NOVO MESTO POMURJU ^gič ~ danes je | ■^teri občinska seja, na ° delu poročila '"'J^inske uprave, med- P^avobranilc/^^ javnega J® prvič 7oS ° s® ^adi npcM x’ “ morali "°"''oskUca«.^ P°’ ~ ^ torek se je občinJv^t^"* ljudski odpor Ostala ’^onferenci SZDL ^“Pnosti ^ krajevnih ^‘‘Pnostih nu^‘ ^ vaških javnost so de- ""li'iiUdJo? »4jS - V loteksoob. kri7i?^*'^ edinem semafor-uUci 9i ^."'estu in znake preusmerili" Po kateri so ^'^^imost P^oniet na novi ^K.ADap ir krajevni n7 .®^.''^sako leto \^®raj sklioo ^‘‘P^ine MetiV občinske ^^osvetnen, 5 ^ gradaškem *^^ominsic^ v priie- dJ^SKO ““M- v POnM.r «•'>0' poslal llo in torek raz- Ponioči 2a o zbiranju in ^i^^^P^'^ljence v Po-»PoSva‘°L'!'*«> Soricah V Rt” ® kraiem 1 vo^> »laj po organizacije o Prizadpt^*^®^®^ prispe-i BREŽICp *®^^aje. ^ I ^ijateljev mlaH- ^^i^ski zvezi pomoči 2? K 3300 l!!® Kre- s? *liS°''»• bnl V°pnrS v4*S “'.““«<•‘1' “ 3^ *^arch°*®^''o se J obdobju stotu ^ Mirnp • .Povečal izvoz levSj “ “«J^a 621 od-obn^S®-. Podietif Zahodno v 1^!^ “*moder«j • *^®Prestano Polju na obrate Sol"” ^^ovem Mokrem ISMlSTi Abanka Hitra pomočje dvojna! Delovne organizacije bodo zbrale 10 milijonov starih dinarjev - Humana alccija bo lepo uspela Takih poplav v Pomurju, kakršne so letošnje, ne pomnijo že 40 let. Koliko neprespanih noči in požrtvovalnega dela so vložili branilci nasipov, da bi preprečili podivjani vodi pustošenje! Kljub temu je škoda ogromna. Zalite in uničene so ogromne površine polj, uničena je SPET OPOMIN Podcenjevanje? Okuženo vodo pijemo, ukrenejo pa ničesar Gre za podcenjevanje njenih q>o-zoril ali morda res za pretirane zahteve sanitarne inšpekcije, kot trdijo nekateri? Na to vprašanje si ne znamo odgovoriti, ko vsako leto prebiramo poročila o delu te službe v trebanjski občini, ki so si podobna predvsem v tem, da vedno znova ugotavljajo nemoč - službe same. V minulem letu je bilo bakteriološko pregledanih 53 vzorcev vode iz vodovodov. Izkazalo se je, da je bila kar pri 38 voda higiensko oporečna, drugače rečeno, daje vsebovala klice, ki utegnejo pri ljudeh izzvati obolenje. Hijenske pomanjkljivosti pa niso značilne le za kake majhne, zakotne vodovode, celo največji vodovod Stična-Trebnje, ki napaja vrsto vasi v Temeniški dolini, vsebuje bakterije ^itja (fekalne), kot je pokazalo 14 izvidov oziroma vzorcev vode, od katerih so bili le trije brez teh bakterij. In da podkrepimo vprašanje na začetku: čeprav so bili upravljavci vodovoda seznanjeni z rezultati ana-Uz in četudi jim je bilo naročeno, kaj moiajo ukreniti in zakaj razku-ževati vodo ali poskrbeti za druge potrebne ukrepe, na to zahtevo inšpekcije nihče niti odgovoril ni. Bo tako v nedogled, si take ugotovitve lahko sledijo iz leta v leto brez posledic? M. L. DRAŽJA VODA — Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki na predlog stanovanjskega podjetja sprejeli odlok za vi^e cene vode iz mestnega vodovoda. V Sevnici bo poslej veljal kubični meter vode za KOSDodinjstva 1,79 din, za ustanove 3,59, za gospodarske organizacije pa 5,38 din. Kanalizacijski prispevek ne bo znašal več 10 odstotkov računa za vodo, marveč 8 odstotkov. SLOVESNOST V BUKOVICI 23. julija so v Bukovici pri Ribnici slavili 40-letnico obstoja gasilnega društva. Ta dan so> gasUcem izročili prenovljenN in povečan gasilski dom. V gradnjb so vložili prebi-v^ci in ^gasilci več tisoč prostovoljnih delavnih ur, materialno pomoč pa so dala tudi nekatera p<^jetja, predvsem ribniški INLES. Zaslužnim gasilcem so pri slovesnosti izročili priznanja in odlikovanja. pšenica, krompir, otava, poslopja, ceste, vodnogospodarski objekti. Na poljih, kjer voda počasi le odteka, so ostale debele uničevalne plasti mulja, kamenja in podrtega drevja. Skoda je ogromna! ^ Prebivalstvo pa ni obupano. Po svojih močeh se trudi, na pomoč pa mu je priskočila vsa republika. Tudi Novo mesto se je odločilo za pomoč. Na sestanku predstavnikov novomeških delovnih organizacij, ki je bil izredno kratek, so se prisotni hitro odločili. Hitra pomoč je dvojna pomoč. Skupščina občine. Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet,ki so na našem področju akcijo sprožile, so zadovoljni. Računajo, da bodo za prebivalce, ki jim je voda uničila vse, zbrali nad deset milijonov starih dinarjev. J.PEZET.T NA BUTORAJ! V nedeljo ob 15. uri bo na Butoraju proslava krajeVnega praznika in odkritje spominskega obeležja padlim v NOB. Krajevna skupnost slavi praznik v spomin na požig vasi pred 30 leti in odgon vaščanov v fašistična tžiborišča. Proslava bo pri , novem gasilskem domu, nastopile pa bodo kulturne skupine iz Črnomlja. Po proslavi bo zabava. JAKČEVA GRAFIČNA RAZSTAVA V MARIBORU V mariborski Umetnostni galeriji so sredi julija odprli veliko retrospektivno grafično razstavo Božidarja Jakca. Umetnik je sam sodeloval pri postavitvi razstave, ki obsega kar 368 listov različnih tehnik, formatov, pa tudi usmerjenosti. Razstava je svojevrstna intimna izpoved mojstra grafika, ki v Mariboru kljub tako velikemu številu razstavljenih del razstavlja vendarle samo izbor iz svojega prebogatega ustvaijaln^a življenja. - Posebna priloga mari-borsk^a VECERA „Sedem dni“ je 20. julija objavila intervju z mojstrom Božidarjem Jakcem in tudi naslovno stran posvetila fotografskemu portretu našega spoštovanja rojaka. Tg. PRAZNIKOVA PRVA! Na slovenskem ženskem šahovskem prvenstvu, kije bilo ta mesec v Dravogradu, je zmagala Praznikova iz Kočevja, odlično pa sta se uvrstili tudi dve mladi dekleti iz Mokronoga: Zajčeva je bila šesta, Peterletova pa osma med štirinajstimi najboljšimi slovenskimi šahistkami. _ Trak je prerezan, pot čez novi most v Brežicah je odprta. Prometu ga je izročil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese (na sliki). Pri otvoritveni slovesnosti se je zbrala velika množica domačinov in gostov, ki so se po končanem programu napotili čez most peš, s kolesi, motornimi kolesi in avtomobili. (Foto: Jožica Teppey) V spomin štiristoletnice kmečkega upora je Leopold Krese odprl most v minulih dneh se je nad vzhodnimi Alpami in Balkanom zadrževalo polje enakomernega zračnega pritiska. V višinah so nastajala manjša jedra hladnega zraka, ki so povzročala posamezne plohe ali nevihte. V naslednjih dneh bo še spremenljivo vreme, predvsem v popoldanskem času in ponoči bodo krajevne nevihte. Ob koncu tedna je možno izboljšanje vremena — topleje bo. 22. julij 1972. Jutro, kije prebivalcem brežiške občine izpblnilo veliko pričakovanje. Drugič v tem sto- ■rlllf Novomeško društvo kmetijskih inženiijev in tehnikov ODPRTA RAZSTAVA 21. juUja so v prostorih nove šole v Loškem potoku odprli razstavo likovnih ustvarjalcev Draga Koširja, kiparja iz Jelovice pri Sodražici, slikarja Slavka Felicjana in fotografije Draga Moharja (oba iz Ribnice). Razstava - zanjo je med Potočani veliko zanimanje - bo odprta do 31. julija. -r letju je mesto ob Savi dobUo nov most. Pešci, kolesarji in avtomobilisti, vsi so hiteli na Čatež k slovesni otvoritvi. Pridružili so se jim gostje iz sosednih slovenskih in hrvaških občin. Spremljali so nastop združenih pevskih zbdrov iz brežiške občine, kapelske godbe na pihala in folklorne skupine osnovne šole bratov Ribarjev. - O pomenu novega mostu v slovenskem cestnem omrežju je spregovoril predsednik UO cestnega sklada Slovenije inž. Alojz Blenkuš. Za njim je povzel besedo Leopold Krese, ki je nato odkril ploščo s posvetilom, prerezal trak na mostu in ga izročil prometu. Na drugo «tran Save je krenila dolga kolona kolesarjev, okrašenih vozil slovenskih in hrvaških avto-moto društev ter številnih vozil domačih podjetij. Hrup motorjev seje zlil z veselim hupanjem in ploskanjem gledalcev v mogočno simfonijo ceste, v zanosen utrip nov^a življenja nad Savo. JOŽICA TEPPEV Več kot 5.000 ljubiteljev konjskega športa je prišlo v nedeljo v Šen^emej, kjer so se pomeriU najboljši slovenski konji. Podrobnosti s prireditve berite na 12. strani. (Foto: S. Dokl) I IVI V: kadri rešujejo vse! IMV prispevala 260.000 din za modernizacijo učjLin prostorov v novomeškem ekonomsko-administrativnem ^olskem centru. Prejšnji t^en smo v sestavku ,JDaj - dam!“ opozorili na odprta vprašanja, ki jih za korist delovnih organizacij v občini in pokrajini načenja ekonomsko-administrativni šolski center v Novem mestu. Gre za nadaljnje korake pri usposabljanju delavcev, ki so zaposleni z ekonomsko in administrativno tehniko. Nagli razvoj gospodarstva v pokrajini nas že kar boleče opozaija, kako bridko občutimo pomanjkanje ekonomskih in administrativnih tehnikov, pa tudi strojepisk in drugega podobnega kadra. črtajo modernizacijo centra. Omčv ^di n« rw i ' Joieto"ointrtvcWi nrpflcpHnik ku SOVjetsklh StrokOV J . hkrati pomeni, da je egiptovski predsednik Sadat ku sovjetskih sporočil presenetljivo novico: na egiptovsko zahtevo se bodo iz dežele umaknili sovjetski vojaški strokovnjaki in svetovalci, ki so urili egiptovske oborožene sile s sovjetskim orožjem. Čeprav niso sporočili datuma, do katerega se bodo sovjetski strokovnjaki umaknili, in ne koliko se jih bo umaknilo, pa se je zvedelo, da bo umik končan ver da vojaške zanj ugodna. predsednik med noma. Na eni strani se časa ne bo sposoben drugi strani pa ^ j« ^ bro zaveda, da je pot rešitve spora skora^a ^ goča. Mogoča je veije ^ z velikimi kompronii^^ ^ kj, jetno v naslednjih dveh tednih, koliko si jih Sadat J ... -L.: .= .. - „„toirivoščffŽed«. je namreč veljalo umaknilo pa naj bi se od trenutku privošči 15.000 do 20.000 sovjetskih je namreč veljaU strokovnjakov, kolikor jih je vaki v Kairu bilo v Egiptu po približnih oce- tiha opozicija proti nah tujih opazovalcev. egiptovskemu predseoJW^i Zakaj so mwaii Sovjeti iz bolj krepi, da Egipta? Predsednik Sadat je na voljstvo z njegovo poU svojem zadnjem govoru na kon- vojna ne mir“. Mnog* gresu arabske socialistične unije v Kairu dejal, da zato, ker ni prišlo orožje, ki so ga Sovjeti obljubili in zaradi katerega bi njihovi strokovnjaki lahko ostali v Egiptu. Hkrati je dejal, da so razlike med prijatelji mož- ■mhumh ne in da odhod sovjetskih stro- pričakovali kovnjakov v domovino ne po- spremembe v meni, da bodo poslej odnosi dežele, ki naj bi ^ med obema deželama slabi. Po pomirile razite njegovem mnenju je Arabcem dovoljile zahteve stanje „niti vojna niti mir“ teijali ukrepe, akcj samo škodovalo in bi pomenilo osebnih jg nadaljevanje take politike za ^ v Egipt in njegove arabske zavez- -f« ««1 nSce nepopravljivo škodo. Če burno pozdrav torej tako stanje ni več možno, kih, ki se niso s ; po besedah egiptovskega pred- sko navzočnosj sednika namreč, se lahko sedaj več. 5,.. seveda vprašamo: kaj torej po- Sadat je to J ^0 'f ji »ojo komt slej? Ali vojna ali mir? Druge v možnosti skorajda ni — če nam- v . reč odpišemo to, kar je Sadat očitno z besedami že storil, se pravi, opustil do sedaj veljavno na mestu povsen* koliko usmeritev „ne vojna ne mir**, vprašanje: Mnenje večine opazovalcev je, veljalo, kaj^ ^ da Egipt za vojno (namreč za nega? so j zmagovito vojno) v tem tre- strokovnjakov J nutku ni sposoben. Če ni bil te- Egiptu trenu daj, ko so bili pri njih še sovjet- poteza, ski strokovnjaki in so lahko pri- ni še nic strokovnjaki in so lahko pn čakovali vedno nove pošiljke orožja, je sedaj, ko tega ni, toliko manj. Torej mir? Mir si Egipt nedvomno želi, toda ne mir za vsako ceno in pod vsa zveza je že ves t odkritemu ^P^^steg^ vzhodu iz ker bi se ^ ^ ________________________.v dvoboj kršnimi pogoji, marveč mir, ki vami. Tega jovoU «ll, bi vmU izgubljeni ponos in nutku, ko ^ ^ Ul vriiu Ltguuijciii puitus U. predvsem izgubljeno ozemlje, svojin . ggipi Toda medtem ko obe strani, umiku tako Kairo kot Tel Aviv, po- ^ 50 to udaijata, da sta za načelno mir- koliko m uuurjaia, uu sia uaL;cu.^ cnOZnanj^v. ^ H no rešitev problema, pa se nju- ga*o ob na stališča neverjetno razhajajo, tiv*io š . P j, kadar gre za to, kako ta mir do- po seči. Izraelci so za direktne po- nj®» .#mkovnja^^ govo«. Egipt pa ne in to v* *l=Hneh dotlej, dokler se Izraelci ne za J ^gj b . ^ ^ bodo umaknili z ozemlja, ki so >\J‘ J ’ podat^*J*j ga zasedU med junijsko vojno leta 1967. Tega pa zopet Izrael; ^o^e Rolik« ci nočejo in zahtevajo najprej to •'jt pogovore in šele potem umik- Egiptovske vendar vsekakor ne popt marveč zgolj delen. Tei Av . , .t-i p- m pripravljen morda med pogaja- ^ je nji pristati na delen umik z za- i^ovnjakov j ji ^enih ozemelj, ne 'pa z vseh. le jlival marveč zgolj delen. Tei Avh' je gi« jema^J^^n# ^ 0 vs^ Egipt tega ne zgolj kot skica sprejema. nakazan, Do T ^dikal močmi — prizor s pohoda ekip v počastitev ^eva vstaje na delavc’ ® aktivnosti — TRIM imajo med šla 12 pristašev. Najboljša ekipa je pri- 28n na Lisco v 38 minutah (lani (Foto: A. Železnik) Po zaslugi novomeške tovarne zdravil KRKA bodo strokovnjaki in delavci rešili Stari fftad (na sliki) propada. Gradovi v dolini Kriče so bili desetletja prepuščeni zobu časa, zadnje čase pa je vse več predlogov in tudi akcij za njihovo reševanje. (Foto: J. Splichal) Revolucija je bila krvav vzpon tlačenih in zaničevanih, vreden, da ga proslavljamo. Za letošnji dan vstaje so bila ^čanja borcev na Vrhtreb-njem, od koder je posnetek šolaijev iz Velikega Gabra, zatem na Mimi gori, na Jevši na Bo-hoiju, v Brežicah in drugod. (Foto: Legan) V počitniški dom Rdečega križa Novo mesto v Fazanu pri Portorožu je te dni prispela že tretja skupina stotih otrok, ki bodo na letovanju ostali štirinajst dni. Otroci so na letovanju zadovoljni, želijo pa si še več sonca. Na sliki: deklice m^ dopoldansko malico. (Foto: J. PEZELJ) mobnl dolini. ?®''ečalo za se je lani kliuh f o0 <*“ “ Jottl* kombiniranega gojila na oštevamo Se zimsko Solo za kmetovalce ter različne tečaje in seminarje, ki jih v naših občinah prirejajo pozimi. Vendar bomo še lep čas ostah glede strokovne ravni naših kmetov daleč za razvitimi deželami in ne čudimo se, če sta tudi naš strokovni tisk in pospeševalna služba mnogo manj učinkovita, kot bi lahko bila. Zanimive so primerjave z nekd-terimi zahodnoevropskimi deželami. Na Nizozemskem, icjer je knretijstvo tehnološko zelo razvito, tako rekoč ni kmečkega gospodarja, ki bi obdeloval več kot 5 na zemlje, ne da.bi imel poklicno izobrazbo. V Zahodni Nemčiji je takih kmetov brez poklicne izobrazbe 32 odstotkov, v Belgiji 52 odst., v sosednji Italiji 87 odst., v naši (razviti^ Sloveniji pa kar y» odstotkov. Poklicno izobraženih kmetov, ki bi bili tudi teoretičoo podkovani o tem, kako je treba voditi vsestransko zelo zahtevno gospodarjenje na kmetiji, skorajda ni-mama Skrajni Čas je, da razširimo in poglobimo, redno izobraževanje kmeto-• valccv, in to pozakonili, kakrSni vejajo za srednje in poklicno izobraževanje ljudi v drugih dejavnostih. Videti m slišati — „malega“ človeka Aktivi delavcev Od pobude predsednika ZKS Franca ropita v zasavskih revirjih, da bi poleg običajne sestave organov ZK po občinah ustanovili še stalne aktive delavcev (neposrednih proizvajalcev), je miriilo že precej časa. Kaj smo v tem času storili na Dolenjskem, kjer smo imeli znane primere samovolje („Jutranjka**, ,JBeti“)? Aktiv delavcev so doslej ustanovili le v Trebnjem - na vsem Dolenjskem in v Posavju! Drugod pravdo, da o tem razmišljajo, morda bo kaj po dopustih! Revolucija ne more na dopust, se mora nadaljevati! Ce se kje zamaje vodstvo aktiva ZK ali vsa tovarniška organizaciia ZK, ker so v njej prevladovali termokrati in birokrati, še ni padla vsa ZK. Tudi ni rečeno, da delavci, člani in nečlani ZK nim^o več kaj pametne^ povedati. Da njihovep gl^ v takih primerih ni več slišati, so tehnokrati poskrbeli že prej - ti Jernej poslušsg m delaj! ,3o ti akviti nek^ takega kot kitajska rdeča garda! se sprašujejo nekateri preplašeni birokrati. 2e Le- sindikata in Rdečega križa 951 ljudi. Družen nastop je rodil uspeh, na kakršn^a so v krški občin upravičeno ponosni. Zgled kršk^a sm-dikata naj ne bi šel v pozabp. Vreden je posnemanja tudi drugod, kjer Rdeči križ nima toliko podpore v delovnih organizac^ah. Dokaz za to je, da ena sama organizacija ne zmore toliko kot dve ali tri. In če se prizadevanjem pridiužgo z razumevanjem še vodstva po<^etij, je ttspeh že skoraj za^tov^en. Ponekod so dali krvodajalcem dan dopusta in odločitev se je bogato obrestovala. ^ V Sloveniji so potrebe po krvi vsak dan večje, vedno več je nesreč na cestah in kri potrebujejo številni bolniki. Vsak dan mora darovati kri v naS republiki najmanj 200 darovalcev, na leto pa 70 tisoč. Te številke* ne prenf"ejo omalovaževanja. Pot, ki so jo začeli v Krškein, je ključ do zadostnih količin krvi, Idjuč do ljudi, ki ob pravilni po-učitvi ne odrečejo svoje krvi za bliž- J.T. tiin je imel v občutljivejšem obdobju razvom so^etske države DELAV-SKO-KMECKE inšpekcije, v usodr nih dneh revolucge so jih tvorili celo nepartijci. Delavci (o kmetih ob tej pomidi niti ne govorijo), ne ogro-mjo nobenega dobrega strokovnjaka in izobraženca, ki ima posluh za njihove težave in ume pametno pojasniti zapletene načrte. Za vsebmo dela aktivov ne bo težav, prisluhnejo n^j „malemu** človeku. Aktivi dajejo možnost, da Zvezo približamo preprostim ljudem, članom in nečlanom, zato ne kaže čakati. A. ŽELEZNIK Kako bi mogjli odkloniti? Ključ do ljudi Rdeči Križ v Krškem je podelil priznanje občinskemu sindikalnemu svetu za uspešno sodelovanje pri zbiranju krvodajalcev v delovnih organizacijah. Družen nastop je presenetil celo organizatore, ko so zvedeli za rekorcmo število darovdav krvi v prvem polletju. V treh občinskih središčih sc je odzvalo pozivu Pot v življenje zaprta? Štipendiranje Republiška izobraževalna skupnost je razpisala za prihodnje šolsko leto za dijake srednjih šol 1500 štipendij. Od tega je že podeljeno dijakom z našega območja 146 štipendij. Zadnji podatek velja za območje oWin Ribnica, Krško, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto. Po doslej znanili podatkih so bile hkrati na omenjenem območju razpisane za študij v teni šolskem letu naslednje štipendije: 258 štipendij za študij na srednjih in srednjih strokovnih šolah, tor 114 štipendij za študij na višjih in visokih šolah. Delovne organizacije so od tega razpisale 236 štipendij za srednje in srednje strokovne šole, vendar pretežni del za dijake tretjih in četrtih letnikov, medtem ko so razpisale na višjih in visokih šolah 92 štipendij. Preostale štipendije, od skupnega števila razpisanili na našem območju, so razpisali bodisi občinski štipendijski skladi, bodisi temeljne izobraževalne skupnosti v občinah. Iz gornjega sledi, da lahko na našem območju pričakuje v prihodnjem šolskem letu dmžbeno pomoč pri študiju 518 dijakov in študentov. Hkrati je tem, ki so končali obvezno šolanje, na voljo 703 učnih mest (od tega le 101 za dekleta!). Ce upoštevamo, da je pretežni del štipendij, ki so razpisane letos, 'namenjen dijakom višjih letnikov na srednjih in strokovnUi ter višjih in visokih šolah in če prištejemo k temu še učna mesta, je od približno 2600 otrok, ki so letos končali obvezno šolanje, 1600 v celoti odvisnih od žepa staršev. To seveda ni ohrabrujoče. M. J. 23 odstotkov učencev slovenskih osnovnih šol ima telesne okvare, 20 odstotkov slovenskih fantov je nesposobnih za služenje vojašl^ga roka. To je dovolj zaskrbljujoče dejstvo, ki sili v razmišljanje, kaj je z našo telesno sposobnostjo in našo zapostavljeno telesno kulturo, ki se ji končno le obeta sistemska rešitev in boljši način financiranja. Ta bo neodvisen od večje ali manjše naklonjenosti občinskih skupščin, ki v množici drugih problemov kaj rade potisnejo telesno vzgojo med manj važne reči Do 20. julija je bil čas, da občine sporočijo pripombe k osnutku dveh zakonov: za- i kona o telesnokultumih I Telesna vzgoja skupnostih, ki podobno kot na področju kulture in izobraževanja tudi na tem po-dročji4 uvaja samoupravno skupnost, ter o zakonu o financiranju telesne kulture, ki določa, da U v prihodnjem letu pričevali od osebnega dohodka zaposlenih 0,28 odstotka za temeljne telesnokultume skupnosti, razen tega pa 0,11 o^totka za republiško telesno-kulturno skupnost, skupaj torej 0,39 o^totka. Na ta način bi se v Sloveniji zbralo 66 milijonov novih dinarjev. Za naše občine je (čerav-no so nekatere pripombe) ta rešitev ugodna v več pogledih, prinaša pa, kar je najvažnejše, več stalnega denarja za telesno kulturo. Res ni vseeno, če bo na primer v ribniški občini prihodnje leto dobila telesna kultura približno 23 starih milijonov ali v trebanjski skoraj 24, ko pa vemo, da so bili dosedanji zneski neprimerno manjši Ob osnutku bi hhko pritegnili mnenjem, da je treba z ustanovitvijo telesnokul-turnih skupnosti tako pohiteti, da bi se začelo novo financiranje s 1. januarjem 1973. Razen tega bo treba natančneje določiti uporabnike in med plačnike prispevka uvesti tudi druge, ne samo zaposlene v družbenem sektorju. Prav bi bilo tudi, da bi tako kot v drugih dejavnostih že zakon narekoval pospešen razvoj telesne kulture v manj ražvitih območjih. , M. L. Otroci in gobe pod [(olesi... Pritisnil sem na plin, da bi avto bolje.potegnil v karteljevski klanec. Cesta je bila prazna, le kakšnih 400 metrov pred mano je na desnem robu ceste zmanjševal hitrost z vključenim desnim smerokazom neki volks-wagen. Naglo sem se mu približeval (z okrog 120 kilometri na uro) in bil morda še 50 metrov oddaljen od volkswagna, ko je z leve strani čez cesto pričelo teči proti njemu kakšnih osem šolskih in predšolskih otrok! Menda me na cesti še nikoli ni tako stisnilo pri srcu. Venček otrok je zaprl prav vso cesto — na levi strani breg, na desni avto in previs. Večji so bili že pri volks-wagnu, najmanjši, petleten kratkohlačnik, je komaj dobro stopil na asfalt... Morda so zalegle zavore, morda je klanec zmanjšal hitrost, morda je pomagala srečna usoda, kaj vem čigava... Med zadnjim otrokom in bregom se je odprlo toliko prostora, da sem zapeljal na bankino in mimo — brez nesreče! Toda najhuje je, da me otroci ^loh niso videli, niti prej, niti potem, ko sem se peljal mimo! Vseh osem je tiščalo v voznika volkswagna. Ponujali so gobe. Vse prav in lepo, jurčkov je po gozdu kot solate, v torek dopoldne, ko se mi je to pripetilo, je med Ljubljano in Novim mestom prodajalo gobe kakšnih dvesto (!) nabiralcev, večinoma otrok. Ne samo, da so otroci v neposredni življenjski nevarnosti, zaradi siljenja na vozni del ceste in mahanja z jurčki pred voznikovimi očmi lahko pride do trčenja več avtomobilov in do katastrofe. Tudi o tem bi morali razmisliti starši, ko pošiljajo deco po zaslužek na že tako krvavi asfalt naše preobremenjene „avtomobilske ceste“! Da o vozniku volkswagna sploh ne govorim ... __________________M. MOSkON^ Ivan Čampa Danes, 27. julija zjutraj, je poteklo trideset let, odkar je na Notranjskem blizu Velikih Blok pod streli italijanskih vojakov padla deseterica domačinov. Med njimi je bil 26-letni poet Ivan Čampa. Ime Ivana Čampe se je v letih pred "drugo svetovno vojno vse pogosteje pojavljalo v našem revialnem in dnevnem časopisju. Že kot osmošo-lec-privatist je 1938 izdal pesniško zbirko Iz belih noči, ki ji je 1940 sledila idilična povest Mlin v grapi. leto kasneje pa zbirka sonetov Šotor v zatišju. To je bila nje^va zadnja knjiga, kajti sredi številnih literarnih načrtov je njegovo življenje nasilno pretrgala smrt. ' Čampa se je rodil leta 1914 v Nemški vasi na Blokah, natčTpTje živel težko življenje kmečkega fanta, študenta, reporterja, akviziterja, knjigotrškega pomočnika, dnevni-čarja na carinarnici... Med vsem tem delom je osnoval Literarni klub, ustanovil in vodil je dve založbi. Med njegovimi najožjimi sodelavci so bili tudi štirje člani Literarnega kluba Dolenjci: Jože Brejc-Javoršek, Jože Dular, Jože Kastelic in Severin Sali. V naglici, s katero je Čampa ustvarjal, sicer ni bilo vse do kraja dozorelo, vendar je napisal strani, ki bodo ostale lep primer predvojnega pisanja v naši literaturi. Ob dvajsetletnici njegove smrti, leta 196 2, je njegov literarni tovariš Jože Dular za koprsko založbo Lipa pripravil izbor Campovih pesmi pod naslovom Ivje se iskri. Dodal mu je skoraj štirideset strani dolg uvod o Campovi življenjski in literarnipoti. Po njegovem prizadevanju je Campova vdova pred leti vso literarno zapuščino pokojnega moža, darovala novomeški Studijski knjižnk;L Tako smo tudi Dolenjci povezani s tem notranjskim pesnikom in bi bilo prav, da bi pogosteje posegali po njegovih delih. O pisateljevem življenju in delu ter izdajah literarnega kluba je Studijska knjižnica v Novem mestu danes odprla v veži svoje stavbe ustrezno razstavo. f ' M: V Šmaije^ih T(^licah so v soboto odprli nov bazen. Tako so se rešli velike stiske, hkrati pa je novi objekt, ki je veljal več kot 6 milijonov ^naijev, ena izmed najpomonbnejšfli pridobitev dolenjskega turizma v tem letu. Bazen meri 52 x 39 metrov in je največji na Dolenjskem, ob njem pa so zgradili tudi garderolme omarice in kabine za preoblačenje. V 1,40 ^obokem bazenu je navadno 1400 kubičnih metrov vode, prostora pa je za 2000 kopalcev. Za vstopnke je treba med tednom odšteti po 6 oziroma 8 dinaijev, ob nedeljah in praznikih pa 8 oziroma 10 dinaijev. Šmaiješke Toplice nameravajo graditi naprej po zastavljenem programu. T^o bo v naslednji etapi prišla na vrsto gradnja novega hotela v gozdičku nad bazenom. (Foto: SpUchal) Uničena je banda teroristov Izmed 19 teroristov, ki so prišli v Bosno in Hercegovino, jih je 17 že likvidiranih ~ Ljudstvo je tesno sodelovalo z varnostnimi organi ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO Novo mesto. Ulica talcev 3 RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. 3 UČITELJI STROKOVNIH PREDMETOV 2.1 AVTOMEHANIK in 3.1 SKLADIŠČNIK V AVTOMEHANiŠKi DELAVNICI Kandidati za razpisana delovna mesta morajo poM splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo stroji'* smeri; pod 2. in 3. poklicno avtomehaniško šolo. Prošnjo z življenjepisom in dokazili o strokovni brazbi pošljite do 20. avgusta 1972 na Šolski center kovinarsko stroko. Novo mesto. Ulica talcev 3. Ravnateljstvo Že nekaj časa so se tudi v naših krajih širile različne govorice o skupini teroristov, ki so se vtihotapili v Bosno in Hercegovino, da bi tam povzročali nerede, nasilja in vstajo v državi Govoricam je naredilo konec sporočilo zveznega sekretariata za notranje zadeve v ponedeljek: resje, da je 19 teroristov, med katerimi so bili znani ustaški kriminalci in nasilneži, prišlo ilegalno v našo državo. Prepričani so bUi, da bodo že samo s svojim prihodom „zanetili vstajo“ v BiH in potem v vsej državi, to^ žalostno so končali: varnostni organi so bando uničili. Izmed 19 so 17 teroristov že likvidirali, dva pa se še skrivata oziroma Za večjo enotnost Sekretar sekretoriata CK ZKS v Sevnici sta na begu in poskušata priti iz države „na varno ‘. Ugotovljeno je, da so sestavljali bando plačanci in izdajalci, ki so jih posmla k nam vodstva ustaško-fašističnih organizacij skupaj z nekaterimi krogi, ki take zločince v tujini podpirajo. Ljudstvo je povsod tesno sodelovdo z našimi varnostnimi organi, članom ustaške bande pa seje hkrati povsod postavilo po robu. Tak tašistično-ustaškignoj pri nas ne bo nikoli več imel ne svobodnega koščka zemlje, ne mirne minule: za izdajalce, krvnike in plačane morilce je .en sam odgovor ljudstva in naših oblasti: SMRT FASIZMU. Uničena tolpa nam to prepričljivo potrjuje. 19. 7. 1972 je bila v Sevnici skupna razširjena seja komiteja občinske konference ZK in pditičnega aktiva, na kateri so bili tudi sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andr^ Marinc, član sekretariata Franc Šetinc ter tajnik častnega razsodišča pri CK ZKS M^an Lenarčič, Na seji so oceniliv politični položaj v občini Sevnica po zadnnh dogodkih v zvezi z „JutranjkoOcenjena je bila dejavnost občinske organizacije ZK in posameznih komunistov za obdobje nekaj let nazaj. Poudarili so, da kljub izboljšani aktivnosti v zadnjem obdobju ta še ni zadostna. Treba jo je poglobiti, izhajati pa mora iz dolgoročnejšega ter podrobnejšega akcijskega programa. Slednji mora predstavljati mobilizacijo komunistov ob vseh družbenih vprašanjih. Hkrati so poudarili, da je pre-m^^hna idejno-politična in akcijska enotnost ter premajhna koordinacija dela v občinskem političnem aktivu tisti Činitelj, ki onemogoča doseganje boljših rezultatov v vsej politični aktivnosti v okviru občinske skupnosti. Bolj kot doslej je potrebno zagotoviti večjo enotnost in javriost dela vseh komunistov, predvsem pa nosilcev pomembnih lunk-cij v družbeno-političnem življenju, v samoupravnih in oblastvenih organih. Sklenili so, da je potrebno z intenzivnejšo politično aktivnostjo vseh subjektivnih sil socializma v vseh delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih preprečevati pojave, ki so žc močno razmahnili. Ob takih primerih posamezniki manipulirajo z delovnimi ljudmi, ko z njimi demagoško postopajo v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih v imenu samoupravljanja. Takšne manipulacije so v bistvu naperjene proti uveljavljanju samoupravnega socializma, za katerega se zavzema politika ZK. KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS SEVNICA STRELA V KOZOLCU V ponedeljek je med nevihto udarila strela v kozolec kmeta Franca Janežiča v Hrastovici pri Mokronogu. Ogenj je upepelil kozolec, zgorelo pa je tudi 12 ton sena. Gasilci iz Mokronoga so preprečili, da se požar ni razširil, škode pa je za 40.000 dinarjev. Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci! Osnovna šolo »Komondonlo Stoneto«, Drogotui razpisuje naslednji prosti delovni mesti; - eno delovno mesto zo učitelja razrednega pouka, U - eno delovno mesto za podaljšano bivanje, U ali PRU Delovni mesti sta razpisani za nedoločen delovni čas. 'Nastop službe's 1. septembrom 1972. OD po pravilniku. Stanovanje bo zagotovljeno. Prošnje, opremljene z dokazili o strokovnosti in življenjepisom, pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na ravnateljstvo šole. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. mes*® POSLOVNI ODBOR »T R I K O N« TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE Kočevje RAZPISUJE po 185. členu statuta podjetja vodilno delovno VODJE TEHNIČNEGA SEKTOR^^ (ni reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora visoko strokovno izobrazbo te stroke, — vsaj 6 let prakse na vodilnem delovnem mestu, — obvladati mora tuj jezik. . Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje ni ^ Ijeno. Prijave z življenjepisom, opisom poslitev, dokazili o strokovnosti in potrdilom o novanosti pošljite do 12. avgusta splošnemu se podjetja. K sodelovanju vabimo tudi VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za priučitev za poklic Jlvllje In pl»l**l* Zadnje čase vse pogosteje slišimo, da nam preti epidemija kolere. Epidemiološka služba v Sloveniji meni, da ni izključeno, da bi se posamezni primeri pojavili v Jugoslaviji ali celo v Sloveniji, vendar ne pričakuje večje epidemije. Kolera je namreč izrazito nalezljiva bolezen „umazanih rok“ in nizkega standarda, zato se v naših razmerah ne bi mogla preveč razširiti. To nam zagotavljajo razmeroma dobro organizirana h igiensko-ep idem iološka služba, življenjske in higienske navade naših ljudi in tudi podatki o obvladovanju podobnili bolezni. Toliko za uvod in tolažbo, da ne bo nepotrebnega preplaha ! Da bi sc obvarovali tudi posameznih primerov te bolezni ali njej podobnih (griža, paratifus, tifus, različne salmoneloze), ne. bo odveč nekaj zdravstve-novzgojnih vrstic. Kaj je torej kolera? Kolera je črevesna nalezljiva bolezen, ki največkrat poteka kot nagla driska z bdečinami v trebuhu, bruhanjem, krči v mišicah, naglo oslabitvijo celotnega organizma, ki zaradi velike izgube telesne tekočine in zastrupitve s strupi povzročitelja (eksotoksini) laliko pripelje celo do smrti. Povzročitelj je drobno bitje v Kaj moramo vedeti o koleri? Vse pogosteje slišimo, da nam preti epidemija kolere - Strokovno pojasnilo o tem, kako se zavarujemo pred to nevarno boleznijo . jo prC' oporečno vodo; raj J pri-kuhajmo, če čani, da je čista, s j^dal- zatiranje mrčesa ‘ ^re- ki lahko prenašaj.. cev, obliki zakrivljene palice, imenovane vibrlo kolere. Te vibrione Izloča bolnik ali kli-cenosec z blatom, lahko tudi z bruhanjem. Neposredne okužbe z osebe na osebo so zelo redke, večinoma se okužimo z vodo ali z živili, če so okuženi s klicami bolezni. Bolezen pokaže vidne znake v času od 24 ur do 5 dni po zaužitju okužene vode ali hrane. Smrtnost je bila nekoč zelo velika do 60 odst., v zadnjem času pa imajo bolniki ob pravilnem zdravljenju z antibiotiki In nadomeščanjem izgubljene tekočine več upanja na ozdravitev. V naših krajih kolere še ne poznamo, zato je najvažnejše, da ji preprečimo, da bi sc sploh pojavila. Naju*f>ešnejša zapreka proti koleri sta zdravo, sanirano okolje ter velika osebna čistoča prebivalstva. Občinske skupščine, sanitarna inšpekcija, komunalne organizacije, higienske služile, predvsem pa prebivalci sami skrbe za osnovne higienske pogoje, med katere štejemo: oskrbo z zdravo pitno vodo, pravilno odplavljanje odplak, higiensko odstranjevanje odpadkov, uničevanje mrčesa in glodalcev. Primemo stanovanje, dobra in zdrava prehrana, primerna rekreacija ter zdrave življenjske navade večajo obrambne sposobnosti vsakega človeka, to pa je še posebej važno pri vseh črevesnih nalezljivih boleznih. Kolere ne dobi vsak, čeprav je zaužil nekaj klic z vodo ali s hrano. Zadnjo zapreko predstavlja dobra osebna higiena: umivanje, kopanje, umivanje rok po delu, pred jedjo, po uporabi toalete in sploh čim večkrat. Da bi bili varni tako pred kolero kot pred drugimi črevesnimi infekcijami, upoštevajnio posebno v toplih mesecih naslednja priporočila. Skrbimo za red in čistočo v našem širšem okolju, naselju, okrog hiše in v hiši; skrbimo za čistočo telesa, posebno rok; uživajmo le ne- vesne nalezljive vajmo le tež- hranjena živila, p ^otnjalj jih prehrambnin (driska, bruhanje, se posvetujmo z v ambulanU; vrtov sadje operuno, p stavimo na lošnih To jc le v povedi. Kraji. mo, so bili »'“„f epidemij drevesne ^ tudi zdaj nis® epidemije in P jjeitiij I meri. vedno man), 2“'° P ,edka ^ „o bolj pres®"«^,' obole"t pri nas neznana . ■ ja ?dra,vstvena bi bilo ^drav)e ¥^,i lu* boljse. iim 1"^' sami, da b. Mo nepotrebnih Dr. albin Pg* da - direktor To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! mi VARČUJEMd DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V Novem mestu In poslovnih enotah v KRŠKEM. METLIKI, NOVEM MESTU In TREBNJEM # kjer zbirajo hronilne vloge in jili obrestujejo od 7,5 do 10-odst. # vodijo Žiro račune in devizne račune občonov # oprovijajo devizno-voiutne posle in odicup ter prodajo deviz # dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstvo, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja # odobravajo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje denarne zadeve, soj je. to valo bonko. »Dolenjski list« 1»Dolenjski list« v vsako družino Iv vsako družino PROMETNO hoVelsko TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VA VIATOR SPREJME NA DELO POKLICNE VOZNIKE D KATEGORIJE Delavcem, ki se Želijo zaposliti v noši delovni organizaciji, nudimo naslednje ugodnosti: ~ solidne osebne dohodke, - urejen delovni čas, - sodoben vozni park, - moZnost nadaljnjega izobroZevonja (srednja prometno šolo, Instruktorskl tečaji, ostale Sole), - pomoč pri reSevonju stanovonjskego vpraSanjo. v POSLOVNI ENOTI ČRNOMELJ ŽELIMO ZAPOSLITI 5 POKLICNIH VOZNIKOV Zohtevomo: ~ vozniško dovoljenje D kategorije, -* kvalifikacijo za poklic voznika, - stanovonje na področju Bele krajine. Prednost bodo imeli kandidati s poklicem avto-mehanske oll kovinske stroke. Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, takoj oll po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedonjego delo poS-Ijite kodrovsko-socloini sluZbI podjetja VIATOR, CelovSko 166, 61000 Ljubljano, do vključno 5. avgusta 1972. Še do ponedeljka, 31. julija, bo odprt v Trebnjem salon likovnih samorastnikov Jugoslavije. Priporočamo ogled. Hkrati je odprta tudi razstava v gderiji likovnih samorastnikov. — Na sliki: RAZIGRANI KONJ Petra Grgca iz Karlovca (olje na sekuritu, 1972) Štefanič odgovarja Fuxu Zaradi pravilne obveščenosti javnosti prosim uredništvo Dolenjskega lista, da objavi odgovor na članek tov. Fuxa pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v va&m listu dne 8. 6. 1972. Pisec članka se je očitno odločil, da me sramoti in žali tudi preko časopisa. Nimam namena z njim na dolgo in široko polemizirati, pač pa želim dati na njegove neresnične trditve le nekaj pojasnil. Kar se tiče izposlovane pomoči v znesku 8.000 din, moram reči, da tov. Fux ne loči plačila za 8-urno dnevno delo od 1. 9, 1971 dalje od pomoči Ali on dela za eno tretjino OD? Dejansko je bU govor o pomoči v znesku 5.000 din. Zaprosil sem jo zato, ker sem si razbil nov avto na službeni poti takoj po upokojitvi in utrpel večjo škodo, čeprav sem imel avtomobil zžlvarovan. O tem je bil govor na pristojnih mestih, kot so kadrovska komisija, komite in pristojna služba pri CK. Ne glede na to sem omenjeni znesek vrnil, ko sem videl, da, iz tega prihajajo razni očitki Poudaijam, da sem to storil zato, ker sem slabega zdravja, ne pa zato, ker ne bi mogel dokazati, da sem pomoč prejel po redni poti S tem je spor o pomoči rešen. Sedaj bi bilo prav, da tov. Fux javnosti pojasni, kako bo uskladil, kot eden glavnih pobudnikov odobritve nakupa stanovanja za 210.000 din, iz sredstev za gradnjo stanovanj borcem NOV osebi, ki je vstopila v partizane 10. 5. 1945, z določili statuta in odloka o delitvi teh sredstev. Kako tov. Fux opravičuje to odobritev - kot talbatni podpredsednik - občinskega odbora ZZB pred borci, ki so zaradi po-manjk^ja sredstev prejeli le po 5.000 din posojila. Cesar marsikateri ni hotel vzeti, ker mu je bilo premalo? Ko se tov. Fux spušča v polemiko, kdo je politik in kdo poli- tikant, bi bilo prav, da najprej pomete pred svojim pragom. Po mojem mnenju je bil odobren nakup stanovanja mimo določil statuta in odloka samo zato, ker ga ta oseba brezpogojno ’ podpira pri njegovih intrigah. Toliko tov. Fux ne more biti utrujen, da se ne bi zavedal, da gre tu za pravo politikantstvo na račun borčevskih sredstev in normalnega družbeno-političnega življenja v občini Kar se tiče trditve tov. Fuxa, da sem si ob nesreči prilastil kolo avtomobila, ko je bil že last zavarovalnice, laJiko rečem, da sem to izvedel šele iz njegovega članka, Ker gre tu za zlonamerno žalitev v javnosti s širjenjem laži in s tem za jemanje dobrega imena, izjavljam, da se bova o tem pogovorila na pristojnem mestu. MARTIN STEFANIC Metlika, CBE, n. h. RAZMIŠLJANJE NI NUJNO da se-iircdništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih. pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. URtDNiSTVO DL »Potem bodo pa vsi tioteli« v petek, 21. julija, zvečer, je bilo zaradi ponavljajočega se dežja hladno tudi v Brežicah. Na dvorišču TURIST hotela, kjer dajejo košati kostanji sicer zaželeno senco ob vročini je bilo okoli 20. ure že kar hladno. Stregli pa so samo na dvorišču; v odprtih sobah restavracije je bilo sicer vse lepo pokrito za goste, vendar sem gostje nismo smeli Vprašal sem natakarico, ali bi nam lahko postregla z večerjo v toplejši sobi restavracije, a mi je pojasnila, da tega ne sme dovoliti, ker bi potem vsi hoteli sem ... Tako je baje ta večer naročil vodja restavracye. Bodi kakorkoli povečerjali smo na mrzlem dvorišču in odhiteli domov. Vprašujem pa se, čemu imamo potem odprte restavracijske prostore. Menda za ljudi kajne? ! P. M., Novo mesto Beseda, ki ubija človeka... ^ , _ ___ , ^ Kako ti je, če si kmet: kaj ne dobivamo vsi kruha iz zemlje? Da je tudi z besedo mogoče ubiti človeka, o tem govori že star slovenski pregovor. Besedica, pa četudi tako neznatna, kot je „kmet“, je dandanes dovolj, da si predmet spotike, da si nezaželjen, nepriljubljen. In vendar hočeš v tem svetu enako živeti kot drugi. O tem sem začel razmišljati ko sem pri 27 letih iskal poti nazaj v šolo, ko sem skušal nadoknaditi zamujeno. Svoje želje sem najprej zaupal pismu, poslanemu Delavski univerzi v Krškem. Na odgovor sem za- Pojasnilo Podpisani Armin Tomašič iz Brestanice št. 116 A prosim, da objavite, da nisem avtor članka „V Brestanici se je zataknilo**, ki je izšel v vašem listu v št. 24. V soboto, 5. avgusta v zdravilišču ČATEŠKE TOPLICE man čakal pol leta, končno pa sem zbral toliko poguma, da .sem se tam sam zglasil Pogovor je lepo stekel, le pri vprašanju, kje sem z^oslen, se je nenadoma zataknilo. Gotovo so redki primeri da se taneč ki fant teh let odloči za še anje, zato sem prezrl posmeh, ki mi je govoril: Fant ostani kjer si! Pot me je vodila dalje v Brežice, kjer sem imel priložnost spoznati vso bedo dosedanjega življenja. Ko so drugi prilagali vsa mc^oča potrdila in spričevala, nisem imel jaz razen rojstnega lista - ničesar. Pa vendar sem vse dotlej trdo delal, o tem so govorile moje črne rpke. Osrečevalo me je le srečanje s pre^edni-kom občinske skupščine Krško, s katerim sva v razgovoru prišla do spoznanja, da nisem nič. Kmet namreč nisem, ker nimam zemlje. Če bi jo hotel imeti bi moral odšteti milijon samo za takso! Delavec tudi nisem, saj sem delal na domači zemlji ' Znašel sem se v vrtincu, ki si ga nisem znal razjasniti. Pri vpisu sem na vprašanje, kaj sem po poklicu, ostal brez besed. Le kako naj bi iz vsega izvlekel besedo, ki bi pobliže predstavljala moje delo? Iz zadrege me je rešil uslužbenec, ki je po presoji mojih rok dejal: delavec. Zares sem se'oddahnil in prvič v življenju sem občutil toplino te besede. Nič bolje ni bilo v knjižnici kjer sem si nekaj dni zatem izposodil knjige. Na podobno vprašanje je odgovorila knjižničarka sama: uslužbenec. Srečen sem prikimal, saj je bila zadrega mimo. Podobno je mogoče doživeti na ulici. S sobesednikom razpravljaš o vsem mogočem, o avtomobilih, standardu, le ko te vpraša o poklicu, se zatakne. „Kmet“. Zmanjka be-' sed. Sogovornik je presenečen. Zakaj? Ali pa ljubezen, ta simbol življenja in žarek sreče! Na plesu, ob zvokih harmonike, ogreti od pijače, pri dekletih ne skoparimo z besedami Pri tem je zanimivo zreti v obraz dekleta, ko ji napol razložiš, da si kmet. Kot da je v tem trenutku izpila najbolj grenak ns^oj. Ker čutim, da beseda „kmet“ v nobenem ozim očitno ne predstavlja človeka, ki si pošteno služi svoj kruh, sprašujem, če ne izviramo vsi iz iste zemlje, ne dobivamo vsi njenega kruha. Odkod potem zaničevanje, zakaj podcenjevanje kmeta, kaj ne vemo, kako smo drug drugemu potrebni? IVAN SKOFLJANEC, Brege 2, Leskovec pri Krškem \ABJ ' * 'BREŽICE Ste v zadreiri za darilo? Šopek nagelj čkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Veiilca MODNA REVIJA iUlodne hiSe iz Ljubljane In nastop pevcev zabavne glasbe, humorista in folklorne skupine »Savo Iz Kranja ^Vstopnina 10 din No ostalih prireditvenih prostorih vos bodo zabavali: • DUBROVNIŠKI TRUBADURJI # Bety Jurkovič in Edvin Fllser • humorist Drago Bahun-Kerempuh • orkester »Estrade« Iz Zagreba Rezervacije po 30 din sprejema recepcijo zdravilišča # Program bo vodilo Milonko Bavcon # ognjemet, nagradne zabavne igre In drugo Obiščite največjo zabavno prireditev no Dolenjskem! Olibor za kadrovske zadeve GG BREŽICE RAZPISUJE 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA SREDNJI GOSPODARSKI ŠOU V POSTOJNI 6 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ V ŠOU ZA GOZDNE DELAVCE »GOZDARJE« Interesenti naj pošljejo pismene vloge Gozdnemu gospodarstvu Brežice do 15. avgusta 1972. ŽIVLJENJE IN NJEGOVA POT •BREZA: V TOVORNJAK - 20. julija zjutraj je Turek Neyzat Guner pri Brezi v nepreglednem ovinku prehiteval Kamničana Mpjana Repiča, ko je naproti pripeljal s tovornjakom — hladilnikom Italijan Marco Chione. Turek je trčil v zadnji del tovornjaka, potem ga je odbilo v Repičev avto in nato na travnik. Sopotnik se je lažje poškodoval, na avtomobilih pa je za 40.000 din škode. GORNJE SUSICE: NI VIDEL VOZA - 21. julija je Jože Krese iz Gor. Sušic s fičkom zavil na vaško • pot proti domu, vendar je spregledal vprežni voz, ki je stal pri skednju Karla Kmeta. Zaletel se je v voz, da je ruda prebila prednjo in zadnjo šipo. Voznikova žena Anica se je lažje poškodovala, gmotne škode je za 2.000 dinarjev. SMARJETA: smrt OB DROGU - Jože Peterlin z Vinjega vrha se je 22. julija popoldne v ovinku pred Smarje9(imi Toplicami zaletel v telefonski drog. Izdihnil je, še preden je pripeljal rešilni avto, moped pa se je zapeljal naprej. MENIŠKA VAS: ČEZ BANIGNO — Alojz Nevina iz DoL Toplic se je 22. julija s tovornjakom peljal od, Žužemberka proti domu, vendar je pri Meniški vasi zapeljal čez bankino in se prevrnil na bok. Škode je za 9.000 dinarjev. ŽELEZNO: V AVTOBUS - Franc Valjavec iz Hudega grabna je 23. julija popoldne vozil avtobus proti Trebnjemu. Pri Železnem mu je pripeljal naproti Boris Koncilja, ki živi na Švedskem, in trčil v zadnji del avtobusa. Škode je za 7.000 dinarjev. MEDVEDJEK; VERIGA - Zagrebčanka Silva Andrič je 23. julija med vožnjo v Medvedjeku zapeljala na bankino, trčila v smernik in se ustavila na cesti. Metličan Julij Bezek, ki je peljal za njo, seje ustavil, v njegov avto pa je trčil Holandec Johannes Leendert. Škode je za 5.000 dinarjev. STEFAN: MOKRA CESTA -Turek Serif Gulabi je 23. julija qu-traj pri Stefanu prehiteval dva avtomobila. Tedaj se je naproti pripeljal drug avto, zato je Turek zavrl. Njegov avto je na mokri cesti zaneslo, da se je prevrnil s ceste čez streho in obstal na kolesih. Voznikova žena se je hudo poškodovala, voznik, dva otroka in sopotnica pa laže. Vse so Mala vojna poštevanka v zbriki „Matjaževa knjižnica**, ki jo ureja Branka Jurca, izdaja pa PARTIZANSKA KNJIGA v Ljubljani, je izšlo njeno letošnje prvo napovedano delo: zgodba „Mala vojna poštevanka**, ki jo je napisal Sandi Sitar. Govori o izletu na morje, ki je bil preložen za štiri leta. Zaradi vojne. Pisec se v knjigi spominja štirih vojnih let, ki jih je kot otroki preživel v prvih štirih razredih osnovne šole. Kot otrok jc doživel svoje prve male poštevanke. Sandi Sitar je umetnostni zgodovinar in novinar — urednik; to je njegova prva natisnjena knjiga, ki jo bo rad prebiral naš otrok. Seznanila ga bo z življenjem in nevarnostmi vojne, tako kot jo je doživljal učenec prvih razredov osnovne šole sredi z žicami obdanega mesta. Knjigo je ilustrirala Ančka Goš-nik-Godec, tiskalo in vezalo pa CGP Delo. V tej zbirki dobimo fc letos: Orehovo leto Vide Brestove, Zgode in nezgode kraljevskega dvora Milana Šege in povest urednice nove zbirke Branke Jurca: V pasti. Za mladinsko literaturo bo poslej načrtno skrbela tudi PARTIZANSKA KNJIGA. -k odpeljali v novomeško bolnišnico, škode pa je za 2.000 dinarjev. ODRGA: PREKRATKA RAZDALJA - Sarajevčan Demir Mistava je 23. julija vozil v prekratki varnostni razdalji, zato je močno zavil na levo, ko je avto pred njim zmanjšal hitrost. Tedaj pa je čelno trčil v avto Ivana Contija iz Deskelj, ki je pripeljal naproti, nato pa še v avto Handola F^ila iz Banjaluke. Conti se je močno poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, na vseh treh avtomobilih pa je škode za 30.000 dinarjev. ODRGA: DVA OBRATA - 23. julija je Džaka Vehbija iz Tuzle na mokri cesti vozil tako nespretno, da je njegov avto obrnilo in se je dvakrat prevrnil po strmini. Trije sopotniki so bili poškodovani in so jih odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je za 20.000 dinarjev škode. FANTASTIČNA NOČ Kot 120. delo „Ljudske knjige**, ki jo kot posebno knjižno zbirko izdaja Prešernova družba v Ljubljani, je pred dnevi prišla na trg „Fantastična noč“ Stefana Zvveiga, mojstra priholoških novel, znanega pisca biografskih romanov in številnih esejev. Zweig sodi med najbolj prevajane evropske pisatelje, saj lahko dobite nj^ova dela v več kakor tridesetih jezikih. Tudi „Fantastična noč**,,ki jo je prevedla Katja l^u-rova, je zbir^ odličnih psiholo^h novel, kot so naslovna zgodba, pretresljivo Neznankino pismo. Štiriindvajset ur iz življenja neke ženske in Zlom srca. Knjigo je opremil Vladimir Lakovič, natisnila in vezala pa tiskarna CGP Delo. Vesela pomlad Kako so se znašli naši preprosti fantje, partizani, ko je bilo treba zamenjati puško in mitraljez s svinčnikom, papirjem, knjigami in zvezki? Šotor ali gozd so proti koncu vojne zamenjale mnopm vojaške šole. Kako je teklo življenje potem? Taldh ^ominov nimamo veliko napisih. Karel Leskovec, pisec treh obsežnih knjig spominov na partizanska leta, ki so izšle pod naslovom „Križpotja**, se je zdaj lotil tudi teh vprašanj. Obdelal jih je v knjigi z naslovom „VESELA PO-MLAD“. Nekdanji borec Dolomitskega odreda, kurir in pozneje komandant Prešernove •brigade, seje pred koncem vojne znašel v Beogradu, kjer je moral v vojaško šolo. Odkritosrčno, vmes pa tudi hudomušno in celo trpko popisuje to nevsakdanjo !promembo, ko je bilo treba domače gozdove in travnike zamenjati z utesnjenostjo v že osvobojenem velikem mestu. Leskov-čevo branje je privlačno prav zategadelj, ker nam pisatelj svojih stisk in dvomov ne skriva. To ni črno-belo poročanje o partizanih, je prikupno branje, ki ga bo rad vzel v roke vsak, kdor želi dobiti o preteklosti zadnjih desetletij čini bolj zvesto in verno podobo. Delo je založila PARTIZANSKA KNJIGA, opremil pa Andrej Verbič. TONE GOSNIK črni vikendi v vasici Boršt ob Krki rastejo vikendi na črno, so zvedeli odborniki na zadnji seji skupščine. Inšpekcija bo potemtakem ukrepala, saj ni izdal nihče dovoljenja za čudne cementne zgradbe, ki kvarijo okolje ob reki. Dežurni poročajo STRELA - 18. julija ob 17. uri je med neuijem udarila strela v gospodarsko poslopje Jožeta Sepca v Gorenji vasi v trebanjski občini. Po-, slopje je zgorelo, z njim pa tudi nekateri pridelki in orodje. Sodijo, da je škode za okrog 50.000 dinarjev. ZNACKE - Holandec Henricus Bruisten je 18. julija prijavil novo-meŠcim miličnikom, aa so mu ponoči s parkiranega avtomobila Ford ukradli dve znački in ga oškodovali za 40 guldnov. kvartopirca’ - Novomeški miličniki so 18. julija zvečer zalotili v hotelu Kandija Petra Petroviča iz Gornje Konjuvice in Svetislava Pava-lovića iz CaJcljenika, ko sta igrala za denar. Prijavili so ju sodniku za prekrške. ŽEPAR - 19. julija dopoldne je Martin Tutin iz Smolenje vaši v Me-tropolovih toaletnih prostorih izgubil denarnico. Takoj jo je šel iskat, vendar pa je nekdo v tem času iz denarnice že izmaknil 500 dinarjev. _ OB DENAR - Janez Kump iz Novega mesta je 19. julija prijavil, da mu je neznan tat med 16. in 19. julijem ukradel iz stanovanja 1.060 dinanev. PIŠTOLA - - Novomeščanu Marjanu Kopini je nekdo 19. julija iz avtomobila ukradel pištolo flobert. TRI SRAJCE IN KLOBUK - 19. julija zvečer so tatovi obiskali Janeza Simca v Velikem Orehku. Po hiši so vse razmetali, vendar denarja niso našli, odnesli so tri srajce in klobuk. TAT V GABRJU - Med 18. in lO. julijem je neznanec Mariji Rukše iz Gabrja ukradel 1.600 dinarjev, ki jih je imela v kuhinjski omari. VOLCJAK — Volčjaka, vrednega tisoč dinarjev, so neznanci ukradli Alojzu Pruhu iz Rt^erče vasi v noči na 22. julij. SKOZ OKNO - Skozi trikotno okence je neznanec vlomil v avto . Ljubljančana Jožeta Mravljeta in mu 22. julija izpred hotela Otočec odnesel 450 dinarjev. PIJANI - Novomeški miličniki so prijavili sodniku za prekrške Bogdana Zupančiča, ker je 22*. julija zvečer razbijal kozarce v hotelu Kandija. Naslednjega dne so pridržali do iztreznitve Janeza Kavčiča iz Družinske vasi, ker je Franca Kopino z Dol. Gričevja tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Pridržali so tudi Ahmeda Mekiča, ker je razgrajal v menzi Pionirjevega samskega doma. Sentjernejski miličjiiki so pridržali Hamdo Sulkanovića in Mavru-dina Mehiča, ker sta se opila in pretepala v sentjernejski gostilni Cvelbar. Črnomaljski miličniki pa so pridržali Pepco Kure iz Črnomlja, ker je nadlegovala goste v Švajgerjevi gostilni. VODNJAK Vodnjak na novomeškem Glavnem trgu je prav gotovo eno izmed čudes sveta; kljub obilnemu deževju in čeprav je voda v letošnjem poletju že nekajkrat preplavila in zalila mnoge mestne ulice in trge, je vztrajno suh in brez kapljice vode. Morda pa je potrebno, da bi iMkojni pesnik Kette (njegovi verzi so vklesani na robu vodnjaka) napisal še kakšen stih o suši? Kdo ve? ! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Razstava goveje živine (Minulo) je okolo 18 let, kar je bila v Novem Mestu zadnjič razstava goveje živine. Živo se še spominjam, kako obilna je bila takrat udeležba od strani živinorejcev in s kako lepim vspehom se je vršila razstava. Na predlog kmetijske podružnice v Novem Mestu priredilo se bode letos z ozirom na veliko važnost, ktero imajo take razstave za povzdigo živinoreje, zopet enkrat premovanje govede in sicer v Novem Mestu za cel politični okraj. Za razstavo se je treba že sedaj pripravljati; če tudi bo še le — kakor čujemo — 26. oktobra t. 1. (Za nas) Slovence je najvažnejši odlok visoke vlade kranjske, katera je sklep ljubljanskega mestnega zbora, da se imajo ulice in trgi v Ljubljani zaznamenovati samo s slovenskimi napisi, ovrgla na podlagi člena 19, in ker se je nekoliko nemških davkoplačevalcev (!? !) pritožilo. Kako se pa našim sosedom godi v Trstu, Gorici, Celju in Mariboru, kjer so gotovo bolje zastopani po številu nego ljubljanski Nemci, dobro vemo; vse je laško in nemško. Enako se godi Cehom v Brnu in drugih mestih. Tudi znamenje, od kod mrzla sapa piše! (Državni zbor) se je v sredo 27. julija, po sprejetju valute raz^l na počitnice. Zopetno delovanje pričel bode koncem meseca oktobra. j ERŠTETOVA IŠČE PRIJATELJICO Z USODO Ana Eršte Išče nekoga pod 'soncem, ki bi imel enako usodo: 24 let je bila stara, ko se je možlla, čez 24 let je postala vdova in zdaj je minilo novih 24 let - »Veselo bo, če se tak človek oglasil« Drugi zaplet je bil na cesti. Mimo Starega gradu, ki ga obnavljajo - le koga bo potem strašil duh iz gradu? - pelje pot proti Grčevju, a je vredna imena kraja, v katerega pelje. Zadnje deževje jo je preoralo in avto je skakal po kamenju in v potok, ki je veselo žuborel sredi ceste. Počutil sem se kot jezdec na hrbtu razsrjenega bika, ki ne ve, da čaka njegovega krotitelja lepa nagrada. Za za-pfct so poskrbeli v Grčevju: „O, Erštetovo iščete? Dobili jo boste v Vidrihovi gostilni na Otočcu!** Avto je zahrzal nazaj po razriti poti... Na Otočcu je gostilničarka z burklami dražila veliko krušno peč, na mizi je vzhajal kruh. Deklič je skočil po Eršteto, ki se je pravkar odpravljala na njivo po solato. „Seveda me niste našli, ko ste me pa po naslovu iskali. Že 12 let sem pri Vidrihovih. Prašiče imam čez, krave molzem, na njivi delam, v kuhinji sem pa bolj malo. Za kuho so mlajše in bolj okretne,“ pove Eršte-tova, naročnica nenavadnega oglasa. ,ySaj niste nikomur povedaS, po kaj ste prišli, kaj? Kaj bi govoriU okrog, potem je samo klepetanje!* Ce bi Erštetova hodiJa v šole, postavim, bi verjetno zapisala svoje življenje matematiki Same številke so jo, same nenavadnosti in zakonitosti vleče iz njih. Denimo prav to o treh življenjskih obdobjih po 24 let. Zazdela se mi je nekako kot Pitija v znamenitem delfskem preročišču v Apolonovem svetišču, kije s svojega trinožnika nad omamnim kadilom v zanosu žebrala nejasne besede, svečeniki pa so razlagali njene prerokbe. Preblisnila me je misel, da bi bila izborna za svečenico v tem templju. Odgovarjati je treba zapleteno na jasno zastavljena vprašanja. Za to pa je ona mojstrica. „Koliko je pet in štiri? ** me vpraša in sama odgovori: „Vem, devet, toda mislite o govorici številk. Kaj predstavlja pet? Pet Kristusovih ran. In tako naprej.. .** Zazdelo se mi je kot tista stara prerokba o človekovi usodi v vojni. Svečeniki so Pitijo razložili: „Ibis, redibis non morieris in bello.“ Po naše bi se, glede na to, kam postaviti vejico - pred besedico „non“ ali za njo, reklo: „Sel boš, vrnil se (ne) boš, (ne) boš umrl v vojni.** Erštetova pa nadaljuje v svojem pridigarsko-pitijsko-filozofskem slogu: „Govorica trikrat 24. Takih ljudi je dosti, kot je ogromno tistih, ki so se rodUi leta 1900. Zanima pa me, če je pod soncem kdo z mojo usodo treh življenjskih obdobij po 24 kt: deklištva, poročenosti, vdovstva.** Potem razpreda svoje besede, tenko, kot tke pajek svojo mrežo nekje v kotu. 21. januarja, ko je bila stara 24 fct, se je možila. 2. julija 1948 ji je umrl mož. ,3ojančeva sem bila prej, a sem se omožila v isto vas, le nekaj številk razlike. Ko mi je bilo''^^ 18 let, je umrl oče, vinograda smo imeli dosti - to je trdo delo - zemlje pa, da ni bilo vredno pogledati. Pa 12 otrok nas je bilo. Potem sem se omožila, delala sem vse od kraja, štirikrat sem rodila in trije otroci so še živi: Milka, ta je v Novi Gorici, Ivan je v Srednjem Grčevju, Frančiška je pa v Ljubljani, na Viču, no, v tistem velikem bloku, da ne morete zgrešiti,** pripoveduje živo. In kaj ji je najbolj ostalo v spominu? „Pošteno življenje, pošteno živim, to je najvažnejše!** In kaj bo, če se najde pod soncem katera, ki ima enako usodo treh številk po 24? ,ySaj ni treba, da je ravno ženska, mogoče ima kak moški tako usodo,** sc zave 72-letnica. „To pa že rečem, liter ali dva bova spili pri Vidrihu, prigriznili bova in se pomenili. Hej, kaj ne boste tudi vi prišli zraven? Recite, da boste!“ Obljubim, Erštetova mama. Obljubim zaradi okusa po domačem kruhu, ki mi je obležal v grlu, ko sem videl burkle in vzhajano testo in obljubim tudi zaradi vaše govorice številk. In če bosta pod soncem dva s' tako usodo, potem svet zares ni velik, kajne? J.SPUCHAL 4. nadaljevanje JOŽE SPLICHAL: Čebele v naravo! oknu! Koliko mikavnih skrivnosti za tistega, ki ljubi NARAVA VEDNO ZNOVA POSKRBI ZA PRESENEČENJA Brez zapleta ni zgodbe. Ta zaplet je naročila in plačala Ana Eršte iz Srednjega Grčevja 2, pošta Otočec na Krki, ki je v naši upravi naročila oglas; ,Ana Eršte išče osebo, ki je bila 24 let samska, 24 let poročena in ki je zdaj 24 let vdova, da se oglasi na navedeni naslov. Dam ji lepo nagrado .. Dolenjske kmečke domačije 1. avgusta se začne v Dol. Toplicah druga dolenjska slikarska kolonija - Njen mecen je znova kolektiv tekstilne tovarne NOVOTEKS, za pomoč pa so zaprosili tudi tovarno zdravil KRKA in kolektiv IMV Poročali smo že, da se bo lani sprožena pobuda kolektiva tekstilne tovarne NOVOTEKS iz Novega mesta letos nadaljevala: ,J)o-lenjska slikarska kolonija" se bo začela 1. avgusta, trajala bo deset dni, v njej pa bo delalo enajst slikaijev. Mnogo dela je pač dala preustrojba naše valute v državnem zboru. (V Rusiji) imajo jako mnogo posla z grozno kolero, katera sc po poročilUi iz Rusije ne razširja tako zelo, kakor to njeni sovražniki vidijo in trdijo; pač ne vemo komu bi verjeli; toliko vemo, da je car dovolil vsakoletni velikanski sejm v Nižjem Novgorodu, kar je gotovo znamenje, da še ni tako zelo razširjena, kakor bi jp naši Madžari in nekateri drugi radi videli. (Odlikovanje). Presv. cesar odlikoval je g. nadučitelja in vodjo ljudske Šole J os. Rak-telja povodom nj^ovega vpokojenja s zlatim križem za zasluge, C^estitamo! (O letini) po nekaterih krajih ljudje dobro govore in se hvalijo o lepem pridelku žita; seveda so bila žita po-nekaterih krajili od viharja položena in rja se jih je poprijela, toda žetev se je vršila večinotii pri lepem vremenu. Krompir in koruzo pa uničujejo zelo - črv, pa ne povso-di, kjer ga ni, jako lepo kaže. Sadja ne bode dosti, posebno češpelj bo jako malo ali skoraj nič, jabolk malo. Grozdje pa kaže jako lepo, posebno na Trški gori. Bog dal, da nas ne obišče kaj zlega! DOLENJSKIH NOVIC, 1. avgusta 1892) Obudimo spomin: 50 umetniških del je lani poleti prispevalo deset slovenskih akademskih slikaijev zakladnici slovenske kulture. Videli in občudovali smo jih na razstavi v decembru 1971 v Dolenjski galeriji, nastala pa sp v prvi dolenjski slikarski koloniji, ki jo je lani kot mecen omogočU kolektiv tovarne NOVOTEKS. Delovni naslov kolonije je bil ,,Mlini ob Krki**; z njenim uspešnim delom je ohranjen lep kos dolenjske romantike in mikavnosti pokrajine ob naši osrednji reki. Pobuda tekstilcev v Novem mestu in prizadevno ustvarjanje umetnikov, oboje, je bilo pomemben prispevek, da Dolenjska „slikarsko zapiše** delček svoje razgibane zunanje podobe. Na pobudo bnskega začasnega odbora, ki je vodil delo prve dolenjske slikarske kolonije, je medtem o^anizacija te kulturne manifestacije dobila tudi nov okvir. Kolonija bo poslej delala pri temeljni kulturni skupnosti v Novetn mestu — ima svoj stalni odbor, dosedami mecen tekstilna tovarna NOVOTEKS pa jc tudi letos obljubil potrebno pomoč. Povabljena sta tudi kolektiva tovarne zdravil KRKA in IMV, da bi kot inecena podprla prizadevanja slikarske kolonije v Novem mestu. Na povabilo odbora bodo letos sodelovali v koloniji slikarji Peter Adamič, Leopold Hočevar, Leon-Koporc, Miroslav Kugler, Kamilo Legat, Albin Lugarič, Tomaž Perko, Rudi Spanzelj, Tone Tomazin, Jaka Koloradski ■ w v hrosc Med raznimi dobrotami, ki so po vojni prišle k nam iz Amerike, so bili razen paketov UNRRE tudi koloradski hrošči. Takrat so pri nas skoraj v vsaki vasi viseli plakati s koloradskimi „kebri“, ličinkami in jajci Skoro povsod sc je takrat dom-jalo podobno kot na Gori nad S^o-dražico, V nedeljo po maši je občinski bobnar skural zadržati vaščane: — L’dje, počakajte! Počakajte! Jc s Kačevja z akraja pršu dopis na lučki adbor, „da sc usi udeležite množičn'ga pregleda kolorads’ga hrošča.** Potem jc zajel sapo, pobobnal in kar na lastno odgovornost dodal: - L’dje! Al’ je kebr i^c u Gra-supljni! T’m dol je krampirjcvka že suna. Kebr pa nej neumn. Ne bo Bi Torkar in študent Branko Suhy. Na kolonijsko razstavo, ki jo bodo odprli pred 29. novembrom v Novem mestu, bodo povabili tudi slikarja Božidarja Jakca in Franceta Miheliča. Slikarska kolonija bo v Dolenjskih Toplicah; njen komisar je prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj škofjeloškega muzeja, tajnik kolonije in odbora pa je Janez Bogataj, kustos Dolenjskega muzeja. TONE GOSNIK V Zaloki pri Šentrupertu se je v oknu naselil roj čebel, tako da je mogoče skozi steklo opazovati čudovito organizirano življenje Anton Janša iz Breznice na Gorenjskem, prvi čebelarski učitelj na dunajski čebelarski šoli pred dobrimi 200 leti, ki je ^upaj s svojimi nasledniki ponesel po svetu slavo slovenskega čebelarstva in marljive „kranjice“, bi bil gotovo vesel nazornega učila, kakršno je samo nastalo v počitniški hišici Bojana Brezovarja, ravnatelja osnovne šole v Šentrupertu, v uro hoda oddaljeni vasici Zaloki. KJE JE SANITARNI? Hras^ nad Sevnico nudi čudovit razgled po novem delu mesta. Žal je tam razpadajoča baraka, v katero odlaga konjač vse mogoče in nemogoče. Psi vlačijo ostanke vse do stanovanjskih hiš. Zbiralnik vodovoda je le 30 metrov daleč. — (Foto: A. Železnik) Čebele so se, tebi nič, meni niČ, naselile v oknu, ga spremenile v panj, srček polknice pa v panjevo brado, skozi katero so v sončnem vremenu vsipljejo na pašo. Usedeš se v vežico hiše in opazuješ vrvenje, mojstrsko gradnjo, odnašanje opešanih čebel in trotov kot - na ekranu. Nazomejšega pouka si skorajda ni mogoče misliti. Začek) se je pred tedni. Od nekod, verjetno iz prevoznega panja (v bližini ni čebelnjaka), je priletel roj in se obesil na kako vejo v bližnjem gozdu. Cebek' izvidnice, ki imajo nalogo, da roju poiščejo primerno pribež^išče, so iztaknile prostor v bližnji hiši ter roj zvabile v okno, na eni strani zaprto s šipo, na drugi pa s polkni, okrašenimi z izrezanimi srčki, takimi kot v pravljici o Janku in MetkL „Nisem mogel verjeti; čebele ven, čebele noter. Kaj bi neki to bilo? ** opisuje Bojan svoje presenečenje, ki ga je nekega dne doživel, ko je obi- V jamah izkopali kamenito ost kopja praljudje naseljeni le občasno - Tri toplejše jame je uničil kamnolom - Je Obisk tujih strokovnjakov - Razdrobljenost In zaprtost je Škodljiva Kjer so Izkopavali, so bili zob res levji? - skal hišico. Od takrat naprej je kot ljubitelj starin in posebnosti bogatejši še za eno posebnost, živi panj, ki razgrinja pred človekom skrivnosti čebel, živali, o katerih je napisanih več knjig kot o katerikoli dri^. C^udovite so, grade natančno kot inženirji, tudi v temi, če je treba. V oknu lahko opazujemo mlade čebele, ki še ne letajo na pašo, združene v grozd pa so že sposobne „potiti** vosek. Ce bi jih natančneje opazovali, bi lahko videh, kako tanke voščene luskice, ki nastajajo pod obročki njihovih telesc, nosijo k čeljustim jih predelujejo in lepijo v satovje, to gradbeno mojstrovino narave. V oknu se da natanko videti, kako raste satovje, kako so satnice prav toliko oddaljene ena od druge, kolikor potrebujeta dve čebeli, da se srečata v „ulici**. Vrvenje je nepopisno, delo neutrudno, pa naj bo zunaj sonce ali dež. Dvajset do petindvajset tisoč čebel, kolikor sodijo, da jih ima tako močan panj, razkazuje svoje marljivo in vzorno organizirano življenje. Kaj pa zima, ki je za vsako družino najhujša preizkušnja. Cebek: nameravajo pustiti do jeseni v oknu. V bližini je bogato cvetel kostanj, ki sicer ne daje dobrega medu za prodajo, je pa izvrstna tirana za čebele same, tako da okrepi družino, kot pravijo čebelarji. Jeseni bodo okno odprli, Bojanov prijatelj Vladimir Berce z Mirne, zvest čebelar, pa bo družino preselil v uljnjak, potočili bodo med, počitniški hišici, kije že tako in tako muzej starin v malem, pa bo ostal spomin na zanimivost, ki jo je dala narava, njena edinstvena apis mellifica - camica, sloveča kranjska medarica. M, LEGAN S Ob zaključevanju letošnjili izko-avanj pri 2elnjskih jamah, kjer dr. itja Brodar, strokovnjak za staro kameno dobo, išče sledi pračloveka, smo obiskali skupino m zastavili vodji nekaj vprašanj. — Ste v primerjavi z lanskimi izkopavanji našli letos več ali morda manj? - Našli smo približno enake stvari kot lani, sc pravi strgala, praskala in nožičke, ki so jih uporabljali praljudje, kosti svizca in jelena ter oglje. Razen tega smo našli letos še kamenito ost kopja. - Kaj sklepate na podlagi teh najdb? - Da tu, kjer kopljemo, zagoto- vo ni bilo stalno bivališče praljudi. Morda je bilo kje drugje v bližini, saj je tu okoli precej jam. Pač pa so se tu ljudje.naseljevali občasno. Morda je vzrok v tem, da je ta jama precej mrzla. Zvedel sem, da so bile tu v bližini, kjer je danes kamnolom, tri jame, da so bile bolj tople in da so v mih še po zadnji vojni živeli Cigani Zal so te jame uničene in ni nobe- s’hu ž’ru, Buo pršu h zMjanu! ,...ln tako smp se ob nedeljah udelefcvali množičnih pregledov ko-loradskili hroščev.** Dr. Mitja Brodar kaže zob, za katerega domneva, da je levov (Foto: J. Primc) nega pravega upanja, da bi tam našli kakšen ostanek. - Ste našli kakšne ostanke mlinših dob? - Podobno kot lani, sc pravi keramiko, in sicer nekaj lepo ornamen-tiranih črepinj. Vendar je tudi keramike vedno manj. Prav danes smo našli zanimiv zob, kije morda levji, vendar bo moral o njem svoje rcči še paleontolog, strokovnjak, ki poučuje fosilne (izkopane) ostanke izumrlih živih bitij. - Ste med letošnjim izkopavanjem doživeli kaj posebnega? - Obiskala sta nas dva strokovnjaka za staro kameno dobo iz tujine, in sicer Amerikanka in Holandec. Holandec je bral moje poročilo o izkopavanjih v Zeljnah, Amerikanka pa je želela videti eno izmed izkopavanj v Sloveniji, Prav taki obiski kažejo, da naše delo ni lokalnega, ampak svetovnega pomena. Spominjajo me na tiste stare čase, ko ni bilo meja, koje bila vsa Evro-pa enoten prostor, ŠKODLJIVE MHJE - Torej ste proti mejam, proti zapiranju v ozke, lokalne meje? - Naše delo in še marsikate^^V'*^ bi smelo poznati meja. Meje vpitt^jo na preveliko razdrobljenost, ki jc škodljiva ne le za narod, ampak tudi za ppsamezno območje oziroma občino, Ker na primer denar za naše delo ni ves združen, na enem mestu, se moramo včasili podrejati zahtevam občine, ki nas financira. Tako se lahko zgodi, da je nekje bogato najdišče, mi pa ga ne bi mogli raziskati, ker moramo drugam, ker nas finansira neka druga občina, To je ena izmed slabih strani samoupravljanja - namreč prevelika razdrobljenost - čeprav mu ne kaže odrekati mnogih drugih dobrih strani. Upam, da me ne bo kdo napak razumel. Lep primer take škodljive razdrobljenosti je tudi veliko raznih muzejev po Sloveniji, čeprav bi laliko imeli k: enega. — Po občinah se boje, da bi vse zanimivo gradivo obležalo v Ljubljani v kakšnih predalih ali sc celo izgubilo in tako ne bi bilo dostopno ljudem. - Tudi to razumem. Vendar naj navedem primer. V celjskem muzeju imajo vse, kar je bflo izkopano v Potočki zijalki, in bi si vsi odgovorni r^je dali glave stran, kot pa da bi pustili preseliti vse gradivo v ijub-ijano. Zaradi te^ pa nastaja vrsta nepr^etnosti. Vsak, kdor si želi te izkopanine ogk:dati, mora v Celje. Tam pa enkrat ni kustosa, drugič ni ključev, tretjič je kaj drugega - v glavnem pa nimajo strokovnjaka, ki bi obiskovalcem dajal pojasnila. Podobno škodljivo je drobljenje na drugih področjih. - Hvala za odgovore, - 2elim sc zahvaliti še temeljni kulturni skupnosti Kočevje, ki je denarno in dmgače pomagala, da smo izkopavanja letos lahko nadaljevali. Ob zaključku bi še prosil, naj v.sak, ki pri kopanju oziroma gradnji na-k‘ti na kaj zanimivega iz starih časov, sporoči Medobčinskemu zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana. Na svidenje spet prihodnje leto. J, PRIMC Vodja izkopavanj dr. Mitja Brodar, strokovnjak za staro dobo, si ogleduje, kaj so našli dijaki kočevske gimnazije pomagajo pri izkopavanjih v Željnah, (Foto: J. Primc) kameno ki mu ; Mama, ali veš? Mama, ali veš, da sem ti ; začel jemati denar? Z njim J kupujem slaščice in druge 5drobnjarije, čeprav nisem laičen Razdajam jih sošolcem. ! Potem so vedno pri meni, • pogovarjamo se, igramo in i smejemo, saj ti za pogovor, nimaš časa. Oče je le bolj • gost v naši hiši. Zame ima ) malo besed, pa še te so v t glavnem ukazi, posmeho-il vanje, ker v šoli komaj izde-I lujem. Mama, ali veš, da me kar duši, kadar sta z očetom doma? Ničesar si ne znata več lepo povedati. Za vse to dolžiš delo. Toda — ali lahko delo tako ubije človeka? Mama, ali veš, da mi delaš krivico, ker me ne pustiš k sosedovim? Res, všeč mi je njihova Milenca. Poslušala bi plošče, pogovarjala bi se o knjigah, o filmih; tisoč reči je, o katerih bi rad govoril. Mama, ali veš, da sem že začel lagati? Laž^m ti o ocenah v šoli, o učenju; pripovedujem ti,^a sem pazljiv učenec. Lažem. Pouku red-kodkaj sledim. Misli mi begajo domcv. Mama, ali veš, da se mi zdi na^a hiša kljub rožam in soncu prazna in hladna, da se v njej počutim kot ujetnik? Mama, ali veš, da te že dolgo, dolgo čakam? Čakam tudi očeta. Tujci smo si. A ozrita se name! Videla bosta želje in iskre v mojih očeh, roko, ki jo vama že dolgo ponujam, trepet, ki me prešinja ... Poglejta me s pravim pogledom in ustavita se pri meni, vzemita si čas in potem bom lahko rekel: Mama, ali veš, da sem vesel in srečen! ANICA ZIDAR Štukelj je bil torej za štiri leta tudi uradni kralj telovadcev vsega sveta. A že 1926 gaje čakala težka in odgovorna n^oga. Svoje znanje in svojo slavo je moral braniti na svetovnem prvenstvu v Lyonu. Spet je bila Francija prizorišče novega jugoslovanskega uspeha. Spet je bil zaradi pravil Štukelj naprej obsojen na neuspeh. Njegova prednost je bila namreč na orodju premajhna, da bi jo lahko obranil v metu krogle. A na orodju je potrdil svoje velemojstrsko znanje z zmagama na drogu in krogih ter tretjim mestom na bradlji. Svojo veščino na orodjih je Štukelj tako izpopolnil, da je gledalcem tiste čase zastajal dfli ob Štukljevi telovadbi. Desetke, ki jih sodnUci danes prav nikomur ne dajo, so ob Štukljevih vajah kar deževale. In prav v Lyonu se je zgodilo nekaj, ob čemer mora biti ponosen še tak šampion. Potem, ko so Štuklja napovedali kot prvaka prvakov, je zares odtelovadil svojo poljubno vajo na drugu v izrednem tempu in brez napake. Takrat pa se je zgodilo nekaj, kar je presenetflo vse; ko je Štukelj elegantno seskočil z droga in obstal na tleh kot ukopan, so sodniki vstali, dvignili svoje ocene - soglasno so mu prisodili desetke - ter začeli ploskati jugoslovanskemu mojstru za vajo, ki je navdušila še tako izbirčne gledalce. To je bila zares umetnina in med navdušenim ploskanjem sodnikov ter viharnim aplavzom gledalcev je vrhovni sodnik pristopil k olimpijskemu prvaku, mu stistnil roko in dejal: „Ce bi mogli, bi vam dali višjo oceno. 2al se naše številke končajo pri desetici.** Štukelj.je bil kajpak nadvse ponosen, a sodnike in gledalce je navdušil že hip pozneje. Za svojo poljubno vajo na krogih je Novo-meščan spet požel odobravanje na odprti sceni lyonskega st^k>na in sodnik Martinez, ki je bil pred prvo svetovno včjno posebej znan po odlični vaji na krogih, se ni mogel zadržati. Potem, koje Štukelj spet dobil desetko, je pristopil k i^emu še on, mu čestital in mu, ko mu je stiskal roko, prisrčno dejal: „Dovolite da vam čestitam, veseli me, da spet nekdo dela stojo v razpori. To vidim danes prvič po dolgih letih.** Prav Martinezova ^ecialiteta je bil namreč ta element, Štukelj je torej v svojih najboljšfli dneh navduševal z enako prepričljivostjo sodnike in občinstvo, ki ni štedilo dlani, kadar je z elegantnimi seskoki zaključeval svoje vaje, Lyonsko svetovno prvenstvo je minilo v jugoslovanskem zmagoslavju. Zmagal je Peter Sumi, ki je bil enako dober atlet in tdovadec, Štukelj pa je bil dvanajsti. Od Jugoslovanov sta se bolje od njega uvrstila še Derganc in Primožič. Za dobre poznavalce telovadbe je bil presenečenje v jugoslovanski vrsti prvi nastop Josipa Primožiča, novega talita na nebu naše telovadbe. Oba telovadca sta pozneje skupaj nastopala na velikih mednarodnih tekmah vse do berlinske olim-piade, s katero sta Štukelj in Primožič zaključila svojo telovadno kariero. Francija je bila torej dvakrat zaporedoma gostiteljica najboljših telovadcev sveta: olimpijske igre in svetovno prvenstvo sta potrdili domnevo, da postaja Jugoslavija velesila v telovadbi. To so naši potrdili lia naslednjih olimpijskih igrah v Amsterdamu. Štukelj je bil od olimpiade v Parizu vseskozi v središč\i pozornosti, vedno v nehvaležni vlogi favorita, v katerega so bile uprte vse oči. Kvalitetni vrh svetovne telovadbe - med obema vojnama so prevladovali Evropejci - se je iz leta v leto širil, tako da je bilo težko priborjene lovorike še veliko teže braniti. Štukelj je bil razen tega še razpet med službo in telovadbo, kar sicer tiste čase ni bilo tako težko kot danes, mu je pa vseeno jemalo dovolj moči. Medtem ko so se mnogi drugi najboljši telovadci zvečine lahko posvečali izključno telovadbi vsaj zadnje mesece pred najpomembnejšimi nastopi, si tega Štukelj in drugi naši najboljši niso mogli privoščiti, ker so jih ob lastnih težavah težili še materialni problemi reprezentance. Tako Sokoli pravzaprav nikoli niso mogli zbrati dovolj denarja, da bi se lahko pri sosedih prepričali, v kakšno smer gre moderna gimnastika. Štukelj in tovariši iz ekipe so navadno na tekmah opazili novosti, ki sojih do naslednje tekme tudi sami vnesli v svoje vaje - a takrat so konkurenti nastopili že z novimi Devete’ olimpijske igre so bile 1928 v Amsterdamu. Štukelj je bil ^et v nehvaležni vlogi favorita, zraven tega pa je imel še smolo, da so bili nekateri sodniki prepričani, da je najboljši Italijan Neri. Temu primerno so tudi sodili. Zlasti se je s svojo „objektivnostjo** izkazal italijanski sodnik, ki je že pri skoku čez konja domala pokopal vse Štukljeve upe, da bi ponovil Pariz izpred štirih let. Dva sodnika sta namreč Stu dja ocenila s poprečno oceno 9,5 za preskok, Italijan pa mu je prisodil komaj 6,75. Protesti niso nič pomagali, ker je Italijan vztrajal pri svojem: da je Štukelj pri preskoku skrčil eno nogo, česar druga dva sodnika nista videla... in Štukelj je bil zaradi tega ob skoraj tri točke. Ce bi Štuklju uspelo, da bi pritožbi ugodili in bi ga Italijin ocenil vsaj z osmimi točkami, bi obranil sv-jo zlato medaljo v mnogoboju. Tako pa je sodniški zbor samo rizpn vljal, odločil pa ni Kljub vsemu je Štukelj telovadil tako dobro, da je imel ob zaključku novo možnost za ponovitev pariškega slavja. Vse naj bi odločila vaja na konju, vaja torej, ki je v zadnjem desetletju po zaslugi Mira Cerarja tolikokrat razveselila ljubitelje telovadbe. Štukelj je vajo odlično začel, a prejšnji prepiri sodnikov so ga nekoliko zmedli, presenečen je bil nad dejstvom, da vseeno še lahko osvoji zlato medaljo. Nj^ova poljubna vaja se je zataknila: Štukelj je podzavestno začel zmanjševati tempo v bojazni, da ne bi napravil napake. Prav to pa je bflo narobe;, njegovi strigi so bili vse nižji in končno je dvakrat zadel z nogama ob ročaje; sodniki so to ocenili kot manjšo' prekinitev vaje in mu dali nekaj stotink manj. Sanje o novem zlatu so ostale na amsterdamskem konju z ročaji, Letfn Štukelj pa se je uvrstil na tretje mesto, za Švicarjema Miezem in Haengi-jem. Ostala pa m^i je tolažba, da kljub očitnemu navijanju za Italijana Nerija, kar je prav on najbolj občutil na lastni koži, italijanski prvak ni zmogel več kot četrtega mesta. Jugoslovanska ekipa v Amsterdamu je bila mešanica mladostnega zanosa in izkušenosti starejših tekmovalcev. Od osmerice so bili štirje prvič na tako velikem tekmovanju: Drago Cioti, edini Hrvat ob sedmih Slovencih, Boris Gregorka, ki je bil pozneje tudi Cerarjev trener, Anton Malej in Edo Antosiewicz so bili novinci, prekaljeni telovadci pa so ob Štuklju bili Primožič, Derganc in Porenta. Prav ta mešanica mladosti in rutine je prinesla jugoslovanski vrsti najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah v vsej zgodovini: velika borbenost in izenačenost talentiranih telovadcev nam je prinesla tretje mesto in bronasto medaljo. To pa je bil tudi nasploh najuspešnejši nastop naših telovadcev v vsej zgodovini olimpijskih iger. Ob Štukljevi bronasti v mnogoboju je bil na odličnem petem mestu še Primožič, kije tako potrdil svoj velik talent. Štukelj je ponovno osvojil zlato medaljo, tokrat na lupgih, Primožič je osvojil srebro na bradlji, Derganc pa bron v preskoku. Jugoslovani so pokazali, da nimajo le izrednih posameznikov, ampak da jih odlikuje tudi čvrsta in solidna vrsta. Olimpijske igre v Amsterdamu so prinesle nove in moderne vaje na orodjih, vse pogosteje pa je bilo slišati tudi mnenje, da bi veljalo uvrstiti v spored tudi parter, kar se je končno uresničilo na enajsti olimpiadi, v Berlinu 1936, leta. VEČ OBETOV ZA OTROKE IZ KMEČKIH IN DELAVSKIH DRU2IN Končno prebite meje denarnih ovir V Brežicah so ustanovili šolsl(i center za mladino iz Posavja Ničkolikokrat je bilo že izrečeno in zapisano, da mladi v naši družbi nimajo enakih možnosti za vstop v življenje, predvsem ko gre za izbiro poklica in nadaljnje šolanje. Zahteva mladega rodu po enakih možnostih ni modna akcija, in ne le zadeva mladih, ampak ^lošen družbeni problem. Ce je tako, potem zadnje zasedanje občinske skupščine v Brežicah ne bi smelo kar tako mimo nas. Ta je namreč izglasovala sklep o ustanovitvi šolskega centra v Brežicah. V njegovem sklopu bodo gimnazija, pedagoška gimnazga in šola za kadre v bl^ovnem prometu. V naslednjih letih bodo center razširili z novimi NOVO V BREŽICAH V GIMNAZIJO JE BILO pri letošnjem vpisu sprejetih 75 dijakov, v pedagoško gimnazijo pa 32. Za to usmeritev so jih nekaj tudi odklonili. Za oddelke ekonomske srednje šole je nekaj nad SO kandidatov. DELOVNE ORGANIZACIJE izločajo premalo sredstev za narodno obrambo, so ugotovili odborniki na zadnji seji skupščine. Predlagali so, naj se odstotek zveča, kajti z denarjem, ki se zdaj zbere na ta račun, si podjetja ne morejo nakupiti potrebne opreme. NOVI RAVNATELJI. Za ravnatelja osnovne šole v Cerkljah je občinska skupščina imenovala Franca Lipaija iz Artič, za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole v Pišecah Maqana Vučanjka, za v. d. direk-toija centra srednjih šol prof. Jožeta Senico in za v.d. upravnika internata trgovske šole Staneta Ostreliča. Na Bizeljskem so ponovno imenovali Roka Kržana za ravnatelja' osnove šole. KRIŽIŠČE DOBOVŠKE CESTE s priključkom s savsk^a mostu vzbuja med ljudmi veliko pomislekov. Čeravno so ovinek proti Dobovi zavarovali z železno ograjo, se vozniki ne morejo potolažiti, ker so prepričani, da bo srečevanje na tako ozla cesti vrh nasipa zelo nerodno. Najlepše bi tam urejal promet semafor, tega pa ni. BREŽIŠKE VESTI šolami (ekonomsko sredico, komercialno in drugimi), odvisno od potreb in interesov. Sklep . odbornikov velja pozdraviti, saj omogoča mlademu človeku večje možnosti za šolanje na srednji stopnji. V obrazložitvi predloga za center je navedeno, da je število otrok iz posavskega predela na srednjih šolah pod republiškim poprečjem. Šolski center je torej zares velika pridobitev. Ne samo zato, ker bomo popravili odstotek, ampak predvsem zato, ker bomo mladim približali možnosti, ki jih ima mladina bolj razvitih območij. Razveseljivo je, da so na skujv ščinski seji poudarili in zagotovili, da se center ne bo zapiral v lokalne meje. V njem se bo šolala mladina iz vsega Posavja in Dolenjske. Center odpira pot v šolo mladini iz kmečkih in delavskih družin, ki ji je bilo šolanje doslej zaradi velikih stroškov za bivanje zunaj občine skoraj nedostopno. Večina teh otrok se je zaradi tega odločala za poklicne šole in sledUa geslu „Cimprej do kruha“. Tak učenec se potem nikakor ne more prebiti iz okvira, ki ga določajo dolK)dki staršev_ in laisneje Umazana Krka Odborniki so na zadnji seji ponovno zastavili vprašanje, zakaj je Krka enako umazana kot lani in kje je odgovornost tistih, ki kljub zakonskim predpisom onesnažujejo to lepo slovensko reko. PRIZNANJA TABORNIKOM Zveza tabornikov Slovenije praznuje letos dvajsetletnico obstoja. Dolgoletnim voditeljem taborniške organizacije so za požrtvovalno delo in uspehe pri njenem razvoju ta mesec podelili spominska priznanja. Iz Brežic sta iu prejeli Rozika Bohinc in Božena Cešnovar. Cešnovaijevi so podelili še javorov list z žarki. Odred Matije Gubca je Zveza tabornikov Slovenije na svečani seji v Bohinju odlikovala s priznanjem in partizanskim trakom za leto 1970. njegovi lastni dohodki. Šolski center pomeni začetek urejanja teh zadev in odločitev prinaša s seboj veliko odgovornosti in nalog. S širšo družbeno akcijo jih bomo lahko rešili, „ker“ - naj uporabim besede pokojnega Borisa Kidriča - „vse je odvisno od odnosa do stvari“. TONE JESENKO DOLGOVI DAVKARIJI Po zaključnem davčnem računu za leto 1971 dolijejo občani brežiški občini nekaj nad 9,5 milijona dinarjev prispevkov in davkov. Znesek je izredno visok. Komisija, ki je pregledala zaključni račun, je predlagala ostrejšo izterjavo. Največ dolgujejo obrtniki, ki jih^are nelik-viiiost družbenega sektoija, za katerega opravljajo 80 do 90 odstotkov svojih storitev. V SKLAD ZA STANOVANJA Brežiška občinska skupščina je sprejela 18. julija odlok o izločanju denarja za bodoči solidarnostni stanovanjski sklad. Ta določa, da morajo vsi občani, ki zaposlujejo tuje delovne moči, plačevati za stanovanjsko graditev 4 odstotke od skupnega zneska za izplačevanje osebnih dohodkov. ASFALT V DEČNA SELA Občindca skupščina v Brežicah je sklenila s Cestnim podjetjem iz No-v^a mesta pogodbo za podaljšanje asfaltne ceste od Brezipe do Dečnih sel. Rok za modernizacijo ceste je letošnji 15. oktober. Izvajalci so obljubili, da se bodo preselili na to cesto takoj po dokončanju priključkov na brežiški most. ZBORNIK VTISOV Občinska konferenca ZMS v Brežicah vabi udeležence pohoda Po poteh Kozjanskega odreda, da opišejo svoje vtise, ki bodo objavljeni v zborniku. Lahko zapišejo samo šalo, sprejem v vasi ali kak drug dogodek. Vtisov je veliko in škoda, da bi šli v pozabo. Najboljši sestavki s pohoda bodo objavljeni po radiu v mladinski oddaji. ZA LETOŠNJI DAN VSTAJE O minulem zaradi današnjega Vrhtrebnje: srečanje borcev, nov prapor, govor Uroša Ruprehta - 15 ekip na osmem pohodu ,JCdor spregleda preteklost, ne razume sedanjosti," je zapisal pisatelj Tone Svetina v svojem razmišljanju o pisanju „Ukane“. Zato je prav, da obudimo in počastimo spomin na junaška leta narodnoosvobodilnega boja. Borci trebanjske občine so se zbrali na prijetnem tovariškem srečanju, ki ga ni moglo skaliti niti mu-ha'sto vreme, na dan vstaje pri lovski koči na Vrhtrebnjem. O pomenu praznovanja sta govorila Stane Prijatelj, sekretar občinskega odbora ZZB NOV, kot glavni govornik pa prvoborec Uroš Rupreht, domačin iz Trebnjega, kije izročil nov prapor krajevni organizaciji ZB Trebnje. Na Vrhtrebnjem je bil tudi cilj tradicionaln^a patruljno-orientacij-skega pohoda, osmega po vrsti. Od prijavljenih 27 ekip jih je tekmovalo žal le 15. Razdeljene so bile v dve skupini. Med moštvi družbeno-poli-tičnih oiganizacij in društev je zmagala ekipa ZMS ,JDana“ z Mirne, ki je zbrala 107 točk, druga je bila ZRVS Mirna II s 103 točkami, 3. ZMS Dol. Nemška vas (99 točk), 4. ZRVS Mirna I, 5. ZRVS Šentrupert itd. Tekmovanja sta se udeležili le dve borčevski ekipi, boljša je bila iz Dol. Nemške vasi. M. L. SELO: NAPELJANO DO VODOHRAMA Tako rekoč brez družbene pomoči so vaščani Sela pri Mirni in nekaterih bližnjih zaselkov zgradili vaški vodovod od zajetja do vodo-hrama. S tem je prva etapa končana, delo bodo nadaljevali jeseni ter gradnjo morda že tudi dokončali. Ljudje so sila prizadevni, prispevek na vsako hišo pa znaša 2.400 dinaijev, kar je sorazmerno veliko. Zato so gradi-‘ telji upravičeni do družbene pomoči, ki jo bodo, kot so povedali na občini, tudi dobili. UKINJENE ZBIRALNICE KOŽ „Ker ni bilo razumevanja za uvedbo vsaj osnovnih higiensko-tehnič-nih ulaepov, smo v trebanjski občini prisiljeni ukiniti vse zbiralnice kož z izjemo v Mokronogu in Veliki Loki. Dovolili bomo še odkupovanje svinjskih kož, če bodo imele zbiralnice posebne, le za to namenjene prostore,“ je na zadnji seji občinskega zbora napovedal veterinarski inšpektor Cvetko Bunc. Dosedanje nakupovanje kož je po njegovih ugotovitvah močno navzkriž s predpisi, ki med drugim zahtevajo red in snago . zaradi možnosti, da se s kožami širi zelo huda bolezen, nevarna tudi za { človeka - vranični prisad ali antraks. O NOVOSTIH V TELESNI KULTURI Občinska konferenca SZDL Trebnje je prejšnji teden sklicala posvetovanje o osnutkih dveh zakonov, ki bosta urejala samoupravno ureditev in financiranje telesne kulture. Le-ta bo po novem precej na boljšem, saj bo za leto 1973 v občini dobila približno 240.000 dinarjev, kar je dvakrat toliko kot doslej. SoglaMli so, da je treba s sprejetjem zakonov pohiteti, v njih posebej poudariti pospešen razvoj v manj razvitih občinah in natančneje določiti uporabnika denarja, i^eli pa so še nekatere druge pripombe, ki jih bodo sporočili predl^ateljem zvonov. OD TU IN TAM J SEVNICA: NOVA BRIZGALNA. Prizadevno prostovoljno gasilsko društvo iz Sevnice pri Mimi je imelo v nedeljo svoj veliki dan: namenu so izročili novo motorko, vredno 32.000 dinarjev, veliko pridobitev društva ob njegovi 45-letnici delovanja. Pokrovitelj prireditve je bilo podjetje „Dana“ z Mirne. MIRNA: PRIPRAVE ZA OBLETNICO. Nekdanji vojni ujetniki, politični zaporniki, interniranci in deportiranci iz vse trebanjske občine, pa tudi od drugod se bodo sestali na Mimi v nedeljo, 6. avgusta, na vrtu restavracije „Dane“ ter obujali in počastili ^omine na vojna leta. Letos bo minilo 30 let od tistega vojnega leta, ko je bilo največ ljudi izseljenih, interniranih in zaprtih. ŠENTRUPERT: PIONIRSKI PRAPOR. Kot prvo društvo v trebanjski občini bo PGD Šentrupert v nedeljo, 6. avgusta, razvilo gasilski "•rapor. Slovesnost bo ob 14. uri v '■^ntrupertu. Se NOV PRAPOR: Uroš Rupreht ga izroča Jožetu Pi^uiju (desno), predsedniku krajevne organizacije ZB NOV Trebnje. - (Foto: Legan) TREBANJSKE NOVICE POMISLEKI IN DVOMI OB RAZVOJNEM NAČRTU SLOVENIJE Še vedno z občutkom odrinjenosti Na prvem mestu je vprašanje, če se bodo razlike zares izravnale Pred nami je zajetna knjiga: srednjeročni načrt razvoja Slovenije za obdobje 1971—1975. V posavskih občinah osnutka do nedavnega posveta v Krškem niso utegnili temeljiteje pretresti. Posamez-nild so ga prelistali vsak zase in si zabeležili, kaj pogrešajo v njem. C as za javno razpravo je bil slabo izbran. Julij je obdobje dopustov, na Občani za asfalt Krajevna skupnost Leskovec si že nekaj let uspešno prizadeva za odpravo prahu na cestah. Letos je na vrsti stanovanjsko naselje Grič, Ider prav zdaj asf^tirajo štiri ulice. Občani so odšteli za asfalt po 1.500 dinarjev, razliko pa bo pokrila krajevna skupnost. DENAR GRE ZA STROJE Papirkonfekcija v Krškem se modernizira in ves razpoložljivi denar sproti namenja za nakup novih strojev. Trenutno varčujejo za stroj, ki bo izdeloval manufakturne vrečke za samopostrežne trgovine. V TRINAJSTEM LETU Splošno kleparstvo v Kostanjevici bo 10. avgusta slavilo 13. obletnk:o obstoja. Jubilej bo kolektiv dočakal z zadovoljstvom nad uspešnim poslovanjem. Z naročniki za transportne in prezračevalne naprave je podjetje podpisalo za več kot tri milijone dina^ev pogodb in to obeta kolektivu večjo ustvarjeno vrednost kot lani. ZAJETNE „INFORMACIJE* I s dni je izšla v Krškem 24. številka Informacij, glasila ObSS. V njej bodo bralci naSi podatke o dejavnosti sindikata in opis dogodkov iz niinulih dveh mesecev. Z letnih konferenc osnovnih organizacij so tri poročila, in sicer iz tovarne pa-*^irja, iz rudnika na Senovem in iz 'apirkonfekcije v Krškem. Precej prostora je uredništvo odstopilo tudi krvodajalstvu, zlasti letošnji junijski akcjji, ki je bila nadvse uspešna. delovnih mestih manjka precej ljudi, in tako je bilo težko pričevati kaj temeljito dokumentiranega. V dveh, treh dneh več kot preleteti gradivo ni bilo mogoče in odgovori so bili plod hitrih ocen za posamezna področja. Nič kaj rožnatega položaja si ne obetajo v kmetijstvu, dvome so izrekli tudi za šolstvo, ki ob predvideni skromni pomoči ne bo moglo dohiteti razvitejših območij. To pomeni, da bodo mladi rodovi še vedno imeli slabše možnosti za izobraževanje. V Posavju opozarjajo na odnos do pokrajine in njenega razvoja, poudarjajoč občutek odrinjenosti. V planu ne najdejo sebe in svojih načrtov, čeprav se zavedajo, da slovenski razvojni načrti ni seštevek občinskih planov. Ce pa se v osnutku že spuščajo v naštevanje tovarn in drugih objektov, potem bi tudi Posavje za- Pl KRŠKI TEDN^IK KOSTANJEVICA Sezona jih je prehitela, cevi za kanalizacijo Se vedno čakajo zložene ob cesti. Taka je Kostanjevica sredi poletja, ko sprejema številne goste, obiskovalce Forme vive, Goijupove galerije in naravnih lepot mesteca cb Krki. - (Foto: Jožica Teppey) služilo, da bi bila omenjena industrija, na katero računajo. Prepričani so, da bi se pri iskanju kreditov za bodočo keramično tovarno na Senovem in razvoj nekovinske industrije sploh kaj hitro utegnil kdo sklicevati na to, da v planu to ni zapisano.' To bi pomenilo zaostajanje še naprej, izseljevanje iz pokrajine ter iskanje kmha v tujini. Morda je pesimizem prehud, zrasel pa je iz razmer v preteklih desetletjih in ljudje se ga težko otresajo. j KRŠKE NOVICE NI2JA GLASBENA SOLA v Krškem bo pričakala novo šolsko leto s pomembno pridobitvijo. V pritličju šolsk(^a poslopja namreč ta čas urejajo večji prostor za šolske produkcije. Denar za preureditvena dela sta prispevali sama ustanova in krška temeljna izobraževalna skupnost. ŽITNA LETINA ZARADI PREVELIKE vlage in deževja v zadnjih tednih ne bo tako uspešna. Kmetijski strokovnjaki pričakujejo na hektar poprečnih 2j stotov žitnega zrnja. Klasje ni več tako polno, pri italijanskili vrstah pšenice pa seje že začelo osipati. AGROKOMBINAT V TEH DNEH PREUREJA svojo trgovino v Velikem Podlogu. Prodajne prostore bodo razširili in jih opremili s sodobno opremo, med katero bo tudi hladilna omara za meso in mesne izdelke. S tako urejeno trgovino se bo oskrba krškopoljskega prebivalstva močno izboIiMla. TURISTIČNO DRUSTVO BO DRUGO nedeljo v septembru ponovno oraaniziralo tradicionalno tombolo. Glavni dobitek bo tokrat osebni avto „Skoda“, vsi dobitki pa so vredni okoli 7,5 milijona starih dinarjev. Cisti dobiček s prireditve bodo namenili dokončanju gradnje rekreacijskega centra na Resi. OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA ,J)neva vstaje slovenskega naroda** je bila v soboto dopoldne v zaselku Jevša na Bohorju. Slavnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Joško Radej, nekdanjim borcem pa so podelili 70 odlikovanj in priznanj. KMETIJSTVO Postopoma Mlakar: »Ribez da denar hi „Vino je v bo^ih rokah, četudi je že v sodu, pri ribezu pa je tako le, dokler je še na polju, ko dozori, ga nrodaš, skrbi so mimo,“ pravi Tože Mlakar, kmet iz Studenca nad Sevnico. Ribez vrste rosental goji že šesto leto. V nasadu ima 300 grmov, večino jih je razmnožil sam iz sadik, ki jili je kupil od sevniškega kmetijskega kombinata. „Kar rodi, bo dalo tudi dober podmladek! Nekateri kmetje so na lastno pest kupovali sadike, marsikje pa so kupili mačka v Žaklju. Sedaj tožijo, da jim nasad ne rodu Sicer tudi sadika ni vse, treba je še marsikajsvetuje Jože tistim, katerim nasad ni obrodit Naš kmet se nerad pusti siliti, najraje posnema tisto, kar se ob> nese na sosedovem ali vsaj v podobnih razmerah. Jože širi nasad le tako hitro, kolikor sadik pridela. „Imam 150 polnorodnih grmov, zaradi TOzebe sem letos nabral le za 400 kg jagod. Od- kupili so jih po 7,50 dinarjev kilogram. Ce mi bo kombinat prodal hrib nad Impoljco, ki ga že imam v zakupu, bom tudi tam zasadil ribez. Ob majnem nasadu ni da bi govoril o gospodarjenju, iz malega raste veliKof“ A. Z. NAVKLJUB POLETJU Komunisti Stiiiesa delavni Slavko češek: »Kdor se izgovarja na dopuste, tudi čez pol leta ne bo naredil kaj prida|i< Mizarji Stiiiesa so rasli s podjetjem, njihovo samoupravljanje je lahko pojem za sevniško obftno. Kot meni sekretar tovarniške organizacije ZK Slavko Cešek, si bolj živih sej samoupravnih organov ne more misliti. K^šna je ob tem dejavnost or^izacge ZK? „MinuU teden smo sprejeli nov 'ro^m dela tovarniškega aktiva, ^anj smo vnesli predvsem tisto, za kar mislimo, da v preteklosti še vedno nismo storili dovolj. PWa naloga je izpoTOlniti pravila o nagrajevanju po učinku. Že vrsto let izpopolnjujemo pravilnik, a še vedno je slišati kaj o uravnilovki. Sekretariat naše or^izacije bo pripravil teze za dopolnitve pravilnika v skladu s samoupravnim sporazumom. Lani smo v Stillesu sprejeli pravilnik o strokovnem izobraževanju. V dtlad za izobraževanje .smo namenili 30 odstotkov več denarja, kot določa samoupravni sporazum. Podpiramo zlasti stipendiranje otrok našili delavcev: tl kadri bodo ostali doma, imajo pa tudi višjo zavest od drugih, ker vedo, s čim so rasli!“ Stanovanjska politika? gradnji pa bomo pomagali najrevnejšim in tistim, ki potrebujejo denar za dograditev ali preureditev sta-novanj.“ Gospoi^enje podjetja? „Nadalje>^i bomo rekonstrukcijo in modernizacijo tja do leta 1975 z lastnim dei^em. Razen investicij bodo komunisti spremljali vse od zaključnega računa do delitve osebnih dohodkov.** S čim boste imeli največ dela? „Z nadaljnjim potekom razprave o temeljnih oiganizacnah združenega dela v okviru matičnega podjetja Slovenijales, mladim bomo morali pomigati, saj mladinske orga- ^ nizacije ni dosti čutiti Se bolj moramo izpopolniti obveščanje članov kolektiva. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKI PABERKI NIMAJO PREDSEDNIKA - Letošnjo pomlad so v svet sevniške krajevne skupnosti izvolili nekaj novih članov. Na skupni seji starega sveta KS in novoizvoljenih članov sveta bi zato morali voliti tudi predsednika, vendar novega predsednika še vedno nimajo. Janko Rebernik, ki je vrsto let uspešno opravljal posle predsednika, odklanja ponovno izvolitev, ker po imenovanju za direktorja Kopitarne za delo v krajevni skupnosti nima časa. TRGOVCI NAJHITREJSI - Na pohodu sindikalnih ekip na vrh Lisce je minuli petek sodelovalo kar 9 ekip, med njimi ena ženska ekipa iz Jutranjke. Start je bil izredno oster, zato je imela večina tekmovalcev težave na zadnjem delu pred vrhom. Vseeno je najboljša ekipa podjetja letos hodila kar „Le od leta 1968 je 65 članov kolektiva dobilo posojilo za gradnjo in nakup stanovai\j iz fonda združenega varčevanja. Vsako leto smo dokupili vsai dve družinski stanovanji, sedaf jih imamo že 22. Poslej bomo skrbeli za večji nakup družbenih stanovanj, pri zasebni 38 minut, medtem koje ekipa istega podjetja na lanskem pohodu prifla na cilj 10 minut prej. Ženska ekipa Jutranjke je bila brez konkurence, vendar je vseeno prišla na cflj prej kot marsikatera moška ekipa. Kje so ostale planinke iz Lisce? vKvi \'ii II Preživeli borci Belokranjskega odreda v nedeljo na Mimi gori (Foto: S. Dokl) PARTIZANSKO SLAVJE NA MIRNI GORI Srečanje po tridesetih letih Na Mirni gori so se zbrali preživeli borci Belokranjskega odreda - O prehojeni poti belokranjskili partizanov je govoril inž. Janžekovič ČRNOMAUSKI DROBIR V SOBOTO POPOLDNE je mladinska brigada naredila pohod na Mimo goro. Iz Črnom^a je šla piek DoL l^e, Tuševega dola. Rožič vrha, Zagradca — tam jim je govoril prvoborec Ernest Aupič — in Sred-eo«* na Mimo eoro. PARKIRIŠČA SREDI ČRNOMLJA so vse bolj utesnjena. Zlasti ob dnevih, ko so uradne ure, je kar težko dobiti prostor za avto. POTEM, KO JE ZAKON močneje obdavčil tako imenovano „šund“ literaturo, so se nekatere pol pomogr^ske revije, ki ^h izdajajo hrvaški in srbski založni, izdatno podražile. Posebn^a vpliva na bralce to ni imelo: kljub vi^im cenam so prodali toliko izvodov kot prej! NA DVEH STOJNICAH so prejšnji teden prodajali papriko po 10 din kg, grozdje P9 12, marelice po 10, paradižnik po 7, breskve po 10, krompir po 2,5, zelje po 3, kumare po 8, lubenice po 7 in čebulo po 6 dinarjev kilogram. Belokranjski odred, ki je bil ustanovljen na Mimi gori pred 30 leti, je v nedeljo dopoldne praznoval visoko obletnico. Na Mimi gori, priljubyeni izletniški točki, so se zbr^ preživeli borci ter številni Belokranjci, med njimi je bilo tudi precej gostov od (kugod. Med borci smo lahko pozdravili tudi narodne heroje Albino Kočevar-Mali, Jožeta Borštnaqa — nekdanjega komisarja tega odreda in Franca Kočevaga-Cirila. O prehojeni i»ti belokranjskih partizanov je govoril predsedn^ občinske skupščine Črnomelj inž. Martin Janžekovič. Kulturni program sta sklenila ženski pevski zbor iz Črnomlja ter folklorna skupina iz Preloke z razgibanimi plesi. Prireditvi je prisostvovalo več kot 1000 ljudi, vzdu^a pa ni pokvarilo niti nekoliko kislo vreme. Pred proslavo je na zborno mesto prikorakala četa belokranjskih mladincev in mladink - Belokranjskega mladinskega odreda, ki so prejšnji dan odšli na pot, ki so jo pred njimi tolikokrat prehodili njihovi očetje, prijatelji, znanci, rojaki... Mladinci so se ustavili v Dolnji Paki, Zajč^m vrhu, Tuševem dolu, Zagradcu in dmgod. Na poti so jim borci Belokranjskega odreda pripovedovali o bojih in doživljajih med NOB. Predsednik Martin Janžekovič je v ^vom omenil, da je v Beli krajini že jeseni 1941 bila ustanovljena prva belokranjska četa. Borci so bili vodilni komunisti, ki so imeli pri ljudeh močan vphv. Večina teh borcev je tragično padla na Zgomjih Lazah 1. novembra 1941. Nekaj mesecev kasneje, 8. aprila 1942, so v vasi Po- Giviči ponovno ustanovfli Belo-anjsko četo, ki je maja isto leto številčno okrepljena prerasla v Belokranjski odred z dvema četama. Ustanovitev Belokranjskega odreda je imela v tistem času izreden pomen. Na vsem ozemlju Bele krajine je vzvalovila obtožena vstaja, partizanski uspehi pri napadih na sovražne postojanke v Sošicah in pri semiškem predoru so ljudem vUli zaupanje v lastne moči. S. D. Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, pletenin, perila ali konfekcije vam priporočamo ogled naših zalog. Prodajamo tudi na 5-mesečno brezobrestno obročno odplačilo. i strehe za avtomobile Urbanisti premalo mislijo na garaže Albin Svete, odbornik občinske skupščine Kočevje, je na zadnji občinski seji prebral zahtevo stanovalcev stolpiča v Cankarjevi ul. 15, da se jim dovoli gradnja garaž v lastni režiji. Prošnjo so pristojni občinski organi že zavrnili, češ da mora biti pri tem stolpiču prostor za igranje otrok, ne pa za garaže. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so otroci pomembnejši. Delno imajo ti urbanisti oziroma gradbeni strokovnjaki prav, vendar če bi) bili res dobri strokovnjaki, bi že vnaprej vedeli, da je poleg stanovanj potreben prostor tako za igranje otrok, kot tudi za garaže, saj se dela na vozilih velika škoda, če Kulturni dinarji Finančni načrt temeljne kulturne skupnosti Kočevje predvideva za letos 588.000 din dohodkov, in sicer 172.713 din iz občinskega proračuna, 347.930 din republiških sredstev in 67.363 din lanskega ostanka. Ta denar bodo letos porabili za naslednje dejavnosti: ljudska knjižnica 152.000 din. Zveza kultumo-prosvetnih organizacij 127^00 din. Mestni arhiv 23.000 din, Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana 43.025 din. Pokrajinski muzej 35.000 din. Dom Jožeta Šeška 109.000 to. Delavska godba 25.000 din. Narodopisni inštitut 1.500 din, Gimnazijska dvorana 30.000 din, stroški TKS 30.000 din, obvezna rezerva 6.253 din in nerazdeljena sredstva 5.728 din. občan ^ vprašuje \ (■ v \U n v V' /medved M V' ^ odgovarja - Zakaj se v Kočevju igrajo otroci kar med avtomobili? - Ker načrtovalci poleg stanovanjskih blokov niso predvideli niti otroških igrišč, niti garaž. morajo stati vedno na prostem in da lastniki vozil izgube ogromno časa, če si najemajo garaže daleč stran od stanovanj. Na seji je bilo tudi jasno izraženo stališče strokovnjakov, da je bolje graditi družbene garaže kot zasebne, saj v nasprotnem primeru lahko (in celo že prihaja) do zelo čudnih in zapletenih lastninskih odnosov, Temu mnenju strokovnjakov ne kaže oporekati v načelu oziroma teoretično. Praktično pa ima te pomanjkljivosti, da v bližini velikih in največjih blokov sploh ni garaž, ne družbenih ne zasebnih! Taki primeri so pri stolpičih ob LjubljansW cesti, ob Cank^evi in celo pri stolpnicah, kjer je največ stanovanj, ni garaž! Dolžnost urbanistov in drugih je, da načrtujejo in zgrade družbene garaže, če menijo, da je tako bolje, ali pa da odobre prostor za gradnjo zasebnih garaž v kistni režiji. Ni daleč do zime, zato je treba že zdaj poskrbeti za streho jeklenih konjičkov, da ne bo na njih prevelike šicode. Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! Leto knjige Ljudska knjižnica v Kočevju bo letos kupila okoli 1.600 knjig, sto knjig v tujih jezikih in več revij. Do leta 1975 nameravajo doseči razmerje med leposlovnimi in strokovnimi deli 70:30 v korist leposlovja. V zimski sezoni nameravajo uvesti spet ure pravljic. Poživili bodo delo potujoče knjižnice in uredili izposojevališča v Podpreski, na Travi, v Mozlju in Fari. Ker je letos mednarodno leto knjiw, bodo izvedli tudi anketo, koliko in kaj berejo prebivalci mesta in občine, ter propagirali dobre knjige. DHOBNE IZ| KOČEVJA KOCEVJE JE POSTALO ponovno zanimivo kot kraj, v katerem ^ ugodni pogoji za treninge raznin športnih eWp. Vemo, da v našem mestu že več let niso trenirale znaiif in kvalitetne ekipe. Center za Ijanje in gradnjo športnih objekto je to uvidel in ponudil ekipam v uporabo svoje objekte. ^ sedaj je sklenil tri lepe ponudbe, n treninge bo prišla slovenska nil*’ dinska košarkarska reprezentanca, »Dolenjski list« v vsako družino in sicer dve skupini pb 20 ko^' kaijev za 10 dni, košarkarska elup® beograjskega Partizana, ki tekm^® ^ pvi zvezni košarkarski ligi, in ? 15 igralcev odbojkarskega kluD , Kamnik, ki se je uvrstilo v dr^ zvezno ligo in bo v našem me« ^ ostalo 10 dni. ; KOČEVSKE gospodinje so » , pijance in nočne razgrajače ■ že staro zdravilo. Ko se prične ^ okni pretep in vpitje, jih enostavn polijejo z vodo. Sledijo kletvice i petelinji boj mladih objestnežev.^ ^ bi jim postelja bolj koristila, kot p ^ nočno pohajkovanje, končno le P" neha. OBIRALCI LIPOVŽA cvetij 1 lomijo in žagajo cele veje, da laže obirajo cvetje. To j® pustno in nerazum^ivo pustose^ koristnega dre\ja. Proti takemu ^ četju bi morali najostreje nastop » dokler se še lahko kaj reši. NOVA IMENA ulic in zanie#^ hišnih številk so napravila pr® . zmede, kar je bilo pričakovan -začetku. Zanimivo je, da tudi izdajajo dopise, listine in c®*® j kumente še vedno na st^a ^ • ulic in hišnih številk. Tudi obcn GOSTINSKO PODJETJE Pu^^ nadaljuje urejanje svojih Uredili so gostišče Rog, obnavlj^ pa tudi pročelje objekta hotela &ed. PO ZADNJEM deževju je rasti v veselje številnih kočevskih hostah veliko lisičk, se loti nabiranja, se ne vrne pr^* domov. KOČEVSKE novice i še vedno: le približno Preskopi podatki o poslovanju v obratih v zadnjih letih je občina že velikokrat prosila podatke o poslovnih uspehih pri podjetjih, ki imajo na metliškem območju obrate. Žal kaže, da se zadeva niti za ped ni preminila. Tudi na nedavni občinski seji so morali odbornikom ob celoviti gospodarski analizi za leto 1971 posredovati za obrat NO-VOTEKS in IMV. le približne podatke. SPREHOD PO METLIKI NA PUNGARTU se je zaradi velikega neurja in dei^a zrušil star kostanj. Na šj^rtnem igrišču je bilo ta- - krat nekaj otrok in le sreča je, da ni drevo katerega pokopalo pod seboj. V OKVmU MLADINSKEGA športn^ tekmovanja je bila od-4^na finalna tekma v malem nogometu med vaškima aktivoma Kra-sinec in Radoviča. Zmagala je Radoviča z rezultatom 2:0. RAZPASLA SE JE NAVADA, da nekateri avtomobilisti parkirajo svoje železne konjičke kar na zelenicah pred kino dvorano. Poleg trave uničujejo tudi okrasno cvetje. Nekdo bo moral narediti red. PRISTAŠI KEGUANJA so ustanovili Kej^aški klub Metlika. Do zdaj ima 38 članov, ki vadijo vsako nedeljo od 8. do 9. ure na dvo-steznem kegljišču pri Badovincu. Predsednik Kluba je postal Janko Reba, tajnik pa Pepi Kremesec. Glavni namen kluba je popula-lizac^a tega športa med mladimi. MLADINCI V VASI DRAŠiCl so imeli sestanek, na katerem so prejeli člani mladinske izkaznice ter značke, pogovorili pa so se tudi o delu in načrtih. WLIKO MLADIH ne^duje, ker se v poletnih mesecih nimajo kam dati. Mesto je brez kulturnih, pa tudi dmžabnih prireditev. V PONEDELJEK, 31. JULIJA, bo metliška mladina pričakala ude-ležf;nce pohoda po poteh AVNOJ, in sicer pred spomenikom na Trgu svobode. Za zvečer pripravljajo mladi miting, na katerem bosta poleg družbeno-političnih delavcev občine ^sotna tudi Jaka AvŠič in Tone ^^jfar. metliški tednik Ve se, da je v metliškem NOVO-TEKSU znašal celotni dohodek več kot 25 milijonov dinaijev. Porabljena sredstva so narasla za 20,6 odstotka, amortizaciga je večja za 6,8 odst., dohodek pa je za polovico večji, kot je bil pl^iran v letu 1970. Po tej oceni so se osebni dohodki povečali za dobrih 29 odstotkov, poprečni zaslužek pa je pri 215 zaposlenih znašal 1.350 din. Za obrat IMV na Suhorju je rečeno le, „da so nastopili pozitivni premiki", medtem ko so znane le naslednje številke: lani je znašal bruto osebni dohodek 2,693.866 din, kar je za 32,4 odst. več kot leto dni prej. V obratu je bilo zaposlenih 144 delavcev, poprečni osebni dohodek pa je znašal 1.108 din. Podjetji, ki sta dali omenjene podatke, sta sicer pokazali dobro voljo, vendar to ni dovolj. Podatki so mnogo preskopi, da bi si z njimi lahko ustvarili pravo sliko o poslovanju. Mar ne bi kazalo v matičnem podjetju urediti poslovanje tako, da bi zd vsak obrat kdo zbiral številke in jih vsaj na tri mesece posredoval javnosti? Izognili bi se mnogim, včasih tudi prehudim kritikam, samoupravljanje pa bi precej pridobilo. R. B. USPEHI MLADEGA ORKESTRA Mladi tamburaško-harmonikarski orkester glasbene šole v Metliki, ki šteje 11 prizadevnih, za glasbo vnetih članov, se je v preteklem šolskem letu prav lepo uveJjaviL Poleg številnih nastopov doma, zlasti na raznih proslavah, je orkester nastopil tudi v Podzemnu, Gradcu, Semiču, Črnomlju, Dragatušu, Starem trgu in Samoboru, skupaj s folklorno skupino pa tudi v Krai\ju in Preddvoru pri Kranju. Orkester vodi Silvo Mihelčič starejši. PREBIVALSTVO NARASCA Ob koncu junija 1972 je bilo v Metliki evidentiranih 2468 ljudi (1180 moških in 1288 žensk), kar G>meni, da je število prebivalcev v etliki v zadnjih šestih mesecih naraslo za 51. Prirastek je dovolj lep, zlasti, če vemo, da se je precej ^judi v tem času izselilo, predvsem avtoprevoznikov. Poraslo je tudi število ^udi v občini. Konec junga je štela metliška občina 7422 prebivalcev (3544 moških in 3878 žensk). LEP DAR BELOKRANJSKEMU MUZEJU Belokranjski rojak akad. slikar in upokojeni profesor Mihael Kambič, doma iz Dragovanje vasi pri Črnomlju, je pred kratkim daroval Belokranjskemu muzeju 12 svojih del, od tega 11 platen in I risbo. Večina teh kvalitetnih del je nastala v umetnikovi delavnici zadnja leta. Belokranjski muzej namerava ta dela obenem z drugimi Kambičevimi slikami, ki jih je umetnik že prej podaril muzeju, prikazati občinstvu na razstavi to jesen, ko bo Mihael Kambič praznoval 85-letnico življenja. -ar MLADINSKI POHOD Ob vsakoletnem srečanju borcev XV. SNOUB - Beolokranjske bo septembra meseca občinska konferenca ZMS Metlika organizirala mladinski pohod v sodelovanju z ZB in odborom XV. SNOUB - Belokranjske. Udeleženci pohoda bodo obiskali več vasi v metliški občini, ob koncu poti pa se bodo udeležili svečanosti na Pungartu-. Cesta bo! Cesti do Vinomera se že letos obeta asfalt Zamisel o m xleriizaciji ceste do najlepših belokranjskih vinogradov v Drašičih je stcia, a dlje kot do uvrstitve te ceste med dela v 5-let-nem občinskem programu javnih del ni prišlo. Drašičani so medtem sami zbirali denar, predstavniki občine so jim pomagali po svoje, zd^j so prizadevanja vendarle vzkalila. Ker gre za modemizacyo rraub-Uške ceste na območju metliške občine, bosta denar pričevali tako občina kot republišld cestni sklad. Cesta bo po doslej ve^avnih cenah veljala 2,800.(X)0 milijonov din. Metličani imajo 1,500<()00 din lastnih sredstev, s katerimi nameravajo začeti gradnjo še letos in jo pripeljati do Vinomera. Prihodnje leto se bo gradnja preostalega dela ceste do Dr^ič nadaljevala na stroške republike. Načrti za gradnjo in za pokritje investicije so že nared, trenutno sc podajajo še s prevzemniki del. Ko bo najcenejši ponudnik izlicitiral, ne bo več zadržkov za začetek gradnje. Ni treba poudarjati, kako vesela vest je to za ves drašički predel. Cesta bo izrednega pomena tudi za turizem, predstavljala pa bo Še novo povezavo z republiko Hrvaško, ker je zagotovljena tudi modernizacija ceste od luvaške strani čez Zumberak. 12. avgust: Arcevia v Ribnici Poceni oddili Italijanska delegacija bo vrnila obisk Na nedavni seji občinske skupščine Ribnica so odborniki najprej poslušali poročilo o obisku uradne delegacije občine Ribnica v zvezi s podpisom listine o pobratenju v občini Arcevia v Italiji. Delegacija je bila v gosteh zelo lepo grejeta Uradna italijanska delegacija Arcevie bo vrnila obisk Ribničanom 12. avgusta letos. Zanimivi sta bili poročili in razprava o delovanju davčne službe in izvajanju davčne politike v občini v lanskem letu ter poročilo o delu občinske gasilske zveze za obdobje' 1970-71. Poročilo o delovanju temeljne izobraževalne skupnosti je dalo povod za razgibano razpuvo. Medtem ko so sredstva za tako imenovani A program kolikor toliko za- gotovljena, pa primanjkuje denarja za B program, in sicer 150.000 din. Manjkajoča sredstva bodo skušali do konca leta nekako dobiti. Obširno so govorili tudi o dodatnem nagrajevanju prosvetnih delavcev, ki delajo na težkih delovnih mestih, tako v Loškem potoku, na Gori, pri Sv. Gregorju in v Velikih Poljanah. Ugotovili so, da so ti prosvetni delavci upravičeni do posebnih dodatkov. Dogovorili so se tudi za priporočilo TIS, ki naj bi dodelila določeno višino sredstev za gadnjo stavbe družbenega centra v olenji vasi (gre za 480.000 din). Odborniki so bili tudi seznanjeni z realizacijo skladov pri občinski skupščirti v prvem polletju 1972. Na dnevnem redu je bila še vrsta drugih zadev. Proračun uravnotežen Dohodki in izdatki nekoliko pod planom Načrtovani letošnji proračunski dohodki občinske skupščine Ribnica so bili v prvem polletju doseženi s 43,8 odstotka oziroma s 45,2 odstotka, če upoštevamo tudi odvode za sklade. Najugodneje so bili doseženi prispevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ter iz kmetijske dejavnosti, kjer je bilo doseženih prek 50 odstotkov za letos načrtovanih dohodkov. Tudi dohodek iz davka od prometa blaga na drobno je dosežen ugodno, in sicer bližu 48-od-stotno. Občutno manjši od predvidenih pa so bili dohodki od taks in ispevek za uporabo mestnega zem-išča. P Uii RAZREŠITEV Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 90 sporazumno razrešili dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo in finance občin^e skupščine Franccta Lapajneta. Tov. Lap:yne, ki je bil več let na tem odgovornem delovnem mestu, odhaja na drugo dolžnost izven občine. Bil je tudi zelo aktiven družbeno-po-litični delavec. Prav tako je bil razrešen dolžnosti in delovnega razmerja načelnik davčne uprave ObS Ribnica tov. Ludvik Lavrič. Bil je razrešen na lastno željo, ker odhaja na drugo delovno mesto. Za vršilca dolžnosti načelnika davčne uprave je bil imenovan tov. l-’ranc Košorok. Izdatki proračuna so usklajeni z dohodki. V prvih šestih mesecih so dosegli 44,3 odstotka za letos predvidenih izdatkov. To poprečje je bilo prekoračeno pri proračunskih obveznostih iz prcteklin let, kultur-no-prosvetni dejavnosti, negospodarskih investicijah, delu državnih organov in gospodarskih investicijah. Občutno pod načrtovanimi pa so bili naslednji izdatki: za zdravstvetK) varstvo le 13 odstotkov za letos načrtovanih, rezervni sklad 15,6 odstotka, dejavnosti krajevnih skupnosti 28,1 odstotka in gospodarsld posegi 32,2 odstotka. J. P. občan vprašuje ^ Kakor vsako leti, tako se tos mude v domu na Traviu 6^^-razen domačih tudi tuji j -ust sebno radi prihajajo sem na Tržačani. Privlači jih predvsem^^, narava, pa tudi razmeroma cene penziona. Celodnevna ° ^jji, (hrana, prenočišče) velja le Za ta denar pa dobiš dandanes , redko kje penzion. 18^ Dom na Travni gon P* obiskujejo tudi domačini ličani, posebno ob nedelfen* lepem vremenu je tod veliko nikov od vsepovsod. Občasno Travni gori tudi tovariška sre ^ delovnih kolektivov. Eno ta^^ pred kratkim organizirala sinc^jj^j, organizacija DONIT iz. Člani delovne skupnosti in ožji svojci so se prav lepo inieU* ZOBOTREBCI | • nri Prodaja plina se opravlja ^ sebnikih, čeprav to ni v sklao^^j ^» nostnimi predpisi in pride nesreče. Zato bi morala biti plina organizirana tako, d® varnost zagotovljena. . V Ribnici bi mor^i dobiti u ne prostore za svoje delovai^ činska gasilska zveza, Zveza rezervnih vojaških krajevna skupnost m * tera organizacija. Kdaj se 0® potrebe uresničile, sc ne ve._ »jU Ribniška gasilska godba Jj. V oživljati, in če bo šlo po 0^ letos lahko začela "ast(^at^^j^ vitev ima zasluge ribniaca ^ V/ /madvad odgovarja skupnost, ki je godbi dodelil^^gjeK din, vendar pa je to yamo delovanja. Izločiti je treba ^ Q\)t. g>dbe: ali bo delovala v okvi^ Z ali pa v okviru kultur*'® ^0^ nosti, kot so bili nekateri je. V ribniškem otroškem ^ pjir 80 otrok, ki se stiskajo ^ štorih. Zaradi pomanjkanj® štorov morajo odkloniti 20 do 30 otrok. Z rastjo in zaposlovanjem žena-mater razširitev prostorov za otro>*^ v BBnici vse bolj potrebna. ^el'1 Iz ribniške občine J® ^ . okrog 800 ljudi. Številni so poročeni in imajo doma ki obiskujejo šolo. Vsi do ^ Sieni že vrsto let pla^uJJJ^ jol-evni samoprispevek za ^ — Kmetje zahtevajo, da K treba odstreliti več medvedov. Kaj pa pravijo lovci in občina? - Da dovolijo kvečjemu Se odstrel tistega medveda v Dolenjskem listu. Hi .inozemci" ne prispe-^ cesar. ■sliHafli J ČETRTKOV INTERVJU čarati ne znamo! Boris Savnik: »Samo šolska stavba, brez predavateljev in opreme ni niti četrt tistega, kar bi morali imeti!« Pedagoški svetovalec inž. Peter Ivanetič je v prejšnjem četrtkovem intervjuju predlagal, naj Boris Savnik, ravnatelj poklicne šole za kovinarsko in avtomehanično stroko pove, s kakšnimi kadrovskimi in materialnimi težavami se srečuje ta za naše območje zelo pomembna šola in kakšne družbene pomoči območja, za katero deluje, je deležna, Boris Savnik je na vprašanje odgovoril: - Če bi me vprašali za denar ali za učila, bi bil v resnični zadregi, ker pa povprašujete po težavah, bom vsaj enkrat brez težav odgovoril .. ^ Začniva kar s kadrovskimi težavami! Za pouk potrebujemo poleg predavateljev, ki jih že imamo: 1 profesorja za slovenski jezik, I za fiziko, 1 za matemati}^, 1 za zgodovino in 1 za telesno vzgojo. Vsi našteti bi morali imeti diplomo visoke šok, Nikarte se veseliti, da sva s kadrovskimi težavami že končala. Kje neki! Potrebujemo tudi' pet strokovnih učite^ev z visoko ali višjo izobrazbo strojne stroke. To vse potrebujemo poleg teh, ki na šoli že de-lajo in od katerih polovica nima ustrezne izobrazbe. Ti ob rednem debi še študirajo in bodo v dveh, treh ali štirih letih študij linčali - V čem je vzrok, da ne morete dobiti ustreznih predavateljev? - Na razpise se ne javkajo. Kljub sorazmerno velikim OD jim namreč ne moremo zagotoviti drugega. Za začetek bi potrebovali vsaj 7 stanovanj. Od predavateljev pa zahtevamo razen strokovne usposobljenosti še pedagoški in strokovni izpit iz prosvetne stroke, tega dvojega pa v gospodarstvu ne potrebujejo. Tudi to odbija. - Kje imate telovadbo, kako je šola opremljena? - Telovadbo imamo v učilnicah in na hodnikih šok (to zelo moti pouk v drugih razredih), kadar je toplo in kpo vreme, pa na Loki Potrebne opreme razen nekaj strojev za šolsko delavnico, ki smo jih prigarali sami, nimamo. Nujno bi potrebovali opremo za kabinete za pouk tehnologije v obeh strokah Ta učila so zeio drago, in za primemo oprem^ene kabinete bi bilo treba odšteti 1 milijon, vendar ga nimamo! - Zdaj pa še vprašanje, kako je z družbeno pomočjo? - Za redni pouk dobi šola denar samo od RIS. Za to šolsko kto smo dobili 1,300.000 diru Od delovnih organizacij in od ustanovite-^a nismo dobili nič. Ta denar zadošča komaj za OD in vzdrževanje šok. Na kto dajemo gospodarstvu od 130 do 150 poklicnih delavcev. Naše prošnje za pomoč so ostqak do zdaj brez odziva, šola pa je za območje gkde na razvitost kovinskopredelovalne industrije nepogrešljiva. Kako bo z njenim obstojem in kako bo zadostila vedno večjim potrebam po poklicnih delavcih, če bo šlo še naprej kot do zdaj, se ne da odgovoriti Še bolj po pravici: ne upam si napovedovati! Moje vprašanje: obrtnik Jože Crtalič, izdelovakc kovinske opreme, naj pove, kaj sodi o poklicnem šolstvu in kakšna je zasebna obrt v naši občini m:jakopec \ S s J J KOLIKO ČASA SE? POKbICNg USMERJANJE V OSEMLETKI Kam na razpotju po šoli? v srednjih In strokovnih šolah, še zlasti pa v poldicnih šolah na našem območju ni dovolj prostora za vse. ki bi radi nadaljevali šolanje Medobčinski zavod za z^oslovanje, ki deluje na območju občin Cmomeij, Metlika, Novo mesto, Trelmje, Ribnica in Krško, je tudi pred koncem minulega šolskega leta izvedel v 40 šolah v omenjenih 6 občinah, poklicno usmeijanje. Z inteligenčnimi testi in anketami so zajeli 1743 učencev v 8. razredih osnovnih šol in 815 učencev v nižjih razredih. Učence vseh 5. razredov so zajeli z inteligenčnim testom in testom besednega zaklada, učence 8. razredov in tiste, ki končujejo osnovnošolsko obveznost v nižjih raziedih (pimavljalci), pa s tremi inteligenčnimi testi in z anketo o izbiri poklica. S testom, ki ga opravljajo v 5. razredih, imajo namen odkriti nadarjene učence, da bi jih nato laže poklicno usmerjali. Ce bi na osnovnih šolah obstajale svetovalske službe, bi imelo testiranje večji učinek: pogosteje bi lahko primerjali učni uspeh z ugotovitvami testov in pravočasno ukrepali. Ko so bili po šolah opravljeni testi in ankete, so priredili indi- vidualne razgovore s starši in jim 'svetovali, v kakšen poklic naj dajo otroka glede na njegove sposobnosti. ^ Letos je bil izveden tudi predvpis v srednje šole. Namen predvpisa je bil posredovati srednjim šolam pravočasno podatke o učencih, ki jih bodo dottle. V zvezi s tem so učenci izpolnili posebne vprašalnike, za- V sodobno urejenih in svetlih bohilšklh sobah dermatološka oddelka novome^e bolnišnice se bolniki dobro počutijo, napredek pa je zlasti v tem, daje mogoče v novih prostorih delo bolje onzani-zirati (Foto: R. Bačer) Letovanja pod platnom Poslovalnico: »Drugo leto še več šotorov!« Novomeška mladinska poslovalnica, ki posluje v okviru Počitniške zveze Novo mesto, je pred kratkim kupila deset šotorov-dvojč-kov, s katerimi si lahko pomagajo člani, pa tudi nečlani mladinske organizacije. Trenutno im^go v poslovalnici samo še en šotor, ker so si ostale mladi Novomeščani že sposodili. »Ne, cementa je zmanjkalo!« Vse novomeške trgovine brez ce‘mento! - Ko pride, go pokupijo takoj! Navadno si šotore mladinci izposodijo za 14 i|i več dni, ker odidejo letovat ob moije in tam i>očitnice pod šotorskim platnom za nekaj dni še podaljšajo. Tisti, ki so člani mladinske organizac^e, morajo za sposojen šotor plačati na dan štiri dinarje, nečlani pa dinar več. Marjan Pavlin, ki poslovalnico vodi, pravi, da bodo morali drugo leto nabaviti še več šotorov, predvsem četverčkov, saj se mladinci zanje zanimajo, ker omogočijo ceneno letovanje za več oseb hkrati. Mladinska turistična poslovalnica pa se ne bavi samo s sposojanjem šotorov, organizira tudi eno in večdnevne izletfe. Doslej so organizirali več kot sto izletov, prevladovali pa so predvsem šolski. Obiskovali so Slovenijo, sosednje repul^e. kajkrat pa so odšli tudi v Italijo. P. Pomanjkanje cementa na jugoslovanskem tržišču se občuti že več mesecev in na marsikaterem gradbišču im^o zato nepredvklene pstoje. Niti povečana proizvodnja domačih cementarn, niti omejena prodaja privatnikom nista izboljšali trenutnega stanja. Kupci so doblU v letošnjem letu do sed2y kar 132.000 ton cementa manj kot lani v istem obdobju. Kako je s cementom v Novem mestu? V Novotehni smo zvedeli, da cementa na zalo^ nimajo. Vsako novo pošiljko kuj^i dobesedno razgrabijo. Podobno je pri kmetUski zadrugi Krka. Tu cement dobgo iz Trbovelj, Anhovega in Splita, a ga trenutno tudi nimajo. Prav tako je pri trgovskem podjetju Dolenjka. Se ta mesec ga pričakujejo okrog 60 ton, obljubUenc^a pa imiyo 400 ton. Kako je z uvoženim cementom? Grški cement, ki ga iztovaqajo na Reki, je veliko dražji. Za vteto na- DruStvo upokojencev Upokojenci - izletniki! V torek, 8. avgusta ob 6. uri, bomo izpred Metropola odšli na tretji izlet. Tokrat bomo obiskali Brežice, Za-prešič, Stubičkc Toplice, Krapinske Toplice, Roga&o Slatino, Podčetrtek in Bizeljsko. Obiskali bomo tudi Atomske toplice pri Podčetrtku, kjer se bomo lahko kopali. Prijave in vplačila sprejema Lado Stibrič v podružnici Ljub^anskega dnevnika od 27. julija do 4. avgusta vsako dopoldne. Cena brez prehrane je 54 din^ev. Izlet vinogradnikov Novomeško društvo vino- fradnikov bo priredilo v soboto, 2. avgusta, enodnevno ekskurzijo, o^ed vinogradov in kleti v Obnožu in Ptuju. Člani društva naj se najpozneje do 1. avgusta g rjavijo pri povenenikih dru-:va: Ivanu Pungerčaqu na Mal-kovcu, Francu Martinčiču in Francu Slovencu iz območja Sentjemga, gostilni Luzar v Skovanu iz območja Skogaiui, Eri Ivanu Selaku v Dobravi, Vin-u Šuštaršiču iz območja Smar-jete, iz Novega mesta in okolice pa pri podjetju Hmeljnik (tel. y2l-129)._____________________ šega odšteje kupec okrog 29, za grškega pa okrog 65 dinarjev. Tudi pri Mercatorju imajo s cementom m nabavo podobne težave. Na veselje številnih Kupcev ga bodo te dni dobili okoli 20 ton. Pravijo, da ga na zalogi ne bodo imeli dolgo. J. PEZEU SMRT MED OBRAČANJEM V ponedeljek ob 15.55 je nemški avtomobilist Rainer Klaus Seewald do smrti povozil 18-letnega Zvoneta Sergana iz Zagorja, kije s svojim ko-lesorn s pomožnim motoriem pri Skopicah obračal na cesti. Za nimi sta sa peljala še dva tovariša, in Ker ju ni videl, se je obrnil in zavU nazaj. Ko je videl, da mu sledita, je kolo spet začel obračati, takrat pa ga je Nemec povozil. Šergan je bil takoj mrtev, dva sopotnika v nemškem avtomobilu pa sta se hudo poškodovala. Cez grapo v gozd v soboto popoldne je v Dvorcah pri Brežicah avtomobilista Jožeta Balona iz Brežic vrglo s ceste čez grapo v gozd. Balon se je laže poškodoval, na avtomobilu pa je za 3000 dinarjev škode. E ki DELAVKANDIJI Na Partizanski cesti gradi Komunalno podjetje Novo mesto izsuševalni kanal do čistilne naprave. Čistilno napravo gradi Vodna skupnost. Dela na polovici ceste ovirajo romet pred nepreglednim ovin-om, vrhu vs^a pa mora Komunalno podjele, ker v bližini ni primernega prostora, odvažati za kanal izkopano zemljo v oddaljeno deponijo. Izsuševalni kanal bo stal okoli 130.000 din, čistilna naprava pa okoli 900.000 din. Dela bodo opravljena do konca septembra, najpozneje pa do konca oktobra. Nenavadno škoda Peter Rataj iz Podrebri se je v soboto popoldne peljal z mopedom od Semiča proti bencinski črpalki. Ob levem bregu ceste sta stala tovornjak in osebni avto. Nenadoma je med obema stoječima voziloijia prečkal cesto Matija Hudorovac iz Coklovoe. Mopedist je trčil v pešca, zapeljal v stoječi osebni avto in padel. Škode na osebnem avtu, ki ^ je parkiral ob cesti Martin Jakše iz Vav^e vasi, je za 500 dinarjev. Mopedist se je poškodoval po glavi in ramenu. Ugotovili so, da nima dovoljenja za vožnjo z mopedom. vod pa je nato s srednjimi šolami sodeloval pri vpisu. Glavni namen testiranja in anketiranja v 8. razredih in pri tistih, ki končujejo obvezno šolanje v nižjih razredih, je bil ugotoviti, kam so namenjeni po končani osemletki ozi-rona po opravljeni šolski obveznosti. V 8. razredih se je 38 odst. učencev odločilo za nadijevanje šolanja v srednjih šolah, 36 odst. za nadaljevanje šolanja v poklicnih šolah, preostanek pa za zaposlitev, za delo doma ali pa so bili še neodločeni. Razveseljivo je, da se je kar 386 izmed učencev, ki letos končiijejo šolsko obveznost v nižjih razredih, odločilo nadaljevati jo čez obvez-nost. 25 jih bo ostalo doma na kmetiji, preostali pa so se odiočiJi za zaposlitev. Letos je končalo osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih 33 odst. učencev, v šol. Jetu 1968/69 pa še 48 odst. ^ Tudi letos so v akciji za izbiro poklica ugotovili, da imajo najmanj izbire dekleta, za katera je na voljo le malo mest v poklicnih šolah. Se vedno se otroci iz delavskih in kmečkih družin odločajo predvsem za uk, čeprav je vsaj polovici teh otrok izboljšana štipendijska politika že omogočila vstop v srednje šole. Pri takojšnji zaposlitvi imajo učenci največ možnosti za priučitev v konfekcijski in kovinski stroki. M. J. , SKLADIŠČE RAZSTRELIV Da bi zagotovili varnost in zadostili vedno natančnejšim predpisom o skladiščenju razstreliva, pripra^ja Komunalno podjele Novo mesto gradnjo osrednj^a skladišča za razstreliva na Dolenjskem. Potrebno dokumentacqo so že začeli zbirati. NOVA DELAVSKA MENZA V „KRKI“ Že od prejšnjega tedna jemljejo delavci in delavke posameznih izmen v tovarni zdravil KRKA v Ločni tople in hladne obroke svojih malic v svetli novi menzi podjetja. Uredili so jo v prostorih nekdanjega skladišča izdelkov, pri čemer je zamisel o uporabnosti, praktičnosti postrežbe in prijetni zunanji podobi kuhinje ter prostorov menze odlično u^la. Menza ne daje občutka puste gostilne, temveč mikavne domačnosti, h kateri mnogo prispeva opečnat zkl in dolge vrste oranžnih svetilk na steni pod stropom. Izbira obrokov ustreza sedanjim potrebam, v načrtu pa imajo tudi povečanje zmogljivosti kuhinje, ki naj bi kasneje postregla tudi s kosili. Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! Dopusti čas počitnic, dopustov, vreme pa kot vreme. Zjutraj sonce, popoldne dež in obratno! Poletje letos dopustnikom in izletnikom ni naklonjeno in je prekrižalo načrte že marsikateremu Novomeščanu. Na vprašanje, kje, koliko časa in kako so aU bodo preživeli nekaj dni v brezdelju, je pet anketirancev odgovorilo tako: Tone Po črvina, elektrotehnik pri Iskri: Na dopustu sem že bil: tri iii v Vrsarju in tri v Umagu. Prvi del obmorskih počitnic je padal dež, razen tega pa je še pihalo. Bolje je bilo v Uma^, kjer sem se nasončil in nakopal še za nazaj. Ker je bila tudi družba zabavna, sem s preživelim dopustom zadovoljen. Almira Mlakar, dijakinja ESS: Deset dni v avgustu bom preživela v Kaštelah. Želim si, da bi te dni eb morju pozabila na enolično in pusto provincialno živ^ei^e, zasoljeno z nenehnim slabim vremenom, in jih preživela pestreje kot kdaj' doslej. Jože Gutman, trgovec pri Novotehni: Zame se bodo počitnice začele šele prihodnji teden. Upam, da bo vreme primernejše. Do sed^ mi je že nekajkrat prekrižalo račune. Ostal bom doma, prosti čas pa bom preživel ob Krki ter v svojem ate-yeju, ker moram dokončati še nekaj začetih slik. Jože Blatnik, upravnik ribogojnice v Prečni: Z družino sem nekaj dtti preživel v Portorožu. Pri zasebnikih sem za eno noč odštel za sobo toliko, kot sem kot dijak včasih plačal za dva meseca. Ce bo vreme primernejše, bom z družino križaril raje po Dolenjskem. Prav tako pa se bom še naprej posvečal lovu in ribolovu. Majda Djaip iz Novoteksa: S to-^. varišicami bom desetdnevni dopust preživela v Poreču. Upam, da se bo vreme popravilo, saj tak^o, kot je te dni, spominja na jesen. Ko se vrnem z dopusta, bom ostale dni preživela v domači kuhinji, kjer si s sestro zadnje čase pridno nabirava kuharske veščine. J. PEZEU Inšpekcija naj prepove! v soboto, 22. julija popoldne, je bila odprta dežurna tr^vina s sadjem na novomeški tržnici. Kupil sem breskve in polzrele marelice, naročil pa sem tudi kilogram češpelj. Vkleti so bile modre, torej zrele, pa sem se grdo uštel: doma sem videl, da so pravzaprav zelenkasto-modrikaste, kakršnih ne bi smeli prodnati Kisle so in neokusne, saj sadež še ni zreL Trgali so jih menda kar v šopih, saj sem dobil na njih še vejice, na teh pa tudi po pet sadov skupaj. Kje je tržna in^kcija, da bi v Novem mestu prepovedala prodno nezrelega in nedozorel^a sadja? Že tako so cene sila visoke, zato bi moral kupec dobiti ustrezno kakovost blaga. Ali je bilo v zadnjem letu v Novem mestu kd» nezrelo sadje izločeno iz prodaje? Kdaj in čigavo, koliko kilogramov? Ž. M. in drugi kupci iz Novega mesta r NbvomešJ^ kronika SOLSKE KNJIGE - Pri Mladinski knjigi so te dni že začeli prodnati šolske knjige in zvezke. Se največ povpraševanja je po osnov-no-šolskih knjigah in knjigah za prve letnike srednjih in strokovnih šoL HUMANA AKCIJA - Ob katastrofalnih poplavah v Pomurju in Slovenskih goricah pričakuje republiški odbor RK Slovenije hitro pomoč od vseh prebivalcev. Kot kaže, se bodo prebivalci Novega mesta in okolice izkazali tudi v tej humani akcin. Vsi tisti, ki bi se radi priključili darovalcem in s tem pomagali o^ženemu prebivalstvu, naj se odasijo v pisarni novomeškega Rdečega križa. OBISKI IN CISTOCA - Na Glavnem trgu in ob Cesti komandanta Staneta je posod za odlaganje smeti dovolj. Vsaj nekaj pa bi jih lahko namestili še v drugih ulicah, predvsem na Br^u, ki je v tem času dobro obiskan in verjetno prav zato še bolj tudi nastlan. ZAVEDNOST - Na predvečer 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, je na Glavnem trgu viselo le enajst zastav. Nekoliko bolje je bilo naslednji dan, vendar je bUo zastav še vedno premalo. Se slabše je bilo po dnmh delih mesta. TRŽ^NICA - Obložene stojnice, velika gneča ter veliko glasnih kri-čanev. Gospodinje so bile z izbiro zadovoljne, pritoževale pa so se predvsem nad solato, ki je pošla že pred osmo uro. Cene: kumare 7 din za kilo^m, breskve 8 din, banane 7, paprika 10 din, jajca 0,80 do 1 dinar, paradižnik 7 din, hruške 10 din, marelice 10, krompir 3 do 5 din, rdeča pesa 5 din, čebula 6 din, lisičke-merica 5 din, jurčki 35 din kilogram io limone 12 din kilogram. ROJSTVA: Rodili sta: Majda Mikec, Nad mlini 28 - Barbaro in Anica Lipar iz Kota^ve 3 - Suzano. ' POGREBI: Umrli so: Rozalija Dolinar, iz Irče vasi 71, v 95. letu starosti, družinska upokojenka; Jožefa A^^)ar v 76. letu starosti, Bršlin 40, gospodinja; Pavel Sinka v 48. letu starosti, Nad mlini 18, invalidski upokojenec, in Ivan Merver iz Škerjanc 2 pri Novem mestu, kmet in gostilničar v 82. letu starosti. — Ena gospa je rekla, da je zelo vesela, ker je na zasedenem vrtu hotela Kandija spoznala nekaj spretnih mladih poslovnih moi^ ki prodajajo proste stole po 5 dinarjev ... NI i I ^ i i 0 I ^ ‘ i i f M I I ii TEOENSKk.pn Petek, 28. julija — Zmago Sobo^ 29.juUja - Marta Nedelja, 30. julija - Krilan Ponedeljek, 31. julija - Ignac Torek, 1. avgusta - Peter Sreda, 2. avgusta <- Bojan Četrtek, 3. avgusta - Lidija BREŽICE: 28. in 29. 7. ameriški barvni film „Venec iz popkov**. 30. in 31. 7. ameriški barvni film „Mož pravice**. ČRNOMELJ: 28. 7. ameriški barvni film „Bulit**. 30. 7. angješki barvni film „Orli nad I/indonom**. KOSTANJEVICA: 29. 7. francoski barvni film „Gusarska ljubezen**. 30. 7. francoski barvni film „Blažen med ženami**. 2. 8. francoski barvni film „Tetoviran**. METLIKA: 28. do 30. 7. ameriški barvni film „Mož iz Oklahome**. MIRNA: 29. in 30. 7. film „Zakon v anarhiji**. NOVO MESTO - „KRKA**: 28. do 31. 7. ameriški barvni film „Vohunka - darUng Lili**. 30. 7. do 2. 8. angleški barvni film „Barqu»o‘*. RIBNICA: 29. in 30. 7. ameriški kriminalni film „V topU noči“. ŠENTJERNEJ: 29. in 30. 7. film „Bostonski davitelj**. SMARJESKE TOPLICE: 2. 8. f^coski barvni fitoi „Orožnik se ženi**. TREBNJE: 29. in 30. 7. ameriški barvni film „Tujska l^ja“. SLUŽBO DOBI KMECKEMU fantu preskrbim službo, dam stanovanje in hrano za pomoč na kmetiji po službi. Babnik, Vodnikova c. 123, Ljubljana. POPOLNO OSKRBO in nagrado dam poštenemu dekletu za varstvo otroka v mesecu avgustu. Hilda Gradišek, Vevče 101, 61260 Ljubljana-Polje. SPREJMEM vodn^a inštalateija in inštalateija za centralno kurjavo. Nudim stanovanje in dober zaslužek. Naslov v upravi Usta. SPREJMEM v uk vigenca dimnikarske stroke, lahko tudi s sedmimi razredi osnovne šole. Zbašite se lahko vsak dan od 18. ure naprej. Radovan Ilič, dimnikarstvo, Metlika, CBE 78. ZAPOSLIM kvalificiranega avtokleparja in liča^a. Prosta vojaščina. Plača po dogovoru, samska soba zagotovljena. Ponudbe sprejema Ludvik Kirar, avtokleparstvo in U-čarstvo, Dolenji Boštanj 56 a, 68294 Boštanj. STANOVANJA PRODAM 3-sobno stanovanje z vrtom v zasebni hiši v Novem mestu. Kovač, Koštialova 42, Novo mesto. ISCEM neoprem^eno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (1704/72). NA STANOVANJE vzamem pridno dekle. V Ragov log 4, Novo mesto. ODDAM DVE MAJHNI prazni sobi s posebnim vhodom, v eni možnost kuhanja. Naslov v upravi lista (l%0/72). STAREJŠA 2ENSKA (upokojenka) dobi stanovale in hrano za oskrbo upokojenca. Šifra ,J)obra kuharica . Motorna vozila PO ugodni ceni prodan fiat 8S0, prevoženih 42.M0 km, odlično ohranjen. Naslov v upravi lista. PRODAM R 10/69. Informacije po telefonu 068*21-774. PRODAM OPEL REKORD karavan 1700 s žetimi vrati, letnik 1968, zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni. Naslov upravi lista. PRODAM osebni avto mercedes 120, bencinski, 19S2, registriran. V račun vzamem moped ali ^ad-beni material. Lešnjak, Kristanova 55, Novo mesto. PRODAM karamboliran avto fiat 750, Amalija Miklič, Stavča vas 23, Dvor. PRODAM škodo de lux, letnik 1968. Zupančič, CiOtna vas 3. PRODAM PRODAM „ritem** bobne, oigle in ozvočenje. Naslov v upravi lista (1718/72). PO UGODNI (TENI takoj prodam kozolec enojnik. Frančiška Dular, Gotna vas 49. PO UGODNI CENI prodam mlatilnico (čisti) in motorno kosilnico Agiia, skoraj novo. Anton Gač-nuc, Vino 9, Skofijica pri Ljubljani. PRODAM enofazni elektromotor 11 KS, stiskalnico za grozdje, 300 litrov vina in 3 ha gozda v Lešev-cu. Franc Lužar, Zagrad 32, Skogan. PO ZELO UGODNI CENI prodam vinski sod, dobro ohranjen (1600 litrov), in vinsko kad (700 litrov) v dobrem stanju , ter Ikub. m suhih smrekovih desk. Ana Kambič, Prelogi 2, Semič. PRODAM ročni voziček, nosilnost ^ 300 kg. Tone Pungerčar, Slakova ' 3, Novo mesto. PRODAM globok otroški voziček in približno 1000 kg betonskega železa, profil 8 nmi. Naslov v upravi lista (1707/72). PROD.^ plemensko kobilo, staro 4 leta. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1706/72). PRODAM dobro ohranjeno slamoreznico. Marija Gerden, Ivančna gorica 92. PRODAM štedilnik „Gorenje** na drva. Naslov v, upravi lista (1703/72). PRODAM uto 4x4, pokrito s pločevino. Karol Strajnar, Dol. Stara vas 7, Šentjernej. PRODAM električni štedilnik (jo-renje, skoraj nov, z garancijo. Alojzga Kunčič, Bršlin 34, Novo mesto. UGODNO PRODAM manjšo kombinirano omaro. Kovačič, Kristanova uL 10, Novo mesto. KUPIM KUPIM ali vzamem v n^em garažo oziroma odkupim zemljišče za postavitev gar^ v okolici sodišča v Novem mestu. Naslov v upravi lista ali na telefon št. 22-570 (17-05/72). P O -S E S T PRODAM stanovanjsko hišo s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico, v 2eljnah 22. Interesenti se lahko oglasijo pri Janezu Kožaiju, Salka vas 108, Kočevje. PRODAM mlin na vodo po u^dni ceni. Alojz Petrovič, Veliki dol 44, 68282 Koprivnica pri Brestanici. ZARADI STAROSTI prodam vinograd, klet, inventar in pritikline. Sončna lega, dovoz z avtomobilom na Podvrhu pri Sevnici. Več pismeno. Antonija POžek, Stanetova 16/11, 63000 Celje. V DOLNJI STRAŽI prodam kmečko hišo, po posebni želji tudi ne-kig zem^e. Ignac Mervar, Krmarjev hrib, n. h. Straža. PRODAM skoraj novo hišo, 1 km od Novega mesta. Cena 420.000 N-din. Vse informacije osebno. Naslov v upravi lista (1695/72). PRODAM POSESTVO Marije Kolenc v Srednjem Globodolu 14. Informacge dobite pri Tonetu Grivcu, Srednji Globodol 2, Mirna peč. RAZNO ISCEM inštruktoija za matematiko za 7. razred osnovne Sole. Naslov v upravi lista (1700/72). INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Usenik, Paderšičeva 33, Novo mesto. POROCNI PRSTANI! - Ce ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji Itjubljeni, obiščite zlataija Otma^a Zidariča v Gosposki 5 v ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! E1MBE3 Jožku Knafeljcu iz Gubčeve ul., Novo mesto, čestita za rojstni dan in mu želi več sreče v življenju, posebno pa tako željenega zdravja, družina Peskarjeva iz Trebnjega. Dragi hčerki oziroma sestri Anici Segina iz Tribuč 52 pri Črnomlju želijo za praznik vse najlepše, največ pa zdravja, ata, mama, bratje, posebno pa sestri Micka z otroki in Pepca z družino, iz Novega mesta. Ob izgubi naše mame, stare mame, babice, sestre in tete FRANČIŠKE RAJGEU roj. Stare se zahvaljujemo vaščanom in sosedom iz Rožanca, stanovalcem doma upokojencev in društvu upokojencev iz Črnomlja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu dekanu iz Črnomlja za lepi obred, cerkvenim pevcem in oiganistu iz Cmom^a, vsem prijateljem in znancem, ki ste spremili pokojnico na njeni zadnji poti, darovali šopke in vence ter nam izrazili sožalje. Žalujoči: hčerki Francka Grahek, Julka Perko, sin Pavle z dhižinami in drugi domači Po dolgi in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustila mama in stara .mama ANGELCA JUNĆ roj. Vidmar Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, soču-stvov^ z nami, pokojnici darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem kolektivom in podjetjem za vence in pomoč. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za obred. Posebno smo hvaležni vsem zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za zdravljenje in Isgšanje bolečin v času njene bolezni. Lepa hvala vsem vaščanom, posebno pa Judeževim za vso pomoč. Žalujoči: mož Franc, sin Franci, hčerke Martina, Marija, Vida, Pepca, Ančka in Angelca z družinami ter brata Janez in France Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, starega očeta, strica IVANA TRAMTETA upokojenca iz Krmelja 29 se iskreno zahvaljiriemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na zadi\jo pot. Srčna zahvala sosedom za nesebično pomoč, DU Tržišče za spremstvo s praporom, kolektivu Hotela Otočec, go^odu župniku za obrede in tov. Borisu Debelaku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Ana, hčerka Anica, M^da, Mici, brat Jože, sestre Lojzka, Minka, Pepca, Malka z družinami in drugo sorodstvo Ob nenadni, prerani izfubi našega moža, očeta, zeta in starega očeta RUDOLFA RAUHA iz Rožnega dola 11 se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pr^ateUem in znancem ter vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali v nepričakovani težki izgubi in pokojnika v (ako velikem Številu spremili na njegovi zadrgi poti in mu podarili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za obred in TOslovilne besede. Iskrena hvala Cestnemu podjelu, obrat CrnomeM, tovarni IMV tn OMP Inštalater iz Novega mesta. Žalujoči: neutolažljiva žena Pavla, sinovi Rudi, Jože, Ivan, hčerka Marjanca in drugo sorodstvo Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata LOJZETA GRUBARJA upokojenca iz Šen^emeja 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, Jožetu Gtobevniku in ženi Tončki za vso pomoč, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Hvala tudi sorodnikom za cvetje in vence in prijateljem za nesebično pomoč in sočustvovanje. Posebno se zahva-^ujemo zdravnikoma Baburiču in ^dobniku za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih, vsem, ki so nam pomagali v času njegove bolezni, gospodu župniku za obred in ganljivi govor. Posebna hvala kolektivu ISKRA in organizaciji ZB iz Šentjerneja za podarjeni denar. Vsem še enkrat isfoena hvala! Žalujoči: žena Elze, hčerka Mimi, sinova Stane in France z družinama, sestri Mici in Pepca, brat Martin z družino, pastorka Ireda z družino in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame AMALIJE URBANČIČ,, roj. Špelko iz Gabeija 12 pri Straži <• se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam lajšali bolečine ob tako bridki izgubi. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Zahvala velja tudi kolektivom Novo-les iz Straže, IMV Novo mesto, BOR iz Dol. Toplic, Emona iz Ljubljane, pevcem, gospodu župniku za lepe besede, ki jih je naslovil na našo pokojno mamo, in vsem darovalcem tako številnfli vencev in šopkov cvetja. Vsem in vsakomur še enkrat lepa hvala! Gaberje, 22. 7. 1972 Žalujoči: mož Franc, hčerki Ivanka in Malka z družinama, sinovi Franci, Jože, Tone in Darko z družinami ter drugo sorodstvo. GostUna Zupančič, Žužemberk, priredi v nedeljo, 30. julija, vrtno veselico. Igral bo ansambel Matije Slaka. Vabljeni! iŽNOVOMESKEMfi PORODNiŠNiCE;«V@i; Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nežka Hribar iz Dolnje Težke vode - Sonjo, Tereza Jakoš iz Sadinje vasi - Alojzga, Gordana Dinič iz Cmom|ja -S^, Štefka Palčič iz Doli\je Straže - Judito, Ana Lužar iz Polhovice r-Stanislavo, Mariia Brajer iz Glinka -Bredo, Milena Žnidaršič iz Grobe^ - Janeza, Štefka Rabzelj iz Smed-nika - Poldeta, Ana Slak iz Gorenje vasi - Andreja, Nada Jarkovič iz Krmelja - Aleksandra, Ana Kerin iz Velikega Podloga - Anito' Anica Majer iz Ce^a - Vesno, Silva Zoran iz Ck>renje vasi - dečka, Marjeta Pavec iz Trebnjega - deklico, Marica Grubač iz Rosalnic - deklico, Albina Stge iz Malin - dečka, Milena Pavlovič iz Metlike — dečka, Amalija Mlakar s Telč - dečka, Jožica Golobič iz Metlike -dečka, Jožica Jarkovič iz Drame -dečka, Justina Gorenc iz Dol^ Rake - dečka in Ana Mirtek iz Mačkovca - deklico. - Čestitamo! S 5 § 5 I N 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postni: Martina Hrovat, Miran Hočevar, Draga Kajtazovič, Danica Hrastar, Pavla Gačnik, Damca Hrovatič, Terezija Mežnaršič, Rozalija Sitar, Anton Junc, Marjan Palčar, Jože Bericopec, Anton (Jole, Marija Cervan, Vida Hočevar, Martina Vidmar in Bogdan Zupančič, člani Novoteksa, Novo mesto; Milka Papež, Janez Gornik, Cveta Zupančič, Mirko Zupančič, Milena Potočar, Cveta Kodrič, Jože Pakar in Du^ Ivandič, člarii Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Anton Sige, krojač iz Irče vasi; Alojz Plantan, Franc Sobar, ianez Tomc, člani Inštalaterja, Novo mesto; Marija Zamida, Mageta Kastelic, Danijel Ad^ič, Janez Hribar, Ana Bukovec, Darinka Blatnik, Jožefa Kobe, Alojz Rajši, Franc Plut, Anton Tasič in Vladislav Mali, člani Ele, Novo mesto; Anton Miklavčič in Leopold Brulc, člana IMV Novo mesto; Lado Sefman, član Pionirja, Novo mesto; Jože Mikec, član SVP, Novo mesto; Mihaela'Mavsar, Marija Piletič, Olga Turic, Ivan Šuštaršič, člani Novolesa, Straža; Franc Avguštin, član VP 1394, Novo mesto; Vinko Šuštaršič, član Industrije obutve,-Novo mesto; Uroš Colič, član ŽTP, Novo mesto; Ivan Spelič, podoficir iz Zagreba; Mitja Počrvina, član Dominvesta, Novo mesto; Ana Bartolj, članica Novoteksa, Novo mesto. — Iskrena hvala! ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in starega očeta JANEZA ROUHA iz Prapr^č 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili obilo vencev iii cvetja. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu, občinski ZB NOV Novo mesto, ZB Orehovica, gasilskemu društvu Mokro polje za častno stražo in spremstvo. Prisrčno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so pokojnika obiskovali in bodrili med težko boleznijo. Žalujoči sin Ivan z družino, hčerki Karolina in Pepca z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Težko in boleče je bilo slovo od našega predragega očeta, starega očeta in brata IVANA MERVARJA posestnika in bivšega gostilničarja s Hriba pri Novem mestu Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mu poklonili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter našega nepozabnega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. iskreno se zahvaljujemo lovski družini Padež, inž. Pav-•u za tople poslovilne besede, gasilskemu društvu Šmihel, pevskemu društvu *Dušan Jereb« in gospodu vikarju iz Kapitlja za spremstvo in cerkveni obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala! Skijanče, Novo mesto, Piran, Ljubljana, Zagreb Žalujoči: hčerke Zlata, Cvetka in Jožica, sestra Marija v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Za vedno se je poslovil od nas naš dragi oče, stari oče, brat in svak JOŽE ERJAVEC mizar s Potovrha 48 Vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Toplo zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice, ki so dragemu očetu lajšali zadnje dneve življenja, SP IMV in sodelavcem oddelka adjustaže ter tov. Jakšetu in Zorku za podarjene vence. Iskena zahvala gospodu kaplanu za tako lep obred ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku! Potovrh, 20. julija 1972 žalujoči; sin in hčerka z druiinama, sestra z druiino ter drugo sorodstvo »Dolenjski list« ■ ||A| nm* |(l|f| f fCim tribuna bralcev I UULuN Julll Llu 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta ANTONA GAZVODA ' Iz Vel. Brusnic fit. 1 se iskreno za^ivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in tolažilne besede ter pokojnika v tako lepem številu spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Iskrena zahvala gospodu župniku iz Šentjerneja, pevcem in govornikoma za poslovilne besede ter kolektivoma KRIKE in IMV. Se enkrat vsem iskrena hvala! Novo mesto, 21. julija 1972 Žalujoči: sin Zvone, hčerke Rozi, Pepca. Mimi, Cvetka z druiinaml, Toni s hčerko in družina Kotnik USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, KoCevJe, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka PotrC (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoft, Tone Goftnlk, Jože Jeke, Tone Kle-novSck, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar In Ivnn 2lvlC. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gofinlk (glavni In odgovorni urednik), Ria BaCer, Marjan Legan, Janez PezelJ, Jože Primc, Jože SpUchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran In Alfred Železnik. — Tehnični urednik; Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 dinarja ^ Letna naročnlrui 79 dinarjev (za 1972: 64'din), polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSlnc v enem stolpcu 40 din, lem na določeni strani 55 din, 1 cm rut prvi, srednji ali zadnji strani Usta 80 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTO, Glavni trg S — PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij no vračamo — Tiska tlskarn/k »Ljudske pravice« v Ljubljani. i Radio ljubljana TELEVIZIJSKI SPORED 600 poročila ob 5,00, & « 00, 10.00, 12.00, Psan’ , 19.30 in ob 22.00. 8.00 ^ fporcd od 4.30 do •’UUJA: 8.10 Operno raTvnH^ Melodije za prijet- 11.00 Pn i°i’ *^-“0 I’ri vas doma, Zana5p ~ Turistični napotki dovih tujine, 12.10 Po sle- tijski nJc pesmi, 1130 Kme- '«en anlr ~ Cudcn: Polij! Za « gospodarjenja na kmc- ‘^‘^lo, 12.40 Z in godci, 13.30 CS ,-*® 14.10 Mali / ’^j^dmo, 14.30 Naši po- 1^30 pozdravljajo, •»hki 15.40 Ob je, i|ic Človek in zdrav- >9.00 Laliko ^''Susta <;/. ’i Minute s triom smi in 20.00 Narodne pe- ^1-15 OriH Britanskih otokov, kil, ma o morju in pomoršča- 8-10 “'•estrom ^ dom? n ‘^-20 Pri ?i^ni Poročila - Turi- 12Tn D • S^ste iz tu- 1^30 Kmetiict^° operni pevci, P*irtan- ifjii **3sveti - inž. Jože *^tere poljščine vzhodne •^DIO BREŽICE do 17 oo'm - Ž'^tualnost Voh ploske RTB - -- 17 Obvestila in re- °^^ja:i2bXdo 18.00 Glasbena SOBOta^5® sami. J^-30.Po1u^ 3 16.00 do 3° 16.40 - 16.30 f? P-00 JuBoto^ - 16.40 JJ*?9 do predstavlja- I7°i^ nekaj obvo zabavnimi jl|*lS do 17 4n I ^ reklam - ^jiikec s streho najmlajše: leta - 17.40 NP^* ^^^bavne na valu Bifi- ^ P°^itnL5kp i. ~ Reportažni ^ ^ pozdravljajo Občani če- Slovenije bi lahko zamenjala sladkorna pesa, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam ... 15.40 V valčkovcin ritmu, 17.10 (iremo v kino, 17.50 Z ansamblom Atija Sos.sa, 18.45 S knjižnega trga, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 20.00 „V soboto zvečer", 22.20 Oddaja za naše izseljence. NKDLLJA, 30. JULIJA:. 4.30 Dobro jutro!, 8.05 Veseli tobogan, 9.05 Koncert iz naših krajev, 10.05 Še pomnite, tovariši... Ivan Jan: Kokrški odred in njegove osebnosti, 10.25 Pesmi borbe in dela, 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska tega tedna, 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 16.00 Radijska igra - Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav, 17.05 Nedeljsko športno popoldne, 19.00 Lahko noč, otroci!, 20.00 „V nedeljo zvečer", 22.20' Godala za lahko noč. PONEDELJEK, 31. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.20 Glasbena pravljica, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Zafošnik; Pomen založnega gnojenja pri obnovi vinogradov, 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne, 18.15 Popevke in plesni ritmi, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka, 20.00 Stereofonski operni koncert. , TOREK, 1. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja, 9.40 Slovenske narodne v raznili izvedbah, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v avgustu, 12.40 Z domačimi godci in ansambli, 13.30 Priporočajo vam .. . 14.40 „Na poti s kitaro“, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 18.15 V torek na svidenje!, 18.45 S pevko Ditko Haberl, 19.00 Laliko noč, otroci!, 19.15 Minute s Štirimi kovači, 20.30 Radijska igra - N. V. Gogolj: „Plašč“. SREDA, 2. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja, 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14. 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Anton Habjan: Pitanje mladih govedi v kooperaciji se vse bolj razvija, 1140 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam . . ., 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intemiezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Poletno glasbeno popotovanje, 18.15 Igramo za vas, 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana, 22.15 S festivalov jaz^ji. ČETRTEK, 3. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - prof. Edi Senegačnik: Zadnje paše in njih pomen, 12.40 Igrajo pilialne godbe, 13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Z ansamblom Atija Sossa, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak“, 17.10 Koncert po željali poslušalcev, 18.15. Orgle v ritmu, 19.00 Lahko noč. otroci!, 19.1 5 Minute z ansain-blom Mojmira Sepeta, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.40 Glasbeni nokturno. Splošno vrtnarstvo FRANC KLOBASA, BRESTANICA, sprejme v uk dve vajenki za cvetličarstvo, parkovno vrtnarstvo, drevesničarstvo in zelenjar-stvo. Ostalo po dogovoru. RADIO SEVNICA NEDELJA, 30. JULIJA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače -Oče je družini zelo potreben - Zabavna glasba z uganko - Turistična popotna torba - Za vsakogar nekaj, 12.30 - Poročila - Čestitke in poi-zdravi naših poslušalcev, 15.00 -Zaključek oddaje. SREDA, 1 AVGUSTA: 16.00 Poročib - Reklame in oglasi - Vrt in vrtičkarji - Disco klub brez imena - Mladinska oddaja (o mladinskem turizmu) - Četrt ure za mojstre resne glasbe (Lud\vig van Betho-\ven), 18.00 Zaključek oddaje. NEDEUA, 30. JULIJA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) — 9.40 Po domače z ansamblom Janeza Jerši-novca in Planšarji (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.55 Mozaik (Lp - 11.00 Otroška matineja: Sebastijan in M^ Morgane, Boj za obstanek — serijski barvni film (Lj) — 11.50 Mestece Peyton (Lj) — 12.40 TV kažipot (do 13.00) (Lj) -Nedeljsko popoldne - 18.20 Osedlaj veter — ameriški film (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Ko nisem bil več vojak - nadaljevanka (Lj) - 21.15 Glasbena oddaja (Zg) - 21.30 Športni pregled (JRT) — 22.00 Poročila (Lj) PONEDEUEK, 31. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (Po-hoije, Plešivec) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 I&emenčkovi - serijski barvni film (Lj) - 18,55 Mozaik (Lj) — 19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.45 Kratek film (Lj) - srca športnikov za plamen OLIMPA OLIMPIJSKI PLAMEN POVEZUJE ŠPORTNIKE SVETA -VSE NAJ POVEŽE PLAMEN GORENJE KI nagrajuje: »40 POTOVANJ NA IZVOR DVEH NEUGASLJIVIH PLAMENOV, V GORENJE IN NA OLIMP, ^barvni televizor, ^kuhinja >gorenje«, ^pralni stroji, ^televizorji, ^hladilniki, ^Atedilniki, ^mali gospodinjski aparati ±rebanje: 15.junija, IS.julija, IS.avgusta in IS.sep^ennbra 1972 srca gospodinj za plamen ORENJE 0DRE2ITE KUPON. NALEPITE GA NA DOPISNICO.ODGOVORITE NA VPRAŠANJA. NAPIŠITE SVOJ NASLOV IN ODPOSLJITE gorenje tog 63320 VELENJE^^f5i<^^°'' J' I •t-V 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Ij) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 F. N. Raug: Izobčenec — kanadska TV drama (Lj) - 22.05 Kulturne diagonale (Lj) - 22.40 Poročila (Lj) - 22.45 Šahovski komentar (Lj) TOREK, 1. AVGUSTA 16.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.30) (Bg) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 M. Jezernik: Medvedov godrnjavček — IV. del (Lj) - 18.45 Mozaik (Ij) - 18.50 Gostje Slovenske popevke 72 - &mantha Sar^ (Lj) - 19.20 Omiš — oddaja iz cikla Karavana ' (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Oči brez obraza - francoski film (Lj) — 22.05 Nokturno: Rodinov Pekel (Lj) - 22.25 Poročila (lj) »Dolenjski list« tribuna bralcev SREDA, 2. AVGUSTA 15.25 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 15.40) (Bg) -16.20 Mednarodno kajakaško tek-movanje — posnetek iz Treske (Sk) - 17,20 Šahovski komentar (do 17.40) (Zg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Sebastijan in Maiy Morgane (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 S kamero po svetu: Danska - I. del (Lj) — 19.30 Naši operni pevci: Vilma Bukovčeva (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 tV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Ij) - 20.35 N. Erdman: Samomorilec - I. del predstave MG Ljubljana (Lj) - 21.40 De Gaulle — Človek 18. junija — oddaja iz cikla Odiseja miru (Ij) - 22.10 Poročila (Lj) - 22.20 Filmski festival v Pulju - prenos (Zg) ČETRTEK, 3. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Risanke (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) — 19.00 Boj‘ za obstanek — serijski barvni filrn (Lj) - 19.25 Jugoslovanska mesta: Niš (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Ij) - 20.35 G. Neveux: Vidocq (Človek s sto imeni) - I. del (Ij) - 21.25 8 tisoč let kulture na jugoslovanskih tleh (Ij) - 22.00 Vohuni, agenti, vojaki: Priprave na invazijo (Ij) - 22.35 Poročila (Lj) PETEK, 4. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (^) -18.15 Obzornik (Ij) - 18.30 VeseU tobogan: ljubljana - I. del (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Ij) - 20.35 Zadnja priča - poljski film (Lj) -22.05 Zabava vas Tom Jones (Ij) -22.45 Poročila (Ij) - 22.50 Šahovski komentar (Lj) SOBOTA, 5. AVGUSTA 17.40 Kmečka ohcet: Dekliščina (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Dežela klobukov, obisk v živalskem vrtu - barvna filma (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 Usodno nebo VL del (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Ij) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Zlata roža Portoroža - barvni prenos (JRT) (Lj) -21.30 Na poti k zvezdam (Lj) -21.55 Moj prijatelj Toni — sei^ski barvni film (Lj) - 22.45 TV kažipot - (Lj) - 23.05 PoročUa (Lj) *’an Šaleški Finžgar iJ^ao.v*'L“''“»mije za-Očetu • “m » pojdem, k "“»'‘.“je bom ifo ?.Sj '' Naglo sem odšel, ne odšel, odtaval sem po bregu. Huda pot je bila. Omagoval sem in večkrat počival. Vrtoglavica je ponehala, a slabosti še ni bilo konec. Za eno uro navadne poti senco in po. ^®^^eru pojdeva ji ^ekel očf ° ^bo^.*^eka naj otem lezi. Saj sem porabil dve uri. Ko sem stopil pred mater, se je začudila: ,kakšen pa si? Saj si bled ko stena. Ali si bolan? “ ,JSlabo mi je bilo in še mije. Prosim topljenega mleka in ležat pojdem.“ Mati je takoj segla med mesteje in potegnila iz peči lonček toplega mleka. Držala mije skodelico, da sem ga požirkoma pil. Ob tem se je začudila: „Po tobaku smrdiš! Kaj je to? “ Nisem takoj odgovoril. Lagati nisem hotel. Toda mama je hitro uganila, da je slabost od tobaka. Odkrito sem priznal, kako sem si izposodil očetovo čedro, koje spad. Ko me je mati spravljala v posteljo, se je hudovala: „Oba zaslužita šibo, ti in oče. Take mu bom napovedala, ko se vrne, da bo pomnil." Kaj in k^e mu je mama napovedala, nisem slišal. Ves truden sem že trdno spal. Ljubi mladi bralci! Ne lotite se kaje. Z njo je izguba denaija, časa in zdravja. Izgubljeni sin Bajtarica Neža je bila vdova. Njen mož je bil drvar. Po ves teden je bil v gozdu. Posekava! je bukve in smreke in lepo zaslužil. Nekoč pa ga je podža-gano drevo, ko je padlo, ujelo in mu strlo prsi, da je pri priči izdihnil. Bajtarica Neža je ostala sama s sinčkom. Lovila je dnine pri kmetih, da se je za silo s sinčkom preživljala. Sinček. Gregec je bil tedaj v šestem letu. Dopoldne je pasel v Rebru edino kozico, k južini pa je vselej pritekel k materi v polje, ko je kozico zaprl v kozjak. Z materjo vred je jedel v polju. Popoldne je ostal pri njej. Pomagal ji je znašati napleti plevel na kupe. Po malici se je vračal domov, da spet izpusti kozico na pašo. Nekoč sta delala*z materjo na njivi blizu glavne ceste. Po malici je Gregec odšel domov. Ni se vračal po stezi proti vasi. Nameril se je proti glavni cesti. Bolj moško se mu je zdelo. Ko se je mati zvečer vrnila, je kozica lačna blejala zaprta v hlevčku, sina pa nikjer. „Le počakaj me! Gotovo si se potepel med druge fantine, na kozico pa pozabil“. Stopila je na vas, povpraševala po Gregcu in ga tudi klicala. Nikjer ga ni bilo. Nihče ga ni videl in vedel zanj. Matere so ugibale: Zašel je. Pot je zgrešil. Ciganski voz je peljal po cesti. Cigani pobirajo take otroke. Kaj, če so tudi Gregca zajeli. Tako so ženske ugibale na koritu. Pridružili so se tudi fantje, ki so-prignali živino napajat. Jokel, starejši hlapec, je posegel vmes: ,,Kaj bi ugibale? Ponj pojdimo! Jaz naprežem in se potegnem za Cigani proti Dolini, ti, Lojze, pa naprezi - saj imate tri konje — in poženi po cesti proti Gobovcem. Meni verjemite, Gregec je zašel, ker seje zmotil na cesti. Pojdimo!" Vsi so bili zadovoljni in so hvalili hlapčevo misel. Ni minilo četrt ure, ko sta dva koleslja odropotala po vaških ulicah proti glavni cesti in tam zavila vsak v svojo smer. Jokel se je do prvega mraka že vrnil. Došel je Cigane in se prepričaj da Gregca ni pri njih in da ga potoma niso ne došli in ga ne videli na cesti. Lojze se do trdega mraka še'ni vrnil. Kogar je srečal na cesti, ga je ustavil in izpraševal po dečku. Nihče ga ni videl. Zato je v diru gonil dalje. Ko se je cesta obrnila že proti Gobovcem, je srečal žensko, ki je vodila za roko jokajočega fantka. Ustavil je. Znočilo se je. Toda polna luna je posvetila v dečka. „Ho, Gregec, ti si!“ Lojze gaje spo/nal. Saj je bil dostikrat pri njih, ko je bila njegova mati v dnini. „Žena, kje ste ga dobili? “ „Tamle, kjer zavije cesta v klanec. Jokal je, klical mamo in se ves tresel ko šiba. Dolgo sem se mučila, preden sem toliko zvedela, kje je najbrž doma. Zašel je in se izgubil.“ „Oj, ti ubogi izgubljeni sinček. Le kam te je zaneslo!“ „Ti ga poznaš? “ „Kaj bi ga ne? Kajkrat je bil z mamo pri nas, ko je hodila k nam delat.“ (Nadaljevanje prihodnjič) DOLENJSKI UST NEDELJA NA HIPODROMU: Nace Karničnik s sinom Igoijem (dve leti) Premalo je tovarištva „BW smo mladi, navdušeni in brez pravih vojaških izkušenj. Sedem partizc^ov nas je v zasedi v Čolnarskem klancu le nekaj metrov od ceste čakalo 5 vojaških tovornjakov, za katere smo vedeli, da so v Fari. Takrat smo mislili, da je en partizan približno dovolj za sovražni kamion, pa čeprav je poln vojakov. Doživeli smo presenečenje. Iz kočevske smeri je pripeljalo kar 33 kamionov Italijanov. Precej kamionov je šlo že mimo, ko so nas opazili. Oni so prvi udarili po nas, mi pa takoj nato po njih in smo jim uničili kdmion. Koliko je bilo mrtvih ali ranjenih, nismo utegnili šteti Umaknili smo se v hrib brez izgub. Polomil ga je le Murovič, ki je kasneje zašel iz gozda na njive pri Novih selih, kjer so ga pokosili Italijani,'' se spominja svojega ognjenega krsta, se pravi prvega boja, Nace Karničnik, nosilec spomenice 1941 iz Kočevja, zdaj sekretar občinske konference SZDL Kočevje. „Sestrin mož Jože Lavrič je bil vodja rajonskega odbora OF na rudniški Trdnjavi. Bil je predvojni član KP. Oktobra 1941 je pritegnil k delu še mene. Takrat še nisem imel 20 let Zbirali smo orožje in različen material, propagirali odpor, raznašali Slovenskega poročevalca, organizirali sabotaže na Rudniku in se pripravljali na odpor. Pozimi 1941/42 nas je dvakrat obiskal Jože Klanjšek-Vasja, ki je bil že partizan. K nam je prišel v pumparicah in s pištolo ter nam govoril o odporu proti okupatorju. V partizane sem odšel 14. aprila 1942. “ - Ste bili takrat prepričani, da bo vojne konec čez mesec dni? „To ravno ne. Menili pa smo, da bomo zmagali vsekakor pred zimo. Sele po roški ofenzivi, avgu£ta, smo spoznali, da borno zimo preživeli še v gozdovih. “ Nace Karničnik se je rodil decembra 1921 v Kočevju, kjer je bil oče rudar, pa tudi mati je delala na Rudniku. Bil je najmlajši izmed devetih otrok. Ko so bili starejši bratje in sestre v šoli ali na delu, starši pa v službi, so malega Naceta zaklepali v hišo. „Tako je bilo pač takrat otroško varstvo!” pravi Nace, a takoj doda, da so ga kasneje dali v vrtec na Rudniku. Po šoli se je 1936 zaposlil kot delavec na žagi, 1940 pa pri rudniku. Tak je bil pač običaj, da so morali takrat vsi otroci iz številnejših družin hitro v službo, pa čeprav bi se radi izučili tega ali onega poklica. Spominja se tudi, kako so tista leta, pred vojno ponoči stražili Sokolski dom, sedanji Šeškov dom, ki so ga še gra dili. - Zdaj ste sekretar občinske konference SZDL. Kako, menite, se uresničujejo cilji, za katere ste se borili in pogosto tudi tvegali življenje? „Menim, da je med ljudmi premalo tovarištva. Prepričan sem namreč, da so ljudje bolj zadovoljni, če so dobri odnosi med njimi, kot če imajo še tako veliko materialnih dobrin. Socializem ni le materialno blago, ker bi bil sicer v Ameriki boljši socializem, saj je tam standard občutno višji kot pri nas. Revolucionarji pogrešamo danes več pristnega tovarištva. Pri utrjevanju teh odnosov je mnogo zamujenega. “ Kaj menite o socialnih razlikah? „Med vojno sem bil prepričan, da bodo razlike v prejemkih posameznikov, nisem pa niti pomislil, da bodo tako velike. Menim še, da so bili rrinogi borci prehitro izločeni iz aktivne službe. ‘‘ - Kakšna je današnja mladina? Ko ste šli v partizane, ste imeli 20 let „Mislim, da je v glavnem dobra, da je dojemljiva za novosti in tudi za sprejemanje tradicij NOB. Vprašanje pa je, če znamo mi nanjo prav prenašati svoje izkušnje. “ J. PRIMC Več kot 5000 gledalcev na 87. konjskih dirkah v Šentjerneju je potrdilo športni in turistični uspeh te tradicionalne prireditve ____ „Za motorne dirke ne dam prebitih pet par, za takole konjsko dirko pa življenje!“ je vzkliknil možakar in se popraskal za ušesom pod širokokrajnim klobukom, ki mu je d^al vsaj malo sence v hudi nedeljski popoldanski sopari. Več kot 5000 gledalcev je v Šentjerneju uživalo v kasaških in galopski dirki ter v preskakovanju zaprek. Najbolj so bili domačini navdušeni, ko so se po 760 metrov dolgem hipodromu spustili domači konji z-, domačimi rokami na vajetih. Dirkališče je bilo sicer zaradi deževja razmočeno in kaj malo pripravno za dirkače in konje, zato pa so gledalci lahko še bolj uživali. Mnogi so prinesli s seboj dežnike, a nebo nad Šentjernejem se je popoldne zbistrilo, da so lahko dežnike uporabljali kot obrambo proti premočnemu soncu, Samo najstarejši so se še spominjali starih časov, ki so zapisani na primer v znani Recljevi gostilni v diplomah, ki jih ima gospodar po stenah. Kje so že tisti časi, ko so naredili konjske dirke kar na makadamski cesti, le redki so še, ki se s^minjajo naslednje etape konjeniškega športa v Šentjerneju: duša teh tekmovanj, živinozdravnik Alfred Trehz, pripoveduje o starem dirkališču, kjer sta zdaj osnovna šola in zdravstveni dom... Nedeljske dirke v Šentjerneju so bile že 87, po vrsti, 60 konj pa je pripravilo ljubiteljem teh plemenitih živali nekaj prav zanimivih dirk. Ko bi bilo še tekmovanje malo manj razvlečeno in ko bi znali orga-nizatoiji pritegniti gledalce tudi tako, da bi pripravili stavne listke -z napovedjo bi prav tako zaslužili prenekateri potrebni dinar! - bi bilo šent^ernejsko popoldne še lepše! Ob nekaterih resnih dirkah so tekmujoči poskrbeli v nekaterih nastopih tudi za sproščen smeh gledalcev. Zmagovita vprega za kasače s Sentjernejskega polja je od veselja odzdravljala gledalcem — s steklenico piva v rokah najbolj veselega „furmana“. Folklorni značaj je dobil tudi predzadnji nastop, galopska dirka za domače konje iz Šentjerneja, ki so nosili'na svojih hrbtih Naval gobarjev v nedeljo in ponedeljek je nenaden „izbruh" gob, ki smo ga po toplem in vlažnem vremenu lahko pričakovali, privabil v gozdove množico gobarjev. Posebno bogato bero so nosili iz host okoli Karteljevega, Mirne peči in Prečne. V naše uredništvo so nam prinesli kot poseben primerek gručo 21 jurčkov, ki jih je našla Ana Pungerčar iz Mirne peči. Ob avtomobilski cesti ponujajo v prodajo otroci, pa tudi odrasli, polne košare gob. KOLESARJI PO ULICAH SEVNICE Minulo nedeljo je bila po sev-niških ulicah medrepubliška kriterijska dirka kolesai^ev na 1400 metrov dolgi progi. Zaradi mokrega cestišča je bilo precej padcev, vendar brez hujših poškodb. Med člani je zmagal Tine Zanoškar iz kolesarskega kluba Odred, pri mladincih Dr^o Obučina iz Zagreba, pri pionirjih pa Zanoškar iz Ljubljane. Prireditelji letos niso imeli srečne roke s koledarjem, ker najboljših kolesarjev letos ni bilo v Svnico. . NESKLEPČNI Četrtkove občinske seje v Črnomlju ni bilo, ker v dvorano ni prišlo dovolj odbornikov. Zaradi nesklepčnosti torej niso mogli obravnavati dela občinske uprave, dela oddelka za medobčinske inšpekcijske službe in javnega pravobranilstva, predloga za družbeni dogovor o plačevanju cen v vzgojno-varstvenih zavodih v črnomaljski občini, predlog odloka o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov in nekaterih drugih drobnih stvari. domače jezdece, šentjernejske fante z velikimi rumenimi peteHni na dresih, simboli kraja, ki se je s to konjeniško prireditvijo tako lepo postavilo po športni in turistični plati. Sicer pa je bila športno najbolj pomembna „Krožna dirka Slo-venije“, ki je imela v Šentjerneju letos že četrti nastop. Vodeči Dingo, ki ga je vodil Marko Slavič, je spet zmagal in si tako zagotovil naslov. Zmagovalci nedeljskih šentjer-nejskih dirk: enovprežna handicap dirka Šentjernej za 3-letne in starejše križane kasače iz Šentjerneja in okolice: Atenka (Janez Košak ml.). Enovprežna vožnja Ljutomer za 2-letne kasače: Lila V (Jože Hercog); enovprežna vožnja Ljubljana za 3 do 12-letne kasače: Nasa (Janko Slavič); enovprežna vožnja Maribor za 3 do 12-letne kasače: Lister (Matevž Krušič); tekma Otočec v preskakovanju zaprek: Kobra (Vlado Rančigaj); krožna dirka Slovenije, četrti tek: Dingo (Marko Slavič); dvovprežna dirka Krka za 3-letne in starejše kasače s Sentjernejskega polja: Atenka - Atena (Ivan Gršak); ravna galopska dirka Horuk za domače konje iz Šentjerneja in okolice: Darinka (Jože Bratkovič); dvovprežna dirka Iskra za 3 do 12-letne kasače: Fistina -Pil (Jernej Bolkovič). J. SPLICHAL Poziv Rdečega križa Republiški odbor Rdečega križa Slovenije prosi vse delovne organizacije in občine Slovenije, da zavoljo hudih posledic poplav v Prekmurju in Slovenskih Goricah pomagajo prizadetemu prebivalstvu tako, da po svojih zmogljivostih prispevajo denarna sredstva na tekoči račun: RO RKS, številka 501-8-391/3. Osnovne organizacije RK v novomeški občini naj svoje prispevke za (o akcijo pošljejo v pisarno občinskega odbora RK Novo mesto. NI POGLEDAL v soboto popoldne je Vlado Pe-šič iz Krškega hotel zapeljati z osebnim avtomobilom s parkirnega prostora pred tovarno celuloze na cesto, pri tem pa je zaprl pot avtomobilu, ki gaje vozil Dušan Dornik. Škode je za 4.000 din. MOKRA CESTA V ponedeljek zvečer sc je Ivo Sčavničar peljal z avtom čez Gorjance proti Metliki Na mokri cesti gaje zaneslo na levo, daje trčil v tovornjak, ki ga je naproti pripeljal Jože Režek iz Bojanje vasi. Skodc je za 13.000 dinarjev. NEPREGLEDEN OVINEK V ponedeljek popoldne sta sc v nepreglednem ovinku v Vavti vasi zaletela tovornjak, ki ga je vozil Veljko Sančanin iz Novega mesta, in osebni avto, ki ga je vozil I-ranc Strniša z Vrha pri Ljubnem. Škode je za 8.000 dinarjev. CEZ PREHOD Franc Hrastar iz Šmihela pri Novem mestu je v ponedeljek popoldan zavil z avtom s Partizanske ceste v Novem mestu na most čez Krko. Ko je bil že čez prehod za pešce, je stopila s pločnika 64-letna Marija Mrvar. Avto jo je zbil po tleh, laže poškodovani ponesrcčenki pa so prvo pomoč nudili v bolnišnici. Velika množica^ ljubiteljev konjskega športa je na Šentjernej dirkah prišla na svoj račun, saj so gledalci videli zanimive in nap borbe (Foto: Splichal) * ^ v J » ^ 3-letni žrebec Dingo je v ŠenQ*emeju zmagal že tretjič letošnjih dirkah za „Krožno dirko Slovenije** (Foto: Dokl) UMRL V BOLNIŠNICI 20. julija zvečer se je v Skopicah ustavil tovornjak s prikolico, ker se je pokvaril. Madžarski voznik ni postavil trikotnika niti ni imel luči, zato ga Martin Molan iz Silovca ni videl in se je s svojim avtomobilom zaletel v tovornjak. Sopotnik Ivan Kostanjšek iz Sromelj je nask;dnji dan v bolnišnici podlegel poškodbam, Molan pa je hudo poškodovan. TUREK POPRAVLJAL AVTO 19. julija zjutraj je v Drnovem na glavni cesti Turek Soban Jetkin popravljal svoj avto. Za njim je iz Zagreba pripeljal neznan avtomobilist, tega pa je prehiteval Dragan Pavlovič iz Radelj. Koje prehiteval, ga je zaneslo, da se Je prevrnil. Na avtomobilu Je za 12.000 din škode. PREVELIKA HITROST V nedeljo popoldne se jc Jože Mlakar iz Hudega Brezja, ki je zdaj na delu v Nemčiji, prehitro peljal po cesti Krško-Radece, ko mu je naproti pripeljal — tako pravi Mlakar - po sredi ceste tovornjak. Ko sc mu Je umaknil na desno, Je zapeljal na bankino, potem pa ga le vrglo na levo, da je trčil v vsck. Skodc je za 6.000 dinarjev. 't^EDEljOOg samoposh"^^;®^ DOL ENJI0 TATOVA v nedeljo zvečer zalotila pri domači n 5ta ftiča. kisu. Lužarjeva jc stekla ^ RoI spustila njeno kolo e|jgj; vaščana Rada na ptcj ukradla. V pa je nekdo ukra Milanu ^escjedcu cve avto ZCOR® ^0« ^;i: triimo. nit* ^jjti. Vintarja. Pn opazil ogenj na rn 5ofejji»J^»j£,ve^ zili tam mimo, mesta niso xno& za 22.000 dinarjev. Boriti se je treba dosledno, nepopustljivo in odločno, piše v vseh uvodnikih, resolucijah, govorih in sklepih, ki jih izdajajo forumi — od občinskih do zveznih. Ni težko uganiti, da gre za borbo proti socialnim razlikam. Mi nismo drobnjakaiji, tovariši, mi že ne! Kaj bi se ukvarjali z vikendi, gliseiji, deviznimi računi v domačih in tujih bankah, s podkupninami, kilometrinami, z dnevnicami, darili... To so malenkosti. Naša družba je radikalna, sem slišal zadnjič. Dovolite, da pogledam v slovarček tujk. Takole: kore- nita, temeljita, odločna (piše tudi: brezobzirna). Nekaj bo že držalo. Torej — v radikalno borbo proti sociabiim razlikam, socialnemu razslojevanju, socialni neenakosti. Naš delavski razred je zaveden, ukrepa sam. Tako so staknili glave v podjetjih, zavodih, ustanovah. Povsod tam, kjer sta dva zaposlena, in tam, kjer jih je dva tisoč. Odločen, korenit, temeljit boj je naše geslo! Kako rešiti sociahie razlike? Ce vzameš nekomu vikend, ga moraš dati dm-gemu. Vikend pač ne more biti državen, saj tudi tovarne niso. Ne verjamete? Preberite marmorne plošče: tega in tega dne se je uresničilo geslo: „Tovarne delavcem!“ rektoijev kuža jedel teletino, snažilka iz sosednje hiše pa enkrat na teden govejo juhico. Ne, boj je odločen! In Boj razlikovanju! In glej, vedno smo se znašli, pa smo se tudi tokrat! Mesaiji so najhitreje rešili vprašanje socialnih razlik. Oni že ne bodo dopustili, da bi mi v poprečju jedli segedui golaž — nekateri meso, drugi zelje. Tudi ne smejo dopustiti, da bi di- je v vseh mesnicah zmanjkalo mesa. Tovariši: ne teletine, ne svinine, ne govedine, ne piščancev, ne kosti. Ničesar! Boj mora biti odločen Ul dosleden! Enako so storili peki. Ni prav, da eni jedo črn kmh. drugi pa si z lahkoto privoščijo belega. Tako ne gre, tovariši! Odslej jemo vsi pol-bel kruh. Tako je prav! Podobno ukrepajo tisti, ki sestavljajo tuje avtomobile. Tovrriši, znano je, da prav« različni avtomobili vzbujajo največ zavisti, dostikrat so krivi tudi za nesreče. Saj veste: mi se ne damo, če ima naš avto pod pokrovom en sam kubik več od sosedovega ali če je za piškavo paro dražji. In so delavci v teh tovarnah lepo ukrepali: da ne bo več socialnili razlik, ne prodajajo več avtomobilov. Ne tistih s 600 kubiki ne tistih, ki jih imajo trikrat ali c ^ petkrat toliko. pika. Boj proti razlikam je oster, ves*® In tako naprej, takih in podobnih P več od mene. Dovolite, komu so namenje^,^^ cenosti, ki be? Mislim na mobUe za 40 sta . nov in dmge p^% izložb« Čakam, kdajb^«J jn n pripeljali helikop Qpfos obesili listek^' „a: te, sem sc /e :>p .^je! * vendar za nas smo socialne darodpravm. ^