo zato ne more trdno zanašati, ker Ogri vedno motijo ravnotežje avstrijske notranje in zunanje politike. Toda Ogri za Evropo še večja nevarnost v nacijonalnem oziru. Oni so načelo >rezpogojne in brutalne nadvlade močnejšega plemena nad slabejšim najdoslednejŠe izvedli. Drugi narodi se izgovarjajo vsaj s tem, da so kulturno več vredni kakor manjšine, katere hočejo v narodnem oziru streti in s seboj spojiti, Mad j ari niti tega izgovora nimajo, ker s ov kulturnem •žiru veliko manj vredni kakor vise »stale narodnosti, ki sestavljajo ogrsko državo. Nasilja, ki jih Madjari izvršujejo nasproti Slovakom, so primerno krutejša kakor pruska nad Poljaki ; Ircem in Indijcem pa se, ako njih o&odo primerjamo s slovaško, godi kakor v nebesih. Gbtoji imajo svoje visoke šole, eni v Hhrblšan, dru-di v BomSbavu, Slovaki pa niti ljudskih ne. Le ozir na prostor nas zadržuje. da vsebine slovaške spomenice ne priobčimo doslovno. Spomenica izvaja v glavnih .potezah sledeče:
razvoj velike m^oetrije. Slovaki so globoko vertni, prav posebno pa jih označuje brezpogojno zaupanje v pravičnost in pomoč Božjo. Vzlic krutemu zatiranja Madj-arov je ljudstvo visoko nadarjeno.
MADJARSKA DRŽAVNA IDEJA.
Ogrsko prebivalstvo sestoji iz sedem narodnosti, med temi so 4 slovanske : Slovaki. Rusini, Srbi in Slovenci. Madjarski emograf Vambery piše o "Postanku madjarstva'' (Un-garisehe Revue 1S94), da je večina sedanjega madjarskega plemena slovanskega pokoljenja, kakor so tudi madjarska krajevna imena po večini slovanska. .Slovani so budi v ogrski državi tvorili zgodovinsko najbolj razvit element, kar dokazuje dejstvo, da se je prava ogrska država stvorila najprej na severnem Ogrskem, ki je slovaško. Leta 1944 se je šele cela Ogrska uradno imenovala *' Magyar-orszag" in se je za državni in uradni jezik proglasila madjarščina. Prava .ma^djarizaeija se je začela leta 1S67, ko se je ustanovil dualizem in so Madjari postali na Ogrskem neomejeni gospodarji. Zdaj velja sledeče pravo (Glej učno knjigo za ogrske ljudske šole od bu-dimpeštan&kega učitelja I. Gyorffy-ja) : Domovina vseh na Ogrskem živečih plemen je Magyaror-szag«. Sicer živijo v Magyarorszagu še drugi ljudje, k t ere imenujemo 4* naeijonalitete'Ti pa tvorijo skupno z Madjari 4'madjarski narod". " Ogrskega naroda" ni, kajti vse je le Magyarorszag. Madjarska državna ideja (Magyar allam eszme) pa je stremljenje izpremeniti Ogrsko v madjarsko nacijonalno državo.
MADJARI IN SVOBODA.
Madjari tega namena prav nič ne prikrivajo. Slovaški renegat Adalbert Griinwald je v svojem spisu "Felvi-dek" iz leta 1878 dejal, da pravo ogrsko domoljubje obstoji v tem, da se dela za madjarsko državno idejo, razširja izključno madjarska kultura in jezik ter vsi tisti, ki nečejo madjarsko govoriti in čutiti, proglasi za izdajalce domovine. S Slovaki n. pr. se ni mogoče sporazumeti, ampak jih je treba narodno uničiti. (Isto-tako lista "Nemzet" in "Pesti Nap-16", ali Geza K.oszr.enszky v delu •'Nemzeti politika a Felvideken 1893"). Danes niso samo nemadjar-ske narodnosti, ampak pravi, rodni Madjari žrtev kapitalistiško-birokra-tiške klike. Vsled krivičnega volilnega reda je ogrski parlament prava pot vara resnične Ogrske. Od te klike proglašena državna enota je čisto umetna in zato na Ogrskem tudi med Madjari ni nobenega svobodnega u-stavnega življenja. Ogrska državna ideja, to se pravi v praksi : dobiti ■mastno plačano službo in delati za svojo žlahto. Ogrske obrti in industrije ni, ampak le tuj kapital je, odet na zunaj v madjarsko trobojni-co. Ljudstvo strada, Slovaki se izse-ljujejo v trumah v Ameriko. Kako je pravzaprav z ogrskim kapitalom, vedo tisti, ki študirajo borzna poročila.
(Dalje prihodnjič.)
Lov na moža.i
SLOVAKX
Vsa Ogrska s Sedmograško šteje 63 komitatov, od teh jih spada na slovaško ozemlje 16. To ozemlje je skoraj tako obsežno kot kraljestvo češko, vseh Slovakov pa je nad dva milijona, seveda ne po uradni ogrski statistiki, ki je potvara. Zemlja je
trostjo 50 kilometrov v urL Na gon- j rodovitam, ima mnogo vodne sale, doli ima prostora Sest osob in nekaj l veliko lesa in rad, cene delavske mo-
Spisal Anton Kobilar.
(Konec.)
Franca Koneanova je ostala pri Martinu do večera. OKLo so otroci prišli s sprehoda domov, je bila z njimi izredno ljubezniva, ko je pa odhajala na svoj dom in jo je hotel Martin spremiti, je sramežljivo odklonila njegovo ponudbo, češ, hudobni jeziki bi kmalo kaj spletli o njej in o njem, česar pa ona z ozirom na svojo deviško čast ne more prenesti.
Kot vesten zabeleže valeč moram pripomniti, da se je Franci Končano vi svoje dni rodil sinček, ki je pa v svojo in svoje nezakonske matere srečo srečno zapustil to solzno dolino. Zato tolika skrb Framce za deviško čast njeno 1
Na našega junaka je pa streljalo še dvoje bistrih očij. Bile so to zaseb-niee Farčnikove Lojzike, lepe ptmi-ce, mlade, v ktero se je zaljubilo že par deset mladih neumnih ljudij, ki so pa to svojo ljubezen po kratkem spoznanju položaja slovesno ali nc-slovesno zapustili. Faronikova Loj-zika je imela namreč mater, ki ji je s svojim opravijivim in obrekljivim jezikom odpodila vse ljwbce. Pred kratkim se je ženil okolo Lojzike neki grofič ali celo -baron, ki je starki-no nadlogo prenašal z uprav nečloveškim potrpljenjem, a ga je naposled le njegova človeška narava prisilila, da je pretrgal vera. in vrvi, ki so se jele vedno .bolj bedeliti med njim in Lojziko. Ko je Lojgikma mati zvedela za trden sklep plemenitašev, opletala je tako dolgo s svojim jezikom okrog njegove osoihne časti, da je dobila par dnij zapora pri o-krajnem modiHa iMKitofli razžaljenja časti.
Dojzika je vrgla vse svoje rnrrže
ki ulicah, koder je vedela, da on hodi, in kadar sta se srečala, pogledala ga je tlako ljubeznivo, da je Martinu v resnici zaigralo srce, kajti Lojzika je bila res čedno dekle .polnih, -udov in lepo zraščena. Kjer jo je tudi Martin ljubeznivo pogledal, sta kmalo vedela oba za misli drug drugega, in ko je preteklo 14 dnij, sta se že zvečer sprehajala roko v roki, kot imajo navado zaljubljeni ljudje.
Ixvjzikina mati je pa kmalo zmešala štreno. Takrat namreč, ko je poprosil Martin pri njej za Lojzikino roko in vprašal, koliko bo dote priženil z grdo taščo vred.
"Kaj, doto bi rad ti, ki imaš Štiri smrkave o t roke T '' vprašala je mati Lojzike.
l( Otroci ne bodo nikdar delali toliko napotja, kot sitna in opravljiva tašča", odvrnil je Martin, ki je spoznal, da iz te iloviee ne bo opeke.
Lojzikina mati je nato odgovorila zelo grobo in tudi Martin -njej, konec cele stori je je pa bil, da je bil Martin z brutalno silo postavljen pred prag, kajti Lojzikina mati je bila vsa v "svojem elementu" in si "čez svojo čast" ni dala ničesar reči.
Medtem so Marjana, Katra, Franca in Cilika po svojih moečh tekmovale, ktera si osvoji Martina in njegovo srce, kajti dandanes je huda za moža in marsiktera objame moža, če je tudi že na smrtni postelji, samo da se pozneje veseli te ali one dobrote po njem. — Katra je kot Martinova dekla vse narobe naredila. Kava zjutraj je bila včasih osoljena, drugikrat pa dišala po jesihu. Mleko se ji je navadno zasirilo, ker je je vlila v posodo, v kteri je bila prejšnji dan solata. Tuintam je hodila objokana in rdečih očij, kajti videla je, da se ji ne 'bo mogoče po vs pet i do gospe". — Cilika je neumorno pošiljala Martinu razglednice, pa tudi pisma, kjer mu je v vezanih in nevezanih besedah bolj ali manj odkritosrčno razodevala občutke, ki jih trpi njeno ljubeče deviško srce.
Marjana je istotako lt delovala " na vse kriplje, da bi se rešila zopernega prilastka stare device. Ker je uvidela, da je njen obraz izgubil na mladostni lepoti, skušala ga je olepšati s svojim premoženjem s tem, da je Martinu, s kterim se je že večkrat sešla, v solnčnih barvah slikala lepo življenje, ki ga čaka na njeni strani in ob strani njenega premoženja, ktero se bode še izdatno povečalo, ko ji umrje star stric, ki ji je že pred leti obljubil zapustiti ves svoj ime-tek. —
Kdo bi si mislil, da bode ta zadnja novica tako učinkovala na Martina? Marjana res ni bila prav nič prikup-ljiva, vabljivo je bilo pa njeno premoženje in ono njenega strica. Denarja željni Martin je udaril nevesti v roko in kupčija je bila sklenjena.
Oklicali so ju kmalo nato enkrat za trikrat in poroka je bila takoj naslednji dan, tako da je Franca, ki je bila čisto prepričana, da jo Martin vzame, še le pozneje zvedela, kaj ji je storil nezvesti ljubček. Maščevala bi se bila rada, a uvidela je, da bi sebi napravila večjo sramoto s kakim škandalom nego pa Martinu, zato je na tihem gojila jezo toli-krat prevarane ženske in sklenila, da mora dobiti moža. pa bodi naj-zadnejši cestni pometač. Mož je le mož!
Kje je moj ofie JANEZ SAJKVICt Doma je iz Verfckm št. 26, fara Tomišel. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. John Sajevic, 61 Perm Avenue, Sharon. Pa.
(14-17—8)
j^wwwwwrig
Pozor!	S
Ako hočeš imeti lep spo- { min iz Amerike, pošlji svoj { naslov na: Slovensko-Hrvat- I S sko Zdrav išče, Dr. J. E. & . T .i o in p so n, 334 W. 29th St., £ \ New York, N.	in dobil «
\ ga bodeš zastonj.	|
NAZNANILO IN VABILO.
Novo društvo "Zvon" št. 70 J. S. K. Jednote v Chicagru, 111., priredi vrns PIC-NIC v nedeljo dne 1. septembra 1097
v Lakeside vrtu na 96. ulici in Eu-ring Ave., So. Chicago, 111. Zbirali se bodemo ob 10. uri dop. na 816 Center Ave., vogal 19. ulice, v Chicagu, odkoder bodemo potem korakali z godbo domačih Hrvatov Sokolov na čelu v South Chicago na vrt.
Tem potom vabimo vsa bližnja in daljna slovenska in hrvatska društva, da se kolikor mogoče udeležiti blagovolijo našega prvega izleta oz. pie-niea.
Za dobro postrežbo in fino zabavo skrbel bode	ODBOR.
Kje je ANTON ROZMAN T Doma je iz Stražišča, fare Šmartno pri Kranju, Gorenjsko. Pred kacimi 5. leti je prišel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport, Iowa. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem ali za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ludvik Benedik, Caa-e of Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York.
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
Mr. JAKOB ZABTJKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-poludne do 8. ure zvečer za na« posloval Rojakom ga toplo priporočamo.
Frank Sakser Company.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial u. Pa., blagoslovilo bode dne 2. septembra t. 1. NOVO DRUŠTVENO ZASTAVO. Pri tej priliki priredi pa tudi VELIKO PLESNO VESELICO z godbo iz Willocka, Pa.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa sobratska društva iz Imperiala, Pa., ter okolice, da se mnogoštevilno udeležiti blagovolijo.
Člani omenjenega društva, posebno oni izven Irnsperiala, so naprošeni, da se gotovo polnoštevilno ob S. uri v društveni dvorani zbero. Vsi skupaj se snidemo potem na Billow postaji in odkorakamo z godbo na čelu v cerkev Srca Jezusovega.
Vstopnina za oso bo 50 centov. Za vse potrebno skrbi ODBOIL.
(16-19-21-23-26-28-30—8)

lov
Ct
katoHSko
svete Barba
podp. društvo
Cr
M Zlcdlnjene države Severn©
Sedež; Forest City~, Pa.
'reftoCTBOPtoino	a*e januarla I903 v drtov; ^ntr^-^.
m
-P-O-
ODBO&NXKI:
Predsednik: JOSIP ZALA K ml., Box 547, Forest Ciif, %.. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moor Jtnr., T s,
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 007, Forest City, i «w IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Fore*t City, fa Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 537, F o re »t City, F*.
NADZORNIKI: IVAN ORAŠLER, Box 28, Forest City, ANTON PIRNAT, Box 81, Dxuyea, Pa. ANDREJ SUDBR, Box 108, Thomas, W. Ta. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAJtO-L ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban. T. 5«	f|?_
rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NAHODA'".
Kje je FRAN KRIVCf Zadnji čas je bival v državi Washington. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na naslov: Frank Krebs, Box 54, Chisholm, Minn.	(13-16—8)
Kdo zna< kje se nahaja JOSIP JIT-VAN, po domače Petričev? Doma je iz S ostrga pod Ljubljano. Pred 7. leti je bival v Butte, Mont. Za njega bi rad zvedel Frank Juvan, 5169 Butler St., Pittsburg, Pa.
•trojnih
in je kakor nalažč pripravna st okoli Mtrtinr Hodila je po
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in groeerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
TudLi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
t Govorim v vseli slovanskih, obilni obisk.
OPOMIN.
Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Puebla, Colo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako ne, sem jih p rim o ran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem.
John Gaber, 1251 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
(7-17—?*)
NAZNANILO.
Imena delegatov za IL glavno zborovanje, ktero se prične 16. sept. 1907:
Za postajo štev. 1 v Forest City, Pa., Martin Gerčma^n ml, Ivan Tor-nič, Josip Buceneli st.
Za postajo štev. 3 v Moon Runu, Pa., Ivan Telban. Za postajo štev. 6 v Cleveland u, Ohio, Anton Oštir, Mihael Jalovec. Za postajo štev. S v Johnstovrnu, Pa., Josip Intihar. Za postajo štev. 9 v Weir City, Kansas, Pavel Obregar, Martin Šte-fančič.
Za postajo štev. 10 v Coketonu, W. Va., Fran Vodopivec. Za postajo štev. 11 v Duryea, Pa., Jakob Brecelnik. Za postajo štev. 13 v East Mineralu, Kansas, Martin Oberžan. Za postajo štev. 16 v Willocku. Pa, Josip Peternel. Za postajo štev. 17 v Broughtonu, Pa., Pavel Fortuna. Za postajo štev. 18 v Flemingu. Kansas, Fran Zupančič. Za postajo štev. 19 v Bridgeportn, Ohio, Alojzij Šuštaršič. Za postajo štev. 20 v Claridge, Pa., Anton Rekar. Za postajo štev. 21 v Little Falls, N. Y., Fran Pohleven. Za postajo štev. 27 v Yale, Kansas. Matija Izlakar. Za postajo štev. 32 v Braddoeku, Pa., Fran Knafelc.
IVAN TELBAN, glavni tajnik.


"Qerty" odpluje 17. avgusta. "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept.
(nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra.

Francesca" odpluje l. oktobra.
vozi)o med INew VorKoro, i rc«tom In Sft K o.
Najpr« pravitejša in na jt-t-nejša parobr<»«Ii>a ^rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub liane le SO centov. Potniki dospo isti dan db p^ruik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. GS> Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
~ I —- -
POZOR, KROJAČI!
Podpisani rabim 5 krojačev za Boon vil] e, Mo. Plaea je od $10.00 do $12.00 na teden ter vse prosto. Hrana, stanovanje kakor tudi perilo ne stane nič. Delati prienem 4. septembra. Kterega veseli, naj se obrne pismenim potom na-me in mu bodem vse natanko sporočal.
Martin Kotze, 80 NT. James St., -Kansas City, Kana (13-19—S)
Izšel je
tretji in zataji zvezek
potnromana
WIH HiETO D
Rdeči Gentleman t«r s« dobiva po 40 eontov.
Kdor ga je ie prej naročil ga, dobi drn«i teden. Če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naslov, da as bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije sraki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to sanimivo in isredno c—isno knjigo, naj pifta takoj, doklar aa doba ša val ferija
Compagnie Generale Transallantique.
(Francoska parobrodna družba.)
Upraraiitvo "Glas Karata"
109 Oiooavltl St., Hm York
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE«
Postni parniki so f
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih rao£i.
"LaS^roie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine "La Touraine" "La Bretagne". "La Gasgogne"
12,000
..................10,0fXI
.................. 8,000
................... 8,000
25,000 12,000 9,000 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki ad pi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St, N. I.
22. avR. 1997. *LA PROVENCE 29. avg. 1907. *LA LORRAINE 5. sept. 1907. *LA SAVOIE 12. sept. 1*07 *<LA PROVENCE
POSEBNA PIjOVTTBA: Ia Osseogne 14. sept ob 3. vri pop. La Bretagn« 28. sept. ob 3. ari pegb
Samo sa IX in 111. ratred.
Pamika z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
Al. W. Kozmlnski, generalni agent za zapad.
71 Deaoorn Št-, Chicago, Iti.
•LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE
19. sept. 1997. 26. sept. 1M7, 3. ok*. 1907. 10. okt 1907.
T-
^Jugoslovanska
(nkorpoririina dne 24. janu^ija 1901 v državi Mbnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
CTIULDN no:
predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 /th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: TV AN HERM. P. O. K<- 57. Bradd^k, Pa. Olavni tajnik: JURIJ L. RROŽlC. Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON OFRZIN, 30fi Pine St. Hibbing, Minn. RIa*ajnik: IVAN OOVŽE. Bo* 305. Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L rVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KF.RŽISNIK, T TI. nadzornik. Bo* 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4.^24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAKL KLOBUČAR, n. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HL	i
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanembe udov te druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mitm., po svojem tajniku in nobenem dm peart.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOt" ŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St.. Pittsburgh, Pa. Pri dej a ni morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
Jo
K društvu sv. Janeza Ivrstnika šn. 71 v Collinwoodu, Ohio, 23. jul.: dp Jakoš rojen 1SS9 c<>rt. 7151 IT. razred. Društvo šteje 29 udov.
Little Falls, N. Y.. 23. julija: Fran Ivan Jerina 1SS5 cert. 7153 I. razred, razred. Fran Japelj ISvSS cert. 7155
K društvu sv. Jožefa št. 53 v KogovSek 1SS9 cert. 7152 I. razred, Ivan ftalovaršek 1SS3 cert. 7154 II. II. razred. Društvo šteje 41 udov.
K društvu Vi ./.i -v. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 23. julija: An: n Mn-u-h 1SS2 cert. 7156. Fran Ozbalt 1S8S cert. 7157, Jurij Turk 1S77 cert. 7158. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 67 udov.
K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblu, Colo.. 23. julija: Alojzij Ka-telc 1876 cert. 7159, Josip Javornik 1871 cert. 7160. Oba v I. razredu. Društvo šteje 72 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Exportu, Pa., 23. julija : Valentin Če-bakli 1881 eert. 7161 II. razred. Fran Lavrič 18S2 cert. 7162 II. razred. Janko Mihelič 1890 cert. 7163 I. razred, Alojzij Supaneič 1884 cert. 7164 I. razred. Društvo šteje 35 udov.
K društvu sv. Štefana št. 11 v Omabi. Neb., 23. julija: Karol Ba5-nik 1^83 cert. 7165 II. razred, Peter l^i-'-al l^SB cert. 7166 II. razred, Ivan Kanbich 1^70 cert. 7167 II. razred, Fran Žitnik 1884 cert. 7168 II. raz-rel. Jt»sip Grdim 18S6 cert. 7169 II. razred, Mihael Ošter 1877 cert. 7170 I. razred. Peter Semič 1887 cert. 717:i II. razred. Društvo šteje32 udov.
K društvu sv. Petra št. 50 v Br<»okIynu, N. Y.. 23. julija: Karol Sleibach 1 ^67 cert. 7TT1 I. razred, Matija Delaič 1SS3 cert. 7172 II. razred. Društvo šteje 3S udov.
Iv drr.š vu sv. Jurija št. 61 v R adingu. Pa.. 23. julija: Ivan Adlešič 1S^9 cert. 7174 I. razred. Društvo šteje 53 udov.
K društvu -v. Jožefa št. 21 v Denveru, Coh. . 23. jul.: Fran Škra-bee	cert. 7175. Fran .Teram 1S74 «-ert. 717(». Oba v 1. razredu. Dru-
štvo šteje 119 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št.15 v Pueblu. Colo.. 23. julija: Ivan Črnač 1SS6 cert. 7177.. Ivan Barkar 1809 <-ert. 717S, Ivan Lipec 1889 cert, 7179. Alojzij Razpet l^.'l port. 7180. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 118 udov.
NAZNANILO.
Do sedaj poročani delegat je za prihodnje generalno zborovanje Jug oslov. Katol. Jednote. ktero se bode vršilo v La Salle, m., počenši se z drugim ponedeljkom meseca septembra 1. 1907, so sledeči:
Za društvo sv. Cirila in Mefoda št. 1 v Ely, Minn., Štefan Pavlišič, Josip AgniČ.
Za društvo sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Ivan Merhar, Ivan Prijatelj.
Za društvo sv. Barbare št. 4 v Fe-deralu, Pa., Ivan Virant.
Za društvo sv. Marije Pomagaj št. 6 v South Lorainu, Ohio.. Fran Kri-štof.
Za društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., Ivan D. Pu-hek.
Za društvo Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., Bernard Šmalc.
Za društvo sv. Petra in Pavla št.
35	v Lloydellu, Pa., Anton Bombač. Za društvo sv. Cirila in Metoda št.
36	v Conemaugh, Pa., Josip Dre-melj.
Za društvo sv. Janeza Krstnika št.
37	v Clevelandu, Ohio, Anton Ocepek, Ivan Avsec.
Za društvo Sokol št. 38 v Pueb lu, Colo., Ivan Pluth.
Za društvo sv. Barbare št. 39 v
Za društvo sv. Jožefa št. 14 v Cro- Roslynu, Wash., Fran Knavs. ckettu, Cal., Marko Ltragovan.	j Za društvo sv. Mihaela Arhangela
Za društvo sv. Petra in Pavla št. št. 40 v Claridge, Pa., Matija Re-15 v Pueblu, Colo., Martin Kočevar, gina.
Ivan Merhar.	j Za društvo sv. Martina št. 44 v
Za društvo sv. Alojzija št. 18 v ■ Barbertonu, Ohio, Mat. Kramar. Rock Springs, Wyo., Max Keržišnik,; Za društvo sv. Jožefa št. 45 v In-Anton Justin, Fran Keržišnik.	, dianapolisu, Ind., Alojzij Rudman.
Za društvo sv. Jožefa št. 20 v Spar- Za društvo sv. Barbare št. 47
ti, Minn., Josip Kern.
Za društvo sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., Štefan Prelesnik, Al. Andolšek.
Za društvo sv. Jurija št. 22 v So.' Chicagu. 111., Jakob Kovač, Marko-Horvat.
Za društvo sv. Ime Jezus št. 25 v ^ Evelethu, Minn., Alozjij Kotnik.
Za društvo sv. Jožeta št. 29 v perialu. Pa., Florjan Prost.
Za društvo sv. Jožefa štev. 30 v Chisholmu, Minn., Ivan Kočevar, Jo-sep Lani.
Za društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., Alojzij Hrovat, Matevž Kikelj, Anton Sotler.
Za društvo sv. Barbare štev. 33 v Trestle, Pa., Fran Šifrar.
sv. JSarbare st. v Aspenu, Colo., Fran Marolt.
Za društvo sv. Jurija št. 49 v Kan-| sas City, Kansas, Peter Špehar. i Za društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn u. N. Y.. Ivan N. Gosar.
Za društvo sv. Petra in Pavla št. _ . 51 v Murrayu, Utah, Josip Sneller.
Za društvo sv. Jožefa št. 53 v Litim- - tie Falls, N. Y., Fran Rožanc.
I Za društvo sv. Roka št. 55 v Le-' inont Furnace, Pa., Jakob Novšek.
Za društvo, sv. Jurija št. 61 v Read-| ingu, Pa., Simon Luzar.
Za društvo Isus Prijatelj Malenih ' št. 68 v Menessenu, Pa-, Nikolaj Vin-' cetič.
Za društvo Zvon št. 70 v Chicagu, I 111., Ivan Stržina. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DR0BN0STI.
KRANJSKE NOVICE.
Strupena muha je pičila dne 17. julija strojarskega pomočnika Josipa Cerniča iz Kostanjevice v levo trepalnico. 2e drugi dan je fant zelo otekel
po celi glavi in vratu. Ni mogel več požirati in je težko dihal. Z vbrizgom klorovega apna so v bolnici v Kandiji ustavili razširjevanje otekline in je bolnik sedaj iz nevarnosti, le v ob-ližju pika je še globoka rana.
Peticijo za slovensko vseučilišče in za slovenske srednje šole je poslala občina Griblje v okraju Črnomelj.
(tifus) i
jašnici. Cesar se je bilo bati, se je zgodilo. Tudi med moštvom domačega 17. pešpolka v Ljubljani se je pojavil
tifus. Zanesli so ga z vojaških vaj iz Postojne. — Do 28. julija so morali oddati v vojaško bolnico že 24 mož; obolel je tudi stotnik Breindl. Odposlano je obširno poročilo na korno poveljstvo v Gradec. Govori se, da v Ljubljani nameščeni bataljon 17. peš-pdka iz tega vzroka ne odide na vaje" na Koroško.
Dvojna mera avstrijske vlade. Gra-ška "Tagespostporoča: Leta 1906 je kupil graščino Kamen, občina Begunje pri Radoljici, lesni trgovec Dolence iz Škofje Loke za 350,000 kron. Ker pa je vlada 587 oralov obširni gozd že leta 1898 proglasila kot "varovalni" gozd in zato ni dovolila Dolencu. da bi ga posekal, prodal ga je za 450,000 K Italijanoma Pisquetti in Veniere iz Vidma; toda tudi ta dva ga nista obdržala, ampak prodala Um bertu Grandu, ta pa društvu 1'Societa Anonima per Indusrie Forestall** v Rimu za 550,000 K, obdržavši del gozda, vreden 130,000 K. Gozd je dosegel to skoro dvojno prvotno eeno le, ker je oblast dovolila, da se smejo tri petine vsega gozda posekati, kar pa pri "varovalnih" gozdih doslej še ni bilo v navadi. Begunjei s strahom gledajo v bodočnost, ker bodo sedaj še bolj trpeli po povodnji, ki jim je pred štirimi leti odnesla mostove in mnogo rodovitne zemlje. Da bi imelo pogozdovanje kaj uspeha, ni mnogo upanja, ker je zemlja plitva, vrhutega pa plazovi jako številni. Čuditi pa se mora vsakdo, da vlada domačinu ni pustila izrekati gozda, tudi dela ne, dočim je dala tozadevno dovoljenje inozemskemu društvu ter pripomogla, da bodo romale kroniee Čez mejo. Tako pristransko postopanje se mora odločno obsojati, tembolj, ker bodo občutn prizadeti tudi kmetje, tujec pa se bode smejal v pest.
Tatvina v cerkvi. Nedavno se je neznan tat splazil, najbrže skozi kako strešno okno. v podružnico v Grosupljem ter vlomil v nabiralnik, iz kt-ere-;ra je pobral ves denar, okoli 15 Won. Cerkvena vrata so bila popolnoma nepoškodovana.
Strela udarila. Tz Polšnika se poroča: Dne 25. julija proti večeru je zopet ttrela užgala na Gorenjem Mamo-Iju; udarila je v kozolec Janeza Prim-ca. ki je do tal pogorel. To je tam gori letos že drugi slučaj. Letos ima ta nebesna moč veliko oblast Čez naše hribe. Kadarkoli crrmi, že treska in vžiga-Dež nam pa tudi natraja, da ne more žito zoreti in ne morejo ajde pravočasno sejati.
Nesrečna smrt. V Strugah so našli dne 24. julija zjutraj ob cesti pred župnijo mrtvega Franceta Kneza, hlapca pri Ferbežarju. Prejšnjo noč jo še v gostilni in pred župniščem preklinjal Bosra in Rešnje Telo. Zadnje besede, ktere je slišal cerkovnik ob polnoči, so bile strahovito zasramova-nje M. B. Revež je na mestu od pre-obile pijače strepetal ir pred kapelico Lurške Matere božje na obrazu obležal. Ker ni imel denarja, mu niso zvonili.
Železnica na Triglav. O tem se še
poroča : Nova alpska železnica je prav za prav šele odkrila širnemu svetu krasoto gorenjske strani, zlasti romantični Bohinj in divni Bled. Število letoviščarjev vidno narašča. Sedaj pa je stopil na plan projekt, ki bo gotovo imel veliko privlačno moč na tujski promet: zgradba železnice na Triglav. Inženir dr. Friderik Steiner je že dobil koncesijo za pripravljalna dela. Projektovana železnica bi vodila iz Bohinjske Bistrice čez Stare Fužine na velikana Triglava. Na pripravnem kraju v triglavskem pogorju se zgradi planinski hotel. Upati je, da se projekt čimpreje uresniči.
Ponesrečeni lovec. Dne 25. julija okolu dveh popoludne šli so rudarji Peter Strel. Anton Lapajne in Janez Čar. vsi iz Spodnje Idrije, v lovišče '•Hladišče" nalov . Strel je zapustil tovariša, med tem ko sta Lapajne in Čar ostala v tem gozdu. Okolu četrte ure se je nebo zatemnilo in je pričelo deževati. Čar se je napotil proti domun T.apajne pa je ostal, češ. da v deževnem vremenu se radi srnjaki pokažejo. Ker Lapajneta do večera in celo noč ni bilo domov, šel ga je Čar iskat. Tn res ga je našel dne 26. julija zjutraj okolu šeste ure na gori Kotnik mrtvega pod nekim bukovim štorom ležati. Lapajne je imel- leve prsi pre->treljene, tudi je imel kožo odrgnjeno na desni strani vratu. Puška dvoeev-ka je ležala poleg njega, ena cev je bila prazna, druga pa nabita. Našla se je tudi prazna patrona poleg njega. Kraj. kjer je ležalo truplo, je precej strm. Mogoče je, da je Lapajne padel in se mu je pri tem puška" sprožila ali "se je pa ž njo igral. Da bi bil kdo drugi kriv njegove nesreče, je zelo dvomljivo, kjer je s svojo rodbino, kakor tudi s eosedi živel v najlepši slogi.
se gotovo boji v Trst, posebno če bi prišel ponoči tja. Za javno varnost je v Trstu' strašno slabo preskrbljeno!
Mornariški* upravi v P ulju očitajo socijalni demokratje,, da je nekaj starih torpedovk, ki so ime-le hitrost 16 vozlov v uri — sedanje torpedovke preplovejo do 25 vozlov — prodala nekemu zasebnemu špekulantu za 5000 do 7000 kron vsako, dasi je pred nekoliko leti za popravo vsake izmed teh torpedovk izdala 20,000 K. (Te torpedovke se zdaj nahajajo v Kopru, kjer jih spreminjajo v pasažirske la-dijiee za zvezo Koper-Trst.)
Okoli Poreča je toča pobila preeetf poljskega pridelka. Kmet, ki je upal, da vsaj nekaj vina pridela, obupuje.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Proizvajanje premoga na Spodnjem Štajerskem. Glasom poročila rudarskega urada v Celju se je v območju leta 1906 proizvajalo osem milijonov in 641,000 metričnih stotov premoga v vrednosti 5,700,000 K. — Na Trbovlje pride 4,827,000, a na Hrastnik 1,513,000 met. stotov, ostalina pa na premogovnike: Pečevnik pri Celju, Skale pri Velenju, Zabukovje, Štore i. dr.
Samomor deklice. Zaradi nesrečne ljubezni si je pognala krogi jo v glavo 261etna kontoaristinja GabrieLa Schell, v službi mariborske tvrdke Pirchan. Sehellova je nevarno ranjena. —
Pogrešajo že dalj časa v Gornji Bistrici gostilničarja in posestnika Jožefa Jagodica. Boje se, da s© je usmrtil. —
HRVATSKE NOVICE.
Proti hrvatskim napisom na poštnih tiskovinah. Zagreb. 29. jul. Košut je na zagrebško ravnateljstvo poslal okrožnieo, ki v njej odreja, da se morajo vse poštne tiskovine za promet z inozemstvom s 1. avg. odstra niti. mesto njih pa uporabljati tiskovine s francoskim in madjarskim jezikom. Stranke jih bodo morale izpolnjevati ali francosko ali pa madjar-sko. Drugače ne bode mo<roee občevati z inozemstvom. Za stranke, ki ne znajo teh dveh jezikov, bode nastavljen poseben uradnik. Glavni namen te odredbe je, da se izbriše Hrvatska pred Evropo. Tako dela Košut z onimi Hrvati, ki so mu podpisali reško resolucijo.
Vlada banova. Baje bo dr. Spevec sprejel podbansko mesto, ravnotako Šilovič, Kriškovič, Kraljevič in De-dovič.
Nejedinstvo med Hrvati. Medsebojni prepiri med hrvatskimi strankami se nadaljujejo, oziroma so še hujši in ljutejši kot pi*ej. Tudi v koaliciji sami ni jedinstva. —- "Hrvatska", organ stranke prava, hodi svoja pota. Frank zmerja Supila. Supilo pa Fran ka. Medtem se Madjari pripravljajo na usodni udarec na Hrvatsko.
Bojkot ogrskega blaga. Zagreb, 28. julija. Prihodnji teden se bo posvetoval zagrebški bojkotni odbor, kako prekini trgovske zveze z Ogrsko. Kar-lovški trgovci so pozvali vse hrvatske trgovce na bojkot proti Ogrski. Košut in Szterenv sta tako razburjena, da se posvetujeta, kako bojkotno gibanje zadnšiti.
BALKANSKE NOVICE.
Srbija in črna gora. Novosadska "Zastava", ki si je zadnje čase postavila nalogo, zasejati razdor med l>e!grajskim in cetinjskim dvorom, poroča iz Cetinja, da so tam našli več protidinastičnih pisem, s kterimi je belgrajski dvor kompromitiran. V Cetinju so baje vsled tega zelo razkačeni ter nočejo potrditi novega srbskega poslanika.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo razbita. Dunaj, 28. julija.. Vsled odločnega odpora avstro - ogrskih delegatov, dovoliti uvoz klavne živine iz Srbije, so se pogajanja za trgovski provizorij razbila. Sklenilo se je dosedanji tek pogajanj zabeležiti v zapisniku in sredi septembra začeti nova pogajanja. V Belgradu se vzlie vladnemu dementiju vzdržuje vest, da bo odstopil finančni minister Paču in na njegovo mesto stopil dr. Mihajlo Popovič. Srbska vlada namerava izdati manifest na narod, naj v boju vztrja dalje in ne omaga. (Trgovinska pogodbena kriza med Avstrijo in Srbijo traja že od deeembra 1905. Srbija ima vsled zaprtja avstro-ogrske meje tekom 15 mesecev okolu 25 milijonov škode.)
RAZNOTEROSTI.
Kardinal Ferrari je v Milanu odkril neko zavetišče in vzgojevališče za deklice, ktero je vodila v obleki redovnice neka Fumagalli, ki pa ni redovnica, ampak navadna zloglasna ženska, ki je bila v zvezi s policijo. Kardinal je Fumagalli ekskomunici-ral in oddal vso stvar civilni oblasti v preiskovanje. Nekega duhovnika, ki je že pred letom milanski policiji
r


Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu

Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N.J
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
1 to K.Park St. Butte,Mont.
Zapomnite «sl, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na »stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo flZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeei naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34th St.
NEW YORK, N. V.
Potem smete mirne duše biti prepričnni v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabok*— nosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.

Johana Košir
Box 122 North l>ergen,N. J .
*
*
0
*
i 't
1 *
i-t
l *
*
i t
t $
t*
4>
>
i.**
JOHN VENZiiL, 1017 E. 62nd Street, iN. B., Cleveland. Ohio Izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 3Uc v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500
Jakob Wahcic,
111-4 E. 63. KILFOYLE STRBBT, CLEVELAND, OHIO.
.iAZNANXLO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik
PRIMORSKE KOVICE.
Tatvine v Trstu se m nože od dne do dne in tržaška fakinaža je tako predrzna, da napada pri belem dnevu ljudi na najbolj obljndenih cestah. Kdor bere tržaške liste o teb neprestanih tatvinah in roparskih napadih.
Mr. JANKO PIiEŠKO
v državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Minnesota, Colorado, "Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
PIŠITE
se
DANES
NA
«
99
naznanil, da se je "sestra" Fuma-iralli, ki je tudi ž© drugod v zgornji Italiji imela konflikte s eerkveno oblastjo in sodišči, preselila v Milan in zlorablja redovniško obleko, so odvrnili. Baje je kompromitiran tudi neki izgubljeni duhovnik don Giovanni Biva.
SLA VIA
Watch and Jewelry Co.
27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami or in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v last ne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naroČiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli tr-loviiii te svrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEN CENT za dopisnico in dooeee Vam v hifio zastonj In poštnina prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
HB BOJTE SB TOBEJ IZDATI TA GENT, TEMVEČ OPOBOBITE &B VAfiE PBIMTKUE NA TO!

FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v .-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v pro«lajo j>arobro«inih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
PQšilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak elovenaki potnik naj pazi, da pri<le na številko
109 Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj pe prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, p red no se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nairiL

MARKO KOFALTV
249gSo. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje ku. nih pogodb, pooblastil ali pc Inomoči t'Voll-maclit) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodaje m parobroene listke ra v stari kraj za v^e boljše parnike in pasobrodn; proge ter pošiljam denarje v staro domov ino po najnižji ceni.
JV1«-- Marko Kofalt je naš zastopnik za vse {--osle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Bojaki, naročajte ve na "Glas Naroda'*, največji in najcenejši dnevnik
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO^^
ktero je varjeno iz najboljšega import i rane ga češkega brnela. Kadi te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti xvesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Dama s kamelijami.
Frmiiooski spirat Aleks. Dumas (sin), p«eložil dr. Ivo SorlL
4 Nadaljevanje.)
Poznal	Manrerito. Nepričako-
van«* »rezanj« t menoj jo je moralo pretresli. Breflvomno je že davno vedela, da sem bil odpotoval, in to jo j« gotovo pomirilo glede posledic, ki bi jib bilo lahko imelo zanjo pre-trganje najinih zvez. Kar naenkrat stojim aopet tu pred njo iz oči v oči, bled in mrk, — morala je vendar u-meti, da se nisem vrnil zaman, in morala se j^- vendar vprašati, kaj bo zdaj.
("'e bt tiaš**l Margerito nesrečno in če bi se bil mot^el maščevati s tem, da bi bil lahko storil kaj dobre«ra, bi ji bil gwtovo odpustil in bi ne bil mislil na to, kako bi ji prizadel kaj hudega; toda našel sem jo srečno, vsuj kakor je bilo videti. Nekdo drugi jo je postavil rope t sred razkošja, ko je jaz nisem mogel, in zato je moglo njeno ravnanje z menoj izvirati le iz najnižjih nagibov; in to je žalilo kruto moj p.m.in mojo ljubezen, in zato mora plačati, kar sem jaz pretrpel radi nje.
Meni ui moplo biti vseeno, kaj dela ta .vtiska. in zato je morala biti moja brezbrižnost tudi zanjo najhujša kazen ; tlelati se je bilo treba torej, kakor <ia mi je res. le vseeno, in sicer delati se tako ne samo pred njo, ampak pred vsem svetom.
Naredil sem torej vesel obraz in šel k PruJenei.
S-*!-ariea me je naznanila, in počakati sem moral še za hip v salonu.
Slednjič se je srospa Duvernoy prikazala in me peljala v svojo sobo.
V trenutku, ko sem sedel, sem slišal odpreti vrata v salon. in zdelo se mi je, da sem začul lahke korake, a k<»j na to se \ rata pred menoj zopet 6umno zaprla.
—	Ali Vas motim? sem vprašal Prtidenco.
- Niti najmanje! Margerita je bila pravkar pri meni. a ko je slišala, da ste Vi tu, je utekla; ona je bila namreč tista, ki ste jo culi ravno oditi. —
—	Torej ji provzročujem zdaj celo strahf
—	Ne, ampak boji se, da bi bilo Vau. neprijetno, če bi prišla skupaj.
—	Zakaj neki t sem stomizgnil, a se moral takoj na to globoko oddahniti, ker me je hotelo zadušiti. Uboga reva me je zapustila, da bi prišla zopet do tvojih konj, svojih oblek in di-j am an tov, čemu bi se torej hndoval nanjo t Sicer pa sem jo danes že srečal, sem pristavil malomarno.
—	Kje T je storila Prudenca, ki je strmela v me, kakor bi se hotela res prepričati, ali syovori te besede isti človek, ki ga je videla nekoč tako zaljubljenega.
—	V Ohamps-Elisees, z nekim drugim. j ako lepim dekletom. Kdo je to d«'kle?
—	Kaka je?
—	Plavolaska, drobna, z angleško frizuro, modre oči in zelo elegantna.
—	O, to je Olimpija; zelo lepo dekle, to je re*!
—	K*»ga. ima?
—	Nobenega in vse.
--In stanuje?
—	V ulici Troneliet ^t. 1. — Glejte, glejte, — ali mislite začeti zdaj /. nj<> ?
—	<"*l«>vek n<» ve, k:ij se laliko Še
In Marperita?
Hm, če bi Vam rekel, da sem jo
:>il. bi kuni. toda jaz sem izmed moških, ki jim ni vseeno, na kak t jih pu-ti. Vi.lite, in Marge-,JU. ,, -\,vi!a tako brezsrčno, >m takoj spoznal, kak norec sem 4. si'in tako ljubil to »nsko; za-- brezkončno.
> kakimi občutki •<le. ... Pot mi je

kaj ljubil >«
Mislite si sem govoril
etal na čelu....	,
Tudi ona Vas je ljubila, le molčite, in Vas ljub: še vedno; zakaj pa bi bila drugače takoj pritekla k meni povedat, da Vas je videla. Revica se je vsa tresla, in toliko da ji ni prišlo slabo.
—	No, in kaj Vam je rekla?
_ Rekla je: "Brez.lvomno pride
Vas ]*>setit, — prosite sra Vi, naj mi
odpustil"
—	.laz sem ji že odpnstil, to ji lahko jMiveste. Saj je dobro dt-kle, a ženska pač ; in. in kar se je zgodilo, to bi bil moral vedno pričakovati. Zla j se i ji celo hvaležen, da je ukrenila tako, kajti danes se vprašujem, kam naju bi l»ila privedla ta čudna misel, živeti samo druir drugemu. To je bilo v resnici blazno!
—	In ona bo gotovo vesela, da ste tako pametno udali, čemur se ni
bilo mogoče izognit«- Bilo je res že zadnji čas. da se je spametovala, prijatelj! Oni lopov, kterega je bila poverila, da proda njeno opravo, je poiskal takoj vse njene upnike in jih ostrasil, da so hoteli prodati vse skupaj ž«-. v dveh dneh.
—	In zdaj j« plačano ?
—	Skoraj vse.
—	In kdo jo prevzel to nalogo t
—	Orof K____A! dragi moj — ta
*ao ljudje, ki »o ustvarjeni nalašč «a-
to. Skratka: dal ji je dvajset tisoč frankov. Mož ve jako dobro, da ga Margerita ne ljubi, a kljub temu je zelo ljubezniv ž njo in ne skopan. Kakor ste videli, ji je kupil njene konje nazaj, ji je rešil njene dragocenosti in ji daje toliko denarja, kolikor ga ji je dajal vojvoda; če hoče živeti pametno, ta človek je ne zapusti več tako hitro.
—	Tn kako se počuti Margerita pri tem? Ali se je naselila za stalno v. Parizu ?
—	Da. V Bougival bi je itak ne spravil nihče več, odkar ste odšli Vi. Jaz sama sem morala po vse njene stvari in celo Vaše, ki Vas čakajo pri meni. Ničesar ne manjka, samo malo listnico z Vašim imenom ie hotela obdržati zase. Če jo pa prav želite, ji po rečem.
—	Naj jo -obdrži! sem za jecljal, kajti čutil sem, da mi silijo solze iz srca v oči ob -spominu na kraj, kjer sem bil tako srečen, in ob sporočilu, da si je hotela Margerita obdržati saj nekaj, kar naj jo spominja mene in onih ur.
Če bi bila vstopila v tem hipu, vsi moji naklepi proti njej b: bili izginil, in z<rrudil bi se ji bil pred noge.
—	Sicer pa je nisem videla še nikdar take, kakoršna je zdaj. je nadaljevala Prudenca. Spi že nič več ne, na vseh plesih se jo vidi, da, eelo z vinom se omamlja včasih. Zadnjič je morala ostati po taki noči ves teden v postelji, in ko ji je zdravnik dovolil vrtati, je začela znova, ko vendar ve, da mora umreti. Ali greste kaj k njej?
—	Čemu? Prišel sem k Vam, ker ste bili vedno dobri z menoj, in ker sem Vas poznal, predno sem poznal Margerito. Vam se imam zahvaliti, da je postala moja, kakor se imam tudi Vam zahvaliti, da zdaj ni več, — kaj ne?
—	Eh, vraga! — gotovo sem storila vse, kar sem mogla, da je Vas zapustila, a vem tudi, da nekoč ne boste več hudi name radi tega.
—	Saj sem Vam že zdaj brezkončno hvaležen! sem vskliknil in se dvignil, kajti ta ženska, ki je vzela vsako mojo besedo zares, se mi je preveč gabila.
—	Ali že greste?
—	Da.
Vedel sem dovolj.
—	Kdaj nam bo zopet čast?
—	Kmalu ! Z Bogom !
—	Z Bogom!
Prudenca me je spremila do vrat. Vrnil sem Se domov, in v očeh so me žgale solze divjega srda in v srcu vroče hrepenenje po maščevanju.
Torej je biia Margerita res taka, kakor vse njene tovarišice v tej žalostni obrti, in ta globoka ljubezen se torej ni mogla ustavljati njenemu poželenju po konjih, dijamantih in orgijah !
Tako sem si govoril v svojih preču-tih nočeh: a če bi bil premislil vse natanko in trezno in sodil tako mirno, kakor sem mirno pretiraval, bi bil videl v tem zopet tako burnem Marge-ritinem življenju le obupno iskanje, kako bi zadušila v sebi svoj obup.
Zalibog, da me je bila ta zlobna strast že vsega prevzela, in mi ni bilo drugega na misli, kakor kako bi mučil to nesrečno bitje.
O, kako majhen je človek in kako uloboko pade. če kilo razžali eno njegovih čustev!
Ta Olimpija. ki sem jo videl v Mar-geritini družbi, ni bila morda baŠ njena prijateljica, a gotovo je v zadnjem času največ občevala ž njo. In ta Olimpija je priredila v svojem stanovanju ples; in ker seru si mislil, da pride tudi Margerita tja. sem -i pre-skrl>el jvovabilo.
Ko si* 111 došel jaz. tako ve- žalosten in miač< ;i. >e .ji liila zabava že docela razvila. Plesalo se je, celo kričalo, in pri kadriiji svn. zapazil Margerito pli sati z grofom N.....ki je bil videti zelo ponoseji. da jo more kazati in reči vsemu svetu: ''Glejte, ta ženska je zdaj moja!"
Naslonil sem se na steno Margeriti prav nasproti in jo opazoval. Kmalu me je zagledala in postala vsa zme-ileua. jaz pa sem jo malomarno pozdravil z roko in z očmi.
Če sem pomislil, da po plesu ne poj-de več z menoj domov, ampak s tem bogatim tepcem, in sem si predstavljal, kaj bo potem, mi je udarila kri v glavo, in čutil sem strastno i>otrebo. motiti to njuno ljubezen.
Po končani kadri!ji sem šel pozdravit Olimpijo. ki je nudila očem svojih gostov dvoje blesteeih ramen in polovico prelestnega oprsja.
Ta ženska je bila v resnici krasna; kar se tiče stasa. celo lepša od Mar-•j-erite. Videl sem to pa še jasneje, ko sem opazil poglede, s kterimi jo je motrila ^Nfarsrerita. ko =ern jaz govoril ž njo. Mož, ki bi postal ljubimec tega dekleta, bi bil lahko ravno tako ponosen nanjo, kakor grof N.... na svojo Margerito, in bila je dovolj lepa, da bi se počasi zaljubil v njo, kakor sem se v Margerito.
Ravno sedaj ni imela nobenega izbranega ljubimca. Morda bi jo človek dobil? Pred vsem je bilo treba imeti dovolj cvenka in pridno rozijati ž njim, če se je hotelo obrniti njene poglede našel
Ne trpite za reumatizmofli.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili s« txxlete radi hitrega ozdravljen ja. — Rabil seru VaS Pain E speller 20 let drugod in tukaj z i zborni m i vspe-hi v slučajih reumatizma pre-b.lajenja, bolezni v križa in sličaih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O, Rev. H. W. Freytag, Hand, UL
T Na vsaki steklenici je ^ I AnaSa varnostna znamka
>|r "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO,
215 Pearl St.. New York.
Moj sklep je bil gotov. Ta ženska bo moja!
In pričel sem s tem, da sem jo poprosil za ples.
Pol ure pozneje se je Margerita ogrnila in zapustila, bleda kakor smrt, dvorano.
(Dalje prih.)
NARAVNA	/2 t
KALIFORNIJSKA VINA "
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. 1 zvratoa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki d o pošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich, ^
594 Vermont St, Sao Francisco, CaL M .

Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, aeveronemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odpluje jo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri doi>ol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
OKI ROJAKI kteri želijo potovati a InuJiial atro-ški, t- j. m voziti oenejU, naj as po-•lafijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno mod Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
LAURA odpluje dne 3. septembra.
FRANCE6CA odpluje dne 24. septembra.
Dalje so se krasni poštni parniki na racpolago, kteri odplujejo kakor slsdi:
V ANTWERPEN:
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjntr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjrat raj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA GASCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA HRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga severonemškega Lloyda) :
KRONPRINZE5SIN CECILIE (novi)
odpluje 20. avgusta ob 1. uri popol.
KAISER WILHELM DER GROSS.E odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol. j
KRONPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
K RON PRINZE S LN CECILIE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM H. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 8. septembra ob 3. uri popol.
KRONPRINZESIN CECILIE ( novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
v HAMBURG _ (Hamburgameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol. DEUTSCHLAND
odpluje 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCHLAND :>dpluje 24- oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vsa pobližne ali natančno poglede potovanja piftits pravo-
SAKSER OO-ločno
109 Or sen wick 8t, MfW
V	BREMEN:
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V	HAMBURG:
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta o»b 11. uri dop
AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj.
SILVIA
ocfcpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PEN NSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. ur popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri opol. V SOUTHAMPTON:
(ameriška proga)
PHILADELPHIA odpluje dine 24. avgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
T*FTT , ATvra^pmr A
odpluje dne 2L septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dna 5. oktobra.
9T. LOUIS
hko 12. oktobra.
PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobna.
ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra.
NEW YORK odpluje dne 2. novembra.
Ako kedo želi pojasnila se o drugih, na tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potoni na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in po strežen hode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri ieleaniei in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spretni na parnik brezplačno. Ako pa do-apete v New York, ne da bi nam Val prihod naznanili, nam lahko iz postaj« (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Xa vsebino inaaratov ni odgovorno na uredništvo miti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
NAZNANILO.
Rojakom v Johns to wnn, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje j« bival na 519y2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter jo z nami že več let v kupčijskej zvezi.
Spoštovanj em
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO.
Rojakom v Calumetu, Mich., ia okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ,
11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo pri poro čauno.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agen tih C. M Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodsta za vas brezplačno nam vaš prihod v New Y6rk brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK.
P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled Česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh. Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi razno vrstne slovenske knjig: po izvirnih cenab-
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")

PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom v Evelethu. Minn., u okolici naznanjamo, da je za tamošaj; okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZB, P. O. Box 641,	Eveleth. Mia*
Ker je s nami v zvozi, ga vsem tc plo priporočamo.
Frank Sakaer Co.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinsBru st Clticagi, Ili.. >akor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. C«o*er Ave.. Chicago. 111.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. I«ajoolja vina in dišeče smodke so pri meaft na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno keg-ljnš£o in ijrnJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladic, 617 So. Center Ave., Chicago, UL'
Rojaki, naročajte se na "Glas .Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Spominjajte se ob raznih priUkak aaše prekoristne družbe sv. Cirila Metoda v Ljubljani 1 Mal položi lomu na oltar!	(▼ ^
kak
U
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET , NEW YORK.
MOLTVENIKI.
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik
za možke, zlata obreza, poluanje,	Nezgoda Palavann, 20e.
75c, šagrin rud. obreza 40c.	Nikolaj Zrinjski, 20e.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga),	Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, platno, rodeča obreza, 75c., Ana vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost
$1.50, fino vezano v usnje $2.00,	Ob tihih večerih, 70c.
vezano v šagrin $1, vezano v plat-	Cb zori, 50e.
no 75c.	Odkritje Amerike, 40c.
Kijuc nebeških vrat, vez. v slon. kost	D . ,
50	Foduk Slovencem, ki se hočejo
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 8Gc., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
- »i	-i <ruKl .Ail
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Bojte k, v drevo vpreženi vitez, 10e.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c-
Ciganova o sveta, 20 c.
Cvetina Borograj ska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Čini bratje, SOc.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Črn ogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippu, ne ve
zan 50«. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15e. Evangelij, vezan 50c. General London. 25e
George Stephenson. «*če železni« 40« Golobeek in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Orof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischen Sprachf
vezan $1.25. He d vika, banditova nevest*, 15e. Hildegarda, 2f>e. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezami 50«.
Hitri računar, vezan 40e. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japor.ka. 20f; Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. J aro mil. 20e.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20«. Maksimilijan I., cesar mehikanski. 20«.
Mali vitez. 3 zvezki, skupaj #2.25. Marija, hči poDkova, 20c. Marjetica, 501. Materina žrtev, 50«. Mati Božja z Bleda, 10« Miklova Zala, 30c. Mirko Pošte nj ako vi č, 20 r. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janes, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmarica, 30«. Mali vseznalec, 20c
zano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. Na preriji, 20«.
Narodne pripovedke, 3 a vsaki, vsaki
aoe. Naasljsnd, aOe. Naaelnikova hči, 20«. Naš dom. Zbirka po v—ti. Vsak SOe.
Nedolžnost pregajana in povelieaaa
20«.
vezano. Vsak po 60e.
Navodilo za spisovanje raznih pisew
75c.
liti v Ameriki, 30«. Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«.
Poslednji Mohikanec, 20o.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20«.
Vrst božji, 15«.
frrrm nemška vadaiea, 35«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60«.
Repo štev, 20e.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Polanoskih, 3 svečki $ZJie.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slo venski in sloveiMfce-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-alovenski slovar, Jano-
žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.06. Ročni slovensko-nemški slovar, Janezi č-B art el, vezan $3»00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40e. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15«.
Spominski listi iz avstrijska zgodovine, 25«. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20 c. Stanlev v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20e. 60 malih povestij, 20«.
Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno veszana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, brošira vano 90e. Stoletna pratika, 60c.
Slovarček prinčiti se nemščine bron
učitelja. 4*><v Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20e. Šaliivi Slovenec. 75<*. Štiri povesti. 2(k\ Tegethof. s avni admiral. 2<V Timotej in F-lomena. 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. £6.50. T inn Ling, morski razbojnik. 20e.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti. 20c.
V	gorskem zakotju. 20c, Vrtcmirov prstan. 20e.
V	zarji mladostL 20«. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman. 3 zveski $1.00. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih. zanimira povest,
12 centov. £birka lj ibavnih in snnbilnih 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nova savi
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za aiije
ljudskih šol. 30c. Z ognjem in mečem. $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Žepni hrvatsko-angleški raxgovovf,
40e.. broširano 30e. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali AOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«^ Zemljevid Evropo, 25«. Zemljevid Z j edin jamih držav 25«.
RAZGLEDNICE
Mučeniki. A. Aškerc. Ke^antno ve-	narodna noša, ljubljanska.
in drugih mest na Kranjskem, yorske in raznih mest Amerika, a cvetlicami in hnmoristične po Se^ ducat 30c. Razne svete podobe, xonxad fte. Ave Marija, 10«.
Album mesta New York s krasniad
slikami mesta. 30«.
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih za am k ah. Poštnina je pri vseh tali ie všteta.	~ \ -